REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika obravnava po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona in prenehanje veljavnosti posameznih določb zakona in manj zahtevne uskladitve zakona z drugimi zakoni ali s pravom Evropske unije. Predlog zakona uvaja tudi manj zahtevne spremembe in dopolnitve na področju hidrografske dejavnosti, ker gre za pravno urejanje dejavnosti kot v praksi to že poteka. Določena je možnost izbirne gospodarske javne službe na področju vleke in pilotaže, ki pa bo podrobneje urejena v uredbi.
Predlog zakona določa pravno podlago za prenos direktiv in določbe za uskladitev z Zakonom o prekrških in uskladitev z mednarodnimi konvencijami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki pri delu Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- dr. Patrick Vlačič, minister za promet,

- dr. Igor Jakomin, državni sekretar, Ministrstvo za promet,

- dr. Janez Požar, generalni direktor Direktorata za pomorstvo, Ministrstvo za promet.

mag. Helena KAMNAR
GENERALNA SEKRETARKA

REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA

Pomorski zakonik je bil po večletnem usklajevanju sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije na seji 23. marca 2001, objavljen pa v Uradnem listu RS, št. 26/2001. Nato je bil spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika z dne 27. februarja 2002, Uradni list RS, št. 21/02, Zakonom o dopolnitvah Pomorskega zakonika z dne 19. decembra 2003, Uradni list RS, št. 02/04, in Zakonom o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika, Uradni list RS št. 49/06. Uradno prečiščeno besedilo pomorskega zakonika je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, št. 120/06.

V letu 2009 je bil v okviru EU sprejet tako imenovani »tretji pomorski paket – ERIKA III«, ki zajema 6 direktiv in 2 uredbi. Prenos teh aktov je glavni razlog za spremembe oziroma dopolnitve Pomorskega zakonika, saj se zahteva uskladitev njegovih določb z novimi predpisi, določitev pravne podlage za prenos takih predpisov v slovenski pravni red in določitev sankcij za kršitve.

Poleg tega so bile pri izvajanju Pomorskega zakonika ugotovljene pomanjkljivosti, ki jih je nujno treba odpraviti, da ne bo škodljivih posledic za varnost pomorskega prometa v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije. Gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve, s katerimi se bodo te pomanjkljivosti odpravile.

Treba je bilo odpraviti tudi neskladje z mednarodnima konvencijama, ki obvezujeta Republiko Slovenijo: Mednarodno konvencijo o civilni odgovornosti za škodo povzročeno z onesnaženjem z nafto in Mednarodno konvencijo o civilni odgovornosti za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z gorivom, 2001.

2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

2.1 Cilji

Spremembe in dopolnitve Pomorskega zakonika sledijo predvsem naslednjim ciljem, načelom in rešitvam:

2.2 Načela

Predlog tega zakona sledi načelom, ki sicer izhajajo že iz direktiv, ki jih deloma implementira, zlasti: načelo varnosti plovbe, varstva človeških življenj na morju in preprečevanja onesnaževanja morja.

2.3 Poglavitne rešitve

a) Predstavitev predlaganih rešitev:
Obvezna vleka in pomorska pilotaža se sedaj v koprskem tovornem pristanišču izvajata prosto na trgu. Ker pa gre za dejavnosti, ki sta nujno potrebni za opravljanje pristaniških dejavnosti zaradi varnosti, ju ni mogoče prepustiti samo tržnim mehanizmom. Izvajanje pomorske pilotaže in obvezne vleke se določi kot izbirna gospodarska javna služba.
Variantne rešitve so:
1. da se zakon ne spremeni, torej da se te dejavnosti prepusti samo tržnim mehanizmom,
2. da se predpiše obvezna gospodarska javna služba.
Ker so se v praksi dejansko pojavile težave pri zagotavljanju teh storitev in po primerjavi z rešitvami v drugih evropskih pristaniščih, je predlagana rešitev izbirna gospodarska javna služba. Taka rešitev najmanj posega v svobodno gospodarsko pobudo.

S predlogom zakona predlagamo opredelitev načina zagotavljanja hidrografske dejavnosti. Geodetski inštitut Slovenije opravlja določene naloge kot javno službo. S tem se zagotovi nemoteno in strokovno zbiranje in upravljanje hidrografskih podatkov, ki so potrebni za izdelavo pomorskih kart. Izvorni hidrografski podatki so pomembni tudi za zagotavljanje obrambe države, zato razen za potrebe izdelave pomorskih kart, ne smejo biti javno dostopni.
Variantne rešitve:
1. da se zakon ne spremeni in ostane tako kot je, torej da ostane samo določba zadnjega odstavka 13. čl. Pomorskega zakonika, po kateri minister, pristojen za pomorstvo izda pomorsko karto. V veljavnem Pomorskem zakoniku ni določb glede zaupne narave izvornih hidrografskih podatkov. Ministrstvo za promet poleg tega nima potrebnega kadra za izdelavo pomorske karte, zato se sedaj hidrografske dejavnosti zagotavljajo pogodbeno in jih že sedaj zagotavlja Geodetski inštitut Slovenije, ki je strokovno usposobljen. Naloge, ki so v pristojnosti države, pa je treba tudi ustrezno normativno urediti, zato je primerneje, da se sprejme ustrezne zakonske določbe.

Zaradi Mednarodne konvencije o civilni odgovornosti za škodo povzročeno z onesnaženjem z nafto in Mednarodne konvencije o civilni odgovornosti za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z gorivom, 2001, je treba v Pomorski zakonik določiti spričevala, ki jih morajo imeti ladje v skladu z navedenima konvencijama. Brez določbe v Pomorskem zakoniku ni možno ladij, ki predpisanih spričeval nimajo, kaznovati. Poleg tega je treba določiti organ, ki izdaja navedena spričevala, saj zakona o ratifikaciji navedenih konvencij takih določb nimata.
Variantna rešitev, da ne spremenimo nič, bi pomenila, da kot država nismo izpolnili obveznosti iz ratificiranih konvencij (Zakon o ratifikaciji Protokola iz leta 1992 o spremembi Mednarodne konvencije o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto, 1969 (MKCO69) Ur.l. RS-MP, št. 15/2000 in Zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije o civilni odgovornosti za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z gorivom, 2001 (MKCOŠOG) Ur.l. RS-MP, št. 14/2004).

Z novelo se omogoči vpis trgovskih ladij ne glede na lastništvo, vendar z omejitvami, da se prepreči vpis podstandardnih ladij.
Po variantni rešitvi, da ostane sedanja ureditev, se trgovske ladje, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev glede lastništva, ne bi mogle vpisati v slovenski ladijski register.

Spremembe Pomorskega zakonika dajejo pomorskim agentom pravico, da imajo za ladjarja, za katerega opravlja pomorske agencijske posle, poseben transakcijski račun za plačevanje stroškov ladjarja in sprejemanje plačil za storitve ladjarja. Pomorski agenti namreč prejemajo na svoje račune visoke zneske voznin, vendar za račun ladjarja, torej gre za denar, ki ni njihov. Brez zakonske podlage pa nimajo pravice do posebnih transakcijskih računov. Taka pravna ureditev posebnih transakcijskih računov je primerljiva s pravno ureditvijo posebnih računov notarjev, odvetnikov in upravnikov večstanovanjskih hiš.
Variantna rešitev, da se nič ne uredi, ni ustrezna. Zveza pomorsko prometnih agencij Slovenije nam je posredovala predlog za spremembo zakonodaje, ker imajo njihovi člani sicer težave pri poslovanju s tujimi ladjarji, ki plujejo v koprsko tovorno pristanišče.

Predlagana novela tudi omogoča poenostavitev postopka vročanja ladjarju in s tem skrajšanje postopka iz osmega dela Pomorskega zakonika – izvršba in zavarovanje na ladjah. Ladjar je namreč vedno seznanjen s tem, kje je njegova ladja in je dolžan skrbeti zanjo. Zato je smiselno in utemeljeno, da se vsa vročanja, ki se nanašajo na ladjo, ki se nahaja v slovenskem pristanišču, ladjar pa ima sedež ali prebivališče v tujini, opravijo preko poveljnika, ki je zakoniti zastopnik ladjarja, ali pa na oplato ladje. V praksi se je namreč pokazalo, da vročanje ladjarjem tudi v sosednje države poteka več kot pol leta, pri tem je pa ladjar seznanjen, da se njegova ladja nahaja v slovenskem pristanišču, vendar zanjo ne poskrbi v skladu s predpisi.

Predlog novele uvaja možnost, da upnik v korist katerega je bila izdana začasna odredba z zaustavitvijo ladje, predlaga prodajo ladje kadar koli med veljavnostjo sklepa o začasni zaustavitvi ladje, čeprav nima izvršilnega naslova, kadar obstaja nevarnost, da zaradi majhne vrednosti ladje ob izvršbi ne bi bil poplačan. V praksi se je namreč pokazalo, da dokler upnik pridobi izvršilnega naslova, se vrednost ladje tako zmanjša, da se mu ne izplača sprožiti izvršbe na ladjo. Če tega področja ne uredimo, obstaja še naprej nevarnost, da bodo zaustavljene ladje v slovenskih pristaniščih dolgotrajno zasedale dragoceni obalni prostor in predstavljale okoljsko nevarnost. Sodni postopki za pridobitev izvršilnega naslova pa trajajo več let. Dolžnik ima še vedno pravico v zameno za položeno varščino ladjo odpluti. Če tega ne stori, pa se kupnina pridobljena s prodajo položi za njegov račun pri sodišču.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika se usklajuje z Zakonom o prekrških, in sicer se zneski v sedaj veljavnem Pomorskem zakoniku, določeni v tolarjih, določijo v evrih. Poleg tega se določijo še sankcije glede na nove materialne določbe.

č) Usklajenost predloga predpisa:

d) Povzetek Poročila o sodelovanju javnosti pri pripravi predloga zakona:
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika je bil dne 9.3.2010 objavljen na spletni strani Ministrstva za promet (http://www.mzp.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predlogi_predpisov/).
Zainteresirana javnost je imela možnost podati pripombe, stališča, predloge ali mnenja do vključno 8. 4. 2010.
Vključene so bile naslednje organizacije oziroma predstavniki: Društvo za pomorsko pravo, Fakulteta za pomorstvo in promet, Pomorski in tehniški izobraževalni center Portorož, GZS, Združenje za promet in zveze, Zveza pomorskih prometnih agencij, Občina Izola, Občina Koper, Občina Piran, GIZ, Združenje ladjarjev Slovenije, Sindikat pomorščakov Slovenije, Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.
Mnenja, predloge, pripombe so podali: Društvo za pomorsko pravo in Zveza pomorskih prometnih agencij.
Mnenja so bila v pretežni meri upoštevana.

- bistvena stališča, predlogi, mnenja in pripombe javnosti, ki niso bili upoštevani in zakaj.
Društvo za pomorsko pravo meni, da je omejitev starosti ladje na 15 let pri prvem vpisu prestroga. Predlagajo, da Državni zbor sprejme resolucijo o pomorski politiki, ki temelji na modri knjigi in na celostni evropski pomorski politiki. Ta predlog ni bil upoštevan. Omejitev glede starosti ladje pri prvem vpisu v vpisnik trgovskih ladij je določena, zaradi bojazni, da bi se skušale vpisati podstandardne ladje, in tako naša država pristala na črni listi držav, ki ne zagotavljajo varnosti plovbe. Namreč nimamo še vzpostavljene ustrezne inšpekcije države zastave.
Piloti Koper d.o.o. predlagajo, da se v Pomorski zakonik zapiše, da lahko na enem območju izvaja pilotažo samo en izvajalec, oz. da se za eno območje podeli samo ena koncesija oz. dovoljenje. Družba S5 vleka ladij, d.o.o. predlaga, da se določbe glede zagotavljanja vleke kot gospodarske javne službe črtajo, ker po njihovem mnenju kršijo slovensko in evropsko konkurenčno pravo. Zakaj ta predloga nista upoštevana, je podrobneje pojasnjeno v obrazložitvi predlaganih rešitev.
Družba Luka Koper d.d. predlaga, da se pri inšpekcijskem nadzoru tujih ladij, ki pristajajo v slovenskih pristaniščih skuša poseči po ukrepih, ki ne obremenjujejo prostorske zasedenosti pristanišča. Inšpekcijski režim v pristaniščih je podrobneje predpisan z EU direktivo, in tej sledijo tudi predlagane določbe.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

– ocena finančnih sredstev za državni proračun,

Predlog Pomorskega zakonika predvideva popolno odprtje vpisnika trgovskih ladij, zato pričakujemo večji vpis ladij. Direktiva 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 23. aprila 2009 o skladnosti z zahtevami države zastave, nalaga državi članici, da mora zagotoviti nadzor nad ladjami, ki plujejo pod njeno zastavo. Da bi zadostili zahtevam te direktive, bo treba ob povečanju števila ladij vpisanih v slovenski ladijski vpisnik, zagotoviti večji nadzor, s tem da se zaposli enega novega pomorskega inšpektorja na določeno število novo vpisanih ladij. Ker za trgovske ladje ni nujno, da kadar koli priplujejo v slovensko pristanišče, jih bo moral pomorski inšpektor nadzorovati, kjerkoli po svetu bodo, zato bodo tudi večji stroški za službene poti. Pri povečanju bruto tonaže ladij vpisanih v slovenski ladijski vpisnik nad 50.000 (trenutno stanje je 2.000), se poviša tudi članarina za Mednarodno pomorsko organizacijo.
Pri oceni, da se bo v naslednjem letu vpisalo 5 povprečno velikih trgovskih ladij z bruto tonažo 10.000, bi potrebovali enega novega pomorskega inšpektorja. Ta inšpektor bi moral opravljati inšpekcijski nadzor povsod, kjer bi se te ladje nahajale, to je kjerkoli na svetu, torej bodo posledično višji stroški za službene poti. Pri taki oceni predvidevamo za prihodnje leto povečanje odhodkov za proračun v višini 45.000 EUR (materialni stroški 7.500 EUR, materialni stroški za pomorski promet 7.500 EUR, plače 30.000 EUR). V primeru večjega vpisa, se bo število pomorskih inšpektorjev postopno večalo.
Načrtujemo, da bomo navedene odhodke iz proračuna nadomestili z zvišanjem upravnih taks za prvi vpis ladje in določitvijo nove upravne takse za letni vpis v vpisnik trgovskih ladij. Veljavne upravne takse so namreč nesorazmerno nizke tudi v primerjavi z drugimi pomorskimi državami. Če bo večji vpis ladij zahteval večje število pomorskih inšpektorjev, bo treba iz naslova pobranih upravnih taks za vpisane ladje, ta sredstva tudi nameniti Upravi RS za pomorstvo.


Finančnih posledic na druga javnofinančna sredstva ni.

– predvideno povečanje ali zmanjšanje prihodkov državnega proračuna,

Zvišanje upravnih taks za prvi vpis ladje v vpisnik trgovskih ladij in določitev upravne takse za vsako leto vpisa ladje v vpisniku trgovskih ladij pomeni prihodek proračuna v višini 45.000 EUR, kar bo pokrilo planirane odhodke v ta namen.

4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAČUN ŽE SPREJET

– sredstva bodo zagotovljena z rebalansom oziroma spremembami državnega proračuna.

5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

Pomorsko pilotažo in obvezno vleko po izsledkih študije izvedene po naročilu Evropske komisije (Complementary Economic Evaluation study on the Commission proposal for a Directive on market access to port services) v večini pristanišč Evropske unije opravlja en sam ponudnik kot posebno javno službo. Te storitve so nujno potrebne za varno opravljanje pristaniških dejavnosti, zato jih države članice Evropske unije ne prepuščajo samo tržnim mehanizmom.

Hidrografske dejavnosti

V Združenem kraljestvu si skrb za opravljanje hidrografskih dejavnosti delita Maritime and Coastguard Agency (MCA) in Hidrografski urad Združenega kraljestva (UKHO). UKHO je Združeno kraljestvo pooblastilo kot hidrografskih urad, ki izdeluje uradne pomorske karte in publikacije. UKHO svetuje vladi, MCA in drugim vladnim organizacijam o zadevah povezanih s hidrografijo. Izvršni direktor in Nacionalni hidrograf zagotavljata dejavnosti za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti Združenega kraljestva, skladno z mednarodnimi konvencijami, s tem da zagotavlja izdajo pomorskih kart, navtičnih vodnikov, seznama svetilnikov, tablic plimovanja in drugih hidrografskih publikacij. MCA zagotavlja hidrografske meritve, nudi podporo UKHO pri izdelavi in objavi pomorskih kart in drugih publikacij.

6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

6.1 Administrativne in druge posledice

a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov: /

Predlog zakona nima posledic.

Predlog zakona ne vpliva na dokumentacijo, ki jo se stranka dolžna predložiti. Predlog zakona predvideva elektronsko posredovanje podatkov v zvezi s prihodom ladje v slovenska pristanišča.

Cilj predloga zakona je zmanjšanje tveganja za morsko okolje, saj sledi načelom varnosti plovbe zaradi preprečevanja pomorskih nesreč.

S popolnim odprtjem vpisnika trgovskih ladij se predvideva rast pomorskega sektorja.

Predlog zakona predvideva kot možnost izvajanja obvezne vleke in pomorske pilotaže v koprskem tovornem pristanišču v obliki gospodarske javne službe, kar posledično pomeni omejevanje konkurence, ki pa je zaradi javnega interesa varnosti plovbe in okolja, dopustna.

Predlog zakona nima posledic na socialnem področju.

Predlog zakona je usklajen s predlogom resolucije o nacionalnem programu razvoja pomorstva Republike Slovenije.

a) Predstavitev sprejetega zakona

Predlog zakona ne bo posebej predstavljen, ker ne predvideva obsežnih sprememb, ki bi vplivale na širši krog ljudi.

Predlog zakona je pripravljen tudi s ciljem zagotavljanja izvajanja obveznosti držav iz mednarodnih konvencij sprejetih v okviru Mednarodne pomorske organizacije. V skladu z Direktivo 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skladnosti z zahtevami države zastave mora država opraviti oceno izvajanja svojih obveznosti po mednarodnih konvencijah. Gre za zunanjo presojo, ki jo mora opraviti v naslednjih sedmih letih. Presojo opravijo strokovnjaki Mednarodne pomorske organizacije.

II. BESEDILO ČLENOV

III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu:
Dopolnitev je potrebna zaradi uskladitve z 2. odst. 1. čl. Zakona o plovbi po celinskih vodah (Uradni list RS, št. 30/02), ki določa, da je plovba po celinskih vodah plovba po rekah in jezerih, razen plovbe po rekah do meje do koder so plovne z morske strani.

K 2. členu:
Redakcijski popravek.
Dodani so predpisi EU, ki zahtevajo uskladitev določb zakonika, določitev pravne podlage za prenos takih predpisov v slovenski pravni red in določitev sankcij za kršitve. Direktiva 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (prenovitev) je bila dodana na novo, ker je bila osnovna direktiva po pomoti izpuščena iz 2. člena veljavnega Pomorskega zakonika. Ta zakon sicer ne prenaša direktive 2009/45/ES, vendar ta direktiva prenavlja in nadomešča direktivo 98/18/ES, ki je navedena v veljavnem Pomorskem zakoniku.

K 3. členu:
Redakcijski popravek – uskladitev z novim poglavjem o hidrografski dejavnosti.

K 4. členu:
Natančnejša določitev pristojnosti Uprave RS za pomorstvo.
Iskanje in reševanje Uprava RS za pomorstvo že sedaj izvaja na podlagi nacionalnih in mednarodnih predpisov. Glede na navedeno je primerno, da se te pristojnost navede v Pomorskem zakoniku. Vlada je leta 2006 sprejela sklep o ustanovitvi koordinacije služb na morju na podlagi Zakona o državni upravi in Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih. Na predlog članov koordinacije služb, ki izvajajo svoje pristojnosti na morju, Uprava RS za pomorstvo administrativno vodi in usklajuje delo članov.

K 5. členu:
Predlog novega določila zagotavlja Upravi Republike Slovenije za pomorstvo zakonsko podlago za uporabo zastave in znaka, katere obliko, barvo in uporabo določi Vlada Republike Slovenije. Z uporabo zastave in znaka se želita doseči prepoznavnost in enotno predstavljanje Uprave Republike Slovenije za pomorstvo v notranjem in mednarodnem okolju. V pojasnilo navajamo, da je npr. znak dveh prekrižanih admiralitetnih sider mednarodni znak v pomorstvu.

K 6. členu:
Podrobneje se opredeli način zagotavljanja hidrografske dejavnosti. Že sedaj v praksi Ministrstvo za promet zagotavlja izvajanje hidrografske dejavnosti tako, da je program hidrografske dejavnosti na predlog ministra vključen v program del inštituta in je sestavni del letnega programa državne geodetske službe, po zakonu, ki ureja geodetsko dejavnost. Torej gre za pravno ureditev izvajanja hidrografske dejavnosti na način kot že poteka v praksi. Določi se, da Geodetski inštitut Slovenije opravlja nekatere naloge kot javno službo. S tem se zagotovi nemoteno, kontinuirano in strokovno zbiranje in upravljanje hidrografskih podatkov, ki so potrebni za izdelavo pomorskih kart. Izvorni hidrografski podatki so pomembni tudi za zagotavljanje obrambe države, zato razen za izdelavo pomorskih kart ne smejo biti javno dostopni.


K 7. do 11. členu:
Po veljavni ureditvi se pomorska pilotaža in obvezna vleka opravljata prosto na trgu. Uporaba obeh storitev je v določenih primerih zaradi varnosti plovbe obvezna (81. in 88. čl. Pomorskega zakonika). Stalna prisotnost vlačilcev v pristanišču je nujna zaradi, možnosti hitrega posredovanja pri pomorskih nesrečah v pristanišču ter za gašenje požarov. Stalno zagotavljanje pomorske pilotaže in obvezne vleke je torej v javnem interesu zaradi varnosti plovbe in preprečevanja onesnaženja v koprskem tovornem pristanišču. Brez stalnega zagotavljanja teh dveh storitev pa lahko pride do motenj v delovanju pristanišča in s tem do velike gospodarske škode. Glede na veljavno ureditev, po kateri sta ti dve storitvi prepuščeni trgu, ponudniki teh storitev niso z ničemer zavezani, da svoje storitve stalno zagotavljajo prav v koprskem tovornem pristanišču. Zaradi varnosti plovbe in zagotavljanja nemotenega delovanja koprskega tovornega pristanišča je nujno predvideti tudi možnost, da se ti dve storitvi izvajata kot izbirni gospodarski javni službi. Izvajalci storitev vleke in pilotaže pa bi v pogojih gospodarske javne službe bili zavezani stalno zagotavljati svoje storitve v koprskem tovornem pristanišču.
V Sporočilu Komisije - Sporočilo o politiki evropskih pristanišč (COM(2007)), sta storitvi vleke in pilotaže opredeljeni kot tehnično-navtična storitev. Iz tega sporočila tudi izhaja, da ker gre za storitvi povezani z varnostjo v pristaniščih, predstavljata storitev splošnega gospodarskega pomena. Omejitve prostega opravljanja teh storitev so zaradi varnosti dopustne, vendar pa mora biti zagotovljen transparenten postopek pri izbiri izvajalcev, doba podelitve izključnih pravic pa ne sme presegati razumnega obdobja za povrnitev investicij. Temu sledi tudi praksa v drugih pristaniščih držav članic EU, kjer te storitve niso prepuščene samo trgu.
V primeru izvajanja zagotavljanja obvezne vleke in pomorske pilotaže s podelitvijo koncesij, se za postopek in načela podelitve koncesij uporablja Zakon o javno-zasebnih partnerstvih, tako da se zagotovi transparentost, enakost in konkurenčnost pri dostopu do pravice opravljanja teh storitev. Ker gre za republiško gospodarsko javno službo, koncesijski akt skladno s 3. čl. Zakona o gospodarskih javnih službah izda vlada. Število razpisanih koncesij se ob upoštevanju prostorskih zmogljivosti in potreb koprskega tovornega pristanišča določi v koncesijskem aktu. Izvajalci gospodarske javne službe pridobijo posebno pravico izvajanja te službe na območju gospodarske javne službe, kar je utemeljeno s tem, da morajo ne glede na promet stalno zagotavljati nemoteno pomorsko pilotažo oziroma obvezno vleko v pristanišču.
Pomorsko pilotažo in obvezno vleko plovil zagotavlja Republika Slovenija kot izbirno gospodarsko javno službo, če je to potrebno zaradi varnega in nemotenega opravljanja pristaniške dejavnosti v koprskem tovornem pristanišču, v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah.
Tudi če se te dejavnosti sedaj opravljajo na trgu, ponovno poudarjamo vidik varnosti in dejstvo da ponudniki teh storitev niso v ničemer zavezani, da te storitve stalno zagotavljajo.

K 12. členu:
Pristojbine za uporabo pristanišča, ki jih plača uporabnik za opravljanje gospodarske dejavnosti, se v praksi niso pobirale, ker kriteriji za določanje niso bili zakonsko urejeni. Poleg tega bi bilo težko določiti merila za pobiranje take pristojbine, saj gre za zelo raznovrstne dejavnosti.

K 13. členu:
Sprememba tretjega odstavka zaradi uskladitve z zakonom o prekrških glede načina določitve pooblastila pristaniških nadzornikov za izdajo plačilnega naloga. Dopolni se navedba prekrškov, za katere lahko izdajo plačilni nalog pristaniški nadzorniki. Četrti odstavek se kot nepotreben črta.

K 14. členu:
Poskrbeti je treba, da bodo izmere sprememb meja obale ali morskih globin zaradi gradbenih posegov izvedene strokovno v skladu z mednarodnimi standardi, sicer se nanje pri zagotavljanju varnosti plovbe ni mogoče zanesti.

K 15. členu:
Dopolnitev oziroma sprememba je potrebna zaradi sprejetja Direktive 2009/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2002/59/ES o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet in Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike.


K 16. členu:
Dopolnitev oziroma sprememba je potrebna zaradi sprejetja Direktive 2009/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o zavarovanju lastnikov ladij za pomorske zahtevke.

K 17. členu:
Sprememba oziroma dopolnitev je potrebna zaradi izvajanja Mednarodne konvencije o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto, in Mednarodne konvencije o civilni odgovornosti za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z gorivom, 2001.

K 18. členu:
Redakcijski popravek.

K 19. členu:
Poleg prepovedi plutja v območju 50 metrov od zunanjega roba kopališča je potrebno prepovedati tudi sidranje v tem območju.

K 20. členu:
Določitev obveznosti, da morajo imeti tuje ladje predpisane ladijske listine in knjige, ter sankcioniranje kršitve te določbe.

K 21. členu:
Dopolnitev oziroma sprememba je potrebna zaradi sprejetja Direktive 2009/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o zavarovanju lastnikov ladij za pomorske zahtevke.

K 22. členu:
Dopolnitev oziroma sprememba je potrebna zaradi izvajanja Mednarodne konvencije o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto, in Mednarodne konvencije o civilni odgovornosti za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z gorivom, 2001.

K 23. členu:
Določitev spričeval, ki jih izdaja Uprava RS za pomorstvo.

K 24. členu:
Določitev ukrepov pri težavah z ladijskimi listinami.

K 25. členu:
Edini dokument, ki se v praksi izdaja pomorščakom je pomorska knjižica, ki je tudi mednarodno pravno urejena s konvencijo Mednarodne organizacije dela in je mednarodno pravno priznana.

K 26. členu:
Redakcijski popravek. Navedene vaje po veljavnem Pomorskem zakoniku namreč niso vse vaje, ki so po predpisih obvezne.

K 27. do 30. členu:
Dopolnitev oziroma sprememba je potrebna zaradi sprejetja Direktive 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča.

K 31. členu:
Dopolnitev oziroma sprememba je potrebna zaradi sprejetja Direktive 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skladnosti z zahtevami države zastave. Skladno s 5. členom te direktive, mora država članica poskrbeti, da ladja, ki pluje pod njeno zastavo in je zadržana v državi pristanišča, izpolni zahteve iz konvencij Mednarodne pomorske organizacije. Ladjar mora zato po zakonu o zadržanju obvestiti pomorskega inšpektorja.

K 32. členu:
Dopolnitev je potrebna zaradi sprejetja Direktive 2009/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o zavarovanju lastnikov ladij za pomorske zahtevke in zaradi Direktive 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča.

K 33. členu:
Veljavni Pomorski zakonik ne omogoča vpisa ladij, ki so v večinski tuji lasti, razen če je ladjar državljan Republike Slovenije ali Evropske unije oziroma pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji ali Evropski uniji. S spremembo se omogoči vpis tujih trgovskih ladij, vendar z omejitvami, da se prepreči vpis podstandardnih ladij.

K 34. členu:
Določi se vnos osebnega podatka EMŠO in matične številke v list B glavne knjige vpisnika ladij. Potrebnost podatka o EMŠO za namene ugotavljanja premoženja v postopkih pred centri za socialno delo je utemeljena s predlogom zakona o socialno varstvenih prejemkih (EVA: 2008-2611-0109), po katerem ministrstvo, pristojno za socialo in centri za socialno delo od upravljavca registra vodnih plovil lahko brezplačno pridobijo podatke o lastništvu vodnih plovil za upravičenca in njegove družinske člane. Podatek o EMŠO je za namene identifikacije zavezancev za davek na plovila in ugotavljanje premoženja iz naslova plovil za vlagatelje socialnih transferjev in njihove družinske člane potreben v povezavi z lastništvom
vodnega plovila (torej v slovenskem ladijskem registru, med podatki o lastniku – 215. člen PZ).

K 35. členu:
Dopolnitev je potrebna zaradi prenosa Direktive 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skladnosti z zahtevami države zastave. Skladno s 4. čl. te direktive mora država članica, preden dovoli ladji pluti pod njeno zastavo, sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da je ladja skladna z veljavnimi mednarodnimi pravili in predpisi. Skladnost pa se dokazuje s predpisanimi spričevali, ki so določena kot pogoj za vpis ladje v slovenski ladijski vpisnik.

K 36. členu:
Dopolnitev je potrebna zaradi prenosa Direktive 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skladnosti z zahtevami države zastave. Skladno s 5. členom mora uprava države članice, kadar je obveščena, da je ladja, ki pluje
pod njeno zastavo, zadržana v državi pristanišča, poskrbeti, da ladja izpolnjuje zahteve konvencij Mednarodne pomorske organizacije. Če bo ladja večkrat zadržana, ji grozi izbris iz slovenskega ladijskega registra.

K 37. členu:
Preprečitev možnosti zlorabe listin, izdanih v imenu Republike Slovenije.

K 38. členu:
Pomorski agent ima za ladjarja, za katerega opravlja pomorske agencijske posle, pravico do posebnih transakcijskih računov za plačevanje njegovih stroškov in sprejemanje plačil za njegove storitve. Pomorski agenti namreč prejemajo na svoje račune visoke zneske voznin, vendar za ladjarjev račun, torej gre za denar, ki ni njihov. Brez zakonske podlage pa nimajo pravice do posebnih računov. Taka pravna ureditev posebnih skrbniških računov je primerljiva s pravno ureditvijo posebnih računov notarjev, odvetnikov in skrbnikov večstanovanjskih hiš.

K 39. členu:
Poenostavitev in tako skrajšanje postopka vročanja ladjarju. Ladjar je namreč vedno seznanjen s tem, kje je njegova ladja, in mora skrbeti zanjo. Zato je smiselno in utemeljeno, da se vsako vročanje, ki se nanaša na ladjo v slovenskem pristanišču, katere ladjar ima sedež ali prebivališče v tujini, opravi prek poveljnika, ki je zakoniti zastopnik ladjarja, ali pa s pritrditvijo na oplato ladje. V četrtem odstavek se črta drugi stavek, ker je nepotreben.

K 40. členu:
Določitev možnosti, da upnik, v korist katerega je bila izdana začasna odredba z zaustavitvijo ladje, predlaga prodajo ladje kadar koli med veljavnostjo sklepa o začasni zaustavitvi ladje, čeprav nima izvršilnega naslova, kadar obstaja nevarnost, da zaradi majhne vrednosti ladje ob izvršbi ne bi bil poplačan. V praksi se je namreč pokazalo, da se vrednost ladje, dokler upnik ne pridobi izvršilnega naslova, tako zmanjša, da se mu ne izplača sprožiti izvršbe.
Taka prodaja se lahko izvede samo, če je upnik predlagal začasno zaustavitev in mu je sodišče odobrilo, torej je moral izkazati verjetnost nastanka svoje terjatve, in pod pogojem, da dolžnik ni položil nobene varščine, na podlagi katere bi lahko z ladjo odplul. Tak ukrep je torej možen le, kadar dolžnik z ladjo ne namerava odpluti. Kadar pa ladja stoji in ne posluje, zgublja na vrednosti, stroški pristaniških pristojbin pa se kopičijo. Upnik tako v praksi nima nobene možnosti, da bi bil poplačan po pridobitvi izvršilnega naslova.
Koristi, ki jih ima upnik s takšno ureditvijo, so večje od morebitnih škodljivih učinkov za domnevnega dolžnika. Kupnina, pridobljena s prodajo ladje se za račun dolžnika deponira pri sodišču, denarna sredstva ne izgubljajo na vrednosti tako kot ladja. Poudarjamo, da se tak ukrep lahko izvede le, če dolžnik z ladjo ne namerava odpluti. Raje kot da bi dal varščino (ki jo lahko relativno enostavno ponudi), pusti ladjo, da je zadržana do pridobitve izvršilnega naslova, kar traja več let. Če se morda na koncu izkaže, da upnikova terjatev ni nastala, dolžniku ostane kupnina, položena pri sodišču, ki je zagotovo večja, kot bi bila vrednost ladje po preteku več let. Dolžnik bo tudi težko dokazal morebitno škodo zaradi izgube dohodka iz poslovanja z ladjo, ker se tak ukrep izvede le takrat, ko dolžnik ladje ne namerava odpeljati, hkrati pa bi dolžnik lahko zelo hitro ponudil varščino upniku s tem, da bi dolžniku omogočil vpis hipoteke na ladji v korist upnika.
V obzir pa je treba vzeti tudi posebne okoliščine slovenske obale, to je njena kratkost in dragocenost njenega priobalnega prostora. Take začasno zaustavljene ladje hitro izgubljajo na vrednosti, medtem ko čakajo, da bo upnik pridobil izvršilni naslov, kar v praksi traja tudi več let. Hkrati pa predstavljajo grožnjo za morsko okolje. Stroški pa na koncu bremenijo državo. To se je v praksi tudi že izkazalo, saj smo imeli v preteklosti in v tem trenutku še imamo več začasno zaustavljenih ladij, ki ne bremenijo samo dolžnika in upnika, ampak tudi zasedajo dragocen prostor in hkrati predstavljajo potencialno nevarnost za onesnaženje morja in obale, katerih posledic v tem trenutku ni mogoče predvideti.

K 41. členu:
Uskladitev z Zakonom o prekrških.

K 42. členu:
Uskladitev z Zakonom o prekrških.

K 43. členu:
Določitev sankcije glede na materialni predpis in uskladitev z Zakonom o prekrških.

K 44. členu:
Uskladitev z Zakonom o prekrških.

K 45. členu:
Uskladitev z Zakonom o prekrških.

K 46. členu:
Določitev sankcije glede na materialni predpis in uskladitev z Zakonom o prekrških.

K 47. členu:
Uskladitev z Zakonom o prekrških.

K 48. členu:
Uskladitev z Zakonom o prekrških.

K 49. členu:
Uskladitev z Zakonom o prekrških.

K 50. členu:
Uskladitev z Zakonom o prekrških.

K 51. členu:
Uskladitev z Zakonom o prekrških.

K 52. členu:
Uskladitev z Zakonom o prekrških.

K 53. členu:
Uskladitev z Zakonom o prekrških.

K 54. členu:
Določitev roka za sprejetje podzakonskih aktov.

K 55. členu:
Prehodna določba.

K 56. členu:
Končna določba.

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

2. člen

Določbe tega zakonika (v nadaljnjem besedilu: zakon) se uporabljajo za ladje, čolne in druga plovila, ki imajo slovensko državno pripadnost, in za razmerja v zvezi s plovbo v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije, če ni v tem zakonu drugače določeno.

3. člen

V tem zakonu imajo posamezni pojmi naslednji pomen:
1. plovilo je stvar, ki je namenjena za plovbo po morju;
2. plavajoča naprava je stvar, ki je stalno privezana oziroma zasidrana ali položena na morsko dno in ni namenjena za plovbo (plavajoči hoteli, restavracije, delavnice, skladišča, pontonski mostovi, plavajoče ploščadi, kopališčne ploščadi, privezne in signalne boje, školjčišča in druge naprave za izkoriščanje morja);
3. ladja, razen vojaške ladje, je plovilo, ki je usposobljeno za plovbo po morju in meri v dolžino 24 metrov ali več;
4. trgovska ladja je ladja, ki se uporablja za gospodarske namene;
5. potniška ladja je plovilo s katero se sme prevažati več kot 12 potnikov;
6. tovorna ladja je trgovska ladja, ki je namenjena prevozu tovorov;
7. tanker je ladja, namenjena prevozu tekočin in plinov;
8. ribiška ladja je ladja, ki je namenjena in opremljena za ribolov ali lov drugih živih bitij v morju in na morskem dnu;
9. znanstvenoraziskovalna ladja je ladja ali drugo plovilo, opremljeno za znanstvena ali druga raziskovanja morja, morskega dna ali njegovega podzemlja;
10. jedrska ladja je ladja na jedrski pogon ali ladja, opremljena z jedrsko napravo;
11. javna ladja je ladja v lasti ali uporabi države, ki ni vojaška ladja, uporablja pa jo država oziroma njen organ izključno v negospodarske namene;
12. vojaška ladja je plovilo, ki pripada vojski, je pod poveljstvom vojaškega častnika, katere posadka je vojaška oziroma pod vojaško disciplino in ima zunanja razpoznavna znamenja vojaških ladij;
13. sestav tujih vojaških ladij je več tujih vojaških ladij, ki plovejo skupaj pod poveljstvom enega vojaškega častnika;
14. ladja v gradnji je stvar od trenutka položitve gredlja ali podobnega gradbenega postopka, do vpisa v ladijski register;
15. čoln je plovilo, ki meri v dolžino manj kot 24 metrov;
16. ribiški čoln je čoln, ki je namenjen in opremljen za ribolov ali lov drugih živih bitij v morju in na morskem dnu;
17. mednarodno potovanje je potovanje iz slovenskega pristanišča v tuje pristanišče in obratno;
18. ladjar je oseba, ki je kot posestnik ladje nosilec plovbnega podjema; dokler se ne dokaže nasprotno, se šteje, da je ladjar oseba, za katero je v register ladij vpisano, da je lastnik;
19. SDR (special drawing right, posebna pravica črpanja) je obračunska enota, kot jo je definiral Mednarodni denarni sklad;
20. potnik je vsaka oseba na ladji ali čolnu, razen otrok, ki so stari manj kot eno leto, oseb, zaposlenih na ladji, v katerikoli lastnosti in družinskih članov posadke;
21. jahta je ladja, ki se v negospodarske namene uporablja za razvedrilo, šport ali rekreacijo;
22. ladja v razpremi je trgovska ladja, ki več kakor 30 dni ne opravlja gospodarskih dejavnosti iz ekonomskih razlogov ali zaradi svoje nesposobnosti za plovbo;
23. olje je vsako obstojno olje, posebno surova nafta, težko dizelsko olje in olje za mazanje, ne glede na to, ali se prevažajo na ladji kot tovor ali kot gorivo za pogon;
24. dolžina ladje je največja dolžina ladje, brez pritiklin;
25. akvatorij je vodni prostor, ki služi pristanišču;
26. ro-ro je plovilo s posebnimi prostori za vozila;
27. hitro potniško plovilo je plovilo, ki ima posebne tehnične lastnosti, zaradi katerih doseže visoke hitrosti.
Določbe tega zakona, ki se uporabljajo za javne ladje, veljajo tudi za čolne, ki se uporabljajo za upravne namene.
Določbe tega zakona, ki veljajo za ladje, se uporabljajo tudi za čolne, če tako določajo mednarodne konvencije in predpisi Evropske unije.
Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv Evropske unije:
– Direktiva Sveta 94/57/ES z dne 22. novembra 1994 o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav, s spremembami;
– Direktiva Sveta 95/21/ES z dne 19. junija 1995 o uveljavitvi mednarodnih standardov za varnost ladij, preprečevanje onesnaževanja ter pogoje za življenje in delo na ladjah, ki uporabljajo pristanišča Skupnosti in plujejo v vodah v pristojnosti držav članic (pomorska inšpekcija), s spremembami;
– Direktiva Sveta 96/98/ES z dne 20. decembra 1996 o pomorski opremi, s spremembami;
– Direktiva Sveta 97/70/ES z dne 11. decembra 1997 o vzpostavitvi usklajenega varnostnega režima za ribiška plovila dolžine 24 metrov in več, s spremembami;
– Direktiva Sveta 98/18/ES z dne 17. marca 1998 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje, s spremembami;
– Direktiva Sveta 98/41/ES z dne 18. junija 1998 o registraciji oseb, ki potujejo s potniškimi ladjami, ki plujejo v pristanišča držav članic Skupnosti ali iz njih, s spremembami;
– Direktiva Sveta 1999/35/ES z dne 29. aprila 1999 o sistemu obveznih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro trajekti in visokohitrostnimi potniškimi plovili, s spremembami;
– Direktiva 2001/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 o določitvi usklajenih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora;
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/6/ES z dne 18. februarja 2002 o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic Skupnosti in/ali izplujejo iz njih, s spremembami;
– Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS, s spremembami;
– Direktiva 2003/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. aprila 2003 o posebnih zahtevah glede stabilnosti ro-ro potniških ladij, s spremembami in
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve

13. člen

Teritorialno morje Republike Slovenije je morsko območje, ki se razteza od temeljne črte v smeri odprtega morja do njegove zunanje meje, dopustne po mednarodnem pravu oziroma do mejne črte, določene z mednarodno pogodbo.
Temeljna črta je črta srednjega nivoja nizkih nižjih vod ali ravna črta, ki zapira vhod v zaliv.
Pri določanju temeljne črte teritorialnega morja se kot del obale štejejo tudi najbolj izpostavljene stalne pristaniške zgradbe, ki so sestavni del pristaniškega sistema.
Zunanja meja teritorialnega morja je državna meja Republike Slovenije na morju.
Pomorsko karto Republike Slovenije izda minister v skladu z mednarodnimi standardi za pomorsko hidrografijo.


26. člen

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo je pristojna za:
– posamezne naloge v zvezi z razvojem pristaniške infrastrukture, ki je v lasti Republike Slovenije;
– nadzor nad varnostjo plovbe, nad izvajanjem reda v pristaniščih in preostalih delih teritorialnega morja in notranjih morskih voda;
– organiziranje radijske službe bedenja ter službe spremljanja ter nadzora plovbe;
– izdajanje dovoljenj za obratovanje pristanišč;
– urejanje pomorskega prometa;
– strokovni nadzor nad rednim vzdrževanjem objektov za varnost plovbe in plovnih poti, nad rednim vzdrževanjem pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet ter nad rednim zbiranjem odpadkov s plovil;
– izdajanje soglasij za gradnjo in obnovo objektov na obali ali v morju z vidika varnosti plovbe;
– izdajanje dovoljenj za vodne prireditve in druge aktivnosti na vodi v območju pristanišča;
– izdajanje pilotskih izkaznic in vodenje registra pilotov;
– odrejanje obvezne pilotaže ter obvezne vleke plovil in določanje potrebnega števila vlačilcev za izvajanje vleke, gašenje in reševanje;
– izdajanje dovoljenj ladjam za poskusno vožnjo;
– ugotavljanje sposobnosti čolnov dolžine do 12 metrov za plovbo;
– ugotavljanje usposobljenosti oseb za upravljanje čolnov in izdajanje ustreznih listin, izvajanje strokovnih izpitov in izdajanje pooblastil ter izdajanje pomorskih knjižic in vodenje evidenc o izdanih listinah;
– izdajanje dovoljenj za stalni privez, sidranje ali položitev plavajoče naprave na morsko dno, izdajanje dovoljenj za dviganje potopljenih stvari;
– sprejemanje zapisnika o rojstvu, smrti in sprejeti izjavi poslednje volje, ki jih sestavi poveljnik ladje;
– vodenje ladijskega registra in vodenje vpisnika morskih čolnov ter potrjevanje ladijskih knjig;
– izdajanje dovoljenj za prosti promet z obalo in izdajanje dovoljenj za odhod ladje;
– pobiranje pristojbine za uporabo objektov za varnost plovbe.
Evidence iz devete in trinajste alinee prejšnjega odstavka, razen evidence o pomorskih knjižicah, obsegajo naslednje podatke: osebno ime, datum in kraj rojstva, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče, številko in datum vloge, datum izpita, uspeh in ocene dosežene na izpitu, datum izdaje in serijsko številko listine. Evidenca o izdanih pomorskih knjižicah obsega naslednje podatke: osebno ime, datum in kraj rojstva, državljanstvo, spol, višino ter barvo las in oči, stalno oziroma začasno prebivališče, datum izdaje in serijsko številko listine.
Evidence iz prejšnjega odstavka se hranijo trajno, razen podatkov iz evidence o pomorskih knjižicah, ki se hranijo pet let po prenehanju veljavnosti pomorske knjižice. Pri izdelavi statističnih analiz se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta osebe ni razvidna.
Za izvajanje pristojnosti iz prvega odstavka tega člena ima Uprava Republike Slovenije za pomorstvo pravico do vpogleda v Centralni register prebivalstva in v zbirke podatkov v upravljanju javnega sektorja za pridobitev naslednjih podatkov: osebno ime, EMŠO, kraj rojstva, državljanstvo, prebivališče, zaposlitev, šolska izobrazba in vozniško dovoljenje.

43. člen

Na področju pomorskega prometa se v pogojih gospodarske javne službe izvajajo naslednje storitve:
– redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet;
– redno zbiranje odpadkov s plovil;
– redno vzdrževanje objektov za varnost plovbe in plovnih poti.
Gospodarska javna služba iz prejšnjega odstavka je obvezna gospodarska javna služba.

44. člen

Gospodarska javna služba na področju pomorskih dejavnosti koprskega tovornega pristanišča so naslednje storitve:
– redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet;
– redno zbiranje odpadkov s plovil;
– redno vzdrževanje objektov za varnost plovbe in plovnih poti.
Izvajanje gospodarske javne službe iz tega člena zagotavlja Republika Slovenija.
Republika Slovenija zagotavlja izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe in plovnih poti tudi v drugih pristaniščih, namenjenih za javni promet, krajevnih pristaniščih, vojaških pristaniščih in izven območij naštetih pristanišč, razen pristanišč iz drugega odstavka 45. člena tega zakona.

46. člen

Izvajalec gospodarske javne službe na področju pomorskih dejavnosti:
– z rednim vzdrževanjem pristaniške infrastrukture zagotavlja takšno stanje te infrastrukture, da je v celoti zagotavljen njen namen;
– skrbi za vsakodnevno zbiranje odpadkov s plovil;
– redno vzdržuje objekte za varnost plovbe in plovne poti v takšnem stanju, da ti v celoti zagotavljajo funkcijo, kateri so namenjeni.

47. člen

Gospodarska javna služba na področju pomorskih dejavnosti se zagotavlja v naslednjih oblikah:
– z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava;
– v javnem podjetju;
– v režijskem obratu.
Akt o oblikah in načinu izvajanja gospodarske javne službe sprejme vlada za tiste storitve, ki jih zagotavlja Republika Slovenija in pristojni organ lokalne skupnosti za tiste, ki jih zagotavlja lokalna skupnost.

48. člen

Gospodarske javne službe iz 43. člena tega zakona se financirajo zlasti iz naslednjih virov:
– pristojbine za uporabo pristanišča,
– ladijske ležnine,
– pristojbine za privez,
– cene za storitev zbiranja in odvoza odpadkov s plovil,
– proračuna.
Pristaniške pristojbine in cene za storitve iz prejšnjega odstavka, se plačujejo izvajalcu gospodarske javne službe, ki jih evidentira kot del prihodkov iz naslova opravljanja gospodarske javne službe na področju pomorskega prometa oziroma pristaniških storitev.
Izvajalec gospodarske javne službe mora ločeno voditi računovodsko evidenco glede obračuna stroškov in prihodkov iz prvega odstavka tega člena.
Razlika med stroški izvajanja gospodarske javne službe in prihodki iz naslova pristojbin se nakazujejo v proračun.

50. člen

Pristojbino za uporabo pristanišča plača plovilo za vkrcevanje in izkrcevanje potnikov in tovora in sicer od vsakega vkrcanega oziroma izkrcanega potnika oziroma v določenem znesku od vsake tone ali druge primerne količinske enote vkrcanega ali izkrcanega tovora ali od velikosti plovila (dolžine oziroma nosilnosti plovila).
Pristojbino za uporabo pristanišča plača tudi oseba, ki uporablja pristanišče pri opravljanju gospodarske dejavnosti.

58. člen

Nadzorstvo nad varnostjo plovbe, ki ga izvajajo pristaniški nadzorniki pri Upravi Republike Slovenije za pomorstvo, obsega nadzorstvo nad:
1. člani posadke čolnov;
2. prevozom oseb in blaga s čolni;
3. izvajanjem plovbnega režima čolnov;
4. čolni glede njihove sposobnosti za plovbo.
Pristaniški nadzornik ima pravico zahtevati in dobiti na vpogled dokumente, ki se nanašajo na čoln, in dokumente oseb, ki upravljajo s čolnom.
V primeru ugotovitve prekrška iz tretjega odstavka v zvezi s 7. točko prvega odstavka 976. člena, 984., 985., 986., 987. in 989. člena tega zakona lahko pristaniški nadzornik izda plačilni nalog za globo osebam, ki jih zaloti pri prekršku.
V primeru ugotovitve prekrška iz 3. in 5. točke prvega odstavka in tretjega odstavka 976. člena, 7., 9. in 11. točke prvega odstavka v povezavi z drugim in tretjim odstavkom 978. člena ter 988. člena tega zakona lahko pristaniški nadzornik predlaga uvedbo postopka za prekršek.
V primerih ugotovitve nepravilnosti iz 182. člena tega zakona, razen nepravilnosti iz prvega odstavka tega člena, pristaniški nadzornik o tem obvesti pomorskega inšpektorja.

64. člen

Za gradnjo ali obnovo objektov pristaniške infrastrukture ali objektov, ki lahko vplivajo na varnost plovbe na obali ali v morju, je potrebno soglasje z vidika pogojev za varnost plovbe in ga izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.
Izvajalec gradbenih ali drugih del je dolžan Upravi Republike Slovenije za pomorstvo med gradnjo prijaviti vsake tri mesece vse spremembe meja obale ali morskih globin.

65. člen

Ladja, ki prihaja iz tujine in je namenjena v pristanišče Republike Slovenije, mora Upravi Republike Slovenije za pomorstvo prijaviti prihod, sporočiti podatke o ladji ter ji ob prihodu izročiti splošno izjavo, seznam članov posadke, zdravstveno izjavo in seznam potnikov.
Ladji, ki prihaja iz tujine, ni dovoljen promet z drugimi ladjami, organi in osebami na obali, dokler ne dobi od Uprave Republike Slovenije za pomorstvo dovoljenja za prost promet z obalo.
Ko ladja odplove iz pristanišča v tujino, mora prijaviti odhod vsaj eno uro pred izplovitvijo in izročiti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo izpisek iz seznama posadke in seznam potnikov samo za tiste osebe, ki so se vkrcale na ladjo ali izkrcale iz nje medtem, ko je bila ladja v pristanišču.
Na potniški ladji, ki izpluje iz pristanišča Republike Slovenije v tujino ali je namenjena v pristanišče Republike Slovenije iz tujine, se mora voditi evidenco o številu vkrcanih oseb. Če je namembno pristanišče oddaljeno več kakor 20 morskih milj, pa morajo biti zbrani podatki o imenu, starosti in spolu vkrcanih oseb. Način zbiranja in hranjenja podatkov ter okoliščine, za katere veljajo izjeme, predpiše minister v skladu s predpisi Evropske unije. Ladjar mora zbrane podatke hraniti tako dolgo, da so na voljo pristojnim organom, kadar je to potrebno za iskanje in reševanje ljudi na morju.
Domača ali tuja ladja, ki prevaža nevarno blago, mora pred prihodom v pristanišče ali izplutjem iz pristanišča Republike Slovenije izročiti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo deklaracijo o nevarnem tovoru.
Ladja, ki vpluje v pristanišče Republike Slovenije, mora biti opremljena s samodejnim sistemom identifikacije (AIS) in sistemom zapisovanja podatkov (VDR) na način, ki ga predpiše minister.

67. člen

Ladji, ki prevaža več kot 2.000 ton olja in nima potrdila o zavarovanju odgovornosti za škodo, povzročeno zaradi onesnaženja z oljem v skladu s tem zakonom, ni dovoljeno priti v pristanišče in ne oditi iz pristanišča v Republiki Sloveniji in tudi ne v njem nakladati ali razkladati olja.
Ladjar ali agent, ki zastopa ladjarja, je dolžan pred prihodom v pristanišče Upravi Republike Slovenije za pomorstvo predložiti potrdilo iz prejšnjega odstavka.

70. člen

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo lahko določi posebne varnostne ukrepe in način nakladanja ali razkladanja nevarnega blaga z ladje ali na ladjo, pri čemer mora upoštevati pogoje, ki veljajo za promet nevarnega blaga.
Uprava Republike Slovenije za pomorstvo lahko prepove vplovitev ladje v pristanišče oziroma odloži njeno vplovitev ali prepove nadaljnje ravnanje z nevarnim blagom na ladji, kadar niso v celoti izvršeni predpisani varnostni ukrepi ali kadar preti nevarnost nezgode.

77. člen

Ladje, čolni in druga plovila, ki plovejo v obalnem morju, razen čolnov na vesla, morajo pluti oddaljeni od obale najmanj:
1. ladje 300 metrov;
2. čolni, ki glisirajo 250 metrov;
3. ostali 200 metrov.
Na območjih, kjer so urejena morska kopališča, morajo plovila pluti najmanj 50 metrov od zunanjega roba kopališča, vedno pa najmanj v razdalji, določeni v prejšnjem odstavku.

90. člen

Nadzor nad opravljanjem pilotaže in vleke plovil izvaja pomorska inšpekcija pri ministrstvu, pristojnem za pomorstvo.
Pilotažo in vleko plovil med in v pristaniščih v Republiki Sloveniji lahko opravljajo tuje osebe le pod pogojem vzajemnosti.

117. člen

Ladijske listine tujih ladij, izdane po zakonu zastave ladje, se praviloma priznavajo ob vzajemnosti.


128. člen

Ladja, ki prevaža več kot 2.000 ton olja kot tovor, mora imeti potrdilo o zavarovanju za odgovornost za škodo, povzročeno zaradi onesnaženja z oljem, v znesku, določenem po 831. členu tega zakona. Potrdilo iz prejšnjega odstavka izdazavarovalnica ali druga oseba, pri kateri je tako zavarovanje sklenjeno.
Zavarovalnica ali oseba iz prejšnjega odstavka izda potrdilo, če iz predloženih listin izhaja, da je zavarovanje nepreklicno in nepogojno in da ne bo prenehalo prej kot v treh mesecih.


139. člen

Listine in knjige, ki jih mora imeti ladja, izda klasifikacijski zavod. O izdanih listinah in knjigah mora obvestiti Upravo Republike Slovenije za pomorstvo. Spričevalo o oprostitvi izpolnjevanja obveznosti po določbah mednarodnih konvencij, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, lahko izda samo po predhodnem soglasju Uprave Republike Slovenije za pomorstvo.
Klasifikacijski zavod ne sme izdati listin in knjig iz 121. člena tega zakona ali podaljšati njihove veljavnosti, če pomorska oprema na ladji ne ustreza predpisanim tehničnim zahtevam.
Uprava Republike Slovenije za pomorstvo izda spričevalo o posebnih stabilnostnih zahtevah za ro-ro potniške ladje in spričevalo o najmanjšem številu članov posadke.

153. člen

Kot član posadke se lahko vkrca na ladjo samo oseba s pomorsko knjižico ali dovoljenjem za vkrcanje in veljavno sklenjeno pisno pogodbo o zaposlitvi.
Pomorska knjižica je osebna listina, s katero član posadke dokazuje svojo strokovno izobrazbo, zdravstveno stanje, položaj na ladji ter koliko časa je na ladji zaposlen.

162. člen

Poveljnik ladje mora skrbeti za preskrbo ladje, za ladijsko administracijo, za vzdrževanje ladje, za varnost ladijskih naprav, za pravilno nakladanje, zlaganje, prevoz in razkladanje tovora, za pravilno vkrcevanje, oskrbo in izkrcevanje potnikov ter za izvrševanje vseh nalog v zvezi z delovnim procesom.
Poveljnik ladje mora v predpisanih rokih opravljati vaje z rešilnimi čolni in drugimi sredstvi za reševanje ter z napravami za odkrivanje, preprečevanje in gašenje požara.
Poveljnik ladje mora biti med plovbo na ladji.
Poveljnik ladje se mora pred odhodom ladje na pot prepričati, ali je ladja sposobna za plovbo in ali bo lahko opravila določeno potovanje, ter poskrbeti, da so na ladji vse predpisane listine in knjige ter vsi člani posadke; če ladja prevaža potnike, se mora zlasti prepričati, ali je zagotovljena njihova varnost.

181. člen

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona, predpisov, ki so izdani na njegovi podlagi in drugih predpisov, ki urejajo varnost pomorske plovbe, izvaja pomorska inšpekcija pri ministrstvu pristojnem za pomorstvo.
Inšpektor je lahko oseba, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo. Navtični inšpektor mora imeti opravljen tudi strokovni izpit za naziv poveljnik ladje z bruto tonažo 3000 ali več, strojni inšpektor pa opravljen strokovni izpit za naziv upravitelj stroja na ladji s pogonskim strojem z močjo 3000 kW ali več.
Inšpektor samostojno opravlja zadeve inšpekcijskega nadzora, izdaja odločbe in sklepe v upravnem postopku in odreja druge ukrepe, za katere je pooblaščen. Minister podrobneje uredi način in pogoje za delo pomorske inšpekcije in inšpektorjev.
Inšpektor ima predpisano uniformo in službeno izkaznico, ki jo izda minister. Način in pogoje nošenja uniforme, službene oznake in obrazec službene izkaznice predpiše minister.
Inšpekcijo nad domačimi vojaškimi ladjami izvaja pristojna inšpekcija ministrstva, pristojnega za obrambo.
Inšpekcijsko nadzorstvo iz prejšnjega odstavka lahko opravlja tudi pomorska inšpekcija pri ministrstvu pristojnem za pomorstvo po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za obrambo.

182. člen

Inšpekcijsko nadzorstvo nad varnostjo plovbe po tem zakonu obsega nadzor nad:
1. plovili glede njihove sposobnosti za plovbo, varstva oseb na njih in varstva okolja;
2. izvajanjem mednarodnega režima pristanišč v skladu z mednarodnimi obveznostmi Republike Slovenije, nad stanjem pristanišč, o izpolnjevanju pogojev za varno plovbo in za varen privez plovil, vkrcanje in izkrcanje oseb in nakladanje in razkladanje tovora;
3. vzdrževanjem in zaznamovanjem plovnih poti v teritorialnem morju in na notranjih morskih vodah Republike Slovenije in stanjem objektov za varnost plovbe na njih;
4. opravljanjem radijske službe za varstvo človeškega življenja na morju;
5. graditvijo objektov na morju in morski obali glede varnosti plovbe;
6. izvajanjem plovbnega režima čolnov;
7. opravljanjem javnega prevoza oseb ali blaga po morju;
8. plavajočimi napravami, glede varnosti za njihovo uporabo in glede njihove plovne sposobnosti;
9. službo pilotaže;
10. službo vleke ladij;
11. člani posadke plovila;
12. izvajanjem varstva pri delu članov posadk.
V primeru ugotovitve prekrška iz tretjega odstavka v zvezi s 7. točko prvega odstavka 976. člena, 979., 980., 981., 982., 984., 985., 986., 987. in 989. člena tega zakona lahko inšpektor izda plačilni nalog za globo osebam, ki jih zaloti pri prekršku.

183. člen

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva nad ladjo po 1. točki prvega odstavka prejšnjega člena pomorski inšpektor preverja, ali ima ladja, ki vpluje v pristanišče Republike Slovenije, veljavne listine in knjige, ter preverja stanje ladje, vključno s strojnico, nastanitvijo pomorščakov in higienskimi razmerami, na način, ki ga skladno s predpisi Evropske unije predpiše minister.
Poleg preverjanja listin iz prvega odstavka tega člena pomorski inšpektor preveri tudi, ali ima ladja, ki naklada ali razklada tovor, veljavno listino, s katero dokazuje brezhibnost ladijskih naprav za nakladanje ali razkladanje tovora in, ali je stanje teh naprav v skladu s podatki iz te listine.

184. člen

Če pomorski inšpektor ugotovi, da ladja nima veljavnih listin iz prvega odstavka prejšnjega člena ali, da položaj tovorne črte ali nadvodja ne ustreza podatkom iz teh listin ali, da ladja ni naložena v skladu z dobljeno tovorno črto oziroma črto nadvodja ali, da tovor ni pravilno razporejen, ladji prepove odhod iz pristanišča vse dotlej, dokler ne more nadaljevati plovbe brez nevarnosti za življenje ljudi na njej.
Če pomorski inšpektor ugotovi, da ladja onesnažuje okolje ali se utemeljeno sumi, da ga bo onesnažila, ji prepove odhod iz pristanišča, dokler niso odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti ali okoliščine, ki so bile razlog za prepoved.
Če pomorski inšpektor pri nadzorstvu po tretjem odstavku prejšnjega člena ugotovi, da ladja nima veljavne listine, s katero dokazuje brezhibnost ladijskih naprav za nakladanje in razkladanje tovora ali če ugotovi, da stanje teh naprav ni v skladu s podatki iz te listine, ladji prepove nakladanje in razkladanje tovora z lastnimi napravami.

186. člen

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva nad sposobnostjo ladje za plovbo, vpisane v register ladij Republike Slovenije, pomorski inšpektor preverja:
1. ali ima ladja veljavne predpisane ladijske listine in knjige;
2. ali so na ladji od dneva, ko so bile ladijske listine izdane oziroma na podlagi tehničnega nadzorstva potrjene, nastale takšne bistvene spremembe, zaradi katerih je očitno, da v takem stanju ladja ni sposobna pluti, ne da bi bilo to nevarno za ljudi in tovor na njej ter okolje;
3. ali ladja izpolnjuje pogoje iz 92. člena tega zakona;
4. ali ima ladja na svojih bokih predpisano označbo tovorne črte oziroma črto nadvodja;
5. izurjenost posadke v ravnanju z rešilnimi čolni in drugimi sredstvi za reševanje in z napravami za odkrivanje, preprečevanje in gasitev požara.
Inšpekcijsko nadzorstvo obsega tudi preverjanje, ali ima ladja veljaven register tovorne naprave in ali stanje naprav za nakladanje in razkladanje tovora ustreza podatkom iz registra tovorne naprave.


200. člen

Če pomorski inšpektor na kakršenkoli način izve, da prihaja v slovenske vode ladja, ki ne ustreza splošno sprejetim mednarodnim predpisom in standardom varnosti plovbe, ji lahko prepove vplovitev v slovenske vode.
Če je ladja iz prejšnjega odstavka že vplula v slovenske vode, ima pomorski inšpektor pravico naložiti ladji, da takoj izpluje iz slovenskih voda.
Če ladja iz prejšnjega odstavka ne ravna po odločbi pomorskega inšpektorja, sme ta na njene stroške in njeno nevarnost odrediti usposobljeni organizaciji, da to ladjo odstrani iz slovenskih voda.

210. člen

V register je lahko vpisana:
1. ladja, ki je v več kakor polovični lasti državljanov Republike Slovenije ali držav članic Evropske unije ali pravnih oseb s sedežem v Republiki Sloveniji ali v državah članicah Evropske unije;
2. ladja, ki je v več kakor polovični lasti tuje osebe, katere ladjar je oseba iz prejšnje točke, če se z vpisom strinja lastnik ladje.
V register se ne more vpisati jedrska ladja.

215. člen

V list B se vpisujejo ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež lastnika ladje in njegove omejitve glede prostega razpolaganja z ladjo.
V list B se vpisujejo tudi ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež ladjarja v primerih vpisa iz 2. točke prvega odstavka 210. člen tega zakona.
V list B vpisnika ladij v gradnji se lahko vpišeta tudi ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež ladjarja in naročnika.

314. člen

Prvi vpis ladje dovoli register, če so predlogu za vpis priložene naslednje listine:
1. listina, s katero se dokazuje lastninska pravica na ladji;
2. izpisek iz sodnega registra oziroma druga listina, s katero se dokazuje, da je lastnik slovenski državljan ali slovenska pravna oseba oziroma, da so izpolnjeni pogoji za vpis ladje v register;
3. odločba o določitvi imena oziroma označbe ladje in vpisnega pristanišča;
4. (črtana);
5. spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo;
6. listina, s katero je določen klicni znak ladje po mednarodnem signalnem kodeksu, če mora ladja imeti takšen znak;
7. listine, s katerimi se dokazujejo drugi podatki, ki se vpisujejo v list A vložka glavne knjige;
8. potrdilo organa, ki vodi tuji register ladij, da je bila ladja izbrisana, če se ta prenaša iz tujega registra v slovenski ladijski register.
V primerih, kadar organ, ki vodi tuj register ladij, v katerega je vpisana ladja za katero se vloži pisni predlog za prvi vpis v slovenski ladijski register skladno s predpisi te tuje države, izda potrdilo o izbrisu šele po opravičbi izbrisa, odredi organ, pristojen za vodenje registra, brez potrdila iz 8. točke prejšnjega odstavka, da se za zadevni prvi vpis ohrani vrstni red z zaznambo v registru ladij, z opombo »dokler ne prispe potrdilo o izbrisu«.
Obenem določi organ, pristojen za vodenje registra, primeren rok, v katerem mora stranka predložiti izvirnik potrdila o izbrisu. Če izvirna listina ni predložena v določenem ali podaljšanem roku, organ, pristojen za vodenje registra, predlog zavrne in po uradni dolžnosti odredi izbris zaznambe.

369. člen

Organ, pristojen za vodenje registra, izda odločbo o izbrisu ladje:
1. če ugotovi, da je ladja uničena ali se domneva, da je uničena;
2. če ne izpolnjuje več pogojev iz 210. člena tega zakona;
3. če je trajno umaknjena iz plovbe;
4. če se vpiše v drug register.
Domneva se, da je ladja uničena, ko pretečejo trije meseci od zadnjega poročila o njej. V tem primeru se domneva, da je bila ladja uničena tistega dne, ko je bil prejeto zadnje sporočilo o njej.
Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za izbris ladij v gradnji.

666. člen

Pomorski agent ima pravico do povračila stroškov in do nagrade za posredovanje oziroma sklenitev pogodb.
Pomorski agent ima pravico zahtevati predujem za kritje stroškov.

848. člen

O predlogu za izvršbo s prodajo ladje odloči sodišče s sklepom.
Sklep o izvršbi s prodajo ladje vroči sodišče po določbah zakona o pravdnem postopku o osebni vročitvi strankam in vsem tistim, ki imajo po podatkih iz spisov na ladji, ki je predmet izvršbe, kakšno zastavno pravico, pravico do poplačila ali predkupno pravico.
Sodišče mora tiste, v katerih korist je vpisana predkupna pravica na ladji, tudi obvestiti, da se v postopku prodaje ne bodo mogli sklicevati na svojo predkupno pravico.
Če dolžnikovo prebivališče ni znano ali če je dolžnik v tujini, postavi sodišče dolžniku za začasnega zastopnika poveljnika ladje, ki mu vroči sklep o izvršbi s prodajo ladje. Če je poveljnik zapustil ladjo, postavi sodišče za začasnega zastopnika dolžnika drugo osebo, ki je primerna za opravljanje te dolžnosti.


976. člen

Z globo od 1.000.000 tolarjev do 20.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
1. če ne organizira kontrole nad opravljanjem nalog za zagotovitev varnosti plovbe (1. točka 25. člena);
2. če ne zagotovi trajne kontrole nad varnostjo plovbe (2. točka 25. člena);
3. če ladja po ukazu pristojnega organa ne krene takoj na kraj požara oziroma nesreče (68. člen);
4. če se izvrši dejanje, ki ogroža varnost ljudi ali plovil, onesnaži morje, poškoduje obalo, naprave in objekte, ki služijo za varnost plovbe, ter dejanje, ki je v nasprotju s predpisanim redom v pristaniščih in drugih delih teritorialnega morja oziroma notranjih morskih vodah (69. člen);
5. če ne odstrani po nalogu pristojnega organa s plovne poti poškodovana, nasedlo ali potopljeno plovilo, ki ovira ali ogroža varnost plovbe (75. člen);
6. če ne postavi in vzdržuje luči in znamenj za zaznamovanje stalnih ali začasnih ovir na plovni poti (prvi odstavek 29. člena);
7. če iz plovila izpušča, odlaga ali odmetava v morje odpadke, snovi ali predmete, ki bi lahko ovirali ali ogrožali varnost plovbe ali onesnaževali okolje (76. člen).
Z globo od 150.000 tolarjev do 1.000.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 100.000 tolarjev do 200.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 4., 5. ali 7. točke prvega odstavka tega člena.

977. člen

Z globo od 800.000 tolarjev do 10.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
1. če ne vodi predpisanih podatkov, ki so pomembni za varnost plovbe (3. točka 25. člena);
2. če ne vodi dokumentov in zbira podatkov o pomorščakih, ki so vkrcani na ladjah, o njihovih izkušnjah, usposobljenosti, zdravstveni sposobnosti in sposobnosti za dodeljeno delo na ladji (4. točka 25. člena);
3. če ne organizira delovanja pristanišča tako, da zagotavlja varno plovbo, varstvo okolja in voda ter zaščito pristanišča, zagotavlja pa tudi dejavnosti vleke in pilotaže (41. člen);
4. če ne omogoča vsaki osebi pod enakimi pogoji uporabe pristanišča (prvi odstavek 42. člena);
5. če med trajanjem naravne nesreče ne zagotovi uporabe pristanišča kot objekta za varnost plovbe (drugi odstavek 42. člena);
6. če se nakladanje in razkladanje ladje vodi v nasprotju s 105. členom.
Z globo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

978. člen

Z globo od 500.000 tolarjev do 7.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
1. če upravlja plovilo oziroma opravlja druga dela v zvezi z varnostjo plovbe oseba, ki je pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi (63. člen);
2. če pri tem, ko opravlja izkrcevanje, prekrcevanje ali vkrcevanje olj ali drugih tekočih kemikalij, ne izvrši potrebnih varnostnih ukrepov za preprečevanje onesnaženja morja in širjenja izlitij tekočin v morje (71. člen);
3. če ladje, čolni in drugi plovni objekti, ki plovejo v obalnem morju ne spoštujejo predpisa o obvezni oddaljenosti od obale (77. člen);
4. če se opravlja pilotaža v nasprotju z določili 78. člena;
5. če takoj po prihodu ladje v prvo slovensko pristanišče ne zaprosi za izmeritev slovenske ladje, zgrajene, kupljene ali predelane v tujini za slovenskega naročnika, ki ni bila izmerjena v tujini po določbah tega zakona (111. člen);
6. če ne zaprosi za izmeritev slovenske ladje, ki se gradi v slovenski ali tuji ladjedelnici, takoj ko so na ladji vgrajeni opločje, krov in pregraje (112. člen);
7. če ne zaprosi za ponovno izmeritev slovenske ladje pred koncem predelave, ki spreminja bruto ali neto tonažo oziroma največji dovoljeni spodriv ali nosilnost ladje, ali ne stori tega po prihodu ladje v prvo slovensko pristanišče, če se ladja predeluje v tujini, izmeritev ladje v tujini pa ni bila opravljena po določbah tega zakona (tretji in četrti odstavek 113. člena);
8. če izroči v plovbo ali ima v plovbi ladjo brez katerekoli ali brez veljavne ladijske listine in knjige, predpisane v tem zakonu (118., 119.a, 120., 121., 125., 128., 129., 136., 137. in 151. člen);
9. če oseba, ki upravlja čoln, med plovbo ne ravna skladno s predpisi in tehničnimi pravili o varnosti plovbe, varstvu človekovega življenja in okolja (143. člen);
10. če kot člana posadke vpiše na ladjo nekoga, ki nima pomorske knjižice ali dovoljenja za vpis in pisne pogodbe o zaposlitvi (prvi odstavek 153. člena);
11. če član ladijske posadke opusti dolžnost obvestitve dežurnega častnika ladje ali poveljnika o dogodkih kot predpisuje 158. člen;
12. če poveljnik ladje ravna v nasprotju z določili 162., 163. in 164. člena;
13. če položaj tovorne črte ali nadvodja ne ustreza podatkom iz listin iz 183. člena tega zakona ali če ladja ni naložena v skladu z dobljeno tovorno črto oziroma črto nadvodja ali če tovor ni pravilno razporejen (184. člen);
14. če ladja nima imena in pristanišča vpisa (204. in 205. člen);
15. če dvigne potopljeno stvar, čeprav je nima pravice dvigniti (prvi odstavek 777. člena);
16. če na plovilu, ki ima radijsko postajo, ni organizirano bdenje v skladu s predpisi o radijskem prometu (tretji odstavek 31. člena);
17. če pristaniških pristojbin ne objavi javno, če zanje ne dobi soglasja ali če jih zaračunava v nasprotju s soglasjem (prvi in drugi odstavek 56. člena);
18. če ne pridobi soglasja z vidika pogojev za varnost plovbe (prvi odstavek 64. člena);
19. če med gradnjo ne prijavi spremembe meja obale in morskih globin (drugi odstavek 64. člena);
20. če plovila in plavajoče naprave ovirajo javni promet v pristanišču (prvi odstavek 74. člena);
21. če pluje v pristaniškem območju, ki služi mednarodnemu prometu brez dovoljenja (drugi odstavek 74. člena);
22. če opravlja vodne prireditve in druge aktivnosti brez dovoljenja (tretji odstavek 74. člena);
23. če ladja ne spoštuje pogojev obvezne pilotaže in obvezne vleke plovil (81. in 88. člen);
24. če se po opravljenem nadzorstvu nad gradnjo oziroma predelavo ali katerem koli pregledu ladje spremeni ali predela ladijski trup, njene stroje, naprave ali oprema brez soglasja klasifikacijskega zavoda (99. člen);
25. če pluje ladja zunaj določenih meja plovbe ali v nasprotju z določenimi pogoji (101. člen);
26. če prevaža potnike z ladjo, ki ni potniška, ali vkrca več potnikov, kakor je določeno (102. in 104. člen);
27. če potniška ladja ne spoštuje določil o zbiranju, hranjenju in zagotavljanju podatkov o osebah na ladji (četrti odstavek 65. člena);
28. če ladja, ki vpluje v pristanišče Republike Slovenije, ni opremljena s samodejnim sistemom identifikacije (AIS) in sistemom zapisovanja podatkov (VDR) (šesti odstavek 65. člena);
29. če lastnik oziroma imetnik plavajoče naprave nima dovoljenja za stalni privez, sidranje ali položitev plavajoče naprave na morsko dno (prvi odstavek 149. člena) in 372.a .člen.
Z globo od 150.000 tolarjev do 400.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 100.000 tolarjev do 200.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 4., 5., 8., 18., 19., 20., 21., 22. ali 29. točke prvega odstavka tega člena.

979. člen

Z globo 90.000 tolarjev se kaznuje za prekršek poveljnik tuje trgovske ladje ali oseba, ki ga nadomešča, če pilotira ladjo v teritorialnem morju oziroma v notranjih morskih vodah Republika Slovenije pilot, ki ni pooblaščen za pilotiranje (79. člen).
Z globo 85.000 tolarjev se kaznuje za prekršek:
1. poveljnik tuje ladje ali oseba, ki ga nadomešča, ki prevaža na ladji več kot 2.000 ton olja, če ladja nima potrdila o zavarovanju ali o drugem finančnem poroštvu za premoženjsko odgovornost za škodo, povzročeno zaradi onesnaženja z oljem, ko vplove ali izplove iz pristanišča Republike Slovenije, ali v pristanišču vkrcava ali izkrcava olje (prvi odstavek 67. člena);
2. poveljnik slovenske ladje ali oseba, ki ga nadomešča:
a) če ladja, ki mora imeti ladijsko radijsko postajo, ne organizira nepretrgane službe bedenja v skladu s predpisi o radijskem prometu (tretji odstavek 31. člena);
b) če odplove iz pristanišča z ladjo, ki nima določenega števila članov posadke s predpisano strokovno izobrazbo (151. člen);
c) če osebno ne vodi ladje, kadar to zahteva varnost ladje, ko plove v pristanišče, kanal, prekop ali reko, ali ko plove iz njih (drugi odstavek 163. člena);
d) če ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni med Republiko Slovenijo in drugo državo ne ukrene glede ladje, oseb in tovora na ladji vsega, kar je potrebno (prvi in drugi odstavek 169. člena);
e) če v primeru vojne med drugimi državami, v kateri je Republika Slovenija ostala nevtralna, ladja pa je v pristanišču ene izmed vojskujočih se držav ali na poti v pristanišče vojskujoče se države, ali mora pluti skozi teritorialno morje ali notranje morske vode, vojskujočih se držav, ne zahteva navodil od ladjarja, če to ni mogoče, pa od pristojnih državnih organov (tretji odstavek 169. člena);
f) če med potovanjem ladje ne ukrene zoper člana posadke, potnika ali druge osebe na ladji, ki je storila kaznivo dejanje, vsega, kar je potrebno, da se preprečijo ali omilijo škodljive posledice dejanja in storilec pokliče na odgovornost (prvi, drugi in četrti odstavek 175. člena);
g) če ne pridobi predhodnega soglasja pred opravljanjem čiščenja ladje z nevarnimi plini ali deratizacije (73. člen).

980. člen

Z globo 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek član ladijske posadke, ki krši svoje dolžnosti, predpisane s tem zakonom, ker ne ravna po pravilih navigacije in s tem ogroža varnost prometa ali poškoduje ladjo ali tovor na njej, ali ogroža varnost potnikov na ladji ali drugih članov ladijske posadke ali okolje pred onesnaženjem z nevarnimi in škodljivimi snovmi (oljem, odpadki tekočih goriv in njihovimi mešanicami, odplakami in drugimi odpadnimi snovmi ter z radioaktivnimi ali podobnimi odpadki) z ladje (157. člen).

981. člen

Z globo 75.000 tolarjev se kaznuje za prekršek poveljnik ladje ali oseba, ki ga nadomešča, če ladja, ki prihaja iz tujine, vzpostavi promet z drugimi ladjami, organizacijami in osebami na kopnem, preden dobi od Uprave Republike Slovenije za pomorstvo dovoljenje za prost promet z obalo (drugi odstavek 65. člena).
Z globo 70.000 tolarjev se kaznuje za prekršek poveljnik ladje ali oseba, ki ga nadomešča:
1. če vodi nakladanje in razkladanje ladje v nasprotju s 105. členom;
2. če plove ladja izven določenih meja plovbe ali v nasprotju z določenim namenom ali če ladja odplove na potovanje, za katero ni spoznana za sposobno (91. člen in 101. člen);
3. če v nasprotju s tem zakonom (102. člen) prevaža potnike z ladjo, ki ni potniška;
4. če v nasprotju s tem zakonom (104. člen) vkrca na ladjo več potnikov kot je določeno;
5. če vkrca ali razporedi tovor na ladji v nasprotju s 105. členom;
6. če na ladji v nasprotju s tem zakonom nima katerekoli izmed ladijskih listin in knjig (prvi odstavek 116. člena );
7. če na zahtevo pooblaščenih organov ne pokaže ladijskih listin ali knjig (drugi odstavek 116. člena);
8. če v predpisanih rokih ne opravi vaj s čolni in drugimi rešilnimi sredstvi in napravami za odkrivanje, preprečevanje in gasitev požara (drugi odstavek 162. člena);
9. če na ladji ne skrbi za preskrbo, za ladijsko administracijo, za vzdrževanje ladje, za varnost ladijskih naprav, za pravilno nakladanje, zlaganje, prevoz in razkladanje tovora, za pravilno vkrcevanje, oskrbo in izkrcevanje potnikov ter za izvrševanje vseh nalog v zvezi z delovnim procesom (prvi odstavek 162. člena).

982. člen

Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek poveljnik ladje ali oseba, ki ga nadomešča:
1. če v primeru, ko so ostali brez uspeha vsi ukrepi za rešitev ladje v nevarnosti in je uničenje ladje neizbežno, ne ukrene vsega kar je potrebno za rešitev ladijskega dnevnika, če okoliščine primera to dovoljujejo, pa tudi za rešitev drugih ladijskih knjig, ladijskih listin, pomorskih kart zadevnega potovanja in gotovine v ladijski blagajni (drugi odstavek 165. člena);
2. če o dogodkih iz 170. člena tega zakona ne predloži poročila z izpiskom iz ladijskega dnevnika pristojnemu organu v državi ali tujini (drugi odstavek 166. člena);
3. če ne pošlje po radijskih komunikacijah obvestila o kakršnikoli neposredni nevarnosti za varnost plovbe, na katero naleti (prvi odstavek 167. člena);
4. če o rojstvu in smrti ter o sprejeti izjavi poslednje volje ne sestavi na predpisani način zapisnika in ga ne izroči pristojnemu organu v prvem domačem pristanišču, v tujini pa najbližjemu diplomatskemu oziroma konzularnemu predstavništvu Republike Slovenije (168. člen);
5. če o kaznivem dejanju, storjenem na ladji medtem, ko je bila ladja v tujini, ne poroča diplomatskemu ali konzularnemu predstavništvu Republike Slovenije v državi, v katere prvo pristanišče priplove ladja po storjenem kaznivem dejanju, ali če s storilcem kaznivega dejanja ne ravna po navodilih tega diplomatskega ali konzularnega predstavništva (tretji odstavek 175. člena);
6. če samovoljne zapustitve ladje člana posadke, ki je državljan Republike Slovenije, v tujini ne naznani pristojnemu organu (prvi odstavek 176. člena);
7. če v ladijski dnevnik ne vpiše v določenem roku ali na določen način dogodkov, dejanj in storjenih ukrepov, ki bi jih moral vpisati (prvi odstavek 166. člena, drugi odstavek 167. člena, drugi odstavek 172. člena, drugi odstavek 174. člena, peti odstavek 175. člena in tretji odstavek 176. člena);
8. če ne vpiše v ladijski dnevnik razlogov, zaradi katerih ni krenil na pomoč osebam v nevarnosti in jih začel reševati, ali pa razlogov, zaradi katerih ni reševal ladje in stvari z ladje (drugi odstavek 179. člena in tretji odstavek 180. člena);
9. če ladji, s katero se je trčila njegova ladja, ne sporoči imena zadnjega pristanišča, iz katerega je njegova ladja izplula, in imena pristanišča, v katero plove, čeprav bi to lahko storil (drugi odstavek 753. člen).

983. člen

(črtan)

984. člen

Z globo 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
1. dopusti uporabo čolna, ki nima dovoljenja za plovbo (142. člen);.
2. dopusti, da s čolnom upravlja neusposobljena oseba (144. člen);
3. dopusti uporabo čolna, ki ni vpisan v vpisnik čolnov (217. člen).
Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

985. člen

Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če:
1. odkloni preizkus s sredstvi ali napravami ali strokovni pregled, da se ugotovi, ali je pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi (63. člen);
2. upravlja čoln in za to ni usposobljena (144. člen);
3. upravlja čoln, ki ni vpisan v vpisnik čolnov (217. člen);
4. nima dovoljenja za plovbo (drugi odstavek 141. člena).

986. člen

Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki upravlja čoln, če:
1. se na čolnu nahaja več oseb ali tovora, kot je dovoljeno (60. člen);
2. ne upošteva plovbnega režima, kot določajo pravila o izogibanju trčenj na morju ali drugi predpisi o varnosti plovbe (61. člen);
3. čoln nima predpisane opreme (142. člen).

987. člen

Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki se v pristanišču kopa ali v tovornem pristanišču ribari (74. člen).

988. člen

Če je zaradi prekrška pri vožnji s čolnom nastala nesreča, ki je imela za posledico premoženjsko škodo ali lahko telesno poškodbo, se pravna oseba oziroma samostojni podjetnik kaznujeta z globo 500.000 tolarjev, fizična oseba pa z globo 150.000 tolarjev.
Enako se kaznuje fizična oseba, ki je povzročila nesrečo in ne da svojih podatkov drugemu udeležencu za uveljavljanje odškodninskih in drugih zahtevkov ali zapusti kraj nesreče pred prihodom pristojnega organa, razen če bi s tem oviral varnost plovbe, ali zaradi reševanja in nudenja pomoči.

989. člen

Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki upravlja čoln, če:
1. na čolnu nima veljavne listine o vpisu čolna v register čolnov ali dovoljenja za plovbo (tretji odstavek 141. člena);
2. med plovbo na čolnu nima veljavne listine o usposobljenosti za upravljanje čolna (144. člen);
3. če čoln nima predpisane označbe (204. člen).

V. PRILOGE

- osnutki podzakonskih predpisov, katerih izdajo določa predlog zakona,
1. Uredba o nadzoru pomorskega prometa,
2. Uredba o inšpekcijskem nadzoru tujih ladij,
3. Uredba zastavi in znaku Uprave RS za pomorstvo
4. Pravilnik o priznanjih, ki jih podeljuje Uprava RS za pomorstvo
5. Pravilnik o izvajanju hidrografske dejavnosti
6. Uredba o pogoji glede ustreznosti zavarovanja za ladje, ki prevažajo nafto kot tovor ali gorivo
– drugo

1. Izjava o skladnosti

2. Korelacijska tabela

Na podlagi 26. a Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. ) minister za promet izdaja

Priznanja

Za dolgoletno strokovno delo, organizacijske izboljšave pri delu, za uspehe, dosežene na posameznih področjih dela ali pri opravljanju delovnih nalog, in za prispevke h krepitvi ugleda službe se delavcem ali organizacijskim enotam službe ter drugim državnim organom, organom lokalnih skupnosti, nosilcem javnih pooblastil in posameznikom podeljujejo priznanja.
Delavcem Uprave rs za pomorstvo se lahko podeli tudi denarna nagrada.

Priznanja in nagrade iz prejšnjega odstavka se praviloma podeljujejo ob dnevu pomorstva.
Dan pomorstva je 7 . marec.

Vrste priznanj in postopek podeljevanja priznanj in denarnih nagrad določi minister, pristojen za promet, na predlog direktorja uprave RS za pomorstvo

Ta pravilnik določa vrste, postopek za podeljevanje, nošenje priznanj, prepoved nošenja priznanj, vodenja evidence podeljenih priznanj

Vrste priznanj

Postopek za podeljevanje priznanj

Nošenje priznanj

Prepoved nošenja priznanj

Evidenca podeljenih priznanj

Veljavnost.
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

eva

minister za promet

Uredba o pogoji glede ustreznosti zavarovanja za ladje, ki prevažajo nafto kot tovor ali gorivo
- DELOVNI OSNUTEK

1. člen
Vloga za izdajo potrdila za slovensko trgovsko ladjo se posreduje Upravi RS za pomorstvo.
Vloga se lahko posreduje po elektronski pošti. Vlogi se priloži izjava od zavarovatelja ali garanta.

2. člen
Iz izjave iz prejšnjega odstavka mora biti razvidno, da ima lastnik ladje zavarovanje ali drugo finančno jamstvo za kritje škode, povzročeno z onesnaženjem z olji v skladu s konvencij.

3. člen
Izjava mora vsebovati naslednje podatke:
1) Ime ladje.
2) Razločevalna številka ali znak.
3) IMO identifikacijsko številko ladje.
4) Pristanišče vpisa.
5) Ime in polni naslov glavnega kraja poslovanja registriranega lastnika.
6) Ime in polni naslov glavnega kraja poslovanja zavarovatelja ali garanta.
7) Veljavnost zavarovanja ali drugega finančnega jamstva.

4. člen
Uprava lahko zahteva dokumentacijo, ki potrjuje, da ima zavarovalnica pravico opravljati zavarovalne posle in da ima odobritev organa za zavarovalni nadzor organa v državi, kjer ima družba poslovni naslov ali glavni kraj poslovanja.
V posebnih primerih lahko Uprava zahteva tudi dokazila, da je zavarovalnica solventna in sposobna izpolniti svoje obveznosti. Podobno lahko zahteva od družbe, ki deluje kot porok. Uprava lahko zahteva, da vlagatelj predloži dokumentacijo v zvezi s tem in lahko zavrne izdajo potrdila, če zahteva ni izpolnjena. Uprava lahko zavrne izdajo potrdila, če razpolaga z informacijami, zaradi česar je verjetno, da obstaja tveganje, da družba zavarovalnica ne more izpolniti svojih obveznosti.

5. člen
Da bi se zavarovanje ali drugo finančno jamstvo odobrilo, se zavarovalnica ali garant tudi sama obvežeta plačati odškodnino vsakomur, ki ima pravno utemeljen zahtevek proti lastniku ladje, za škodo, nastalo zaradi onesnaženja z nafto. Obveznost plačila odškodnine velja največ tri mesece po datumu, ko je Uprava obveščena o prenehanju zavarovanja ali drugega finančnega jamstva. To ne velja za odškodnino, ki nastane po preteku obdobja veljavnosti, določenega v potrdilu ali, če je potrdilo
je poteklo pred tem, ali bilo pred tem vrnjeno Upravi, ali če je bilo novo potrdilo izdano.

6. člen
Če se Uprava prepriča, da je zavarovanje ali drugo finančno jamstvo ustrezno, izda ladji potrdilo. Potrdilo se sestavi v skladu z obrazcem v konvenciji.

7. člen
Za namene te uredbe je lastnik ladje registrirani lastnik, ladjar ali zakupnik ladje, upravitelj ali drugi, ki upravlja ladjo v imenu lastnika.

8. člen
Potrdilo, ki ga je izdal pristojni organ države podpisnice konvencije se prizna.
Potrdilo za ladje, registrirane v državi, ki ni pogodbenica konvencije, ki ga je izdal pristojni organ v državi pogodbenici konvencije, se prizna.

9. člen
Za ladje, registrirane v državi, ki ni pogodbenica konvencije in ki nimajo veljavnega potrdila, se vloga pošlje Upravi, kadar posamezna ladja želi pristati v slovenskem pristanišču ali kateri koli drugem kraju nakladanja ali razkladanja v Sloveniji. Zahtevek se lahko pošlje elektronsko skupaj z izjavo zavarovalnice ali poroka. Za izdajo potrdila se uporabijo določbe 1. do 7. člena te uredbe, če ni drugače določeno v nadaljevanju.

10. člen
Za ladje iz prejšnjega člena se vloga pošlje in plačilo izvede najkasneje 14 dni pred vplutjem ladje v slovensko pristanišče ali kateri koli drug kraj nakladanja ali razkladanja v Sloveniji.

11. člen

Za slovenske ladje, katere zakupnik je registriran v drugi državi, lahko Uprava izda potrdilo v skladu z
zahtevami iz te uredbe.

12. člen
Če je zakupnik ladje zakupnik registriran v državi, ki je pogodbenica konvencije se potrdilo ki ga izda pristojni organ države, prizna. Potrdilo se sestavi v skladu z vzorcem v prilogi.

13. člen
Če je zakupnik ladje registriran v državi, ki ni pogodbenica se potrdilo ki ga izda pristojni organ države pogodbenice prizna. Potrdilo se sestavi v skladu z vzorcem v prilogi.

14.
Za ladjo, registrirano v tujini, katero ima je kot v zakupu registrirana v Sloveniji Uprava lahko izda potrdilo v skladu z zahtevami iz te uredbe.

15.
Če je ladja že ima veljavno potrdilo, se kopijo potrdila posreduje upravi. Nato uprava stopi v kontakt z organom države, ki je izdal potrdilo, v kateri je ladja vpisana v register, da zahteva da je obveščena o vseh spremembah in veljavnosti potrdila.

Razno
V ZUT je treba določiti takso v višini 170 € za izdajo potrdila.

16.
Potrdilo se izdaja za določeno časovno obdobje, vendar ne dlje od veljavnosti zavarovanja ali drugega finančnega jamstva.

Potrdila izdana na podlagi 9. člena se izda z veljavnostjo ne več kot tri mesece.

17. člen
Uprava posreduje kopijo potrdila lastniku ladje ali vsakemu, ki je vložil vlogo za izdajo
potrdilo o imenu lastnika, poleg tega, v primeru ladje, ki ni slovenska registru države v kateri je ladja vpisana.

18. člen
Lastnik ladje, ki imajo potrdilo, ki ga je izdala uprava, je dolžan takoj po poteku zavarovanja ali jamstva, kot tudi, ko potrdilo preneha veljati.

19. člen
V primeru sprememb zavarovanja ali drugega finančnega jamstva, ki vpliva na veljavnost potrdila, ki ga je izdala uprava, je lastnik ladje dolžan takoj ko zve za to o tem obvestiti upravo.

20. člen
Če uprava izve za spremembe zavarovanja ali drugega finančnega jamstva, pomembnega za nadaljevanje veljavnosti potrdila, lahko uprava prekliče potrdilo odvisno od okoliščin.

21.
Kršitve

PRILOGA 1
Spričevalo o zavarovanju ali drugem finančnem jamstvu

					Profil rizičnosti
					Zelo rizične ladje		Standardne ladje	Malo rizične ladje
Splošni parametri					Kriterij	Točke	Kriterij	Kriterij
1	Vrsta ladje				Tanker za kemikalije Tanker za plin Oljni tanker Ladja za prevoz razsutega tovora Potniška ladja	2	Ladje, ki niso zelo rizične ali malo rizične	Vse vrste
2	Starost ladje				Vse ladje starejše od 12 let	1		Vse starosti
3a	Zastave	ČSB - lista			Črna – VR, ZR, SR - ZR	2		bela
					Črna - SR	1
3b		IMO -presoja			-	-		da
4a	Priz. organizacija	uspešnost	V		-	-		visoka
			S		-	-		-
			N		Nizka	1		-
			ZN		Zelo nizka			-
4b		Priznani v EU			-	-		da
5	ladjar	uspešnost	V		-			visoka
			S		-			-
			N		Nizka	2		-
			ZN		Zelo nizka			-
Zgodovinski parametri
6	Število ugotovljenih pomanjkljivosti v zadnjih 36 mesecih			pomanjkljivosti	Ni primerna	-		≤ 5 (in najmanj en inšpekcijski pregled v preteklih 36 mesecih)
7	Število zadržanj v zadnjih 36 mesecih			pomanjkljivosti	≥ 2	1		Brez zadržanj

Pristanišče/območje	Število inšpektorjev s polnim delovnim časom (A)	Število inšpektorjev s krajšim delovnim časom (B)	Pretvorba (B) v polni delovni čas (C)	Skupaj (A + C)
Pristanišče X
Pristanišče Y
SKUPAJ