Vlada Republike Slovenije je dne 13.04.2010 sprejela:
- Pobudo za podpis Protokola k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju,
ki vam jo pošiljamo na podlagi petega odstavka 70. člena Zakona o zunanjih zadevah.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena Poslovnika Državnega zbora določila, da bosta kot njena predstavnika na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovala:
- dr. Patrick Vlačič, minister za promet,
- dr. Igor Jakomin, državni sekretar na Ministrstvu za promet.
mag. Barbara PETERNELJ
NAMESTNICA GENERALNEGA SEKRETARJA
PRILOGA: 1
REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka: 51103-22/2010/3
Ljubljana, 13.04.2010
Pobuda za podpis Protokola k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju
Na podlagi 70. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06-ZNOMCMO, 76/08 in 108/09) dajemo pobudo za podpis Protokola k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju
1. RAZLOGI, ZARADI KATERIH SE PREDLAGA SKLENITEV MEDNARODNE POGODBE
Republika Slovenija je od leta 1993 članica Mednarodne pomorske organizacije (IMO) in s tem zavezana k obveznostim glede sodelovanja na skupščinah in drugih zasedanjih v okviru Mednarodne pomorske organizacije. Na diplomatski konferenci se bo sprejel Protokol k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju - Konvencija HNS 1996 (HNS - Hazardous and Noxious Substances). Republika Slovenija je ena izmed štirinajstih držav, ki je omenjeno konvencijo ratificirala ter predstavljajo 13,61 % svetovne tonaže. Konvencijo HNS so poleg Republike Slovenije ratificirale še Angola, Ciper, Etiopija, Madžarska, Liberija, Litva, Maroko, Ruska federacija, Saint Kitts in Nevis, Samoa, Sierra Leone, Sirija in Tonga. Kljub temu konvencija HNS še ni stopila v veljavo, zato IMO vlaga veliko naporov za sprejem Protokola, kjer so oblikovane pravne rešitve praktičnih težav, ki so preprečevale mnogim državam, da ratificirajo konvencijo HNS iz leta 1996 ter so povezane predvsem z obveznostmi držav pri javljanju sprejema nevarnih snovi ter s tem povezanimi prispevki v odškodninskem skladu HNS.
IMO je Republiki Sloveniji, kot eni izmed držav, ki so že ratificirale HNS konvencijo predlagal, da bi bil veleposlanik in stalni predstavnik Republike Slovenije v IMO g. Iztok Jarc na omenjeni konferenci zastopan kot eden izmed petih podpredsednikov. Republika Slovenija bo kot podpredsedujoča diplomatski konferenci pridobila zelo visoko častno funkcijo in s tem še okrepila svoj ugled znotraj IMO.
2. BISTVENI ELEMENTI POGODBE, VKLJUČNO Z MOREBITNIMI PRIDRŽKI IN ZAČASNO UPORABO
KONVENCIJA HNS IZ LETA 1996:
Leta 1996 je IMO sprejel Mednarodno konvencijo o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi (HNS - Hazardous and Noxious Substances) po morju, ki predvideva odškodnino in režim odgovornosti za nezgode, katere koli snovi razen nafte, ki v primeru vnosa v morsko okolje lahko ogrozijo zdravje ljudi, škodujejo živim virom in morskemu življenju ali ovirajo drugo zakonito uporabo morja. Nevarne in zdravju škodljive snovi so definirane na spisku, ki je omenjen v različnih konvencijah in zakonikih Mednarodne pomorske organizacije. Med te spadajo predvsem: olja, druge utekočinjene sestavine, opredeljene kot strupene in nevarne, utekočinjeni plini, nevarne in škodljive snovi v pakiranem stanju, razne strupene snovi v razsutem stanju, idr.
Konvencija HNS krije ne le škodo, nastalo zaradi onesnaževanja, temveč tudi škodo, nastalo kot posledico eksplozije, izgube človeških življenj in telesnih poškodb, izgube in poškodovanja lastnine, ki se ne nahaja na ladji, kontaminacije okolja, stroške preventivnih ukrepov ter naknadno izgubo ali škodo, ki je bila z njimi povzročena. Z namenom zagotovitve sposobnosti ladjarjev, ki prevažajo škodljive in zdravju nevarne snovi, da dosežejo zahtevane odgovornosti, jim konvencija nalaga obveznost, da svojo odgovornost za škodo obvezno zavarujejo. Potrdilo o zavarovanju ali drugem finančnem jamstvu v zvezi z odgovornostjo za škodo, ki jo povzročijo nevarne in zdravju škodljive snovi, mora biti obvezno na ladji, kopije pa obdržijo uprave, ki spremljajo zapise o ladijskem registru.
V skladu s konvencijo HNS je ladjar odgovoren za škodo za določen znesek, ki je krita z zavarovanjem (1. steber). Zgornje meje odgovornosti ladij so določene v SDR enotah (posebne pravice črpanja) glede na nosilnost ladij ter ne sme presegati 100 milijonov SDR. Dogovorjeno je bilo, da ladjar ne more kriti vseh stroškov, ki bi nastali v primeru nesreče z nevarnimi in zdravju škodljivimi snovmi.
Odškodninski sklad (Sklad HNS) bo zagotovil dodatne odškodnine, če žrtve ne dobijo polne odškodnine od ladjarja ali njegovega zavarovatelja (2. steber). Za vsako državo pogodbenico plača letne prispevke na splošni račun Sklada HNS vsaka oseba, ki je v tej državi v predhodnem koledarskem letu ali drugem letu, skladno s sklepom skupščine, prejemnik skupne količine tovora, za katerega se plačuje prispevek, ki presega 20.000 ton.
Sklad HNS bo vključen v primeru:
če odgovornost za škodo ne bo na strani ladjarja. To se lahko pripeti npr. v primeru, če ladjar ni bil informiran o nevarnem tovoru ali če nastane nezgoda kot posledica vojne,
če ladjar finančno ni sposoben v celoti dosegati obligacij iz te konvencije oz. če nobeno dano finančno varstvo ne more kriti zahtevkov za kompenzacijo nastale škode,
če škoda presega lastnikovo zgornjo mejo odgovornosti, določeno v konvenciji.
Omejitev odgovornosti
Ladjar je običajno upravičen do omejitve svoje odgovornosti na podlagi HNS Konvencije, ki je izračunana na podlagi enot bruto tonaže (GT) ladje, in sicer:
a) 10 milijonov SDR za ladjo manj kot 2.000 GT;
b) za ladjo, ki presega 2.000 GT 10 milijonov SDR plus:
- za vsako enoto tonaže od 2.001 do 50.000 GT, 1500 SDR;
- za vsako enoto tonaže nad 50.000 GT, 360 SDR.
PROTOKOL HNS:
Pravni odbor IMO je na 95. zasedanju aprila 2009 odobril osnutek Protokola Konvencija HNS iz leta 1996. Z osnutkom Protokola so oblikovane pravne rešitve praktičnih težav, ki so preprečevale mnogim državam, da ratificirajo konvencijo HNS iz leta 1996 (do danes ratificiralo le 14 držav).
Konvencija HNS iz leta 1996 temelji na uspešnem modelu konvencij o civilni odgovornosti in konvencij, ki vzpostavljajo različne odškodninske sklade (t.i. FUND konvencije). Konvencija si prizadeva za vzpostavitev dvotirnega sistema plačevanja odškodnin v primeru nesreč na morju, ki vključujejo nevarne in škodljive snovi kot so kemikalije. V prvem stebru je zajeto povračilo iz obveznega zavarovanja, ki ga plačujejo ladjarji do omejitve svoje odgovornosti. V primerih, ko zavarovanje ne krije povračilo za nezgode ali ne zadošča za izpolnjevanje zahtevka, se nadomestilo plača iz sklada prejemnikov HNS. Prispevki se izračunajo v skladu s količino prejetih tovorov HNS v vsaki državi v predhodnem koledarskem letu.
Glavna ovira držav pri ratifikacije konvencije je bila zahteva za države, da poročajo IMO o prejetih količinah HNS. Tri ključna vprašanja, ki so preprečevala države pri ratificiranju konvencije in jih jasneje obravnava osnutek protokola so bila:
1. Problem: težave pri vzpostavitvi sistema poročanja za pakirano blago.
Rešitev: pakirano blago je bilo izključeno iz opredelitve tovora, za katero je potrebno prispevati prispevke v Sklad HNS. Vendar pa se bodo omejitve ladjarjev do odškodnine v primeru povzročitve škode s pakiranim nevarnim blagom povečale. Natančna raven povečanja bo določena na diplomatski konferenci.
2. Problem: V konvenciji HNS iz leta 1996 je bila oseba odgovorna za plačilo prispevkov za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) oseba, ki je lastnica tovora LNG neposredno pred raztovarjanjem. V primeru drugih računov je odgovorna oseba prejemnik tovora. Medtem, ko za prejemnika veljajo določila države podpisnice konvencije, za »titleholder« ta določila ne veljajo. V tem primeru bi bilo nemogoče izterjati plačilo prispevkov s strani »titleholder« v državi, ki ni podpisnica konvencije.
Rešitev: V skladu z osnutkom protokola bo prejemnik, kot je opredeljen v 1.(4) členu konvencije, odgovoren za letne prispevke LNG računa, razen v primerih, kjer »titleholder« v dogovoru s prejemnikom plača te prispevke glede na dogovor, ki ga imata državi prejemnika in »titleholder« sklenjenega med seboj.
3. Problem: Kljub obveznosti po poročanju o prispelih tovorih je zelo malo držav pri ratifikaciji Konvencije HNS dejansko predložilo poročila o tovoru IMO. Ta opustitev je bil tudi eden glavnih dejavnikov, da Konvencija ni začela veljati.
Rešitev: Osnutek protokola se ukvarja s tem na tri načine.
- IMO kot depozitar, ne bo sprejel nobenih ratifikacij v kolikor ne bodo obsegala tudi poročila o nevarnem tovoru. Države bodo dolžne predložiti poročila vsako leto do začetka veljavnosti protokola.
- V kolikor članica ne predloži poročila vsako leto, potem ko deponira svojo listino o ratifikaciji pred začetkom veljavnosti protokola, se ji začasno prekine status pogodbenice. Protokol torej, ne začne veljati za članico, ki je v zaostanku s poročili.
- V primeru ne predložitve poročila, po začetku veljavnosti, se bo odškodnina začasno ali trajno zadržala, razen v primeru zahtevkov za telesne poškodbe in smrt.
Začetek veljavnosti Protokola:
Začetek veljavnosti 18 mesecev pod naslednjimi pogoji:
- 12 ratifikacij držav članic, od katerih morajo imeti najmanj štiri države dva milijona bruto tonaže;
- Za vsako državo pogodbenico plača letne prispevke na splošni račun Sklada HNS vsaka oseba, ki je v tej državi v predhodnem koledarskem letu prejemnik skupne količine najmanj 40 milijonov ton tovora, za katerega se plačuje prispevek.
3. PREDLOG STALIŠČA DELEGACIJE
Republike Slovenija podpira sprejem Protokola k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju - Konvencija HNS 1996.
4. PREDLOG ZA SESTAVO DELEGACIJE, PREDRAČUN STROŠKOV IN NAČIN POKRITJA
Dodatni protokol bo podpisal veleposlanik, stalni predstavnik Republike Slovenije v Mednarodni pomorski organizaciji (IMO), zato s podpisom niso povezani nobeni stroški.
Slovensko delegacijo bosta sestavljala:
- Iztok Jarc, veleposlanik in stalni predstavnik Republike Slovenije v Mednarodni pomorski organizaciji (IMO), Veleposlaništvo RS v Londonu
- Matej Zakonjšek, Veleposlaništvo RS v Londonu
5. PREDLOG, KDO NAJ POGODBO PARAFIRA ALI PODIŠE
Predlagamo, da Protokol k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju podpiše Iztok Jarc, veleposlanik Republike Slovenije v Londonu, stalni predstavnik Republike Slovenije v Mednarodni pomorski organizaciji.
6. NAVEDBA ORGANA, KI BO MEDNARODNO POGODBO RATIFICIRAL, IN NAVEDBA, ALI SKLENITEV MEDNARODNE POGODBE ZAHTEVA IZDAJO NOVIH ALI SPREMEMBO VELJAVNIH PREDPISOV
Predlagamo, da dodatni protokol ratificira Državni zbor Republike Slovenije. Konvencija HNS je bila v Republiki Sloveniji ratificirana z zakonom o ratifikaciji Mednarodne konvencije o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju, 1996 (MKONŠ) (Ur. l. RS, št. 18/04). V primeru sprejema in podpisa Protokola bo potrebno ratificirati tudi Protokol k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju.
7. OCENA FINANČNIH SREDSTEV, POTREBNIH ZA IZPOLNITEV MEDNARODNE POGODBE IN NAČIN NJIHOVE ZAGOTOVITVE
Sklenitev protokola ne prinaša dodatnih finančnih obveznosti za državni proračun. Pobuda za podpis dodatnega protokola prav tako nima finančnih posledic na druga javna finančna sredstva.
8. PREDLOG ODOBRITVE ZAČASNE UPORABE POGODBE
Ne.
9. SPORAZUM NI PREDMET USKLAJEVANJA S PRAVNIM REDOM EVROPSKE UNIJE
10. IZJAVA O PRIMERNOSTI SKLENITVE POGODBE Z VIDIKA SKLADNOSTI S PRAVNIM REDOM IN USMERITVAMI EU
S podpisom Protokola k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju Republika Slovenija sledi prizadevanjem mednarodne skupnosti za ureditev povračila škod povzročene z nevarnimi in zdravju škodljivimi snovmi razen nafte, ki v primeru vnosa v morsko okolje lahko ogrozijo zdravje ljudi, škodujejo živim virom in morskemu življenju ali ovirajo drugo zakonito uporabo morja.
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
