Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
Številka: 003-09/2002-1
Ljubljana, 05.12.2002
DRŽAVNI ZBOR
REPUBLIKE SLOVENIJE
Odbor za zunanjo politiko
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 100. redni seji dne 5.12.2002 sprejela:
- POBUDO ZA SKLENITEV SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MADŽARSKO O OBNAVLJANJU, OZNAČEVANJU IN VZDRŽEVANJU SKUPNE DRŽAVNE MEJE,
ki vam jo pošiljamo na podlagi petega odstavka 70. člena zakona o zunanjih zadevah.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bosta kot njena predstavnika na seji Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora sodelovala:
- dr. Dimitrij Rupel, minister za zunanje zadeve,
- Samuel Žbogar, državni sekretar v Ministrstvu za zunanje zadeve.
Mirko Bandelj
GENERALNI SEKRETAR
PRILOGA: 1
Številka: 003-09/2002-1
Ljubljana, 5.12.2002
Pobuda za sklenitev Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko o obnavljanju, označevanju in vzdrževanju skupne državne meje
Na podlagi 70. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 45/01) daje Ministrstvo za zunanje zadeve pobudo za sklenitev Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko o obnavljanju, označevanju in vzdrževanju skupne državne meje
I. RAZLOGI, ZARADI KATERIH SE PREDLAGA SKLENITEV SPORAZUMA
Obnavljanje, zaznamovanje in vzdrževanje slovensko-madžarske meje sedaj določa Konvencija med Zveznim izvršnim svetom Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije in Vlado Ljudske Republike Madžarske o obnavljanju, označevanju in vzdrževanju mejne črte in mejnih oznak na jugoslovansko-madžarski državni meji, ki jo je Republika Slovenija prevzela z Aktom o nasledstvu Sporazumov nekdanje Jugoslavije z Madžarsko, ki naj ostanejo v veljavi med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko (Uradni list RS-MP, št. 2-8/1995).
Konvencija ureja obnavljanje, zaznamovanje in vzdrževanje celotne bivše jugoslovansko-madžarske meje. Temu primerni so tudi terminološki izrazi in dikcije, ki se uporabljajo v Konvenciji. Prav tako so določbe stare (sedaj veljavne) konvencije predvsem v tehničnem in organizacijskem pogledu povsem zastarele in ne upoštevajo novih spoznanj sodobne geodezije in novih tehničnih možnosti in rešitev pri izpolnjevanju in pripravi mejne dokumentacije.
Sklenitev novega sporazuma je predlagala tudi Mešana slovensko-madžarska komisija za obnavljanje, označevanje in vzdrževanje državne meje, z utemeljitvijo, da so določbe veljavne Konvencije zastarele in da bi nov sporazum prispeval k večji racionalizaciji dela pri pripravi nove mejne dokumentacije. Ne nazadnje bi z novim sporazumom odpravili tudi osnovni naziv konvencije nekdanje SFRJ in ga predstavili kot dosežek nove slovenske države.
II. BISTVENI ELEMENTI SPORAZUMA
Sporazum ureja določitev meje med državama in pravne temelje. Opredeljuje dokumentacijo o meji, določbe o obnavljanju, označevanju in vzdrževanju meje, postavitvi mejnih kamnov in njihovi zamenjavi. Določa obveznosti obeh pogodbenic v zvezi z čiščenjem meje in obvezno širino čiščenja mejne črte. V sporazumu je opredeljen način zagotavljanja sredstev za vzdrževanje meje in delo mešane komisije.
V sporazumu so določena pravila delovanje stalne mešane komisije, imenovanje strokovnih in tehničnih skupin, pravila delovanje, način komuniciranja in sestava zapisnika o delu komisije in potrditev zapisnikov s strani pristojnega organa vsake pogodbenice.
Začasna uporaba sporazuma ni predvidena.
III. PREDLOG STALIŠČ DELEGACIJE
Pretežna vsebina sporazuma je bila usklajena že na espertskem nivoju, tako da ni odprtih pomembnejših vsebinskih vprašanj.
Slovenska delegacija bo v pogajanjih predlagala, da se skupna kontrola, obnovitev in vzdrževanje mejnih znakov ter dopolnilno označevanje državne meje opravlja vsakih pet let namesto dosedanjega osemletnega obdobja (prvi odstavek 7. člena).
Predlaga se, da ima vsaka delegacija poleg predsednika in članov še namestnika predsednika (9. člen).
Med naloge mešane slovensko-madžarske komisije za obnavljanje, označevanje in vzdrževanje državne meje uvrščamo tudi naloge zajete v točki k) prvega odstavka 10. člena.
V 15. členu slovenska stran predlaga, da člani mešane komisije, strokovnjaki in drugo osebje Mešane strokovne skupine in Mešane tehnične skupine pri izvajanju določb sporazuma prestopajo mejo z identifikacijskim potnim dokumentom, s čimer sta mišljena osebna izkaznica in potni list (prvi odstavek). Če pa se bosta državi dogovorili tudi, da osebe Mešane tehnične skupine mejo lahko prestopajo tudi s posebno prepustnico, predvideno v Sporazumu o poenotenju listin za prehajanje meje v uradne namene (podpisanem leta 1975), pa bo Mešana komisija pooblaščena za prilagoditev prepustnice novonastalim razmeram.
Slovenska stran bo tudi predlagala enoletni namesto šestmesečni rok za odpoved sporazuma.
IV. PREDLOG ZA SESTAVO DELEGACIJE, PREDRAČUN STROŠKOV ZA NJENO DELO IN NAČIN NJIHOVEGA POKRITJA
Vlada naj imenuje delegacijo v sestavi: Branko Celar, svetovalec vlade, MNZ, vodja delegacije, Aladar Belec, svetovalec vlade, MZZ, član, Tomaž Petek, svetovalec vlade, Geodetska uprava Republike Slovenije, član, Nataša Šebenik, svetovalka II, MZZ, članica.
Stroške dela delegacije krije vsak pristojni organ za svoje člane delegacije.
V. PREDLOG, KDO NAJ PARAFIRA IN KDO NAJ PODPIŠE SPORAZUM
Ministrstvo za zunanje zadeve predlaga, da sporazum parafira predsednik pogajalske delegacije g. Branko Celar.
Ministrstvo za zunanje zadeva predlaga, da sporazum podpiše minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel.
VI. NAVEDBA, KATERI ORGAN BO SPORUZUM RATUFICIRAL TER ALI SPREJEM SPORAZUMA ZAHTEVA IZDAJO NOVIH PREDPISOV
V skladu s 75. členom Zakona o zunanjih zadevah sporazum ratificira Državni zbor Republike Slovenije.
Sprejem sporazuma ne bo zahteval spremembe obstoječih predpisov ali sprejem novih predpisov.
VII. OCENA POTREBNIH FINANČNIH SREDSTEV ZA IZVRŠEVANJE SPORAZUMA IN NAČIN NJIHOVE ZAGOTOVITVE
Za izvedbo sporazuma dodatna finančna sredstva niso potrebna, saj so glede na sedanjo pogodbo že zagotovljena v proračunu.
VIII. IZJAVA O PRIMERNOSTI SPREJETJA SPORAZUMA Z VIDIKA SKLADNOSTI S PRAVNIM REDOM IN USMERITVAMI EVROPSKE UNIJE
Sporazum ni predmet usklajevanj s pravnim redom Evropske unije.
Priloga:
- osnutek sporazuma
SPORAZUM
med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko
o obnavljanju, označevanju in vzdrževanju skupne državne meje
Republika Slovenija in Republika Madžarska (v nadaljevanju pogodbenici) želita s sklenitvijo tega Sporazuma zagotoviti obnavljanje, označevanje in vzdrževanje mejne črte kakor tudi tekoče vzdrževanje mejnih znakov skupne državne meje.
1. člen
1. Državna meja med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko, določena v drugi točki 27. člena Mirovne pogodbe, sklenjene 4. junija 1920 v Trianonu, in potrjena v prvem odstavku 1. člena Mirovne pogodbe, sklenjene 10. februarja 1947 v Parizu, je označena z mejnimi oznakami in definirana s pravokotnimi koordinatami.
2. Podatki o določanju in označevanju mejne črte ter o obliki, velikosti in položaju mejnih znakov so v mejni dokumentaciji:
- mejnih načrtih,
- opisu meje,
ki so izdelani na podlagi izmere državne meje v času od leta 1973 do leta 1979 in potrjene v letu 1981.
3. Državna meja, ki je določena s pogodbama, navedenima v prvem odstavku in v mejni dokumentaciji iz drugega odstavka, ločuje med seboj ozemlje obeh pogodbenic na površini zemlje, navpično v zračnem prostoru in pod zemeljsko površino, ter nadzemne in podzemne gradnje in naprave vseh vrst. Sečišče državne meje in zemeljske površine predstavlja mejno črto.
4. Pogodbenici potrjujeta, da ostane državna meja stalna in nespremenjena, neodvisno od naravnih ali umetnih sprememb na zemljišču. Na tistih delih državne meje, kjer poteka mejna črta po vodotokih, ostane nespremenjena tudi takrat, ko se spremeni struga vodotoka. Državna meja se prilagodi umetnim ali naravnim spremembam struge vodotoka le v primeru, če pogodbenici skleneta o tem nov sporazum.
2. člen
1. Slovensko-madžarska državna meja je označena z mejnimi znaki:
a) z mejno piramido na slovensko-madžarsko-avstrijski tromeji,
b) s posebnimi posrednimi mejnimi znaki na slovensko-madžarsko- hrvaški tromeji,
c) z mejniki, ki neposredno ali posredno vzdolž mejnih poti, rek, potokov, prekopov in na drugih značilnih mestih, označujejo lomne točke mejne črte,
d) z mejnimi kovinskimi čepi na avtocestah, cestah, mostovih in drugih objektih.
2. Koordinate označenih in neoznačenih lomnih točk mejne črte so bile izračunane v letih 1973-1979, ko je bila opravljena izmera in so v opisu meje.
3. člen
1. Pogodbenici se obvezujeta, da bosta vzdrževali državno mejo tako, da bo vidno označena, ustrezno določbam tega sporazuma in da bosta v skladu s tem opravili naslednja skupna dela:
a) izdelali navodila za novo izmero in novo dokumentacijo,
b) izvedli novo izmero slovensko-madžarske državne meje v skladu z navodili,
c) izdelali na osnovi nove izmere novo mejno dokumentacijo, ki jo sestavljajo:
- opis meje,
- mejni načrt,
- seznam koordinat,
d) zagotovili, da bo položaj mejnih znakov v skladu s podatki v mejni dokumentaciji,
e) vzdrževali in obnavljali obstoječe mejne znake,
f) nadomestili uničene in manjkajoče mejne znake,
g) po potrebi postavili nove mejne znake na mejni črti,
h) izpopolnjevali obstoječo mejno dokumentacijo in sestavljali novo,
i) sprejemali druge ukrepe v zvezi z novo izmero, obnavljanjem, označevanjem in vzdrževanjem mejne črte in mejnih znakov.
2. Pogodbenici se obvezujeta, da bosta ustrezno ukrepali, da bi preprečili poškodbe, uničenje ali prestavitve mejnih znakov.
4. člen
1. Pogodbenici bosta prek svojih pristojnih organov skrbeli, da bo za dobro vidljivost državne meje in mejnih znakov odstranjeno drevje, grmovje in ostalo rastlinje v 1m širokem pasu (v nadaljevanju mejna čistina) z obeh strani mejne črte ter da bo zemljišče okoli parnih ali izmeničnih mejnih znakov, ki posredno označujejo mejno črto, očiščeno v polmeru 1m.
2. Pogodbenici ne dovoljujeta na območju mejne čistine nobene gradnje. Prepoved se ne nanaša na:
a) že obstoječe objekte,
b) objekte, ki se uporabljajo za javni promet, carino in mejno službo,
c) komunalne vode (električne in poštne kable, vodovode, plinovode in naftovode), ki sekajo mejno črto pod pravim kotom ali med kotoma 45º in 135º.
3. Na mejni črti je prepovedano postavljati oznake, ki označujejo lastništvo, kot tudi druge znake, ki bi neugodno vplivali na vidnost mejne črte.
4. Pristojni organi pogodbenic lahko kadarkoli opravijo dela iz prvega odstavka, pod pogojem, da o tem vsaj 10 dni pred začetkom načrtovanih del obvestijo pristojne organe druge pogodbenice.
5. člen
1. Obveznosti in stroški nove izmere in izdelave novih mejnih listin skupne državne meje, kot tudi obnavljanja, označevanja, vzdrževanja in kontrole mejnih znakov, se razdelijo med pogodbenicama, kot sledi:
a) v primeru mejnih znakov neposredno na mejni črti:
- od slovensko-madžarsko-avstrijske tromeje, od mejne piramide do vključno mejnega znaka št. A199, in od mejnega znaka št. A357 do mejnega znaka št. A443, bremenijo stroški Republiko Madžarsko,
- od mejnega znaka št. A199 do mejnega znaka št. A357 in od mejnega znaka št. A443 do A614 do slovensko-madžarsko-hrvaške tromeje, vključno s posebnim posrednim mejnim znakom, bremenijo stroški Republiko Slovenijo.
b) v primeru posredne označitve mejne črte z mejnimi znaki ob skupnih mejnih poteh in vodotokih stroški bremenijo tisto pogodbenico, na ozemlju katere so mejni znaki.
2. Izjeme od določb prvega odstavka so samo tisti primeri, ko je poškodbo ali uničenje mejnih znakov povzročil državljan ene od pogodbenic. V teh primerih bremenijo obveznosti in stroški postavitve in obnovitve mejnega znaka tisto pogodbenico, katere državljan je škodo povzročil.
3. Pri graditvi skupnega objekta na državni meji bosta pogodbenici na poseben način uredili vprašanje obnavljanja, označevanja in vzdrževanja mejne črte in mejnih znakov na območju graditve ter obveznosti, ki izhajajo iz tega za vsako pogodbenico.
6. člen
1. Obnovitev in vzdrževanje mejne piramide na slovensko-madžarsko-avstrijski tromeji bodo opravili pristojni organi Republike Madžarske ob soglasju in prisotnosti predstavnikov Republike Slovenije in Republike Avstrije.
2. Posebne posredne mejne znake, ki označujejo slovensko-madžarsko-hrvaško tromejo, postavi, vzdržuje in obnavlja vsaka pogodbenica na svojem ozemlju ob prisotnosti predstavnikov druge pogodbenice in predstavnikov Republike Hrvaške. Skupno kontrolo, obnovo in vzdrževanje posebnih posrednih mejnih znakov organizira slovenska stran.
7. člen
1. Pristojni organi pogodbenic vsakih 5 let opravijo skupno kontrolo, obnovitev in vzdrževanje mejnih znakov ter po potrebi tudi dopolnilno označevanje državne meje. Petletno obdobje se šteje od začetka predhodne obnovitve.
2. Pogodbenici lahko opravljata skupna dela tudi izven obdobja kontrole, omenjenega v prvem odstavku, v primeru, ko nastopijo večje spremembe na mejnem območju, v primeru gradnje skupnega objekta, prav tako tudi na željo katerekoli od pogodbenic zaradi kontrole položaja mejnih znakov.
8. člen
1. Lastniki, uporabniki ali drugi upravičenci do nepremičnin ob državni meji so dolžni dovoliti izvajanje del, ki izhajajo iz sporazuma.
2. Pri ocenjevanju zahtevkov za povrnitev škode, ki bi nastala kot posledica opravljenih del po tem sporazumu, se uporabljajo predpisi tiste pogodbenice, na območju katere je nepremičnina. Proti drugi pogodbenici ni mogoče uveljavljati odškodninskih zahtevkov.
9. člen
1. Za izvajanje nalog iz tega sporazuma pogodbenici ustanovita Mešano slovensko-madžarsko komisijo za obnavljanje, označevanje in vzdrževanje državne meje (v nadaljevanju Mešana komisija).
2. Mešano komisijo sestavljata slovenska in madžarska delegacija.
3. Vsaka pogodbenica imenuje v svojo delegacijo predsednika, namestnika predsednika in dva člana. Delegaciji si po potrebi lahko zagotovita strokovno in pomožno osebje.
4. Pogodbenici se po diplomatski poti obvestita o imenovanju in razrešitvi predsednikov delegacij. O imenovanju oziroma razrešitvi namestnika in članov delegacij se medsebojno obvestita predsednika delegacij.
10. člen
1. Mešana komisija skrbi za:
a) načrtovanje, organizacijo, usmerjanje in nadzor del pri novi izmeri kot tudi pri obnavljanju, označevanju in vzdrževanju mejne črte in mejnih znakov (v nadaljevanju dela na meji),
b) kontrolo položaja mejnih znakov,
c) popravila poškodovanih mejnih znakov in nadomeščanje manjkajočih in uničenih,
d) določitev in uskladitev okrajšav, črk, številk in drugih predpisanih oznak na mejnih znakih,
e) ponovno namestitev prestavljenih mejnih znakov v skladu s podatki v mejni dokumentaciji,
f) premeščanje ogroženih mejnih znakov na varna mesta,
g) potrebno dopolnilno označevanje mejne črte,
h) zamenjavo neposrednega označevanja mejne črte s posrednim označevanjem mejne črte in obratno, če je to potrebno,
i) označevanje mejne črte na tistih mestih, kjer seka ceste, mostove, obrambne nasipe, prekope, železniške proge, nadzemne vode in druge objekte, če je to potrebno,
j) izdelavo nove in dopolnilne mejne dokumentacije in evidentiranje sprememb v veljavni mejni dokumentaciji,
k) premerjanje posameznih delov meje, da bi izpopolnila in preverila podatke v mejnih listinah, zaradi zamenjave posameznih mejnih načrtov ter med dopolnilnim označevanjem mejne črte in premeščanjem mejnih oznak,
l) sprejemanje drugih ukrepov v zvezi z deli na meji.
2. Mešana komisija lahko uporabi mejne znake, ki odstopajo od tipa, dimenzij, materiala in standarda, določenih v mejni dokumentaciji, če je to v interesu boljše vidljivosti mejne črte.
3. Mešana komisija zagotavlja, da se dela na meji izvajajo ob soglasju in udeležbi predstavnikov obeh pogodbenic.
11. člen
1. Mešana komisija bo ustanovila Mešano strokovno skupino za pripravo mejne dokumentacije in druge naloge ter Mešano tehnično skupino za izvajanje del na meji.
2. Mešana strokovna skupina in Mešana tehnična skupina bosta izvajali svoje delo na podlagi navodil in sklepov Mešane komisije.
12. člen
Vsaka pogodbenica sama krije stroške za svojo delegacijo v Mešani komisiji, za strokovnjake in pomožno osebje.
13. člen
1. Mešana komisija opravlja svoje delo na zasedanjih, sestankih, ogledih na meji ali z izmenjavo pisem.
2. Mešana komisija se sestaja na rednih letnih zasedanjih na ozemlju ene od pogodbenic, po potrebi pa tudi na sestankih in ogledih meje.
3. Mešana komisija odloča tudi na izrednih zasedanjih, sestankih ali ogledih na predlog predsednika ene od delegacij in s soglasjem predsednika druge delegacije.
4. Mešana komisija sprejema sklepe soglasno. Vprašanja, ki jih Mešana komisija morda ne bi mogla rešiti, se v rešitev predložijo Vladi Republike Slovenije in Vladi Republike Madžarske.
5. Mešana komisija vodi pogajanja in sestavlja dokumente v slovenskem in madžarskem jeziku.
6. O vsakem zasedanju, sestanku in ogledu vodi Mešana komisija zapisnik v dveh izvodih, vsak v slovenskem in madžarskem jeziku, ki ga podpišeta predsednika obeh delegacij Mešane komisije. Obe besedili sta enako verodostojni.
7. Zapisnik Mešane komisije morajo odobriti pristojni organi pogodbenic. Po končanju del, navedenih v prvem odstavku 7. člena sporazuma, sestavi Mešana komisija zaključni zapisnik, ki ga predloži v potrditev vladama obeh držav.
14. člen
1. Mešana komisija sama določa program dela.
2. Vsaka delegacija v Mešani komisiji ima žige izdelane v skladu z zakonskimi predpisi svoje države in z imenom delegacije.
15. člen
1. Člani Mešane komisije, strokovnjaki in drugo osebje Mešane strokovne skupine in Mešane tehnične skupine pri izvajanju določb sporazuma prestopajo državno mejo na vseh mejnih točkah tudi izven uradno določenih mejnih prehodov z identifikacijskim potnim dokumentom.
2. Prestop meje oseb navedenih v prvem odstavku zaradi opravljanja del na meji do uveljavitve novega sporazuma poteka na način, določen v Sporazumu o poenotenju listin za prehajanje meje v uradne namene, podpisanem 27. novembra 1975 v Budimpešti. Mešana komisija, ustanovljena s tem sporazumom, določi, katere osebe Mešane tehnične skupine bodo opremljene s prepustnico, ki jo komisija prilagodi novonastalim razmeram.
16. člen
1. Člani Mešane komisije, strokovnjaki, pomožno osebje in osebje Mešane strokovne skupine in Mešane tehnične skupine med bivanjem na ozemlju druge pogodbenice zaradi izvrševanja nalog iz tega sporazuma:
- uživajo osebno imuniteto in nedotakljivost uradnih dokumentov, ki jih imajo s seboj, v skladu s Konvencijo o posebnih misijah iz leta 1969,
- imajo pravico, da brez carinskih formalnosti in brez plačila carinskih in drugih davščin prenesejo na ozemlje druge pogodbenice potrebne stvari, vozila, instrumente in druga sredstva, potrebna za delo, pod pogojem, da jih vrnejo (vozila morajo biti opremljena z »zeleno karto«),
- lahko nosijo uniformo pri izvajanju del na meji, vendar brez orožja.
2. Pogodbenici bosta ukrenili vse potrebno, da bo delo članov Mešane komisije, strokovnjakov, pomožnega osebja in osebja Mešane strokovne skupine in Mešane tehnične skupine potekalo nemoteno.
17. člen
1. Ta sporazum morajo odobriti pristojni organi pogodbenic.
2. Ta sporazum začne veljati trideset dni po izmenjavi uradnih obvestil o odobritvi.
3. Sporazum je sklenjen za nedoločen čas. Pogodbenici lahko kadarkoli odpovesta sporazum po diplomatski poti. Sporazum preneha veljati v dvanajstih mesecih od dneva odpovedi.
18. člen
Z začetkom veljavnosti tega sporazuma med pogodbenicama preneha veljati Konvencija med Zveznim izvršnim svetom Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije in Vlado Ljudske republike Madžarske o obnavljanju, označevanju in vzdrževanju mejne črte in mejnih oznak na jugoslovansko-madžarski državni meji, ki je bila podpisana 20. oktobra 1983 v Beogradu.
Sestavljeno v ........................, dne ..............200_, v dveh izvodih, vsak v slovenskem in madžarskem jeziku. Obe besedili sta enako verodostojni.
Za Republiko Slovenijo Za Republiko Madžarsko
| Zadnja sprememba: 03/07/2006 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |