Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
Številka: 51002-26/2009/5
Ljubljana, 28.05.2009


DRŽAVNI ZBOR
Odbor za zunanjo politiko

LJUBLJANA


Vlada Republike Slovenije je na 29. redni seji dne 28.05.2009 sprejela:

- Pobudo za sklenitev Protokola o preprečevanju onesnaženja voda, ki ga povzroča plovba, ki bo predložen v sprejem 1. junija 2009 v Beogradu, Srbija,

ki vam jo pošiljamo na podlagi petega odstavka 70. člena Zakona o zunanjih zadevah.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bosta kot njena predstavnika pri delu Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovala:

- mag. Zoran Kus, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor,
- dr. Mitja Bricelj, sekretar, Ministrstvo za okolje in prostor.




mag. Milan Martin CVIKL
GENERALNI SEKRETAR
PRILOGA: 1





Številka: 51002-26/2009/5
Ljubljana, 28.05.2009


Pobuda za sklenitev Protokola o preprečevanju onesnaženja voda, ki ga povzroča plovba, ki bo predložen v sprejem 1. junija 2009 v Beogradu, Srbija

Okvirni sporazum o Savskem bazenu (OSSB) so podpisale savske države: Republika Slovenija, Republika Hrvaška, Republika Bosna in Hercegovina in Zvezna Republika Jugoslavija v Kranjski Gori 3. decembra 2002 in je podlaga za urejanje vodnogospodarskih vprašanj savskih držav v zvezi z reko Savo. Sporazum je začel veljati 29. decembra 2004.

Mednarodno komisijo za Savski bazen so na temelju sporazuma, po uspešno zaključenih pogajanjih in uveljavitvi, ustanovile države podpisnice pod pokroviteljstvom Pakta stabilnosti za jugozahodno Evropo.

Savska komisija je mednarodna organizacija, ki ima za potrebe opravljanja svojih nalog, ki izhajajo iz OSSB, Protokola o režimu plovbe k OSSB in Sporazuma o spremembah in dopolnitvah OSSB in Protokola o režimu plovbe k OSSB, mednarodno pravno sposobnost. Savsko komisijo sestavljajo po dva predstavnika vsake pogodbenice in se sestaja najmanj enkrat letno. Njene temeljne naloge so naslednje: sprejetje sklepov o zagotavljanju varne plovbe, o pogojih za financiranje gradnje plovnih poti in njihovega vzdrževanja, o svojem lastnem delu, proračunu, postopkih ter priporočilih in vprašanjih glede uresničevanja sporazuma. Savsko komisijo financirajo države pogodbenice z rednimi letnimi prispevki, delno pa se financira še iz drugih virov.

Za izvajanje sporazuma in doseganje zastavljenih ciljev je Savska komisija ustanovila sekretariat, ki ga vodi sekretar z namestniki, svetovalci ter pomožnim osebjem. Sekretariat je pričel delovati 9. januarja 2006 in ima sedež v Zagrebu.

Z Okvirnim sporazumom za Savski bazen so bila določena tudi splošna načela delovanja držav pogodbenic in sicer, da pogodbenice delujejo po načelu popolne enakosti, ozemeljske celovitosti, medsebojne koristi in zaupanja ter ob upoštevanju nacionalnega in mednarodnega prava, v tem okviru pa še posebej in smiselno na podlagi Direktive 2000/60/ES Parlamenta in Sveta EU z dne 23. oktobra 2000, ki vzpostavlja okvir za dejavnosti Skupnosti na področju vodne politike (Vodna direktiva) in v skladu z njo.
Skladno s sporazumom si pogodbenice tekoče izmenjujejo informacije o vodnem režimu Savskega bazena, režimu plovbe, predpisih, organizacijskih strukturah in upravnih in tehničnih zadevah. Za uresničevanje sporazuma sodelujejo tudi s primerljivimi mednarodnimi organizacijami (Mednarodno komisijo za varstvo reke Donave – ICPDR, Donavsko komisijo, Gospodarsko komisijo Združenih narodov za Evropo – UN/ECE) in ustanovami Evropske unije. Pogodbenice so na svojem ozemlju upravičene do razumnega in pravičnega deleža koristne uporabe vodnih virov Savskega bazena. Vsa vprašanja v zvezi z ukrepi za varstvo celovitosti vodnega režima v Savskem bazenu ter odpravo in zmanjševanje čezmejnih vplivov gospodarskih in drugih dejavnosti na vode drugih pogodbenic se rešujejo sporazumno.

V skladu s točko f) prvega odstavka 30. člena Sporazuma sklenejo pogodbenice za izvajanje Mednarodnega sporazuma za Savski bazen še druge protokole, med drugim tudi protokol, ki ureja preprečevanje onesnaževanja voda, ki ga povzroča plovba.

Na zasedanju pogodbenic se v skladu s točko b) drugega odstavka 14. člena Mednarodnega sporazuma za Savski bazen obravnavajo in sprejemajo predlogi protokolov.


1. Razlog za sklenitev protokola

Osnutek protokola se je pripravil v okviru delovne skupine za plovbo in je bil predmet obravnave tudi v delovni skupini za pravna vprašanja, ki delujeta v okviru Sekretariata Mednarodne komisije za Savski bazen. Na diplomatski konferenci 25. marca 2009 v Zagrebu so države članice besedilo protokola dokončno uskladile.

Podpis protokola je potreben zlasti z vidika, ker je Republika Slovenija, Ministrstvo za zunanje zadeve, depozitar navedenih mednarodnopravnih dokumentov in hkrati edina pogodbenica sporazuma, ki je hkrati tudi članica Evropske unije. Zaradi tega je še posebej pomembno, da Republika Slovenija aktivno sodeluje pri sprejetju mednarodni aktov na podlagi Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu. Pri tem je treba izpostaviti interese Republike Slovenije glede ponovne vzpostavitve plovnosti na reki Savi, varstva okolja in hidroenergetske rabe reke Save, zlasti v zvezi z doseganjem ciljev podnebno – energetskega svežnja.

Podpis protokola o preprečevanju onesnaženja voda, ki ga povzroča plovba, zagotavlja tudi izvajanje programov Vlade Republike Slovenije. Nadalje je treba izpostaviti pomen protokola, saj predstavlja mednarodno pogodbo, katero bo po podpisu na zasedanju pogodbenic ratificirala tudi Republike Slovenija in bo del pravnega reda, katerega bo morala izvajati.

Sprejetje in podpis Protokola o preprečevanju onesnaženja voda bo doprinesel k doseganju ciljev varstva okolja in ohranjanja narave v zvezi z ohranjanjem celinskih plovnih poti.

2. Vsebina protokola

Protokol temelji na priporočilih o tehničnih zahtevah, ki se uporabljajo glede plovil za celinsko plovbo in so usklajene na evropski ravni.

2. člen protokola določa območje uporabe protokola v Savskem bazenu. Nadalje se določa, da morajo biti nova plovila po uveljaviti protokola opremljena z ustreznimi rešitvami za skladiščenje odpadkov s ciljem, da se jih zbira in preda prevzemnim objektom. Za ostala plovila velja 8 letno prehodno obdobje.

Protokol v 3. členu določa načelo: onesnaževalec plača. Pogodbenice protokola bodo sprejele potrebne ukrepe za učinkovito preprečevanje, nadzor ter zmanjšanje onesnaženja, ki ga povzročajo plovila, in vzpostavile mrežo prevzemnih objektov na plovni poti ter koordinirale vse aktivnosti v zvezi s tem.

V nadaljevanju v 4. členu protokol podrobneje ureja preprečevanje onesnaženja, zlasti prepovedi glede onesnaževanja ter obveznosti kapitana plovila.

Podrobneje se določajo tehnične zahteve glede opreme pristaniških objektov in sprejemnih postaj, zlasti glede pristanišč za mednarodni promet, za katere velja 5 letni prehodni rok od uveljavitve protokola, da se ustrezno opremi takšno pristanišče, oziroma 2 leti, v katerem je treba za takšna pristanišča zagotoviti vsaj en sprejemni objekt.

6. člen protokola določa ukrepe v primeru izlitja. Uporabiti je treba najučinkovitejše tehnične rešitve, ki so dostopne, da se omeji širjenje snovi v vodi. Pristojni organi bodo pripravili nabor najustreznejših tehničnih rešitev.

V zvezi s preprečevanjem, nadzorom in zmanjševanjem onesnaženja voda zaradi plovbe določa predlog protokola, da pogodbenice določijo pristojne organe, ki bodo izvajali nadzor nad izvajanjem tega protokola. Prav tako določa 6. člen predloga protokola druge naloge pristojnih organov v zvezi z izvajanjem protokola.

Glede spremljanja kakovosti voda določa 8. člen redni monitoring in vlogo Mednarodne komisije za Savski bazen pri vzpostavitvi in vodenju informacijskega sistema o kakovosti voda kot del Informacijskega sistema reke Save. Nadalje se določa, da bodo pristojni organi izvajali nadzor v pristaniščih, na plovilih in njihove naloge v primeru kršitev veljavnih predpisov.

9. člen ureja čezmejno sodelovanje s ciljem preprečevanja in nadzora onesnaževanja, ki ga povzročajo plovila. Pogodbenice bodo v okviru Mednarodne komisije za Savski bazen izdelale program skupnega sodelovanja in oblikovale skupno telo, ki bo preučilo vzroke in okoliščine onesnaženja.

Tretje in četrto poglavje vsebuje določbe o institucionalnem okviru, zlasti obveznosti pogodbenic do imenovanja pristojnih organov ter sklice na ustrezne določbe Mednarodnega sporazuma za Savski bazen. Sledijo končne določbe, v skladu s pravili oblikovanja mednarodnih aktov.

Protokol vsebuje tudi prilogo, ki določa mejne vrednosti v zvezi z odpadnimi vodami, k so določene v skladu z normo EN 12566-3:2006 in v skladu z navedenimi ISO standardi.

3. Predlog stališča Republike Slovenije:

Delegacija bo predlagani protokol na zasedanju pogodbenic podprla.

4. Predlog za sestavo delegacije in kritje stroškov

Stroški mednarodnih aktivnosti, nastalih ob obisku delegacije Republike Slovenije na drugem zasedanju pogodbenic Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu, ki bo potekala v Beogradu, 1. junija 2009, se bodo v celoti krili iz tekočega proračuna Ministrstva za okolje in prostor, p.p. 2286 ter Ministrstva za promet.

Delegacijo, ki se bo udeležila drugega zasedanja pogodbenic OSSB, bodo sestavljali: dr. Janez Požar, generalni direktor, Ministrstvo za promet; predsednik delegacije; Dr. Mitja Bricelj, sekretar, Ministrstvo za okolje in prostor, član; Mag. Aleksander Čičerov, pooblaščeni minister, Ministrstvo za zunanje zadeve, član.

5. Predlog podpisnika protokola

Predlagamo, da Vlada Republike Slovenije pooblasti dr. Janeza Požarja, generalnega direktorja na Ministrstvu za promet,da podpiše Protokol o preprečevanju onesnaženja voda, ki ga povzroča plovba.

6. Finančne posledice

Sprejem Protokola o preprečevanju onesnaženja voda, ki ga povzroča plovba ima zanemarljive finančne učinke.

7. Izjava o primernosti sklenitve protokola z vidika skladnosti s pravnim redom Evropske unije

Predlog protokola ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske unije.



Priloga:
1. Predlog Protokola o preprečevanju onesnaženja voda, ki ga povzroča plovba
Priloga 1

Predlog Protokola o preprečevanju onesnaženja voda, ki ga povzroča plovba


Bosna in Hercegovina, Republika Hrvaška, Republika Srbija in Republika Slovenija (v nadaljevanju: Pogodbenice),

V skladu z določili,navedenimi v 1. odstavku 30. člena Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu, sklenjenega v Kranjski gori 3. decembra 2002 (v nadaljevanju: FASRB);

Ob upoštevanju, da Priporočila glede tehničnih pogojev za plovila v celinskem plovnem prometu na evropski ravni, Evropski kodeks za celinske plovne poti (CEVNI) in Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnih snovi po celinskih plovnih poteh (ADN) predstavljajo sveženj predpisov, ki igrajo pomembno vlogo pri nadzoru onesnaževanja voda zaradi plovil na celinskih plovnih poteh,

Ob prepričanju, da je sicer onesnaženje voda zaradi prevoza po celinskih plovnih poteh manjšega obsega, bi vsekakor prizadevanja za večjo sonaravnost na tem področju prispevala k doseganju okoljskih in naravovarstvenih ciljev pri uporabi celinskih plovnih poti,

So se podpisnice dogovorile, kakor sledi:

I. DEL

SPLOŠNE DOLOČBE


1. člen
Opredelitev pojmov
1. Izrazi, določeni v 1. členu FASRB, imajo za namene tega protokola isti pomen, razen če je drugače navedeno.
2. Za namene tega protokola

a) »FASRB« pomeni Okvirni sporazum o Savskem bazenu, sklenjen v Kranjski gori, v Sloveniji, 3. decembra 2002, vključno s Sporazumom o spremembah in dopolnitvah Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu in Protokola o režimu plovbe k Okvirnem sporazumu o Savskem bazenu, sklenjenim v Ljubljani 2. aprila 2004;
b) »Savska komisija« pomeni Mednarodno komisijo za Savski bazen, določeno v 15. členu FASRB;
c) »plovilo« pomeni katero koli plovilo za plovbo po celinskih vodah, vključno s čolni in trajekti, ter plavajočo opremo;
d) »plavajoči objekt« je vsaka plavajoča struktura, ki je stalno privezana, zasidrana ali postavljena na rečno dno, npr. privezi, nastanitveni objekti, restavracije, mehanične delavnice, skladišča, pontonski mostovi, plavajoči hangarji, vodni mlini;
e) »odpadki nastali na plovilih« so snovi ali predmeti, ki jih pristojne osebe odstranijo ali imajo namen oziroma so jih dolžne odstraniti, vključno z odpadki, ki nastanejo v okviru delovanja plovila, in odpadki, povezanimi s tovorom;
f) »odpadki, ki nastanejo v okviru delovanja plovila« so odpadki in odpadne vode, ki nastanejo na plovilu zaradi delovanja in vzdrževanja plovila; sem spadajo odpadna olja in maščobe ter ostali odpadki, ki nastajajo med delovanjem plovila;
g) »odpadna olja in maščobe« so odpadno olje, kalužne vode in druga odpadna olja in maščobe, rabljeni filtri, rabljene krpe, vsebniki in embalaža teh odpadkov;
h) »odpadno olje« je rabljeno olje in drugo neuporabno olje iz motorjev, menjalnikov in hidravlične opreme;
i) »kalužne vode« so oljnate vode iz motorja v podpalubju, palube, zagatnih jezov ali stranskih prostorov;
j) »odpadne maščobe« so rabljene maščobe, zbrane iz odlivov s podmazovalcev, ležajev in orodja za podmazovanje ter druge neuporabne maščobe;
k) »komunalne odpadne vode« so odpadne vode iz kuhinj, menz, kopalnic, stranišč in pralnic ter druge odpadne vode iz človekovih dejavnosti;
l) »komunalni odpadki« so organski in anorganski komunalni odpadki s plovil, ki pa ne vsebujejo sestavin drugih vrst odpadkov;
m) »blato« pomeni ostanke, ki nastajajo na plovilu med delovanjem čistilne naprave na plovilu;
n) »pomije« so mešanice odpadkov iz tovora in pomij, rje in blata, ne glede na to, če je primerno za črpanje;
o) »drugi posebni odpadki« so odpadki, ki nastajajo med delovanjem plovila, ki pa niso odpadna olja in maščobe in niso odpadki navedeni pod točkami od (k) do (n);
p) »odpadki, povezani s tovorom« so odpadki in odpadne vode, ki nastajajo na plovilu v povezavi s tovorom, vključno z ostanki iz tovora razen preostankov tovora;
q) »preostanki tovora« so tekoči tovor, ki ostane v rezervoarjih in ceveh po raztovoru, preden se je uporabil sistem za izplakovanje v skladu z Evropskim sporazumom o mednarodnem prevozu nevarnih snovi po celinskih plovnih poteh (ADN), ter suhi tovor, ki ostane v skladiščih po razkladanju in pred ročnim ali mehanskim pometanjem ali sesanjem;
r) »ostanki tovora«so tekoči tovor, ki ga ni možno odstraniti iz rezervoarjev ali cevi z uporabo sistema za izplakovanje, in suhi tovor, ki ga ni možno odstraniti iz skladišča z ročnim ali mehanskim pometanjem ali sesanjem;
s) »pometeno skladišče« je skladišče, iz katerega se je tovor odstranil s sredstvi za čiščenje, in sicer sredstvi za ročno ali mehansko pometanje, vendar brez uporabe naprav za sesanje ali izpiranje, in ne vsebuje ostankov tovora;
t) »izplaknjen rezervoar« je rezervoar, iz katerega so se odstranili preostanki tovora z uporabo sistema za izplakovanje v skladu z ADN, ki vsebuje le še ostanke tovora;
u) »posesano skladišče« je skladišče, iz katerega se je preostanek tovora odstranil s tehniko sesanja, in ki vsebuje bistveno manj ostankov tovora kot pa pometeno skladišče;
v) »izprano skladišče ali rezervoar« je skladišče ali rezervoar, ki je izpran in je torej primeren za katero koli vrsto tovora;
w) »izpust preostankov« je odstranjevanje preostankov tovora iz skladišč in iz rezervoarjev in cevi z uporabo ustreznih sredstev (npr. ročno ali motorizirano pometanje, sesanje, sistem za izplakovanje), da se dosežejo pogoji za »pometeno« ali »posesano« skladišče ali »izplaknjen« rezervoar, pri čemer se odstranijo tudi ostanki pretovora, embalaže in sredstev za skladiščenje;
x) »izpiranje« je odstranjevanje ostankov tovora iz pometenih ali posesanih skladišč z uporabo pare ali vode;
y) »voda za izpiranje« je voda od izpiranja pometenih ali posesanih skladišč ali izplaknjenih rezervoarjev; sem spadajo tudi balastne vode ali meteorske vode iz skladišč oziroma rezervoarjev;
z) »prevzemni obrat« je plovilo ali obrat na kopnem z ustreznim certifikatom pristojnega organa za zbiranje odpadkov, ki nastanejo na plovilih;
aa) »olja« so naftni derivati v vseh oblikah, vključno s surovo nafto, kurilnim oljem, muljem, odpadnim oljem in rafiniranimi izdelki;
bb) »nevarne snovi« so snovi z izjemnimi škodljivimi vplivi na vodo, vodni režim in vodni ekosistem, ki so toksične, rakotvorne, mutagene, teratogene, bioakumulacijske ali imajo druge nevarne lastnosti, zlasti če so obstojne;
cc) »nesreča, povezana s plovbo« je vsaka nesreča, ki nastane zaradi izjemnega dogodka, kot so trčenje, nasedanje, katastrofa ali delovanje kake druge zunanje sile, katerega posledica je mehanska poškodba plovila in posledičen izpust ali izliv nevarnih snovi v vodno plovno pot.

2. člen
Področje uporabe

1. Ta protokol velja za reko Savo od rkm 0 do mesta Brežice, Slovenija, za reko Kolubaro od rkm 0 do rkm 5, za reko Drino od rkm 0 do rkm 15, za reko Bosno od rkm 0 do rkm 5, za reko Vrbas od rkm 0 do rkm 3, za reko Uno od rkm 0 do rkm 15, za reko Kolpo od rkm 0 do rkm 5, ter za območja pristanišč, zatočišč ter postaj za nakladanje in razkladanje na teh rekah.
2. Novo izgrajena plovila in plovila, ki naj bi se obnovila in posodobila po vstopu v veljavo tega protokola, morajo biti opremljena z opremo in prostori za skladiščenje odpadkov, ki se morajo zbirati in predati prevzemnim obratom.
3. Vsa ostala plovila se morajo ustrezno opremiti z opremo in prostori za skladiščenje , ki se morajo zbirati in predati prevzemnim organizacijam v roku osmih let po vstopu tega protokola v veljavo.

II. DEL
PREPREČEVANJE, NADZOR IN ZMANJŠANJE ONESNAŽEVANJA S PLOVIL

3. člen
Temeljne obveznosti
1. Pogodbenice izvajajo vse potrebne ukrepe, da učinkovito preprečujejo, nadzorujejo in zmanjšujejo onesnaževanje s plovil med plovbo in izvajajo potrebne ukrepe za ustrezno reševanje onesnaževanja, pri čemer se, če je le mogoče, držijo načela, da onesnaževalec krije stroške.
2. Pogodbenice vzpostavijo ustrezno gosto mrežo prevzemnih obratov na plovnih poteh, določenih v 1. odstavku 2. člena tega protokola ter temu primerno uskladijo vse povezane dejavnosti.

4. člen
Preprečevanje onesnaževanja
1. Prepove se izpuščanje, izlivanje ali odmetavanje predmetov ali snovi, vključno z olji, ki lahko povzročijo onesnaženje vode ali predstavljajo oviro oziroma nevarnost za plovbo, s plavajočih objektov v plovne poti, določene v 1. odstavku 2. člena tega protokola.
2. Voditelj plovila, člani posadke ali druge osebe na krovu so, kolikor jim okoliščine dopuščajo, dolžni skrbeti, da preprečijo onesnaževanje plovne poti in zmanjšajo na minimum količino odpadkov, ki nastajajo na krovu, ter se izogibajo, kolikor se le da, mešanju različnih kategorij odpadkov.
3. V primeru izpuščanja, izlivanja ali odmetavanja, navedenih v 1. odstavku tega člena, ali nevarnosti izpuščanja, izlivanja ali odmetavanja, je voditelj plovila dolžan brez odlašanja obvestiti najbližji pristojni organ ter čim natančneje navesti pozicijo, količino in vrsto izpuščenih snovi. Vsako plovilo, ki je povzročilo onesnaženje ali odkrilo incident z onesnaženjem vode v Savskem bazenu, nemudoma obvesti organe, pristojne za ukrepanje, in plovila v bližini kraja onesnaženja.
4. Voditelj plovila obvesti pristojne organe o vsakem primeru opaženega onesnaženja vode.
5. Odpadki, ki nastajajo na plovilu se v skladu z nacionalno zakonodajo zbirajo in predajajo prevzemnim obratom v pristaniščih oziroma drugih točkah, ki so določene za prevzem odpadkov, ki nastajajo na plovilu.
6. Voditelj plovila vodi in redno osvežuje Dnevnik rabljenega olja ter ga na zahtevo pristojnih organov predloži le-tem.
7. Prepove se izpuščanje odpadnih olj in maščob v vodo. Kalužne vode se predajo prevzemnim obratom. Zapiralni ventil na cevovodu za neposredno izpuščanje kalužnih voda je treba prilagoditi tako, da se lahko zapečati v zaprti poziciji.
8. Prepoved, določena v 7. odstavku tega člena, ne velja za izpuščanje vode z obratov za separacijo kalužnih voda, nameščenih na plovilih, ki so pridobila certifikat od pristojnih organov, pod pogojem, da je maksimalna vsebnost ostankov olja po separaciji stalno in brez predhodnega redčenja v skladu z nacionalnimi predpisi in v vsakem primeru pod mejno vrednostjo 5 mg/l.
9. Prepove se odmetavanja ali izpuščanje delov tovora ali odpadkov, povezanih s tovorom, s plovil v plovne poti.
10. Prepoved iz 9. odstavka ne velja za vodo iz izpiranja, ki vsebuje ostanke tovora s snovmi, ki jih je po nacionalnih predpisih izrecno dovoljeno izpuščati v vodne poti.
11. Vsi komunalni odpadki, ki nastanejo na plovilu, se zbirajo, pri čemer se, če je le možno, ločijo papir, steklo in drugi materiali za recikliranje, ter nato predajo prevzemnim obratom.
12. Prepove se sežiganje komunalnih odpadkov, mulja, pomij in posebnih odpadkov na plovilih.
13. Izpuščanje komunalnih odpadnih voda se prepove za:

a) Plovila s kabinami za potnike z več kot 50 ležišči z učinkom 3 leta po vstopu tega protokola v veljavo. Voditelj plovila vodi in redno osvežuje Dnevnik sanitarne vode ter ga na zahtevo pristojnih organov predloži le-tem.
b) Potniška plovila z dovoljenjem za prevoz več kot 50 potnikov 8 leta po vstopu tega protokola v veljavo.

14. Prepoved iz 13. odstavka tega člena se ne uporablja za potniška plovila,ki imajo certificirano čistilno napravo za odpadne vode, pri čemer mejne in kontrolne vrednosti ustrezajo z vrednostmi v Prilogi k temu protokolu.
15. Voditelj plovila,ki prevaža nevarne snovi, o prevozu obvesti pristojne organe pogodbenice. Pogodbenica lahko organizira spremstvo za plovilo na ozemlju v svoji pristojnosti.

5. člen
Tehnične zahteve za opremo v pristaniščih in drugih sprejemnih postajah

1. Pogodbenice izvedejo vse, kar je potrebno, da pristanišča, odprta za mednarodni promet, opremijo s potrebnimi prevzemnimi obrati v petih letih po vstopu tega protokola v veljavo ter obvestijo Savsko komisijo o lokaciji prevzemnih obratov na svojem ozemlju.
2. Prevzemni obrati se opremijo s prirobnicami na cevovodih za prevzem kalužnih in komunalnih odpadnih voda v skladu z evropskima standardoma EN 1305 in EN 1306 ter z vsebniki za shranjevanje odpadnih olj, odpadnih maščob in komunalnih odpadkov.

3. Savska komisija pripravi in redno osvežuje seznam prevzemnih obratov.

6. člen

Ukrepanje v primeru izlivov
1. Uvedejo se vsi potrebni ukrepi za odstranjevanje posledic izlitja, da se zadrži izlitje in se odstranijo snovi iz vode.
2. Za uspešen nadzor nad izlivi pristojni organi vsake izmed pogodbenic razvijejo in pripravijo sklop najboljših razpoložljivih tehnologij in drugih ukrepov ter določijo strukturo posebnih in pogodbenih tehničnih služb, ki so potrebne za odstranjevanje izlitja, ter strukturo organizacije, pristojne za reagiranje v primeru izlitja in tem obvestijo Savsko komisijo.

7. člen
Izvajanje določil o preprečevanju, nadzoru in
zmanjševanju onesnaževanja voda zaradi plovbe
1. Pogodbenice imenujejo pristojne organe in jim podelijo ustrezna pooblastila in pristojnosti za izpolnjevanje nalog preprečevanja onesnaževanja s plovil.
2. Pristojni organi preverjajo spoštovanje določil tega protokola na plovnih poteh, določenih v 2. členu tega protokola, ki so v njihovi pristojnosti.
3. Pristojni organi še zlasti:

a) Zagotavljajo razpoložljivost najboljših razpoložljivih tehnologij za preprečevanje onesnaževanja in najboljših razpoložljivih tehnologij za nadzor nad onesnaževanjem s plovil;
b) Vzpostavijo, racionalno razporedijo in ohranjajo mrežo prevzemnih obratov;
c) Vzpostavijo posebne pristaniške službe za vodenje prevzemnih obratov, vodenje sprejema odpadkov s plovil, pri čemer imajo te službe obveznost uskladiščiti in odstraniti odpadke, ki nastanejo na plovilih;
d) Zagotavljati takojšnje obveščanje o onesnaženju, zlasti v primeru čezmejnega onesnaženja, z uporabo učinkovitih komunikacijskih omrežij, in izvajati učinkovite ukrepe v nujnosti; ter
e) Obveščati druge pogodbenice o plovilih in voditeljih plovil, ki so huje ali pogosto kršili predpise.

8. člen
Spremljanje kakovosti voda in uveljavljanje
1. Redno spremljanje kakovosti voda izvajajo nacionalni nadzorni organi. Savska komisija vzpostavi in ohranja informacijski sistem o kakovosti voda v sklopu Informacijskega sistema reke Save.
2. Redno spremljanje območij pristanišč izvajajo pristojni organi.
3. Spremljanje nadzora in nesreč izvajajo nacionalni nadzorni organi.
4. Pristojni organi pogodbenic izvedejo vse potrebne inšpekcijske ukrepe v okviru svojih pristojnosti, da zagotovijo, da se spoštujejo vsi predpisi in pogoji glede preprečevanja onesnaževanja s plovil.
5. Pristojni organi še zlasti:


a) Opravljajo inšpekcijske preglede na plavajočih objektih, da ugotovijo vzroke in okoliščine za izpust ali izgubo tovora, odpadkov ali odpadnih voda, ki so škodljivi za zdravje človeka ali vodni ekosistem;
b) Izvajajo ukrepe za odpravo kršitev veljavnih predpisov za ravnanje s tovorom, odpadki ali odpadnimi vodami, ki so škodljivi za zdravje človeka ali vodni ekosistem;
c) Uvedejo postopke za pregon kršitev veljavnih pravil in standardov v skladu z zakonodajo območja, na katerem je prišlo do kršitve; in
d) S takojšnjim učinkom prepovejo nadaljnjo plovbo ali dovolijo omejen obseg plovbe plovilom, ki predstavljajo nevarnost za okolje v skladu s tem protokolom in nacionalnimi predpisi, da zmanjšajo škodljive vplive na okolje.

9. člen

Čezmejno sodelovanje pri preprečevanju in nadzoru onesnaženja s plovil
1. Pogodbenice sodelujejo pri zmanjševanju onesnaževanja voda zaradi plovbe v primerih skupnega interesa.
2. Pogodbenice prek Savske komisije pripravijo program skupnega delovanja za preprečevanje onesnaževanja voda zaradi plovbe in vzpostavijo skupni informacijski sistem.
3. Ko se pristojni organ zave nevarnosti čezmejnega onesnaženja voda v Savskem rečnem bazenu, v sklopu zgodnjega obveščanja o trenutnem onesnaženju nemudoma obvesti vse pristojne organe pogodbenic po toku navzdol od kraja nesreče o lokaciji, količini in onesnaževalih z uporabo vseh sredstev za komunikacijo, vključno z radijsko mrežo za plovila.
4. V primeru nesreč, povezanih s plovbo, katerih posledica je izpust, izliv ali odmetavanje snovi s plovil ali plavajočih objektov s čezmejnim vplivom ali možnostjo čezmejnega vpliva, skupni organ na kraju dogodka določi vzroke in okoliščine nesreče, povezane s plovbo, njen vpliv na okolje in morebitne učinke na onesnaženje delov vodne poti. Skupni organ je sestavljen iz enega predstavnika pogodbenice, na območju katere je prišlo do nesreče, povezane s plovbo, in enim ali več predstavniki pogodbenice ali pogodbenic, na katere območja ta nesreča vpliva.


III. DEL
INSTITUCIONALNI VIDIKI

10. člen
Pristojni organi in kontaktne točke
1. Vsaka pogodbenica imenuje pristojni organ oziroma organe, ki so odgovorni za izvajanje tega protokola, ter imenuje svojo kontaktno točko, ki v njenem imenu skrbi za uradno komunikacijo o izvajanju tega protokola.
2. Vsaka pogodbenica obvesti Savsko komisijo najkasneje do datuma vstopa v veljavo tega protokola o pristojnem organu oziroma organih ter navede naziv in naslov svoje kontaktne točke. Vsaka pogodbenica nemudoma obvesti Savsko komisijo o sleherni spremembi v pristojnem organu oziroma organih in nazivu ali naslovu svoje kontaktne točke.
3. Savska komisija nemudoma obvesti pogodbenice o obvestilih, ki jih prejme v skladu z 2. odstavkom tega člena.

11. člen
Zasedanje pogodbenic

Zasedanje pogodbenic, določeno v 14. členu FASRB, se šteje tudi za zasedanje pogodbenic tega protokola.
12. člen
Mednarodna komisija za Savski bazen

Savska komisija smiselno izvaja svoje pristojnosti, določene v FASRB, tudi za izvajanje tega protokola.
Sekretariat

Sekretariat, določen v 18. členu FASRB, smiselno izvaja svoje pristojnosti, določene v FASRB, tudi za izvajanje tega protokola.
Spremljanje izvajanja protokola

Metodologija stalnega spremljanja izvajanja FASRB, določena v 21. členu FASRB, se uporablja tudi za spremljanje izvajanja tega protokola.
Smernice za izvajanje

Pogodbenice sodelujejo pri pripravi smernic za izvajanje tega protokola. Pogodbenice sprejmejo te smernice na svojem zasedanju.
Reševanje sporov

Sleherni spor, ki nastane med dvema ali več pogodbenicami v zvezi s tolmačenjem ali izvajanjem tega protokola, se rešuje po postopku, določenem v FASRB.
Povezava med protokolom in FASRB

Razen, kjer je v tem protokolu drugače določeno, se za ta protokol uporabljajo določila FASRB glede protokolov.
Ostale določbe
1. Nobeno določilo tega protokola ne sme vplivati na pravice in obveznosti pogodbenic, ki izhajajo iz sporazumov, ki so veljavni na dan, ko ta protokol stopi v veljavo.
2. Za izvajanje tega protokola lahko pogodbenice sklenejo dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore, ki pa ne smejo biti v nasprotju s tem protokolom.
Pridržki

K temu protokolu niso mogoči pridržki. Trajanje in vstop v veljavo

1. Ta protokol se sklene za nedoločen čas.

2. Ta protokol se ratificira, sprejme ali potrdi.

3. Listine o ratifikaciji,sprejetju ali potrditvi se čim prej deponirajo pri depozitarju. Depozitar obvesti pogodbenice o datumu deponiranja vsake listine o ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi.

4. Ta protokol stopi v veljavo na trideseti dan po datumu deponiranja četrte listine o ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi. Depozitar obvesti pogodbenice o datumu vstop v veljavo tega protokola.


21. člen


Spremembe in dopolnitve, odpoved in prekinitev
1. Določila FASRB glede sprememb in dopolnitev ter odpovedi veljajo tudi za ta protokol.
2. Ta protokol lahko pogodbenice soglasno prekinejo.
3. Ta protokol preneha veljati v primeru prenehanja veljavnosti FASRB.
Mednarodne meje

Nobeno določilo tega protokola oziroma njegovo izvajanje ne vplivajo na določanje in označevanje državnih meja med pogodbenicami. 1. Depozitar tega protokola je Vlada Republike Slovenije.
2. Depozitar ob začetku veljavnosti tega sporazuma poskrbi za njegovo registracijo v skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov.
Sestavljeno v ___,____________ v štirih izvirnikih v angleškem jeziku, od katerih enega obdrži
vsaka pogodbenica




Zadnja sprememba: 05/29/2009
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov