Predlog zakona

Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

EVIDENČNI PODATKI
EVA: 2007-1711-0040
Številka: 00717-9/2007/8
Ljubljana, 19.07.2007

PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE

L J U B L J A N A

Vlada Republike Slovenije je na 131. redni seji dne 19.07.2007 določila besedilo:

- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POLITIČNIH STRANKAH,

ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 142. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije po skrajšanem postopku.

Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah obravnava po skrajšanem postopku, saj gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona o političnih strankah, ki predstavljajo usklajevanje z Zakonom o volilni in referendumski kampanji oziroma jih zahtevajo drugi predpisi.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki pri delu Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles sodelovali:

- Dragutin Mate, minister za notranje zadeve,
- mag. Zvonko Zinrajh, državni sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve,
- mag. Bojan Trnovšek, generalni direktor, Ministrstvo za notranje zadeve.

Dušan Hočevar
NAMESTNIK GENERALNEGA SEKRETARJA

PRILOGA: 1

SKRAJŠANI POSTOPEK
EVA: 2007-1711-0040

PREDLOG
ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POLITIČNIH STRANKAH

I. UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

Združevanje državljank in državljanov, ki omogoča uresničevanje v programih zastavljenih političnih ciljev, preko oblikovanja politične volje volivk in volivcev ter preko sodelovanja na volitvah, ureja zakon o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo).

Zakon o političnih strankah vzpostavlja pravni okvir, ki omogoča ustanavljanje, upravljanje, financiranje in delovanje političnih strank in s tem neovirano uresničevanje pravice do političnega združevanja, ki jo zagotavlja Ustava Republike Slovenije. Z določitvijo, da pod enakimi pogoji lahko postane članica ali član stranke tudi državljanka ali državljan države članice Evropske unije, ki mu je v Republiki Sloveniji z zakonom priznana volilna pravica, zakon zagotavlja tudi implementacijo direktiv Sveta Evropske unije 93/109 ES z dne 6.12.1993 in 94/80 ES z dne 19.12.1994, ki določata pogoje za zagotavljanje enakosti in nediskriminacije državljank in državljanov držav članic Evropske unije pri uveljavljanju aktivne in pasivne volilne pravice v Evropski parlament in na občinskih volitvah. Zakon zagotavlja tudi vodenje registra političnih strank s podatki, ki zagotavljajo precejšno primerljivost registra strank z drugimi javnimi knjigami, namenjenimi varnosti pravnega prometa. S spremembo iz leta 2005 je bil zakon usklajen z Zakonom o prekrških (Uradni list RS, št 7/2003 in 86/2004), ki namesto denarnih kazni uvaja globe, ustrezno je opredeljeno nadzorstvo nad izvajanjem posameznih določb zakona, ki omogoča določitev prekrškovnega organa, prav tako pa je zaradi sprememb Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97, 23/99, 119/00, 30/01, 52/02 in 123/04) in Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/02, 56/03, 61/04 in 123/04) na novo določena pristojnost za odločanje na tem področju.

Trenutno je v Republiki Sloveniji na podlagi Zakona o političnih strankah registriranih 54 političnih strank.

Podatki registra političnih strank:

Število vpisov strank v register	69
Izbrisanih po uradni dolžn. (drugi odst. 32. čl ZPolS	5
Izbrisanih po uradni dolžn. (tretji odst. 17. čl ZPolS)	5
Izbrisanih na zahtevo stranke	3
Izbrisanih zaradi spojitve	2
Vseh vpisanih strank	54

Zaradi uveljavitve Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št 41/07), ki določa drugačne pogoje za financiranje volilne kampanje političnih strank, je zaradi nujne medsebojne usklajenosti predpisov, potrebno spremeniti določbo 25. člena Zakona o političnih strankah, ki omejuje financiranje političnih strank s strani gospodarskih družb, v katere je vložen javni kapital. Potrebno je dopolniti določbo 5. člena zakona, in sicer o načinu overitve ustanovnih izjav ustanoviteljev politične stranke, kar predstavlja uskladitev z določbo 178. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo 2). Določiti je potrebno tudi pravno podlago za zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov o zastopniku politične stranke ter opredeliti namen registra političnih strank v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov. Obseg podatkov o zastopniku stranke je potrebno uskladiti z obsegom, ki ga določajo predpisi, ki urejajo registracijo drugih pravnih oseb.

2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona

Cilji:
1. Osnovni cilj predloga zakona je uskladitev Zakona o političnih strankah z določbo 14. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji, ki v drugem odstavku določa, da ne glede na zakon, ki ureja politične stranke, volilne kampanje ni dovoljeno financirati s sredstvi gospodarskih družb, v katere je vložen javni kapital v višini več kot 25% in gospodarskih družb, ki so v njihovi večinski lasti ter razširitev te prepovedi na vse njihove odvisne družbe kakor tudi na vse pravne osebe javnega prava.

2. S predlogom zakona se razširja možnost overitve ustanovnih izjav ustanoviteljev politične stranke.

3. Zakon določa pravno podlago za zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov o zastopniku stranke, na način kot je že določen v drugih javnih knjigah, ki so namenjene zagotavljanju varnosti pravnega prometa ter izrečno opredeljuje navedeni namen tudi za vodenje registra političnih strank, kar je tudi v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.

Načela (usmeritve, vodila):
1. Strožja ureditev financiranja političnih strank s strani pravnih oseb, ki so neposredno ali posredno povezane z državo ali lokalno skupnostjo ter uvedba enakih pogojev tudi za financiranje volilne kampanje.

2. Odprava administrativnih ovir pri overjanju podpisov na ustanovnih izjavah ustanoviteljev strank.

3. Primerljivost registra političnih strank z drugimi javnimi knjigami glede obdelovanja osebnih podatkov, opredelitve namena vodenja registra, načela varovanja pravnega prometa in načela zaupanja v registrske podatke.

4. Uvedba in izenačitev odgovornosti politične stranke za kršitev prepovedi financiranja z odgovornostjo pravne osebe, ki je neposredno ali posredno povezana z državo ali lokalno skupnostjo, za enako kršitev.

Poglavitne rešitve:
1. Uvedba strožjih pogojev za financiranje političnih strank s strani pravnih oseb, ki so neposredno ali posredno povezane z državo ali lokalno skupnostjo ter uvedba enakih pogojev tudi za financiranje volilne kampanje.

2. Razširitev načina overitve ustanovnih izjav ustanoviteljev političnih strank.

3. Izenačitev registra političnih strank z drugimi javnimi knjigami (register društev, sodni register, zemljiška knjiga) glede obdelovanja osebnih podatkov, opredelitve namena vodenja registra, načela varovanja pravnega prometa in načela zaupanja v registrske podatke.

4. Določitev odgovornosti politične stranke za kršitev prepovedi financiranja.

5. Pretvorba višine globe iz tolarjev v eure.

3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva

Predlog zakona nima nobenih finančnih posledic za državni proračun in ne za druga javnofinančna sredstva.

4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije

4.1 Ureditev v članicah Evropske unije

Primerjalna analiza področja, ki ga ureja predlog zakona v nekaterih državah EU, je bila pripravljena z namenom ureditve omejitve financiranja političnih strank. Določbe o financiranju političnih strank so vsebovane v različnih zakonih, ponekod to vprašanje urejajo zakoni o strankah (npr. Nemčija), drugje pa je financiranje urejeno s posebnim zakonom (npr. Italija).

V Italiji financiranje strank ureja poseben zakon, in sicer tako vprašanje v zvezi s povračilom stroškov volilne kampanje kot tudi vprašanja financiranja letnih aktivnosti strank, vključno s financiranjem, ki ga zagotavlja država. Zakon organom javne uprave, javnim ustanovam in družbam, v katerih je več kot 20 % javnega kapitala, in družbam, ki jih upravljajo takšne družbe, čeprav so zasebne narave, prepoveduje financiranje strank, njihovih političnih organizacijskih delov in parlamentarnih skupin. Prav tako navedeni subjekti strankam ne smejo dajati kakršnihkoli prispevkov.

V Nemčiji prepovedi financiranja strank ureja zakon o strankah. Stranka ne sme sprejemati daril od političnih fundacij, parlamentarnih skupin (frakcij), neprofitnih, dobrodelnih ali cerkvenih organizacij ali združenj in poklicnih združenj, če so le ta prejela sredstva z namenom, da jih posredujejo naprej politični stranki. Prav tako stranka ne more pridobiti daril iz tujine, razen iz premoženja nemških državljanov, državljana EU ali gospodarske družbe, ki je z več kot 50 % deležem v lasti Nemcev, ali če je darilo dano strankam narodnih manjšin in to iz držav, ki mejijo na ZRN in v kateri živijo pripadniki njihove narodnosti. Poleg tega stranka ne sme sprejeti darila, ki presega v zakonu določen znesek, če gre za anonimno darilo in daril, ki se očitno dajejo v pričakovanju določene gospodarske ali politične prednosti.

Na Madžarskem stranke ne sme financirati državno telo, financirano iz proračuna ali javno podjetje. Prav tako stranka ne sme sprejeti kakršnegakoli prispevka tuje države niti podpore anonimnih darovalcev.

4.2 Prilagojenost pravnemu redu Evropske unije

Predlog zakona ne prenaša določb direktiv Evropske unije oziroma ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske unije.

5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona

Učinek na postopke javne uprave ali pravosodja in na obveznosti strank v teh postopkih:

Razlogi, zakaj je postopek ali druga administrativna obveznost nujno potrebna, in javni interes, ki se s tem dosega. Dokazi, da javnega interesa ni mogoče doseči na drug, za stranke enostavnejši način.	Predlog zakona določa, da mora stranke poleg osebnega imena zastopnika predložiti tudi druge osebne podatke (EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča) zastopnika, kar bo zagotavljalo večjo uporabnost registrskih podatkov in boljše varstvo pravic tretjih oseb.
Spoštovanje načela "vse na enem mestu" (načelo, da stranki ni treba opravljati zadev, ki se nanašajo na en življenjski oziroma poslovni dogodek, na več mestih). Kraj izvajanja storitve oziroma obveznosti.	/
Poraba časa in stroški (upravna taksa, plačilo storitve …), ki jih stranki povzroča postopek ali obveznost.	/
Dokumentacija, ki jo bo morala predložiti stranka za izvedbo postopka. Zmanjšanje obsega dokumentov, ki jih mora predložiti, oziroma obrazložitev, zakaj zmanjšanja ni.	/
Način plačevanja storitve, upravne takse … (z gotovino, s kreditnimi in plačilnimi karticami, po e-moneti, drugo).	/
Področje in življenjski oziroma poslovni dogodek na portalu e-uprave, na katerega se postopek nanaša, oziroma predlog za uvedbo drugega dogodka.	Področje: Država in družba Dogodek: Politične stranke
Dodaten prostor za navedbo predloga novega dogodka. /
Obseg postopka, ki ga bo mogoče opraviti po elektronski in drugih sodobnih poteh, oziroma obrazložitev, zakaj to ne bo mogoče.	Vlogo za vpis v register političnih strank je mogoče podati po pošti, vložitev vloge po elektronski poti pa ni smiselna, ker je treba vlogi priložiti priloge v izvirniku, in sicer statut in program stranke, ki morata biti lastnoročno podpisana s strani zastopnika stranke, zapisnik ustanovnega zbora, ki mora biti lastnoročno podpisan s strani predsedujočega, zapisnikarja in dveh overiteljev ter 200 ustanovnih izjav ustanoviteljev stranke z njihovimi overjenimi lastnoročnimi podpisi.
Podatki, potrebni za izvedbo postopka, ki jih bo pristojni organ pridobil sam iz uradnih evidenc, in način pridobivanja teh podatkov.	Ker registrski organ v registru političnih strank trenutno razpolaga le z osebnim imenom zastopnika, ki ne zagotavlja ugotavljanja njegove istovetnosti, bo v uradni evidenci lahko le preverjal pravilnost podatkov.

II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Zakonu o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo) se v tretjem odstavku 5. člena pred piko doda besedilo »ali upravni enoti«.

2. člen

V 10. členu se na koncu prvega odstavka doda stavek, ki se glasi:
»Register strank je namenjen vpisu in javni objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih o strankah. Podatki se v registru strank vodijo in obdelujejo zaradi varnosti pravnega prometa.«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»V registru strank se obdelujejo naslednji osebni podatki: osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča zastopnika stranke, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča (registrska knjiga) in osebno ime, datum rojstva, državljanstvo in stalno oziroma začasno prebivališče ustanovitelja stranke (zbirka listin). Za potrebe registra se osebni in drugi podatki zbirajo neposredno od stranke in iz že obstoječih zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.«.

Dodajo se novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»Podatki, vpisani v register, so javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati njihov izpis.

Kdor v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem zanese na podatke, vpisane v register iz prvega odstavka tega člena, ga ne prizadenejo škodljive pravne posledice. Nihče se ne more sklicevati na to, da ni poznal vpisanih podatkov, razen če zakon določa drugače.

Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena za osebne podatke v zbirki listin veljajo določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.«.

3. člen

V drugem stavku prvega odstavka 24. člena se pred piko doda besedilo »in referendumov«.

4. člen

25. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega prava, humanitarne organizacije, verske skupnosti, javna podjetja, kot jih določa zakon, ki ureja preglednost finančnih odnosov, gospodarske družbe, v katerih ima država ali samoupravna lokalna skupnost več kot 25 % delež v kapitalu, in njihove odvisne družbe, ki jih imajo v neposredni ali posredni lasti, ne smejo financirati strank.«.

5. člen

V 28. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 4.150 do 20.850 eurov se kaznuje za prekršek stranka:«.

V 10. točki prvega odstavka se besedilo v oklepaju spremeni tako, da se glasi: »21. in 25. člen«.

V drugem odstavku se besedilo »80.000 do 200.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »350 do 850 eurov«.

6. člen

V 28. a členu se besedilo »80.000 do 200.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »350 do 850 eurov«.

7. člen

29. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 4.150 do 20.850 eurov se kaznujejo za prekršek pravna oseba javnega prava, humanitarna organizacija, verska skupnost, javno podjetje, kot ga določa zakon, ki ureja preglednost finančnih odnosov, gospodarska družba, v kateri ima država ali samoupravna lokalna skupnost več kot 25 % delež v kapitalu, in njene odvisne družbe, če financirajo stranko (25. člen).

Z globo od 400 do 600 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.«.

8. člen

V 31. a členu se besedilo »150.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »600 eurov«.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

9. člen

Manjkajoče podatke iz tretjega odstavka 10. člena zakona o zastopnikih strank morajo stranke posredovati registrskemu organu v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.

Registrski organ podatke iz prejšnjega odstavka vpiše v register strank. O vpisu se ne izda odločba.

10. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati drugi odstavek 14. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07).

11. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV

K 1. členu:

Zakon o političnih strankah v drugem odstavku 5. člena določa, da mora biti podpis ustanovitelja na ustanovni izjavi overjen pri notarju. Glede na določbo tretjega odstavka 178. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ki določa, da je upravna overitev lastnoročnega podpisa, v postopkih po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku, enakovredna notarski overitvi lastnoročnega podpisa, se določba drugega odstavka 5. člena Zakona o političnih strankah dopolnjuje tako, da je overitev podpisa na ustanovni izjavi možna tudi pri upravni enoti.

K 2. členu:

Zakon o političnih strankah v 10. členu določa pristojnost za vodenje registra političnih strank, priloge zahtevi za vpis v register ter podatke, ki se obdelujejo v registrski knjigi in zbirki listin. Glede na to, da zakon ne določa namena zbiranja podatkov, predlog zakona v 2. členu določa, da je register strank namenjen vpisu in javni objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih o strankah in se vodi zaradi varnosti pravnega prometa. Predlog zakona tudi razširja nabor osebnih podatkov, ki se vodijo o zastopniku stranke tako, da se bodo v registrski knjigi poleg osebnega imena obdelovali naslednji osebni podatki: EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča zastopnika stranke, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča (registrska knjiga) in osebno ime, datum rojstva, državljanstvo in stalno oziroma začasno prebivališče ustanovitelja stranke (zbirka listin). Za potrebe registra se osebni in drugi podatki zbirajo neposredno od stranke in že iz obstoječih zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve. Obveznost registracije zastopnika stranke določa že sedanji zakon, novost pa je v tem, da bo registrskemu organu potrebno posredovati poleg osebnega imena tudi druge osebne podatke zastopnika, kar bo zagotavljalo večjo uporabnost registrskih podatkov in boljše varstvo pravic tretjih oseb. V skladu z načelom javnosti delovanja političnih strank predlog zakona tudi določa, da so podatki, vpisani v register političnih strank, javni, osebne podatke o ustanoviteljih, in druge osebne podatke, ki se hranijo v zbirki listin, pa bo mogoče tudi v prihodnje pridobiti le v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov. Zaradi zagotavljanja varnosti pravnega prometa in ob upoštevanju načel registrskega prava, je v predlogu zakona izrecno tudi določeno, da ne morejo zadeti škodljive posledice tistega, ki je zaupal v točnost podatkov, vpisanih v register političnih stran, nepoznavanje registrskih podatkov pa ni opravičljiv razlog, razen če zakon ne določa drugače. Takšna zakonska ureditev bo posredno silila stranke k doslednemu sporočanju sprememb podatkov, ki se vpisujejo v register in je uporabljena tudi v drugih registrskih predpisih.
.
K 3. členu:

Sprememba je redakcijske narave in je potrebna zaradi uskladitve z Zakonom o volilni in referendumski kampanji.

K 4. členu:

Sprememba prvega odstavka 25. člena je potrebna zaradi uskladitve z določbo 14. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji, ki določa drugačne pogoje za financiranje volilne kampanje političnih strank. Zakon o volilni in referendumski kampanji namreč vključuje prepoved, da ne glede na zakon, ki ureja politične stranke, volilne kampanje ni dovoljeno financirati s sredstvi gospodarskih družb, v katere je vložen javni kapital v višini več kot 25% in gospodarskih družb, ki so v njihovi večinski lasti. Ta odstotek je povezan s privatizacijskim modelom vlade, po katerem naj bi država dolgoročno ohranila določen vpliv v posameznih podjetjih. S tem bi preprečili, da bi podjetja, ki so neposredno povezana z državo in s tem tudi s strankarsko politiko, sredstva namenjala političnim strankam, ki so v določenem obdobju na oblasti. Predlog zakona pa določa, da je financiranje političnih strank prepovedano tudi vsem njihovim odvisnim družbam (kot jih določa Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS. Št. 42/2006 in spremembe), ki jih imajo takšna podjetja v neposredni ali posredni lasti. Prepoved financiranja na ta način zajema tudi podjetja, ki so v večinski lasti hčerinskih družb ter vse nadaljnje nivoje odvisnih družb.
Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 53/2007), ki uvaja evropsko definicijo javnega podjetja, kot podjetja, nad katerim lahko organi oblasti izvajajo prevladujoč vpliv in ki zato tudi ne morejo financirati strank. Prevladujoč vpliv pa po določbah tega zakona ni povezan le z lastništvom, temveč lahko temelji tudi na finančnem sodelovanju ali predpisih in drugih pravnih aktih (4. člen ZPFOLERD). Prav tako se prepoved razširja tudi na druge pravne osebe javnega prava (javne zavode, javne sklade ipd.), ki jih po določbah ni mogoče ZPFOLERD ni mogoče opredeliti kot javna podjetja.

K 5. členu:
Sprememba napovednega stavka predstavlja pretvorbo višine globe iz tolarjev v eure ter njeno zaokrožitev.

S spremembo določbe prvega odstavka 28. člena je predpisana tudi odgovornost politične stranke, če pridobi sredstva ali drugo premoženjsko korist od subjektov, določenih v 25. členu zakona, ki ne smejo financirati strank.

K 6. členu:
Sprememba 28. a člena predstavlja pretvorbo višine globe iz tolarjev v eure ter njeno zaokrožitev.

K 7. členu:
Sprememba 29. člena predstavlja pretvorbo višine globe iz tolarjev v eure ter njeno zaokrožitev.

Predlagatelj je črtal kazensko tudi sankcijo za organ lokalne skupnosti, ki ne more biti storilec prekrška, na novo pa je opredelil kazensko sankcijo za odgovorno osebo v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti. V preostalem je določba 29. člena zakona vsebinsko preoblikovana zaradi spremembe materialne določbe (25. člen zakona).

K 8. členu:
Sprememba 31. a člena predstavlja pretvorbo višine globe iz tolarjev v eure ter njeno zaokrožitev.

K 9. členu:

Ker predlog zakona v registru političnih strank uvaja dodatne osebne podatke o zastopniku, v tem členu določa tudi način dopolnitve teh podatkov.

K 10. členu:

Ker je s predlagano spremembo Zakona o političnih strankah dosežena uskladitev z določbo drugega odstavka 14. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji, in njena nadgradnja, izjema, ki jo ta določba uvaja za financiranje volilne in referendumske kampanje, ni več potrebna. S spremembo 25. člena Zakona o političnih strankah namreč tudi financiranje volilne in referendumske kampanje s strani gospodarskih družb, v celoti ureja Zakon o političnih strankah.

K 11. členu:

Za uveljavitev zakona ni potrebno daljše obdobje, zato bo pričel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO:

5. člen

Z ustanovno izjavo ustanovitelj izjavi svojo voljo o ustanovitvi stranke.

V ustanovno izjavo ustanovitelj vpiše:
- ime in priimek,
- podatke o datumu rojstva,
- državljanstvo,
- stalno oziroma začasno prebivališče,
- ime, skrajšano ime in kratico imena stranke,
- izjavo, da sprejema statut stranke in njen program.

Podpis ustanovitelja na ustanovni izjavi mora biti overjen pri notarju.

10. člen

Register strank (v nadaljnjem besedilu: register) vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: registrski organ), ki izda predpis o registru ter o obrazcu ustanovne izjave iz 5. člena tega zakona.

Zahtevi za vpis v register je treba priložiti:
- 200 ustanovnih izjav,
- statut in program stranke,
- zapisnik ustanovnega zbora oziroma sestanka ali kongresa z navedbo izvoljenih organov stranke in funkcionarja, ki v skladu s statutom predstavlja oziroma zastopa stranko kot odgovorna oseba (v nadaljnjem besedilu: zastopnik stranke),
- grafično upodobitev znaka stranke (v barvni in črnobeli tehniki z legendo barv).

V registru strank se obdelujejo podatki o osebnem imenu zastopnika stranke (registrska knjiga) in osebno ime, datum rojstva, državljanstvo in stalno oziroma začasno prebivališče ustanovitelja stranke (zbirka listin). Podatki, vpisani v register, so javni.

24. člen

Stranke morajo državnemu zboru do 31. aprila tekočega leta predložiti letno poročilo o poslovanju stranke za preteklo leto, ki mora vsebovati vse prihodke in odhodke stranke ter zlasti vire prihodkov stranke v skladu z računovodskimi predpisi. V tem poročilu morajo biti posebej prikazani podatki iz četrtega odstavka 22. člena tega zakona in podatki o stroških volitev. V poročilu mora biti navedeno tudi premoženje stranke in posebej morajo biti opisane vse spremembe premoženja, vključno z navedbo virov sredstev za povečanje premoženja, v kolikor to povečanje presega skupni znesek petih povprečnih bruto plač na delavko oziroma delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v letu, za katerega se piše poročilo. Pred oddajo poročila državnemu zboru mora poročilo pregledati in oceniti Računsko sodišče Republike Slovenije; zapis o pregledu pa se kot priloga priloži poročilu. Stranka je dolžna računskemu sodišču predložiti letno poročilo v pregled najkasneje do 31. marca tekočega leta.

Predsednik državnega zbora lahko zahteva dopolnitev poročila iz prejšnjega odstavka, če ni sestavljeno v skladu z določbo tega člena in določi tudi rok, v katerem mora le-to biti dopolnjeno.

Stranka, ki je v preteklem letu prejela sredstva iz državnega proračuna, proračuna lokalne skupnosti ali prispevke, določene v četrtem odstavku 22. člena tega zakona, je dolžna skrajšano letno poročilo objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije najkasneje do 31. maja tekočega leta.

Stranki, ki ne izpolni obveznosti iz prvega in tretjega odstavka tega člena, se financiranje iz državnega proračuna oziroma proračuna lokalne skupnosti ustavi, dokler ne izpolni obveznosti. O začasni ustavitvi financiranja odloči pristojno delovno telo državnega zbora oziroma župan lokalne skupnosti.

Minister, pristojen za finance, izda podzakonski akt, s katerim podrobneje določi vsebino letnega poročila in skrajšanega letnega poročila strank.

25. člen

Državni organ, javni zavodi, javna podjetja, organi lokalnih skupnosti, humanitarne organizacije, verske skupnosti kot tudi gospodarske družbe, v katere je vložen javni kapital v višini najmanj 50%, ne smejo financirati strank.

Za javni kapital po tem zakonu se štejejo denar, stvari, delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb ter druge naložbe v pravne osebe v lasti države ali lokalne skupnosti in se ugotavlja na osnovi knjigovodske vrednosti gospodarske družbe.

28. člen

Z globo od 1,000.000 do 5,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek stranka:
1. ki deluje, v smislu 1. člena tega zakona in ima sedež v tujini (prvi odstavek 3. člena);
2. ki ustanovi svoje organizacijske oblike v gospodarskih družbah, v zavodih in v drugih organizacijah ter v državnih organih (drugi odstavek 3. člena);
3. ki deluje kot vojaško ali kot oboroženo združenje (tretji odstavek 3. člena);
4. ki v stranko včlani mladoletnika, ki ni star najmanj 15 let, brez privolitve njegovega zakonitega zastopnika (tretji odstavek 6. člena);
5. ki v nasprotju z določbo 7. člena tega zakona včlani tujca v stranko;
6. ki v pravnem prometu ne uporablja le svojega registriranega imena, skrajšanega imena, kratice imena in znaka (tretji odstavek 8. člena);
7. ki v predvolilni kampanji in v kandidacijskem postopku ne uporablja le svojega registriranega imena, kratice imena in znaka (šesti odstavek 8. člena);
8. ki ne vloži pravočasno zahteve za vpis v register glede na spremembe statusa iz prvega odstavka 14. člena tega zakona ali če v določenem roku ne poda zahteve za vpis sprememb iz 15. člena tega zakona v register;
9. ki v tridesetih dneh po sprejemu finančnega poročila o poslovanju stranke za preteklo leto, ne nameni presežka prihodkov stranke v dobrodelne namene ter o tem ne obvesti državnega zbora (četrti odstavek 21. člena);
10. ki pridobi sredstva ali drugo premoženjsko korist iz nedovoljenih virov (21. člen);
11. ki v določenem roku ne izpolni obveznosti iz prvega in tretjega odstavka 24. člena tega zakona;
12. če pridobi od iste pravne ali fizične osebe ter zasebnika v enem letu sredstva v višini, ki presegajo desetkratno povprečno mesečno plačo na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto (tretji odstavek 22. člena).
Z globo od 80.000 do 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba stranke, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

28. a člen

Z globo od 80.000 do 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek zastopnik stranke, ki ne ravna skladno z določbo četrtega odstavka 17. člena ali tretjega odstavka 18. člena tega zakona.

29. člen

Z globo od 1,000.000 do 5,000.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek javni zavod, javno podjetje, organ lokalne skupnosti, humanitarna organizacija, verska skupnost kot tudi gospodarska družba, v katere je vložen javni kapital v višini najmanj 50%, če financirajo stranko (25. člen).

Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

31. a člen

Z globo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki pred vpisom stranke v register deluje v njenem imenu kot zastopnik v smislu 1. člena tega zakona, razen za dejanja, potrebna za vpis stranke v register (tretji odstavek 12. člena).

Zadnja sprememba: 10/22/2007

Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov