Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI

REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE


Številka: 51002-55/2010/3
Ljubljana, 06.07.2010


DRŽAVNI ZBOR
Odbor za zunanjo politiko

LJUBLJANA


Vlada Republike Slovenije je dne 6.7.2010 sprejela:

- Pobudo za sprejem protokolov o spremembi Konvencije o zatiranju nezakonitih aktov zoper varnost civilnega zrakoplovstva in Konvencije o zatiranju nezakonite ugrabitve zrakoplovov, ki vam jo pošiljamo na podlagi petega odstavka 70. člena Zakona o zunanjih zadevah.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena Poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- dr. Patrick Vlačič, minister za promet,
- dr. Igor Jakomin, državni sekretar na Ministrstvu za promet,
- mag. Mirko Komac, generalni direktor Direktorata za civilno letalstvo,
Ministrstvo za promet,
- Jana Lenarčič, generalna direktorica Direktorata za mednarodne
zadeve, Ministrstvo za promet,
- Jožef Slana, sekretar, Direktorat za civilno letalstvo, Ministrstvo za promet,
- Boštjan Šijanec, vodja Sektorja za mednarodnopravne zadeve ter standarde
in predpise, Ministrstvo za promet,
- Sabina Dolinšek, višja svetovalka, Sektor za mednarodnopravne zadeve
ter standarde in predpise, Ministrstvo za promet.




mag. Helena KAMNAR
GENERALNA SEKRETARKA


PRILOGA: 1

REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE


Številka: 51002-55/2010/3
Ljubljana, 06.07.2010


POBUDA
za sprejem
protokola o spremembi Konvencije o zatiranju nezakonitih aktov zoper varnost civilnega letalstva
in
protokola o spremembi Konvencije o zatiranju nezakonite ugrabitve zrakoplovov

1. Razlogi, zaradi katere se predlaga sklenitev mednarodne pogodbe

Pravni odbor Mednarodne organizacije civilnega letalstva (v nadaljevanju: ICAO) je zaradi novih in povečanih groženj zoper varnost civilnega letalstva pripravil osnutek protokolov o spremembi Konvencije o zatiranju nezakonitih aktov zoper varnost civilnega zrakoplovstva in Konvencije o zatiranju nezakonite ugrabitve zrakoplovov. Stališče pravnega odbora ICAO je podprl Svet ICAO, ki je (poleg Skupščine) najvišji organ te mednarodne organizacije. Ena najpomembnejših nalog Sveta ICAO je sprejem mednarodnih standardov in priporočil za mednarodni civilni zračni promet ter njihova vključitev v anekse k Čikaški konvenciji ter sprejem drugih ukrepov, ki so potrebni za zagotavljanje varnosti in rednosti mednarodnega zračnega prometa.

Na tej podlagi je Svet ICAO države članice pozval k sprejemu ukrepov za zagotovitev večje varnosti v civilnem letalstvu, in sicer s sprejemom protokolov o spremembi Konvencije o zatiranju nezakonitih aktov zoper varnost civilnega zrakoplovstva (Montrealska konvencija iz leta 1971) in Konvencije o zatiranju nezakonite ugrabitve zrakoplovov (t.i. haaška konvencija iz leta 1970). Glede na sprejem mednarodnopravnih instrumentov je Svet ICAO v skladu s svojimi pristojnostmi sklical diplomatsko konferenco, ki bo v Pekingu potekala od 30. 8. do 10. 9. 2010.

Predlog dnevnega reda:
1. Otvoritev konference
2. Sprejetje dnevnega reda
3. Sprejetje Pravilnika
4. Izvolitev predsednika in podpredsednika konference
5. Ustanovitev odbora za akreditacijo
6. Organizacija dela:
a) postopek za obravnavo osnutka prečiščenega besedila Montrealske konvencije iz 1971, spremenjene s Protokolom o zatiranju nezakonitih dejanj zoper varnost civilnega letalstva iz 1988, s spremembami, ki jih predlaga pravni odbor; osnutka prečiščenega besedila Haaške konvencije iz leta 1970 s spremembami, ki jih predlaga pravni odbor; in ustreznih protokolov s spremembami, in
b) ustanovitev posebne komisije celote (COW – Commission of the Whole) in odborov, kot je potrebno
7. Izvolitev predsednika komisije COW
8. Poročilo odbora za akreditacijo
9. Obravnava osnutkov prečiščenih besedil in osnutkov besedil protokolov
10. Sprejetje protokolov in prečiščenih besedil
11. Sprejetje sklepne listine konference in morebitnih drugih instrumentov, priporočil in sklepov, o katerih so se dogovorili
12. Podpis sklepne listine in protokolov


2. Bistveni elementi pogodbe, vključno z morebitnimi pridržki in začasno uporabo

Gradivo, ki ga je državam pogodbenicam posredoval Svet ICAO, vsebuje prečiščeno besedilo konvencij. Države pogodbenice bodo na konferenci pozvane k sprejemu protokolov o spremembi obeh konvencij, v prilogi k sklepni listini pa bosta prečiščeni besedili konvencij.

V konvencijah se spreminja osenčeni del besedila.

- OSNUTEK PREČIŠČENEGA BESEDILA MONTREALSKE KONVENCIJE IZ 1971, KAKOR JE BILA SPREMENJENA S PROTOKOLOM O ZATIRANJU NEZAKONITIH DEJANJ ZOPER VARNOST CIVILNEGA LETALSTVA IZ 1988, S SPREMEMBAMI, KI JIH JE PREDLAGAL PRAVNI ODBOR


DRŽAVE ČLANICE TE KONVENCIJE SO MNENJA,

da nezakonita dejanja, naperjena zoper varnost civilnega zrakoplovstva, ogrožajo varnost ljudi in premoženja, resno vplivajo na delo zrakoplovnih služb in spodkopavajo zaupanje ljudi širom po svetu v varnost civilnega zrakoplovstva;

da so takšna dejanja zelo zaskrbljujoč pojav;

da jih je nujno preprečiti in v ta namen določiti ustrezne ukrepe za kaznovanje storilcev kaznivih dejanj: zato so se

SPORAZUMELE O NASLEDNJEM:



1. ČLEN

1. Oseba vsakdo stori kaznivo dejanje, če nezakonito in namenoma:

(a) izvrši nasilje, naperjeno zoper ljudi na zrakoplovu med letom, če bi to spravilo v nevarnost zrakoplov; ali
(b) uniči zrakoplov v prometu ali povzroči na takem zrakoplovu škodo, zaradi katere ta ne more leteti ali bi bila ogrožena njegova varnost v letu; ali
(c) postavi ali povzroči, da se na zrakoplovu v prometu kakorkoli postavi priprava ali substanca, ki bi ga utegnila uničiti ali mu povzročiti škodo, zaradi katere ne bi mogel leteti, ali povzročiti škodo, ki bi ogrozila njegovo varnost v letu; ali
(d) uniči ali poškoduje naprave za navigacijo ali ovira njihovo delovanje, če bi to ogrozilo varnost zrakoplova v letu; ali
(e) daje informacije, za katere ve*, da so neresnične in s tem ogroža varnost zrakoplova v letu; ali
(f) uporabi zrakoplov v prometu z namenom povzročitve smrti, hude telesne poškodbe ali resne premoženjske ali okoljske škode; ali


- 2 -


(g) iz zrakoplova v prometu spusti ali sproži katero koli biološko, kemično ali jedrsko orožje (orožje BCN (kot je definirano v 2. členu z izjemo odstavkov (a)(ii) in (b)(iii))) ali eksplozivne, radioaktivne ali podobne snovi na način, ki povzroči ali bi utegnil povzročiti smrt, hudo telesno poškodbo ali resno premoženjsko ali okoljsko škodo; ali
(h) zoper zrakoplov ali na zrakoplovu v prometu uporabi orožje BCN ali eksplozivne, radioaktivne ali podobne snovi na način, ki povzroči ali bi utegnil povzročiti smrt, hudo telesno poškodbo ali resno premoženjsko ali okoljsko škodo; ali
[(i) prevaža oz. povzroči, da se prevaža, ali pomaga pri prevozu (na zrakoplovu):
(1) kakršnih koli eksplozivnih ali radioaktivnih snovi, če se zaveda, da bodo uporabljene z namenom povzročitve smrti ali hude poškodbe oz. grožnje take povzročitve s pogojem ali brez, kot to določa nacionalna zakonodaja, in sicer z namenom zastraševanja ljudi ali da se vlado ali mednarodno organizacijo prisili k izvedbi ali opustitvi določenega dejanja; ali
(2) katerega koli orožja BCN, če se zaveda, da gre za orožje BCN, kot je definirano v 2. členu; ali
(3) katerih koli osnovnih snovi, posebnih cepljivih snovi oz. opreme ali snovi, ki so bile posebej oblikovane ali rpipravljene za obdelavo, uporabo ali izdelavo posebnih cepljivih snovi, če se oseba zaveda, da se jih namerava uporabiti pri jedrski eksplozivni dejavnosti ali kateri koli drugi jedrski dejavnosti, ki ni nadzorovana, kot je predvideno v sporazumu o zaščitnih ukrepih Mednarodne agencije za energijo; ali
(4) katere koli opreme, snovi ali programske opreme oz. s tem povezane tehnologije, ki je pomembna za oblikovanje, proizvodnjo ali dostavo orožja BCN, in sicer z namenom tovrstne uporabe.]
[(i) prevaža oz. povzroči, da se prevaža, ali pomaga pri prevozu naslednjih predmetov (na zrakoplovu), pri čemer ve, da se uporabljajo za dejanja, ki povzročijo [s pogojem ali brez] smrt ali hude telesne poškodbe civilistov [ali katerih koli drugih oseb, ki v primeru oboroženega spopada niso aktivno vpletene v sovražnosti], da bi tako, po naravi ali kontekstu dejanja, ustrahovali ljudi ali izsiljevali vlado ali mednarodno organizacijo, naj izvede ali opusti določeno dejanje:
(1) katerih koli eksplozivnih ali radioaktivnih snovi; ali
(2) katerega koli orožja BCN, če se zaveda, da gre za orožje BCN, kot je definirano v 2. členu; ali
(3) katerih koli osnovnih snovi, posebnih cepljivih snovi oz. opreme ali snovi, ki so bile posebej oblikovane ali pripravljene za obdelavo, uporabo ali izdelavo posebnih cepljivih snovi [če se oseba zaveda, da se jih namerava uporabiti pri jedrski eksplozivni dejavnosti ali kateri koli drugi jedrski dejavnosti, ki ni nadzorovana, kot je predvideno v sporazumu o zaščitnih ukrepih Mednarodne agencije za energijo]; ali
(4) katere koli opreme, snovi ali programske opreme oz. s tem povezane tehnologije, ki je pomembna za oblikovanje, proizvodnjo ali dostavo orožja BCN [če ve, da bo uporabljena v ta namen].


- 3 –

DCAS Doc No. 3



1 bis. Oseba vsakdo stori kaznivo dejanje, če nezakonito ali namenoma, s katero koli napravo, snovjo ali orožjem:

(a) izvrši nasilje, naperjeno zoper ljudi na letališču, namenjenem mednarodnemu civilnemu prometu, ki povzroči ali utegne povzročiti hudo telesno poškodbo ali smrt; ali

(b) uniči ali hudo poškoduje prostore letališča, namenjenega mednarodnemu civilnemu letalskemu prometu, ali zrakoplov, ki ni v prometu in je parkiran na letališču, ali moti obratovanje letališča,

v primeru, da tako dejanje ogrozi ali utegne ogroziti varnost na tem letališču.

1 ter. Vsaka oseba prav tako stori kaznivo dejanje, če resno zagrozi, da bo storila katero od kaznivih dejanj iz pododstavkov (a), (b), (c), (d), (f), (g) in (h) prvega odstavka ali kaznivo dejanje iz prvega odstavka bis, ali če nezakonito in namenoma povzroči, da nekdo prejme tako resno grožnjo.

2. Prav tako stori kaznivo dejanje vsakdo, ki*:

(a) poskusi storiti kakšno kaznivo dejanje iz odstavkov 1 ali 1 bis prvega odstavka tega člena; ali

(b) organizira storitev kaznivega dejanja iz odstavkov 1, 1 bis, 1 ter ali 2(a) tega člena ali napelje druge k temu, da ga storijo; ali

(bc) sodeluje pri kaznivem dejanju s tistim, ki stori ali poskusi storiti takšno kaznivo dejanje iz odstavkov 1, 1 bis, 1 ter ali 2(a) tega člena kot sostorilec.; ali

(d) ve, da je neka oseba zagrešila kaznivo dejanje iz odstavkov 1, 1 bis, 1 ter ali 2(a) tega člena, ali jo želijo organi kazenskega pregona preganjati oziroma so so jo obsodili zaradi takšnega kaznivega dejanja, vendar ji pomaga, da bi se oseba izognila preiskavi, pregonu ali kazni.

3. Vsaka država pogodbenica mora kot kaznivo dejanje opredeliti tudi eno ali oboje od naslednjega, ne glede na to, ali dejansko pride do katere od kršitev ali poskusa kršitev iz odstavkov 1, 1 bis ali 1 ter tega člena:

(a) dogovor dveh ali več oseb o storitvi kaznivega dejanja iz odstavkov 1, 1 bis, 1 ter ali 2(a) tega člena in, če to zahteva domača zakonodaja, tudi dejanje, ki ga kateri od udeležencev stori pri uresničevanju dogovora; ali

(b) kakršno koli prispevanje k temu, da skupina oseb, ki deluje s skupnim ciljem, stori eno ali več kaznivih dejanj iz odstavkov 1, 1 bis, 1 ter ali 2(a) tega člena, pri tem pa ravna naklepno in:



DCAS Doc No. 3


- 4 -


(i) z namenom podpiranja splošne kriminalne dejavnosti ali cilja skupine, če takšna dejavnost ali cilj vključuje izvršitev kaznivega dejanja iz odstavkov 1, 1 bis, 1 ter ali 2(a) tega člena; ali

(ii) se zaveda, da namerava skupina storiti kaznivo dejanje iz odstavkov 1, 1 bis, 1 ter ali 2(a) tega člena.



2. ČLEN

Po tej konvenciji:

(a) se šteje, da je zrakoplov v letu ves čas od trenutka, ko se po vkrcanju zapro vsa zunanja vrata, do trenutka, ko se katera koli vrata odpro za izkrcanje; ob prisilnem pristajanju se šteje, da let traja vse dotlej, dokler pristojni organ ne prevzame odgovornosti za zrakoplov, ljudi in premoženje v njem;

(b) se šteje, da je zrakoplov v prometu od začetka priprav pred vzletom zrakoplova, ki jih opravlja letališko osebje ali člani posadke za posamezen let, do preteka 24 ur po kakršnem koli pristanku in se vselej podaljša za ves čas, kolikor je zrakoplov v letu, kot je definirano v odstavku (a) tega člena.;

(c) »Letalski navigacijski pripomočki« vključujejo signale, podatke, informacije ali sisteme, ki so potrebni za navigacijo zrakoplova;

(d) (se preštevilči)

(e) "strupena kemikalija" pomeni kemikalijo, ki lahko zaradi svojega kemičnega vpliva na življenjske procese ubije, začasno onesposobi ali trajno poškoduje ljudi ali živali. To vključuje vse takšne kemikalije, ne glede na njihovo poreklo ali način izdelave in ne glede na to, ali so bile proizvedene v objektih, orožarnah ali drugje;

(f) "radioaktivna snov" pomeni jedrski material in druge radioaktivne snovi, ki vsebujejo nuklide, ki so izpostavljeni radioaktivnemu razpadu (proces, ki ga spremljajo emisije enega ali več vrst ionizirajočih sevanj, kot so žarki alfa, beta in gama ter nevtronsko sevanje) in lahko zaradi svojih radioloških lastnosti ali cepljivosti povzročijo smrt, hudo telesno poškodbo ali večjo premoženjsko škodo ali škodo okolju;

(g) "jedrski material" pomeni plutonij, razen tistega v izotopski koncentraciji nad 80 odstotkov v plutoniju 238; uran 233; obogateni uran v izotopu 235 ali 233; uran, ki vsebuje mešanico izotopov, ki se pojavljajo v naravi v vseh oblikah, razen v obliki rude ali ostanka rude, ali kateri koli material, ki vsebuje enega ali več omenjenih elementov;


- 5 –

DCAS Doc No. 3


(h) "obogateni uran v izotopu 235 ali 233" pomeni uran, ki vsebuje izotop 235 ali 233 ali oba, in sicer v tolikšni količini, da je izotopski količnik seštevka teh izotopov in izotopa 238 večji od količnika izotopa 235 in izotopa 238, ki je v naravi;

(i) "orožje BCN" pomeni:

(a) "biološko orožje", in sicer:

(i) mikrobiološke ali druge biološke učinkovine – ali strupe, ne glede na njihovo poreklo ali način proizvodnje – takih vrst in količin, ki ne opravičujejo profilaktičnih, zaščitnih ali drugih miroljubnih namenov; ali

(ii) orožje, opremo ali nosilce, načrtovane za uporabo tovrstnih učinkovin ali strupov v sovražne namene ali v oboroženih spopadih;

(b) "kemično orožje", in sicer, skupaj ali posamezno:

(i) strupene kemikalije in njihove predhodne sestavine, razen če se uporabljajo:

(A) v industrijske, kmetijske, raziskovalne, zdravstvene, farmacevtske ali druge miroljubne namene; ali

(B) za zaščito, torej v namene, neposredno povezane z zaščito pred strupenimi kemikalijami in kemičnim orožjem; ali

(C) v vojaške namene, ki niso povezani z uporabo kemičnega orožja in ki strupenih lastnosti kemikalij ne uporabljajo kot metodo vojskovanja; ali

(D) za kazenski pregon, vključno z namenom obvladovanja domačih izgredov, dokler so vrste in količine kemikalij skladne s takimi nameni;

(ii) strelivo in naprave, posebej zasnovane za povzročanje smrti ali druge škode s pomočjo strupenih lastnosti strupenih kemikalij, definiranih v pododstavku (b)(i), ki bi se sprostile pri uporabi takega streliva ali naprav;

(iii) vsako opremo, ki je posebej zasnovana za neposredno uporabo s strelivom in napravami, navedenimi v pododstavku (b)(ii);

(c) jedrsko orožje in druga jedrska eksplozivna telesa;



DCAS Doc No. 3


- 6 -


(j) "predhodna sestavina" je vsak kemijski reaktant, ki sodeluje v kateri koli fazi proizvodnje strupene kemikalije, in sicer ne glede na način proizvodnje. To vključuje katero koli ključno komponento binarnega ali večkomponentnega kemijskega sistema.

[(j) pomen izrazov "osnovna snov" in "posebna cepljiva snov" je enak kot v Statutu Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), podpisanem v New Yorku 26. oktobra 1956.]



3. ČLEN

Vsaka država pogodbenica** se zavezuje, da bo za kazniva dejanja iz 1. člena predpisala ostre kazni.



4. ČLEN

1. Ta konvencija ne velja za zrakoplove, ki se uporabljajo v vojaške, carinske ali policijske namene.

2. V primerih iz pododstavkov 1 (a), (b), (c), in (e), (f), (g), (h) in (i) prvega odstavka 1. člena velja ta konvencija ne glede na to, ali zrakoplov leti na mednarodni ali domači progi, samo:

(a) če je kraj dejanskega ali nameravanega vzleta ali pristanka izven države registracije zrakoplova; ali

(b) če je kaznivo dejanje storjeno v državi, ki ni država registracije zrakoplova.

3. Ne glede na drugi odstavek tega člena prihaja v primerih iz prvega odstavka 1. člena pod (a), (b), (c), in (e), (f), (g), (h) in (i) ta konvencija v poštev tudi, če sta storilec kaznivega dejanja ali osumljenec odkrita v državi, ki ni država registracije zrakoplova.

4. Glede držav pogodbenic, omenjenih v 9. členu, in v primerih iz prvega odstavka 1. člena pod (a), (b), (c), in (e), (f), (g), (h) in (i) ta konvencija ne velja, če sta kraja iz drugega odstavka tega člena pod (a) v isti državi, ki je ena izmed držav, omenjenih v 9. členu, razen če je bilo kaznivo dejanje storjeno ali sta storilec kaznivega dejanja ali osumljenec v kateri drugi državi.

5. V primerih iz prvega odstavka 1. člena pod (d) prihaja ta konvencija v poštev le, če gre za navigacijske naprave za mednarodno zračno plovbo.

6. Določbe drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena veljajo tudi v primerih iz drugega odstavka 1. člena.



- 7 –

DCAS Doc No. 3


4. ČLEN bis

1. Nič v tej konvenciji ne vpliva na druge pravice, obveznosti in odgovornosti držav in posameznikov po mednarodnem pravu, zlasti na cilje in načela Ustanovne listine Združenih narodov, Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu in mednarodnem humanitarnem pravu.

2. Ta konvencija ne ureja dejavnosti oboroženih sil med oboroženim spopadom v smislu, ki ga imajo ti izrazi po mednarodnem humanitarnem pravu, ki ureja te dejavnosti, in dejavnosti oboroženih sil države pri opravljanju njenih uradnih dolžnosti, kolikor to urejajo druga pravila mednarodnega prava.

3. Določbe drugega odstavka tega člena se ne razlagajo, kot da upravičujejo ali uzakonjajo dejanja, ki so sicer nezakonita, ali kot da preprečujejo pregon po drugih zakonih.



[4. ČLEN ter

1. Nič v tej konvenciji ne vpliva na pravice, obveznosti in odgovornosti držav pogodbenic iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, podpisane v Washingtonu, Londonu in Moskvi 1. julija 1968, Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje in skladiščenja bakteriološkega (biološkega) in toksičnega orožja in o njihovem uničevanju, podpisane v Washingtonu, Londonu in Moskvi 10. aprila 1972, ali Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, skladiščenja in uporabe kemičnega orožja in o njegovem uničenju, podpisane v Parizu 13. januarja 1993.

2. V smislu te konvencije kot kaznivo dejanje ne šteje prevoz predmeta ali snovi, ki sodi v prvi odstavek 1. člena pod (i)(3) ali, v kolikor se nanaša na jedrsko orožje ali drugo eksplozivno napravo, v prvi odstavek 1. člena pod (i)(4), če se tak predmet ali snov prenaša na ozemlje ali iz ozemlja države pogodbenice, ki je podpisnica Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ali če je prenos pod nadzorom take države, kadar:

(a) nastali prenos ali sprejem predmeta ali snovi, tudi če se odvija v državi, ni v nasprotju z obveznostmi take države pogodbenice, ki izhajajo iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, in

(b) – v primeru, da se namerava predmet ali snov uporabiti za izstrelitveni sistem jedrskega orožja ali drugo jedrsko eksplozivno napravo države pogodbenice, ki je podpisnica Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja – imetje takega orožja ali naprave ni v nasprotju z obveznostmi države pogodbenice, ki izhajajo iz omenjene pogodbe.]




[4. ČLEN ter

1. Nič v tej konvenciji ne vpliva na pravice, obveznosti in odgovornosti držav pogodbenic iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, podpisane v Washingtonu, Londonu in Moskvi 1. julija 1968, Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje in skladiščenja bakteriološkega (biološkega) in toksičnega orožja in o njihovem uničevanju, podpisane v Washingtonu, Londonu in Moskvi 10. aprila 1972, ali Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, skladiščenja in uporabe kemičnega orožja in o njegovem uničenju, podpisane v Parizu 13. januarja 1993.



DCAS Doc No. 3

2. V smislu te konvencije kot kaznivo dejanje ne šteje prevoz predmeta ali snovi, ki sodi v prvi odstavek 1. člena pod (i)(3) ali, v kolikor se nanaša na jedrsko orožje ali drugo eksplozivno napravo, v prvi odstavek 1. člena pod (i)(4), če se tak predmet ali snov prenaša na ozemlje ali iz ozemlja države pogodbenice, ki je podpisnica Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ali če je prenos pod nadzorom take države, kadar:

(a) nastali prenos ali sprejem predmeta ali snovi, tudi če se odvija v državi, ni v nasprotju z obveznostmi take države pogodbenice, ki izhajajo iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, in

(b) – v primeru, da se namerava predmet ali snov uporabiti za izstrelitveni sistem jedrskega orožja ali drugo jedrsko eksplozivno napravo države pogodbenice, ki je podpisnica Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja – imetje takega orožja ali naprave ni v nasprotju z obveznostmi države pogodbenice, ki izhajajo iz omenjene pogodbe.]1



5. ČLEN

1. Vsaka država pogodbenica mora ukreniti, kar je potrebno, da vzpostavi svojo pristojnost za kazniva dejanja iz 1. člena v naslednjih primerih:

(a) kadar je bilo kaznivo dejanje storjeno na njenem ozemlju;

(b) kadar je bilo kaznivo dejanje storjeno zoper zrakoplov ali na zrakoplovu, ki je registriran v tej državi;

(c) kadar zrakoplov, na katerem je bilo storjeno kaznivo dejanje, pristane na njenem ozemlju in je osumljenec še vedno v njem;

(d) kadar je bilo kaznivo dejanje storjeno zoper zrakoplov ali na zrakoplovu, ki je bil brez posadke dan v zakup osebi, ki ima glavno poslovno enoto ali, če te ni, svoje stalno prebivališče v tej državi.;

(e) kadar je kaznivo dejanje storil državljan te države.

2. Država pogodbenica lahko vzpostavi svojo jurisdikcijo nad vsakim takim kaznivim dejanjem, če:

(a) je bilo storjeno zoper državljana te države;

(b) ga stori oseba brez državljanstva, katere običajno prebivališče je v tej državi.


1 Opomba sekretariata: 4. člen je predstavljen v dveh različicah, in sicer skladno z dvema različicama 1. člena, odstavka 1 (i).



- 9 -

DCAS Doc No. 3

3. Potem ko država pogodbenica ratificira, sprejme ali odobri ta protokol oz. pristopi k njemu, mora depozitarja obvestiti o jurisdikciji, ki jo je vzpostavila v okviru svoje nacionalne zakonodaje skladno z drugim odstavkom tega člena. Država pogodbenica mora depozitarju nemudoma sporočiti vsako morebitno spremembo.

24. Vsaka država pogodbenica ukrene vse potrebno, da vzpostavi pristojnost za kazniva dejanja iz 1. člena, v primeru da kadar je osumljenec na njenem ozemlju in te osebe ga ne izroči v smislu 8. člena kateri od držav pogodbenic, ki so za ta kazniva dejanja vzpostavile svojo jurisdikcijo skladno z zadevnim odstavkom tega člena državi, omenjeni v prvem odstavku tega člena.

36. Ta konvencija ne izključuje nobene kazenske pristojnosti, ki velja v skladu z nacionalno zakonodajo.



6. ČLEN

1. Če meni, da okoliščine to opravičujejo, mora vsaka država pogodbenica storilca kaznivega dejanja ali osumljenca, ki je na njenem ozemlju, pripreti ali ukreniti kaj drugega, da zagotovi njegovo* navzočnost. Pripor in drugi ukrepi morajo temeljiti na zakonodaji te države, vendar smejo trajati samo toliko, kolikor je potrebno, da se omogoči uvedba kazenskega ali izročitvenega postopka.

2. Taka država mora nemudoma začeti s predhodnim preverjanjem dejstev.

3. Vsakomur, ki je v priporu skladno s prvim odstavkom tega člena, mora biti omogočeno, da takoj stopi v stik z najbližjim ustreznim predstavnikom države, katere državljan* je.

4. Kadar država pogodbenica v smislu tega člena koga pripre, mora države pogodbenice, iz prvega odstavka 5. člena ki so skladno s prvim odstavkom 5. člena vzpostavile jurisdikcijo, ter depozitarja (skladno z drugim in tretjim odstavkom 5. člena), in državo, katere državljan je priprt, če meni, da je to potrebno, vsako državo pogodbenico, ki je zainteresirana za dejstvo, nemudoma obvestiti o tem, da je takšna oseba v priporu, in tudi o okoliščinah, ki terjajo njen* pripor. Država pogodbenica, ki opravlja predhodno preiskavo po drugem odstavku tega člena, mora o svojih ugotovitvah nemudoma obvestiti omenjene države pogodbenice in navesti, ali namerava vršiti jurisdikcijo.



7. ČLEN

Država pogodbenica, na katere ozemlju je obdolženec, je dolžna, če ga* ne izroči, brez izjeme in ne glede na to, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno na njenem ozemlju, posredovati zadevo svojim pristojnim organom v sodni pregon. Ti organi odločajo enako kot pri vsakem navadnem resnem kaznivem dejanju v skladu z zakonodajo zadevne države.



DCAS Doc No. 3


- 10 -


7. ČLEN bis

Vsaki osebi, ki je v skladu s to konvencijo v priporu ali so proti njej uvedeni kakšni drugi ukrepi ali postopki, se zagotovi pravična obravnava, vključno z uživanjem vseh pravic in jamstev v skladu z zakonodajo države, na katere ozemlju je ta oseba, in ustreznimi določbami mednarodnega prava, vključno z mednarodnim pravom o človekovih pravicah.



8. ČLEN

1. Kazniva dejanja iz 1. člena je treba šteti kot primer za izročitev v vsaki pogodbi o izročitvi, sklenjeni med državami pogodbenicami. Države pogodbenice se zavezujejo, da bodo v vsaki pogodbi o izročitvi, ki jo bodo sklenile med seboj, to kaznivo dejanje določile kot primer za izročitev.

2. Če država pogodbenica, v kateri je izročitev odvisna od obstoja pogodbe, prejme zahtevo za izročitev od druge države pogodbenice, s katero nima pogodbe o izročitvi, ima pravico, da v zvezi s kaznivimi dejanji iz 1. člena kot zakonsko podlago za izročitev uporabi to konvencijo. Izročitev bo odvisna tudi od drugih pogojev, ki jih določa zakonodaja države, od katere se zahteva izročitev.

3. Države pogodbenice, ki izročitve ne pogojujejo z obstojem mednarodne pogodbe, medsebojno priznavajo kazniva dejanja iz 1. člena kot kazniva dejanja, za katera se lahko zahteva izročitev, v skladu s pogoji, določenimi z zakonodajo zaprošene države.

4. Za izročitev med državami pogodbenicami se bo štelo za kaznivo dejanje tisto dejanje, ki je bilo storjeno bodisi v kraju, v katerem se je zgodilo, bodisi v državah, ki so dolžne vzpostaviti svojo jurisdikcijo po odstavku 1 (b), (c), in (d) in (e) 5. člena in ki so vzpostavile jurisdikcijo skladno z drugim odstavkom 5. člena.

5. Za izročitev med državami pogodbenicami bodo enakovredno obravnavana tudi kazniva dejanja iz pododstavkov (a) in (b) tretjega odstavka 1. člena.


8. ČLEN bis

Nobeno kaznivo dejanje iz 1. člena se za namene izročitve ali vzajemne pravne pomoči ne šteje kot politično kaznivo dejanje ali kaznivo dejanje, povezano s političnim kaznivim dejanjem, ali kot politično motivirano kaznivo dejanje. Zato se zahteve za izročitev ali vzajemno pravno pomoč, ki temelji na takem kaznivem dejanju, ne sme zavrniti izključno na podlagi utemeljitve, da je to politično kaznivo dejanje ali kaznivo dejanje, povezano s političnim kaznivim dejanjem, ali politično motivirano kaznivo dejanje.


8. ČLEN ter

Nobena določba te konvencije se ne razlaga kot obveznost izročitve ali zagotovitve vzajemne pravne pomoči, če ima zaprošena država pogodbenica utemeljene razloge za domnevo, da je bila zahteva za izročitev zaradi kaznivih dejanj iz 1. člena ali za vzajemno pravno pomoč v zvezi s takimi kaznivimi dejanji poslana z namenom preganjanja ali kaznovanja osebe zaradi njene rase, veroizpovedi, narodnosti, etnične pripadnosti ali političnega prepričanja, ali da bi z izpolnitvijo zahteve posegla v položaj te osebe iz katerega koli od navedenih razlogov.




DCAS Doc No. 3

- 11 -


9. ČLEN

Države pogodbenice, ki ustanovijo skupne organizacije za zračni promet ali mednarodne agencije in uporabljajo zrakoplove, ki imajo skupne ali mednarodne označbe, morajo na ustrezen način med seboj določiti, katera izmed držav bo v smislu te konvencije pristojna in bo imela atribute države registracije. O tem imenovanju morajo obvestiti Mednarodno organizacijo civilnega letalstva, ki to sporoči vsem državam pogodbenicam te konvencije.


10. ČLEN

1. Države pogodbenice si v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom prizadevajo sprejeti ustrezne ukrepe, da preprečijo kazniva dejanja iz 1. člena.

2. Kadar ima zrakoplov zaradi kakšnega kaznivega dejanja iz 1. člena zamudo ali je moral prekiniti let, mora vsaka država pogodbenica, v kateri so zrakoplov, potniki ali posadka, olajšati potnikom in posadki, da brž ko je mogoče nadaljujejo potovanje in brez odlašanja vrniti zrakoplov in njegov tovor zakonitim lastnikom.


11. ČLEN

1. Države pogodbenice morajo po najboljših močeh pomagati druga drugi v kazenskih postopkih, sproženih zaradi kaznivih dejanj. V vseh primerih velja zakonodaja zaprošene države.

2. Prvi odstavek tega člena ne vpliva na obveznosti iz katerega koli drugega bilateralnega ali multilateralnega sporazuma, v katerem gre ali bo šlo v celoti ali deloma za vzajemno pomoč pri kaznivih dejanjih.



12. ČLEN

Vsaka država pogodbenica, ki upravičeno domneva, da bo storjeno katero izmed dejanj iz 1. člena, mora v skladu s svojo nacionalno zakonodajo posredovati vse pomembne informacije, s katerimi razpolaga, tistim državam pogodbenicam, za katere meni, da so države iz prvega in drugega odstavka 5. člena.


DCAS Doc No. 3

- 12 -

13. ČLEN


Vsaka država pogodbenica mora v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, brž ko je mogoče, svetu Mednarodne organizacije civilnega zrakoplovstva poslati vse svoje ustrezne informacije, ki se nanašajo:

(a) na okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno;

(b) na ukrepe, izvedene v skladu z drugim odstavkom 10. člena;

(c) na ukrepe, s katerimi je nastopila zoper storilca kaznivega dejanja ali osumljenca, zlasti pa na izid postopka izročitve ali drugih pravnih postopkov.


14. ČLEN

1. V primeru kakršnega koli spora med dvema ali več državami pogodbenicami v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije, ki ga ni mogoče rešiti s pogajanji, lahko posamezna država zahteva arbitražo. Če se pogodbenice v šestih mesecih od dneva zahteve ne morejo zediniti o organizaciji arbitraže, lahko vsaka pogodbenica pošlje spor Mednarodnemu sodišču z zahtevo, ki jo vloži v skladu s statutom sodišča.

2. Vsaka država lahko ob podpisu ali ratifikaciji te konvencije ali ob pristopu k njej izjavi, da je določbe iz prejšnjega odstavka ne zavezujejo. Drugih držav pogodbenic prejšnji odstavek ne zavezuje glede držav pogodbenic, ki so izrazile tak pridržek.

3. Vsaka država pogodbenica, ki je izrazila pridržek v skladu s prejšnjim odstavkom, ga lahko kadar koli umakne s sporočilom, ki ga pošlje vladam depozitarjev.



- OSNUTEK PREČIŠČENEGA BESEDILA HAAŠKE KONVENCIJE IZ 1970 S SPREMEMBAMI, KI JIH JE PREDLAGAL PRAVNI ODBOR


PREAMBULA

DRŽAVE ČLANICE TE KONVENCIJE MENIJO,

da nezakonita dejanja ugrabitve (ujetja) ali opravljanje kontrole nad zrakoplovi v prometu letu ogrožajo varnost ljudi in premoženja, resno ovirajo zrakoplovne storitve in spodkopavajo zaupanje ljudi širom po svetu v varnost civilnega zrakoplovstva;

da so takšna dejanja zelo zaskrbljujoč pojav;

da jih je nujno preprečiti in v ta namen določiti ustrezne ukrepe za kaznovanje storilcev kaznivih dejanj; zato so se

SPORAZUMELE O NASLEDNJEM:



1. člen

Kaznivo dejanje (v nadaljnjem besedilu: kaznivo dejanje) stori vsakdo, ki v zraku v letu:

(a) nezakonito in nasilno ali grozeč z nasiljem zaseže zrakoplov ali ga kontrolira ali poskusi storiti kakšno teh dejanj ali

(b) sodeluje s tistim, ki stori ali poskusi storiti tako dejanje (udeleženec).

1. Kaznivo dejanje stori vsakdo, ki nezakonito in naklepno zaseže zrakoplov v letu ali ga kontrolira, in sicer z nasiljem, grožnjami ali izsiljevanjem oziroma s katero koli drugo obliko zastraševanja ali s katerim koli drugim tehnološkim sredstvom.

2. Oseba prav tako stori kaznivo dejanje, če resno zagrozi, da bo storila katero od kaznivih dejanj iz prvega odstavka, ali če nezakonito in namenoma povzroči, da nekdo prejme tako resno grožnjo.

3. Prav tako stori kaznivo dejanje vsakdo, ki:


DCAS Doc No. 4 - 2 -

(a) poskusi storiti katero od kaznivih dejanj iz prvega odstavka tega člena; ali

(b) organizira storitev kaznivega dejanja iz odstavkov 1, 2 ali 3(a) tega člena ali napelje druge k temu, da storijo tako dejanje; ali

(c) sodeluje pri kaznivem dejanju iz odstavkov 1, 2 ali 3(a) tega člena kot sostorilec; ali

(d) ve, da je neka oseba zagrešila kaznivo dejanje iz odstavkov 1, 2 ali 3(a) tega člena, ali jo želijo organi kazenskega pregona preganjati oziroma so jo obsodili zaradi takšnega kaznivega dejanja, vendar ji pomaga, da bi se izognila preiskavi, pregonu ali kazni.


4. Vsaka država pogodbenica mora kot kazniva dejanja opredeliti tudi eno ali oboje od naslednjega, ne glede na to, ali dejansko pride do katere od kršitev ali poskusa kršitev iz odstavkov 1, 2 ali 3(a) tega člena:

(a) dogovor dveh ali več oseb o storitvi kaznivega dejanja iz odstavkov 1, 2 ali 3(a) tega člena in, če to zahteva domača zakonodaja, tudi dejanje, ki ga stori eden od udeležencev v skladu z dogovorom; ali

(b) kakršno koli prispevanje k temu, da skupina oseb, ki deluje s skupnim ciljem, stori eno ali več kaznivih dejanj iz odstavkov 1, 2 ali 3(a) tega člena, pri tem pa ravna naklepno in:

(i) z namenom podpiranja splošne kriminalne dejavnosti ali cilja skupine, če takšna dejavnost ali cilj vključuje izvršitev kaznivega dejanja iz odstavkov 1, 2 ali 3(a) tega člena; ali

(ii) se zaveda, da namerava skupina storiti kaznivo dejanje iz odstavkov 1, 2 ali 3(a) tega člena.


2. člen

Vsaka država pogodbenica se zavezuje, da bo za kazniva dejanja iz 1. člena predpisala ostre kazni.



3. člen

1. Po tej konvenciji

[[(a) se šteje, da je zrakoplov v letu ves čas od trenutka, ko se po vkrcanju zapro vsa zunanja vrata, do trenutka, ko se katera koli vrata odpro za izkrcanje. Ob prisilnem pristajanju se šteje, da traja let vse dotlej, dokler pristojni organ ne prevzame odgovornosti za zrakoplov, ljudi in premoženje v njem.;]]

[[
(b)]] se šteje, da je zrakoplov v prometu od začetka priprav pred vzletom zrakoplova, ki jih opravlja letališko osebje ali člani posadke za posamezen let, do preteka 24 ur po kakršnem koli pristanku in se vselej podaljša za ves čas, kolikor je zrakoplov v letu, kot je definirano v odstavku (a) tega člena. Ob prisilnem pristajanju se šteje, da traja let vse dotlej, dokler pristojni organ ne prevzame odgovornosti za zrakoplov, ljudi in premoženje v njem.;]]



- 3 - DCAS Doc No. 4



2. Ta konvencija ne velja za zrakoplove, ki se uporabljajo v vojaške, carinske ali policijske namene.

3. Ta konvencija pride v poštev le, če je kraj vzleta ali kraj dejanskega pristanka zrakoplova, na katerem je bilo storjeno kaznivo dejanje, izven države registracije, bodisi da gre za zrakoplov v mednarodnem ali notranjem prometu.

4. V primerih iz 5. člena ta konvencija ne prihaja v poštev, če sta kraj vzleta in kraj dejanskega pristanka zrakoplova, na katerem je bilo storjeno kaznivo dejanje, v isti državi, omenjeni v navedenem členu.

5. Ne glede na tretji in četri odstavek tega člena pridejo 6., 7., 8. in 10. člen v poštev ne glede na kraj vzleta ali kraj dejanskega pristanka zrakoplova, če je storilec ali domnevni storilec kaznivega dejanja odkrit v državi, ki ni država registracije zrakoplova.


3. člen bis

1. Nič v tej konvenciji ne vpliva na druge pravice, obveznosti in odgovornosti držav in posameznikov po mednarodnem pravu, zlasti na cilje in načela Ustanovne listine Združenih narodov, Konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu in mednarodno humanitarno pravo.

2. Ta konvencija ne ureja dejavnosti oboroženih sil med oboroženim spopadom v smislu, ki ga imajo ti izrazi po mednarodnem humanitarnem pravu, ki ureja te dejavnosti, in dejavnosti oboroženih sil države pri opravljanju njenih uradnih dolžnosti, kolikor to urejajo druga pravila mednarodnega prava.

3. Določbe drugega odstavka tega člena se ne razlagajo, kot da upravičujejo ali uzakonjajo dejanja, ki so sicer nezakonita, ali kot da preprečujejo pregon po drugih zakonih.



4. člen

1. Vsaka država pogodbenica mora ukreniti, kar je potrebno, da vzpostavi svojo pristojnost za odločanje o kaznivih dejanjih iz 1. člena ter o vsakem drugem nasilnem dejanju zoper potnike ali posadko, ki ga je storila oseba, za katero se domneva, da je storilec kaznivega dejanja ali je v neposredni zvezi s tem dejanjem, in sicer v naslednjih primerih:

(a) kadar je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju te države;

(a)(b) kadar je bilo kaznivo dejanje storjeno zoper zrakoplov ali na zrakoplovu, ki je registriran v tej državi;

(b)(c) kadar zrakoplov, na katerem je bilo storjeno kaznivo dejanje, pristane na njenem ozemlju in je osumljenec še vedno v njem;



DCAS Doc No. 4 - 4 -

(c)(d) kadar je bilo kaznivo dejanje storjeno zoper zrakoplov ali na zrakoplovu, ki je bil brez posadke dan v zakup osebi, ki ima glavno poslovno enoto ali, če te ni, svoje stalno prebivališče v tej državi.;

(e) kadar je kaznivo dejanje storil državljan te države.

2. Država pogodbenica lahko vzpostavi svojo jurisdikcijo tudi za katero koli tako kaznivo dejanje v naslednjih primerih:

(a) kadar je bilo kaznivo dejanje storjeno zoper državljana te države;

(b) ga stori oseba brez državljanstva, katere običajno prebivališče je v tej državi.

3. Potem ko država pogodbenica ratificira, sprejme ali odobri ta protokol oz. pristopi k njemu, mora depozitarja obvestiti o jurisdikciji, ki jo je vzpostavila v okviru svoje nacionalne zakonodaje skladno z drugim odstavkom tega člena. Država pogodbenica mora depozitarju nemudoma sporočiti vsako morebitno spremembo.

2 4. Vsaka država pogodbenica ukrene vse potrebno, da vzpostavi pristojnost za kazniva dejanja iz 1. člena, v primeru da kadar je osumljenec na njenem ozemlju in te osebe ga ne izroči v smislu 8. člena kateri od držav pogodbenic, ki so za ta kazniva dejanja vzpostavile svojo jurisdikcijo skladno s prvim in drugim odstavkom tega člena državi, omenjeni v prvem odstavku tega člena.

3 5. Ta konvencija ne izključuje nobene kazenske pristojnosti, ki velja v skladu z nacionalno zakonodajo.



5. člen

Države pogodbenice, ki ustanovijo skupne organizacije za zračni promet ali mednarodne agencije in uporabljajo zrakoplove, ki imajo skupne ali mednarodne označbe, morajo na ustrezen način med seboj določiti, katera izmed držav bo v smislu te konvencije pristojna in bo imela atribute države registracije. O tem imenovanju morajo obvestiti Mednarodno organizacijo civilnega letalstva, ki to sporoči vsem državam pogodbenicam te konvencije.



6. člen

1. Če meni, da okoliščine to opravičujejo, mora vsaka država pogodbenica storilca kaznivega dejanja ali osumljenca, ki je na njenem ozemlju, pripreti ali ukreniti kaj drugega, da zagotovi njegovo* navzočnost. Pripor in drugi ukrepi morajo temeljiti na zakonodaji te države, vendar smejo trajati samo toliko, kolikor je potrebno, da se omogoči uvedba kazenskega ali izročitvenega postopka.

2. Taka država mora nemudoma začeti s predhodnim preverjanjem dejstev.

3. Vsakomur, ki je v priporu skladno s prvim odstavkom tega člena, mora biti omogočeno, da takoj stopi v stik z najbližjim ustreznim predstavnikom države, katere državljan* je.



- 5 - DCAS Doc No. 4

4. Če država pogodbenica po tem členu koga pripre, mora o priporu kot tudi o okoliščinah, ki ga opravičujejo, nemudoma obvestiti države pogodbenice, registracije zrakoplova, državo iz prvega in drugega odstavka 4. člena pod (c), državo, katere državljan je priprt, ki so skladno s prvim odstavkom 4. člena vzpostavile jurisdikcijo, ter depozitarja (skladno z drugim in tretjim odstavkom 4. člena), in če meni, da je to smotrno, vse druge zainteresirane države pogodbenice. Država pogodbenica, ki opravlja predhodno preiskavo po drugem odstavku tega člena, mora omenjenim pogodbenicam takoj sporočiti svoje ugotovitve in ali namerava prevzeti svojo pristojnost.



7. člen

Država pogodbenica, na katere ozemlju je obdolženec, je dolžna, če ga* ne izroči, brez izjeme in ne glede na to, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno na njenem ozemlju, posredovati zadevo svojim pristojnim organom v sodni pregon. Ti organi odločajo enako kot pri vsakem navadnem resnem kaznivem dejanju v skladu z zakonodajo zadevne države.


7. člen bis

Vsaki osebi, ki je v skladu s to konvencijo v priporu ali so proti njej uvedeni kakšni drugi ukrepi ali postopki, se zagotovi pravična obravnava, vključno z uživanjem vseh pravic in jamstev v skladu z zakonodajo države, na katere ozemlju je ta oseba, in ustreznimi določbami mednarodnega prava, vključno z mednarodnim pravom o človekovih pravicah.


8. člen

1. Kazniva dejanja iz 1. člena je treba šteti kot primer za izročitev v vsaki pogodbi o izročitvi, sklenjeni med državami pogodbenicami. Države pogodbenice se zavezujejo, da bodo v vsaki pogodbi o izročitvi, ki jo bodo sklenile med seboj, tovrstna kazniva dejanja določile kot primer za izročitev.

2. Če država pogodbenica, v kateri je izročitev odvisna od obstoja pogodbe, prejme zahtevo za izročitev od druge države pogodbenice, s katero nima pogodbe o izročitvi, ima pravico, da v zvezi s kaznivimi dejanji iz 1. člena kot zakonsko podlago za izročitev uporabi to konvencijo. Izročitev bo odvisna tudi od drugih pogojev, ki jih določa zakonodaja države, od katere se zahteva izročitev.

3. Države pogodbenice, ki izročitve ne pogojujejo z obstojem mednarodne pogodbe, medsebojno priznavajo kazniva dejanja iz 1. člena kot kazniva dejanja, za katera se lahko zahteva izročitev, v skladu s pogoji, določenimi z zakonodajo zaprošene države.

4. Za izročitev med državami pogodbenicami se bo štelo za kaznivo dejanje vsako dejanje, ki je bilo storjeno bodisi v kraju, v katerem se je zgodilo, bodisi v državah, ki so dolžne vzpostaviti svojo jurisdikcijo po odstavku 1 (b), (c), (d) in (e) 4. člena in ki so vzpostavile jurisdikcijo skladno z drugim odstavkom 4. člena.



DCAS Doc No. 4 - 6 -


5. Za izročitev med državami pogodbenicami bodo enakovredno obravnavana tudi kazniva dejanja iz pododstavkov (a) in (b) četrtega odstavka 1. člena.


8. člen bis

Nobeno kaznivo dejanje iz 1. člena se za namene izročitve ali vzajemne pravne pomoči ne šteje kot politično kaznivo dejanje ali kaznivo dejanje, povezano s političnim kaznivim dejanjem, ali kot politično motivirano kaznivo dejanje. Zato se prošnje za izročitev ali za medsebojno pravno pomoč, ki temelji na tovrstnem kaznivem dejanju, ne sme zavrniti zgolj z utemeljitvijo, da gre za politično kaznivo dejanje ali kaznivo dejanje, povezano s političnim kaznivim dejanjem, ali za politično motivirano kaznivo dejanje.


8. člen ter

Nobena določba te konvencije se ne razlaga kot obveznost izročitve ali zagotovitve vzajemne pravne pomoči, če ima zaprošena država pogodbenica utemeljene razloge za domnevo, da je bila zahteva za izročitev zaradi kaznivih dejanj iz 1. člena ali za vzajemno pravno pomoč v zvezi s takimi kaznivimi dejanji poslana z namenom preganjanja ali kaznovanja osebe zaradi njene rase, veroizpovedi, narodnosti, etnične pripadnosti ali političnega prepričanja, ali da bi z izpolnitvijo zahteve posegla v položaj te osebe iz katerega koli od navedenih razlogov.



9. člen

1. 1. Če je bilo ali če se pričakuje, da bo storjeno kakšno dejanje iz prvega odstavka 1. člena pod (a), morajo države pogodbenice nastopiti z ustreznimi ukrepi, da kontrolo nad zrakoplovom vrnejo zakonitemu kapetanu* posadke ali da jo ohranijo.

2. V primerih iz prejšnje točke mora vsaka država pogodbenica, v kateri so zrakoplov, potniki ali posadka, olajšati potnikom in posadki, da brž ko je mogoče nadaljujejo potovanje, zrakoplov in njegov tovor pa nemudoma vrniti zakonitim lastnikom.



10. člen

1. Države pogodbenice morajo po najboljših močeh pomagati druga drugi v kazenskih postopkih, sproženih zaradi kaznivih dejanj iz 1. člena in drugih dejanj iz 4. člena. V vseh primerih velja zakonodaja zadevne države.

2. Prvi odstavek tega člena ne vpliva na obveznosti iz katerega koli drugega bilateralnega ali multilateralnega sporazuma, v katerem gre ali bo šlo v celoti ali deloma za vzajemno pomoč pri kaznivih dejanjih.



- 7 - DCAS Doc No. 4


10. člen bis

Vsaka država pogodbenica, ki upravičeno domneva, da bo storjeno katero izmed dejanj iz 1. člena, mora v skladu s svojo nacionalno zakonodajo posredovati vse pomembne informacije, s katerimi razpolaga, in sicer tistim državam pogodbenicam, za katere meni, da so države iz prvega in drugega odstavka 4. člena.



11. člen

Vsaka država pogodbenica mora v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, brž ko je mogoče, svetu Mednarodne organizacije civilnega zrakoplovstva poslati vse svoje ustrezne informacije, ki se nanašajo:

(a) na okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno;

(b) na ukrepe, izvedene v skladu z 9. členom;

(c) na ukrepe, s katerimi je nastopila zoper storilca kaznivega dejanja ali osumljenca, zlasti pa na izid postopka izročitve ali drugih pravnih postopkov.



12. člen

1. V primeru kakršnega koli spora med dvema ali več državami pogodbenicami v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije, ki ga ni mogoče rešiti s pogajanji, lahko posamezna država zahteva arbitražo. Če se pogodbenice v šestih mesecih od dneva zahteve ne morejo zediniti o organizaciji arbitraže, lahko vsaka pogodbenica pošlje spor Mednarodnemu sodišču z zahtevo, ki jo vloži v skladu s statutom sodišča.

2. Vsaka država lahko ob podpisu ali ratifikaciji te konvencije ali ob pristopu k njej izrazi pridržek glede določb iz prejšnjega odstavka. Drugih držav pogodbenic prejšnji odstavek ne zavezuje glede držav pogodbenic, ki so izrazile tak pridržek.

3. Vsaka država pogodbenica, ki je izrazila pridržek v skladu s prejšnjim odstavkom, ga lahko kadar koli umakne s sporočilom, ki ga pošlje vladam depozitarjev.

3. Predlog stališč delegacije
Republika Slovenija meni, da je potrebno skleniti protokola o spremembi navedenih konvencij, saj je glede na nove in vedno bolj številčne grožnje zoper varnost v civilnem letalstvu potrebna prenovitev mednarodnih konvencij, ki sta iz leta 1970 in 1971.

Republika Glede podpira tudi klavzulo o izključitvi vojaških dejavnosti, saj se s tem izrecno pojasni, da vojaške aktivnosti ne sodijo v področje uporabe konvencij kazenskega prava. Tako klavzulo je zato treba vključiti v osnutek besedil za spremembo konvencij, če se želi jasno navesti, da je področje uporabe teh konvencij omejeno in da se za vojaške dejavnosti uporabljajo drugi pravni režimi. Za vojaške aktivnosti je še posebej v času vojne veljalo mednarodno javno pravo, in sicer Ustanovna listina ZN, ki je med drugim urejala prepoved uporabe sile in pravico članic do samoobrambe, pa tudi mednarodno humanitarno pravo, ki je, med drugim urejalo vprašanji jus ad bellum (kdaj se je dovoljeno zateči k oboroženim spopadom) in jus in bello (kaj je pri uporabi take sile sprejemljivo) itd.

Republika Slovenija lahko podpre navedena protokola tudi v primeru, da klavzula o izključitvi vojaških dejavnosti v protokol ne bo uvedena, saj pričakujemo poročilo o reševanju problematike s strani Združenih narodov v New Yorku z osnutkom celovite konvencije o mednarodnem terorizmu.

4. Predlog za sestavo delegacije, predračun stroškov za njeno delo in način njihovega pokritja
Vlada Republike Slovenije je imenovala delegacijo v naslednji sestavi:
- dr. Igor Jakomin, državni sekretar na Ministrstvu za promet, vodja delegacije,
- ga. Marija Adanja, veleposlanica Republike Slovenije na Kitajskem, članica delegacije,
- ga. Tina Hribar, Ministrstvo za promet, članica delegacije,
- mag. Mirko Komac, generalni direktor Direktorata za civilno letalstvo, Ministrstvo za promet, namestnik vodje delegacije,
- mag. Alojz Krapež, vodja Sektorja za navigacijske službe zračnega prometa, Direktorat za civilno letalstvo, Ministrstvo za promet, in kandidat Republike Slovenije za predstavnika v Svetu ICAO, namestnik vodje delegacije,
- g. Boštjan Šijanec, vodja Sektorja za letalske mednarodnopravne zadeve ter standarde in predpise, namestnik vodje delegacije.

Stroške udeležbe na Diplomatski konferenci iz prve točke tega sklepa predstavnikom Ministrstva za promet krije Ministrstvo za promet, predstavnici Ministrstva za zunanje zadeve pa Ministrstvo za zunanje zadeve.

Stroški MZP znašajo približno 15. 000 evrov (letalske vozovnice, nočitev, dnevnice, drugi prevozni stroški, in sicer za 5 članov delegacije za 14 dni, kolikor traja konferenca).

5. Predlog, kdo naj pogodbo parafira oziroma podpiše

Vodja delegacije Republike Slovenije dr. Igor Jakomin parafira besedilo protokolov, v primeru njegove odsotnosti pa besedilo parafirajo namestniki vodje delegacije po vrstnem redu, in sicer če je besedilo protokolov skladno s potrjenimi izhodišči in je na konferenci sprejeta odločitev o parafiranju.

6. Navedba, kateri organ bo mednarodno pogodbo ratificiral ter navedba ali zahteva sklenitev mednarodne pogodbe, izdajo novih ali spremembo veljavnih predpisov

Mednarodno pogodbo ratificira Državni zbor Republike Slovenije.
Glede na predlog protokolov pristojni organ ne pričakuje, da bo potrebno spremeniti nacionalne predpise.

7. Ocena potrebnih finančnih sredstev za izpolnitev mednarodne pogodbe in način njihove zagotovitve

Za izpolnitev mednarodne pogodbe ne bo potrebno zagotoviti finančnih sredstev, saj protokola ne zahtevata materialnih sredstev, ki bi bremenili države podpisnice.

8. Predlog odobritve začasne uporabe pogodbe

Začasna uporaba protokolov ni predvidena.

9. Izjava o primernosti sklenitve pogodbe z vidika skladnosti s pravnim redom in usmeritvami Evropske unije

Vsebina konvencij spada v izključno pristojnost držav (člani EU).


Priloga 1
Predlog akreditacijskega pisma in pooblastilo
(Opomba: Izda se v angleškem jeziku)

Spoštovanega Generalnega sekretarja Mednarodne organizacije civilnega letalstva gospoda Raymonda Benjamina obveščam, da so za zastopanje Republike Slovenije na Diplomatski konferenci, ki bo potekala v Pekingu od 30. avgusta do 10. septembra 2010, z namenom sprejema:
naslednji uradniki prejeli vsa potrebna pooblastila:

- dr. Igor Jakomin, državni sekretar na Ministrstvu za promet, vodja delegacije,
- ga. Marija Adanja, veleposlanica Republike Slovenije na Kitajskem, članica delegacije,
- mag. Mirko Komac, generalni direktor Direktorata za civilno letalstvo, Ministrstvo za promet, namestnik vodje delegacije,
- g. Boštjan Šijanec, vodja Sektorja za letalske mednarodnopravne zadeve ter standarde in predpise, namestnik vodje delegacije.
- mag. Alojz Krapež, vodja Sektorja za navigacijske službe zračnega prometa, Direktorat za civilno letalstvo, Ministrstvo za promet, in kandidat Republike Slovenije za predstavnika v Svetu ICAO, namestnik vodje delegacije,

Dodatno podeljujem navedenim uradnikom po vrstnem redu vsa potrebna pooblastila, da v imenu Vlade Republike Slovenije podpišejo mednarodni pravni instrument ali instrumente, ki se sprejmejo na konferenci.


Podpisano v Ljubljani dne ____________ (dan, mesec) 2010.




(Sample -ICAO)
LETTER OF CREDENTIALS AND FULL POWERS

I have the honour to inform the Secretary General of the International Civil Aviation Organization that the following officials have been duly accredited to represent (Name of State) at the Diplomatic Conference to be held in Beijing from 30 August to 10 September 2010, to adopt:

(Names of officials and an indication of their respective capacities as Chief Delegate, Alternate Chief Delegate, Delegate, Alternate or Adviser)

I further authorize (Names of the officials so authorized), having full powers, to sign on behalf of the Government of (Name of State), the international legal instrument or instruments which the Conference may adopt.

Done in (Place of signature) this (Day and month) 2010.
(Signed by:
Head of State,
Head of Government, or

Minister of Foreign Affairs



Priloga 2

Predlog predlogov protokola o spremembi Konvencije o zatiranju nezakonitih aktov zoper varnost civilnega zrakoplovstva in protokola o spremembi Konvencije o zatiranju nezakonite ugrabitve zrakoplovov
(v neuradnem slovenskem prevodu in angleškem jeziku v ločenem dokumentu)



***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***


DCAS Doc No. 1

(Peking, 30. avgust– 10. september 2010)

ZAČASNI DNEVNI RED



1. Otvoritev konference

2. Sprejetje dnevnega reda

3. Sprejetje Pravilnika

4. Izvolitev predsednika in podpredsednika konference

5. Ustanovitev odbora za akreditacijo

6. Organizacija dela:

7. Izvolitev predsednika komisije COW

8. Poročilo odbora za akreditacijo

9. Obravnava osnutkov prečiščenih besedil in osnutkov besedil protokolov

10. Sprejetje protokolov in prečiščenih besedil

11. Sprejetje sklepne listine konference in morebitnih drugih instrumentov, priporočil in sklepov, o katerih so se dogovorili

12. Podpis sklepne listine in protokolov



— KONEC —



DCAS Doc No. 3



OSNUTEK PREČIŠČENEGA BESEDILA MONTREALSKE KONVENCIJE IZ 1971,
KAKOR JE BILA SPREMENJENA S PROTOKOLOM O ZATIRANJU NEZAKONITIH DEJANJ ZOPER VARNOST CIVILNEGA LETALSTVA IZ 1988, S SPREMEMBAMI, KI JIH JE PREDLAGAL PRAVNI ODBOR


DRŽAVE ČLANICE TE KONVENCIJE SO MNENJA,



1. Oseba vsakdo stori kaznivo dejanje, če nezakonito in namenoma:





1 bis. Oseba vsakdo stori kaznivo dejanje, če nezakonito ali namenoma, s katero koli napravo, snovjo ali orožjem:


1 ter. Vsaka oseba prav tako stori kaznivo dejanje, če resno zagrozi, da bo storila katero od kaznivih dejanj iz pododstavkov (a), (b), (c), (d), (f), (g) in (h) prvega odstavka ali kaznivo dejanje iz prvega odstavka bis, ali če nezakonito in namenoma povzroči, da nekdo prejme tako resno grožnjo.

2. Prav tako stori kaznivo dejanje vsakdo, ki*:

3. Vsaka država pogodbenica mora kot kaznivo dejanje opredeliti tudi eno ali oboje od naslednjega, ne glede na to, ali dejansko pride do katere od kršitev ali poskusa kršitev iz odstavkov 1, 1 bis ali 1 ter tega člena:

DCAS Doc No. 3





DCAS Doc No. 3






Vsaka država pogodbenica** se zavezuje, da bo za kazniva dejanja iz 1. člena predpisala ostre kazni.



1. Ta konvencija ne velja za zrakoplove, ki se uporabljajo v vojaške, carinske ali policijske namene.

2. V primerih iz pododstavkov 1 (a), (b), (c), in (e), (f), (g), (h) in (i) prvega odstavka 1. člena velja ta konvencija ne glede na to, ali zrakoplov leti na mednarodni ali domači progi, samo:

3. Ne glede na drugi odstavek tega člena prihaja v primerih iz prvega odstavka 1. člena pod (a), (b), (c), in (e), (f), (g), (h) in (i) ta konvencija v poštev tudi, če sta storilec kaznivega dejanja ali osumljenec odkrita v državi, ki ni država registracije zrakoplova.

4. Glede držav pogodbenic, omenjenih v 9. členu, in v primerih iz prvega odstavka 1. člena pod (a), (b), (c), in (e), (f), (g), (h) in (i) ta konvencija ne velja, če sta kraja iz drugega odstavka tega člena pod (a) v isti državi, ki je ena izmed držav, omenjenih v 9. členu, razen če je bilo kaznivo dejanje storjeno ali sta storilec kaznivega dejanja ali osumljenec v kateri drugi državi.

5. V primerih iz prvega odstavka 1. člena pod (d) prihaja ta konvencija v poštev le, če gre za navigacijske naprave za mednarodno zračno plovbo.

6. Določbe drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena veljajo tudi v primerih iz drugega odstavka 1. člena.
DCAS Doc No. 3
4. ČLEN bis

1. Nič v tej konvenciji ne vpliva na druge pravice, obveznosti in odgovornosti držav in posameznikov po mednarodnem pravu, zlasti na cilje in načela Ustanovne listine Združenih narodov, Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu in mednarodnem humanitarnem pravu.

2. Ta konvencija ne ureja dejavnosti oboroženih sil med oboroženim spopadom v smislu, ki ga imajo ti izrazi po mednarodnem humanitarnem pravu, ki ureja te dejavnosti, in dejavnosti oboroženih sil države pri opravljanju njenih uradnih dolžnosti, kolikor to urejajo druga pravila mednarodnega prava.

3. Določbe drugega odstavka tega člena se ne razlagajo, kot da upravičujejo ali uzakonjajo dejanja, ki so sicer nezakonita, ali kot da preprečujejo pregon po drugih zakonih.


[4. ČLEN ter

1. Nič v tej konvenciji ne vpliva na pravice, obveznosti in odgovornosti držav pogodbenic iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, podpisane v Washingtonu, Londonu in Moskvi 1. julija 1968, Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje in skladiščenja bakteriološkega (biološkega) in toksičnega orožja in o njihovem uničevanju, podpisane v Washingtonu, Londonu in Moskvi 10. aprila 1972, ali Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, skladiščenja in uporabe kemičnega orožja in o njegovem uničenju, podpisane v Parizu 13. januarja 1993.

2. V smislu te konvencije kot kaznivo dejanje ne šteje prevoz predmeta ali snovi, ki sodi v prvi odstavek 1. člena pod (i)(3) ali, v kolikor se nanaša na jedrsko orožje ali drugo eksplozivno napravo, v prvi odstavek 1. člena pod (i)(4), če se tak predmet ali snov prenaša na ozemlje ali iz ozemlja države pogodbenice, ki je podpisnica Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ali če je prenos pod nadzorom take države, kadar:


[4. ČLEN ter

1. Nič v tej konvenciji ne vpliva na pravice, obveznosti in odgovornosti držav pogodbenic iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, podpisane v Washingtonu, Londonu in Moskvi 1. julija 1968, Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje in skladiščenja bakteriološkega (biološkega) in toksičnega orožja in o njihovem uničevanju, podpisane v Washingtonu, Londonu in Moskvi 10. aprila 1972, ali Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, skladiščenja in uporabe kemičnega orožja in o njegovem uničenju, podpisane v Parizu 13. januarja 1993.






2. V smislu te konvencije kot kaznivo dejanje ne šteje prevoz predmeta ali snovi, ki sodi v prvi odstavek 1. člena pod (i)(3) ali, v kolikor se nanaša na jedrsko orožje ali drugo eksplozivno napravo, v prvi odstavek 1. člena pod (i)(4), če se tak predmet ali snov prenaša na ozemlje ali iz ozemlja države pogodbenice, ki je podpisnica Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ali če je prenos pod nadzorom take države, kadar:



1. Vsaka država pogodbenica mora ukreniti, kar je potrebno, da vzpostavi svojo pristojnost za kazniva dejanja iz 1. člena v naslednjih primerih:

2. Država pogodbenica lahko vzpostavi svojo jurisdikcijo nad vsakim takim kaznivim dejanjem, če:

___________________
1 Opomba sekretariata: 4. člen je predstavljen v dveh različicah, in sicer skladno z dvema različicama 1. člena, odstavka 1 (i).
DCAS Doc No. 3


3. Potem ko država pogodbenica ratificira, sprejme ali odobri ta protokol oz. pristopi k njemu, mora depozitarja obvestiti o jurisdikciji, ki jo je vzpostavila v okviru svoje nacionalne zakonodaje skladno z drugim odstavkom tega člena. Država pogodbenica mora depozitarju nemudoma sporočiti vsako morebitno spremembo.

24. Vsaka država pogodbenica ukrene vse potrebno, da vzpostavi pristojnost za kazniva dejanja iz 1. člena, v primeru da kadar je osumljenec na njenem ozemlju in te osebe ga ne izroči v smislu 8. člena kateri od držav pogodbenic, ki so za ta kazniva dejanja vzpostavile svojo jurisdikcijo skladno z zadevnim odstavkom tega člena državi, omenjeni v prvem odstavku tega člena.

36. Ta konvencija ne izključuje nobene kazenske pristojnosti, ki velja v skladu z nacionalno zakonodajo.



1. Če meni, da okoliščine to opravičujejo, mora vsaka država pogodbenica storilca kaznivega dejanja ali osumljenca, ki je na njenem ozemlju, pripreti ali ukreniti kaj drugega, da zagotovi njegovo* navzočnost. Pripor in drugi ukrepi morajo temeljiti na zakonodaji te države, vendar smejo trajati samo toliko, kolikor je potrebno, da se omogoči uvedba kazenskega ali izročitvenega postopka.

2. Taka država mora nemudoma začeti s predhodnim preverjanjem dejstev.

3. Vsakomur, ki je v priporu skladno s prvim odstavkom tega člena, mora biti omogočeno, da takoj stopi v stik z najbližjim ustreznim predstavnikom države, katere državljan* je.

4. Kadar država pogodbenica v smislu tega člena koga pripre, mora države pogodbenice, iz prvega odstavka 5. člena ki so skladno s prvim odstavkom 5. člena vzpostavile jurisdikcijo, ter depozitarja (skladno z drugim in tretjim odstavkom 5. člena), in državo, katere državljan je priprt, če meni, da je to potrebno, vsako državo pogodbenico, ki je zainteresirana za dejstvo, nemudoma obvestiti o tem, da je takšna oseba v priporu, in tudi o okoliščinah, ki terjajo njen* pripor. Država pogodbenica, ki opravlja predhodno preiskavo po drugem odstavku tega člena, mora o svojih ugotovitvah nemudoma obvestiti omenjene države pogodbenice in navesti, ali namerava vršiti jurisdikcijo.



Država pogodbenica, na katere ozemlju je obdolženec, je dolžna, če ga* ne izroči, brez izjeme in ne glede na to, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno na njenem ozemlju, posredovati zadevo svojim pristojnim organom v sodni pregon. Ti organi odločajo enako kot pri vsakem navadnem resnem kaznivem dejanju v skladu z zakonodajo zadevne države.




Vsaki osebi, ki je v skladu s to konvencijo v priporu ali so proti njej uvedeni kakšni drugi ukrepi ali postopki, se zagotovi pravična obravnava, vključno z uživanjem vseh pravic in jamstev v skladu z zakonodajo države, na katere ozemlju je ta oseba, in ustreznimi določbami mednarodnega prava, vključno z mednarodnim pravom o človekovih pravicah.


1. Kazniva dejanja iz 1. člena je treba šteti kot primer za izročitev v vsaki pogodbi o izročitvi, sklenjeni med državami pogodbenicami. Države pogodbenice se zavezujejo, da bodo v vsaki pogodbi o izročitvi, ki jo bodo sklenile med seboj, to kaznivo dejanje določile kot primer za izročitev.

2. Če država pogodbenica, v kateri je izročitev odvisna od obstoja pogodbe, prejme zahtevo za izročitev od druge države pogodbenice, s katero nima pogodbe o izročitvi, ima pravico, da v zvezi s kaznivimi dejanji iz 1. člena kot zakonsko podlago za izročitev uporabi to konvencijo. Izročitev bo odvisna tudi od drugih pogojev, ki jih določa zakonodaja države, od katere se zahteva izročitev.

3. Države pogodbenice, ki izročitve ne pogojujejo z obstojem mednarodne pogodbe, medsebojno priznavajo kazniva dejanja iz 1. člena kot kazniva dejanja, za katera se lahko zahteva izročitev, v skladu s pogoji, določenimi z zakonodajo zaprošene države.

4. Za izročitev med državami pogodbenicami se bo štelo za kaznivo dejanje tisto dejanje, ki je bilo storjeno bodisi v kraju, v katerem se je zgodilo, bodisi v državah, ki so dolžne vzpostaviti svojo jurisdikcijo po odstavku 1 (b), (c), in (d) in (e) 5. člena in ki so vzpostavile jurisdikcijo skladno z drugim odstavkom 5. člena.

5. Za izročitev med državami pogodbenicami bodo enakovredno obravnavana tudi kazniva dejanja iz pododstavkov (a) in (b) tretjega odstavka 1. člena.

8. ČLEN bis

Nobeno kaznivo dejanje iz 1. člena se za namene izročitve ali vzajemne pravne pomoči ne šteje kot politično kaznivo dejanje ali kaznivo dejanje, povezano s političnim kaznivim dejanjem, ali kot politično motivirano kaznivo dejanje. Zato se zahteve za izročitev ali vzajemno pravno pomoč, ki temelji na takem kaznivem dejanju, ne sme zavrniti izključno na podlagi utemeljitve, da je to politično kaznivo dejanje ali kaznivo dejanje, povezano s političnim kaznivim dejanjem, ali politično motivirano kaznivo dejanje.

8. ČLEN ter

Nobena določba te konvencije se ne razlaga kot obveznost izročitve ali zagotovitve vzajemne pravne pomoči, če ima zaprošena država pogodbenica utemeljene razloge za domnevo, da je bila zahteva za izročitev zaradi kaznivih dejanj iz 1. člena ali za vzajemno pravno pomoč v zvezi s takimi kaznivimi dejanji poslana z namenom preganjanja ali kaznovanja osebe zaradi njene rase, veroizpovedi, narodnosti, etnične pripadnosti ali političnega prepričanja, ali da bi z izpolnitvijo zahteve posegla v položaj te osebe iz katerega koli od navedenih razlogov.


DCAS Doc No. 3

Države pogodbenice, ki ustanovijo skupne organizacije za zračni promet ali mednarodne agencije in uporabljajo zrakoplove, ki imajo skupne ali mednarodne označbe, morajo na ustrezen način med seboj določiti, katera izmed držav bo v smislu te konvencije pristojna in bo imela atribute države registracije. O tem imenovanju morajo obvestiti Mednarodno organizacijo civilnega letalstva, ki to sporoči vsem državam pogodbenicam te konvencije.



1. Države pogodbenice si v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom prizadevajo sprejeti ustrezne ukrepe, da preprečijo kazniva dejanja iz 1. člena.

2. Kadar ima zrakoplov zaradi kakšnega kaznivega dejanja iz 1. člena zamudo ali je moral prekiniti let, mora vsaka država pogodbenica, v kateri so zrakoplov, potniki ali posadka, olajšati potnikom in posadki, da brž ko je mogoče nadaljujejo potovanje in brez odlašanja vrniti zrakoplov in njegov tovor zakonitim lastnikom.


1. Države pogodbenice morajo po najboljših močeh pomagati druga drugi v kazenskih postopkih, sproženih zaradi kaznivih dejanj. V vseh primerih velja zakonodaja zaprošene države.

2. Prvi odstavek tega člena ne vpliva na obveznosti iz katerega koli drugega bilateralnega ali multilateralnega sporazuma, v katerem gre ali bo šlo v celoti ali deloma za vzajemno pomoč pri kaznivih dejanjih.



Vsaka država pogodbenica, ki upravičeno domneva, da bo storjeno katero izmed dejanj iz 1. člena, mora v skladu s svojo nacionalno zakonodajo posredovati vse pomembne informacije, s katerimi razpolaga, tistim državam pogodbenicam, za katere meni, da so države iz prvega in drugega odstavka 5. člena.



13. ČLEN

Vsaka država pogodbenica mora v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, brž ko je mogoče, svetu Mednarodne organizacije civilnega zrakoplovstva poslati vse svoje ustrezne informacije, ki se nanašajo:


1. V primeru kakršnega koli spora med dvema ali več državami pogodbenicami v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije, ki ga ni mogoče rešiti s pogajanji, lahko posamezna država zahteva arbitražo. Če se pogodbenice v šestih mesecih od dneva zahteve ne morejo zediniti o organizaciji arbitraže, lahko vsaka pogodbenica pošlje spor Mednarodnemu sodišču z zahtevo, ki jo vloži v skladu s statutom sodišča.

2. Vsaka država lahko ob podpisu ali ratifikaciji te konvencije ali ob pristopu k njej izjavi, da je določbe iz prejšnjega odstavka ne zavezujejo. Drugih držav pogodbenic prejšnji odstavek ne zavezuje glede držav pogodbenic, ki so izrazile tak pridržek.

3. Vsaka država pogodbenica, ki je izrazila pridržek v skladu s prejšnjim odstavkom, ga lahko kadar koli umakne s sporočilom, ki ga pošlje vladam depozitarjev.




—KONEC —

DCAS Doc No. 4
2/02/10




OSNUTEK PREČIŠČENEGA BESEDILA HAAŠKE KONVENCIJE IZ 1970
S SPREMEMBAMI, KI JIH JE PREDLAGAL PRAVNI ODBOR



PREAMBULA

DRŽAVE ČLANICE TE KONVENCIJE MENIJO,

da nezakonita dejanja ugrabitve (ujetja) ali opravljanje kontrole nad zrakoplovi v prometu letu ogrožajo varnost ljudi in premoženja, resno ovirajo zrakoplovne storitve in spodkopavajo zaupanje ljudi širom po svetu v varnost civilnega zrakoplovstva;

da jih je nujno preprečiti in v ta namen določiti ustrezne ukrepe za kaznovanje storilcev kaznivih dejanj; zato so se



Kaznivo dejanje (v nadaljnjem besedilu: kaznivo dejanje) stori vsakdo, ki v zraku v letu:

1. Kaznivo dejanje stori vsakdo, ki nezakonito in naklepno zaseže zrakoplov v letu ali ga kontrolira, in sicer z nasiljem, grožnjami ali izsiljevanjem oziroma s katero koli drugo obliko zastraševanja ali s katerim koli drugim tehnološkim sredstvom.

2. Oseba prav tako stori kaznivo dejanje, če resno zagrozi, da bo storila katero od kaznivih dejanj iz prvega odstavka, ali če nezakonito in namenoma povzroči, da nekdo prejme tako resno grožnjo.

3. Prav tako stori kaznivo dejanje vsakdo, ki:



4. Vsaka država pogodbenica mora kot kazniva dejanja opredeliti tudi eno ali oboje od naslednjega, ne glede na to, ali dejansko pride do katere od kršitev ali poskusa kršitev iz odstavkov 1, 2 ali 3(a) tega člena:


Vsaka država pogodbenica se zavezuje, da bo za kazniva dejanja iz 1. člena predpisala ostre kazni.



1. Po tej konvenciji

2. Ta konvencija ne velja za zrakoplove, ki se uporabljajo v vojaške, carinske ali policijske namene.

3. Ta konvencija pride v poštev le, če je kraj vzleta ali kraj dejanskega pristanka zrakoplova, na katerem je bilo storjeno kaznivo dejanje, izven države registracije, bodisi da gre za zrakoplov v mednarodnem ali notranjem prometu.

4. V primerih iz 5. člena ta konvencija ne prihaja v poštev, če sta kraj vzleta in kraj dejanskega pristanka zrakoplova, na katerem je bilo storjeno kaznivo dejanje, v isti državi, omenjeni v navedenem členu.

5. Ne glede na tretji in četri odstavek tega člena pridejo 6., 7., 8. in 10. člen v poštev ne glede na kraj vzleta ali kraj dejanskega pristanka zrakoplova, če je storilec ali domnevni storilec kaznivega dejanja odkrit v državi, ki ni država registracije zrakoplova.


1. Nič v tej konvenciji ne vpliva na druge pravice, obveznosti in odgovornosti držav in posameznikov po mednarodnem pravu, zlasti na cilje in načela Ustanovne listine Združenih narodov, Konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu in mednarodno humanitarno pravo.

2. Ta konvencija ne ureja dejavnosti oboroženih sil med oboroženim spopadom v smislu, ki ga imajo ti izrazi po mednarodnem humanitarnem pravu, ki ureja te dejavnosti, in dejavnosti oboroženih sil države pri opravljanju njenih uradnih dolžnosti, kolikor to urejajo druga pravila mednarodnega prava.

3. Določbe drugega odstavka tega člena se ne razlagajo, kot da upravičujejo ali uzakonjajo dejanja, ki so sicer nezakonita, ali kot da preprečujejo pregon po drugih zakonih.



1. Vsaka država pogodbenica mora ukreniti, kar je potrebno, da vzpostavi svojo pristojnost za odločanje o kaznivih dejanjih iz 1. člena ter o vsakem drugem nasilnem dejanju zoper potnike ali posadko, ki ga je storila oseba, za katero se domneva, da je storilec kaznivega dejanja ali je v neposredni zvezi s tem dejanjem, in sicer v naslednjih primerih:


2. Država pogodbenica lahko vzpostavi svojo jurisdikcijo tudi za katero koli tako kaznivo dejanje v naslednjih primerih:

3. Potem ko država pogodbenica ratificira, sprejme ali odobri ta protokol oz. pristopi k njemu, mora depozitarja obvestiti o jurisdikciji, ki jo je vzpostavila v okviru svoje nacionalne zakonodaje skladno z drugim odstavkom tega člena. Država pogodbenica mora depozitarju nemudoma sporočiti vsako morebitno spremembo.

2 4. Vsaka država pogodbenica ukrene vse potrebno, da vzpostavi pristojnost za kazniva dejanja iz 1. člena, v primeru da kadar je osumljenec na njenem ozemlju in te osebe ga ne izroči v smislu 8. člena kateri od držav pogodbenic, ki so za ta kazniva dejanja vzpostavile svojo jurisdikcijo skladno s prvim in drugim odstavkom tega člena državi, omenjeni v prvem odstavku tega člena.

3 5. Ta konvencija ne izključuje nobene kazenske pristojnosti, ki velja v skladu z nacionalno zakonodajo.



Države pogodbenice, ki ustanovijo skupne organizacije za zračni promet ali mednarodne agencije in uporabljajo zrakoplove, ki imajo skupne ali mednarodne označbe, morajo na ustrezen način med seboj določiti, katera izmed držav bo v smislu te konvencije pristojna in bo imela atribute države registracije. O tem imenovanju morajo obvestiti Mednarodno organizacijo civilnega letalstva, ki to sporoči vsem državam pogodbenicam te konvencije.



1. Če meni, da okoliščine to opravičujejo, mora vsaka država pogodbenica storilca kaznivega dejanja ali osumljenca, ki je na njenem ozemlju, pripreti ali ukreniti kaj drugega, da zagotovi njegovo* navzočnost. Pripor in drugi ukrepi morajo temeljiti na zakonodaji te države, vendar smejo trajati samo toliko, kolikor je potrebno, da se omogoči uvedba kazenskega ali izročitvenega postopka.

2. Taka država mora nemudoma začeti s predhodnim preverjanjem dejstev.

3. Vsakomur, ki je v priporu skladno s prvim odstavkom tega člena, mora biti omogočeno, da takoj stopi v stik z najbližjim ustreznim predstavnikom države, katere državljan* je.




Država pogodbenica, na katere ozemlju je obdolženec, je dolžna, če ga* ne izroči, brez izjeme in ne glede na to, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno na njenem ozemlju, posredovati zadevo svojim pristojnim organom v sodni pregon. Ti organi odločajo enako kot pri vsakem navadnem resnem kaznivem dejanju v skladu z zakonodajo zadevne države.


Vsaki osebi, ki je v skladu s to konvencijo v priporu ali so proti njej uvedeni kakšni drugi ukrepi ali postopki, se zagotovi pravična obravnava, vključno z uživanjem vseh pravic in jamstev v skladu z zakonodajo države, na katere ozemlju je ta oseba, in ustreznimi določbami mednarodnega prava, vključno z mednarodnim pravom o človekovih pravicah.


1. Kazniva dejanja iz 1. člena je treba šteti kot primer za izročitev v vsaki pogodbi o izročitvi, sklenjeni med državami pogodbenicami. Države pogodbenice se zavezujejo, da bodo v vsaki pogodbi o izročitvi, ki jo bodo sklenile med seboj, tovrstna kazniva dejanja določile kot primer za izročitev.

2. Če država pogodbenica, v kateri je izročitev odvisna od obstoja pogodbe, prejme zahtevo za izročitev od druge države pogodbenice, s katero nima pogodbe o izročitvi, ima pravico, da v zvezi s kaznivimi dejanji iz 1. člena kot zakonsko podlago za izročitev uporabi to konvencijo. Izročitev bo odvisna tudi od drugih pogojev, ki jih določa zakonodaja države, od katere se zahteva izročitev.

3. Države pogodbenice, ki izročitve ne pogojujejo z obstojem mednarodne pogodbe, medsebojno priznavajo kazniva dejanja iz 1. člena kot kazniva dejanja, za katera se lahko zahteva izročitev, v skladu s pogoji, določenimi z zakonodajo zaprošene države.

4. Za izročitev med državami pogodbenicami se bo štelo za kaznivo dejanje vsako dejanje, ki je bilo storjeno bodisi v kraju, v katerem se je zgodilo, bodisi v državah, ki so dolžne vzpostaviti svojo jurisdikcijo po odstavku 1 (b), (c), (d) in (e) 4. člena in ki so vzpostavile jurisdikcijo skladno z drugim odstavkom 4. člena.


5. Za izročitev med državami pogodbenicami bodo enakovredno obravnavana tudi kazniva dejanja iz pododstavkov (a) in (b) četrtega odstavka 1. člena.


Nobeno kaznivo dejanje iz 1. člena se za namene izročitve ali vzajemne pravne pomoči ne šteje kot politično kaznivo dejanje ali kaznivo dejanje, povezano s političnim kaznivim dejanjem, ali kot politično motivirano kaznivo dejanje. Zato se prošnje za izročitev ali za medsebojno pravno pomoč, ki temelji na tovrstnem kaznivem dejanju, ne sme zavrniti zgolj z utemeljitvijo, da gre za politično kaznivo dejanje ali kaznivo dejanje, povezano s političnim kaznivim dejanjem, ali za politično motivirano kaznivo dejanje.


Nobena določba te konvencije se ne razlaga kot obveznost izročitve ali zagotovitve vzajemne pravne pomoči, če ima zaprošena država pogodbenica utemeljene razloge za domnevo, da je bila zahteva za izročitev zaradi kaznivih dejanj iz 1. člena ali za vzajemno pravno pomoč v zvezi s takimi kaznivimi dejanji poslana z namenom preganjanja ali kaznovanja osebe zaradi njene rase, veroizpovedi, narodnosti, etnične pripadnosti ali političnega prepričanja, ali da bi z izpolnitvijo zahteve posegla v položaj te osebe iz katerega koli od navedenih razlogov.



1. 1. Če je bilo ali če se pričakuje, da bo storjeno kakšno dejanje iz prvega odstavka 1. člena pod (a), morajo države pogodbenice nastopiti z ustreznimi ukrepi, da kontrolo nad zrakoplovom vrnejo zakonitemu kapetanu* posadke ali da jo ohranijo.

2. V primerih iz prejšnje točke mora vsaka država pogodbenica, v kateri so zrakoplov, potniki ali posadka, olajšati potnikom in posadki, da brž ko je mogoče nadaljujejo potovanje, zrakoplov in njegov tovor pa nemudoma vrniti zakonitim lastnikom.



1. Države pogodbenice morajo po najboljših močeh pomagati druga drugi v kazenskih postopkih, sproženih zaradi kaznivih dejanj iz 1. člena in drugih dejanj iz 4. člena. V vseh primerih velja zakonodaja zadevne države.

2. Prvi odstavek tega člena ne vpliva na obveznosti iz katerega koli drugega bilateralnega ali multilateralnega sporazuma, v katerem gre ali bo šlo v celoti ali deloma za vzajemno pomoč pri kaznivih dejanjih.



Vsaka država pogodbenica, ki upravičeno domneva, da bo storjeno katero izmed dejanj iz 1. člena, mora v skladu s svojo nacionalno zakonodajo posredovati vse pomembne informacije, s katerimi razpolaga, in sicer tistim državam pogodbenicam, za katere meni, da so države iz prvega in drugega odstavka 4. člena.



Vsaka država pogodbenica mora v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, brž ko je mogoče, svetu Mednarodne organizacije civilnega zrakoplovstva poslati vse svoje ustrezne informacije, ki se nanašajo:



1. V primeru kakršnega koli spora med dvema ali več državami pogodbenicami v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije, ki ga ni mogoče rešiti s pogajanji, lahko posamezna država zahteva arbitražo. Če se pogodbenice v šestih mesecih od dneva zahteve ne morejo zediniti o organizaciji arbitraže, lahko vsaka pogodbenica pošlje spor Mednarodnemu sodišču z zahtevo, ki jo vloži v skladu s statutom sodišča.

2. Vsaka država lahko ob podpisu ali ratifikaciji te konvencije ali ob pristopu k njej izrazi pridržek glede določb iz prejšnjega odstavka. Drugih držav pogodbenic prejšnji odstavek ne zavezuje glede držav pogodbenic, ki so izrazile tak pridržek.

3. Vsaka država pogodbenica, ki je izrazila pridržek v skladu s prejšnjim odstavkom, ga lahko kadar koli umakne s sporočilom, ki ga pošlje vladam depozitarjev.




—KONEC —




Opomba prevajalca:
· * gre zgolj za minimalno razliko v zvezi s politično korektnostjo, pri čemer v Sloveniji nismo tako strogi in razlike v jeziku zato običajno ne izražamo, ker zveni preveč prisiljeno
· ** ''Contracting State'' se nadomesti z izrazom ''State Party'', vendar se v slovenščini običajno oboje prevede kot država pogodbenica, zato sprememba v besedilu ni povsod opazna


Zadnja sprememba: 07/06/2010
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov