Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
Šifra: 51002-11/2006/5
Ljubljana, 16.03.2006
DRŽAVNI ZBOR
REPUBLIKE SLOVENIJE
Odbor za zunanjo politiko
LJUBLJANA
Vlada Republike Slovenije je na 65. redni seji dne 16.03.2006 sprejela:
- pobudo za sklenitev Sporazuma o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Nove Zelandije,
ki vam jo pošiljamo na podlagi petega odstavka 70. člena zakona o zunanjih zadevah.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bosta kot njena predstavnika pri delu Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovala:
- mag. Janez Drobnič, minister za delo, družino in socialne zadeve,
- Marjeta Cotman, državna sekretarka v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
mag. Božo Predalič
V. D. GENERALNEGA SEKRETARJA
PRILOGA: 1
Šifra: 51002-11/2006/5
Ljubljana, 16.03.2006
POBUDA ZA SKLENITEV SPORAZUMA O SOCIALNI VARNOSTI MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO NOVE ZELANDIJE
Na podlagi 70. člena Zakona o zunanjih zadevah (Ur.l.RS, št. 113/03-uradno prečiščeno besedilo) daje Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Pobudo za sklenitev Sporazuma o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Nove Zelandije.
1. Razlogi zaradi katerih se predlaga sklenitev Sporazuma o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Nove Zelandije
Slovenija je zainteresirana za zaščito in zagotavljanje socialne varnosti svojim državljanom, zato ima sklenitev Sporazuma o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Nove Zelandije velik pomen. S sklenitvijo tovrstnega sporazuma bo Slovencem, ki živijo in delajo na Novi Zelandiji v primeru vrnitve v domovino dana možnost uživanja pravic iz novozelandskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in obratno.
Slovenska in novozelandska stran sta se dogovorili za sklenitev sporazuma, ker področje socialne varnosti med državama še ni urejeno. S sporazumom bo omogočeno seštevanje zavarovalnih dob oziroma dob aktivnega prebivanja za pridobitev pravice do pokojnine, kot tudi izplačevanje že pridobljene pokojnine v drugo državo pogodbenico, brez znižanja pokojnin. Sporazum zajema le področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj je Nova Zelandija prekomorska država in tovrstni sporazumi ne vključujejo tudi ostalih področij socialne varnosti. To pomeni, da je morebitna ureditev zdravstvenega področja s to državo, odvisna od samostojnega sporazuma, ki bo pokrival področje zdravstva.
Novozelandska stran je slovenski strani izročila osnutek sporazuma, ki ga je slovenska stran le dopolnila s svojimi določili. Ostala vsebinska vprašanja in spremembe besedila bodo dogovorjene na samih pogajanjih.
2. Bistveni elementi sporazuma
Sporazum o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Nove Zelandije bo na podlagi enake obravnave oseb omogočil osebam, ki so v zavarovanju obeh držav pogodbenic dopolnile določeno pokojninsko oziroma zavarovalno dobo predvsem naslednje:
- izplačevanje dajatev iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, priznanih po zakonodaji ene pogodbenice, v drugo pogodbenico, brez morebitnega znižanja pokojnin
- seštevanje zavarovalnih dob, dopolnjenih na ozemlju obeh pogodbenic zaradi izpolnitve pogojev za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po zakonodaji posamezne pogodbenice
3. Predlog stališč delegacije
Slovenska delegacija bo zastopala stališče, da je sklenitev sporazuma potrebna za ureditev položaja slovenskih in novozelandskih delavcev, ki delajo oziroma so delali v eni ali drugi pogodbenici. Slovenska delegacija si bo prizadevala za rešitve, ki bodo pripomogle k ureditvi problematike.
4. Predlog za sestavo delegacije, predračun stroškov za njeno delo in način pokritja
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, kot nosilec aktivnosti za sklenitev sporazuma, po dogovoru z ostalimi udeleženimi področji, predlaga naslednjo sestavo delegacije:
- Marko Štrovs, generalni direktor na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, vodja delegacije,
- Jana Lovšin, vodja Službe za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve,
- Darka Hribar, vodja Oddelka za mednarodno sodelovanje in konvencije na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
- Alenka Žagar, svetovalka II na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Stroški za delo delegacije bodo kriti iz sredstev Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, stroške za svojo članico delegacije pa krije Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
5. Predlog, kdo naj pogodbo parafira
Sporazum o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Nove Zelandije bo po doseženem vsebinskem soglasju in uskladitvi parafiral g. Marko Štrovs, generalni direktor na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, vodja delegacije za sklenitev Sporazuma o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Nove Zelandije.
6. Ratifikacija sporazuma in vpliv na domačo zakonodajo
Sporazum o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Nove Zelandije v skladu s tretjim odstavkom 75. člena Zakona o zunanjih zadevah ratificira državni zbor.
Zaradi sklenitve sporazuma ne bo potrebno sprejemati novih ali spreminjati veljavnih zakonov.
7. Ocena potrebnih finančnih sredstev za izpolnjevanje sporazuma med ministrstvoma in način njihove zagotovitve
S sklenitvijo Sporazuma o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Nove Zelandije se bo povečalo finančno breme Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, predvsem zaradi povečanja števila upravičencev, ki bodo na podlagi novega sporazuma lahko uveljavljali svoje pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Višino tega finančnega bremena je vnaprej težko predvideti, ker ni znano natančno število vseh bodočih upravičencev do dajatev, vendar se ne pričakuje bistveno povečanje.
8. Predlog odobritve začasne uporabe pogodbe
/
9. Izjava o primernosti sklenitve pogodbe z vidika skladnosti s pravnim redom in usmeritvami Evropske unije
Gradivo ni v neposredni povezavi s pravnim redom EU.
Osnutek 23. 9. 2002
Vlada Republike Slovenije
in
Vlada Nove Zelandije,
ki sta odločeni, da bosta sodelovali na področju socialne varnosti,
sta v ta namen sklenili
SPORAZUM O SOCIALNI VARNOSTI MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO NOVE ZELANDIJE
Pogodbenici se sporazumeta, kot sledi:
1. DEL
Splošne določbe
1. člen
Opredelitev izrazov
1. V tem sporazumu, razen če sobesedilo ne zahteva drugače,
pristojni organ pomeni:
a) za Novo Zelandijo generalnega direktorja Ministrstva za socialni razvoj
in
b) za Slovenijo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve;
pristojni nosilec pomeni:
a) za Novo Zelandijo nosilca, pristojnega za izvajanje tega sporazuma v imenu pristojnega organa za Novo Zelandijo, in
b) za Slovenijo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;
prispevek pomeni denarni prispevek v sistem socialne varnosti druge države po zakonodaji druge države;
dan pomeni koledarski dan;
zakonodaja v zvezi s pogodbenico pomeni zakone, uredbe in predpise te pogodbenice, opredeljene v 2. členu;
mesec pomeni koledarski mesec, razen kot določa tretji odstavek;
Nova Zelandija ne vključuje Cookovih otokov, atolov Niue ali Tokelau;
novozelandska dajatev pomeni katerokoli od naslednjih dajatev:
a) starostno pokojnino;
b) invalidnino;
c) dajatev za vdovo;
d) oskrbnino za vdovca;
e) pokojnino za vojne veterane, ne vključuje pa
f) prejemkov za samsko življenje;
novozelandske dajatve ima enak pomen kot novozelandska dajatev;
slovenska dajatev pomeni vsako denarno dajatev, pokojnino ali dodatek, določeno z zakonodajo iz 2. odstavka 2. člena in vključuje vsa povišanja, ki se nanašajo na takšno dajatev, pokojnino ali dodatek.
zavarovalna doba pomeni vsako dobo plačevanja prispevkov in vsako drugo dobo, ki se upošteva po slovenski zakonodaji.
cilji socialne varnosti vključujejo:
a) izvajanje zakonov pogodbenice o socialni varnosti;
b) pobiranje zapadlih obveznosti pogodbenice iz naslova socialne varnosti;
c) obvarovanje zakonov pogodbenice o socialni varnosti, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem, pregonom in kaznovanjem kršitev na podlagi teh zakonov;
d) izvrševanje zakonov pogodbenice o socialni varnosti, ki nalagajo denarne kazni;
e) vodenje postopkov pred sodišči ali senati po zakonih o socialni varnosti pogodbenice.
2. Izraz, ki ni opredeljen v prvem odstavku, ima, razen če sobesedilo ne zahteva drugače, pomen, ki mu ga priznava merodajna zakonodaja pogodbenice, če pa gre za navzkrižje pomenov, ima izraz pomen, ki mu ga priznava zakonodaja katerekoli pogodbenice, če pristojni nosilci pogodbenic soglašajo, da je v danih razmerah ustreznejši.
3. Za namene združevanja obdobij bivanja ali prispevnih dob v drugi državi se mora število polnih mesecev v tem obdobju, če skupna doba presega število polnih mesecev za vsaj 15 dni, povečati za 1.
2. člen
Zakonodaja, na katero se nanaša ta sporazum
1. Za Novo Zelandijo se ta sporazum nanaša na novozelandski Zakon o starostni pokojnini 2001 (the New Zealand Superannuation Act 2001), Zakon o socialni varnosti (Social Security Act) 1964 in Zakon o socialnem skrbstvu (prehodne določbe) 1990 (Social Welfare Act) ter na uredbe in predpise na podlagi teh zakonov, če določajo dajatve Nove Zelandije ali se za njih uporabljajo.
2. Za Slovenijo se ta sporazum nanaša na Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, razen določb, ki se nanašajo na dajatve za preostalo delovno zmožnost.
3. Ob upoštevanju četrtega odstavka se ta sporazum nanaša tudi na zakone, uredbe in predpise, ki spreminjajo, dopolnjujejo, usklajujejo ali nadomeščajo zakonodajo iz prvega ali drugega odstavka (vključno z zakoni, uredbami ali predpisi, ki spreminjajo ime dajatve ali pogoje za upravičenost do dajatve ali prejemanje dajatve).
4. Ta sporazum se nanaša tudi na zakone, uredbe ali predpise, ki področje zakonodaje pogodbenice razširjajo na nove dajatve ali nove kategorije upravičencev, razen če pogodbenica o svojem ugovoru ne obvesti druge pogodbenice v 3 mesecih po datumu, ko je zakon, uredba ali predpis začel veljati.
5. Pogodbenici morata druga drugo takoj obvestiti, če so v pripravi zakoni, uredbe ali predpisi, ki so omenjeni v tretjem in četrtem odstavku.
6. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka zakonodaja pogodbenic ne vključuje pogodb ali drugih mednarodnih sporazumov, ki jih je ena ali druga pogodbenica sklenila s tretjo državo, razen če ta sporazum ne določa drugače.
3. člen
Osebe, za katere se uporablja ta sporazum
Ta sporazum se uporablja za vsako osebo,
a) ki je dopolnila prispevno dobo druge države po zakonodaji te druge države; ali
b) ki je dopolnila dobo prebivanja in, če je to ustrezno, nahajanja na Novi Zelandiji po zakonodaji Nove Zelandije; ali
c) ki je vzdrževanec ali preživeli družinski član po osebi, ki je omenjena v točkah a) ali b) in ji zakonodaja pogodbenice priznava upravičenost do dajatev druge države ali do novozelandskih dajatev.
4. člen
Enakost obravnave
Pogodbenica mora vse osebe, za katere se uporablja ta sporazum, obravnavati enako glede pravic in obveznosti, ki izhajajo iz zakonodaje te pogodbenice ali so posledica tega sporazuma.
2. DEL
Določbe, ki se nanašajo na novozelandske dajatve
5. člen
Učinek stalnega prebivališča ali rojstva vzdrževanega otroka v drugi državi
1. Drugi odstavek se uporablja za osebo, ki bi bila upravičena do novozelandske dajatve (vključno z osebo, ki bi bila do tega upravičena po 6. členu), vendar na dan zahtevka za to dajatev ni stalno prebivala ali bila na Novi Zelandiji.
2. Za osebo iz prvega odstavka se mora za namen tega zahtevka šteti, da stalno prebiva in se nahaja na Novi Zelandiji na ta dan, če
a) na ta dan stalno prebiva v drugi državi in se nahaja v drugi državi ali na Novi Zelandiji in
ima namen še naprej stalno prebivati v drugi državi vsaj 26 tednov in
b) je prebivala na Novi Zelandiji kadarkoli od dopolnitve starosti 20 let neprekinjeno vsaj 1 leto.
3. Četrti odstavek se uporablja za osebo, ki je upravičena prejemati novozelandsko dajatev (vključno z osebo, ki je upravičena po drugem odstavku 6. člena, ali v obeh primerih), razen če je ni na Novi Zelandiji.
4. Za osebo iz tretjega odstavka se mora za namene plačila dajatve in uporabo Zakona o socialni varnosti 1964 šteti, da stalno prebiva in se nahaja na Novi Zelandiji, če
a) stalno prebiva v drugi državi in se nahaja v drugi državi ali na Novi Zelandiji in
b) je prebivala na Novi Zelandiji kadarkoli od dopolnitve starosti 20 let neprekinjeno vsaj 1 leto.
5. V tem členu:
a) če osebe, ki stalno prebiva v drugi državi, začasno ni v drugi državi manj kot 26 tednov, se mora šteti, da odsotnost ne pomeni prekinitve stalnega prebivanja v drugi državi;
b) če osebe, ki stalno prebiva v drugi državi, začasno ni v drugi državi manj kot 26 tednov, se mora šteti, da je po odhodu iz druge države ob izteku 26 tednov prenehala stalno prebivati v drugi državi;
c) se za osebo šteje, da stalno prebiva v drugi državi na dan njenega odhoda iz Nove Zelandije, če
i) zapusti Novo Zelandijo z namenom, da pridobi in obdrži stalno prebivališče v drugi državi za vsaj 26 tednov, in
ii) začne stalno prebivati v drugi državi v 26 tednih po takem odhodu.
6. Za namene točk a) in b) petega odstavka se obdobje, ko je oseba na Novi Zelandiji, ne šteje za obdobje, ko se oseba začasno ne nahaja v drugi državi.
7. Oseba, ki stalno prebiva v drugi državi, se mora šteti, da ni upravičena prejemati ali še naprej prejemati invalidnino, dajatev za vdovo ali oskrbnino za vdovca, če
a) dopolni starost za upravičenost do novozelandske starostne pokojnine, in
b) je sicer upravičena do nje po 6. členu ali drugače.
8. Oseba s stalnim prebivališčem v drugi državi, ki ni dosegla starosti za upravičenost do novozelandske starostne pokojnine, se mora šteti, da ni izpolnila pogojev za pridobitev pokojnine za vojne veterane ali da do nje ni upravičena.
9. Pri ugotavljanju, ali je oseba, ki stalno prebiva na Novi Zelandiji ali v drugi državi, upravičena do dajatve za vdovo ali oskrbnine za vdovca, se mora vzdrževani otrok te osebe, ki je bil rojen v drugi državi, šteti, kot da je rojen na Novi Zelandiji, če
a) je bil v primeru vdove spočet pred smrtjo zadnjega umrlega zakonskega partnerja osebe;
b) je bil v primeru vdovca rojen pred smrtjo zadnje zakonske partnerice osebe.
6. člen
Upravičenost do novozelandskih dajatev na podlagi prispevne dobe
v drugi državi
(Seštevanje)
1. Pri ugotavljanju, ali oseba izpolnjuje pogoje glede prebivanja za novozelandsko dajatev, mora pristojni nosilec Nove Zelandije ob upoštevanju drugega odstavka
a) za novozelandsko starostno pokojnino ali pokojnino za vojne veterane
i) šteti prispevno dobo v drugi državi po dopolnjeni starosti 20 let za dobo, ko je oseba prebivala in se nahajala na Novi Zelandiji; vendar
ii) lahko upošteva samo prispevne dobe v drugi državi po dopolnjeni starosti 50 let za namen izpolnitve zahteve, da mora oseba 5 let po dopolnitvi te starosti hkrati prebivati in se nahajati na Novi Zelandiji;
b) ob upoštevanju tretjega odstavka za katerokoli drugo novozelandsko dajatev šteti prispevno dobo v drugi državi za dobo, ko je hkrati oseba prebivala in se nahajala (ali stalno prebivala, če se to zahteva) na Novi Zelandiji.
2. Če doba prebivanja na Novi Zelandiji in prispevna doba v drugi državi sovpadata, se prispevna doba v drugi državi ne sme šteti za dobo prebivanja ali nahajanja na Novi Zelandiji.
3. Pri ugotavljanju, ali je vdova, ki stalno prebiva na Novi Zelandiji ali v drugi državi, upravičena do dajatve za vdovo,
a) se mora prispevna doba druge države od zadnjega umrlega zakonskega partnerja vdove šteti za prispevno dobo druge države od vdove;
b) če sta v kateremkoli obdobju prispevke istočasno vplačevala vdova in njen zadnji umrli zakonski partner, se mora šteti samo prispevna doba druge države od vdove;
c) pri določanju stalnega prebivališča zadnjega umrlega zakonskega partnerja vdove se mora prispevna doba druge države od zakonskega partnerja šteti za dobo, ko je zakonski partner stalno prebival na Novi Zelandiji.
7. člen
Višina novozelandskih starostnih pokojnin in pokojnin za vojne veterane
v drugi državi
1. Višina novozelandske starostne pokojnine ali pokojnine za vojne veterane, izplačljive osebi s stalnim prebivališčem v drugi državi, ki je do nje upravičena po 5. členu, se mora izračunati po naslednji formuli:
znesek obveznosti = število celih mesecev prebivanja na Novi Zelandiji x najvišja višina dajatveštevilo celih mesecev v 45 letih
2. Prvi odstavek velja ob upoštevanju odstavkov od 4 do 7.
3. V prvem odstavku:
a) se lahko upošteva samo prebivanje osebe na Novi Zelandiji po dopolnjeni starosti 20 let;
b) vse dobe prebivanja na Novi Zelandiji po tej starosti se morajo sešteti; in
c) najvišja stopnja dajatve je:
i) za samsko osebo: višina novozelandske starostne pokojnine ali pokojnine za vojne veterane, ki se po zakonodaji Nove Zelandije izplača samski osebi, ki ni upravičena do prejemka za samsko življenje;
ii) za poročeno osebo: višina novozelandske starostne pokojnine ali pokojnine za vojne veterane, ki se po zakonodaji Nove Zelandije plača poročeni osebi, katere zakonski partner je prav tako dopolnil starost za pridobitev novozelandske starostne pokojnine.
4. Peti odstavek se uporablja za osebo,
a) ki stalno prebiva v drugi državi po 1. aprilu 1990 in
b) ki je bila na dan odhoda z Nove Zelandije upravičena prejemati novozelandsko starostno pokojnino ali pokojnino za vojne veterane in
c) ki je pravico do te dajatve pridobila na podlagi 5. člena in ne 6. člena.
5. Višina novozelandske starostne pokojnine ali pokojnine za vojne veterane, ki se izplača osebi iz četrtega odstavka, ne sme biti nižja od zneska, ki bi se izplačal, če tega sporazuma ne bi bilo.
6. V nobenem primeru višina izplačljive dajatve ne sme presegati 100% veljavne najvišje višine dajatve.
7. Ne sme se upoštevati nobena dajatve, izplačljive osebi po sistemu socialne varnosti druge države ali po zakonih o socialni varnosti tretje države.
8. člen
Višina dajatev za vdove, oskrbnin za vdovce in invalidnin v drugi državi
1. Višina dajatve za vdovo, oskrbnine za vdovca ali invalidnine, izplačljive osebi s stalnim prebivališčem v drugi državi, ki je do nje upravičena na podlagi 5. člena, se mora izračunati po naslednji formuli:
znesek obveznosti = število celih mesecev prebivanja na Novi Zelandiji x najvišja višina dajatveštevilo celih mesecev v 45 letih
2. Za namene prvega odstavka:
a) se lahko upošteva samo prebivanje osebe na Novi Zelandiji po dopolnjeni starosti 20 let;
b) se morajo vse dobe prebivanja na Novi Zelandiji po tej starosti in
c) najvišja višina dajatve je veljavna najvišja višina za posamezno novozelandsko dajatev, do katere bi bila oseba na podlagi zakonodaje Nove Zelandije upravičena po znižanju zaradi dohodka.
3. Ne sme se upoštevati nobene dajatve, izplačljive osebi na podlagi sistema socialne varnosti druge države ali po zakonih o socialni varnosti tretje države.
9. člen
Plačevanje dodatnih dajatev in nadomestil
1. Če oseba s stalnim prebivališčem na Novi Zelandiji postane upravičena do novozelandske dajatve po 6. členu, mora pristojni nosilec Nove Zelandije tej osebi plačevati tudi dodatno dajatev ali nadomestilo po zakonodaji Nove Zelandije, za katerega oseba izpolnjuje pogoje.
2. Če oseba s stalnim prebivališčem v drugi državi postane upravičena do novozelandske dajatve po tem sporazumu, ta oseba ni upravičena do nobene dodatne dajatve ali nadomestila po zakonodaji Nove Zelandije.
3. Za namene tega člena dodatna dajatev vključuje prejemek za samsko življenje.
10. člen
Učinek obdavčitve dajatev v drugi državi
1. Drugi odstavek se uporablja za osebo,
a) ki stalno prebiva na Novi Zelandiji;
b) ki v drugi državi prejema dajatev, od katere druga država pobira davke; in
c) ki prejema tudi novozelandsko dajatev.
2. Če se uporablja ta odstavek, je znesek dajatve druge države, ki se osebi odtegne od njene novozelandske dajatve, znesek dajatve druge države po odtegljaju odmerjenega davka.
11. člen
Prebivališče v tretji državi
1. Drugi odstavek se uporablja za osebo,
a) ki stalno prebiva na Novi Zelandiji in
b) ki je do novozelandske dajatve upravičena samo na podlagi uporabe 6. člena in
c) ki bodisi
i) odide z Nove Zelandije z namenom, da bi dlje kot 26 tednov prebivala v državi, ki ni Nova Zelandija, in v drugi državi (tretji državi), ali
ii) prebiva dlje kot 26 tednov v tretji državi.
2. Oseba iz prvega odstavka ni upravičena prejemati novozelandske starostne pokojnine ali pokojnine za veterane za čas, ko ni na Novi Zelandiji ali v drugi državi, razen če je ta oseba upravičena prejemati to dajatev po sporazumu o socialni varnosti med Novo Zelandijo in tretjo državo.
3. DEL
Določbe, ki se nanašajo na slovenske dajatve
12. člen
Seštevanje za slovenske dajatve
1. Če oseba ne izpolnjuje pogojev za pokojnino samo na podlagi svoje zavarovalne dobe, se upravičenost do dajatve ugotavlja s seštevanjem zavarovalne dobe in njene dobe prebivanja v Novi Zelandiji, pod pogojem, da se dobe ne prekrivajo.
2. Če so po slovenski zakonodaji izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do dajatve tudi brez seštevanja dob, dopolnjenih v obeh pogodbenicah, pristojni nosilec zagotovi dajatev izključno na podlagi zavarovalne dobe.
3. Če zavarovalna doba znaša skupaj manj kot 12 mesecev, se dajatev ne prizna. To ne velja, če obstaja pravica do dajatve samo na podlagi takšne krajše zavarovalne dobe.
4. Če na podlagi prvega odstavka tega člena oseba ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do dajatve, bo pristojni slovenski nosilec ne glede na določbo šestega odstavka 2. člena upošteval dobe zavarovanja ali prebivanja, ki so jih dopolnili slovenski državljani v tretji državi, s katero ima Republika Slovenija sklenjen sporazum o socialni varnosti, ki določa, da se seštevajo dobe zavarovanja ali prebivanja.
13. člen
Izračun slovenskih dajatev
1. Če je oseba po slovenski zakonodaji upravičena do dajatve le ob uporabi določb o seštevanju iz prvega odstavka 12. člena, pristojni slovenski nosilec izračuna višino dajatve na naslednji način:
a) najprej izračuna teoretični znesek dajatve, ki bi ga moral izplačevati, če bi bile vse dobe, ki se seštevajo (zavarovalna doba in doba prebivanja v Novi Zelandiji), dopolnjene po slovenski zakonodaji,
b) na podlagi tega teoretičnega zneska nato izračuna dejanski znesek dajatve, ki se plača v sorazmerju med zavarovalno dobo in vsemi dobami, ki se seštevajo.
14. člen
Dajatve, ki se ne izplačujejo v tujino po slovenski zakonodaji
Zunaj Slovenije se ne izplačujejo varstveni dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, državna pokojnina, denarna nadomestila, ki se po slovenski zakonodaji plačujejo v zvezi z invalidnostjo, ali katera koli druga dajatev, ki se po slovenski zakonodaji ne plača zunaj Slovenije.
4. DEL
Upravne in razne določbe
15. člen
Dogovor o izvajanju
1. Pristojni organi pogodbenic morajo sprejeti upravne predpise, potrebne za uporabo tega sporazuma.
2. V predpisih morajo biti imenovani organi pogodbenic za zvezo.
16. člen
Določbe o medsebojni pomoči pri izmenjavi informacij
1. Pogodbenici soglašata, da si njune pristojni nosilci lahko izmenjujejo informacije za namene socialne varnosti, in sicer informacije (ali: vključno z informacijami), ki jih pristojni nosilci potrebujejo za uresničevanje določbe tega sporazuma.
2. Prvi odstavek velja ob upoštevanju določil in pogojev, določenih v razdelku 19C (Prehodne določbe) Zakona o socialnem skrbstvu Nove Zelandije 1990, ali določil in pogojev z enakim učinkom.
3. Določila in pogoji z enakim učinkom kot tista iz tega razdelka se lahko opredelijo v upravnih predpisih, sestavljenih po &. členu.
4. Upravni predpisi lahko vsebujejo tudi sporazum med pristojnimi nosilci pogodbenic, kot to zahtevajo določila in pogoji iz drugega odstavka.
17. člen
Spoštovanje zakonov o varstvu podatkov
1. Razen če razkritja ne zahteva zakonodaja ene od pogodbenic, se vsak podatek o posamezniku, ki ga tej pogodbenici pošlje druga pogodbenica v skladu s tem sporazumom in za njegove namene, šteje za zaupnega in uporabi le za izvajanje tega sporazuma in zakonodaje, na katero se ta nanaša.
2. Razen če razkritja ne zahteva zakon, lahko pogodbenici uporabita ali razkrijeta le podatke, ki sta jih prejeli po tem sporazumu za namene, za katere so bili zbrani, pri čemer je najpomembnejše izvajanje tega sporazuma in zakonodaje, na katero se ta nanaša.
3. Vsaka pogodbenica v največji možni meri izpolni zahtevo pristojnega nosilca druge pogodbenice za podatke o posamezniku, ki so potrebni za izpolnitev obveznosti pogodbenice prosilke po zakonodaji te države o varstvu podatkov.
4. Če se to zahteva, pristojni nosilec zagotovi pristojnemu nosilcu druge pogodbenice vse podatke, ki jih ta pristojni nosilec potrebuje pri odgovarjanju na vprašanja ali pripravi poročila ali izjavo na zahtevo osebe ali organa, pooblaščenega za nadzor nad spoštovanjem zakonov te pogodbenice o varstvu podatkov.
18. člen
Jezik sporazumevanja
Za namen uporabe tega sporazuma se pristojni organi in pristojni nosilci pogodbenic lahko med seboj sporazumevajo neposredno v uradnem jeziku ene ali druge pogodbenice.
19. Člen
Zahtevki, obvestila, revizije in pritožbe
1. Zahtevek za novozelandsko dajatev ali dajatev druge države po tem sporazumu mora biti v pisni obliki in se lahko odda pristojnemu nosilcu ene ali druge pogodbenice.
2. Če oseba po začetku veljavnosti tega sporazuma pri pristojnem nosilcu pogodbenice vloži zahtevek za dajatev, ki se plača po tem sporazumu,
a) se mora zahtevo obravnavati kot zahtevek za ustrezno dajatev po zakonodaji druge pogodbenice, če oseba
i) tako zahteva ali
ii) ob vložitvi zahtevka zagotovi informacijo, ki kaže, da ima oseba dobo prebivanja ali prispevno dobo po zakonodaji druge pogodbenice; in
b) datum tega zahtevka je datum, ko je bil zahtevek vložen pri pristojnem nosilcu prve pogodbenice.
3. Četrti odstavek se uporablja za katerikoli drug zahtevek ali obvestilo glede odmere ali plačila dajatve po tem sporazumu (vključno z zahtevkom ali obvestilom o reviziji ali pritožbi zoper sklep pristojnega nosilca).
4. Če sta zahtevek ali obvestilo iz tretjega odstavka, oddana pristojnemu nosilcu ene ali druge pogodbenice v roku, določenem v zakonodaji pogodbenice, ki je pristojna za odmero ali plačilo, se mora šteti, da sta bila zahtevek ali obvestilo oddana
a) ustreznemu organu te pogodbenice in
b) v tem roku.
5. Pristojni nosilec pogodbenice, ki prejme zahtevek ali obvestilo iz prvega ali drugega ali četrtega odstavka, ga mora nemudoma poslati ustreznemu organu druge pogodbenice.
6. V tem členu ustrezni organ vključuje sodišče, senat ali organ, ki je pristojen za obravnavanje pritožbe ali revizij v zvezi z dajatvami po zakonodaji pogodbenice, odbor za revizijo dajatev (v primeru Nove Zelandije) in pristojnega nosilca.
20. člen
Izplačilo dajatev
1. Dajatve, ki se plačujejo po tem sporazumu, se izplačajo brez kakršnegakoli znižanja zaradi upravnih stroškov, ki so nastali eni ali drugi pogodbenici pri njihovem izplačilu.
2. Pristojni nosilec pogodbenice lahko dajatve plača v valuti te pogodbenice ali v katerikoli prosto zamenljivi valuti.
3. Če pogodbenica uvede devizne omejitve, morata pogodbenici takoj in skupaj sprejeti ukrepe, s katerimi zagotovita, da se izplačila po tem sporazumu, lahko še naprej izvršujejo.
21. člen
Revizija sporazuma
1. Pogodbenici se lahko kadarkoli dogovorita o reviziji katerekoli določbe tega sporazuma.
2. Če pogodbenica želi svojo zakonodajo spremeniti, dopolniti ali zamenjati na način, ki bi vplival na določbe tega sporazuma, mora pred uzakonitvijo take zakonodaje pridobiti soglasje druge pogodbenice za spremembo tega sporazuma, ki je potrebno za ohranitev doslednosti med zakonodajo te pogodbenice in določbami tega sporazuma.
3. Če pogodbenica drugo pogodbenico prosi za sestanek o reviziji tega sporazuma, se pogodbenici v ta namen sestaneta najpozneje šest mesecev po izraženi prošnji.
22. člen
Reševanje težav
1. Pristojni organi pogodbenic, če je mogoče, rešujejo vse težave, ki izhajajo iz razlage ali uporabe tega sporazuma, v duhu sporazuma in po njegovih temeljnih načelih.
2. Pogodbenici se na zahtevo ene ali druge pogodbenice nemudoma posvetujeta o zadevah, ki jih pristojni organi niso rešili v skladu s prvim odstavkom.
3. Če spor ni rešen v šestih mesecih po prvem posvetu, predpisanem v drugem odstavku tega člena, se predloži arbitražnemu sodišču, o sestavi in postopku katerega se dogovorita pogodbenici. Arbitražno sodišče rešuje spor po temeljnih načelih in v duhu tega sporazuma.
23. člen
Začetek veljavnosti in prenehanje
1. Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem si pogodbenici po diplomatski poti izmenjata noti, s katerima druga drugo obvestita o tem, da so bili končani vsi notranjepravni postopki, potrebni za začetek veljavnosti sporazuma.
2. Ob upoštevanju tretjega odstavka ta sporazum velja do poteka 12 mesecev od datuma, ko pogodbenica od druge pogodbenice po diplomatski poti prejme pisno obvestilo o nameri te pogodbenice, da sporazum odpove.
3. Če ta sporazum preneha veljati v skladu z drugim odstavkom, sporazum še naprej velja za vse osebe, ki na podlagi tega sporazuma
a) na dan prenehanja veljavnosti prejemajo dajatve ali
b) so pred potekom obdobja iz tega odstavka, vložile zahtevke za dajatve in bi bile upravičene prejemati te dajatve.
24. člen
Prehodne določbe
1. Pri odmerjanju pravice do dajatve po tem sporazumu se upošteva prispevna doba druge države ali doba prebivanja na Novi Zelandiji, dopolnjena pred dnem začetka veljavnosti tega sporazuma.
2. Nobena določba tega sporazuma ne priznava pravice prejemati dajatev za čas pred dnem začetka veljavnosti tega sporazuma.
3. Ob upoštevanju drugega odstavka se dajatev, razen enkratnih izplačil, plača po tem sporazumu za vsak zavarovalni primer ali niz primerov, ki so nastopili pred dnem začetka veljavnosti tega sporazuma.
DA BI TO POTRDILA, sta podpisana, ki sta ju njuni vladi za to pravilno pooblastili, podpisala ta sporazum.
Sestavljeno v dveh izvodih v […] dne […] v angleškem in slovenskem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni.
ZA VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA VLADO NOVE ZELANDIJE
| Zadnja sprememba: 04/21/2006 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |