1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona

Poglavitne rešitve zakona

Slovenski podjetniški sklad je v Zakonu o podpornem okolju za podjetništvo že definiran kot nacionalna finančna institucija za izboljšanje dostopa do virov financiranja in spodbujanja razvojnih naložb mikro, malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji. Ukrepe spodbujanja podjetništva izvaja več ministrstev in ne samo Ministrstvo za gospodarstvo, zato se v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o podpornem okolju za podjetništvo program ukrepov za spodbujanje podjetništva v spremenjeni predlagani obliki razume kot širši program ukrepov oziroma dokumentov več različnih ministrstev.

Prav tako želi Slovenski podjetniški sklad zagotavljati v naslednjem programskem obdobju 2007–2013 ugodnejše finančne vire za investicije tudi v obliki kapitalskih naložb in različnih oblik garancij. To so tudi osnovne smernice.

Zato se v novem Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o podpornem okolju za podjetništvo dodajo novi instrumenti Sklada, in sicer kapitalske naložbe, finančni zakup (leasing) in drugo izvedeno financiranje v zvezi s predhodno navedenimi instrumenti.

Kapitalske naložbe kot finančni instrument lahko po novem Slovenski podjetniški sklad izvaja neposredno predvsem prek skladov tveganega kapitala.

Finančni zakup (leasing) je vse pogostejša oblika financiranja razvojnih naložb mikro in malih podjetij. Sklad želi s tem finančnim instrumentom omogočiti in pospeševati naložbe v visoko tehnološko opremo na način, da bo zagotavljal leasing podjetjem ugodne dolgoročne finančne vire in izdajal garancije v višini obveznega pologa za ciljne skupine mikro in mala podjetja.

Z razvojem kapitalskih oblik financiranja in pospeševanja razvoja podjetništva se bo pojavljala potreba po t. i. mezzanine oblikah financiranja takih podjetij, ki bi se izvajala neposredno prek Slovenskega podjetniškega sklada. Gre predvsem za oblike financiranja, kjer je mogoče spremeniti obliko financiranja znotraj časovnega okvirja pogodbe, na primer iz kreditne pogodbe v lastniški delež v podjetju. Slovenski termin za take oblike instrumentov je izvedeno financiranje oziroma izvedeni finančni instrumenti.

Instrumenta ugodni posredni in neposredni krediti ter garancije se uporabljata za različne namene (npr. kredit za razvojne naložbe, obratna sredstva, mikro kredit, kredit za kapitalska vlaganja ipd.), zato sta kot instrumenta v predlogu navedena na splošno, in ne za ozek, specifičen namen.

Prav zaradi širine finančne podpore podjetniškim projektom na različnih ravneh (zaposlitveni vidik, tehnološki vidik, izobraževalni vidik, vidik pospeševanja podjetništva v kmetijstvu …) lahko Sklad pridobiva finančne vire iz različnih razvojnih programov.

Skupna evropska pravila o dodeljevanju državnih pomoči (Commission regulation (EC) No 70/2001 on the applicatio of Articles 87 and 88 of the EC Treaty to State aid to small and medium-sized enterprises) in pravila glede dodeljevanja pomoči, ki se sofinancirajo iz evropskih strukturnih skladov (Commission Regulation No 448/2004), zahtevajo čim bolj transparentno dodeljevanje pomoči, kar Sklad ureja z notranjimi pravilniki in akti.

Zakon podpira usmeritve in ukrepe za izboljšanje dostopa do virov financiranja za MSP, s tem da:
– daje osnove za razvoj novih instrumentov v okviru obstoječega Sklada kot odgovor na ugotovljene pomanjkljivosti in nove potrebe (novi instrumenti, novi viri sredstev),
– odpira možnosti za povezovanje javnega sklada z drugimi institucijami javnega prava, ki bi prispevalo k združevanju in povečevanju namenskih sredstev ter njihovi učinkovitejši naložbi.

Celovito se tudi ureja postopek dodeljevanja sredstev subvencij, kreditov, garancij in drugih oblik sofinanciranj. Postopek je smiselno enak postopku, določenem v pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna RS, ki velja za neposredne proračunske uporabnike, ne pa tudi za posredne.

3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun

4. Ocena finančnih posledic predloga zakona za druga javna finančna sredstva

5. Prilagojenost ureditve pravu EU

6. Prikaz ureditve v članicah EU

Austria Witschaftsservice – Avstrija

AWS GmbH je rezultat združitve dveh finančnih institucij za podjetništvo v novembru 2001; to sta FGG – garancijska institucija za velika podjetja – in Burrges Forderung – garancijska institucija za MSP, ustanovljena leta 1954 z namenom pospeševanja gospodarskega razvoja po vojni.

AWS nima statusa banke in deluje kot javno podjetje. Ob svoji temeljni dejavnosti izvaja tudi svetovalno dejavnost pri ustanavljanju garancijskih shem v tujini.

V AWS so glavne aktivnosti segmentirane po različnih programih, glede na ciljne skupine:
– garancije za investicije,
– varčevalni program za prihodnje »mlade podjetnike«, v sodelovanju z Gospodarsko zbornico,
– internacionalizacija avstrijskih podjetij,
– garancije za tvegani kapital,
– garancije za inovativne projekte.

Obstaja tudi instrument garancije maksimalne obrestne mere (interest rate cap), ki v sedanjih gospodarskih razmerah ni toliko zanimiva zaradi nizkih obrestnih mer. AWS sodeluje z vsemi avstrijskimi bankami iz centralnega sedeža: nima regionalne mreže. Po drugi strani pa obstajajo garancijske družbe, ki delujejo na regionalni ravni neodvisno od AWS. Avstrijski bančni sistem je zelo dobro razvit, prav tako pa je celotno gospodarstvo orientirano v smeri razvoja sektorja MSP, še posebej na področju turizma. Velikost povprečne garancije zelo variira glede na program, prav tako tudi garancijska premija, ki je povezana z izpostavljenim rizikom. »Teoretična« povprečna garancija ima ročnost nekaj nad 10 let in znaša maksimalno 2 mio. EUR. AWS kot javno podjetje je deležno državne podpore in pridobiva sredstva od države za oblikovanje rezerv za garancije in kritja, še posebej za del obrestnih izgub, ki nastajajo pri programih sklada ERP – podpora inovativnim in tehnološkim podjetjem z neposrednimi krediti z nizkimi obrestnimi merami.

Finnvera plc – Finska

Finnvera je javna družba z omejeno odgovornostjo (plc) v državni lasti. Je rezultat združitve Finnish Guarantee Boarda iz leta 1963 in kreditne družbe KERA, z javno nalogo pospeševanja dostopa MSP do finančnih virov. Gre za razvojno institucijo (z mikro krediti, ki predstavljajo 90 % tega trga, kreditne garancije za MSP, izvozne garancije, tudi za velika podjetja). Finnvera zadovoljuje potrebe MSP prek mreže 16 regionalnih enot. Je pod državno kontrolo in nima statusa banke, čeprav se management družbe ravna po bančnih načelih.

Pri garancijski aktivnosti podpira Finnvera celoten sektor MSP. Obstaja 22.300 strank – mikro podjetij –, od katerih je okrog 5500 prejelo garancijo Finnvere. Povprečna garancija za mala podjetja znaša 24.000 EUR. Finska je bila poznana po relativno nizkem podjetniškem duhu, tako da je bila vloga države stimuliranje ustanavljanja in razvoja podjetij. Izziv je bil še večji zaradi karakterističnih regionalnih razvojnih potreb v kmetijskih območjih in obrobnih regijah. Finnvera sodeluje s celotno finsko bančno mrežo (330 bank in 1500 agencij). Njena finančna vloga je bila poudarjena ob finančni krizi leta 1993, ki je izpostavila bančno odvisnost od komercialnih in industrijskih rizikov. Zaradi tega obstaja močna garancijska podpora bančnemu sistemu. Garancije se odobravajo od primera do primera in ne na podlagi standardiziranega modela.

Država delno kompenzira izgube z namenom stimuliranja Finnvere (od 40 do 65 %, odvisno od regije, iz katere izhaja MSP). Prav tako so del aktivnosti podprli evropski strukturni skladi in EIF.

SPGM – Portugalska

SPGM je bil ustanovljen kot reakcija na konkurenčni šok skupnega trga po vključitvi Portugalske v EU. Njegov namen je okrepiti MSP, jih modernizirati in izboljšati njihovo učinkovitost z dodeljevanjem garancij. Pilotski projekt, ki se je začel v letu 1994, je bil zaznamovan:
– s stalno rastjo obveznosti, tako da je SPMG ob koncu leta 2002 upravljal portfelj v višini 100 mio. EUR,
– z vključitvijo večine portugalskih bank,
– z ustanovitvijo javnega pogarancijskega sklada (Counter-Guarranty Fund), ki krije 50 % portfelja in ga upravlja SPMG. Sklad je sklenil pogodbo z EIF tako, da je zagotovil zaščito na drugi ravni (50 % od 50 % osnovnih obveznosti). S tem obstaja močna disperzija tveganja.
V januarju 2003 so bile ustanovljene tri lokalne vzajemne garancijske sheme, ki samostojno odločajo. Vključevale naj bi se predvsem v manjše projekte.

V trenutni strukturi je SPMG sistemski povezovalec, ki izvaja različne funkcije (računovodstva, financ, poročanja …) za vzajemne garancijske sheme in upravlja pogarancijski sklad.

SPMG in vzajemne garancijske sheme praviloma delijo tveganje z bankami v razmerju 50 : 50 (maksimalno 80 %). Stroški pridobivanja za podjetja so sprejemljivi, za garancije pa ne zahtevajo dodatnega zavarovanja.

5. Druge posledice, ki jih bo imelo sprejetje zakona

Zakon bo imel pozitivne učinke na finančno okolje v Sloveniji, saj bo omogočil zagotavljanje lastniških virov financiranja za podjetja prek Slovenskega podjetniškega sklada.


II. BESEDILO ČLENOV:

»– kapitalske naložbe;
– finančni zakup (leasing);
– drugo izvedeno financiranje v zvezi z instrumenti iz prejšnjih alinej.«

1. ima za dodelitev sredstev potrjen poslovni načrt,

2. so izpolnjeni drugi pogoji za prevzemanje obveznosti iz pogodb, sklenjenih med posameznim ministrstvom in skladom.

(2) Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Pri javnih razpisih, kjer je pričakovati večje število vlog, je mogoče imenovati še dodatne člane za pomoč pri opravljanju administrativnih del.

(3) Predsednik in člani komisije ne smejo biti s subjekti, ki kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti ali sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali v zunajzakonski skupnosti.

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka interesna povezanost ne more biti izločitveni razlog v primeru, če komisije ni mogoče sestaviti drugače zaradi omejenega števila strokovnjakov na določenem področju.

1. naziv in sedež sklada;

2. pravno podlago za izvedbo javnega razpisa;

3. predmet javnega razpisa;

4. navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki sredstev;

5. okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa;

6. določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva, oziroma rokov, če je predvideno zaporedno dodeljevanje sredstev;

7. rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev;

8. datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev oziroma datumi odpiranja vlog, če je v javnem razpisu predvideno zaporedno odpiranje teh;

9. rok, v katerem bodo vlagatelji vlog obveščeni o izidu javnega razpisa;

10. kraj, čas ter osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo.

(2) Sklad lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi tudi druge podatke, če so potrebni glede na vrsto predmeta javnega razpisa.

(2) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi potrebni podatki, ki omogočajo izdelavo popolne vloge za dodelitev sredstev.

(3) Sklad mora v razpisni dokumentaciji navesti vse pogoje, ki jih mora vlagatelj vloge izpolnjevati, da se uvrsti v izbor za dodelitev sredstev, oziroma ki jih mora izpolnjevati vloga, da se šteje kot formalno popolna. Obvezni sestavni deli razpisne dokumentacije so:

1. navodila za pripravo vloge;

2. besedilo javnega razpisa;

3. merila za ocenjevanje projektov;

4. prijavni list;

5. vzorci pogodb ali sklepov o odobritvi državne pomoči;

6. navedba potrebnih dokumentov, ki jih mora vlagatelj vloge predložiti skladu kot dokazilo, da izpolnjuje pogoje za kandidiranje na razpisana sredstva in da je upravičen do sredstev.

(2) Predložena vloga mora biti v zaprtem ovitku, ovitek pa mora biti označen z »ne odpiraj – vloga« in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša.

(3) Nepravilno označena vloga se neodprta vrne pošiljatelju. Če na vlogi ni pošiljateljevega naslova, se vloga odpre in se mu po ugotovitvi naslova vrne.

(2) Odpiranje prejetih vlog ni javno. Postopek odpiranja vlog se izvede naslednji dan po dnevu, ki je predviden kot zadnji rok za dospetje vlog.

(3) Odpirajo se samo v roku dostavljene, pravilno izpolnjene in označene kuverte, ki vsebujejo vloge, in sicer v vrstnem redu, v katerem so bile predložene.

1. naslov, prostor in čas odpiranja dospelih vlog;

2. predmet javnega razpisa;

3. imena navzočih predstavnikov komisije;

4. imena oziroma naziv vlagateljev vlog po vrstnem redu odpiranja vlog;

5. ugotovitve o popolnosti vlog;

6. navedbo tistih vlagateljev, ki niso dostavili popolne vloge.

(2) Na odpiranju ugotavlja komisija popolnost vlog glede na to, ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti (formalna popolnost). Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije.

(2) Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolnijo, se zavržejo.

(2) Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov sredstev, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije.

(3) Predlog prejemnikov sredstev se predloži direktorju sklada ali osebi, ki je od njega pooblaščena za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev.

(2) Direktor sklada ali oseba, ki jo je ta pooblastil za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev, na podlagi seznama iz prejšnjega odstavka izda posamezne sklepe o izboru prejemnikov sredstev.

(2) Če se prejemnik sredstev ne odzove na poziv v roku iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev.

1. naziv in naslov sklada in prejemnika sredstev;

2. namen, za katerega so sredstva dodeljena;

3. višina dodeljenih sredstev;

4. terminski plan porabe sredstev;

5. način nadzora nad namensko porabo sredstev;

6. drugo, kar sledi iz notranjih predpisov in usmeritev sklada glede vsebine pogodb.

– javni sklad upravlja in razpolaga s premoženjem, ki ga je ustanovitelj namenil za zagotavljanje javnega interesa;
– javni sklad je lastnik namenskega premoženja;
– ustanovitelj za obveznosti javnega sklada ne odgovarja.

(1) Ukrepe države za izboljšanje dostopa do virov financiranja razvojnih naložb za mikro, mala in srednje velika podjetja v skladu s programom ukrepov izvaja Slovenski podjetniški sklad (v nadaljnjem besedilu: sklad) v skladu z določbami tega zakona in ustanovitvenega akta.

(2) Ustanovitelj sklada je vlada.

(3) Ustanovitelj sme sklad pripojiti k drugemu javnemu skladu ali združiti z drugimi javnimi skladi, če ugotovi, da bi bilo to učinkovito in gospodarno ali bi se s tem okrepil finančni potencial javnih skladov. Sklad lahko sodeluje z drugimi domačimi in mednarodnimi finančnimi institucijami z namenom učinkovitejšega opravljanja nalog pri dajanju finančnih spodbud.

(1) Sklad razvija in izvaja storitve ter finančne spodbude v skladu s sprejetim programom ukrepov na naslednjih področjih:

- zagotavljanje storitev in začetnega kapitala za hitrejše nastajanje in zagon novih podjetij z neposrednimi spodbudami za začetno financiranje podjetniških projektov v fazi nastajanja in zagona podjetij;

- zagotavljanje ugodnejših virov financiranja za razvojne naložbe podjetij s subvencijami, ugodnimi kreditnimi viri in garancijami za najete kredite;

- spodbujanje zasebnih vlaganj in financiranja podjetniških projektov v vseh fazah razvoja z lastniškim kapitalom, z zagotavljanjem ugodnih kreditnih virov in garancij za investitorje.

(2) Sklad izvaja ukrepe v obliki storitev, neposrednih finančnih spodbud sklada in posrednih finančnih spodbud preko poslovnih bank, skladov tveganega kapitala in drugih finančnih institucij, subjektov inovativnega okolja ter drugih pravnih oseb javnega in zasebnega prava.

(3) Pri zagotavljanju začetnega kapitala in spodbujanju zasebnih vlaganj z lastniškim kapitalom iz prvega odstavka tega člena, lahko sklad vlaga kapitalske naložbe v imenu Republike Slovenije in po postopku, določenem v zakonu, ki ureja javne finance. Za upravljanje in razpolaganje s tako pridobljenimi kapitalskimi naložbami Republike Slovenije, veljajo določbe zakona, ki ureja javne finance in zakona o vladi.

Instrumenti sklada so:

- ugodni posredni in neposredni krediti za razvojne naložbe mikro, malih in srednje velikih podjetij;

- garancije za najete kredite za razvojne naložbe mikro, malih in srednje velikih podjetij;

- subvencije obrestnih mer, stroškov kreditiranja in stroškov garancij;

- subvencije fizičnim osebam za ustanovitev in zagon podjetij v subjektih inovativnega okolja;

- subvencije za razvojne projekte mikro, malih in srednje velikih podjetij;

- ugodni posredni in neposredni krediti za kapitalska vlaganja v mikro, mala in srednje velika podjetja;

- garancije za najete kredite za kapitalske naložbe zasebnih vlagateljev;

- vlaganja v razvoj poslovne infrastrukture za pospeševanje naložb.

(1) Sredstva za opravljanje dejavnosti sklada so:

- sredstva in stvarno premoženje države, ki jih zagotavlja in prenaša ustanovitelj na sklad kot namensko premoženje sklada;

- sredstva proračuna, ki jih ustanovitelj prenese na sklad za izvajanje sprejetih ukrepov;
mednarodni viri in prispevki pravnih in fizičnih oseb.

(2) Namensko premoženje sklada se uporablja v skladu z določili zakona, ki ureja delovanje javnih skladov.

(3) Sredstva proračuna pridobiva sklad za razvoj storitev in izvajanje drugih finančnih spodbud v skladu s sprejetimi ukrepi na osnovi pogodbe, ki jo skleneta ministrstvo, pristojno za gospodarstvo in sklad in določa način izvajanja ukrepov. Sredstva se uporabljajo za dodeljevanje neposrednih subvencij države za podjetniške projekte in razvojne naložbe podjetij in za oblikovanje rezervacij za kritje rizikov iz naslova izdanih garancij in kreditnih tveganj.