Predlog zakona

Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

EVIDENČNI PODATKI
Številka: 51000-79/2005/4
Ljubljana, 07.12.2005

DRŽAVNI ZBOR
REPUBLIKE SLOVENIJE
Odbor za zunanjo politiko

LJUBLJANA

Vlada Republike Slovenije je na 52. redni seji dne 07.12.2005 sprejela:

- pobudo za sklenitev Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko o čezmejnem policijskem sodelovanju in sodelovanju drugih organov za zatiranje kriminalitete,

ki vam jo pošiljamo na podlagi petega odstavka 70. člena zakona o zunanjih zadevah.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki na seji Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora sodelovali:

- Dragutin Mate, minister za notranje zadeve,
- mag. Zvonko Zinrajh, državni sekretar v Ministrstvu za notranje zadeve,
- mag. Lilijana Šipec, podsekretarka v Ministrstvu za notranje zadeve.

Mateja Tamara Fajs
GENERALNA SEKRETARKA

PRILOGA: 1

Številka: 51000-79/2005/4
Ljubljana, 07.12.2005

POBUDO ZA SKLENITEV SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MADŽARSKO O ČEZMEJNEM POLICIJSKEM SODELOVANJU IN SODELOVANJU DRUGIH ORGANOV ZA ZATIRANJE KRIMINALITETE

Na podlagi 70. člena Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1) ( Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo) vlagamo pobudo za sklenitev Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko o čezmejnem policijskem sodelovanju in sodelovanju drugih organov za zatiranje kriminalitete.

I. RAZLOGI, ZARADI KATERIH SE PREDLAGA SKLENITEV SPORAZUMA

Državi že imata sklenjen Dogovor med Vlado Republike Madžarske in Vlado Republike Slovenije o sodelovanju v boju proti terorizmu, ilegalnem prometu z mamili in organiziranem kriminalu, ki je bil podpisan 19. maja 1993 v Budimpešti.

Dejstvo, da sta obe državi sedaj članici EU in približevanje schengenskemu pravnemu kot tudi nove oblike preprečevanja, odkrivanja in preganjanja kaznivih dejanj (v nadaljevanju: zatiranje kriminalitete) pa so razlog, da sosednji državi uredita medsebojna razmerja skladno z novimi zahtevami.

II. BISTVENI ELEMENTI POBUDE

Predlagani sporazum povzema vsa tista področja sodelovanja policij, ki so se tudi v dosedanji praksi izkazala za dobra in koristna.

Sporazum vsebuje poleg splošnih določb, kjer so predvsem določeni organi sodelovanja in obmejna območja po tem sporazumu, poglavje o splošnih pravilih sodelovanja organov za zatiranje kriminalitete, poglavje o posameznih oblikah sodelovanja, kjer so določene oblike in vsebina sodelovanja, še poglavje o pravnih razmerjih pri izvajanju postopkov na območju druge pogodbenice in poglavje o varstvu podatkov. Sporazum zaključuje poglavje, ki ureja končne določbe

Glede na nove zahteve, ki so postavljene pred državi kot članici EU, pa je v novem besedilu potrebno posebej opozoriti na sodelovanje na področjih izvajanja čezmejnega tajnega opazovanja, čezmejnega sodelovanja, kontroliranih pošiljk, uporabe tajnega delavca in sodelovanja v programu zaščite prič.

Podrobno so urejena tudi pravna razmerja med pogodbenicama. Tako so urejena pravila vstopa, izstopa in prebivanja uradnikov policij pri delu v drugi državi pogodbenici, pravila za nošenje uniforme, za uporabo prisilnih sredstev in službenega orožja, službena razmerja ter kazenskopravna in odškodninska odgovornost uradnikov.

Ne glede na to, da gre za državi članici EU posebno poglavje ureja varstvo podatkov. Pomeni, da je urejeno posredovanje in obdelava osebnih podatkov kot tudi varstvo tajnih podatkov.

Zaradi pomembnosti elementov, ki jih obravnava sporazum je sodelovanje na vsakem področju podrobno razdelano, tako da se bo sporazum lahko začel izvajati takoj.

III. PREDLOG STALIŠČ DELEGACIJE IN PREDLOG ZA SESTAVO DELEGACIJE, PREDRAČUN STROŠKOV ZA NJENO DELO IN NAČIN NJIHOVEGA POKRITJA

Delegacija bo v pogajanjih izhajala iz vsebine osnutka sporazuma ter stališč in sklepov Vlade Republike Slovenije in Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije.

Pogajanja za sklenitev navedenega sporazuma bo opravila delegacija Vlade Republike Slovenije, sestavljena iz predstavnikov Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za zunanje zadeve.

Stroški za delegacijo in prevajalca bodo kriti iz sredstev proračuna Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za zunanje zadeve.

IV. RATIFIKACIJA SPORAZUMA, PREDLOG KDO NAJ PODPIŠE SPORAZUM TER ALI SKLENITEV SPORAZUMA ZAHTEVA IZDAJO NOVIH PREDPISOV

Sporazum v skladu z tretjim odstavkom 75. člena Zakona o zunanjih zadevah ratificira Državni zbor Republike Slovenije.

Zaradi uveljavitve sporazuma ne bo treba sprejeti novih predpisov ali spremeniti veljavnih.

Za podpis sporazuma se pooblasti ministra za notranje zadeve Republike Slovenije Dragutina Mateja.

V. OCENA POTREBNIH FINANČNIH SREDSTEV IN NAČIN NJIHOVE ZAGOTOVITVE

Za sklenitev sporazuma bodo potrebna dodatna finančna sredstva v obliki potnih in drugih stroškov ter dnevnic, ki pa bodo načrtovana v okviru sredstev iz proračuna namenjenih za dejavnosti Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za zunanje zadeve. Za izpolnitev sporazuma ni potrebno zagotoviti dodatnih finančnih sredstev iz proračuna.

VI. IZJAVA O PRIMERNOSTI SKLENITVE SPORAZUMA Z VIDIKA SKLADNOSTI S PRAVNIM REDOM IN USMERITVAMI EVROPSKE UNIJE

Gradivo je povezano s pravnim redom Evropske unije.

SPORAZUM

med
Republiko Madžarsko in
Republiko Slovenijo

o čezmejnem policijskem sodelovanju in sodelovanju drugih organov za
zatiranje kriminalitete

Republika Slovenija in Republika Madžarska (v nadaljevanju pogodbenici) sta se:

– ob upoštevanju prijateljskih vezi med državama;

– z namenom, da bi zaradi skupne varnosti okrepili ter poglobili sodelovanje policije in drugih organov za zatiranje kriminalitete;

– v prepričanju, da bi celovito razvijali sodelovanje v obmejnih območjih in sodelovanje organov, pristojnih za izvajanje tega sporazuma;

– s ciljem, da bi s pomočjo usklajenih dejavnosti učinkoviteje delovali proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu;

– z upoštevanjem svojih mednarodnih obveznosti in nacionalnih pravnih predpisov;

– ocenjujoč rezultate svojega dosedanjega sodelovanja;

sporazumeli o naslednjem:

I. poglavje
Splošne določbe

1. člen
Predmet sodelovanja

(1) Pogodbenici okrepita sodelovanje v interesu varovanja javnega reda in javne varnosti na področju preprečevanja, odkrivanja in preganjanja kaznivih dejanj (v nadaljevanju: zatiranje kriminalitete), ki so podlaga za izdajo Evropskega naloga za prijetje ter na področju mejnega in prometnega policijskega sodelovanja. Pogodbenici bosta sodelovali, z upoštevanjem svojih notranjepravnih predpisov in mednarodnih obveznosti, v skladu z določbami tega sporazuma.

(2) Katerakoli pogodbenica lahko delno ali v celoti odkloni sodelovanje ali postavi pogoje zanj, če to ogroža oziroma krši njeno suverenost, varnost, javni red ali če je v nasprotju z njenimi notranjepravnimi predpisi.

(3) Zaprosila, ki se nanaša na vojaška ali politična kazniva dejanja, ni moč posredovati oziroma izpolniti. Dejanja ni mogoče šteti za politično kaznivo dejanje, če je pri njegovi storitvi, upoštevajoč vse okoliščine, namen kaznivega dejanja, motiv kaznivega dejanja, način storitve, orodje, ki je bilo uporabljeno ali ki so ga želeli uporabiti, javni značaj kaznivega dejanja prevladoval nad političnim značajem.

(4) Sodelovanje ne zajema pravne pomoči, ki je v pristojnosti pravosodnih organov pogodbenic.

(5) Sodelovanje v okviru tega sporazuma ne obsega upravnega sodelovanja organov pogodbenic v davčnih, pristojbinskih in carinskih upravnih zadevah.

2. člen
Organi sodelovanja in obmejno območje

(1) Policijski organi in organi za zatiranje kriminalitete, ki sodelujejo v izvajanju tega sporazuma in so v skladu z notranjimi pravnimi predpisi pogodbenic pooblaščeni za zatiranje kriminalitete ter za druge naloge iz tega sporazuma (v nadaljevanju: pooblaščeni organi sodelovanja), so naslednji:

a) za madžarsko pogodbenico:
organi za zatiranje in preprečevanje kriminalitete Policije, Mejne straže, Carinske in finančne službe, Varnostna služba za notranji nadzor

b) za slovensko pogodbenico:
Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava z njenimi notranjimi organizacijskimi enotami, kot tudi območne organizacijske enote

(2) Centralne kontaktne službe pri izvajanju tega sporazuma so:

a) za madžarsko pogodbenico:
- Državna glavna policijska kapetanija, Center za mednarodno sodelovanje na področju kriminalitete

b) za slovensko pogodbenico:
- Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava

(3) Obmejna območja po tem sporazumu so:

a) za madžarsko pogodbenico:
- Območje županije Zala
- Območje županije Vas

b) za slovensko pogodbenico:
- Območje krajevne pristojnosti Policijske uprave Murska Sobota

(4) Pogodbenici se po diplomatski poti pisno nemudoma obvestita o spremembi centralnih kontaktnih služb oziroma pooblaščenih organov sodelovanja in o spremembi obmejnih območij.

II. poglavje
Splošna pravila sodelovanja organov za zatiranje kriminalitete

3. člen
Sodelovanje na podlagi zaprosil

(1) Za izvajanje določil iz tega sporazuma pooblaščeni organi sodelovanja pogodbenic na podlagi zaprosila sodelujejo in si medsebojno pomagajo.

(2) Če ta sporazum ne določa drugače, si pogodbenici zaprosila in odgovore nanje pisno (sem spada tudi pošiljanje po telefaksu in po elektronski telekomunikacijski mreži) pošiljata in sprejemata prek centralnih kontaktnih služb. V nujnih primerih se zaprosilo lahko posreduje tudi ustno; ustno zaprosilo je nemudoma treba potrditi pisno.

(3) Izključno centralne kontaktne službe pogodbenic lahko izpolnijo zaprosila, pri katerih gre za izmenjavo informacij, ki jih je pooblaščeni organ sodelovanja zaprošene pogodbenice pridobil z dovoljenjem pravosodnih organov, določenih v skladu z notranjepravnimi predpisi svoje države, za odkrivanje kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen zapora dve leti ali več, od davčnih služb, od ponudnika elektronskih komunikacijskih storitev, od zdravstvenih organov in organov, ki so v povezavi z njimi in obdelujejo njihove podatke, ter podatke, ki se kvalificirajo kot gospodarska tajnost (bančna tajnost, poslovna tajnost, tajnost vrednostnega papirja, zavarovalniška tajnost, blagajniška tajnost).

(4) Če je za posredovanje oziroma izpolnitev zaprosila, na podlagi pravnih predpisov pogodbenic, potrebno dovoljenje, odobritev, privolitev oziroma soglasje pravosodnih organov, je dovoljeno posredovati oziroma izpolniti zaprosilo šele po pridobitvi dovoljenja, odobritve, privolitve oziroma soglasja.

(5) Pravosodni organi po tem sporazumu so:

a) v Republiki Madžarski: sodišča in organi tožilstva
b) v Republiki Sloveniji: sodišča in državna tožilstva

(6) Če pooblaščeni organ sodelovanja zaprošene pogodbenice nima pooblastil ali ni pristojen za reševanje zaprosila, zaprosilo posreduje v postopek pristojnemu organu in o tem obvesti organ, ki je zaprosilo poslal.

(7) Če izpolnitev pod pogoji iz zaprosila ni ali je samo delno možna, pooblaščeni organ sodelovanja ali centralna kontaktna služba zaprošene pogodbenice o tem nemudoma obvesti organ, ki je zaprosilo poslal.

(8) Če je ob prejemu zaprosila očitno, da ne bo izpolnjeno v roku, ki je v njem določen in je iz utemeljitve roka razvidno, da bi zamuda ogrozila uspešnost postopka pooblaščenega organa sodelovanja pogodbenice prosilke, mora pooblaščeni organ sodelovanja zaprošene pogodbenice ali njena centralna kontaktna služba nemudoma obvestiti pristojni organ pogodbenice prosilke o roku, ki je potreben za izpolnitev zaprosila.

(9) Po obvestilu iz sedmega in osmega odstavka pooblaščeni organ sodelovanja pogodbenice prosilke sporoči, ali na podlagi zgornjih okoliščin zahteva izpolnitev zaprosila. Nato se pooblaščena organa sodelovanja pogodbenic dogovorita o nadaljnjem reševanju zaprosila.

(10)Pri reševanju zaprosil pooblaščeni organi sodelovanja zaprošene pogodbenice in drugi organi, ki sodelujejo pri tem, ukrepajo v skladu s pravili iz zaprosila in z uporabo tehničnih sredstev, razen če je to v nasprotju s pravom zaprošene pogodbenice.

4. člen
Vsebina zaprosila in jezik, ki se uporablja pri sodelovanju

(1) Če določbe tega sporazuma ne določajo drugače, mora zaprosilo vsebovati vsaj naslednje:

a) naziv pooblaščenega organa sodelovanja, ki je zaprosilo poslal;
b) predmet zaprosila;
c) opis in pravno kvalifikacijo dejanja, ki je predmet zaprosila;
d) rok za izpolnitev zaprosila in obrazložitev nujnosti reševanja;
e) če je potrebno, dovoljenje pravosodnih organov;
f) prošnjo za udeležbo člana pooblaščenega organa sodelovanja pogodbenice prosilke pri izpolnitvi zaprosila, če jo pogodbenica prosilka zahteva;
g) identifikacijske podatke zadevne osebe, če so znani, v obsegu, ki je potreben za izpolnitev zaprosila.

(2) Pogodbenici uporabljata pri izvajanju tega sporazuma madžarski in slovenski jezik. Pooblaščeni organi sodelovanja se lahko dogovorijo, da bodo pri svojih stikih uporabljali katerega od drugih jezikov.

5. člen
Oblike sodelovanja

Sodelovanje pooblaščenih organov sodelovanja pogodbenic po tem sporazumu obsega:

a) ukrepanje v nujnih primerih,
b) izmenjavo informacij,
c) posredovanje informacij brez zaprosila,
d) neposredno izmenjavo informacij,
e) skupno analizo javne varnosti,
f) iskanje oseb in predmetov,
g) čezmejno tajno opazovanje,
h) čezmejno zasledovanje,
i) kontrolirano pošiljko,
j) uporabo tajnega delavca,
k) sodelovanje v Programu zaščite,
l) ustanovitev skupne kriminalistične preiskovalne skupine,
m) prikrito zbiranje informacij,
n) napotitev in sprejem uradnika za zvezo,
o) sodelovanje na skupnih kontaktnih službenih mestih,
p) obmejno mešano patruljo,
r) sodelovanje za zagotavljanje javne varnosti na večjih prireditvah,
s) sodelovanje prometne policije,
t) sodelovanje na področju usposabljanja in izobraževanja.

III. poglavje
Posamezne oblike sodelovanja

6. člen
Ukrepanje v nujnih primerih

(1) Na podlagi zaprosila smejo pooblaščeni organi sodelovanja pogodbenic, v skladu s svojimi notranjepravnimi predpisi, za zavarovanje sledi in dokazov na svojem državnem območju ugotoviti identiteto, na javnem kraju opraviti poostreno kontrolo, opraviti pregled zgradbe, objekta, kraja, oblačila, paketa in vozila ter prijeti in privesti iskano osebo.

(2) O izvedbi ukrepov iz prvega odstavka je treba nemudoma obvestiti pooblaščeni organ sodelovanja pogodbenice prosilke.

7. člen
Izmenjava informacij

(1) Pooblaščeni organi sodelovanja pogodbenic za učinkovito zatiranje kriminalitete na podlagi zaprosila posredujejo zlasti naslednje informacije:

a) o podatkih udeležencev v organiziranem kriminalu, o podatkih, ki se nanašajo na povezave storilcev v zvezi s storjenim dejanjem, o organiziranosti kriminalnih združb in skupin kriminalcev, tipičnem obnašanju storilcev in skupin, o kaznivih dejanjih, na katere se pripravlja, ki so ostala pri poskusu ali so bila končana, zlasti čas, kraj in način storitve dejanja, o napadenih objektih, o posebnih okoliščinah in ukrepih, ki so jih izvedli, če je to nujno za preprečevanje, za ustavitev in odkrivanje kaznivega dejanja;

b) o metodah in novih oblikah mednarodnega kriminala;

c) o rezultatih kriminalističnih, kriminoloških raziskav in raziskav drugih kazenskih zadev, o preiskovalni praksi dejanj ter o uporabi metod in sredstev dela z namenom njihovega nadaljnjega razvijanja;

d) o predmetih ali vzorcih predmetov, s katerimi so bila storjena kazniva dejanja, ki imajo sledi kaznivega dejanja, so bili uporabljeni ali namenjeni kot sredstva pri storitvi kaznivega dejanja ali izvirajo iz kaznivega dejanja;

e) o pravni ureditvi v zvezi s kaznivimi dejanji, ki so predmet tega sporazuma;

f) o premoženju ali dobičku, ki si ga osumljenec pridobi s kaznivim dejanjem ali v zvezi z njim.

8. člen
Posredovanje informacij brez zaprosila

Pooblaščeni organi sodelovanja pogodbenic v posameznih primerih lahko tudi brez zaprosila posredujejo informacije, ki jih potrebujejo pooblaščeni organi sodelovanja druge pogodbenice pri preprečevanju, odkrivanju kaznivih dejanj in za odvrnitev nevarnosti, ki ogroža javni red in javno varnost.

9. člen
Neposredna izmenjava informacij

(1) Pošiljanje zaprosil in odgovarjanje nanje lahko potekata neposredno med pooblaščenimi organi sodelovanja, če:

a) za informacijo prosijo pooblaščeni organi sodelovanja, pristojni v obmejnem območju, in se posredovana informacija nanaša izključno na obmejno območje ali

b) bi izmenjava informacij preko centralnih kontaktnih služb povzročila zamudo, ki bi ogrožala interese postopka ali uspešno izpolnitev zaprosila.

(2) Informacija se nanaša na obmejno območje, zlasti če se podatek nanaša na:

a) osebo iz zaprosila, katere prebivališče (kraj prebivališča) je na obmejnem območju ali se domneva, da se zadevna oseba v času zaprosila tam zadržuje;
b) dejavnost zadevne osebe v obmejnem območju;
c) stvar, za katero se domneva, da je v obmejnem območju;
d) sedež pravne osebe v obmejnem območju in na njeno dejavnost.

(3) Neposredna izmenjava informacij iz prvega in drugega odstavka obsega zlasti naslednja področja:

a) ugotavljanje in potrditev identitete osebe, kraja in naslova prebivališča;
b) ugotavljanje obstoja, veljavnosti in omejitev vozniških dovoljenj, dovoljenj za vodno in zračno plovbo;
c) posredovanje identifikacijskih podatkov motornih vozil (registrska številka, številka šasije, številka motorja);
d) ugotovitev identitete in iskanje lastnika (upravljavca) ali uporabnika cestnih vozil ter vodnih in zračnih plovil;
e) ugotovitev obstoja dovoljenja za strelno orožje, njegove veljavnosti in omejitev;
f) ugotovitev lastnika, naročnika in uporabnika elektronskega komunikacijskega sredstva;
g) poizvedovanje o predmetih in vzorcih;
h) iskanje oseb s posebnim strokovnim znanjem.

10. člen
Skupna analiza javne varnosti

Pogodbenici si redno izmenjujeta podatke in analize razmer na področju kriminalitete, javnega reda in javne varnosti. V ta namen po potrebi skupaj analizirata osrednja vprašanja o razmerah na področju kriminalitete in preprečevanju kriminalitete, dogovorita se o potrebnih nalogah in jih uskladita.

11. člen
Iskanje oseb in predmetov

(1) Pooblaščeni organi sodelovanja pogodbenic si v skladu s svojimi notranjimi predpisi na zaprosilo pomagajo pri iskanju osebe ali predmeta na neznanem kraju oziroma pri ugotavljanju identitete nepoznane osebe ali trupla.

(2) Na prošnjo pogodbenice prosilke lahko pooblaščeni organ sodelovanja zaprošene pogodbenice razpiše tiralico. Če pogoji za razpis tiralice ne obstajajo več, vključujoč tudi prijetje iz tretjega odstavka, je treba tiralico nemudoma preklicati.

(3) O prijetju osebe, ki je bilo izvedeno na podlagi razpisane tiralice na zaprosilo pogodbenice prosilke na območju zaprošene pogodbenice, je treba nemudoma obvestiti centralno kontaktno službo pogodbenice prosilke.

12. člen
Čezmejno tajno opazovanje

(1) Pooblaščeni organi sodelovanja pogodbenic so pri preiskovanju na svojem državnem območju pooblaščeni nadaljevati tajno opazovanje na območju druge pogodbenice, če gre za osebo, ki je osumljena udeležbe v organizirani kriminalni skupini ali storitve naklepnega kaznivega dejanja, za katero je predpisana kazen najmanj pet let zapora, ali osebe, ki je povezana z njo ali se pripravlja, da bo navezala stik z njo, če je centralna kontaktna služba slednje, na podlagi predhodno posredovanega zaprosila, to odobrila. Za privolitev se lahko postavijo pogoji.

(2) Ob sumu kaznivih dejanj iz prvega odstavka lahko pooblaščeni organi sodelovanja pogodbenic tajno opazujejo osebo, ki je povezana s storilcem, če je mogoče utemeljeno sklepati, da bi s pomočjo te osebe identificirali ali odkrili storilca ali bi jih privedla do storilca.

(3) Na zahtevo pooblaščenega organa sodelovanja zaprošene pogodbenice je treba nadaljevanje tajnega opazovanja nemudoma prepustiti pooblaščenemu organu sodelovanja zaprošene pogodbenice. Pogodbenici si na zaprosilo lahko vzajemno pomagata pri tajnem opazovanju.

(4) Dovoljenje za tajno opazovanje velja za celotno območje pogodbenic. Pri tajnem opazovanju se skupna državna meja pogodbenic lahko prestopi tudi zunaj mejnih prehodov in obratovalnega časa.

(5) Če bi zaradi zamude nastala nevarnost ali bi ogrozila zatiranje kriminalitete, se tajno opazovanje lahko izvaja tudi brez predhodnega zaprosila iz prvega odstavka. V tem primeru je ob prestopu državne meje treba nemudoma obvestiti pristojni pooblaščeni organ sodelovanja zaprošene pogodbenice. Zaprosilo je treba nemudoma naknadno poslati centralni kontaktni službi zaprošene pogodbenice. V zaprosilu se navedejo razlogi za prestop državne meje brez predhodnega soglasja.

(6) Pristojna pooblaščena organa sodelovanja iz tega člena sta:

a) za madžarsko pogodbenico:
Glavna državna policijska kapetanija

b) za slovensko pogodbenico:
Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava.

(7) Tajno opazovanje iz petega odstavka je treba prekiniti takoj, če to zahteva pooblaščeni organ sodelovanja zaprošene pogodbenice, ali pa če privolitev, potrebna za izpolnitev zaprosila, ni bila pridobljena v petih urah po prestopu državne meje.

(8) Tajno opazovanje je dovoljeno izključno pod naslednjimi pogoji:

a) za uradnike, ki izvajajo tajno opazovanje, veljajo določbe tega člena in notranje pravo tiste pogodbenice, na območju katere delujejo, poleg tega morajo ravnati v skladu z navodili krajevno pristojnega pooblaščenega organa sodelovanja;

b) razen v primeru iz petega odstavka morajo imeti uradniki, ki izvajajo tajno opazovanje, pri sebi dokument, ki izkazuje dovoljenje za tajno opazovanje;

c) uradnik, ki izvaja tajno opazovanje, mora biti kadarkoli sposoben izkazati svojo uradno funkcijo;

d) uradnik, ki izvaja tajno opazovanje, v času tajnega opazovanja ne sme vstopiti v zasebno stanovanje ali v prostore, ki niso javno dostopni, lahko pa vstopi v prostore za delo, v obratovalne in poslovne prostore, ki so javno dostopni, med njihovim delovnim časom;

e) uradnik, ki izvaja tajno opazovanje, mora pripraviti poročilo centralni kontaktni službi zaprošene pogodbenice;

f) če so potrebna tudi posebna tehnična sredstva za izvajanje tajnega opazovanja, se smejo uporabljati, če to dovoljujejo pravni predpisi zaprošene pogodbenice. Tehnična sredstva, ki se bodo uporabljala za tajno opazovanje, je treba navesti v zaprosilu iz prvega odstavka tega člena;

g) pri uporabi vozil za tajno opazovanje veljajo prometni predpisi zaprošene pogodbenice;

h) uradniki, ki izvajajo zaprosilo in ravnajo s tehničnimi sredstvi, po prestopu državne meje lahko obdržijo svoje službeno orožje, uporabljati pa ga smejo le v silobranu oziroma v skrajni sili.

(9) Pogodbenici pooblastita ministra za notranje zadeve, da se v zvezi s čezmejnim tajnim opazovanjem dogovorita o Zapisniku o izvajanju. V okviru tega posebej urejata področja:

a) dosegljivost pooblaščenih organov sodelovanja za opazovanje in oseb, določenih za vzdrževanje kontaktov,
b) način in tehnične pogoje vzdrževanja kontaktov,
c) pravila skupne uporabe uporabljenih tehničnih sredstev,
d) skupno uporabo službenih vozil,
e) pravila kritja stroškov, nastalih med tajnim opazovanjem.

13. člen
Čezmejno zasledovanje (zasledovanje po vroči sledi)

(1) Pooblaščeni organ sodelovanja pogodbenice prosilke lahko brez predhodne privolitve druge pogodbenice nadaljuje zasledovanje osebe na območju zaprošene pogodbenice, če je ta oseba na območju pogodbenice prosilke storila ali poskusila storiti kaznivo dejanje, ki je podlaga za izdajo evropskega naloga za prijetje, in

a) so jo pri tem zalotili, ali

b) je na begu iz pridržanja, pripora, ali pa se je izvršitvi kazni z odvzemom prostosti izognila z begom in če bi zamuda zaradi obvestila pooblaščenemu organu sodelovanja zaprošene pogodbenice močno otežila prijetje storilca oziroma bi močno ogrozila interese zatiranja kriminalitete in če se domneva, da pooblaščeni organ sodelovanja zaprošene pogodbenice ne bi mogel prevzeti zasledovanja v primernem času.

(2) V primeru iz prvega odstavka je treba nemudoma obvestiti pooblaščeni organ sodelovanja zaprošene pogodbenice, takoj ko je to mogoče, a najkasneje pri prestopu državne meje.

(3) Pristojni pooblaščeni organi sodelovanja iz drugega odstavka so:

a) za madžarsko pogodbenico, odvisno od lokacije prestopa državne meje:
- Glavna policijska kapetanija županije Zala ali
- Glavna policijska kapetanija županije Vas

b) za slovensko pogodbenico:
- Policijska uprava Murska Sobota

(4) Zasledovanje je treba nemudoma prekiniti, če tako zahteva pooblaščeni organ sodelovanja zaprošene pogodbenice.

(5) Če uradnik pogodbenice prosilke, ki izvaja zasledovanje, to zahteva, pooblaščeni organ sodelovanja zaprošene pogodbenice zasledovano osebo prime z namenom, da bi ugotovil njeno identiteto ali jo pridržal.

(6) Če pooblaščeni organ sodelovanja zaprošene pogodbenice ne poda zahteve za prekinitev zasledovanja in ta pooblaščeni organ sodelovanja ne more pravočasno prevzeti zasledovanja, sme uradnik pogodbenice prosilke, ki izvaja zasledovanje, zasledovano osebo zadržati na kraju samem. O tem ukrepu je treba nemudoma obvestiti pooblaščeni organ sodelovanja zaprošene pogodbenice.

(7) Zasledovanje se izvaja na celotnem območju pogodbenic brez časovne omejitve.

(8) Zasledovanje se lahko izvaja pod naslednjimi pogoji:

a) uradnik, ki izvaja zasledovanje, je dolžan ravnati v skladu z določbami tega sporazuma in pravom pogodbenice, na območju katere izvaja zasledovanje;

b) zasledovanje je dovoljeno le na kopnem;

c) uradnik pooblaščenega organa sodelovanja, ki zasledovanje izvaja, med zasledovanjem ne sme vstopiti v zasebno stanovanje ali v prostore; dovoljeno pa mu je vstopiti v javno dostopne, delovne, obratovalne ali poslovne prostore med njihovim delovnim časom;

d) uradnik, ki izvaja zasledovanje, mora biti kadarkoli sposoben izkazati svojo uradno funkcijo;

e) pri uporabi vozil za zasledovanje veljajo prometni predpisi zaprošene pogodbenice. Za prepoznavo je treba na vozilu uporabljati razpoznavni znak;

f) uradnik, ki izvaja zasledovanje, mora biti nedvomno razpoznaven po uniformi ali po dopolnilnih označbah, nameščenih na vozilu;

g) predmeti, ki jih ima prijeta oseba, se po možnosti shranijo na varnem do prihoda pristojnih pooblaščenih organov sodelovanja;

h) če so za izvajanje zasledovanja potrebna tudi posebna tehnična sredstva, se smejo uporabljati, če to dovoljujejo pravni predpisi zaprošene pogodbenice. Tehnična sredstva, ki se bodo uporabljala, je treba navesti v zaprosilu;

i) uradnik, ki izvaja zasledovanje, je po končanem zasledovanju dolžan o rezultatih poročati pristojnemu pooblaščenemu organu sodelovanja zaprošene pogodbenice ali centralni kontaktni službi. Na zahtevo pooblaščenega organa sodelovanja zaprošene pogodbenice je dolžan zagotoviti svojo prisotnost, dokler niso razjasnjene vse okoliščine zasledovanja. To velja tudi za primere, ko zasledovana oseba ni bila prijeta.

(9) Osebo, ki so jo prijeli med zasledovanjem, zasliši pristojni pooblaščeni organ sodelovanja zaprošene pogodbenice. Osebno svobodo prijete osebe je moč omejiti v skladu s pravom zaprošene pogodbenice.

(10)O zasledovanju je treba obvestiti tudi centralno kontaktno službo pogodbenice.

14. člen
Kontrolirana pošiljka

(1) Pooblaščeni organi sodelovanja pogodbenic na podlagi zaprosila omogočijo, v skladu s pogoji, določenimi v tem členu, kontrolirano pošiljko na območju svoje države. Kontrolirana pošiljka je prikrita dejavnost pooblaščenih organov sodelovanja, pri kateri se v okviru mednarodnega sodelovanja na območje pogodbenic, pri neprekinjeni in poostreni kontroli, omogoči vnos stvari, s katerimi razpolaga opazovana oseba, iznos na območje neke druge države, transport čez območje pogodbenic, če je to v interesu odkrivanja kaznivih dejanj oziroma da se omogoči identifikacija čim širšega kroga oseb, udeleženih pri storitvi kaznivega dejanja.

(2) Zaprosilo, posredovano centralnim kontaktnim službam za kontrolirano pošiljko, mora poleg podatkov iz prvega odstavka 4. člena tega sporazuma vsebovati tudi podatke o:

a) vsebini pošiljke, predvideni relaciji in času trajanja ter načinu prevoza, podatke za identifikacijo prevoznega sredstva,
b) načinu spremstva,
c) tehničnih sredstvih, ki bodo v uporabi,
d) številu sodelujočih v spremstvu s strani pogodbenice prosilke,
e) načinu vzdrževanja kontaktov med udeleženci kontrolirane pošiljke,
f) okoliščinah predaje in prevzema pošiljke,
g) ukrepih, ki se bodo izvajali ob prijetju,
h) ukrepih, ki se bodo izvajali pri nepričakovanem dogodku.

(3) Če bi zamuda povzročila tveganje ali ogrozila interese zatiranja kriminalitete, lahko zaprosilo za kontrolirano pošiljko pooblaščeni organi sodelovanja pogodbenice posredujejo ali sprejmejo tudi neposredno. Zaprosilo je treba naknadno in nemudoma posredovati centralni kontaktni službi pogodbenic. Zaprosilu je treba priložiti dokumente, ki potrjujejo kontrolirano pošiljko.

(4) Pristojna pooblaščena organa sodelovanja iz tega člena sta:

a) za madžarsko pogodbenico:
Glavna državna policijska kapetanija

b) za slovensko pogodbenico:
Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava

(5) Pooblaščeni organi sodelovanja se vsakokrat dogovorijo za termin in način kontrolirane pošiljke ter o stopnji njihovega sodelovanja. Pooblaščeni organ sodelovanja zaprošene pogodbenice lahko omeji ali odkloni kontrolirano pošiljko, če je ta za osebe, ki so pri transportu udeležene, oziroma za splošno varnost tako veliko tveganje, da ga ni mogoče opravičiti.

(6) Kontrolirano pošiljko nadzoruje pooblaščeni organ sodelovanja zaprošene pogodbenice. O identiteti osebe, ki opravlja nadzor, je treba obvestiti pogodbenico prosilko. Kontrolirano pošiljko je treba izvajati na način, da jo je možno vsak čas prestreči. Pooblaščeni organi sodelovanja pogodbenice prosilke lahko spremljajo pošiljko tudi po prevzemu, uradnih pooblastil pa ne smejo izvajati. Pooblaščeni organi sodelovanja pogodbenice prosilke morajo pri tem ravnati v skladu z določili tega člena in pravnimi predpisi zaprošene pogodbenice ter v skladu z navodili vodje pooblaščenega organa sodelovanja zaprošene pogodbenice.

(7) Pogodbenici zagotavljata izvedbo kontrolirane pošiljke po tem sporazumu tudi iz tretje v nadaljnjo državo. V tem primeru za predhodno soglasje teh držav poskrbi pogodbenica prosilka in o tem obvesti zaprošeno pogodbenico.

(8) Udeležba tajnega delavca v spremstvu kontrolirane pošiljke je mogoča samo z dovoljenjem pravosodnega organa pogodbenice, ki uporablja tajnega delavca.

15. člen
Uporaba tajnega delavca

(1) Pogodbenici, na podlagi zaprosila, posredovanega centralnim kontaktnim službam, vsaka na svojem državnem območju, dovoljujeta delovanje tajnih delavcev pogodbenice prosilke, če je to potrebno zaradi uspešnega odkritja kaznivega dejanja, za katero se izdaja evropski nalog za prijetje in ki je bilo storjeno ali je v pripravi na območju pogodbenice prosilke, s predpostavko, da odkritje kaznivega dejanja ni mogoče brez tajnega delavca ali je to bistveno oteženo. Na zahtevo pogodbenice prosilke je mogoča uporaba tajnega delavca zaprošene pogodbenice na območju zaprošene pogodbenice.

(2) Tajni delavec iz tega sporazuma je uradnik poklicne sestave pooblaščenega organa sodelovanja za zatiranje kriminalitete, ki tajno zbira informacije in ima prikrito identiteto.

(3) Če je za uporabo tajnega delavca potrebno dovoljenje pravosodnih organov pogodbenic, je mogoče uporabiti tajnega delavca samo po pridobitvi tega dovoljenja. Soglasje vsakokrat velja za celotno državno območje pogodbenice.

(4) Zaprosilo za uporabo tajnega delavca mora vsebovati poleg podatkov iz prvega odstavka 4. člena tega sporazuma še:

a) čas trajanja uporabe tajnega delavca,
b) pogoje uporabe tajnega delavca,
c) pravice in dolžnosti tajnega delavca,
d) ukrepe za primer, če je razkrita identiteta tajnega delavca,
e) navodila o pravilih kazenske odgovornosti ter odgovornosti tajnega delavca za povzročeno škodo pri delovanju.

(5) Uporaba tajnega delavca se vedno omeji na posamičen primer in traja določen čas, vendar največ šest mesecev. Uporaba tajnega delavca se lahko podaljša največ za dve leti. Uporabo tajnega delavca pripravijo pooblaščeni organi sodelovanja pogodbenic usklajeno. Tajni delavec sme svojo dejavnost začeti po dogovoru centralnih organov sodelovanja in po pridobitvi dovoljenja iz tretjega odstavka. Dogovor mora vsebovati podatke iz četrtega in enajstega odstavka.

(6) Tajnega delavca usmerja pooblaščeni organ sodelovanja pogodbenice prosilke, če opravlja svoje delo na območju druge pogodbenice in po nalogu pogodbenice prosilke. Pooblaščeni organi sodelovanja pogodbenic se lahko dogovorijo, da tajni delavec, ki ga je dala na voljo zaprošena pogodbenica, ukrepa v skladu in po nalogu pooblaščenega organa sodelovanja pogodbenice prosilke in pod njegovim vodstvom. Če je utemeljeno, se lahko pooblaščeni organi sodelovanja pogodbenic dogovorijo tudi drugače od prej navedenega.

(7) Na zahtevo pooblaščenega organa sodelovanja zaprošene pogodbenice je treba delovanje tajnega delavca nemudoma ustaviti.

(8) V primeru iz drugega stavka šestega odstavka določi potrebo po uporabi tajnega delavca, pogoje uporabe ter uporabo informacij, ki so bile pridobljene med preiskavo, določeni pooblaščeni organ sodelovanja zaprošene pogodbenice. O tem je treba obvestiti pooblaščeni organ sodelovanja pogodbenice prosilke.

(9) Zaprošena pogodbenica lahko ponudi kadrovsko, organizacijsko in tehnično pomoč za dejavnost tajnega delavca. Pooblaščeni organ sodelovanja zaprošene pogodbenice mora storiti vse za varnost tajnega delavca pogodbenice prosilke.

(10)Po koncu uporabe tajnega delavca je treba o rezultatih uporabe nemudoma v pisni obliki obvestiti pooblaščeni organ sodelovanja zaprošene pogodbenice.

(11)Za dejavnost tajnega delavca se uporablja pravo zaprošene pogodbenice, pod pogojem, da ta ni v nasprotju s pravom pogodbenice prosilke.

16. člen
Sodelovanje v Programu zaščite

(1) Pogodbenici lahko prek svojih pristojnih organov med kazenskim postopkom zaprosita za preselitev zaščitenih prič, oškodovancev in obdolžencev ter z njimi povezanih drugih oseb (v nadaljevanju tega člena: zadevne osebe), z območja ene pogodbenice na območje druge pogodbenice in zagotovitev zaščite zatem. Ta ukrep ne sme ovirati kazenskega postopka na območju pogodbenic.

(2) Zaprosilo za predajo ali prevzem zaščite mora poleg podatkov iz prvega odstavka 4. člena tega sporazuma vsebovati tudi:

a) zahtevo, ki se nanaša na obvezo tajnosti,
b) vlogo zadevnih oseb v kazenskem postopku,
c) informacijo o ogroženosti ter njeni stopnji,
d) razlog za preselitev zadevne osebe na območje zaprošene pogodbenice,
e) predlagano obliko in stopnjo zaščite,
f) čas trajanja namestitve na območju zaprošene pogodbenice in možnost za njegovo podaljšanje.

(3) Po odobritvi zaprosila se organi pogodbenic, določeni za izvajanje zaščite, neposredno dogovorijo o predaji oziroma prevzemu zaščite, načinu le-te, času trajanja zaščite ter načinu vzdrževanja zvez. V tem okviru se na podlagi dokumentov, ki so potrebni za opravljanje zaščite in so priloga predloga, pretehta predlog glede kraja prebivanja zadevne osebe.

(4) Stroške prevoza, zdravstvenega zavarovanja in pokojninskega zavarovanja krije pogodbenica prosilka. Zaprošena pogodbenica krije plačo sodelavcev službe za varovanje, ki varujejo zadevne osebe.

(5) Zadevna oseba je lahko deležna le tistih oblik zaščite, ki jih določajo pravni predpisi o zaščiti prič v zaprošeni pogodbenici.

(6) Če zaščita po predaji ni mogoča ali pa je ni več mogoče zagotoviti, mora organ za izvajanje zaščite zaprošene pogodbenice nemudoma obvestiti organ, določen za izvajanje zaščite pogodbenice prosilke.

(7) Zadevna oseba mora spoštovati predpise zaprošene pogodbenice. Če zadevna oseba krši predpise zaprošene pogodbenice ali ne spoštuje pravil obnašanja, ki so jih določili zanjo, mora organ, določen za izvajanje zaščite zaprošene pogodbenice, nemudoma obvestiti o tem organ, določen za izvajanje zaščite pogodbenice prosilke.

(8) Če zadevna oseba stori dejanje, ki neupravičeno in močno ogroža interese zaščite ali sodelavce pristojnega organa zaprošene pogodbenice, določene za varovanje, organ, določen za izvajanje zaščite zaprošene pogodbenice, nemudoma da pobudo za vrnitev zadevne osebe, kar je dolžan izvesti organ, določen za varovanje pogodbenice prosilke.

(9) Pristojna pooblaščena organa sodelovanja pri izvajanju tega člena sta:

a) za madžarsko pogodbenico:
Glavna državna policijska kapetanija

b) za slovensko pogodbenico:
Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava.

17. člen
Ustanovitev skupne kriminalistične preiskovalne skupine

(1) Pooblaščeni organi sodelovanja pogodbenic lahko v skladu z notranjepravnimi predpisi za uspešno zatiranje kaznivih dejanj iz prvega odstavka 1. člena tega sporazuma s posebnim dogovorom ustanovijo skupno kriminalistično preiskovalno skupino, še zlasti če je kriminalistična preiskava, ki se izvaja na območju več držav članic Evropske unije, posebno zapletena ali je potrebna uskladitev preiskovalnega dela.

(2) Dogovor mora vsebovati zlasti:

a) opis kaznivega dejanja, zaradi katerega se ustanovi skupna kriminalistična preiskovalna skupina,
b) delovno področje,
c) sestavo kriminalistične preiskovalne skupine,
d) vodjo kriminalistične preiskovalne skupine,
e) čas trajanja delovanja in pogoje za podaljšanje,
f) dolžnosti in pravice napotenega člana skupne kriminalistične preiskovalne skupine,
g) pogoje delovanja,
h) organizacijske ukrepe in kritje stroškov delovanja,
i) pravila o kazenskopravni odgovornosti ter odgovornosti za škodo, ki jo je v okviru svojega delovanja povzročil napoteni član skupne kriminalistične preiskovalne skupine.

(3) Če je za udeležbo napotenega člana pogodbenice prosilke v skupni kriminalistični preiskovalni skupini v določenem postopku te skupine potrebno dovoljenje v skladu z notranjim pravom zaprošene pogodbenice, je udeležba možna samo po pridobitvi dovoljenja.

(4) Pooblaščeni organ sodelovanja zaprošene pogodbenice po svojih možnostih zagotavlja namestitvene, organizacijske, tehnične in infrastrukturne možnosti, ki so potrebne za delovanje kriminalistične preiskovalne skupine. Skupno kriminalistično preiskovalno skupino vodi imenovani član pooblaščenega organa sodelovanja zaprošene pogodbenice.

(5) Napoteni član pogodbenice prosilke v skupni kriminalistični preiskovalni skupini ne sme samostojno izvajati pooblastil na območju zaprošene pogodbenice.

(6) Član pooblaščenega organa sodelovanja pogodbenice prosilke, napoten v skupno kriminalistično preiskovalno skupino, lahko izroči članom skupne kriminalistične preiskovalne skupine zaprošene pogodbenice vse netajne podatke in informacije, ki jih poseduje v enakih primerih in pod enakimi pogoji, kakor bi jih lahko predal svojim pooblaščenim organom.

(7) Dostop napotenega člana druge pogodbenice do tajnih podatkov, potrebnih za delo skupne kriminalistične preiskovalne skupine, ki so jih kot take določili pooblaščeni organi udeleženci sodelovanja, dovoljuje vodja službe, ki je ustanovila skupno kriminalistično preiskovalno skupino. Za posredovanje podatkov, ki so jih določili organi, neudeleženi v sodelovanju, je treba pridobiti dovoljenje, določeno z notranjim pravom pogodbenic.

(8) Podatek ali informacija, ki je dana na voljo skupni kriminalistični preiskovalni skupini, se lahko uporabi izključno v naslednje namene:

a) za odkrivanje tistih kaznivih dejanj, za katere je bila skupna kriminalistična preiskovalna skupina ustanovljena;

b) za odkrivanje in preiskovanje drugega kaznivega dejanja ob predhodnem soglasju pogodbenice, ki je podatek ali informacijo posredovala;

c) za preprečevanje kaznivega dejanja, ki neposredno in močno ogroža javno varnost, oziroma v kazenskem postopku, ki je bil uveden zaradi takšnega kaznivega dejanja, s predhodnim soglasjem pogodbenice, ki je podatek ali informacijo posredovala.

(9) V skupno kriminalistično preiskovalno skupino napoteni član pooblaščenega organa pogodbenice prosilke pri udeležbi v skupni kriminalistični preiskovalni skupini, ki deluje na območju zaprošene pogodbenice, lahko uporabi osebo, ki sodeluje s pooblaščenim organom sodelovanja njegove države.

(10)Pogodbenici se obvezujeta, da bosta sodelujočo osebo iz devetega odstavka oziroma podatek, ki ga posreduje, zaščitili vsaj tako, kot to predvidevajo pravni predpisi njunih držav za zaščito sodelavcev, ki sodelujejo z organi za zatiranje kriminalitete ter zaščito podatkov, ki jih te osebe posredujejo.

18. člen
Prikrito zbiranje informacij

(1) Pooblaščeni organi sodelovanja pogodbenic lahko pri preiskavi kriminalitete v skladu z zaprosilom, posredovanim preko centralnih kontaktnih služb ter v skladu z notranjepravnimi predpisi svojih držav, prikrito zbirajo informacije in se o rezultatih zbiranja medsebojno obveščajo.

(2) Zaprosilo, ki se nanaša na prikrito zbiranje informacij, mora vsebovati poleg navedenega v prvem odstavku 4. člena tega sporazuma, še naslednje:

a) poimenovanje sredstva ali načina;
b) čas trajanja tajnega ukrepa;
c) obseg podatkov, ki bodo dokumentirani in posredovani;
d) način posredovanja podatka;
e) način zagotavljanja pomoči pri morebitnem tajnem zbiranju informacij v drugi državi
f) potrdilo, da je bilo za prikrito zbiranje podatkov v zvezi z odkrivanjem kaznivega dejanja, ki poteka v državi pogodbenice prosilke, izdano dovoljenje po pravilih.

(3) Če je za začetek reševanja zaprosila, ki se nanaša na prikrito zbiranje podatkov, potrebno dovoljenje pravosodnih organov v skladu s pravnimi predpisi pogodbenic, je treba kopijo listine o dovoljenju poslati zaprošeni pogodbenici. Če za reševanje zaprosila, ki se nanaša na prikrito zbiranje podatkov, ni potrebno dovoljenje pravosodnih organov v skladu s pravnimi predpisi pogodbenice prosilke, potem pogodbenica prosilka o tem v zaprosilu obvesti centralno kontaktno službo zaprošene pogodbenice. Pooblaščeni organ sodelovanja zaprošene pogodbenice začne reševati zaprosilo v skladu z notranjepravnimi predpisi svoje države, in sicer po pridobitvi dovoljenja svojega pravosodnega organa.

(4) Pogodbenici se obvezujeta, da za informatorja, ki sodeluje z organi za zatiranje kriminalitete, oziroma za podatek, ki ga posreduje, zagotovita vsaj tako varovanje, kot to predvidevajo predpisi njunih držav za informatorje in podatke, ki so jih posredovali.

19. člen
Napotitev uradnika za zvezo

(1) Pogodbenica lahko z odobritvijo centralne kontaktne službe druge pogodbenice za določen čas napoti uradnika za zvezo k policijskim in drugim organom za zatiranje kriminalitete druge pogodbenice.

(2) Namen napotitve uradnika za zvezo je pospešitev sodelovanja na podlagi tega sporazuma med pogodbenicama ter tekoče zagotavljanje pomoči:

a) pri izmenjavi informacij za preprečevanje in zatiranje kaznivih dejanj;
b) pri izpolnjevanju zaprosil v zvezi s kaznivimi dejanji;
c) pri sodelovanju v zvezi z nadzorom zunanjih meja Evropske unije in izvajanju sporazumov o ponovnem prevzemu oseb;
d) pri posredovanju informacij, potrebnih za izvajanje nalog organov, zadolženih za odpravljanje nevarnosti, ki ogrožajo javni red.

(3) Uradnik za zvezo ima podporno in svetovalno vlogo pri organih za zatiranje kriminalitete, ni pa pooblaščen za samostojno izvajanje ukrepov za preprečevanje in zatiranje kriminalitete.

(4) Uradnik za zvezo izvaja naloge na podlagi navodil pooblaščenega organa sodelovanja pogodbenice, ki napoti uradnika za zvezo, v skladu z dogovorom s pooblaščenim organom sodelovanja pogodbenice, ki uradnika sprejme. Uradnik za zvezo o svoji dejavnosti redno obvešča centralno kontaktno službo pogodbenice, ki uradnika sprejme.

(5) Pristojni ministri pogodbenic se lahko dogovorijo, da uradnik za zvezo posamezne pogodbenice, ki deluje v tretji državi, v duhu izvajanja tega sporazuma, ukrepa tudi v interesu druge pogodbenice v tej državi.

(6) O podrobnih okoliščinah delovanja uradnika za zvezo se dogovorijo pristojni ministri pogodbenic.

20. člen
Sodelovanje na skupnih kontaktnih službenih mestih

(1) Pogodbenici zaradi lažje izmenjave informacij in lažjega sodelovanja pooblaščenih organov sodelovanja v bližini skupne državne meje vzpostavita skupna kontaktna službena mesta.

(2) Na skupnih kontaktnih službenih mestih delajo uradniki pooblaščenih organov sodelovanja pogodbenic v okviru svojih pooblastil v neposredni bližini. Neposredno si izmenjujejo informacije ter podpirajo usklajevanje sodelovanja po tem sporazumu.

(3) Sodelovanje lahko zajema tudi pripravo in udeležbo pri predaji ali ponovnem prevzemu oseb na podlagi veljavnih mednarodnih pogodb, sklenjenih med pogodbenicama.

(4) Uradniki, ki opravljajo službo na skupnih kontaktnih službenih mestih, razen navedenih v drugem in tretjem odstavku, niso pooblaščeni za ukrepanje. Vodenje uradnikov, ki delajo na skupnih kontaktnih službenih mestih, je v pristojnosti njihovih nacionalnih organov.

(5)Pogodbenici poblaščata svoji vladi, da se dogovorita o krajih ustanovitve skupnih kontaktnih službenih mest, pogojih ustanovitve, načinu sodelovanja in proračunu v posebni mednarodni pogodbi.

(6) Pogodbenici se lahko dogovorita, da pri delu na skupnih kontaktnih službenih mestih lahko sodeluje tudi uradnik organa za zatiranje kriminalitete tretje države.

21. člen
Mešane obmejne patrulje

(1) Z namenom zagotovitve javne varnosti in javnega reda, zatiranja kaznivih dejanj ter nadzora skupne državne meje lahko pooblaščeni organi sodelovanja pogodbenic v oddaljenosti do deset kilometrov od mejne črte v notranjost državnega območja pogodbenic izvajajo mešano patruljiranje. V to območje spada naselje, ki se nahaja znotraj teh desetih kilometrov in to do svoje upravne meje, čeprav ta presega to razdaljo.

(2) Pri opravljanju mešanega patruljiranja so tudi uradniki pooblaščenega organa sodelovanja druge pogodbenice pooblaščeni, da ugotavljajo istovetnost oseb in jih, če se skušajo izogniti kontroli, zadržijo skladno s svojimi notranjimi pravnimi predpisi.

(3) Druge ukrepe in uporabo prisilnih sredstev so pooblaščeni izvajati uradniki pooblaščenega organa sodelovanja tiste pogodbenice, na katere državnem območju se izvaja patruljiranje

(4) Pooblaščeni organi sodelovanja pri izvajanju tega člena so:

a) za madžarsko pogodbenico:
- Državno poveljstvo mejne straže
- Državna glavna policijska kapetanija

b) za slovensko pogodbenico:
- Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava

(5) Pogodbenici pooblaščata svoja ministra za notranje zadeve, da se v zvezi z mešano obmejno patruljo dogovorita o Zapisniku o izvajanju. V okviru tega lahko posebej urejata:

a) kraj in čas izvajanja mešanega patruljiranja,
b) red vodenja mešanega patruljiranja,
c) red obveznosti poročanja,
d) način, tehnične pogoje vzdrževanja kontakta,
e) skupno uporabo službenih vozil,
f) kritje stroškov pri izvajanju mešanega patruljiranja.

22. člen
Sodelovanje pri zagotavljanju javne varnosti ob večjih prireditvah

(1) Pooblaščeni organi sodelovanja pogodbenic si medsebojno pomagajo pri policijskem varovanju prireditev, za katere se pričakuje, da bo udeležba večja in bosta ogrožena javna varnost in prometni red druge pogodbenice, in sicer:

a) s hitrim medsebojnim obveščanjem,
b) z izvajanjem medsebojno usklajenih policijskih ukrepov,
c) z zagotavljanjem strokovnjakov in opreme.

(2) Pooblaščena organa sodelovanja pri izvajanju tega člena sta:

a) za madžarsko pogodbenico:
- Državna glavna policijska kapetanija

b) za slovensko pogodbenico:
- Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava

23. člen
Sodelovanje pri zagotavljanju varnosti v cestnem prometu

(1) Sodelovanje pri zagotavljanju varnosti v cestnem prometu obsega:

a) vzajemno informiranje o okoliščinah, pomembnih za cestni promet, kot so gostota prometa, prometni zastoji ovire, vplivi izrednih vremenskih razmer, in ukrepih, kot so ukrepi za usmerjanje in omejevanje prometa, ki se izvajajo za nemoten potek prometa in čezmejnega prometa motornih vozil;

b) izmenjavo informacij o kaznivih dejanjih v zvezi s cestnim prometom in poglavitnih načinih storitve;

c) vzajemno obveščanje o izkušnjah, pridobljenih pri prometnopolicijskem delu;

d) izmenjavo dognanj o prometni varnosti.

(2) Pooblaščena organa sodelovanja pri izvajanju tega člena sta:

a) za madžarsko pogodbenico:
- Državna glavna policijska kapetanija

b) za slovensko pogodbenico:
- Ministrstvo za notranje zadeve, Generalna policijska uprava

24. člen
Sodelovanje pri usposabljanju , izpopolnjevanju in preprečevanju kriminalitete

(1) Sodelovanje pristojnih organov pogodbenic pri usposabljanju in izpopolnjevanju obsega:

a) izmenjavo učnih načrtov in učnih snovi;
b) izvajanje skupnih seminarjev in predavanj ter organizacijo skupnih tečajev;
c) povabilo predstavnikov druge pogodbenice kot opazovalce, prikaz vaj in posebnih akcij;
d) omogočanje predstavnikom druge pogodbenice udeležbo na tečajih.

(2) Pri izvajanju tega sporazuma nacionalni kontaktni centri za preprečevanje kriminalitete (nacionalna kontaktna točka Evropske mreže za preprečevanje kriminalitete) sodelujejo pri odkrivanju in medsebojni izmenjavi metod za preprečevanje kriminalitete, ki so se na nacionalni ravni uveljavili, ter pri organizaciji strokovnega svetovanja, ki je potrebno za izvajanje metod za preprečevanje kriminalitete.

(3) Predstavniki pogodbenic, vodje izobraževalnih ustanov in ustanov za usposabljanje bodo po potrebi imeli delovna srečanja za usklajevanje in pospešeno izvajanje ukrepov.

IV. poglavje
Pravna razmerja pri izvajanju postopkov na območju druge pogodbenice

25. člen
Pravila vstopa, izstopa in prebivanja

(1) Če določila tega sporazuma ne urejajo drugače, uradniki pooblaščenega organa sodelovanja pogodbenice lahko v interesu izvajanja svojih nalog iz tega sporazuma vstopajo na območje druge pogodbenice z veljavno službeno izkaznico, opremljeno s fotografijo, in se tam – brez posebnega dovoljenja – zadržujejo do izvedbe službene naloge in nato izstopijo.

(2) Tajni delavec iz 15. člena tega sporazuma lahko brez posebnega dovoljenja s prirejeno listino vstopi na območje zaprošene pogodbenice in se tam zadržuje do izvedbe službene naloge, toda največ za čas, določen v petem odstavku 15. člena tega sporazuma, in nato izstopi. Centralni kontaktni službi pogodbenic si vzajemno pošljeta vzorčne izvode prirejenih listin.

26. člen
Pravila za nošenje uniforme, uporabo prisilnih sredstev in službenega orožja

(1) Če določila tega sporazuma ne urejajo drugače, je uradnik pooblaščenega organa sodelovanja pogodbenice prosilke na območju zaprošene pogodbenice upravičen:

a) nositi uniformo;
b) storilca, ki ga je zalotil med storitvijo kaznivega dejanja ali ki je poskušal pobegniti, prijeti in zadržati, vendar ga mora nemudoma predati pristojnemu krajevnemu pooblaščenemu organu sodelovanja zaprošene pogodbenice.

(2) Uradnik pooblaščenega organa pogodbenice prosilke na območju zaprošene pogodbenice pri izvajanju svojih nalog iz tega sporazuma ter pri vstopu in izstopu lahko nosi svoje službeno orožje (neavtomatsko kratkocevno orožje) in potrebno službeno opremo, razen v primeru čezmejnega zasledovanja.

(3) Uradnik pooblaščenega organa sodelovanja pogodbenice prosilke lahko pri izvajanju nalog iz tega sporazuma na območju zaprošene pogodbenice v skladu z notranjepravnimi predpisi te države in z upoštevanjem načela sorazmernosti uporablja naslednja prisilna sredstva: fizično silo, sredstva za vezanje in vklepanje, kemična ali elektronska sredstva za pasivizacijo, gumijevko oz. službenega psa.

(4) Uradnik na območju zaprošene pogodbenice lahko uporablja službeno orožje samo v silobranu oziroma v skrajni sili.

(5) Vodja pooblaščenega organa zaprošene pogodbenice pouči tujega uradnika, ki ukrepa na njenem državnem območju, o pogojih uporabe prisilnih sredstev iz tega člena.

27. člen
Službena razmerja in zaščita članov organov za zatiranje kriminalitete

(1) Za službeno pravno razmerje, delovno razmerje in disciplinsko odgovornost uradnika pooblaščenega organa sodelovanja pogodbenice prosilke veljajo pravni predpisi lastne države.
(2) Zaprošena pogodbenica na svojem območju, pri izvajanju nalog iz tega sporazuma, članu pooblaščenega organa za sodelovanje druge pogodbenice zagotovi enako zaščito in pomoč kot članu svojega pooblaščenega organa za sodelovanje.

28. člen
Kazenskopravna odgovornost

Uradniki pooblaščenega organa sodelovanja, ki izvajajo naloge po tem sporazumu na območju druge pogodbenice, se zaradi kaznivih dejanj, ki so jih storili ali so bila storjena zoper njih, obravnavajo enako kot uradniki pogodbenice, na območju katere delujejo.

29. člen
Odškodninska odgovornost

(1) Ko uradnik pogodbenice, v skladu z določili 14., 15., in 17. člena tega sporazuma, izvaja svoje naloge na območju druge pogodbenice, je pogodbenica pošiljateljica odgovorna za škodo, ki jo je povzročil med svojim delovanjem, v skladu z zakonodajo pogodbenice, na območju katere je bila povzročena škoda.

(2) Pogodbenica, na območju katere je bila povzročena škoda iz prvega odstavka, povrne škodo pod istimi pogoji, kot da bi jo povzročil njen uradnik.

(3) Pogodbenica, katere uradnik je povzročil škodo tretji osebi na območju druge pogodbenice, slednji v celotnem obsegu povrne znesek odškodnine, ki jo je pogodbenica plačala oškodovancem ali drugim upravičenim osebam na podlagi pravice oškodovanca.
(4) Ne da bi uveljavljanje svojih pravic proti tretjim osebam utrpelo škodo in z izjemo določil iz tretjega odstavka, se pogodbenici v primeru iz prvega odstavka vzajemno odpovedujeta zahtevku za povračilo škode, ki sta jo utrpeli od druge pogodbenice, razen če je bila škoda povzročena naklepno ali iz hude malomarnosti.

V. poglavje
Varstvo podatkov

30. člen
Osebni podatki, ki jih je mogoče posredovati

Po tem sporazumu si za namene izvrševanja njegovih določb pogodbenici medsebojno lahko posredujeta naslednje osebne podatke:

a) osebne identifikacijske podatke posameznikov, ki so sodelovali pri izvršitvi kaznivega dejanja in povezave teh posameznikov v zvezi s storitvijo kaznivega dejanja: priimek, prejšnji priimek, ime, druga imena (psevdonim, porogljiv vzdevek, vzdevek), spol, čas in kraj rojstva, prebivališče, sedanje ali morebitno prejšnje državljanstvo ter biometrične podatke posameznika, ki jih pogodbenica obdeluje v skladu z zakonodajo o potnih dokumentih ali drugo zakonodajo;

b) podatke dokumenta, ki potrjuje identiteto posameznika iz točke a: potnega lista oziroma drugega potovalnega dokumenta (številka, datum izdaje, naziv organa izdajatelja, kraj izdaje, čas veljavnosti, območna veljavnost, biometrični podatki posameznika, ki jih pogodbenica obdeluje v skladu z zakonodajo o potnih dokumentih ali drugo zakonodajo);

c) podatke, ki se nanašajo na prstni odtis in odtis dlani osebe, ki je bila udeležena pri storitvi kaznivega dejanja, profil DNK oziroma vzorec, osebni opis, fotografijo;

d) osebne podatke v informacijah iz tretjega odstavka 9. člena tega sporazuma;

e) osebne podatke, ki jih zbirata in posredujeta sodelujoči pogodbenici v skladu s tem sporazumom.

31. člen
Pravila obdelave podatkov

V okviru sodelovanja iz tega sporazuma pooblaščeni organi sodelovanja pogodbenic, z upoštevanjem Konvencije Sveta Evrope o zaščiti posameznikov pri avtomatski obdelavi osebnih podatkov, ki je bila podpisana 28. januarja 1981 v Strasbourgu, ter Dodatnega protokola h Konvenciji, sestavljeni dne 28. januarja 1981 v Strasbourgu, za zaščito posameznika v odnosu do avtomatske obdelave osebnih podatkov, ki se nanaša na nadzorne organe in čezmejni prenos podatkov, sestavljenega dne 8. novembra 2001 v Strasbourgu, ravnajo pri obdelavi podatkov v skladu z naslednjimi določili:

a) v zaprosilu je treba označiti vrsto in namen uporabe zahtevanih podatkov;

b) pogodbenica, ki podatke prejme (nadalje prejemnik) lahko uporabi osebne podatke samo v namene iz tega sporazuma in pod pogoji, ki jih je določila pogodbenica, ki je podatke posredovala (nadalje pošiljatelj). Na pošiljateljevo zahtevo mora prejemnik posredovati informacije o uporabi izročenih osebnih podatkov;

c) pred posredovanjem mora pošiljatelj, potem ko je ugotovil, da je izročitev podatkov nujna in je v sorazmerju z označenim namenom ter v skladu z njegovimi notranjepravnimi predpisi, preveriti pravilnost podatkov, ki bodo posredovani;

d) pri posredovanju podatkov mora pošiljatelj navesti rok za izbris in uničenje podatkov v skladu s svojimi veljavnimi notranjepravnimi predpisi. Če je pošiljatelj sporočil prejemniku poseben rok za hrambo podatkov, se ga mora prejemnik držati;

e) podatke, ki se nanašajo na identiteto iskane ali nepoznane osebe ali trupla, zlasti ime in priimek, spol, čas najdbe trupla, osebni opis, fotografija, prstni odtis in druge podatke, ki jih lahko posredujejo in pridobijo v skladu z notranjo zakonodajo ter druge okoliščine iskanja ali najdbe iskane ali nepoznane osebe ali trupla;

f) osebne podatke je mogoče posredovati izključno pooblaščenim organom sodelovanja iz drugega člena tega sporazuma. Posredovanje podatkov drugim organom je mogoče le s predhodnim pisnim soglasjem pošiljatelja na podlagi preučitve pogojev pod točko c;

g) o podatkih, ki so bili posredovani in prejeti na podlagi tega sporazuma, morajo organi, ki podatke obdelujejo, voditi evidenco, ki mora vsebovati vsaj naslednje: namen in vsebino posredovanja podatkov, organ prejemnika ter datum posredovanja. On-line posredovanje podatkov se avtomatično evidentira. Evidence se hranijo najmanj pet let, evidenca o posredovanih posebnih podatkih se hrani toliko časa, kot to urejajo notranjepravni predpisi o teh podatkih. Podatki iz evidence se lahko uporabljajo izključno za preverjanje upoštevanja pravil, ki se nanašajo na varstvo podatkov.

32. člen
Obveščanje zadevnega posameznika

Prejemnik se mora posvetovati s pošiljateljem o tem, ali lahko obvesti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o njegovih osebnih podatkih, ki so v evidenci, in o namenu njihove uporabe. Prejemnik se v tej zadevi mora ravnati po pošiljateljevih navodilih.

33. člen
Obdelava podatkov v postopku na območju druge pogodbenice

(1) V okviru izvajanja tega sporazuma je preverjanje obdelave osebnih podatkov, ki so bili zbrani v postopku na območju druge pogodbenice, naloga pristojnih organov tiste pogodbenice, za katero so bili zbrani ti osebni podatki. Obdelava podatkov poteka v skladu z notranjepravnimi predpisi te pogodbenice. Pri tem je treba upoštevati predpise o obdelavi podatkov, ki jih je določil organ, ki je podatke posredoval.

(2) Članom pooblaščenega organa sodelovanja, ki izvajajo svoje naloge na območju druge pogodbenice, ni možno zagotoviti neposrednega dostopa do avtomatsko obdelanih podatkov te pogodbenice.

34. člen
Varstvo tajnih podatkov

(1) Pogodbenici pri izvajanju tega sporazuma uporabljata naslednja določila za varovanje prejetih tajnih podatkov in informacij:

a) za prejete tajne podatke, ki so bili tako označeni na podlagi pravnih predpisov pogodbenice, ki jih posreduje (nadalje pošiljatelj), mora pogodbenica, ki jih prejme (nadalje prejemnik), zagotoviti enako zaščito, kot jo zagotavlja za podatke, ki so opremljeni s kvalificirano oznako po svojih pravnih predpisih v skladu z ustreznico, ki je v prilogi tega sporazuma. Ta priloga je sestavni del tega sporazuma;

b) obdelava tajnih podatkov poteka po pravnih predpisih, ki se nanašajo na tajne podatke iz ustreznika iz točke a v obeh pogodbenicah;

c) pošiljatelj nemudoma pisno obvesti prejemnika o spremembah v zvezi s podatki oziroma o spremembi oznake kvalifikacije, času veljavnosti tajnih podatkov, prenehanju tajnosti. Prejemnik v skladu z obvestilom spremeni oznako kvalifikacije, čas veljavnosti oziroma preneha obravnavati podatek kot tajen;

d) pošiljatelj mora označiti čas veljavnosti tajnega podatka;

e) tajni podatki se lahko uporabijo samo v tiste namene, za katere so bili posredovani. Dostop do njih se omeji samo na tiste osebe, ki so pooblaščene za dostopanje skladno z notranjimi pravnimi predpisi;

f) posredovane tajne podatke je organom, ki niso navedeni v tem sporazumu, dovoljeno posredovati samo s predhodnim pisnim soglasjem pošiljatelja;

g) o sleherni kršitvi pravnih predpisov pri prejemniku v zvezi z varstvom posredovanih tajnih podatkov je treba nemudoma obvestiti pošiljatelja. Obvestilo mora vsebovati okoliščine kršitve pravnih predpisov, posledice in ukrepe, ki so bili uvedeni za omejitev posledic, in ukrepe, ki so bili uvedeni, da bi v prihodnosti preprečili kršitve teh predpisov;

(h) posredovanje dokumentov, podatkov, informacij in tehničnih naprav tretji državi je po tem sporazumu mogoče samo ob pisnem soglasju pristojnega organa pošiljatelja;

i) za dostopnost tajnih podatkov napotenemu članu druge pogodbenice, ki so potrebni za delo skupne kriminalistične preiskovalne skupine, ustanovljene na podlagi 17. člena tega sporazuma, v primeru tajnih podatkov, ki so jih označili za tajne pooblaščeni organi sodelovanja, udeleženci sodelovanja po tem sporazuma, izda dovoljenje vodja organa, ki je ustanovil skupno kriminalistično preiskovalno skupino. Za posredovanje tajnih podatkov, ki so jih kvalificirali organi, ki niso udeleženci sodelovanja, je potrebno soglasje kvalifikatorja.

(2) O organih, ki so bili določeni za nadzor varstva tajnih podatkov, posredovanih na podlagi tega sporazuma, se pogodbenici po diplomatski poti obvestita v tridesetih dneh po začetku veljavnosti tega sporazuma.

VI. poglavje
Končne določbe

35. člen
Mešana komisija

(1) Pogodbenici bosta za pospeševanje in ocenjevanje sodelovanja iz tega sporazuma ustanovili mešano komisijo; o njeni sestavi se bosta obvestili po diplomatski poti.

(2) Mešana komisija bo zasedala po potrebi in bo imela svoje seje izmenoma v Republiki Madžarski in Republiki Sloveniji.

(3) Mešana komisija lahko poda predlog pristojnim vladnim organom pogodbenic v zvezi z reševanjem vprašanj in razvijanjem sodelovanja iz tega sporazuma.

36. člen
Pravila glede stroškov poslovanja

Če se centralni kontaktni službi pogodbenic ne dogovorita drugače ali če ta sporazum ne ureja tega drugače, bosta pogodbenici sami krili svoje stroške, ki nastanejo pri postopkih pooblaščenih organov sodelovanja pri izvajanju tega sporazuma.

37. člen
Razmerje do drugih mednarodnih pogodb

Določila tega sporazuma se ne nanašajo na obveznosti, ki sta jih pogodbenici prevzeli v drugih dvo- ali večstranskih mednarodnih pogodbah.

38. člen
Reševanje sporov

(1) Morebitne spore v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma pogodbenici rešujeta s pogajanji v okviru mešane komisije, ki je ustanovljena na podlagi 35. člena tega sporazuma.

(2) Če mešana komisija o spornem vprašanju ne more odločiti, je treba spor rešiti po diplomatski poti.

39. člen
Začetek veljavnosti sporazuma in druge določbe

(1) Ta sporazum je treba ratificirati. Pogodbenici se bosta po diplomatski poti obvestili, ali so izpolnjeni notranji pravni pogoji za njegovo uveljavitev. Sporazum, z izjemo 14. člena, začne veljati 90. (devetdeseti) dan po datumu kasnejše diplomatske note.

(2) 13. člen tega sporazuma začne veljati dan po razglasitvi sklepov Sveta Evropske unije, ki odobri pogodbenicama celovito prevzemanje konvencije, podpisane v Schengnu dne 19. junija 1990 (v nadaljevanju: Schengenska konvencija), o izvajanju Schengenskega sporazuma, podpisanega dne 14. junija 1985 v Schengnu, o postopni ukinitvi kontrol na skupnih mejah ter pravnih aktov, ki temeljijo na njej oziroma so drugače povezani z njima.

(3) Od datuma, določenega v drugem odstavku, se uporabljajo čezmejna tajna opazovanja v primeru suma kaznivih dejanj, ki so podlaga za izdajo evropskega naloga za prijetje.

(4) Od datuma, določenega v drugem odstavku določila tega sporazuma, ki se nanašajo na:

- prestop skupne državne meje pogodbenic zunaj mejnih prehodov in časa odprtja – v okviru čezmejnega tajnega opazovanja, se uporabljajo samo za ukrep, določen v drugem odstavku 2. člena Schengenske konvencije.

(5) 16. člen tega sporazuma se prične uporabljati, ko slovenska pogodbenica po diplomatski poti obvesti madžarsko pogodbenico, da so izpolnjeni notranjepravni pogoji za izvajanje obveznosti tega člena.

(6) Ta sporazum se sklene za nedoločen čas in ga lahko vsaka pogodbenica po diplomatski poti kadarkoli pisno odpove. V tem primeru preneha veljati naslednji dan po preteku šestih mesecev od dneva, ko je bila prejeta nota o odpovedi.

(7) Pogodbenici lahko uporabo tega sporazuma deloma ali v celoti prehodno odložita, če ta krši ali ogroža njuno suverenost, varnost, javni red, ali če je v nasprotju s pravnimi predpisi pogodbenic. O sprejetju ali preklicu takih ukrepov se pogodbenici nemudoma obvestita po diplomatski poti. Odložitev izvajanja tega sporazuma oziroma njen preklic začne veljati od datuma, navedenega v obvestilu o njej.

(8) Istočasno z začetkom veljavnosti tega sporazuma preneha veljati Dogovor med Vlado Republike Madžarske in Vlado Republike Slovenije o sodelovanju v boju proti terorizmu, ilegalnem prometu z mamili in organiziranem kriminalu, ki je bil podpisan 19. maja 1993 v Budimpešti.

(9) Za registracijo tega sporazuma pri Generalnem sekretariatu Združenih narodov, v skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov, poskrbi madžarska pogodbenica. Madžarska pogodbenica o registraciji nemudoma obvesti slovensko pogodbenico.

Sestavljeno v/na_________________________, dne_____________________ 2005 v dveh izvirnikih v madžarskem, slovenskem in angleškem jeziku, pri čemer so besedila v vseh treh jezikih enakovredna. V primeru spora v zvezi z razlago sporazuma je merodajno angleško besedilo.

Za Republiko Madžarsko Za Republiko Slovenijo

Priloga

k prvemu odstavku 34. člena Sporazuma med Republiko Madžarsko in Republiko Slovenijo o čezmejnem policijskem sodelovanju in sodelovanju drugih organov za
zatiranje kriminalitete

Oznaka tajnih podatkov in njena ustreznica

Pogodbenici z ozirom na točko a prvega odstavka 34. člena Sporazuma med Republiko Madžarsko in Republiko Slovenijo o čezmejnem policijskem sodelovanju in sodelovanju drugih organov za zatiranje kriminalitete v skladu s pravnimi predpisi Republike Madžarske in Republike Slovenije ugotovita, da so spodaj navedene kvalifikacijske oznake tajnih podatkov ustrezne:

Madžarska oznaka	Slovenska oznaka	Angleška ustreznica
„Szigorúan Titkos!”	„Strogo tajno!”	TOP SECRET
„Titkos!”	„Tajno!”	SECRET
„Bizalmas!”	„Zaupno!”	CONFIDENTIAL
„Korlátozott terjesztésű!”	„Interno!”	RESTRICTED

Zadnja sprememba: 12/08/2005

Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov