Jože Tanko
Mag. Branko Grims
Andrej Vizjak
France Cukjati
Marjan Bezjak
Marijan Pojbič
Robert Hrovat
Rado Likar
Eva Irgl
Zvone Černač
Darko Menih
Zvone Lah
Jožef Jerovšek
Miro Petek
Milan Čadež
Dr. Peter Verlič
Mag. Štefan Tisel
Iztok Podkrižnik
Branko Marinič
Milenko Ziherl
Ivan Grill
Dr. Vinko Gorenak
Alenka Jeraj
Janez Janša
Danijel Krivec
Aleksander Zorn

a) na področju regionalnega razvoja

Izhodišče za oblikovanja pristojnosti pokrajin na področju regionalnega razvoja je, da naj bodo pokrajine funkcionalne ozemeljske enote za usklajevanje trajnostnega razvoja in za izvajanje regionalne razvojne politike na področju gospodarskega, socialnega, prostorskega, okoljskega, kulturnega razvoja in razvoja človeških virov. V ta namen pokrajine oblikujejo in sprejmejo razvojni program. S pokrajinami bo dosedanji organizacijski model oblikovanja in sprejemanja regionalnih razvojnih programov, ki je temeljil na povezovanju občin, nadgrajen tako, da bodo pokrajinski organi z načrtovanjem razvoja celotnega območja pokrajine oblikovali politične cilje regionalnega razvoja ter sprejeli razvojne programe pokrajin v skladu s Strategijo razvoja Slovenije.

Na ravni NUTS 2 je Slovenija pri Evropski komisiji v začetku leta 2007 potrdila dve kohezijski regiji: Vzhodno Slovenijo in Zahodno Slovenijo. Ureditev bo stopila v veljavo 1.1.2008 po prehodnem obdobju, ki je potrebno zaradi ureditve statističnih evidenc. Pokrajine bodo oblikovane na ravni teritorialne razčlenitve NUTS 3 in se bodo lahko neposredno vključevale v izvajanje posameznih instrumentov kohezijske politike. V načrtovanje in upravljanje s sredstvi kohezijske politike se bodo vključevale posredno, v sedanjem programskem obdobju do leta 2013 preko države, kasneje pa preko kohezijskih regij. Teritorialna členitev Slovenije na dve kohezijski regiji, ki je bila v EU dogovorjena šele pred kratkim, bo torej bistveno vplivala na izvajanje kohezijske politike v Sloveniji šele po letu 2013. Upravne strukture na ravni kohezijskih regij še ne obstajajo. Predvideno je njihovo postopno oblikovanje v sedanjem programskem obdobju, da bi lahko po letu 2013 prevzele upravljanje strukturnih skladov EU. Odvisno od morebitne reforme kohezijske politike EU in takratne ravni gospodarske razvitosti, bosta obe kohezijski regiji tudi po letu 2013 še upravičeni do različnih oblik razvojne pomoči. Vzhodna Slovenija še lahko računa na dostop do strukturnih skladov pod najugodnejšimi pogoji, Zahodna Slovenija pa na eno od oblik prehodnega aranžmaja.

Med razvojne institucije bodoče pokrajine štejemo pokrajinski svet, ki je najvišji organ odločanja v pokrajini in ga bodo izvolili na pokrajinskih volitvah neposredno volivci. Gre za predstavniško telo pokrajine, ki bo sprejemalo proračun, statut, poslovnik, odloke ter prostorske in druge akte, med njimi tudi razvojni program pokrajine, ki bo nadomestil sedanji regionalni razvojni program. Pokrajinski svet naj bi prevzel naloge sedanjega sveta regije. Pokrajinski svet bo vodil predsednik pokrajine, ki ga bodo izmed sebe izvolili pokrajinski svetniki. Predsednik pokrajine bo nadomestil sedanjega predsednika sveta regije.

Posvetovalno telo pokrajinskega sveta bo svet občin, ki ga bodo sestavljali župani občin z območja pokrajine. Obravnaval in dajal bo mnenja o zadevah iz pristojnosti pokrajinskega sveta, ki se nanašajo na regionalni razvojni program in ukrepe za izvajanje regionalne politike. Gre torej za telo, ki po sestavi ustreza sedanjemu svetu regije, po pristojnostih pa bolj regionalnemu razvojnemu svetu. V pokrajini se bo z oblikovanjem sveta občin zastopanost razvojnih partnerjev zožila na predstavnike občin, kar bo verjetno pripeljalo do oblikovanja posebnega delovnega telesa pokrajinskega sveta, v katerega bodo vključeni tudi socialni partnerji in nevladni sektor. O tem bo odločila pokrajina, odvisno od njenega siceršnjega organiziranja.

Za izvrševanje nalog in pristojnosti bo pokrajina imela pokrajinsko upravo, ki bo opravljala razvojne in pospeševalne, pa tudi upravno-administrativne naloge ter pripravljala strokovne predloge za odločanje pokrajinskega sveta. Po analogiji nalog naj bi sedanjo vlogo regionalnih razvojnih agencij prevzele pokrajinske uprave, kar pa ni nujen razplet dogodkov v vseh pokrajinah. O tem bodo namreč odločale pokrajine skupaj z občinami, kot ustanoviteljicami teh subjektov. Nekatere regionalne razvojne agencije imajo statusno obliko zasebnih podjetij, za katera ni mogoče predpostaviti, da bodo enostavno prešla v pokrajinske uprave. V takšnih primerih je bolj verjetno, da bodo zasebne regionalne razvojne institucije poiskale svoje poslovne priložnosti na trgu in v tem okviru morda tudi še opravljale določene naloge za pokrajinske uprave na podlagi pogodbe. Tudi o tem bo odločila pokrajina.

b) na področju okolja in prostora

c) na področju prometa

č) na področju gospodarstva

- na pokrajinsko raven se z državne ravni prenese šest pokrajinskih ali zgodovinskih arhivov. Arhiv RS, ki je organ v sestavi Ministrstva za kulturo, ostane na državni ravni, arhivira dokumentacijo državnih organov, določa strokovne standarde delovanja javnih arhivskih služb na vseh ravneh, zagotavlja strokovni nadzor nad njihovim delovanjem in pristojnemu ministrstvu omogoča določanje javne arhivske mreže, ki zagotavlja arhivsko pokritost celega državnega teritorija;
- na pokrajinsko raven se prenese SNG Nova Gorica;
- na pokrajine se prenaša državna finančna sredstva in enote državne kulturne infrastrukture za delovanje 40 občinskih javnih zavodov – muzejev, galerij, gledališč – ki pomenijo hrbtenico regijske kulturne ponudbe, pri čemer se prepusti sporazumevanju bodočih pokrajin z občinami – ustanoviteljicami teh zavodov, njihovo morebitno ustanoviteljsko prenašanje na pokrajine oziroma vstopanje pokrajin v soustanoviteljstvo teh zavodov. Država si na področjih delovanja muzejev in galerij pridrži vlogo regulative, v tem okviru tudi določanja mreže območne pristojnosti tovrstne javne službe, da se zagotovi pokritost ozemlja celotne države;
- na pokrajine se z državne ravni prenese tudi sofinanciranje splošnih knjižnic, in sicer sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva in financiranje posebnih nalog desetih osrednjih območnih knjižnic;
- preoblikuje se Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, in sicer tako, da se večji del dejavnosti in osebja sklada, skupaj z državnimi sredstvi za njegovo delovanje, prenese na pokrajine, ki prevzamejo obveznost, da namesto Sklada v prihodnje izvajajo naloge za strokovno, organizacijsko in administrativno podpiranje ljubiteljske kulture na svojih območjih. Sedanje vodstvo Sklada ostane še naprej kot Sklad, ki opravlja planerske, izvedbene in koordinacijske naloge za ljubiteljsko kulturo na nacionalni ravni;
- na pokrajine se prenese tudi del sredstev za razpise za kulturne projekte in štipendije.

NEMČIJA	DANSKA	FINSKA	NORVEŠKA	FRANCIJA	ITALIJA	ŠVEDSKA
Okraj - Landkreis	Okrožje	Provinca	Regionalna oblast	Regija in departma	provinca	Lan in razvojno območje (zveza la-nov)
policija, varnost	statistika	požarna varnost
	srednje izobraževanje izobraževanje odraslih		srednje izobraževanje izobraževanje odraslih	srednje izobraževanje izobraževanje odraslih	srednje šolstvo poklicno izobraževanje	šole
bolnišnice	bolnišnice osnovno zdr.varstvo		bolnišnice osnovno zdravstveno varstvo	osnovno zdravstveno varstvo	sanitarno- higienska in splošna zdravstvena zaščita	zdravstveno varstvo
domovi za ostarele socialno varstvo	domovi za ostarele socialno varstvo socialna stanovanja			domovi za ostarele socialno varstvo		socialno varstvo
gledališča, koncertne dvorane muzeji, knjižnice parki šport in zabava	gledališča, koncertne dvorane muzeji, knjižnice		gledališča, koncertne dvorane muzeji, knjižnice šport, zabava	gledališča, koncertne dvorane muzeji ,knjižnice
ceste	ceste mestni promet	ceste	ceste	mestni cestni in železniški promet	ceste
plin daljinsko ogrevanje			daljinsko ogrevanje		zbiranje in obdelava odpadkov	javne službe
	regionalno prostorsko planiranje	regionalno prostorsko planiranje	prostorsko planiranje regionalno prostorsko planiranje	regionalno prostorsko planiranje	prostorsko in gospodarsko regionalno planiranje	regionalni razvoj dolgoročnih razvojnih programov – infrastruktura, transport, kultura
	varstvo okolja	varstvo okolja			varstvo okolja

- osnovno in srednje šolstvo ter višje šole,
- kultura (muzeji in galerije, medtem ko so gledališča mestna ali državna),
- sociala (pooblastila za izplačevanje nekaterih socialnih podpor in pravic, domovi za ostarele),
- promet (regionalne ceste II. in III. razreda),
- regionalni in lokalni razvoj,
- prostorsko načrtovanje,
- varstvo okolja in zraka (vključno z ravnanjem z nevarnimi odpadki),
- zdravstvo (bolnišnice),
- spomeniško varstvo (deloma) itd.

- ustanoviteljstvo nižjih licejev v pristojnost departmajev, liceji so v pristojnost regij,
- prej državne ceste upravljajo departmaji in regije,
- departma ali regija določi upravljavca pristanišč in letališč,
- regije so pristojne za organizacijo cestnega, železniškega in avtobusnega prometa regionalnega pomena,
- departmaji organizirajo šolske prevoze,
- departmaji sprejemajo načrt graditve socialnih stanovanj in ustanavljajo solidarnostni sklad, ki ga deloma financira tudi država,
- departma je odgovoren za socialne pomoči,
- regija lahko ustanovi regijske naravne parke, departmaji pa lahko določijo območja, ki jih želi posebej varovati,
- regija izdela načrt zaščite kakovost zraka,
- regija ureja poklicno izobraževanje in izobraževanje mladih (vajeništvo),
- departma je zadolžen za socialne pomoči otrokom (zaščita, posvojitve, domovi za otroke), domove za ostarele, pomoči na domu, za odrasle brez dohodka,
- departma ima ustanoviteljske pravice in obveznosti pri arhivih in knjižnicah ter na področju kulturne dediščine.

a) obvezne
- odlaganje odpadkov,
- socialna pomoč,
- pomoč mladim,
- bolnišnice,
- gradnja in vzdrževanje gimnazij, realk in poklicnih šol
- skrb za okrajne ceste.
b) prostovoljne
- javne visoke šole,
- knjižnice,
- muzeji,
- subvencioniranje skrbi za spomenike,
- financiranje zaščite okolja,
- ustanovitev hranilnic.

- financiranje stanovanjskega dodatka,
- vzdrževanje zavarovanja za vojaške obveznike,
- reševalna služba in
- zaščita pred naravnimi nesrečami.

3. člen

V 4. členu se deveta alineja spremeni tako, da se glasi:

»– spremljanje in vrednotenje učinkov razvojnih spodbud v skladu z Uredbo o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnostih (Uradni list RS, št. 4/07) in po primerljivih evropskih metodologijah«

4. člen
5. člen se spremeni tako, da se glasi:

»5. člen
(pomen izrazov)

Izrazi uporabljeni v tem zakonu imajo naslednji pomen:

- »razvojni program pokrajine« je temeljni programski dokument pokrajine, ki na podlagi pokrajinskega prostorskega načrta opredeljuje razvojne prednosti pokrajine, določi razvojne prioritete pokrajine in vsebuje finančno ovrednotene programe spodbujanja razvoja v pokrajini za eno programsko obdobje,
- »območni razvojni program« je nabor povezanih razvojnih projektov, ki ga pripravi območno razvojno partnerstvo kot pogodbeno, javno-zasebno, interesno in teritorialno sodelovanje občin, združenj gospodarstva, nevladnih organizacij in drugih partnerjev na določenem območju,
- »indeks razvojne ogroženosti« je relativni kazalnik razvitosti pokrajine, izračunan na podlagi ponderacije kazalnikov razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti,
- »posebni ukrepi regionalne politike« so programi iz finančnih načrtov proračunskih uporabnikov, pristojnih za izvajanje regionalne politike na državni ravni za zmanjševanje regionalnih razvojnih razlik ali odpravo strukturnih neskladij v posameznih prednostnih območjih regionalne politike.«.
5. člen

6. člen se črta.

6. člen

7. člen se spremeni tako, da se glasi:

»7. člen
(kohezijske regije)

(1) Kohezijska regija je funkcionalna teritorialna enota namenjena izvajanju regionalne politike EU, ki obsega politiko strukturnih skladov in Kohezijskega sklada EU.

(2) Kohezijske regije določi Evropska komisija na predlog vlade o teritorialni členitvi ozemlja Republike Slovenije na ravni NUTS 2 po postopku določenem z uredbo EU o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot.

(3) V kohezijski regiji se ustanovi razvojni svet kohezijske regije, v katerega izvolijo po dva predstavnika pokrajinski sveti z območja kohezijske regije, po enega predstavnika pa imenujejo Vlada Republike Slovenije, združenja delodajalcev, sindikati in kmetijska zbornica, italijanska in madžarska narodna skupnost in nevladne organizacije.

(4) Pri izvajanju programov EU na ravni kohezijske regije opravlja naloge nadzornega odbora razvojni svet kohezijske regije. Organ upravljanja operativnih programov kohezijske regije je državni organ, pristojen za regionalni razvoj, ali njegova enota, pristojna za območje kohezijske regije.«.

7. člen

Za 9. členom se doda nov 9.a člen, ki se glasi:

»9.a člen
(Strategija razvoja Slovenije, državni razvojni program, drugi dokumenti razvojnega načrtovanja in programski dokumenti za Evropsko unijo)

(1) Strategija razvoja Slovenije je strateški razvojni dokument vlade, ki na podlagi razvojnih dosežkov in izzivov v državi ter svetovnih in evropskih trendov opredeljuje vizijo razvoja, razvojne cilje, strateške usmeritve in prioritete razvojne politike ter temeljne naloge vlade za njihovo uresničevanje. Strategija razvoja Slovenije je sintezni indikativni dokument, ki upošteva ekonomske, socialne, kulturne, prostorske, okoljske, regijske, sektorske in druge razvojne možnosti in omejitve.

(2) Državni razvojni program je izvedbeni dokument razvojnega načrtovanja, ki s strategijo razvoja Slovenije sprejete strateške usmeritve in razvojne prioritete operativno razdela na indikativno finančno ovrednotene programe, pri čemer upošteva oziroma zajame tudi vse druge dokumente razvojnega načrtovanja ter za njih predvidi tudi ustrezne (nacionalne in mednarodne, javne in zasebne) vire financiranja. Pri pripravi programov državni razvojni program upošteva sprejete mednarodne obveznosti, pravila EU, zlasti pri črpanju sredstev evropskega proračuna, ter razvojne pobude regij in civilne družbe.

(3) Razvojni programi pokrajin morajo biti usklajeni s strategijo razvoja Slovenije, z državnim razvojnim programom in tudi drugimi dokumenti razvojnega načrtovanja.«

8. člen

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

»12. člen
(razvojni program pokrajine)

(1) Z razvojnim programom pokrajine se uskladijo razvojni cilji na področju gospodarskega, socialnega, izobraževalnega, javnozdravstvenega, prostorskega in okoljskega ter kulturnega razvoja v pokrajini ter določijo instrumenti in viri za njihovo uresničevanje.

(2) Priprava ali dopolnitev razvojnega programa pokrajine se začne s sklepom o njegovi pripravi, ki ga sprejme predsednik pokrajine in ga objavi v uradnem glasilu in na svetovnem spletu. Program priprave razvojnega programa pokrajine sprejme pokrajinski svet.

(3) Razvojni program je sestavljen iz strateškega in programskega dela.

(4) Sestavine strateškega dela razvojnega programa pokrajine so: analiza stanja in problemov razvoja, skupna regionalna vizija, cilji in usmeritve ter razvojne prioritete pokrajine in prikaz usklajenosti s strateškimi razvojnimi cilji, usmeritvami in prioritetami države. V strateškem delu razvojnega programa se uskladijo tudi vse prostorske strateške vsebine.

(5) Sestavine programskega dela razvojnega programa pokrajine so: razvojni programi pokrajinskega pomena s časovnim in finančnim ovrednotenjem ter navedbo predvidenih virov financiranja in pričakovanih razvojnih učinkov, sistemi spremljanja, vrednotenja in nadzora, organiziranost za izvajanje razvojnega programa pokrajine, prikaz aktivnosti za uveljavitev načela partnerstva s socialnimi in lokalnimi partnerji ter s civilno družbo in vključevanje javnosti v postopek priprave in izvajanja razvojnega programa.

(6) Razvojni programi obmejnih pokrajin vključujejo tudi programe čezmejnega sodelovanja in programe razvoja slovenske manjšine v zamejstvu. Razvojni programi pokrajin, v katerih živijo avtohtoni narodni skupnosti oziroma romska skupnost, vključujejo programe razvoja območij na katerih živijo te skupnosti.

(7) Predlog razvojnega programa pokrajine pošlje predsednik pokrajine v obravnavo občinskim svetom in svetu občin, ki obravnava predlog razvojnega programa pokrajine skupaj s predlogi in mnenji občinskih svetov. Svet občin poda pokrajinskemu svetu poročilo z mnenjem in morebitnimi predlogi sprememb in dopolnitev, ki jih mora pokrajinski svet obravnavati in o njih v postopku sprejema odločiti.

(8) Razvojni program sprejme pokrajinski svet najmanj eno leto pred iztekom prejšnjega programskega obdobja, določenega s finančno perspektivo EU. Razvojne naloge, ki zahtevajo novo umestitev v prostor se lahko izvajajo šele po uskladitvi v okviru pokrajinskega prostorskega načrta.«.

10. člen

13. člen se spremeni tako, da se glasi:

»13. člen
(območni razvojni program)

(1) Območni razvojni program se lahko pripravi na pobudo občin, ki so vključene v območno razvojno partnerstvo. Pobudo za pripravo območnega razvojnega programa v pokrajini, ki vključuje občine z narodnostno mešanimi območji, lahko dajeta tudi italijanska in madžarska narodna skupnost. Avtohtoni narodni skupnosti pri pripravi območnega razvojnega programa pokrajine, ki vključuje občine z narodnostno mešanimi območji, dajeta mnenja, predloge in pobude.

(2) Območni razvojni program je sestavni del razvojnega programa pokrajine. Cilji območnega razvojnega programa morajo biti usklajeni s cilji razvojnega programa pokrajine in pokrajinskim prostorskim načrtom na obravnavanem območju oba programa pa morata biti pripravljena sočasno.

(3) Območni razvojni program se lahko pripravi tudi za območje, ki leži v dveh ali več pokrajinah, pri čemer je treba upoštevati prejšnji odstavek v razmerju do razvojnih programov in pokrajinskih prostorskih načrtov vseh pokrajin, v katere spada območje, ki ga obsega območni razvojni program.

(4) Za območni razvojni program se uporabljajo določbe tega zakona o pripravi razvojnega programa pokrajine.«.

11. člen

12. člen

16. člen se črta.

13. člen

Prvi odstavek 18. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Organ, pristojen za regionalni razvoj skrbi za oblikovanje nacionalnih ciljev regionalne politike in njihovo uresničevanje v okviru ekonomske politike vlade in kohezijske politike EU.«.

V drugem odstavku s prva in druga alineja spremenita tako, da se glasita:
» - določa in financira posebne ukrepe regionalne politike,«.
- usklajuje razvojne programe pokrajin z Državnim razvojnim programom.«.

Šesta alineja se spremeni tako, da se glasi:
» - izvaja politiko trajnostnega razvoja preko Sveta za trajnostni razvoj in njegovega sekretariata,«.
V sedmi alinei drugega odstavka se črta besedilo:
»in razvoj podeželja«.

Osma alinea se spremeni tako, da se glasi:
» - vzpostavi enotni informacijski sistem v skladu z enotno metodološko zasnovo kot enotna evidenca razvojnih politik vlade.«

14. člen

V 20. členu se črta osmi odstavek.

15. člen

23. do 31 člen se črtajo.

16. člen

34. člen se črta.

17. člen

35. člen se spremeni tako, da se glasi:

»35. člen
(posebni ukrepi regionalne politike)


(1) Posebni ukrepi regionalne politike se izvajajo kot posebne regionalne spodbude iz proračunov pokrajin, proračunskih postavk organa, pristojnega za regionalni razvoj, in sklada v območjih znotraj pokrajin, ki najbolj zaostajajo v razvoju ali se soočajo z velikimi strukturnimi problemi.

(2) Posebni ukrepi regionalne politike so tudi regionalne spodbude podjetjem, občinam, drugim pravnim osebam in posameznikom na podlagi sklepov vlade in pokrajinskih svetov v nujnih nepredvidljivih okoliščinah, do katerih lahko pride zaradi nesreče, izjemno negativnega delovanja trga, posebno težkega socialnega položaja, posebno velike razvojne ogroženosti določenega območja ali zaradi drugih razlogov, ki jih je mogoče utemeljiti kot posebne in nepredvidljive okoliščine.

(3) Če se izvaja posebni ukrep regionalne politike iz drugega odstavka tega člena z instrumenti sklada, se sredstva zagotavljajo iz proračunskih postavk organa, pristojnega za regionalni razvoj, na podlagi pogodbe. V tem primeru sprejme vlada sklep o posebnem ukrepu regionalne politike na predlog uprave sklada.

b) na področju okolja in prostora

1. Zakon o prostorskem načrtovanju

18. člen

V Zakonu o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07; v nadaljnjem besedilu ZPNačrt) se v prvem odstavku 4. člena besedilo »(v nadaljnjem besedilu: občina)« črta.

19. člen

V prvem in tretjem odstavku 5. člena ter v 7. členu se besedilo »pristojni državni in občinski organi« nadomesti z besedilom »pristojni državni, pokrajinski in občinski organi«.

20. člen

Naslov in besedilo 11. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(pristojnosti države, pokrajin in občin)

(1) Država je pristojna za:
1. določanje ciljev prostorskega razvoja države,
2. določanje izhodišč in usmeritev za načrtovanje prostorskih ureditev na vseh ravneh,
3. načrtovanje prostorskih ureditev državnega pomena in
4. izvajanje nadzora nad zakonitostjo prostorskega načrtovanja na ravni občin in pokrajin.

(2) Pokrajina je pristojna za:
1. določanje izhodišč in ciljev prostorskega razvoja pokrajine,
2. načrtovanje prostorskih ureditev pokrajinskega pomena in
3. določanje izhodišč in usmeritev za načrtovanje na občinski ravni.

(3) Občina je pristojna za:
1. določanje ciljev in izhodišč prostorskega razvoja občine,
2. določanje rabe prostora in pogojev za umeščanje posegov v prostor in
3. načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena.«

21. člen

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Prostorske ureditve državnega pomena so:
1. prostorske ureditve gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in grajenega javnega dobra državnega pomena,
2. prostorske ureditve zaradi varstva okolja, za katere je v skladu s predpisi o varstvu okolja pristojna država,
3. prostorske ureditve na območjih ohranjanja narave, zavarovanih z aktom države in območjih kulturnih spomenikov, ki so razglašeni z aktom države in
4. prostorske ureditve namenjene obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Prostorske ureditve pokrajinskega pomena so:
1. prostorske ureditve na področju pokrajinske prometne infrastrukture,
2. prostorske ureditve na področju vodne infrastrukture iz pokrajinske pristojnosti,
3. prostorske ureditve na zavarovanih območjih ohranjanja narave, zavarovanih z aktom pokrajine,
4. prostorske ureditve na zavarovanih območjih kulturnih spomenikov, zavarovanih z aktom pokrajine,
5. prostorske ureditve, ki so namenjene opravljanju gospodarskih in negospodarskih javnih služb širšega pomena, določenih s predpisom pokrajine ali regionalnega pomena, določenih z zakonom, katerih izvedbo financira pokrajina.

(3) Prostorske ureditve občinskega pomena so prostorske ureditve:
1. ki so neposredno namenjene opravljanju občinskih gospodarskih javnih služb,
2. ki so neposredno namenjene opravljanju lokalnih in državnih negospodarskih javnih služb,
3. ki so namenjene opravljanju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti,
4. ki so namenjene bivanju,
5. občinskega grajenega javnega dobra,
6. namenjene izkoriščanju mineralnih surovin in
7. druge prostorske ureditve, ki niso prostorske ureditve državnega in pokrajinskega pomena.

(4) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) podrobneje predpiše vrste prostorskih ureditev državnega in pokrajinskega pomena.«

22. člen

V 13. členu se v vseh treh odstavkih pred besedo »občina« v različnih sklonih dodata besedi »pokrajina oziroma« v ustreznem sklonu, v tretjem odstavku pa se pred besedo »občinskega« dodata besedi »pokrajinskega oziroma«.

23. člen

V 14. členu se v tretjem odstavku besedo »medobčinski« nadomesti z besedo »pokrajinski«.

Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Pokrajinska prostorska akta sta pokrajinski prostorski načrt in pokrajinski podrobni prostorski načrt.«

Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek, dosedanji šesti odstavek pa se črta.

24. člen

15. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Državni prostorski načrt ne sme biti v nasprotju z državnim strateškim prostorskim načrtom, razen v primeru načrtovanja prostorskih ureditev za sanacijo naravnih in drugih nesreč iz tretjega odstavka 27. člena tega zakona.

(2) Pokrajinski prostorski akti ne smejo biti v nasprotju z državnimi prostorskimi akti.

(3) Pokrajinski podrobni prostorski načrt ne sme biti v nasprotju s pokrajinskim prostorskim načrtom.

(4) Občinski prostorski akti ne smejo biti v nasprotju z državnimi in pokrajinskimi prostorskimi akti.

(5) Občinski podrobni prostorski načrt mora biti skladen z občinskim prostorskim načrtom.

(6) Občinski prostorski načrt ne sme biti v nasprotju z občinskim strateškim prostorskim načrtom.«.

25. člen

26. člen

V naslovu člena in v 25. členu se besedilo »ministrstva in občine« v različnih sklonih nadomesti z besedilom »ministrstva, pokrajine in občine« v ustreznem sklonu.

27. člen

V četrtem odstavku 26. člena se besedi »razvojnih regij« nadomestita z besedo »pokrajin«.

28. člen

V tretjem odstavku 29. člena se besedilo »regij skladno s predpisi o skladnem regionalnem razvoju« nadomesti z besedo »pokrajin«, besedilo »regionalnih razvojnih programov« pa se nadomesti z besedilom »razvojnih programov pokrajin«.

29. člen

V 33. členu se naslov in besedilo spremeni tako, da se pred besedo »občine« v različnih sklonih dodata besedi »pokrajina in« v ustreznem sklonu.

30. člen

Naslov razdelka 3.2.3. se spremeni tako, da se glasi:

»3.2.3. Načrtovanje prostorskih ureditev občinskega oziroma pokrajinskega pomena v območju državnega prostorskega načrta, načrtovanje prostorskih ureditev občinskega pomena v območju pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta in sodelovanje države in občin pri načrtovanju prostorske ureditve skupnega pomena«

31. člen

Naslov in besedilo 36. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(načrtovanje prostorskih ureditev občinskega oziroma pokrajinskega pomena v območju državnega prostorskega načrta)

(1) Če se s tem ne onemogoča izvedba in uporaba z državnim prostorskim načrtom določenih prostorskih ureditev, lahko na območjih iz drugega odstavka 27. člena tega zakona pokrajina oziroma občina načrtuje prostorske ureditve iz svoje pristojnosti, če s tem soglaša vlada.

(2) Pokrajina oziroma občina, ki namerava načrtovati prostorske ureditve iz svoje pristojnosti na območju državnega prostorskega načrta, vladi pošlje pobudo, v kateri opredeli območje, na katerem namerava načrtovati, opiše načrtovano prostorsko ureditev in utemelji potrebo po poseganju v območje državnega prostorskega načrta. Območje mora biti opredeljeno tako natančno, da ga je mogoče določiti v naravi in prikazati v zemljiškem katastru.

(3) Vlada preveri možnost izvedbe in uporabe z državnim prostorskim načrtom določenih prostorskih ureditev z vidika nameravane prostorske ureditve pokrajine oziroma občine in v roku 60 dni izda soglasje ali pa pobudo pokrajine oziroma občine s sklepom zavrne. Če vlada ne odloči v tem roku, se šteje, da z načrtovanjem soglaša.

(4) V primeru, da vlada soglaša z načrtovanjem na območju državnega prostorskega načrta, pokrajini oziroma občini s soglasjem iz prejšnjega odstavka predpiše tudi predhodne pogoje za načrtovanje, pri čemer se ti pogoji ne štejejo za smernice oziroma mnenja ministrstev v postopku priprave pokrajinskega oziroma občinskega prostorskega akta.

(5) Po sprejemu pokrajinskega oziroma občinskega prostorskega akta vlada s sklepom ugotovi, ali državni prostorski načrt zaradi takega pokrajinskega oziroma občinskega prostorskega akta v določenem delu preneha veljati.«

32. člen

Za 36. členom se doda nov 36.a člen, ki se glasi:

»36.a člen
(načrtovanje prostorskih ureditev občinskega pomena v območju pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1) Na območjih pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta občina lahko načrtuje prostorske ureditve iz svoje pristojnosti, če s tem soglaša pokrajina in če se s tem ne onemogoča izvedba in uporaba s pokrajinskim podrobnim prostorskim načrtom določenih prostorskih ureditev.

(2) Občina, ki namerava načrtovati prostorske ureditve iz svoje pristojnosti na območju pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta, pokrajini pošlje pobudo, v kateri opredeli območje, na katerem namerava načrtovati, opiše načrtovano prostorsko ureditev in utemelji potrebo po poseganju v območje pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta. Območje mora biti opredeljeno tako natančno, da ga je mogoče določiti v naravi in prikazati v zemljiškem katastru.

(3) Pokrajina preveri možnost izvedbe in uporabe s pokrajinskim podrobnem prostorskim načrtom določenih prostorskih ureditev z vidika nameravane prostorske ureditve občine in v roku 60 dni izda soglasje ali pa pobudo občine s sklepom zavrne. Če pokrajina ne odloči v tem roku, se šteje, da z načrtovanjem soglaša.

(4) V primeru, da pokrajina soglaša z načrtovanjem na območju pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta, občini s soglasjem iz prejšnjega odstavka predpiše tudi predhodne pogoje za načrtovanje, pri čemer se ti pogoji ne štejejo za smernice oziroma mnenja pokrajine v postopku priprave občinskega prostorskega akta.

(5) Po sprejemu občinskega prostorskega akta pokrajina s sklepom ugotovi ali je občina upoštevala pogoje iz prejšnjega odstavka in ali pokrajinski podrobni prostorski načrt zaradi takega občinskega prostorskega akta v določenem delu preneha veljati.«.

33 člen


37. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(sodelovanje države in pokrajin oz. občin pri načrtovanju prostorske ureditve skupnega pomena)


(1) Ministrstvo in lokalna skupnost se lahko dogovorita, da lokalna skupnost načrtuje in sprejme prostorski akt za določeno prostorsko ureditev, ki je skupnega državnega in pokrajinskega ali državnega in občinskega pomena, če je glede na povezanost prostorske ureditve državnega pomena s prostorsko ureditvijo pokrajinskega oziroma občinskega pomena to primerneje.
(2) V primeru prostorske ureditve, ki je skupnega državnega in pokrajinskega pomena, jo udeležene občine načrtujejo s podrobnim pokrajinskim prostorskim načrtom skladno z določili tega zakona, pri čemer predsednik ali predsednica pokrajine sprejme sklep o začetku njegove priprave po predhodnem soglasju ministra.
(3) V primeru prostorske ureditve, ki je skupnega državnega in občinskega pomena, jo občina načrtuje z občinskim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom skladno z določili tega zakona, pri čemer župan sprejme sklep o začetku njegove priprave po predhodnem soglasju ministra.
(4) Če se prostorsko ureditev, ki je skupnega državnega in občinskega pomena, načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, mora tega pred sprejemom potrditi ministrstvo.«

34. člen

V 38. členu se za besedo »državnih« dodata besedi »in pokrajinskih«.

35. člen

Za 50. členom se doda nov 50.a člen, ki se glasi:

»50.a člen
(sodelovanje pokrajine)

(1) V času javne razgrnitve iz prejšnjega člena pošlje občina dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta, v primeru iz sedmega odstavka prejšnjega člena pa tudi okoljsko poročilo, pokrajini, znotraj katere leži občina, hkrati z javnim naznanilom iz drugega odstavka prejšnjega člena in jo pozove, da ji v roku 30 dni posreduje pripombe in predloge, ki jih ima v zvezi z dopolnjenim osnutkom občinskega prostorskega načrta.

(2) Občina preuči pripombe in predloge pokrajine in do njih zavzame stališče, ki ga posreduje pokrajini in objavi v svetovnem spletu.«.

36. člen

V prvem odstavku 51. členu se v prvem stavku za besedama »predlogov javnosti« doda besedilo »in stališč do pripomb in predlogov pokrajine«, besedi »prejšnjega člena« pa se nadomestita z besedilom »50. in 50.a člena tega zakona«.

V drugem odstavku se v 3. točki se za besedo »državnih« dodata besedi »in pokrajinskih«.

37. člen

Naslov in podnaslovi 5. poglavja in členi od 62 do 68 se spremenijo, za 68. členom pa se dodajo novi členi od 68.a do 68.p, tako da se glasijo:

»5. Prostorski akti pokrajine

5.1.Pokrajinski prostorski načrt

5.1.1.Namen in vsebina pokrajinskega prostorskega načrta«

62. člen
(namen)

(1) Pokrajinski prostorski načrt se izdeluje za celoten prostor pokrajine. Pokrajinski prostorski načrt določa prostorski razvoj pokrajine upoštevajoč medobčinske interese in izvaja usmeritve državnega načrtovanja v prostoru.

(2) Pokrajinski prostorski načrt predstavlja instrument povezovanja in preverjanja sektorskih politik na ravni pokrajine. Obenem je tudi instrument usmerjanja prostorskega načrtovanja na občinski ravni in usklajevanja prostorskega načrtovanja na medobčinski ravni.

(3) Za zagotavljanje racionalne rabe prostora in usklajenega prostorskega razvoja pokrajine pokrajinski prostorski načrt usmerja načrtovanje na občinski ravni, ki vpliva na območje več občin in je pomembno za pokrajino in določa prostorske ureditve pokrajinskega pomena.

(4) Pokrajinski prostorski načrt je podlaga za pripravo razvojnega programa pokrajine.

63. člen
(vsebina)

(1) Pokrajinski prostorski načrt za celotno območje pokrajine določa:
1. izhodišča in cilje prostorskega razvoja pokrajine,
2. zasnovo prostorskega razvoja z usmeritvami za prostorsko načrtovanje na občinski ravni,
3. prostorske ureditve pokrajinskega pomena, ki so predmet načrtovanja s pokrajinskim podrobnim prostorskim načrtom z usmeritvami za načrtovanje.

(2) Minister, pristojen za prostor, podrobneje predpiše vsebino, obliko in način priprave pokrajinskega prostorskega načrta.

64. člen
(izhodišča in cilji prostorskega razvoja pokrajine)

(1) Izhodišča prostorskega razvoja pokrajine obsegajo:
- prikaz stanja prostora, razvojnih teženj in možnosti v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami,
- razvojne potrebe na območju pokrajine,
- vloga in povezanost pokrajine v širšem prostoru – povezave s sosednjimi območji.

(2) Na podlagi izhodišč iz prejšnjega odstavka se določi cilje bodočega prostorskega razvoja pokrajine.

65. člen
(zasnova prostorskega razvoja z usmeritvami za prostorsko načrtovanje na občinski ravni)

(1) S pokrajinskim prostorskim načrtom se določi zasnova:
1. omrežja naselij z razmestitvijo dejavnosti,
2. povezave urbanih in podeželskih območij,
3. omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture,
4. območij izkoriščanja naravnih virov in njihove sanacije ter ogroženih območij ter
5. območij arhitekturne identitete, krajinske prepoznavnosti in območij razpršene poselitve.

(2) S pokrajinskim prostorskim načrtom se določijo tudi usmeritve za načrtovanje omrežij, povezav in območij iz prejšnjega odstavka na občinski ravni.

66. člen
(prostorske ureditve pokrajinskega pomena)

Pokrajinski prostorski načrt določi območja, za katera se pripravi pokrajinski podrobni prostorski načrt in zasnovo posameznih prostorskih ureditev pokrajinskega pomena z usmeritvami za njegovo pripravo.

5.1.2. Postopek priprave pokrajinskega prostorskega načrta

67. člen
(začetek priprave pokrajinskega prostorskega načrta)

(1) Postopek priprave pokrajinskega prostorskega načrta se začne s sklepom, ki ga sprejme predsednik pokrajine in ga objavi v uradnem glasilu in v svetovnem spletu ter ga pošlje ministrstvu in sosednjim pokrajinam.

(2) Sklep iz prejšnjega odstavka vsebuje:
1. oceno stanja in razloge za pripravo pokrajinskega prostorskega načrta,
2. območje prostorskega načrta, kadar gre za spremembe in dopolnitve pokrajinskega prostorskega načrta,
3. način pridobitve strokovnih rešitev,
4. roke za pripravo pokrajinskega prostorskega načrta in njegovih posameznih faz in
5. navedbo nosilcev urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovane prostorske ureditve iz njihove pristojnosti.

68. člen
(osnutek pokrajinskega prostorskega načrta)

(1) Na podlagi sklepa iz prejšnjega člena pokrajina pripravi osnutek pokrajinskega prostorskega načrta.

(2) Pokrajina pripravi osnutek pokrajinskega prostorskega načrta ob upoštevanju:
1. prikaza stanja prostora,
2. usmeritev iz državnega strateškega prostorskega načrta in državnega prostorskega načrta ter
3. razvojnih potreb na območju pokrajine.

68.a člen
(usklajenost priprave pokrajinskega prostorskega načrta in razvojnega programa pokrajine)

(1) Pokrajinski prostorski načrt in razvojni program pokrajine morata biti med seboj usklajena.
(2) Pokrajinski prostorski načrt in razvojni program pokrajine se lahko pripravljata sočasno.
(3) Kadar se pokrajinski prostorski načrt in razvojni program pokrajine pripravljata sočasno, se osnutek pokrajinskega prostorskega načrta pripravi ob upoštevanju zasnove strateškega dela razvojnega programa pokrajine.

68.b člen
(smernice urejanja prostora)

(1) Pokrajina pošlje osnutek pokrajinskega prostorskega načrta ter poročilo o vplivih izvedbe pokrajinskega prostorskega načrta nosilcem urejanja prostora, da v roku 30 dni podajo smernice za načrtovane prostorske ureditve iz njihove pristojnosti.

(2) Nosilci urejanja prostora pošljejo smernice pokrajini. Če nosilci urejanja prostora v roku iz prejšnjega odstavka ne dajo smernic, se šteje, da jih nimajo, pri čemer pa mora pripravljavec upoštevati vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo veljavni predpisi.

(3) Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v roku iz prvega odstavka odloči, ali je za pokrajinski prostorski načrt treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje.

(4) Pokrajina preuči smernice nosilcev urejanja prostora. Če pokrajina zaradi smernic nosilcev urejanja prostora ne more uskladiti osnutka pokrajinskega prostorskega načrta, o tem obvesti ministrstvo, ki najkasneje v 15 dneh od prejema obvestila zagotovi usklajevanje med pokrajino in nosilci urejanja prostora, katerih smernic pokrajina ni mogla uskladiti z osnutkom pokrajinskega prostorskega načrta.

68.c člen
(dopolnjen osnutek pokrajinskega prostorskega načrta)

(1) Ob upoštevanju smernic nosilcev urejanja prostora pokrajina dopolni osnutek pokrajinskega prostorskega načrta. Za posamezne prostorske ureditve se lahko pripravijo variantne rešitve. Variantne rešitve se ovrednoti in medsebojno primerja s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika.

(2) Kadar je za pokrajinski prostorski načrt potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje, pokrajina za dopolnjen osnutek pokrajinskega prostorskega načrta zagotovi okoljsko poročilo in ga skupaj z dopolnjenim osnutkom pokrajinskega prostorskega načrta pošlje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja.

(3) Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, najpozneje v 30 dneh od prejema dokumentov iz prejšnjega odstavka v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja preveri, ali je okoljsko poročilo kakovostno izdelano in v skladu s predpisi ter o njegovi ustreznosti obvesti pokrajino.

68.č člen
(sodelovanje javnosti)

(1) Pokrajina mora v postopku priprave pokrajinskega prostorskega načrta omogočiti javnosti seznanitev z njegovim dopolnjenim osnutkom v okviru javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni in v tem času zagotoviti tudi njegovo javno obravnavo.

(2) Pokrajina z javnim naznanilom in v svetovnem spletu na krajevno običajen način obvesti javnost o:
1. kraju in času javne razgrnitve ter spletnem naslovu, kadar je načrt elektronsko dostopen,
2. kraju in času njegove javne obravnave in
3. načinu dajanja mnenj in pripomb javnosti ter roku za njihovo posredovanje.

(3) Pokrajina obvesti javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka pokrajinskega prostorskega načrta najmanj sedem dni pred začetkom javne razgrnitve.

(4) V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjeni osnutek pokrajinskega prostorskega načrta.

(5) Pokrajina preuči pripombe in predloge javnosti in do njih zavzame stališče, ki ga objavi na krajevno običajen način in v svetovnem spletu.

(6) V okviru javne razgrnitve dopolnjenega osnutka pokrajinskega prostorskega načrta je s tistimi njegovimi deli, ki so zaradi obrambnih ali drugih varnostnih razlogov določeni kot tajni, treba ravnati skladno s predpisi o tajnih podatkih.

(7) Če je za pokrajinski prostorski načrt treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, mora pokrajina javnost seznaniti sočasno ter na način iz prejšnjih odstavkov tudi z okoljskim poročilom.

(8) Če se v primeru čezmejnih vplivov država članica Evropske unije odloči, da bo sodelovala v postopku celovite presoje vplivov na okolje, se rok iz prvega odstavka tega člena nadomesti z rokom, dogovorjenim skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

68.d člen
(sodelovanje občin)

(1) V času javne razgrnitve iz prejšnjega člena pošlje pokrajina dopolnjen osnutek pokrajinskega prostorskega načrta občinam na območju pokrajine, najkasneje hkrati z javnim naznanilom iz drugega odstavka prejšnjega člena in jih pozove, da v roku 30 dni posredujejo pripombe in predloge, ki jih imajo v zvezi dopolnjenim osnutkom pokrajinskega prostorskega načrta, v primeru iz sedmega odstavka prejšnjega člena tega zakona pa tudi okoljsko poročilo.

(2) Pokrajina preuči pripombe in predloge občin in do njih v roku 30 dni zavzame stališče, ki ga posreduje občinam in objavi v svetovnem spletu.

68.e člen
(predlog pokrajinskega prostorskega načrta)

(1) Pokrajina pripravi predlog pokrajinskega prostorskega načrta na podlagi stališč do pripomb in predlogov javnosti in občin na območju pokrajine in ga pošlje nosilcem urejanja prostora, da v 30 dneh dajo mnenje, ali predlog pokrajinskega prostorskega načrta upošteva njihove smernice.

(2) Pokrajina pošlje predlog pokrajinskega prostorskega načrta tudi ministrstvu, ki v roku iz prejšnjega odstavka pripravi svoje mnenje, v katerem preveri ali:
1. temelji na prikazu stanja prostora in
2. upošteva usmeritve in določitve državnih prostorskih aktov.

(3) V primeru molka nosilcev urejanja prostora se šteje, da na načrtovane prostorske ureditve nimajo pripomb in se z njimi strinjajo, pri čemer pa mora pripravljavec upoštevati vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo veljavni predpisi. Nosilci urejanja prostora posredujejo mnenja pokrajini.

(4) Če je za pokrajinski prostorski načrt treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, se pristojna ministrstva v mnenju opredelijo tudi do sprejemljivosti vplivov pokrajinskega prostorskega načrta na okolje z vidika svoje pristojnosti, in jih hkrati pošljejo ministrstvu pristojnemu za varstvo okolja.

(5) Na podlagi mnenj ministrstev iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, odloči o sprejemljivosti vplivov izvedbe pokrajinskega prostorskega načrta skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

68.f člen
(potrditev predloga pokrajinskega prostorskega načrta)


1) Pokrajina po pridobitvi mnenj nosilcev urejanja prostora ter mnenja ministrstva iz prejšnjega člena tega zakona, dopolni predlog pokrajinskega prostorskega načrta in ga skupaj z mnenji posreduje ministrstvu v potrditev.

(2) Minister v 45 dneh od prejema predloga pokrajinskega prostorskega načrta iz prejšnjega odstavka le-tega s sklepom potrdi, če:
- nosilci urejanja prostora v mnenjih ugotovijo, da so v predlogu pokrajinskega prostorskega načrta njihove smernice upoštevane,
- ministrstvo ugotovi, da so izpolnjene zahteve iz drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona in
- če je ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, odločilo, da so vplivi njegove izvedbe na okolje sprejemljivi.

(3) V primeru, da pogoji iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni, ministrstvo predloga pokrajinskega prostorskega načrta ne potrdi, temveč ga v roku iz prejšnjega odstavka pošlje vladi, da odloči o potrditvi predloga pokrajinskega prostorskega načrta, o čemer obvesti pokrajino. Vlada odloči o potrditvi predloga pokrajinskega prostorskega načrta s sklepom v 30 dneh.

(4) V primeru, da ministrstvo v roku iz drugega odstavka ne potrdi predloga pokrajinskega prostorskega načrta oziroma ga ne predloži v odločanje vladi, se šteje, da je predlog pokrajinskega prostorskega načrta potrjen, razen v primeru, če je ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, odločilo, da vplivi njegove izvedbe na okolje niso sprejemljivi.

(5) Pokrajina lahko vedno med postopkom potrditve predloga pokrajinskega prostorskega načrta tega umakne iz postopka in ga nadomesti z novim predlogom. V tem primeru začne postopek po tem členu teči znova.

(6) Pritožba zoper sklep vlade iz tretjega odstavka tega člena ni možna, možno pa je začeti upravni spor. Upravni spor je možno začeti tudi v primeru, če vlada v 30 dneh sklepa ne sprejme.

68.g člen
(sprejem pokrajinskega prostorskega načrta)

(1) Pokrajinski prostorski načrt sprejme pokrajinski svet z odlokom, ki ga objavi v uradnem glasilu skupaj z datumom in številko sklepa ministra iz drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona oziroma sklepa vlade iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega zakona, s katerim je ta potrdila predlog pokrajinskega prostorskega načrta.

(2) V primeru iz četrtega odstavka prejšnjega člena tega zakona pokrajina objavi odlok brez datuma in številke sklepa ministra.

5.2. Pokrajinski podrobni prostorski načrt
5.2.1. Namen in vsebina pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta

68.h člen
(namen)

(1) Pokrajinski podrobni prostorski načrt je prostorski akt, s katerim se na podlagi prikaza stanja prostora, državnih prostorskih aktov in pokrajinskega prostorskega načrta načrtujejo prostorske ureditve pokrajinskega pomena.

(2) Pokrajinski podrobni prostorski načrt se pripravlja predvsem za uresničevanje pokrajinskega prostorskega načrta.

(3) Pokrajinski podrobni prostorski načrt je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.

(4) Z uveljavitvijo pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta se šteje, da so spremenjeni oziroma dopolnjeni občinski prostorski akti v delu in za območja, ki jih obsega pokrajinski podrobni prostorski načrt.

68.i člen
(vsebina pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta)


(1) Pokrajinski podrobni prostorski načrt vsebuje:
1. prikaz in opis območja pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta, ki obsega območja posamezne ali posameznih načrtovanih prostorskih ureditev in z njimi prostorsko in funkcionalno povezanih območij;
2. prikaz in opis umestitve načrtovane prostorske ureditve v prostor s prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki zajema načrtovane in obstoječe objekte, omrežja, površine in druge posege v prostor, ki jih pokrajinski prostorski načrt zadeva;
3. prikaz namenske rabe prostora in enot urejanja prostora na območju pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta, ki se jo določi kot podrobnejšo namensko rabo glede na prostorsko ureditev;
4. program ukrepov za izvajanje pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta.

(2) Minister, pristojen za prostor, podrobneje predpiše vsebino, obliko in način priprave pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta.

5.2.2. Postopek priprave pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta

68.j člen
(začetek priprave)

(1) Postopek priprave pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta se začne s sklepom, ki ga sprejme predsednik pokrajine in ga objavi v uradnem glasilu in v svetovnem spletu ter ga pošlje ministrstvu.

(2) Sklep iz prejšnjega odstavka vsebuje:
1. oceno stanja in razloge za pripravo pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta,
2. območje pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta,
3. način pridobitve strokovnih rešitev,
4. roke za pripravo pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta in njegovih posameznih faz in
5. navedbo nosilcev urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovane prostorske ureditve iz njihove pristojnosti.

(3) Sklep določa poleg vsebin iz prejšnjega odstavka tudi obveznosti v zvezi s financiranjem priprave pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta.

68.k člen
(osnutek)

(1) Pokrajina pripravi osnutek pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta na podlagi prikaza stanja prostora, pokrajinskega prostorskega načrta, izraženih investicijskih namer pokrajine in njenih prioritet ter izraženih investicijskih namer drugih oseb.

(2) Pokrajina pošlje osnutek pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta nosilcem urejanja prostora ter jih pozove, da ji v roku 30 dni od prejema poziva dajo smernice.

(3) Če nosilci urejanja prostora v roku iz prvega odstavka tega člena ne dajo smernic, se šteje, da jih nimajo, pri čemer pa mora pripravljavec upoštevati vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo veljavni predpisi.

(4) Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v roku iz drugega odstavka odloči, ali je za pokrajinski podrobni prostorski načrt treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje.

68.l člen
(dopolnjen osnutek)

(1) Ob upoštevanju smernic iz drugega odstavka prejšnjega člena pokrajina dopolni osnutek pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta. Za posamezne prostorske ureditve se lahko pripravijo variantne rešitve. Variantne rešitve se ovrednoti in medsebojno primerja s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika.

(2) Kadar je za pokrajinski podrobni prostorski načrt potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje, pokrajina za dopolnjen osnutek pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta zagotovi okoljsko poročilo in ga skupaj z dopolnjenim osnutkom pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta pošlje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja.

(3) Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, najkasneje v 30 dneh od prejema dokumentov iz prejšnjega odstavka skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja, preveri, ali je okoljsko poročilo kakovostno izdelano in v skladu s predpisi ter o njegovi ustreznosti obvesti pokrajino.

68.m člen
(sodelovanje javnosti)

(1) Pokrajina mora v postopku priprave pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta omogočiti javnosti seznanitev z njegovim dopolnjenim osnutkom v okviru javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni in v tem času zagotoviti tudi njegovo javno obravnavo.

(2) Pokrajina z javnim naznanilom in v svetovnem spletu na krajevno običajen način obvesti javnost o:
1. kraju in času javne razgrnitve ter spletnem naslovu, kadar je načrt elektronsko dostopen,
2. kraju in času njegove javne obravnave in
3. načinu dajanja mnenj in pripomb javnosti ter roku za njihovo posredovanje.

(3) Pokrajina obvesti javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta najmanj sedem dni pred začetkom javne razgrnitve.

(4) V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjeni osnutek pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta.

(5) Pokrajina preuči pripombe in predloge javnosti in do njih zavzame stališče, ki ga objavi na krajevno običajen način in v svetovnem spletu.

(6) Če je za pokrajinski podrobni prostorski načrt treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, mora pokrajina javnost seznaniti sočasno ter na način iz prejšnjih odstavkov tudi z okoljskim poročilom.

(7) Če se v primeru čezmejnih vplivov država članica Evropske unije odloči, da bo sodelovala v postopku celovite presoje vplivov na okolje, se rok iz prvega odstavka tega člena nadomesti z rokom, dogovorjenim skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

68.n člen
(sodelovanje občin)

(1) V času javne razgrnitve iz prejšnjega člena pošlje pokrajina dopolnjen osnutek pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta, v primeru iz šestega odstavka prejšnjega člena pa tudi okoljsko poročilo, občinam, ki jih zajema predlog pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta, najkasneje hkrati z javnim naznanilom iz drugega odstavka prejšnjega člena in jih pozove, da ji v roku 30 dni posredujejo pripombe in predloge, ki jih imajo v zvezi dopolnjenim osnutkom pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta.

(2) Pokrajina preuči pripombe in predloge občin in do njih v roku 30 dni zavzame stališče, ki ga posreduje občinam in objavi v svetovnem spletu.

68.o člen
(priprava predloga pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1) Pokrajina pripravi predlog pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta na podlagi stališča do pripomb in predlogov javnosti in občin ter ga pošlje nosilcem urejanja prostora, da dajo v 30 dneh mnenje k predlogu pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta o upoštevanju njihovih smernic.

(2) Nosilci urejanja prostora se v mnenju iz prejšnjega odstavka opredelijo do upoštevanja smernic, ki so jih dali. V primeru molka nosilcev urejanja prostora se šteje, da na načrtovane prostorske ureditve nimajo pripomb in se z njimi strinjajo, pri čemer pa mora pripravljavec upoštevati vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo veljavni predpisi.

(3) Če je za pokrajinski podrobni prostorski načrt treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, se pristojna ministrstva v mnenju opredelijo tudi do sprejemljivosti vplivov pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta na okolje z vidika svoje pristojnosti, in jih hkrati pošljejo ministrstvu pristojnemu za varstvo okolja.

(4) Na podlagi mnenj ministrstev iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, odloči o sprejemljivosti vplivov izvedbe pokrajinskega prostorskega podrobnega načrta skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

68.p člen
(sprejem pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1) Pokrajina predloži pokrajinskemu svetu usklajen predlog pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta v sprejem, če je iz mnenj nosilcev urejanja prostora razvidno, da so v predlogu pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta smernice upoštevane, ter da je ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja, izdalo potrdilo, da so vplivi njegove izvedbe na okolje sprejemljivi.

(2) Pokrajinski podrobni prostorski načrt sprejme pokrajinski svet z odlokom in ga objavi v uradnem glasilu.«

2. Zakon o urejanju prostora

38. člen

Pokrajina v povezavi z izvajanjem pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta določa in izvaja prostorske ukrepe, kot jih določa Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03), pri čemer:
- upošteva določbe, ki veljajo za občino in
- se šteje, da je javna korist iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 izkazana, če so v grafičnem delu pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta nepremičnine določene tako natančno, da jih je mogoče identificirati v zemljiškem katastru in določiti v naravi.

3. Stanovanjski zakon

39. člen

V Stanovanjskem zakonu (SZ–1; Uradni list RS, št. 69/03 in 57/2008) se za XIV. poglavjem doda novo XIV.a poglavje, ki se glasi:

»XIV.a PRISTOJNOSTI IN NALOGE POKRAJINE NA STANOVANJSKEM PODROČJU«.

40. člen
Za 159. členom se dodata nova 159.a in 159.b člen, ki se glasita:

»159.a člen
(pristojnosti pokrajine)

(1) Pokrajina ima na stanovanjskem področju naslednje naloge:
- sprejema in uresničuje pokrajinski stanovanjski program, ki mora biti v skladu z nacionalnim stanovanjskim programom;
- zagotavlja sredstva za graditev, pridobitev in oddajanje neprofitnih stanovanj ter stanovanjskih stavb;
- spodbuja različne oblike zagotavljanja lastnih in najemnih stanovanj;
- zagotavlja sredstva za subvencioniranje najemnine in za izredno pomoč pri uporabi stanovanja;
- zagotavlja pogoje za razvijanje različnih oblik gradnje in prenove z ustrezno zemljiško in normativno politiko;
- sprejema usmeritve za projektiranje, gradnjo in prenovo stanovanj, ki izhajajo iz njenih lokalnih posebnosti, vključno z zunanjim videzom stanovanjskih stavb;
- določa dovoljene dejavnosti, ki se lahko opravljajo v delu stanovanja.

(2) Pokrajina zagotavlja pridobivanje najemnih in lastnih stanovanj zlasti:
- s soinvestitorstvom s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije, javnim skladom;
- z rentnim odkupom stanovanj in njihovim oddajanjem v najem;
- s prodajo stanovanj na časovni zakup (finančni lizing);
- s sovlaganjem javnih in zasebnih investitorjev in podobno;
- s sredstvi državnega proračuna;
- s sredstvi, namenjenimi za regionalni razvoj ter razvoj podeželja;
- s sredstvi Evropske unije in podobno.

159.b člen
(pokrajinski stanovanjski sklad)

Pokrajina lahko zaradi zagotavljanja javnega interesa na stanovanjskem področju ustanovi javni stanovanjski sklad, ki skrbi zlasti za:
- uresničevanje pokrajinskega stanovanjskega programa
- spodbujanje razvoja stanovanjske infrastrukture;
- gospodarjenje s stanovanji, stanovanjskimi hišami in stavbnimi zemljišči;
- gradnjo, nakup, prenovo in vzdrževanje neprofitnih stanovanj;
- zagotavljanje posojil z ugodno obrestno mero za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš.«.

4. Zakon o ohranjanju narave
41. člen

V Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04-uradno prečiščeno besedilo in 61/06-ZDRU-1) se v drugem odstavku 7. člena besedi «lokalne skupnosti« nadomestita z besedilom »pokrajine in občine (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti)«

42. člen

V 8. členu se dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:

»(3) Pokrajina ima na področju varstva naravnih vrednot lokalnega pomena naslednje naloge:
- načrtuje ustanavljanje zavarovanih območij in sprejemanje drugih ukrepov varstva naravnih vrednot lokalnega pomena, ki se nanašajo na območja dveh ali več občin;
- ustanavlja zavarovana območja in sprejema druge ukrepe varstva naravnih vrednot lokalnega pomena, ki se nanašajo na območja dveh ali več občin;
- zagotavlja upravljanje zavarovanih območij, ki jih je ustanovila, in izvaja v njih ustanoviteljske pravice ter druga upravičenja določena s tem zakonom;
- popularizira varstvo naravnih vrednot lokalnega pomena.

(4) Občina izvaja naloge varstva naravnih vrednot lokalnega pomena, ki ne sodijo med naloge pokrajine iz prejšnjega odstavka.

(5) Lokalne skupnosti na zavarovanih območjih, ki so jih ustanovile, izvajajo tudi naloge ohranjanja biotske raznovrstnosti, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.«.

V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane novi šesti odstavek se besedi »prejšnjega odstavka« nadomestita z besedilom »drugega odstavka tega člena«.

43. člen

V tretjem odstavku 46. člena se beseda »občinskega« nadomesti z besedami »pokrajinskega ali občinskega«.

44. člen

V 131. členu se doda novi osmi odstavek, ki se glasi:

»(8) Pokrajina zagotavlja sodelovanje občin, ki so na zavarovanem območju, ki ga je ustanovila, pri upravljanju tega območja na način določen s tem členom.«.

45. člen

V tretjem odstavku 149. člena se beseda »občinski« nadomesti z besedami »pokrajinski ali občinski«.

5. Zakon o varstvu okolja

46. člen

V Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1 - UPB1; Uradni list RS, št. 39/06, 70/08, 17/06 – avtentična razlaga, 49/06 – ZmetD, 66/06-Odl.US, 33/07 – ZPNačrt) se prvi odstavek 4. člena spremeni tako, da se glasi:

»(1) Država, pokrajina in občina morajo pri sprejemanju politik, strategij, programov, planov, načrtov in splošnih pravnih aktov ter pri izvajanju drugih zadev iz svoje pristojnosti spodbujati takšen gospodarski in socialni razvoj družbe, ki pri zadovoljevanju potreb sedanje generacije upošteva enake možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij in omogoča dolgoročno ohranjanje okolja.«.

47. člen

V prvem odstavku 5. člena se za besedo »država« doda beseda »,pokrajina«.

48. člen

V prvem odstavku 6. člena se za besedo »država« doda beseda »,pokrajina«.

V tretjem odstavku se beseda »Občine« nadomesti z besedami »Pokrajine in občine«.

49. člen

V prvem stavku prvega odstavka 24. člena se besedilo » z občino« nadomesti z besedilom »s pokrajino in občino«, v drugem stavku pa se pred besedo »občin« dodata besedi »pokrajin ali«.

V 5. točki drugega odstavka se za besedo »države« doda beseda »pokrajine«.

V napovednem stavku tretjega odstavka se za besedo »Sodelovanje« dodata besedi »pokrajine oziroma«, v tretji točki tega odstavka pa se za besedo »občine« doda besedilo »in pokrajine,«.

Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Za sodelovanje pokrajine je pristojen predsednik pokrajinskega sveta, ki po predhodni odobritvi pokrajinskega sveta predlaga določitev nalog pokrajine, vključenih v program iz drugega odstavka tega člena.«.

Dosedanji peti do deseti odstavek postanejo šesti do enajsti odstavek.

50. člen

Naslov 25. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Subsidiarno ukrepanje države, pokrajine in občine«.

V petem odstavku se pred besedo »občina« dodata besedi »pokrajina ali«.

51. člen

Peti odstavek 26. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi v primeru, kadar program priprave sprejme pristojni organ pokrajine ali občine, javno naznanilo pa mora biti objavljeno na svetovnem spletu in poleg tega tudi v enem od časopisov, ki pokrivajo območje pokrajine ali občine.«.

52. člen

V tretjem in četrtem odstavku 28. člena, petem odstavku 30. člena in drugem odstavku 34. člena se pred besedo »občina« v različnih sklonih in številu dodata besedi »pokrajina in« v ustreznem sklonu in številu.

53. člen

Naslov in 38. člen se spremenita tako, da se glasita:

"38. člen
(program varstva okolja pokrajine in občine)

(1) Pokrajina sprejme program varstva okolja in operativne programe za svoje območje, ki ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom varstva okolja in operativnimi programi varstva okolja iz 36. člena tega zakona.

(2) Program varstva okolja in operativne programe za svoje območje sprejme mestna občina, lahko pa tudi občina, ki ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim in pokrajinskim programom varstva okolja in operativnimi programi varstva okolja države in pokrajine.

(3) Programi iz prejšnjih odstavkov se sprejemajo ob smiselni uporabi določb 35., 36. in 37. člena tega zakona.«.

54. člen

V drugem in četrtem odstavku 40. člena se za besedo »države« doda beseda », pokrajine«.

55. člen

V sedmem odstavku 46. člena se pred besedo »občine« dodata besedi »pokrajine ali«.

56. člen

V 4. točki tretjega odstavka 56. člena se za besedo »državnih« doda beseda »,pokrajinskih«.

57. člen

V sedmem odstavku 61. člena, četrtem odstavku 72. člena in petem odstavku 84. člena se za besedo »inšpekciji« doda beseda »,pokrajini«.

58. člen

V prvem odstavku 94. člena se za besedo »prizadete« dodata besedi »pokrajine in«.

59. člen

Naslov 97. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Naloge države, pokrajine in občine«.

V četrtem odstavku se beseda »občina« nadomesti z besedilom »Pokrajina in občina«.


60. člen

V tretjem odstavku 105. člena se pred besedo »občin« dodata besedi »pokrajin ter«.

61. člen

V petem odstavku 106. člena se za besedo »tudi« dodata besedi »pokrajina in«, besede »ali širša samoupravna lokalna skupnost« pa se črtajo.

62. člen
V prvem odstavku 110. člena se za besedo »organi« doda besed »pokrajin in«.

V 5. točki drugega odstavka se pred besedo »občinskih« dodata besedi »pokrajinskih in«.

63. člen

Za drugim odstavkom 111. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Pokrajina pospešuje in spodbuja doseganje ciljev varstva okolja z inštrumenti iz 1. in 7. točke prvega odstavka tega člena.«.

V sedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se črta številka »,3.«.

64. člen

V prvem odstavku 112. člena se črta zadnji stavek.

"Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:

(2) Okoljske dajatve so prihodek državnega, pokrajinskega oziroma občinskega proračuna in sicer:
- okoljske dajatve zaradi odlaganja nevarnih odpadkov so prihodek državnega proračuna;
- okoljske dajatve zaradi obremenjevanja zraka zaradi emisije toplogrednih plinov so prihodek proračuna pokrajine, na območju katere ima zavezanec sedež oziroma stalno prebivališče;
- okoljske dajatve zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami, obremenjevanja okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in obremenjevanja okolja zaradi odlaganja odpadkov so prihodek proračuna občine, na območju katere ima zavezanec sedež oziroma stalno prebivališče.«

Dosedanji drugi do deseti odstavek postanejo tretji do enajsti odstavek.

65. člen

V drugem odstavku 150. člena se drugi stavek nadomesti s stavkom: »Član sveta ne more biti funkcionar ali uslužbenec državnih organov ali organov pokrajine ali občine.«.

66. člen

Prvi odstavek 163. člena se spremeni tako, da se glasi:

(1) Naravne dobrine so v lasti ali v upravljanju države, pokrajine in občine ali pod posebnim varstvom skladno z zakonom.

67. člen


V prvem odstavku 164. člena se za besedo »država« doda beseda »,pokrajina«.

68. člen

V drugem odstavku 165. člena se za besedo »vlade« dodata besedi »predpis pokrajine«.

6. Zakon o vodah

69. člen

V Zakonu o vodah (ZV-1; Uradni list RS, št. 67/02, 41/04, 57/08; 110/02 - ZGO-1, 2/04 - ZZdrl-A in 41/04 - ZVO-1) se naslov in besedilo 4. člena spremenita tako, da se glasita:

»(naloge države, pokrajin in občin)

Upravljanje z vodami in vodnimi ter priobalnimi zemljišči je v pristojnosti države, razen tistih nalog, za katere so po tem zakonu pristojne pokrajine in občine.«.

70. člen

Naslov 16. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(naravno vodno javno dobro občine)«.

71. člen


V prvem, drugem, četrtem, petem, šestem, sedmem in osmem odstavku 16. člena, tretjem odstavku 18. člena, tretjem odstavku 20. člena, petem odstavku 21. člena, prvem, drugem, četrtem, petem in šestem odstavku 32. člena, 5. točki četrtega odstavka 74. člena, prvem, drugem in tretjem odstavku 75. člena, drugem odstavku 77. člena, tretjem odstavku 78. člena, četrtem odstavku 91. člena, prvem odstavku 92. člena, drugem odstavku 101. člena, tretjem odstavku 114. člena, tretjem odstavku 116. člena, petem odstavku 125. člena in v tretjem odstavku 137. člena se besedi »lokalna skupnost« v različnih sklonih nadomestita z besedo »občina« v ustreznem številu in sklonu.

72. člen

Naslov 32. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(naravno morsko javno dobro občine)«.

73. člen
V prvem in šestem odstavku 46. člena se za besedo »države« dodata besedi »oziroma pokrajine«.

74. člen

V prvem odstavku 49. člena in prvem odstavku 90. člena se besedi »lokalna skupnost« nadomestita z besedami »pokrajina ali občina« v ustreznem številu in sklonu.

75. člen

V prvem odstavku 58. člena, tretjem odstavku 60. člena, prvem odstavku in v 1. točki drugega odstavka 163. člena, prvem odstavku 165. člena se besedilo »lokalne skupnosti« nadomesti z besedilom »pokrajin in občin« v ustreznem številu in sklonu.

76. člen

V 81. členu se v tretjem odstavku beseda »državna« nadomesti z besedo »pokrajinska«.


77. člen

Naslov poglavja 4.2.3 se spremeni tako, da se glasi:

»4.2.3. Naloge države, pokrajine in občine v zvezi z varstvom pred škodljivim delovanjem voda«.

78. člen

V 91. členu se v prvem odstavku beseda »Država« nadomesti z besedilom »Pokrajina na vodah 1. in 2. reda«.

79. člen

V 93. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1) Obratovanje, vzdrževanje in spremljanje stanja vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda, je na vodah 1. in 2. reda obvezna pokrajinska gospodarska javna služba.«.

80. člen
Spremeni se naslov oddelka 4.2.4. tako, da se glasi:
»4.2.4. Naloge pokrajin v primeru povečane stopnje ogroženosti«.«.

81. člen

V naslovu 95. člena se beseda "države" nadomesti z besedo "pokrajine".

V 95. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1) V času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda pokrajina kot obvezno gospodarsko javno službo na vodah 1. in 2. reda zagotavlja izvajanje izrednih ukrepov.«.

82. člen

V 98. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1) Pokrajina kot obvezno gospodarsko javno službo na vodah 1. in 2. reda zagotavljajo vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč.«.

83. člen

Naslov 99. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(dolžnost občine)«.

V prvem odstavku se besede »z območja lokalne skupnosti« nadomestijo z besedami »z območja občine«.

V drugem odstavku se beseda »ministrstvo« nadomesti z besedo »pokrajina«.

V tretjem odstavku se besedi »lokalna skupnost« nadomestita z besedo »občina«.

84. člen

V 161. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1) Pokrajina zagotavlja izvajanje javnih gospodarskih služb iz tega zakona na vodah 1. in 2. reda.«.

85. člen

Naslov »4. Sklad za vode« se črta.

162. člen se črta.

86. člen

V 168. členu se besedi »lokalnih skupnosti« nadomestita z besedami »pokrajin in občin«, za besedo »določijo« pa se dodata besedi »pokrajinski in«.


c) na področju prometa

1. Zakon o javnih cestah

87. člen

V Zakonu o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) se prvi odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi:

»(1) Javne ceste so državne, pokrajinske in občinske ceste.«.

88. člen

Prvi odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Državne ceste so v lasti Republike Slovenije, pokrajinske ceste so v lasti pokrajin, občinske ceste pa so v lasti občin.«.

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru, se državne ceste kategorizirajo na avtoceste in hitre ceste, pokrajinske ceste na glavne ceste I. in II. reda ter regionalne ceste I., II. in III. reda, občinske ceste pa na lokalne ceste in javne poti.«.

Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(7) Kategorizacija načrtovanih novih državnih cest, načrtovanih rekonstrukcij obstoječih državnih cest ter posledične spremembe kategorizacije državnih cest se na podlagi meril za kategorizacijo iz četrtega odstavka tega člena in predpisov o urejanju prostora določijo v prostorskem načrtu Republike Slovenije. Kategorizacija načrtovanih novih pokrajinskih cest, načrtovanih rekonstrukcij obstoječih pokrajinskih cest ter posledične spremembe kategorizacije pokrajinskih cest se na podlagi meril za kategorizacijo iz četrtega odstavka tega člena in predpisov o urejanju prostora določijo v prostorskem načrtu pokrajine. Kategorizacija načrtovanih novih občinskih cest, načrtovanih rekonstrukcij obstoječih občinskih cest ter posledične spremembe kategorizacije občinskih cest se na podlagi meril za kategorizacijo iz četrtega odstavka tega člena in predpisov o urejanju prostora določijo v prostorskem načrtu občine.«.

89. člen

V drugem odstavku 4. člena se beseda »državne« nadomesti z besedo » pokrajinske«.

90. člen


Tretji odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Način opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja državnih cest določi Vlada Republike Slovenije, način rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja pokrajinskih cest določi pokrajina, način rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja občinskih cest pa občina.«.

91. člen

V prvem odstavku 14. člena se za 6. točko doda nova 6.a točka, ki se glasi:

»6.a Pokrajinska cesta je kategorizirana javna cesta, namenjena regijskem prometnemu povezovanju pokrajin, povezovanju z enakimi v sosednih državah in povezovanju med pomembnejšimi občinskimi središči znotraj pokrajin.«

7., 8., 9., 10., 11. in 20. točka se spremenijo tako, da se glasijo:
»7. glavna cesta I. reda je pokrajinska cesta, namenjena prometnemu povezovanju med pomembnejšimi središči regionalnega pomena; navezuje se na ceste enake ali višje kategorije v državi in na cestni sistem sosednjih držav; njen sestavni del so tudi posebni priključki nanjo, če so zgrajeni;

8. glavna cesta II. reda je pokrajinska cesta, namenjena prometnemu povezovanju med središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na ceste enake ali višje kategorije; njen sestavni del so tudi posebni priključki nanjo, če so zgrajeni;

9. regionalna cesta I. reda je pokrajinska cesta, namenjena prometnemu povezovanju pomembnejših središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na ceste enake ali višje kategorije; njen sestavni del so tudi posebni priključki nanjo, če so zgrajeni;

10. regionalna cesta II. reda je pokrajinska cesta, namenjena prometnemu povezovanju središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na ceste enake ali višje kategorije;

11. regionalna cesta III. reda je pokrajinska cesta, namenjena prometnemu povezovanju središč lokalnih skupnosti, za državo pomembnih turističnih (turistične ceste) in obmejnih območij ter mejnih prehodov s cestami enake ali višje kategorije, kadar po predpisanih merilih za kategorizacijo ne doseže višje kategorije;

20. pokrajinska kolesarska pot je pokrajinska cesta, ki je namenjena samo prometu kolesarjev in je označena s predpisano prometno signalizacijo. Pokrajinska kolesarska pot se navezuje na omrežje evropskih kolesarskih poti (daljinska kolesarska pot), povezuje središča regionalnega pomena (glavna kolesarska pot) ali pomembnejša središča lokalnega pomena ter vodi do pomembnih turističnih območij ali središč ter do območij izjemnih naravnih znamenitosti (regionalna kolesarska pot);«.

92. člen

V petem odstavku 47. člena se v peti alineji beseda »državnih« nadomesti z besedo »pokrajinskih«.

2. Zakon o varnosti cestnega prometa

93. člen

»Pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti
14.a člen

(1) Za varen in nemoten promet na pokrajinskih cestah so odgovorne pokrajine.

(2) Pokrajine določijo prometno ureditev na pokrajinskih cestah.

(3) Prometna ureditev iz prejšnjega odstavka mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo.

(4) Pokrajina odredi odstranitev uničene, poškodovane, izrabljene ali neustrezno postavljene prometne signalizacije ter postavitev nove signalizacije na pokrajinskih cestah.

(5) Zaradi izboljšanja varnosti cestnega prometa lahko pokrajina od upravljavca pokrajinske ceste zahteva izvedbo določene prometne ureditve na tej cesti. Predlog mora biti obrazložen, upravljavec ceste pa mora pokrajino obvestiti o sprejetju predloga ali njegovi zavrnitvi, z obrazložitvijo razlogov za zavrnitev.«.

94. člen

V sedmem odstavku 15. člena se za besedo "državne" dodata besedi "oziroma pokrajinske".

95. člen


Za 15. členom se doda nov 15. a člen, ki se glasi:

»15.a člen

(1) Pokrajina lahko na pokrajinskih cestah:

- predpiše dodatne pogoje in ukrepe, ki jih je treba upoštevati pri izvajanju del na cestah;

- omeji poučevanje kandidatov za voznike v vožnji motornega vozila v času prometnih konic;

- odredi postavitev in vzdrževanje zaščitnih ograj za pešce.

(2) Kadar na pokrajinski cesti ali njenem delu ni mogoč varen promet vozil zaradi zimskih razmer, močnega vetra, naravne ali druge nesreče ali drugih podobnih okoliščin, varnosti cestnega prometa pa ni mogoče zagotoviti na drug način, lahko pristojni pokrajinski organ začasno prepove promet vseh ali posameznih vrst vozil ali skupin vozil oziroma dovoli vožnjo samo tistim vozilom, ki so ustrezno opremljena. O prepovedi prometa mora nemudoma na primeren način obvestiti javnost, pristojno policijsko postajo in center za obveščanje, del ceste, na katerem velja prepoved, pa označiti s predpisano prometno signalizacijo.«.

96. člen

Spremeni se naslov pred 22. členom tako, da se glasi:

»Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v samoupravnih lokalnih skupnosti«

V četrtem odstavku 22. člena se besedi »lokalne skupnosti« nadomestita z besedo »pokrajine«.

č) na področju gospodarstva


1. Zakon o spodbujanju razvoja turizma


97. člen

V Zakonu o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04) se v prvem odstavku 1. člena za besedilom »določa načrtovanje, organiziranje in izvajanje politike spodbujanja razvoja turizma na ravni« dodata besedi »pokrajine in«.

98. člen

V 9. členu se doda nova druga alineja, ki se glasi:
» – za turizem pristojni organ pokrajine,«.

99. člen

19. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Načrtovanje, organiziranje in izvajanje politike spodbujanja razvoja turizma na ravni pokrajin in turističnega območja je v pristojnosti pokrajin in občin.
(2) Pokrajine in občine lahko opravljanje nalog iz prvega odstavka tega člena prenesejo na pravne osebe, ki so pridobile status za delovanje v javnem interesu v skladu s 15. členom tega zakona.
(3) Pri načrtovanju, organiziranju in izvajanju politike spodbujanja razvoja turizma na ravni pokrajin in turističnega območja, pokrajine in občine upoštevajo usmeritve Strategije slovenskega turizma.«

100. člen

»(1) Sredstva za načrtovanje, organiziranje in izvajanje politike spodbujanja razvoja turizma na ravni pokrajin in turističnega območja se zagotavljajo v proračunih pokrajin in občin, iz namenskih virov financiranja spodbujanja razvoja turizma v pokrajini in na ravni turističnih območij, opredeljenih v drugem odstavku tega člena in iz drugih virov.«

2. Zakon o rudarstvu

101.. člen

V Zakonu o rudarstvu (ZRud - UPB; Uradni list RS, štev. 98/04 in 68/08) se peti odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi:

»Država ureja, načrtuje in nadzira raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin z namenom zagotoviti njihovo optimalno izkoriščanje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot. Gospodarjenje z mineralnimi surovinami je v pristojnosti države, razen za mineralne surovine, ki so v skladu s tem zakonom v pristojnosti pokrajine.«

102.. člen

V 9. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Priprava osnutkov načrtov gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami iz 11., 12. in 13. točke 3. člena tega zakona je strokovna naloga posameznih pokrajin.«.

103. člen


V prvem odstavku 13. člena se na koncu odstavka doda stavek, ki se glasi:
»Koncesijo za mineralne surovine iz 11., 12. in 13. točke 3. člena tega zakona v imenu pokrajine podeli pristojni organ pokrajine, na področju katere se bo izvajala rudarska pravica.«.

104. člen

Šesti odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi:

»V primeru, ko koncesijo podeli pokrajina, plačilo pripada državi in pokrajini vsaki po 25% in občini v višini 50%, ko koncesijo podeli država plačilo pripada državi in občini vsaki po 50%.«

105. člen

V drugem, tretjem in četrtem odstavku 15. člena se za besedo »vlada« v ustreznem sklonu dodata besedi »oziroma pokrajina« v ustreznem sklonu.

V tretjem in četrtem odstavku se besedilo »pristojnega organa lokalne skupnosti« nadomesti z besedilom »pristojnega organa občine«.

106. člen

16. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Država oziroma pokrajina podelita rudarsko pravico na podlagi javnega razpisa, v skladu s 15.členom tega zakona, če ta zakon ne določa drugače.

Javni razpis iz prejšnjega odstavka izvede ministrstvo, pristojno za rudarstvo, za mineralne surovine iz 11., 12. in 13. točke 3. člena tega zakona pa pokrajina, na področju katere se podeljuje rudarska pravica.

O izbiri koncesionarja odloči ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z upravno odločbo, zoper katero je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločbo vlade je dopusten upravni spor.
O izbiri koncesionarja, kadar koncesijo podeljuje pokrajina, odloči za rudarstvo pristojni pokrajinski upravni organ, z upravno odločbo, zoper katero je dopustna pritožba, o kateri odloči predsednik pokrajine. Zoper odločbo predsednika pokrajine je dopusten upravni spor.«

107. člen

V prvem in tretjem odstavku 17. člena se za besedo »vlada« dodata besedi »oziroma pokrajina« v ustreznem sklonu.

108. člen

V drugem in tretjem odstavku 18. člena se za besedo »vlada« dodata besedi »oziroma pokrajina«.

V tretjem odstavku se besedilo »pristojni organ lokalne skupnosti« nadomesti z besedilom »pristojni organ občine«.

109. člen

110. člen

V prvem odstavku 21. člena se beseda »vlade« nadomesti z besedo »koncedenta«.

V četrtem odstavku se za besedilom »pristojno za rudarstvo« doda besedilo »oziroma na pristojno pokrajino«.

111. člen

112. člen


V prvem odstavku 25. člena se za besedo »država« doda besedilo »oziroma pokrajina v primerih, v katerih je pristojna za podeljevanje koncesij«.

V drugem odstavku se za besedo »vlada« dodata besedi »oziroma pokrajina«.

3. Energetski zakon

113. člen


V Energetskem zakonu (EZ - UPB; Uradni list RS, št. 27/07 in 70/08) se besede »samoupravna lokalna skupnost« v različnih sklonih in številih v celotnem besedilu tega zakona nadomestita z besedilom »občine in pokrajine« v ustreznih sklonih in številih.

114. člen

Petindvajseta alineja 4. člena se spremeni tako, da se glasi:

» - lokalni energetski koncept: je koncept razvoja občine ali pokrajine na področju oskrbe in rabe energije, ki poleg načinov oskrbe z energijo vključuje tudi ukrepe za učinkovito rabo energijo, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije;«.

115. člen

Prva alineja prvega odstavka 66. člena se črta.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Pokrajina izvaja programe za spodbujanje učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije na svojem območju, na podlagi energetskega koncepta pokrajine izvaja programe učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije ter skrbi za medsebojno usklajenost energetskih konceptov občin oziroma njihovo skladnost z energetskim konceptom pokrajine.«.

Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»Občina v okviru svojih pristojnosti na podlagi energetskega koncepta občine izvaja programe učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije, ki morajo biti usklajeni z energetskim konceptom pokrajine iz prejšnjega odstavka.«.

Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Za izvajanje programov iz drugega in tretjega odstavka tega člena lahko občine in pokrajine pridobijo državne spodbude.«.

4. Zakon o zagotavljanju dela sredstev, potrebnih za postopno zapiranje rudnika svinca in cinka Mežica


116. člen

V Zakonu o zagotavljanju dela sredstev, potrebnih za postopno zapiranje rudnika svinca in cinka Mežica (Uradni list SRS, št. 5/88) se spremeni drugi odstavek 2. člena tako, da se glasi:
»Vse spremembe in dopolnitve programa iz prvega odstavka tega člena sprejme pokrajinski svet.«

V tretjem odstavku se besedilo »Izvršni svet Skupščine SR Slovenije« nadomesti z besedama »pokrajinski svet«.

117. člen

3. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Sredstva za izvedbo programa iz 2. člena tega zakona se zagotavljajo iz pokrajinskega proračuna.«.

118. člen


»V 4. členu se beseda »delegata« nadomesti z besedo »predstavnika«, besedilo »Izvršni svet Skupščine SR Slovenije« pa se nadomesti z besedama »pokrajinski svet«.«.

119. člen

5. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Nadzor nad izvajanjem tega zakona in programov iz 2. člena tega zakona opravlja pokrajinski organ, pristojen za rudarstvo.«.

120. člen

6. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Pokrajinski svet najmanj enkrat letno obravnava poročilo o izvajanju programov iz 2. člena tega zakona in o uporabi sredstev iz 3. člena tega zakona.«.

5. Zakon o preprečevanju posledic rudarjenja v rudniku živega srebra Idrija


121. člen

»V Zakonu o preprečevanju posledic rudarjenja v rudniku živega srebra Idrija /Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) se drugi in tretji odstavek 4. člena spremenita tako, da se glasita:«

»Vse spremembe in dopolnitve programa iz prvega odstavka tega člena sprejme pokrajinski svet.

Izvajanje programa iz prvega odstavka tega člena določa pokrajinski svet z letnimi operativnimi programi.«.

122. člen

Črta se 5. člen.

123. člen

V 6. in 7. členu se besedilo »Izvršni svet Skupščine SR Slovenije« nadomesti z besedama »pokrajinski svet«.

124. člen

8. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Za izvajanje nalog iz 4. člena rudnik pridobiva sredstva iz pokrajinskega proračuna, z opravljanjem lastne dejavnosti in drugih virov.«.

125. člen

Črta se 9. člen.

126. člen
Prvi odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»O izvajanju programov iz 4. člena tega zakona poroča rudnik pokrajinskemu svetu najmanj enkrat letno.«

V drugem odstavku 10. člena se besedilo »republiški upravni organ, pristojen za industrijo in gradbeništvo« nadomesti z besedilom »pokrajinski organ, pristojen za rudarstvo«.

6. Zakon o zagotavljanju sredstev za zaprtje rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kanižarica
127. člen

V Zakonu o zagotavljanju sredstev za zaprtje rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kanižarica (Uradni list RS, št. 1/95) se v prvem odstavku 3. člena črta besedilo »v obdobju 1995–2000«.

V drugem odstavku se beseda »programov« nadomesti z besedilom »sprememb in dopolnitev programov«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Vse spremembe in dopolnitve programa iz prvega odstavka tega člena sprejme pokrajinski svet.«.

128. člen

V 4. členu se besedi »Republike Slovenije« nadomestita z besedama »pokrajine.«

Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Rudnik lahko pridobiva sredstva tudi z opravljanjem lastne dejavnosti in iz drugih virov«.

129. člen

V 5. členu se črta besedilo »do 1. septembra«, besedilo »do 31. marca pa« se nadomesti z besedo »ter« in spremeni zadnji stavek tako, da se glasi:
»Operativni plan aktivnosti in poročilo o izvajanju programov obravnava in sprejme pokrajinski svet.«.

130. člen

6. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Pokrajinski svet zagotavlja potrebno koordinacijo med upravnimi organi, lokalnimi skupnostmi in podjetji za izvedbo zapiralnih del.«.

7. Zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije

131. člen

V Zakonu o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje – Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (Uradni list RS št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) se v naslovu beseda »regije« nadomesti z besedo »pokrajine«.

132. člen

V drugi točki 1. člena se beseda »regiji« nadomesti z besedo »pokrajini«.
V tretji točki se beseda »regije» nadomesti z besedo »pokrajine«.

133. člen

3. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Pokrajine iz 2. in 3. točke 1. člena tega zakona so pokrajine, na območjih katerih ležijo občine Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija, Šmartno pri Litiji, Radeče in Laško, ki jih povezujejo skupni problemi zaradi postopnega opuščanja energetskih dejavnosti.«.

134. člen

V tretjem odstavku 4. člena se besedilo »ministrstvo, pristojno za energetiko« nadomesti z besedilom »pokrajinski organ, pristojen za energetiko«, besedilo »Vlada Republike Slovenije« pa se nadomesti z besedilom »pokrajinski svet«.

135. člen

V prvem odstavku 6. člena se besedilo »proračuna Republike Slovenije« nadomesti z besedama » proračuna pokrajine«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Ob izteku petletnega obdobja izvajanja programa zapiranja rudnika pripravi pokrajinski organ, pristojen za izvajanje programa zapiranja rudnika pregled dosežene realizacije odprtja novih delovnih mest.«

V četrtem odstavku se besedilo »sprejme Vlada Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »sprejme pokrajinski svet«, besedi »državnega proračuna« pa se nadomestita z besedama »proračuna pokrajine«.

136. člen

V prvem odstavku 7. člena se besedilo »proračunih Republike Slovenije« nadomesti z besedama »proračunih pokrajine«.
V drugem odstavku se besedilo »proračunih Republike Slovenije« nadomesti z besedama »proračunih pokrajine«.

137. člen

V četrtem odstavku 8. člena se besedilo »je odgovorno ministrstvo, pristojno za energetiko« nadomesti z besedilom »je odgovoren pokrajinski organ, pristojen za energetiko« ter besedilo »izbralo ministrstvo, pristojno za energetiko« nadomesti z besedilom »izbral pokrajinski organ, pristojen za energetiko«.

138. člen

V prvem odstavku 9. člena se besedi »Republike Slovenije« nadomestita z besedo »pokrajine«.
V tretjem odstavku se besedilo »Vlada Republike Slovenije« nadomesti z besedama »pokrajinski svet«.

Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Poravnava neposredne ekološke škode zaradi obratovanja Termoelektrarne Trbovlje se izvaja preko posebne komisije. Komisijo imenuje pokrajinski svet, sestavljena pa je iz predstavnikov občin v pokrajini oziroma pokrajinah, določenih v 3. členu tega zakona, ter predstavnikov Termoelektrarne Trbovlje in pokrajinskih organov, pristojnih za energetiko, okolje in prostor.«

V petem odstavku se besedilo »Vlada Republike Slovenije« nadomesti z besedama »pokrajinski svet«.

139. člen

10. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Osnova za določanje sredstev države za razvojno prestrukturiranje pokrajin, določenih v 3. členu tega zakona, je program ukrepov za razvojno prestrukturiranje (v nadaljevanju: program ukrepov) za razreševanje specifičnih problemov zaradi postopnega opuščanja energetske dejavnosti prizadetega območja.

Program ukrepov iz prejšnjega odstavka sprejmejo pokrajinski sveti pokrajin, določenih v 3. členu tega zakona v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi in državnim organom, pristojnim za regionalni razvoj.«

140. člen

V 11.a členu se besedi «državnega proračuna« nadomestita z besedama »proračuna pokrajine«.

141. člen

V prvem odstavku 12. člena se besedi »Republike Slovenije« nadomestita z besedo »pokrajine«.

142. člen

V 15. členu se besedilo »je odgovorna Agencija RS za regionalni razvoj« nadomesti z besedilom »so odgovorne pokrajine, določene v 3. členu tega zakona«.

143. člen

V 16. členu se beseda »regije« nadomesti z besedo »pokrajine«.

d) na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane

1. Zakon o kmetijstvu

144. člen

V Zakonu o kmetijstvu (ZKme – UPB1; Uradni list RS, št. 51/06 – 45/2008) se v 4. členu dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

»Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, se za področja, za katera je načrtovanje razvoja urejeno neposredno s predpisi Evropske unije, uporabljajo ti predpisi.

K predlogu nacionalnega programa dajejo svoja mnenja pokrajinski sveti.«.

145. člen

Doda se nov 4.a člen, ki se glasi:

»4.a člen
(program pokrajine)

Pokrajine v okviru pokrajinskega razvojnega načrtovanja izdelajo programe kmetijske politike razvoja podeželja (v nadaljnjem besedilu: program pokrajin), ki opredeljujejo usmeritve razvoja podeželja v pokrajinah. Programe pokrajin sprejmejo pristojni pokrajinski sveti.«.

146. člen

V prvi alineji 12. člena se za besedo »Slovenije« doda besedilo »in proračunov pokrajin«.

147. člen

36. člen se spremeni tako, da se glasi:

»36. člen
(ukrepi samoupravnih lokalnih skupnosti)

Občine in pokrajine lahko uvedejo ukrepe razvoja podeželja, ki ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom razvoja podeželja, akti vlade iz 5. člena tega zakona ter predpisi Evropske unije.

Sredstva za ukrepe iz prejšnjega odstavka zagotovijo občine in pokrajine v svojih proračunih.«.


148. člen

V tretjem odstavku 61. člena se za besedo »Slovenije« postavi vejica, besedilo »oziroma lokalne skupnosti« pa se nadomesti z besedilom »pokrajine ali občine«. Za besedo »organa« se besedi »lokalne skupnosti« nadomestita z besedilom »pokrajine ali občine«.

149. člen

V prvem odstavku 82. člena se besedilo »Republika Slovenija ali lokalna skupnost« nadomesti z besedilom »Republika Slovenija, pokrajina ali občina«.

150. člen

V 2. alineji prvega odstavka 83. člena se za besedo »Slovenije« doda besedilo »pokrajin in občin«.

151. člen

V 85. členu se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

»Program javnih služb, ki jih izvaja javni zavod ali druga organizacijska oblika, ki ga je za izvajanje javnih služb na področju kmetijstva ustanovila ali mu podelila koncesijo pokrajina, in financiranje programa v delu, ki se nanaša na kmetijsko politiko regionalnega pomena, določi pokrajinski svet.

Program iz prejšnjega odstavka mora biti usklajen s programom javne službe, ki ga predpiše minister, tako da se naloge na ravni republike in pokrajine ne podvajajo.«.


152. člen

V 100. členu se črta 3. alineja četrtega odstavka.

153. člen

V prvem odstavku 113. člena se besedilo »lokalne skupnosti« nadomesti z besedilom »pokrajine in občine«.

Doda se nova 10. alineja, ki se glasi:

»– zbirk podatkov pokrajin (podatki o zemljiščih, ki so v lasti pokrajin).«.

2. Zakon o kmetijskih zemljiščih

154. člen

V Zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 – uradno prečiščeno besedilo) se v celotnem besedilu zakona besedi »lokalnih skupnosti« v ustreznem sklonu nadomestita z besedilom »samoupravnih lokalnih skupnosti«.

155. člen

Drugi odstavek 51. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Sredstva za izvedbo arondacijskega postopka zagotavljajo:
- lastniki arondiranih zemljišč,
- občina iz proračuna,
- Republika Slovenija iz proračuna,
- pokrajina iz proračuna,
- Evropska unija iz proračuna,
- iz drugih virov.«.

156. člen

V drugem stavku drugega odstavka 60. člena se za besedo »Slovenijo« postavi vejica in doda beseda »pokrajino«.

157. člen


Prvi odstavek 73. člena se spremeni tako, da se glasi:

» Sredstva za komasacijo zagotavljajo:
- lastniki zemljišč s komasacijskega območja;
- občina iz proračuna;
- pokrajina iz proračuna;
- Republika Slovenija iz proračuna;
- Evropska unija iz proračuna;
- iz drugih virov.«.

158. člen

V 86. členu se besedilo »ministra, pristojnega za kmetijstvo,« nadomesti z besedilom »pristojnega pokrajinskega upravnega organa«.

159. člen


88. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Sredstva za izvedbo melioracije iz tega zakona zagotavljajo:
- lastniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju;
- Republika Slovenija iz proračuna;
- pokrajina iz proračuna;
- občina iz proračuna občine;
- Evropska unija iz proračuna;
- iz drugih virov.«.


3. Zakon o zaščiti živali

160. člen

V Zakonu o zaščiti živali (ZZZiv - UPB; Uradni list RS, št. 43/07) se v 2. členu besedi »lokalnih skupnosti« nadomestita z besedama »pokrajin, občin«.

161. člen

Drugi odstavek 27. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Zagotovitev zavetišča je lokalna zadeva javnega pomena, ki jo kot javno službo zagotavljajo občine ali pokrajina, če je s predpisom pokrajine zagotavljanje zavetišča opredeljeno kot lokalna zadeva širšega ali pokrajinskega pomena.«.

Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Občina ali pokrajina mora v zavetišču zagotoviti eno mesto na vsakih začetih 800 registriranih psov na območju občine ali pokrajine.«.

V tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se za besedo »občina« postavi vejica in doda beseda »pokrajina«.

Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

162. člen

V prvem odstavku 31. člena se za besedo »občina« dodata besedi »ali pokrajina«.

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Zapuščena žival se namesti v zavetišče na območju občine ali pokrajine, kjer je bila najdena, oziroma v zavetišče, s katerim ima ta občina ali pokrajina sklenjeno pogodbo. Če zavetišče ni zagotovljeno, uradni veterinar odredi namestitev živali drugemu najbližjemu zavetišču s prostimi kapacitetami na stroške občine oziroma pokrajine, ki zavetišča ni zagotovila.«.

V tretjem odstavku se za besedo »občina« dodata besedi »ali pokrajina«.

V prvih alinejah prvega in drugega odstavka 33. člena se za besedo »skupnosti« doda besedilo », ki je pristojna za zagotovitev zavetišča«.

164. člen

V 45. členu se v 13. točki prvega odstavka besedi »tretji odstavek« nadomestita z besedama »četrti odstavek«.

Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Z globo od 200 EUR do 1000 EUR se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba občine ali pokrajine, če ne zagotovi zavetišča v skladu s tretjim odstavkom 27. člena zakona.«.

Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

4. Zakon o divjadi in lovstvu
165. člen

166. člen

V drugem odstavku 13. člena se besedi »lokalnimi skupnostmi« nadomestita z besedilom »pokrajinami in občinami«.

167. člen

V prvem odstavku 30. člena se besedi »lokalne skupnosti« nadomestita z besedo »občine«.

5.Zakon o gozdovih

168. člen

V Zakonu o gozdovih (ZG; Uradni list RS, št. 30/93, 110/07, 13/98 – odločba US, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1 in 115/06 avtentična razlaga) se v tretjem odstavku 5. člena za besedo »Slovenija« dodata besedi »in pokrajine«.

169. člen

V tretjem odstavku 7. člena se na koncu dodata nova stavka, ki se glasita: »K predlogu nacionalnega gozdnega programa dajo pokrajinski sveti mnenje v 30 dneh po prejemu. Če mnenje ni dano, se šteje, da pokrajinski svet s predlogom soglaša.

170. člen

V tretjem odstavku 10. člena se besedi »in lokalnega« nadomestita z besedilom »pokrajinskega in občinskega.«.

171. člen

V tretjem odstavku 11. člena se besedilo »na lokalni ravni« nadomesti z besedilom »pokrajinski in občinski ravni«.

172. člen

V četrtem odstavku 14. člena se za besedo »pridobiti« doda besedilo »mnenje pristojnega pokrajinskega organa in«. Besedi »lokalnih skupnosti« se nadomestita z besedo »občin«.

173. člen

V drugem odstavku 25. člena se besedi »lokalne skupnosti« nadomestita z besedo »občine«.

174. člen

V prvem odstavku 34. člena se besedi »lokalna skupnost« nadomestita z besedo »pokrajina«.

175. člen

V drugem, tretjem in četrtem odstavku 38. člena se besedi »lokalna skupnost« nadomestita z besedo »občina« v ustreznem sklonu.

176. člen

177. člen

178. člen

V tretjem odstavku 39. člena se besedi »lokalno skupnostjo« nadomestita z besedo »občino«.

179. člen

V drugem odstavku 45. člena se besedi »lokalne skupnosti« nadomestita z besedilom »pokrajine ali občine«.

180. člen

V drugem in četrtem odstavku 46. člena se besedi »lokalna skupnost« nadomestita z besedilom»pokrajina oziroma občina«.

181. člen

V prvem, drugem in četrtem odstavku 47. člena se besedi »lokalna skupnost« nadomestita z besedilom »pokrajina ali občina« v ustreznem sklonu.

182. člen


Drugi odstavek 49. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Pristojbina je prihodek proračuna občine. Sredstva pristojbin mora občina nameniti izključno vzdrževanju gozdnih cest.«

V četrtem odstavku se besedi »lokalne skupnosti« nadomestita z besedo »občine«.«

183. člen

V tretji alineji drugega odstavka 64. člena se besedi »lokalnih skupnosti« nadomestita z besedo »pokrajine«.

184. člen

V 68. členu se doda nova četrta alineja, ki se glasi:

»– iz proračunov pokrajin«.

6. Zakon o morskem ribištvu

185. člen

V Zakonu o morskem ribištvu (Uradni list RS, št. 115/06) se za prvim odstavkom 9. člena doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Pokrajina sodeluje pri pripravi programa ribištva in izda mnenje na predlog programa ribištva.«.
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

186. člen

V prvem odstavku 35. člena se črta tretja alineja.

Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»V proračunu pokrajine se zagotavljajo sredstva za financiranje in sofinanciranje ukrepov s področja ribištva, ki so državna pomoč v skladu s predpisi Skupnosti.«.

V drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedi »prejšnjega odstavka« nadomestita z besedilom »prvega odstavka tega člena.

Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

7. Zakon o sladkovodnem ribištvu

187. člen

V Zakonu o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06) se v četrtem odstavku 11. člena besedi »lokalne skupnosti« nadomestita z besedilom »pokrajin v ribiškem območju«.

188. člen

V tretjem odstavku 12. člena se besedi »lokalne skupnosti« nadomestita z besedilom »občin v ribiškem območju«.

8. Zakon o živinoreji

189. člen

V Zakonu o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 – ZureP-1 (8/03-popr.), 110/02 – ZGO-1 in 45/04 ZdZPKG) se v drugem odstavku 22. člena beseda »minister« nadomesti z besedilom »pristojni pokrajinski svet«.

190. člen

V tretjem odstavku 60. člena se besedilo »pristojna upravna enota« nadomesti z besedilom »pristojen pokrajinski upravni organ«.

191. člen

Četrti odstavek 71. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Pokrajinski upravni organi izdajajo odločbe iz tretjega odstavka 60. člena tega zakona.«.

193. člen

V prvem odstavku 96. člena se besedilo »oziroma pristojna upravna enota« nadomesti z besedilom »za pripustne postaje pa pristojen pokrajinski upravni organ«.

194. člen

e) na področju visokega šolstva in znanosti

1. Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti

195. člen

»V Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD-UPB1; Uradni list RS 22/06 in 112/07) se prvi odstavek 1. člena spremeni tako, da se pred besedama »lokalnih skupnosti« doda beseda »samoupravnih«.«

196. člen

Za 8. členom se doda nov 8.a člen, ki se glasi:

»8.a člen
(raziskovalni in razvojni programi regionalnega pomena)

Pokrajina sprejme v skladu z nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom pokrajinski raziskovalni in razvojni program, ki določa:
- ukrepe regionalnega pomena za uresničevanje raziskovalnega in razvojnega programa,
- finančni načrt za posamezen ukrep pokrajinskega programa,
- način nadzora nad izvajanjem ukrepov pokrajinskega programa ter
- postopke za spremljanje in vrednotenje pokrajinskega raziskovalnega in razvojnega programa.

Pokrajinski raziskovalni in razvojni program sprejme pokrajinski svet.«.

2. Zakon o visokem šolstvu
197. člen

V Zakonu o visokem šolstvu (ZViS-UPB3; Uradni list RS 119/06, 64/08 in 86/09) se za 46. členom doda nov 46.a člen, ki se glasi:

»46.a člen
(programi regionalnega pomena)

Pokrajina sprejme v skladu z nacionalnim programom visokega šolstva pokrajinski program visokega šolstva, ki določa:
- ukrepe regionalnega pomena za razvoj visokega šolstva,
- finančni načrt za posamezen ukrep pokrajinskega programa,
- način nadzora nad izvajanjem ukrepov pokrajinskega programa ter
- postopke za spremljanje in vrednotenje pokrajinskega programa visokega šolstva.
Pokrajinski program visokega šolstva sprejme pokrajinski svet.«.


f) na področju šolstva

1. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja

198. člen

V Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-UPB5; Uradni list RS štev. 16/07, 36/08 in 58/09 (64/09-popr., 65/09-popr.) se 16. člen spremeni tako, da se glasi:

»16. člen
(določanje izvajalcev)

Izvajalce izobraževalnega programa osnovnošolskega izobraževanja, razen izobraževalnih oziroma vzgojnih programov zasebnih šol oziroma zasebnih domov za učence, določi občina oziroma več občin, če se tako dogovorijo.

Izvajalce izobraževalnih programov osnovnega glasbenega izobraževanja določa občina ali pokrajina.

Izvajalce izobraževalnih programov za nižje in srednje poklicno in srednje strokovno izobraževanje, za gimnazije, maturitetni ter poklicni tečaj, izvajalce vzgojnih programov dijaških domov ter vzgojnega programa domov za učence, razen izobraževalnih oziroma vzgojnih programov zasebnih šol oziroma dijaških domov, določi pokrajina s soglasjem ministra.

Izvajalce študijskih programov višjih strokovnih šol določi pokrajina s soglasjem ministra.

Izvajalce programov zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami določi minister.

Ne glede na prejšnje odstavke, minister lahko odredi izvajalce katerega koli programa, če ugotovi, da je to potrebno z vidika razvojnih potreb države na področju vzgoje in izobraževanja, njenega gospodarstva, otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ali potreb narodnosti. Ustanovitelj javnega zavoda je dolžan zagotoviti izvajanje tako dodeljenega programa v šolskem letu, ki sledi datumu izdaje odredbe ministra, in ga financirati v skladu s tem zakonom. Minister določi obseg sofinanciranja izvajanja programa iz državnega proračuna, če programa zaradi premajhnega števila udeležencev ni mogoče zagotavljati s financiranjem na podlagi splošnih normativov in standardov oziroma metodologij za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja.

Minister je dolžan obravnavati predlog za izdajo odredbe iz prejšnjega odstavka, ki ga poda italijanska oziroma madžarska samoupravna narodna skupnost.«.

199. člen

Doda se nov 16.a člen, ki se glasi:

»16.a člen
(izdaja soglasja ministra k določitvi izvajalcev izobraževalnih programov)

Izvajalce izobraževanih programov iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona ter število prostih vpisnih mest določi pokrajina, ko k določitvi pridobi soglasje ministra. Minister zavrne izdajo soglasja, če bi določitev novega izvajalca programa povzročila bistven presežek prostih vpisnih mest glede na razvojne in zaposlitvene potrebe v državi oziroma v posameznem delu države in bi s tem ogrozila izvajanje že dodeljenih programov.

Pokrajina lahko zmanjša število vpisnih mest oziroma prekliče dodelitev programa posameznemu izvajalcu izobraževalnih programov samo po predhodni pridobitvi soglasja ministra.

Minister zavrne izdajo soglasja k preklicu dodelitve, če bi z ukinitvijo nastal primanjkljaj vpisnih mest za poklice, ki so pomembni z vidika razvojnih in zaposlitvenih potreb države.

V primeru iz prejšnjega odstavka minister določi tudi obseg sofinanciranja iz državnega proračuna, če programa zaradi premajhnega števila udeležencev ni mogoče zagotavljati s financiranjem na podlagi splošnih normativov in standardov oziroma metodologije za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja.

V vlogi za izdajo soglasja iz prejšnjih odstavkov pokrajina navede razloge, ki utemeljujejo izdajo soglasja zlasti z vidika razvojnih in zaposlitvenih potreb države in pokrajine. Vloga se poda najpozneje sedem mesecev pred začetkom šolskega leta, na katero se soglasje nanaša.

Minister lahko zmanjša število vpisnih mest za določen program v posamezni pokrajini oziroma prekliče soglasje k določitvi izvajalca, če presežek vpisnih mest povzroča čezmerno izobraževanje določenih profilov, ki niso v skladu z zaposlitvenimi in razvojnimi potrebami države.

Ministrstvo pred vpisom vsako leto objavi skupen razpis za vpis v začetni letnik in v maturitetni tečaj izvajalcev izobraževanih programov iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona najpozneje šest mesecev pred začetkom šolskega leta.«.

200. člen

Doda se nov 20.b člen, ki se glasi:
»20.b člen
(nadzor nad kakovostjo)

Nadzor nad kakovostjo izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela ne glede na ustanoviteljstvo opravlja ministrstvo z merili in postopki za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vrtcih in šolah na nacionalni ravni, evalvacijo izvajanja programov ter z nacionalnimi preverjanji znanj (zunanje preverjanje znanja, matura).«.

201. člen

V 34. členu se v petem odstavku za šesto alineo doda nova alineja, ki se glasi:

»– število vpisnih mest, če gre za izvajanje programa na področju srednjega šolstva,«.

202. člen

Prvi odstavek 40. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Javne zavode s področja vzgoje in izobraževanja ustanavljajo občine, pokrajine oziroma država.«.

203. člen

41. člen se spremeni tako, da se glasi:
»41. člen
(ustanovitelj javnih vrtcev oziroma šol)

Javne vrtce, domove za učence in osnovne šole ustanavljajo občine.

Javne glasbene šole, ki izvajajo program osnovnega glasbenega izobraževanja, ustanavlja občina ali pokrajina.

Domove za učence, poklicne šole, javne srednje tehniške in srednje strokovne šole ter dijaške domove ustanavlja in ukinja pokrajina v soglasju z državo.

Javne višje strokovne šole ustanavlja in ukinja pokrajina.

Javno gimnazijo ustanavlja in ukinja s soglasjem države pokrajina, lahko pa tudi mestna občina v soglasju s pokrajino in državo.

Javne zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in javne šole za tujce ustanavlja država.

Italijanska oziroma madžarska samoupravna narodna skupnost je soustanoviteljica javnih vrtcev oziroma šol, ki se ustanovijo za vzgojo in izobraževanje v jeziku narodne skupnosti oziroma za dvojezično vzgojo in izobraževanje.

Ministrstvo zavrne izdajo soglasja iz tretjega in petega odstavka tega člena, če bi ustanovitev nove šole povzročila bistven presežek prostih vpisnih mest glede na razvojne in zaposlitvene potrebe v državi oziroma v posameznem delu države in bi s tem ogrozila učinkovitost poslovanja izvajalcev, katerim je bil program že dodeljen v izvajanje oziroma je bilo na dodelitev že izdano soglasje.

Vloga za soglasje iz tretjega in petega odstavka se poda najpozneje sedem mesecev pred začetkom šolskega leta, na katero se soglasje nanaša, najprej pa ob načrtovanju investicij na področju vzgoje in izobraževanja.«.

204. člen

V 46., 53.a, 59., 72. in 82. členu, naslovu ter v naslovu razdelka »b) sredstva lokalne skupnosti«, se besedi »lokalna skupnost« v vseh sklonih in številih zamenjata z besedo »občina« v istem sklonu in številu.

205. člen

Določba 74. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Koncesija se dodeli z odločbo na podlagi javnega razpisa.
Koncesijo dodeli minister, pokrajina oziroma občina, in sicer za področje vzgoje in izobraževanja, na katerem ima v skladu z 41. členom tega zakona pravico ustanavljanja javnih zavodov.

Ne glede na prejšnji odstavek, minister lahko podeli koncesijo tudi v primeru obstoja okoliščin iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona oziroma je dolžan razpisati koncesijo, če ni mogoče zagotoviti osnovnošolskega izobraževanja v javnih osnovnih šolah v skladu z normativi in standardi.

Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V javnem razpisu se navedejo: dejavnost, ki bo predmet koncesije, pogoji za opravljanje dejavnosti, šolski okoliš, čas, za katerega se dodeljuje koncesija, rok, do katerega se sprejemajo prijave, kriteriji za izbiro, rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri, in drugi potrebni podatki.«.

206. člen

V 81. členu se v prvem odstavku črtajo druga, četrta, peta, šesta in sedma alineja.

V tretjem odstavku se črtajo druga, tretja, četrta in peta alineja.

V četrtem odstavku se črta šesta alineja.

Peti odstavek se črta.

Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Iz državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za investicije v vzgojno-izobraževalne zavode, katerih ustanovitelj je država.«.

V sedmem odstavku se:
- črtajo prva, druga in devetindvajseta alineja;
- preoblikuje 14. alineja tako, da se glasi: »sredstva za posebne oblike dela z nadarjenimi učenci ter sredstva za tekmovanje učencev, vajencev in dijakov ter študentov višjih šol.«

Dodajo se novi deveti, deseti in enajsti odstavek, ki se glasijo:

»Iz državnega proračuna se zagotavljajo sredstva za plačilo morebitnih višjih stroškov za oddelke v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, kjer se pri vzgojnem delu uporablja italijanski jezik oziroma kjer vzgojno delo poteka dvojezično v slovenskem in madžarskem jeziku, in sicer v skladu z normativi in standardi oziroma metodologijo za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja.

Iz državnega proračuna se zagotovi sofinanciranje ne glede na ustanoviteljstvo zavoda za izvajanje programov, ki so pomembni z vidika razvojnih in zaposlitvenih potreb države, pa ga zaradi premajhnega števila udeležencev izobraževanja ni mogoče zagotoviti s financiranjem na podlagi splošnih normativov in standardov oziroma metodologije za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja (šesti odstavek 16. in četrti odstavek 16.a člena).

Iz državnega proračuna se lahko zagotovi sofinanciranje ne glede na ustanoviteljstvo zavoda tudi za:
- investicije in investicijsko vzdrževanje tistih vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki so v posebnem interesu države z vidika razvojnih potreb države in njenega gospodarstva, njihova porazdelitev med pokrajinami pa ni enakomerna;
- investicije, potrebne za odpravo posledic naravnih nesreč, požarov in drugih izrednih dogodkov, ki onemogočijo normalen potek vzgojno-izobraževalnega dela;
- sofinanciranje nakupa opreme, s katero se spodbuja uporaba novih tehnologij in didaktičnih pripomočkov.«.

207. člen

Za 81. členom se doda nov razdelek, ki se glasi:

»aa) Sredstva pokrajine
81.a člen
(obseg sredstev iz proračuna pokrajin)

Iz sredstev proračuna pokrajin se zagotavljajo plače s prispevki in davki ter drugi osebni prejemki na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom, normativi in standardi oziroma metodologijo za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja ter s kolektivno pogodbo ter plače s prispevki in davki in drugi osebni prejemki za pripravnike:

- glasbenim šolam za izvedbo programa osnovnega glasbenega izobraževanja,
- domovom za učence in dijaškim domovom za vzgojno dejavnost,
- poklicnim, srednjim tehniškim in srednjim strokovnim šolam,
- gimnazijam in
- višjim strokovnim šolam.

Iz sredstev proračuna pokrajin se zagotavljajo sredstva za materialne stroške v skladu z normativi in standardi oziroma metodologijo za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja:
- domovom za učence in dijaškim domovom za vzgojno dejavnost,
- glasbenim šolam za izvedbo programa osnovnega glasbenega izobraževanja, če je ustanovitelj pokrajina,
- poklicnim, srednjim tehniškim in drugim strokovnim šolam,
- gimnazijam in
- višjim strokovnim šolam.

Iz proračuna pokrajin se zagotavljajo tudi sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje ter opremo v glasbenih šolah, v poklicnih, srednjih tehniških in drugih strokovnih šolah, gimnazijah, višjih strokovnih šolah, dijaških domovih, domovih za učence in v drugih zavodih, katerih ustanovitelj je pokrajina.

Če je ustanovitelj gimnazije mestna občina, sredstva iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena v celoti ali v določenem deležu zagotavlja mestna občina v skladu s pogodbo, ki jo skleneta mestna občina in pokrajina.

Iz proračuna pokrajin se zagotavljajo tudi sredstva za dejavnosti in naloge, ki so potrebne za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja:
- del prispevkov za pokojninsko zavarovanje za vajence z učno pogodbo,
- del prispevkov za invalidsko zavarovanje vajencev, dijakov in študentov višjih šol za primer nesreče pri praktičnem izobraževanju,
- za delovanje šolskih knjižnic in mediotek za zavode, katerih ustanovitelj je pokrajina,
- sredstva za obšolske dejavnosti vajencev in dijakov,
- sredstva za raziskovalno in inovativno dejavnost dijakov, vajencev in študentov višjih šol,
- sredstva za obvezne zdravniške preglede dijakov, vajencev in študentov višje strokovne šole zaradi praktičnega pouka oziroma praktičnega izobraževanja,
- sredstva za posebne oblike dela z nadarjenimi dijaki ter študenti višjih šol.
- sredstva za učenje slovenščine za tujce, vključene v redno srednješolsko izobraževanje,
- sredstva za poučevanje maternega jezika za tujce, vključene v redno srednješolsko izobraževanje.

Ne glede na prejšnje odstavke, pokrajina ne krije tistih stroškov glasbenim šolam, ki so navedeni v 82. členu tega zakona, in sicer v primeru, ko je ustanovitelj glasbene šole občina.

81.b člen
(razporeditev stroškov med pokrajinami)

Pokrajina krije stroške iz prejšnjega člena za tiste udeležence izobraževanja, ki imajo stalno prebivališče na njenem območju.

Ob vpisu pokrajina sporoči ostalim pokrajinam podatke o vpisanih udeležencih izobraževanja iz druge pokrajine in izstavi zahtevek za povračilo stroškov v skladu z metodologijo, ki jo predpiše ministrstvo.«.

208. člen

V 82.a členu se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita:

»Iz proračuna pokrajine se na podlagi izvršilnega naslova zagotavljajo sredstva za poravnavo odškodnine za škodo, nastalo pri vzgojno izobraževalnem delu in s tem povezanimi dejavnostmi in aktivnostmi, javnim vzgojno-izobraževalnim zavodom, katerih ustanoviteljica je pokrajina.

Iz proračuna občin se na podlagi izvršilnega naslova zagotavljajo sredstva za poravnavo odškodnine za škodo, nastalo pri vzgojno izobraževalnem delu in s tem povezanimi dejavnostmi in aktivnostmi, javnim vzgojno-izobraževalnim zavodom, katerih ustanoviteljica je občina.«.

Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Javnim vzgojno-izobraževalnim zavodom, katerih ustanovitelj je, krije izdatke iz prejšnjega odstavka tega člena država.«

V četrtem odstavku, ki postane peti odstavek se besede »iz prejšnjih dveh odstavkov« nadomestijo z besedami »iz tega člena«.

209. člen

V drugem odstavku 86. člena se besedilo »država oziroma lokalna skupnost« zamenja z besedilom »država, pokrajina oziroma občina«.

210. člen

91. člen se spremeni tako, da se glasi:

»91. člen
(zagotovitev dokončanja izobraževanja)


Država je dolžna zagotoviti dokončanje izobraževanja otrok iz zasebne šole, ki zaradi prenehanja financiranja iz javnih sredstev ne izvaja več javno veljavnega programa. Če gre za zasebno šolo na ravni izobraževanja, kjer imata pristojnost ustanavljanja javnih zavodov oziroma financiranja občina in pokrajina, zagotovita dokončanje izobraževanja občina oziroma pokrajina.«

211. člen

126. člen se spremeni tako, da se glasi:

»126. člen
(premoženjski skladi)

Za gospodarjenje z nepremičninami, ki so javna lastnina in se uporabljajo za opravljanje vzgoje in izobraževanja, lahko občina, pokrajina oziroma država ustanovi premoženjski sklad.

Premoženje sklada iz prejšnjega odstavka je sestavni del premoženjske bilance občine, pokrajine oziroma države.«.

212. člen

Doda se nov 136. b člen, ki se glasi:

»136. b člen
(kazenska določba)

Odgovorna oseba ustanovitelja, ki v roku ne izvrši odredbe iz šestega odstavka 16. člena tega zakona, se kaznuje z globo 4000 eurov.«.

2. Zakon o gimnazijah

213. člen

V Zakonu o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07) se 13. člen spremeni tako, da se glasi:

»13. člen
(razpis za vpis)

Ministrstvo, pristojno za šolstvo objavi skupen razpis za vpis v začetni letnik in v maturitetni tečaj vsako leto šest mesecev pred začetkom šolskega leta.«.

214. člen

V 14. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Šola si mora k sklepu o omejitvi vpisa pridobiti soglasje pokrajine. Na predlog pokrajine minister lahko poda soglasje k povečanju števila vpisnih mest. Povečanje števila vpisnih mest ministrstvo po uradni dolžnosti vpiše v razvid.«.

3. Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju

215. člen

V Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju Uradni list RS, št.79/2006) se 27. člen spremeni tako, da se glasi:

»27. člen
(razpis za vpis)

Ministrstvo, pristojno za šolstvo objavi skupen razpis za vpis v začetni letnik in v poklicni tečaj vsako leto šest mesecev pred začetkom šolskega leta. Število prostih mest mora zagotavljati vpis za vse, ki imajo sklenjeno individualno učno pogodbo.

Šola lahko objavi razpis prostih mest za izredno izobraževanje tudi v drugih rokih, kot je določen v prejšnjem odstavku.

Podrobnejše določbe o razpisu in izvedbi vpisa ter o razpisu učnih mest določi minister.«.

216. člen

Tretji odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Šola si mora k sklepu o omejitvi vpisa pridobiti soglasje pokrajine.«.

217. člen

Drugi odstavek 58. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Sredstva za plačilo prispevkov za zavarovanje dijakov pri praktičnem pouku in pri praktičnem usposabljanju z delom za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni zagotavlja pokrajina.«.

4. Zakon o višjem strokovnem izobraževanju

218. člen

V Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04) se prvi odstavek 6. člena spremeni tako, da se glasi:

»(1) Javno šolo ustanovi pokrajina kot javni izobraževalni zavod ali kot organizacijsko enoto izobraževalnega zavoda.«.

299. člen

Tretji odstavek 30. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Javne šole si morajo k številu predlaganih vpisnih mest pridobiti soglasje pokrajine.«.

220. člen

Drugi odstavek 31. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Javna šola si mora k sklepu o omejitvi vpisa pridobiti soglasje pokrajine.«.

5. Zakon o izobraževanju odraslih

221. člen

V Zakonu o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo) se prvi odstavek 15. člena spremeni tako, da se glasi:

»Javne organizacije za izobraževanje odraslih ustanovi občina, lahko pa tudi pokrajina.«.

222. člen

Četrti odstavek 24. čena se spremeni tako, da se glasi:

»Med izobraževalne programe in dejavnosti iz drugega odstavka tega člena spadajo infrastrukturne dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki obsegajo svetovalno delo izvajalcev izobraževanja odraslih, publicistično dejavnost, mednarodno sodelovanje, razvoj javne službe in druge naloge, pomembne za razvoj dejavnosti izobraževanja odraslih.«.

223. člen
Za 24. členom se dodata nova 24.a in 24.b člen, ki se glasita:

»24.a člen
(letni program pokrajin)
Izvajanje nacionalnega programa se določi z letnimi programi, ki ga sprejmejo pokrajine.

Letni programi določajo izobraževalne programe, ki se financirajo iz sredstev pokrajin, obseg in vrsto dejavnosti, potrebnih za njegovo uresničevanje, obseg sredstev, ki se zagotovijo v proračunih pokrajin.

Med izobraževalne programe in dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena spadajo:
– izobraževalni programi osnovnošolskega izobraževanja za odrasle, ki niso zaključili tega izobraževanja,
– izobraževalni programi za pridobitev prvega poklica za odrasle, ki so zaključili samo osnovnošolsko izobraževanje,
– program desetega leta, ki obsega enoletno dopolnjevanje osnovnošolske izobrazbe za odrasle, ki ne nadaljujejo izobraževanja, in izobraževalni programi iz drugega odstavka 7. člena tega zakona ter
– infrastrukturne dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki obsegajo svetovalno delo izvajalcev izobraževanja odraslih, publicistično dejavnost, mednarodno sodelovanje, razvoj javne službe in druge naloge, pomembne za razvoj dejavnosti izobraževanja odraslih.

24.b člen
(letni program občin)

Letne programe lahko sprejmejo tudi občine.«.

224. člen

26. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Izvajanje letnih programov omogočajo pristojna ministrstva, pokrajine oziroma skladi, lahko pa tudi občine. V ta namen:
– odločajo o razmestitvi programov,
– objavljajo javne razpise za izvajanje letnih programov in sklepajo pogodbe,
– spremljajo izvajanje letnega programa in sprejemajo ukrepe, ki so potrebni za njegovo izvajanje,
– dodeljujejo sredstva za financiranje izobraževalnih programov in infrastrukturnih dejavnosti in
– opravljajo druge naloge, določene z letnim programom.«.

225. člen

28. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Sredstva za izvajanje letnega programa se zagotavljajo iz državnega proračuna, proračunov pokrajin, lahko pa tudi iz sredstev občin (v nadaljnjem besedilu: javna sredstva) in iz drugih virov.«.

226. člen

29. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Iz državnega proračuna se v skladu z normativi in standardi ter obsegom izobraževanja zagotavljajo sredstva za izvedbo programov, določenih z letnim programom izobraževanja odraslih, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.«.

227. člen

Za 29. členom se doda nov razdelek, ki se glasi:

»aa) Proračun pokrajin

29.a člen
(obseg sredstev)

Iz proračuna pokrajin se za javne organizacije za izobraževanje odraslih, ki jih je ustanovila pokrajina, v skladu z normativi in standardi ter obsegom izobraževanja zagotavljajo sredstva za izvedbo programov, določenih z letnim programom izobraževanja odraslih, ki ga sprejme pokrajina, in sicer za:
– za investicije v javne organizacije za izobraževanje odraslih, katerih ustanoviteljica je pokrajina,

– za materialne stroške ter za investicijsko vzdrževanje in obnovo nepremičnin in opreme v javnih organizacijah za izobraževanje odraslih, katerih ustanoviteljica je pokrajina,

– javnim organizacijam za izobraževanje odraslih za plače s prispevki in davki za andragoške in druge strokovne delavce organizatorje izobraževanja, na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom ter kolektivno pogodbo, odvisno od obsega izobraževanja po izobraževalnih programih, določenih z letnim programom izobraževanja odraslih,

– za kritje stroškov za izvajanje izobraževalnih programov, ki obsegajo sredstva za plače, avtorske honorarje in materialne stroške za izvedbo programov oziroma dela teh stroškov, kadar za posamezne izobraževalne programe ni zagotovljeno financiranje iz drugih javnih sredstev v celoti, in za izobraževalne programe, ki se sofinancirajo najmanj do tretjine iz drugih virov,

– za opravljanje infrastrukturnih dejavnosti, ki obsegajo sredstva za plače, avtorske honorarje in materialne stroške ter

– za druge namene, določene z letnim programom.«.


228. člen

Naslov razdelka »b) Sredstva lokalne skupnosti« se spremeni v »b) Sredstva občine«.

229. člen

30. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Iz proračuna občine se za javne organizacije za izobraževanje odraslih, ki jih je ustanovila občina, v skladu z normativi in standardi ter obsegom izobraževanja zagotavljajo sredstva za izvedbo programov, določenih z letnim programom izobraževanja odraslih, ki ga sprejme občina, in sicer:
– za investicije v javne organizacije za izobraževanje odraslih, katerih ustanoviteljica je občina,

– za materialne stroške ter za investicijsko vzdrževanje in obnovo nepremičnin in opreme v javnih organizacijah za izobraževanje odraslih, katerih ustanoviteljica je občina,

– javnim organizacijam za izobraževanje odraslih za plače s prispevki in davki za andragoške in druge strokovne delavce organizatorje izobraževanja, na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom ter kolektivno pogodbo, odvisno od obsega izobraževanja po izobraževalnih programih, določenih z letnim programom izobraževanja odraslih,

– za kritje stroškov za izvajanje izobraževalnih programov, ki obsegajo sredstva za plače, avtorske honorarje in materialne stroške za izvedbo programov oziroma dela teh stroškov, kadar za posamezne izobraževalne programe ni zagotovljeno financiranje iz drugih javnih sredstev v celoti, in za izobraževalne programe, ki se sofinancirajo najmanj do tretjine iz drugih virov,

– za opravljanje infrastrukturnih dejavnosti, ki obsegajo sredstva za plače, avtorske honorarje in materialne stroške ter

– za druge namene, določene z letnim programom.«.


230. člen

V 32. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Izvajalce letnega programa izberejo pristojna ministrstva, pokrajine ali občine.«.

231. člen

V 33. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Z izvajalcem letnega programa sklene pristojno ministrstvo, pokrajina ali občina pogodbo.«.


g) na področju zdravja

1. Zakon o zdravstveni dejavnosti

232. člen

»Mrežo javne zdravstvene službe na sekundarni ravni zagotavljajo pokrajine, določi jo Republika Slovenija po predhodnem mnenju zainteresirane pokrajine.

Mrežo javne zdravstvene službe na terciarni ravni določi in zagotavlja Republika Slovenija.«.

233. člen

V 6. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Pogoje, način, mrežo in organiziranost nujne medicinske pomoči določi minister, pristojen za zdravje. Pokrajina usklajuje delovanje nujne medicinske pomoči na svojem območju.«.

234. člen

V 16. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»Bolnišnico ustanovi pokrajina ali več pokrajin za območje ene ali več pokrajin, skladno z merili iz drugega odstavka 4. člena tega zakona.«.

235. člen

V 17. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»Bolnišnico, ki poleg dejavnosti splošne ali specialne bolnišnice opravlja tudi dejavnost klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov ustanovi Republika Slovenija skupaj s pokrajino ali več pokrajinami.«.

236. člen

V 23. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Za izvajanje nalog iz prejšnjega člena se za območje Republike Slovenije ustanovi Inštitut za varovanje zdravja, za svoje območje pa pokrajina ali več pokrajin ustanovijo pokrajinski zavod za zdravstveno varstvo.«.

V drugem odstavku se beseda »območni« nadomesti z besedo »pokrajinski«.

Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»Za izvajanje nalog iz prejšnjega člena pokrajinski zavod za zdravstveno varstvo opravlja naslednje naloge:
- spremlja in proučuje zdravstveno stanje in raven zdravja prebivalstva, vključno z dejavniki, ki vplivajo na zdravje;
- izvaja in koordinira ukrepe za obvladovanje nalezljivih bolezni v skladu s posebnim zakonom;
- koordinira nacionalne preventivne programe za zgodnje odkrivanje obolenj;
- usposablja, koordinira in usklajuje izvajalce programov promocije zdravja;
- razvija nove programe promocije zdravja za pokrajino.«.

237. člen

V 42. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Koncesijo za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti na sekundarni ravni podeli z odločbo minister, pristojen za zdravje, s soglasjem pokrajinskega organa pristojnega za zdravstvo.«.

2. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju

238. člen

V Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-UPB3; Uradni list RS, štev. 72/06, 91/07 in 76/08) se v 3. členu drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Pokrajina, občina in mesto v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi zagotavljajo pogoje za uresničevanje zdravstvenega varstva na svojem območju.«.

239. člen

V 7. členu se v prvem odstavku besedilo prve do vključno šeste alineje nadomesti z naslednjim besedilom:
»– spremljanje in proučevanje zdravstvenega stanja in ravni zdravja prebivalstva, vključno z dejavniki, ki vplivajo na zdravje;
– spremljanje in proučevanje pojava nalezljivih bolezni in drugih masovnih groženj zdravju ter predlaganje, uvajanje in nadzor ukrepov za obvladovanje teh groženj;
– oblikovanje ukrepov za izboljšanje zdravja ter spremljanje izvajanja in ocenjevanje učinkovitosti teh ukrepov s pripravo predlogov za izboljšanje;
– osveščanje, izobraževanje in vzpodbujanje posameznikov za zdrav način življenja;
– dejavnost javnega zdravja na nacionalni ravni;«.

Dosedanje sedma do štirinajsta alineja postanejo šesta do trinajsta alineja.

240. člen

Za 7. členom se dodata nova 7.a in 7.b člen, ki se glasita:

»7.a člen

Pokrajina na svojem območju zagotavlja sredstva za:
- spremljanje in proučevanje zdravstvenega stanja in ravni zdravja prebivalstva, vključno z dejavniki, ki vplivajo na zdravje;
- spremljanje učinkovitosti, dostopnosti in kakovosti dela sistema zdravstvenega varstva s pripravo predlogov za izboljšanje stanja;
- osveščanje, izobraževanje in vzpodbujanje posameznikov za zdrav način življenja;
- uresničevanje programov za krepitev zdravja;
- dejavnost javnega zdravja.

Pokrajina za javne zdravstvene zavode, ki jih je ustanovila, zagotavlja sredstva za investicije in za druge obveznosti, določene z zakonom in z aktom o ustanovitvi.

7.b člen

Pokrajina ustanovi Svet za zdravje pokrajine, ki ima naslednje naloge:
- spremlja in proučuje podatke o zdravju prebivalstva ter o dejavnikih, ki vplivajo na zdravje;
- obravnava vprašanja s področja zdravstvenega varstva, ki zahtevajo medpodročno reševanje;
- zagotavlja strokovno pomoč pokrajinskim organom pri uresničevanju nalog, ki se nanašajo na družbeno skrb za zdravje.«.

241. člen

V 8. členu se črta druga alineja.

Dosedanje tretja, četrta, peta in šesta alineja postanejo druga, tretja, četrta in peta alineja.


3. Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in obravnavi uživalcev prepovedanih drog

242. člen

V Zakonu o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog (ZPUPD; Uradni list RS, štev. 98/99 in 2/04-ZPNNVSM) se v 1. členu v drugem odstavku za besedo »ministrstva« dodata besedi »in pokrajine«.

243. člen

V 6.členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»Koordinacijo delovanja lokalnih akcijskih skupin iz prejšnjega odstavka zagotavljajo pokrajine.«.

244. člen

V 13. členu se v šestem odstavku za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi:
»Programe zmanjševanja škode, katerih namen je preprečevanje prenosa nalezljivih bolezni, zagotavlja država.«.

245. člen

V 16. členu se v petem odstavku za besedo »proračuna« doda vejica in besedi »proračuna pokrajine«.


h) na področju kulture

1. Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

246. člen

V Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK - UPB1; Uradni list RS, št. 77/07, 56/08 in 94/09 - odl.US) se v 2. členu doda nova, enajsta alineja, ki se glasi:

»- lokalna skupnost pomeni pokrajine in občine, lokalna raven pokrajinsko in občinsko raven, lokalni program pa pokrajinski in občinski program, če ni s tem zakonom drugače določeno.«

247. člen


V 14. členu se doda nov, drugi odstavek, ki se glasi:

»Pokrajinski program za kulturo mora upoštevati cilje in prioritete nacionalnega programa za kulturo«.

248. člen

V drugem odstavku 24. člena se črta druga alineja.

249. člen

V drugem odstavku 31. člena se za besedo »občin« dodata besedi »oziroma pokrajin«.

250. člen

Pred 65. členom se naslov poglavja spremeni tako, da se glasi:
»1.3 razmejitev med državo, pokrajinami in občinami pri zagotavljanju javnih kulturnih dobrin.«.

251. člen

66. člen se spremeni tako, da se glasi:

»66. člen
(pristojnosti pokrajin in občin)

Pokrajine in občine zagotavljajo najmanj tiste javne kulturne dobrine, ki jih določajo posebni zakoni (knjižničarstvo, varstvo kulturne dediščine, arhivska dejavnost ipd.), podpirajo ljubiteljske kulturne dejavnosti, vključno s tistimi, ki so namenjene kulturni integraciji manjšinskih skupnosti in priseljencev, ter zadovoljujejo tudi druge kulturne potrebe prebivalcev, ki jih ugotovijo s svojimi programi za kulturo.

Ne glede na prejšnji odstavek, pokrajine in občine zagotavljajo tudi javne kulturne dobrine širšega pomena (uprizoritvene umetnosti, vizualne umetnosti, novi mediji ipd.), če je to mogoče glede na objektivne okoliščine, kot so število prebivalcev, gospodarska moč, prostorske in kadrovske zmogljivosti, oziroma če to izhaja iz kulturne tradicije pokrajin in občin.«.

252. člen

67. člen se spremeni tako, da se glasi:

»67. člen
(javne kulturne dobrine širšega pomena)

Občini, ki zagotavlja javne kulturne dobrine širšega pomena ali je ustanoviteljica javnega zavoda, ki zagotavlja javne kulturne dobrine širšega pomena, tudi za potrebe prebivalcev sosednjih ali vseh občin v pokrajini, in je to v javnem interesu pokrajine, pokrajina zagotavlja ustrezna dodatna sredstva.

Če občina iz prejšnjega odstavka s tem soglaša, lahko pokrajina z odlokom prevzame zagotavljanje javnih kulturnih dobrin širšega pomena na svojem območju in ustanoviteljske pravice v javnem zavodu, skupaj z javno kulturno infrastrukturo in stvarnim premoženjem javnega zavoda oziroma premoženjem, s katerim upravlja javni zavod.

Če vlada na predlog ministra, pristojnega za kulturo, ugotovi, da se v okviru zagotavljanja javnih kulturnih dobrin širšega pomena iz prejšnjih odstavkov tega člena opravljajo posamezne naloge ali programi, ki so v javnem interesu države, z odločbo določi višino in namen dodatnih sredstev, ki se občini ali pokrajini zagotovijo iz državnega proračuna.«.

253. člen

68. člen se spremeni tako, da se glasi:

»68. člen
(javne kulturne dobrine lokalnega pomena)

Če se občina ali pokrajina z ministrom, pristojnim za kulturo, dogovorita, da javni zavod, ki ga je ustanovila država in ima sedež na območju občine ali pokrajine, zagotavlja javne kulturne dobrine, ki so v interesu občine ali pokrajine, sklene občina ali pokrajina v skladu s 93. členom tega zakona z javnim zavodom pogodbo, s katero mu zagotovi ustrezna sredstva iz svojega proračuna.«.

254. člen

71. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Država načrtuje, gradi in vzdržuje javno kulturno infrastrukturo v lasti države, pokrajine načrtujejo, gradijo in vzdržujejo javno kulturno infrastrukturo v lasti pokrajin in občine javno kulturno infrastrukturo v lasti občin.«.

255. člen

V prvem odstavku 93. člena se za besedo »država« dodajo besede »pokrajina ali občina«, na koncu stavka pa se postavi in doda besede »ali med seboj«.

Tretja alineja drugega odstavka se spremeni in se glasi:
»– pogodbe o pokrajinskem ali občinskem sofinanciranju javnih zavodov države (68. člen),«.

V petem odstavku se črtajo besede »lokalne skupnosti ter«.

2. Zakon o knjižničarstvu

256. člen

V zakonu o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 97/01 in 96/02-ZUJIK) se spremeni prvi odstavek 27. člena tako, da se glasi:

»Osrednja območna knjižnica je splošna knjižnica, ki opravlja za območje ene ali več pokrajin posebne naloge. Javno mrežo osrednjih območnih knjižnic določi ministrstvo, pristojno za kulturo v soglasju z ustanoviteljem oziroma ustanovitelji splošnih knjižnic.«

Spremeni se napovedni stavek v drugem odstavku tako, da se glasi:

»Posebne naloge osrednje območne knjižnice so:«.

257. člen

Za 53. členom se doda nov 53.a člen, ki se glasi:

»53.a člen
(sredstva pokrajin pri sofinanciranju knjižnic)

Pokrajina zagotavlja splošnim knjižnicam s sedežem na območju pokrajine sredstva za sofinanciranje nabave knjižničnega gradiva in celotna sredstva za posebne naloge osrednjih območnih knjižnic iz 27. člena tega zakona.

Če osrednja območna knjižnica nima sedeža v pokrajini, potem pokrajina zagotavlja osrednji območni knjižnici, ki v javni knjižnični mreži opravlja posebne naloge tudi za splošne knjižnice v tej pokrajini, delež sredstev, sorazmeren številu prebivalstva, če se ne dogovori drugače s pokrajino, v kateri je sedež osrednje območne knjižnice, ki opravlja posebne naloge tudi za pokrajino brez sedeža take knjižnice.«.

258. člen

54. člen se spremeni tako, da se glasi:

»54. člen
(neizpolnjevanje obveznosti občine in pokrajine)

Če minister, pristojen za kulturo, ugotovi, da občina ali pokrajina ne izpolnjuje svojih obveznosti iz 52., 53. oziroma 53.a člena tega zakona, mora najpozneje v enem mesecu opozoriti pristojni občinski ali pokrajinski organ, da mora občina oziroma pokrajina začeti izpolnjevati svoje obveznosti. Če občina ali pokrajina v danem roku ne izpolni svojih obveznosti, sproži minister, pristojen za kulturo, postopke za dosego namenske porabe sredstev iz proračuna občine ali pokrajine, v obsegu, skladnem s predpisi o financiranju javne službe splošnih knjižnic.«.

259. člen

V prvem odstavku 55. člena se črta druga alineja.

Peta alineja se spremeni tako, da se glasi:
»- delno za informacijsko in komunikacijsko opremo ter posebne programe in projekte splošnih knjižnic.«

3. Zakon o skladu Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti


260. člen

V drugem odstavku 2. člena Zakona o Skladu Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 1/96 in št. 22/00-ZJS) se črtajo besede »in njegovih območnih izpostav«, beseda »ter« pa se nadomesti z besedo »in«, črta se beseda »tisti«, besede »presegajo lokalni pomen« pa se nadomestijo z besedami »potekajo na nacionalni ravni«.

V tretjem odstavku se besedi »Lokalne skupnosti« nadomestita z besedo »Občine«.

Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Pokrajine zagotavljajo strokovno pomoč za razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, sofinancirajo programe širšega lokalnega pomena ter zagotavljajo:
- pripravo strokovnih podlag za strateško delovanje pokrajine v ljubiteljski kulturi,
- izvajanje sprejete nacionalne kulturne politike na področju ljubiteljske kulture v pokrajini,
- strokovno usmerjanje in promoviranje ljubiteljske kulture z izobraževanjem, prireditvami in založništvom v pokrajini,
- izpeljavo javnih razpisov za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v pokrajini,
- strokovno organizacijsko pomoč ljubiteljskim kulturnim društvom oziroma njihovim zvezam, skupinam in posameznikom pri izvajanju njihovih ljubiteljskih kulturnih dejavnosti ter pomoč občinam pri zagotavljanju pogojev za izvedbo kulturnih prireditev,
- prostorske pogoje za delovanje društev, skupin in posameznikov, ki izvajajo ljubiteljske kulturne programe širšega lokalnega pomena.«.

261. člen

V 3. členu se doda nova druga alineja, ki se glasi:
»– občine in pokrajine,«.

262. člen

V prvem odstavku 5. člena se prva alineja spremeni tako, da se glasi:

»– izvaja nacionalni kulturni program na nacionalni ravni, spremlja in analizira stanje ljubiteljske kulture na vseh ravneh ter sodeluje s pokrajinami in občinami pri zagotavljanju razvoja ljubiteljske kulturne dejavnosti,«.

Šesta alineja se spremeni tako, da se glasi:

»– zagotavlja strokovno organizacijsko pomoč ljubiteljskim kulturnim društvom oziroma njihovim zvezam, skupinam in posameznikom pri izvajanju njihovih ljubiteljskih kulturnih dejavnosti ter pomoč pokrajinam in občinam pri zagotavljanju pogojev za izvedbo kulturnih prireditev,«.

Doda se nova sedma alineja, ki se glasi:

»– strokovno in organizacijsko sodeluje s kulturnimi organizacijami Slovencev v zamejstvu in po svetu,«.

Črta se drugi odstavek.

263. člen

Črta se 6. člen.

4. Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih

264. člen

V Zakonu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06) se v 2. členu v dvanajsti alineji besedilo »samoupravnih lokalnih skupnosti« nadomesti z besedilom »pokrajin in občin«, v trinajsti alineji pa besedilo »regionalni arhivi in arhivi samoupravnih lokalnih skupnosti« z besedilom »pokrajinski arhivi in občinski arhivi«.

265. člen

Prvi odstavek 38. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Javno arhivsko gradivo je last Republike Slovenije, razen arhivskega gradiva, ki je last pokrajine ali občine.«.

266. člen

Prvi odstavek 54. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Arhivsko javno službo opravljajo državni arhiv, pokrajinski arhivi in občinski arhivi.«.

267. člen

55. člen se spremeni tako, da se glasi:

»55. člen
(državni arhiv in pokrajinski arhivi)

(1) Državni arhiv varuje javno arhivsko gradivo državnih organov, nosilcev javnih pooblastil oziroma izvajalcev javnih služb, ki jih zagotavlja država, Banke Slovenije ter državnih in javnih skladov, agencij in drugih pravnih oseb, ki jih je ustanovila država in praviloma delujejo za območje celotne države.

(2) Državni arhiv varuje filmsko arhivsko gradivo.

(3) Pokrajinski arhivi varujejo na območju pokrajine nastalo javno arhivsko gradivo državnih organov in njihovih organizacijskih enot, pokrajinskih organov in njihovih organizacijskih enot ter nosilcev javnih pooblastil oziroma izvajalcev javnih služb, ki jih zagotavlja država ali pokrajina in ki potekajo na območju ene ali več pokrajin.

(4) Pokrajinski arhivi hranijo tudi arhivsko gradivo občin, če te ne ustanovijo lastnih arhivov za varstvo svojega javnega arhivskega gradiva.

(5) Pokrajine ustanavljajo pokrajinske arhive kot javne zavode za opravljanje arhivske dejavnosti tako, da je zajeto območje celotne države.

(6) Minister, pristojen za kulturo, na predlog državnega arhiva določi območno mrežo delovanja pokrajinskih arhivov in odloča o vprašanjih razporeditve zbirk arhivskega gradiva, za katere je pristojen posamezen pokrajinski arhiv.«.

268. člen

V 57. členu se besedilo »samoupravna lokalna skupnost« v ustreznem sklonu in številu nadomesti z besedo »občina« v ustreznem sklonu in številu.

269. člen

58. člen se spremeni tako, da se glasi:

»58. člen
(pogodba med občino in pokrajinskim arhivom)

Če občina ne ustanovi lastnega arhiva, hrani njeno javno arhivsko gradivo na podlagi medsebojne pogodbe pokrajinski arhiv, ki deluje na območju občine.«.

270. člen

V 90. členu se črta druga alineja.


i) na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

1. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami


271. člen

V Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) se v vseh določbah besedilo »pristojni organ lokalne skupnosti ali državni organ« ali »pristojni državni organ in organ lokalne skupnosti« ali »pristojni državni organ ali organ lokalne skupnosti« ali »državni organ in organ lokalne skupnosti« v ustreznem sklonu nadomestijo z besedilom »pristojni državni, pokrajinski in občinski organ« v ustreznem sklonu, besedi »lokalna skupnost« v ustreznem sklonu pa se nadomestita z besedo »občina ali pokrajina« v ustreznem sklonu, razen če s tem zakonom ni drugače določeno.

272. člen

V 1. členu se v tretjem odstavku besedilo »Država, občine in druge samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti)« nadomesti z besedilom »Država, pokrajine in občine«.

273. člen

V prvem odstavku 6. člena se besedilo »lokalne oziroma širše samoupravne skupnosti, regije« nadomesti z besedama »občin, pokrajin«.

274. člen

V 29. točki 8. člena se besedilo »v lokalni skupnosti, v širši samoupravni skupnosti« nadomesti z besedilom »v občini, v pokrajini.«

275. člen

11. člen se spremeni tako, da se glasi:

»11. člen
(načelo javnosti)

(1) Podatki o nevarnostih ter o dejavnostih državnih organov, pokrajin, občin in drugih izvajalcev nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so javni.

(2) Država, pokrajine in občine morajo zagotoviti, da je prebivalstvo na območju, ki bi ga lahko prizadela naravna ali druga nesreča, obveščeno o nevarnostih.«.

276. člen

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

»12. člen
(načelo preventive)

Država, pokrajine in občine pri zagotavljanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s svojimi pristojnostmi prednostno organizirajo izvajanje preventivnih ukrepov.«.

277. člen

V 14. členu se v drugem odstavku beseda »država« nadomesti z besedilom »pokrajina oziroma država«.

278. člen

V 19.a členu se v prvem odstavku beseda »regij« nadomesti z besedo »pokrajin«.

279. člen

V 19.b členu se v prvem odstavku besedilo »organu lokalne skupnosti, širše samoupravne skupnosti« nadomesti z besedilom »občinskem in pokrajinskem organu«.

280. člen

V 23.a členu se v prvem odstavku besedilo »organa lokalne skupnosti« nadomesti z besedilom »občinskega ali pokrajinskega organa«.

281. člen

V 27. členu se v drugem odstavku za besedo »države« postavi vejica, besedilo »ali lokalne skupnosti« pa nadomesti z besedilom », pokrajine ali občine«.

282. člen

V 28. členu se v šestem odstavku besedilo »država oziroma lokalna skupnost« nadomesti z besedilom »država, pokrajina oziroma občina«.

283. člen

V 31. členu se v prvem odstavku besedilo »Država in lokalna skupnost sta odgovorni« nadomesti z besedilom »Država, pokrajina in občine so odgovorne«.

284. člen

V 36. členu se v šesti alineji besedilo spremeni tako, da se glasi:

»– vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, ki prizadenejo dve ali več pokrajin oziroma ki presegajo zmogljivosti ene pokrajine;«.

285. člen

Za 36. členom se doda nov 36.a člen, ki se glasi:

»36.a člen
(pristojnosti pokrajine)

V pokrajinski pristojnosti so:

– urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči na območju pokrajine v skladu s tem zakonom;
– izdelava ocen ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč v pokrajini, ki lahko prizadenejo dve ali več občin ter načrtov zaščite in reševanja za te nesreče;
– usmerjanje priprav in aktivnosti za osebno in vzajemno zaščito glede na ogroženost pokrajine in organiziranje svetovalne službe po potrebi;
– sprejemanje programov, določanje in izvajanje ukrepov zaščite in reševanja;
– organiziranje, opremljanje, usposabljanje in vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč ob nesrečah, ki prizadenejo dve ali več občin v pokrajini, oziroma pomoč ob nesreči, ki prizadene posamezno občino ali sosednje pokrajine;
– ocenjevanje škode zaradi naravnih in drugih nesreč na območju pokrajine;
– sodelovanje s sosednjimi pokrajinami na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– mednarodno sodelovanje na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s tem zakonom.«.

286. člen

V 37. členu se v drugem odstavku v enajsti alineji beseda »državo« nadomesti z besedo »pokrajino«.

287. člen

43. člen se spremeni tako, da se glasi:

»43. člen
(programi in načrti pokrajin in občin)

Pokrajine in občine sprejmejo svoje programe in načrte varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom.«.

288. člen

V 44. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Ocene ogroženosti za območje pokrajine izdela pristojni pokrajinski organ.«.

Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

289. člen

V 46. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(2) Pokrajinske načrte zaščite in reševanja izdelajo pristojni pokrajinski organi, občinske načrte zaščite in reševanja pa pristojni občinski organi.«.

290. člen

V 52. členu se v drugem odstavku besedilo »Državni organi, organi lokalnih skupnosti,« nadomesti z besedilom »Državni organi, pokrajinski in občinski organi,«.

291. člen

V 55. členu se v tretjem odstavku za besedama »Civilne zaščite« postavi vejica, besedilo »ali državnega oziroma organa lokalne skupnosti« pa nadomesti z besedilom »predsednika pokrajine ali državnega, pokrajinskega ali občinskega organa«.

292. člen

V 62. členu se v prvem odstavku za besedo »Država« postavi vejica in doda beseda »pokrajine«.

293. člen

V 70. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pokrajina načrtuje ter usmerja osebno in vzajemno zaščito ter v ta namen lahko ustanovi svetovalno službo. Za organizacijo in uresničevanje osebne in vzajemne zaščite skrbijo občine.«.

294. člen

V 74. členu se v peti alineji prvega odstavka v peti besedi »lokalne skupnosti« nadomestita z besedama »občine, pokrajina«.

295. člen

V 75. členu se v četrtem odstavku beseda »regiji« nadomesti z besedo »pokrajini«.

V petem odstavku se besedilo »organ lokalne skupnosti« nadomesti z besedilom »pokrajinski ali občinski organ«.

296. člen

V 76. členu se v tretjem odstavku besedi »lokalne skupnosti« nadomestita z besedilom »pokrajine in občine«.

297. člen

V 85. členu se v šestem odstavku drugi stavek nadomesti z besedilom, ki se glasi:

»O zagotovitvi sredstev za stroške nujnih del pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, ki jih vodijo pristojni občinski organi, odloča župan. O zagotovitvi sredstev za stroške nujnih del pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči, ki jih vodijo pristojni pokrajinski organi, odloča predsednik pokrajine oziroma vlada, če izvajanje zaščite, reševanja in pomoči vodijo pristojni državni organi.«

298. člen

V 86.a členu se v prvem odstavku črtata besedi »ali regije«.

299. člen

V 87. členu se v drugem odstavku druga alineja spremeni tako, da se glasi:

»– pokrajinski štabi;«.

V tretjem odstavku se beseda »regijskih« nadomesti z besedo »pokrajinskih«.

300. člen

96. člen se spremeni tako, da se glasi:

»96. člen
(poveljnik in štab Civilne zaščite pokrajine)

(1) Za operativno strokovno vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč v pokrajini predsednik pokrajine imenuje poveljnika in štab Civilne zaščite.

(2) Poveljnik Civilne zaščite pokrajine je za svoje delo odgovoren predsedniku pokrajine in poveljniku Civilne zaščite Republike Slovenije, zlasti za uresničevanje usmeritev in odločitev za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, ki jih sprejme poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije v skladu s svojimi pristojnostmi.«.

301. člen

V 97. členu se v prvem odstavku besedilo »in regijske komisije« nadomesti z besedo »komisijo«.

V drugem odstavku se beseda »komisij« nadomesti z besedo »komisije«.

Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah na območju pokrajine predsednik pokrajine imenuje pokrajinsko komisijo za ocenjevanje škode. Za člane komisije imenuje strokovnjake in predstavnike iz pokrajinskih organov, javnih služb, gospodarskih družb ter zavarovalnic.«.

Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

302. člen

V 97.b členu se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita:

»(2) Ocene škode, ki jih izdelajo komisije za ocenjevanje škode v občinah, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije na stvareh v občinski lasti oziroma jih predložijo oškodovanci neposredno, morajo potrditi pokrajinske komisije za ocenjevanje škode v pokrajinah, na območju katerih je škoda nastala ter državna komisija za ocenjevanje škode.

(3) Pokrajinske in državna komisija za ocenjevanje škode lahko neposredno preverjajo ocenjevanje škode, zahtevajo dodatna dokazila ali dodatne cenitve oziroma v posameznih primerih izvedejo cenitve same ali s pooblaščenimi cenilci. Pokrajinske in državna komisija lahko ocene škode znižajo ali zvišajo, če ugotovijo pomanjkljivosti pri ocenjevanju oziroma uporabi predpisane metodologije za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah.«.

303. člen

Za 97.b členom se doda nov 97.c člen, ki se glasi:

»97.c člen
(naloge predsednika pokrajine)


Predsednik pokrajine:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– sprejme pokrajinske načrte zaščite in reševanja;
– določi vrsto in obseg sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu z ocenami ogroženosti ter načrti zaščite in reševanja;
– imenuje poveljnika in štab Civilne zaščite pokrajine;
– vodi zaščito, reševanje in pomoč ob nesrečah, ob katerih so aktivirani pokrajinski načrti, sile in druge zmogljivosti pokrajine.«.

304. člen

V 98. členu se v tretjem odstavku beseda »regijskemu« nadomesti z besedo »pokrajinskemu«, beseda »regijski« pa z besedo »pokrajinski«.

305. člen

V 102. členu se v osmi alineji črtata besedi »in regijske«.

306. člen

V 105. členu se v četrtem odstavku v tretji alineji za besedama »drugi občini« dodata besedi »drugi pokrajini«.

307. člen


V 106.č členu se v petem odstavku drugi stavek spremeni tako, da se glasi:

»Pravico do prerazporeditve na delo v okviru organov občine ali pokrajine oziroma poklicne rehabilitacije ima v skladu s tem členom tudi javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja v občini ali pokrajini.«

308. člen

V 110. členu se za besedo »država« postavi vejica, besede »in lokalne skupnosti« pa nadomestijo z besedilom »pokrajine in občine«.

309. člen

V 114. členu se v prvem odstavku za besedo »ministrstvo« postavi vejica, besede »in lokalne skupnosti« pa nadomestijo z besedilom »pokrajine in občine«.

310. člen

Drugi odstavek 116. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Pokrajine in občine zagotavljajo sredstva za financiranje svojih nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami tako kot za druge naloge iz svoje pristojnosti.

V tretjem odstavku se za besedo »država« postavi vejica, besede »in lokalne skupnosti« pa nadomestijo z besedami »pokrajine in občine«.

311. člen

V 119. členu se v prvem odstavku besedilo »300.000 do 3.000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »1.250 do 12.500 eurov«.

V drugem odstavku se besedilo »100.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »450 eurov«.

312. člen

V 119.a členu se besedilo »300.000 do 3.000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »1.250 do 12.500 eurov«.

313. člen

V 120. členu se besedilo »200.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »850 eurov«.

314. člen

V 121. členu v prvem odstavku se besedilo »100.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »450 eurov«.

V drugem odstavku se besedilo »200.000 do 300.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »850 do 1.200 eurov«.

2. Zakon o varstvu pred požarom

315. člen

V Zakonu o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo) se v vseh določbah besedi »lokalna skupnost« v ustreznem sklonu nadomestita z besedo »občina« v ustreznem sklonu, razen če ni s tem zakonom drugače določeno.

316. člen

V 6. členu se besedilo »občine in druge samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti)« nadomesti z besedilom »pokrajine in občine«.

317. člen

V 11. členu se za besedo »Država« postavi vejica in doda beseda »pokrajine«.

318. člen

Spremeni se drugi odstavek 12. člena tako, da se glasi:

»(2) Državni, pokrajinski in občinski organi obveščajo javnost in dajejo podatke o zadevah varstva pred požari v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.«.

319. člen

V 31. členu se v tretjem odstavku besedi »lokalni skupnosti« nadomestita z besedama »občini, pokrajini«.

320. člen

V 32. členu se v tretjem odstavku besedilo »Državni organi, organi lokalnih skupnosti« nadomesti z besedilom »Državni in občinski organi«.

321. člen


V 33. členu se v četrtem odstavku v prvi in drugi alineji besedilo »organi lokalnih skupnosti« nadomesti z besedama »občinski organi«.

322. člen

Drugi odstavek 43. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Pokrajina lahko glede na geografske, vremenske in druge razmere predpiše posebne ukrepe varstva pred požarom za naselja ali naravno okolje ter razglaša povečano požarno ogroženost na delu ali območju celotne pokrajine. Posebne ukrepe varstva pred požarom za naselja ali naravno okolje lahko predpiše tudi občina ter razglasi povečano požarno ogroženost na svojem območju.«.

V tretjem odstavku se besedi »lokalne skupnosti« nadomestita z besedilom »pokrajine in občine«.

323. člen

V 44. členu se besedilo »organi lokalnih skupnosti« nadomesti z besedilom »pokrajinski in občinski organi«.

324. člen

V 57. členu se 2. točka spremeni tako, da se glasi:

»2. proračunov pokrajin in občin;«.

325. člen

V 61. členu se v prvem odstavku besedilo »300.000 do 3.000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »1.250 do 12.500 eurov«.

V drugem odstavku se besedilo »100.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »450 eurov«.

326. člen

V 62. členu se v prvem odstavku besedilo »300.000 do 1.000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »1.250 do 4.200 eurov«.

V drugem odstavku se besedilo »100.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »450 eurov«.

V tretjem odstavku se besedilo »100.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »450 eurov«.

- V 63. členu se besedilo »50.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »200 eurov«.

- V 64. členu se besedilo »30.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »125 eurov«.

- V 65. členu se besedilo »50.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »200 eurov«.

3. Zakon o gasilstvu

327. člen

V Zakonu o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo) se 7. člen spremeni tako, da se glasi:

»7. člen
(naloge pokrajine)


Na pokrajine se lahko prenese opravljanje nalog gasilstva, ki so pomembne za varstvo pred požarom in drugimi nevarnostmi, kot so nakup, vzdrževanje in hramba gasilske zaščitne in reševalne opreme za zahtevnejše intervencije, velike požare in druge velike nesreče.«.

328. člen

V 32. členu se v tretjem in četrtem odstavku beseda »regijski« nadomesti z besedo »pokrajinski«.

329. člen

Za 32.a členom se doda 32.b člen, ki se glasi:

»32.b člen
(pokrajinske gasilske zveze)

(1) Pokrajinske gasilske zveze opravljajo organizacijske in strokovne naloge gasilstva, ki se nanašajo zlasti na:

– usmerjanje in usklajevanje organiziranosti in opremljanja gasilskih enot na območju pokrajine;
– usmerjanje organizacije in izvajanja usposabljanja;
– strokovne tehnične usmeritve in organizacijska navodila, s katerimi se zagotavlja operativna pripravljenost gasilskih enot;
– spremljanje stanja, usklajevanje in dajanje pobud ter usmeritev za zagotavljanje potrebne operativne pripravljenosti gasilskih enot na območju pokrajine glede na ocene ogroženosti;
– sodelovanje s pokrajinskim organom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2) Pokrajinski gasilski poveljnik je član pokrajinskega štaba Civilne zaščite.

(3) Naloge in pristojnosti iz prvega odstavka tega člena imajo pokrajinske gasilske zveze, ki se vključujejo v Gasilsko zvezo Slovenije. Pogoje za delo pokrajinskih gasilskih zvez zagotovijo pokrajine.«.

330. člen

V 36. členu se v četrtem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi:

»Aktiviranje gasilskih enot iz več občin se izvaja v skladu z načrti zaščite in reševanja oziroma na podlagi odločitve pristojnega pokrajinskega ali državnega poveljnika Civilne zaščite, če s pokrajinskim ali državnim načrtom aktiviranje gasilskih enot ni predvideno.«.

331. člen

Spremeni se četrti odstavek 43. člena tako, da se glasi:

»(4) Stroški intervencije gasilskih enot, nastali med intervencijo zunaj območja občine, za katero so ustanovljene, se krijejo iz proračuna pokrajine, če je bila intervencija izvedena na podlagi pokrajinskega načrta zaščite in reševanja oziroma na podlagi odločitve pokrajinskega poveljnika Civilne zaščite, oziroma iz proračuna Republike Slovenije, če je bila intervencija izvedena na podlagi državnega načrta zaščite in reševanja ali odločitve državnega poveljnika Civilne zaščite.«.

332. člen

V 45. členu se v prvem odstavku besedilo »300.000 do 3.000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »1.250 do 12.500 eurov«.

V drugem odstavku se besedilo »100.000 do 500.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »450 do 2.100 eurov«.

333. člen

V 46. členu se v prvem odstavku besedilo »200.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »850 eurov«.

V drugem odstavku se besedilo »200.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »850 eurov«.

334. člen

V 47. členu se besedilo »200.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »850 eurov«.

4. Zakon o varstvu pred utopitvami

335. člen

V Zakonu o varstvu pred utopitvami (ZVU - UPB; Uradni list RS, št. 42/07) se v vseh določbah besede »samoupravne lokalne skupnosti« v ustreznem sklonu nadomestijo z besedo »občina« v ustreznem sklonu, razen če ni s tem zakonom drugače določeno.

336. člen

Prvi odstavek 2. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Varstvo pred utopitvami iz prejšnjega člena zagotavljajo država, pokrajine, občine, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije ter fizične osebe v skladu z zakonom.«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(3)V pristojnosti pokrajine je predpisovanje posebnih ukrepov za varstvo pred utopitvami, ki se nanašajo na območje več občin ali cele pokrajine. Pokrajina usklajuje varstvo pred utopitvami med občinami na območju pokrajine.«

Za dosedanjim tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) V pristojnosti občine so predpisovanje posebnih ukrepov za varstvo pred utopitvami na območju občine, načrtovanje, organiziranje, izvajanje ter sofinanciranje ukrepov za varstvo pred utopitvami.«.

337. člen

Spremeni se prvi odstavek 3. člena tako, da se glasi:

»(1) Država, pokrajine in občine so dolžne spodbujati izvajanje ukrepov in dejavnosti za preprečevanje nevarnosti utopitev.«.


j) na področju notranjih zadev

1. Zakon o tujcih

338. člen

V Zakonu o tujcih (Ztuj-1-UPB6; Uradni list RS 64/09) se 82. člen spremeni tako, da se glasi:
»82. člen
(pomoč pri integraciji tujcev)

» (1) Republika Slovenija zagotavlja pogoje in finančne ukrepe za vključitev tujcev, ki imajo v Republiki Sloveniji dovoljenje za prebivanje, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije ter opravlja nadzor in koordinira izvajanje določb o integraciji tujcev. Pomoč pri integraciji tujcev obsega zlasti:
– organizacijo tečajev slovenskega jezika za tujce;
– organizacijo tečajev in drugih oblik za nadaljnje izobraževanje in poklicno izpopolnjevanje tujcev;
– zagotavljanje informacij, ki so potrebne tujcem za njihovo vključevanje v slovensko družbo, zlasti glede njihovih pravic in dolžnosti, možnosti osebnega razvoja in razvoja v družbi;
– seznanjanje tujcev s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo;
– organiziranje skupnih prireditev s slovenskimi državljani za spodbujanje medsebojnega poznavanja in razumevanja;
– sodelovanje pri organizaciji delovanja in bivanja v integracijskih hišah in nastanitvenih centrih.

(2) Naloge iz prve, tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena izvaja pokrajina.

(3) Državni in drugi organi, pokrajine, organizacije in združenja sodelujejo zlasti:
– s pristojnimi organi glede hitrejšega vključevanja tujcev v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije;
– z mednarodnimi organizacijami glede vprašanj migracije in integracije tujcev.

(4) Državni in drugi organi, pokrajine, organizacije in združenja z vsem svojim delovanjem zagotavljajo zaščito pred kakršno koli diskriminacijo na podlagi rasnega, verskega, nacionalnega, etničnega ali drugega razlikovanja tujcev.

(5) Vlada Republike Slovenije izda predpis, s katerim določi načine za zagotavljanje in uresničevanje pogojev za integracijo tujcev«.

2. Zakon o mednarodni zaščiti

339. člen


V Zakonu o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 111/07) se v 99. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»Za izvajanje pomoči pri vključevanju v okolje so pristojne pokrajine, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve pa koordinira izvajanje pomoči pri vključevanju v okolje«.«

B) PRENOS NALOG IZ DRŽAVNE PRISTOJNOSTI V IZVRŠEVANJE POKRAJINAM

a) upravne naloge s področja gospodarstva

1. Zakon o rudarstvu

340.člen

V Zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo) se v šestem odstavku 13. člena, drugem in četrtem odstavku 48. člena, drugem, tretjem in petem odstavku 59. člena ter četrtem in petem odstavku 60. člena besedi »upravna enota« zapisani v različnih sklonih nadomestita z besedilom »za rudarstvo pristojni pokrajinski upravni organ« v različnih sklonih.


b) upravne naloge s področja kmetijstva

1.Zakon o kmetijstvu

341. člen

V prvem odstavku 70. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) se besedilo »pristojna upravna enota« nadomesti z besedilom »za kmetijstvo pristojni pokrajinski upravni organ (v nadaljnjem besedilu: pokrajinski upravni organ)«.

V tretjem odstavku se besedi «Upravna enota« nadomestita z besedami »pokrajinski upravni organ«.

342. člen

V šestem odstavku 103. člena se besedi »upravne enote« nadomestita z besedami »pokrajinski upravni organi«.

V sedmem odstavku se besedi »upravni enoti« nadomestita z besedami »pokrajinskemu upravnemu organu«.

V osmem odstavku se besedi »Upravna enota« nadomestita z besedami »pokrajinski upravni organ«.


343. člen

V šestem odstavku 103.a člena se besedi »upravne enote« nadomestita z besedami »pokrajinski upravni organi«.

V sedmem odstavku se besedi »upravni enoti« nadomestita z besedami »pokrajinskemu upravnemu organu«.

V osmem odstavku se črtata besedi »upravnim enotam«, besedi »upravne enote« pa se nadomestita z besedami »pokrajinski upravni organi«.

V devetem odstavku se besedi »Upravna enota« nadomestita z besedami »pokrajinski upravni organ«.

V desetem odstavku se besedi »upravna enota« nadomestita z besedami »pokrajinski upravni organ«.

344. člen

V četrtem odstavku 104. člena se besedi »upravni enoti« nadomestita z besedami »pokrajinskemu upravnemu organu«.

V šestem odstavku se besedi »Upravna enota« nadomestita z besedami »pokrajinski upravni organ«.

2. Zakon o vinu

345. člen

V Zakonu o vinu (Uradni list RS, št. 105/06) se v tretjem odstavku 14. člena besedilo »v upravni enoti« nadomesti z besedilom »pri pokrajinskem upravnem organu«.


346. člen

V drugem odstavku 15. člena se besedi »upravno enoto« nadomestita z besedilom« pokrajinski upravni organ«.

V tretjem odstavku se besedi »upravno enoto« nadomestita z besedilom »pokrajinski upravni organ«.

347. člen

V prvem odstavku 16. člena se besedi »Upravne enote« nadomestita z besedami »pokrajinski upravni organi«.

V tretjem odstavku se besedi »upravne enote« nadomestita z besedami »pokrajinski upravni organi«.

V šestem odstavku se besedi »upravne enote« nadomestita z besedami »pokrajinske upravne organe«.

348. člen

V prvem odstavku 18. člena se besedi »upravne enote« nadomestita z besedami »pokrajinski upravni organi«.

V drugem odstavku se besedi »upravnim enotam« nadomestita z besedami » pokrajinskim upravnim organom«.

349. člen

V petem odstavku 44. člena se besedi »upravna enota« nadomestita z besedami »pokrajinski upravni organ«.

3. Zakon o kmetijskih zemljiščih

350. člen

V celotnem besedilu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 – uradno prečiščeno besedilo) se besedi »upravna enota« v ustreznem sklonu nadomestita z besedami »pristojni pokrajinski upravni organ« v ustreznem sklonu.

351. člen

84. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Upravičenci iz prve alineje 81. člena tega zakona vložijo predlog za uvedbo melioracije pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo.

Minister, pristojen za kmetijstvo, uvede melioracijo, če so izpolnjeni pogoji iz 82. člena tega zakona, in obvesti pristojni pokrajinski upravni organ, da izda odločbo o uvedbi komasacijskega postopka, če je ta potrebna in so izpolnjeni predpisani pogoji.«

4.Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev

352. člen

V Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95 in 54/99 – odl. US) se v 4. členu besedi »upravna enota« v ustreznem sklonu nadomestita z besedilom »pristojni pokrajinski upravni organ« v ustreznem sklonu.

353. člen

V 26. členu se besedilo »pristojne upravne enote« nadomesti z besedilom »pristojnega pokrajinskega upravnega organa«.


c) upravne naloge s področja razlastitev in služnosti v javnem interesu, upravnih dovoljenj za posege v prostor, graditev in uporabo zgrajenih objektov ter vodenja registrov na stanovanjskem področju


1. Zakon o urejanju prostora

354. člen


V Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr., 58/03 – ZZK-1 in 33/07 – ZPNačrt) se v 96. členu besedi »upravne enote« nadomestita z besedami »za prostor pristojni upravni organi pokrajinskih uprav«.

2. Zakon o graditvi objektov

355. člen

V Zakonu o graditvi objektov (ZGO - UPB; Uradni list RS, št. 102/04 (popr.14/05) in 62/04 – Odl. US, 92/05 – ZJC-B, 111/05 – Odl. US, 93/05 – ZVMS in 120/06 – Odl.US) se v drugem odstavku 24. člena besedi »upravna enota« nadomestita z besedami »za gradbene zadeve pristojni upravni organ pokrajinske uprave pokrajine«.

3. Zakon o ohranjanju narave

356. člen


V Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo) se spremeni naslov 112. člena, tako, da se glasi »pokrajinska uprava«.

V prvem odstavku se spremeni napovedni stavek, tako, da se glasi:

»Kot naloge iz državne pristojnosti, prenesene v izvajanje pokrajini, opravlja pristojni upravni organ pokrajinske uprave naslednje naloge:«

č) naloge gradbenih inšpektorjev

1. Zakon o graditvi objektov

357. člen

V Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo in 62/04 – Odl. US, 92/05 – ZJC-B, 111/05 – Odl. US, 93/05 – ZVMS in 120/06 – Odl.US) se za 143. členom ter za naslovom podpoglavja 1. Opravljanje inšpekcijskega nadzorstva doda nov 143.a člen, ki se glasi:

»143a. člen
(izvajanje inšpekcijskega nadzorstva)

Inšpekcijsko nadzorstvo po tem zakonu opravljajo pokrajinski gradbeni inšpektorji kot nalogo iz državne pristojnosti, preneseno v izvajanje pokrajini.«.


d) naloge inšpektorjev za ceste

1. Zakon o javnih cestah

358. člen

V Zakonu o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) se za 72. členom doda nov 72.a člen, ki se glasi:

»72.a člen
(izvajanje inšpekcijskega nadzorstva)

Inšpekcijsko nadzorstvo po tem zakonu opravljajo pokrajinski inšpektorji za ceste kot nalogo iz državne pristojnosti, preneseno v izvajanje pokrajini.«.


e) izvrševanje nalog na področju socialnega varstva, dela in družine

1. Zakon o socialnem varstvu

359. člen

V zakonu o socialnem varstvu (ZSV-UPB2; Uradni list RS, št. 3/007, (23/07 popr., 41/07 popr.)) se prvi odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi:

»Država na različnih ravneh organiziranosti zagotavlja in razvija delovanje socialno varstvenih zavodov, ustvarja pogoje za zasebno delo v socialno varstveni dejavnosti ter podpira in spodbuja razvoj samopomoči, dobrodelnosti, oblik neodvisnega življenja invalidov ter drugih oblik prostovoljnega dela na področju socialnega varstva«.

360. člen

V 18.a členu se beseda »občina« v različnih sklonih nadomesti z besedo »pokrajina« v ustreznih sklonih.

361. člen

V 18.f členu se beseda »občina« v različnih sklonih nadomesti z besedo »pokrajina« v ustreznih sklonih.

362. člen

43. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Država prenaša pokrajini v izvrševanje socialno varstvene storitve iz prvega odstavka prejšnjega člena, razen storitev institucionalnega varstva otrok in mladoletnikov z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju in institucionalnega varstva otrok in mladoletnikov, prikrajšanih za normalno družinsko življenje, v kolikor ne gre za rejništvo.«

363. člen

44. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Koncesijo za opravljanje javne službe iz 43. člena, ki se financira iz državnega proračuna, podeli na podlagi mnenja socialne zbornice ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, kot koncedent. Koncesijo za opravljanje javne službe, ki se financira iz pokrajinskega proračuna, podeli na podlagi mnenja socialne zbornice pokrajinski svet kot koncedent.

Koncesija se podeli za določen čas, pri čemer se upošteva višina sredstev, ki jih je koncesionar prispeval za zagotovitev izvajanja storitve, za katero se podeljuje koncesija. Trajanje koncesije se lahko podaljša največ še za čas, za katerega je bila sklenjena koncesijska pogodba, in sicer pod pogoji, določenimi v predpisu iz 48. člena tega zakona in v koncesijski pogodbi.

Koncesija se podeli na javnem razpisu."

364. člen

Prvi odstavek 45. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo ali pokrajinski svet v skladu z nacionalnim programom socialnega varstva s koncesijskim aktom določi vrsto in obseg storitev, za katere se objavi javni razpis za dodelitev koncesij.«.


365. člen

V poglavju »1. Javni socialno varstveni zavodi« se pred dosedanjim 49. členom doda nov 48.a člen, ki se glasi:

»48.a člen

Javni socialno varstveni zavodi so tisti zavodi, ki opravljajo socialno varstveno dejavnost.

Javne socialno varstvene zavode lahko ustanavlja Republika Slovenija ali pokrajina.

Država ustanavlja zavode za institucionalno varstvo otrok in mladoletnikov z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju in za institucionalno varstvo otrok in mladoletnikov, prikrajšanih za normalno družinsko življenje.

Pokrajina ustanavlja naslednje javne socialno varstvene zavode: center za socialno delo, dom za starejše, posebni socialno varstveni zavod za odrasle duševno in telesno prizadete osebe, varstveno delovni center in druge socialno varstvene zavode iz 59. člena tega zakona.

Mrežo vseh javnih socialno varstvenih zavodov določa država.«.

366. člen

49. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Center za socialno delo izvaja storitve socialne preventive, prve socialne pomoči, osebne pomoči, pomoč družini za dom in na domu ter organizira skupnostne akcije za socialno ogrožene skupine prebivalstva.

Center za socialno delo lahko opravlja tudi druge storitve in naloge, če je to potrebno za odpravljanje socialnih stisk in težav v posameznem okolju.

Centru za socialno delo so v izvajanje kot prenesene naloge pokrajine dane tudi naloge v zvezi z izvajanjem instituta družinskega pomočnika.

Center za socialno delo izvaja tudi naloge, ki so centrom za socialno delo z zakonom poverjene kot javna pooblastila kot tudi druge naloge, ki so mu kot prenesene naloge pokrajine dane v pristojnost po drugih zakonih.«

367. člen

Sedmi in osmi odstavek 56. člena se spremenita tako, da se glasita:

»Če je ustanoviteljica javnega socialnovarstvenega zavoda Republika Slovenija, imenuje in razreši direktorja svet zavoda s soglasjem ministra, pristojnega za socialno varstvo. Če je ustanoviteljica ali soustanoviteljica javnega socialnovarstvenega zavoda pokrajina, imenuje in razreši direktorja svet zavoda s soglasjem predsednika pokrajine.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko minister, pristojen za socialno varstvo oziroma predsednik pokrajine sam imenuje direktorja, če ga v treh mesecih po prenehanju mandata dotedanjemu direktorju ali po njegovi razrešitvi ne imenuje svet zavoda. Prav tako lahko minister, pristojen za socialno varstvo, oziroma predsednik pokrajine sam razreši direktorja, če ugotovi:
- da direktor ne opravlja nalog, ki so mu naložene z zakonom ali pri svojem delu krši zakon,
- da je direktor objektivno odgovoren za slabo finančno poslovanje zavoda,
- da je pristojni organ zavoda zavrnil predlog programa dela, ki ga je predložil direktor,
- da je računsko sodišče podalo negativno mnenje o finančnem poslovanju zavoda,
- da je komisija za strokovni in upravni nadzor ugotovila hujše strokovne napake pri izvajanju dejavnosti zavoda,
- da direktor ni poskrbel za začetek razpisnega postopka imenovanja direktorja v roku, ki ga določa statut zavoda.«.

368. člen

Prvi odstavek 97. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Socialnovarstvena dejavnost se financira iz proračuna Republike Slovenije, pokrajine in občine.«.

369. člen

Prvi odstavek 98. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Iz proračuna Republike Slovenije se financirajo:
- dejavnosti, potrebne za delovanje in razvoj sistema socialnega varstva iz 6. člena tega zakona;
- institucionalno varstvo otrok in mladoletnikov z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju;
- denarne socialne pomoči;
- investicije v socialnovarstvene zavode za usposabljanje;
- skupne naloge socialnega varstva iz programa, ki ga vsako leto določi državni zbor;
- naloge socialne zbornice iz 77. člena tega zakona;
- naloge, ki jih skupnosti iz 68. a člena tega zakona opravljajo kot javno pooblastilo;
- javni socialno varstveni programi, namenjeni preprečevanju zasvojenosti, ki vključuje mrežo terapevtskih skupnosti in drugih programov, ki omogočajo nastanitev za uživalce drog in drugih oblik zasvojenosti ter mreža materinskih domov in zavetišč za ženske, žrtve nasilja;
- razvojni in dopolnilni programi, pomembni za državo, in sodelovanje z nevladnimi organizacijami.«.

370. člen

Za 98. členom se dodata novo podpoglavje in nov 98.a člen, ki se glasita:

»1.a Financiranje socialnovarstvene dejavnosti iz proračuna pokrajine
98.a člen

Iz proračuna pokrajine se financirajo:
- usposabljanje in delo pod posebnimi pogoji;
- socialna preventiva;
- prva socialna pomoč;
- osebna pomoč:
- pomoč družini za dom;
- pravice družinskega pomočnika;
- izvajanje javnih pooblastil;
- institucionalno varstvo odraslih duševno in telesno prizadetih oseb ter starejših oseb, kadar je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila;
- pomoč družini na domu, najmanj 50 odstotkov celotnih stroškov storitve in v višini, za katero je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila;
- investicije v socialnovarstvene zavode, razen v socialnovarstvene zavode za usposabljanje;
- javni socialnovarstveni programi, razen tistih, ki so financirani iz proračuna Republike Slovenije;
- razvojni in eksperimentalni programi, pomembni za pokrajino in sodelovanje z nevladnimi organizacijami.
Za prenesene državne naloge v pristojnost pokrajin iz prvega odstavka tega člena se zagotovijo sredstva iz državnega proračuna.
Če pokrajina ne financira katere od storitev oziroma programov iz prvega odstavka tega člena, jih financira Republika Slovenija na njen račun.

Sredstva za financiranje pravic in prispevkov oziroma storitev in pomoči iz prvega odstavka tega člena se financirajo iz proračuna pokrajine, na območju katere ima upravičenec do storitev in pomoči prijavljeno stalno prebivališče.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se stroški storitve iz četrte alineje prvega odstavka tega člena v primeru prijave stalnega prebivališča na naslovu socialnovarstvenega zavoda na podlagi četrtega odstavka 8. člena Zakona o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo) financirajo iz proračuna pokrajine, v kateri je imel upravičenec prijavljeno stalno prebivališče pred prijavo stalnega prebivališča na naslovu zavoda.«.

371. člen

99. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Iz proračuna občine se financirajo razvojni in dopolnilni programi, pomembni za občino in sodelovanje z nevladnimi organizacijami.«.

372. člen

V šestem odstavku 100. člena se beseda »občine« nadomesti z besedo »pokrajine«.

373. člen

V prvem odstavku 100.a člena se beseda »občina« nadomesti z besedo »pokrajina«.

V drugem odstavku se besedi »občinski organ« nadomestita z besedama »pokrajinski organ«.

374. člen

V prvem in drugem odstavku 100.b člena se beseda »občine« nadomesti z besedo »pokrajine«.

375. člen

V prvem in drugem odstavku 100.c člena se beseda »občina« v različnih sklonih nadomesti z besedo »pokrajina« v ustreznih sklonih.

376. člen
V tretjem odstavku 101. člena se beseda »občinski« nadomesti z besedo »pokrajinski«.

377. člen

V prvem odstavku 104. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:

»2. nadzor nad izvajanjem nalog, ki jih ta zakon nalaga pokrajinam.«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Nadzor nad izvajanjem nalog iz druge točke prvega odstavka tega člena, ki jih zakon nalaga pokrajinam, obsega zlasti preverjanje obsega mreže javne službe, za katero so zadolžene pokrajine.«.

378. člen

V prvem stavku drugega odstavka 105. člena se za besedo »dejavnosti« doda besedilo »in pri javnem socialnovarstvenem programu«.

V četrtem odstavku se druga in tretja alineja spremenita tako, da se glasita:
»– zahteva od izvajalca dejavnosti oziroma pokrajine pisno poročilo in ustrezno dokumentacijo,
– opravi strokovno oceno očitanih ravnanj izvajalca dejavnosti oziroma pokrajine.«.

2. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti

379. člen

V Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo) se v 4. členu za besedilom »Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje« za besedilom v oklepaju doda besedilo », v kolikor niso s tem zakonom prenesene v izvajanje pokrajinskim zavodom za zaposlovanje.«.

380. člen

V 50. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»Pokrajine usklajujejo potrebe po razvoju človeških virov in predlagajo natančnejše vsebine ukrepov v okviru sprejetega programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja ter načrtujejo prednostne vsebine državnega programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja za svoje območje.«.

Drugi odstavek postane tretji odstavek.

381. člen

V 51. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»Pokrajine zagotavljajo izvajanje zaposlitvenih programov, spremljajo učinkovitost izvedbe ukrepov aktivne politike zaposlovanja ter predlagajo nove vsebine in dopolnitve državnega programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja.«.

Drugi odstavek postane tretji odstavek.

382. člen

Prvi odstavek 53.d člena se spremeni tako, da se glasi:

»Za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja se lahko za območje občine, več občin ali za območje pokrajine ustanovi pri gospodarski družbi ali več gospodarskih družbah, sklad dela (v nadaljnjem besedilu: sklad).«.

383. člen

V prvem odstavku 53.f člena se za besedama »proračuna občine« dodata besedi »proračuna pokrajine«.

384. člen

V prvem odstavku 61. člena se za besedo »zavod« doda pika ter črta besedilo »in je organiziran enotno«.

Drugi odstavek tega člena se spremeni tako, da se glasi:

»Za opravljanje s tem zakonom določenih nalog zavoda se ustanovijo pokrajinski zavodi za zaposlovanje. Za sestavo sveta pokrajinskega zavoda ter način imenovanja oziroma razrešitve direktorja zavoda se uporablja zakon, ki ureja zavode, razen glede nalog zavoda, ki jih določa ta zakon.«.


3. Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti

385. člen

V Zakonu o izvajanju rejniške dejavnost (ZIRD; Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 - odl. US, in 114/06-ZUTPG) se 4. člen spremeni tako, da se glasi:

»Sredstva za izvajanje rejniške dejavnosti se zagotavljajo v proračunih pokrajin.

Za izvrševanje nalog pokrajin pri izvajanju rejniške dejavnosti se pokrajinam zagotavljajo sredstva iz državnega proračuna v skladu z zakonom, ki ureja financiranje izvrševanja prenesenih nalog iz državne pristojnosti.«.

386. člen

Četrti odstavek 12. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Sredstva, potrebna za usposabljanje, se zagotavljajo v proračunu pokrajine, na območju katere ima kandidat za rejnika stalno prebivališče.«.

387. člen

V tretjem odstavku 28. člena se besedilo »proračunu Republike Slovenije« nadomestijo z besedilom »proračunu pokrajine, na območju katere ima rejnik stalno prebivališče«.

388. člen

V drugem odstavku 50. člena se besedi »Republika Slovenija« nadomestita z besedilom »pokrajina, na območju katere ima rejnik stalno prebivališče«.

389. člen

60. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Pokrajine izplačujejo rejnine najpozneje do 15. v mesecu za tekoči mesec za rejence z območja pokrajin.«.

390. člen

V prvem odstavku 64. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo: »ki mora biti dostopna pokrajinam, in sicer za območje pokrajine.«.


f) upravne naloge na področju športa

1. Zakon o športu

391. člen

V Zakonu o športu (Uradni list RS, št. 22/98 in 15/03) se v 34. členu v drugem odstavku za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi:

»Postopek vpisa v evidenco zasebnih športnih delavcev vodi pokrajina, v kateri ima predlagatelj vpisa stalno ali začasno prebivališče.«.

392. člen

V drugem odstavku 35. člena se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi:
»Postopek vpisa v evidenco poklicnih športnikov vodi pokrajina, v kateri ima predlagatelj vpisa stalno ali začasno prebivališče.«.

393. člen

V prvem odstavku 36. člena se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi:

»Vpis v evidenco zasebnih športnih delavcev in poklicnih športnikov opravljajo pokrajine.«.

V drugem odstavku se besedi »ministrstvo ugotovi« nadomestita z besedama »se ugotovi«.

394. člen
58. člen se spremeni tako, da glasi:
»58. člen
(evidence)
Za organizirano in sistematično spremljanje stanja v športu in njegovega razvoja ter za vodenje dolgoročne politike razvoja v športu vodi ministrstvo (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) naslednje evidence:
1. evidenco vrhunskih in drugih športnikov,
2. evidenco izvajalcev letnega programa,
3. evidenco velikih mednarodnih športnih prireditev v Sloveniji,
4. evidenco poklicnih športnikov,
5. evidenco zasebnih športnih delavcev,
6. evidenco strokovno usposobljenih za delo v športu,
7. evidenco športnih objektov in
8. evidenco javnih zavodov v športu.

Podatke v evidenco poklicnih športnikov, evidenco zasebnih športnih delavcev in evidenco javnih zavodov v športu vnašajo v skladu s 34., 35. in 36. členom tega zakona pokrajine.

Evidence sestavljajo evidenčna knjiga in zbirka listin. Evidence se vodijo kot centralna informatizirana zbirka podatkov za območje Republike Slovenije.

Evidenca vrhunskih in drugih športnikov vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, spol, datum rojstva, EMŠO, stalno ali začasno prebivališče, športno panogo, športno disciplino, stopnjo kategorizacije, športne rezultate, dosežene na uradnih mednarodnih tekmovanjih in državnih prvenstvih.

Evidenca izvajalcev letnega programa vsebuje naslednje podatke: naziv izvajalca, sedež, ime in priimek zastopnika, naziv športne panoge ali dejavnosti.

Evidenca velikih mednarodnih športnih prireditev vsebuje naslednje podatke: športno panogo, raven, ime organizatorja, države udeleženke.

Evidenca športnih objektov vsebuje naslednje podatke: naziv objekta, naslov objekta, ime in naslov lastnika objekta, ime in naslov upravljavca objekta, številko uporabnega dovoljenja in organ, ki je uporabno dovoljenje izdal, ter homologacijo športnega objekta.

Evidenca poklicnih športnikov vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, spol, datum rojstva, EMŠO, stalno ali začasno prebivališče, izobrazbo, športno panogo.

Evidenca zasebnih športnih delavcev vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, spol, datum rojstva, EMŠO, stalno ali začasno prebivališče, področje športne dejavnosti, strokovno izobrazbo ali usposobljenost.

Evidenca strokovnih delavcev v športu vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, spol, datum rojstva, EMŠO, stalno ali začasno prebivališče, naziv delodajalca, strokovno izobrazbo ali usposobljenost.

Evidenca javnih zavodov v športu vsebuje naslednje podatke: ime in sedež, ime in priimek direktorja, njegov poklic in izobrazbo, imena in priimke drugih zaposlenih, njihove poklice in izobrazbo.

Zoper odločitve pokrajin v zvezi z vpisom v evidence iz drugega odstavka tega člena je možna pritožba na ministrstvo za šolstvo in šport, ki opravlja strokovni nadzor nad delom pokrajin.«.


PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

395. člen

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
- Uredba o regionalnih razvojnih programih (Uradni list RS, št.31/06;
- Sklep o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2007-2013 (Uradni list RS, št. 23/06);
- Pravilnik o subjektih spodbujanja razvoja na regionalni ravni (Uradni list RS, št. 44/06 in 14/07).

(2) Predpisi iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do konca programskega obdobja 2007-2013, razen pravilnika iz tretje alineje prejšnjega odstavka, ki se uporablja do 30. junija leta, v katerem začnejo pokrajine z delom.

(3) Regionalni razvojni programi razvojnih regij, ki so jih sprejeli sveti regij za programsko obdobje 2007–2013 se do izteka veljavnosti štejejo za razvojne programe pokrajin, ustanovljenih na območju razvojnih regij.

(4) Lastniški deleži države v regionalnih razvojnih agencijah oziroma subjektih spodbujanja razvoja na regionalni ravni se s 1. januarjem leta, v katerem začnejo pokrajine z delom, neodplačno prenesejo na pokrajine, na območju katerih imajo subjekti sedež.

396. člen

(1) Pokrajina prevzame načrtovanje prostorskih ureditev pokrajinskega pomena najpozneje v šestih mesecih po konstituiranju prvega pokrajinskega sveta.

(2) Ministrstvo za okolje in prostor v roku iz prejšnjega odstavka prenese na pokrajino vse postopke, ki se v skladu s tem zakonom štejejo za postopke priprave prostorskih aktov za načrtovanje prostorskih ureditev pokrajinskega pomena, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona. Če se ta rok izteče v času, ko je tak prostorski akt javno razgrnjen, se prenos opravi takoj po končani javni razgrnitvi.

(3) Državni prostorski načrti za prostorske ureditve, ki so po določbah tega zakona prostorske ureditve pokrajinskega pomena, se štejejo za pokrajinske podrobne prostorske načrte.

(4) Ne glede na določbe tega zakona, se za dokončanje postopkov priprave in sprejema regionalnih prostorskih načrtov, ki bodo začeti pred začetkom uporabe tega zakona, uporabljajo tiste določbe Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), ki se nanašajo na vsebino in postopek priprave regionalnega prostorskega načrta, ter določbe Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07). Tako sprejeti regionalni prostorski načrti se po začetku uporabe tega zakona štejejo za pokrajinske podrobne prostorske načrte.

(5) Ministrstvo za okolje in prostor v roku iz prvega odstavka na pokrajino prenese tudi finančna sredstva, ki so bila v tekočem proračunskem obdobju predvidena za pripravo prostorskih aktov iz prejšnjega odstavka in še niso bila porabljena.

(6) Pokrajine morajo pokrajinske prostorske načrte pripraviti in sprejeti najpozneje v dveh letih po konstituiranju prvih pokrajinskih svetov.

(7) Do uveljavitve pokrajinskih prostorskih načrtov pokrajine pokrajinske podrobne prostorske načrte pripravljajo skladno z državnim strateškim prostorskim načrtom.

8) Vlada izda predpis iz 18. člena tega zakona v treh mesecih po konstituiranju prvih pokrajinskih svetov.

(9) Minister, pristojen za prostor, izda predpise iz 32. člena tega zakona v treh mesecih po konstituiranju prvih pokrajinskih svetov.

397. člen

(1) Ustanoviteljske pravice države v regijskem ali krajinskem parku se s 1. januarjem leta, v katerem začnejo pokrajine z delom, prenesejo na pokrajine, razen če je več kot 30 odstotkov območja takega parka na območju, ki je v skladu s predpisi določeno kot območje Natura 2000, ali če ima tak park poseben status na podlagi ratificirane mednarodne pogodbe.

(2) Vlada najpozneje do konca leta pred letom, v katerem začnejo pokrajine z delom, z uredbo določi parke nacionalnega pomena, v katerih se ustanoviteljske pravice ne prenesejo na pokrajine, in parke, v katerih postane ustanoviteljica posamezna pokrajina.

3) V roku iz prejšnjega odstavka določi vlada kot parke, v katerih postane ustanoviteljica pokrajina tudi parke, ko so bili ustanovljeni na podlagi predpisov, določenih v prvem odstavku 163. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04-uradno prečiščeno besedilo in 61/06-ZDRU-1), in v katerih so pretežno naravne vrednote naravnega pomena in so na območju dveh ali več občin ter ne spadajo med nacionalne parke iz prejšnjega odstavka.

398. člen


(1)Vlada najpozneje do konca leta pred letom, v katerem začnejo pokrajine z delom, z uredbo določi objekte vodne infrastrukture v lasti države, ki se neodplačno prenesejo v last pokrajinam s prvim dnem leta, v katerem začnejo z delom.

(2) Ministrstvo, pristojno za okolje in prostor, najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve uredbe iz prejšnjega odstavka, sklene s posamezno pokrajino pogodbo, na podlagi katere se preneseni objekti vodne infrastrukture vpišejo v zemljiško knjigo kot nepremično premoženje v lasti posamezne pokrajine, na območju katere ležijo.
399. člen

(1) Vse glavne ceste I. in II. reda, vse regionalne ceste I., II. in III. reda in pokrajinske kolesarske poti se s prvim dnem leta, v katerem začnejo pokrajine z delom, neodplačno prenesejo v last pokrajin.

((2) Ministrstvo, pristojno za promet, najpozneje v šestih mesecih po roku iz prejšnjega odstavka, sklene s posamezno pokrajino pogodbo, na podlagi katere se prenesene javne ceste in kolesarske poti vpišejo v zemljiško knjigo kot nepremično premoženje v lasti posamezne pokrajine, na območju katere ležijo. V zemljiško knjigo se vpišeta tudi služnost iz tretjega odstavka in posebna pravica uporabe površin iz četrtega odstavka 2. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo).

(3) S prvim dnem leta, v katerem začnejo z delom, pripadajo pokrajinam prihodki od letne dajatve za uporabo motornih vozil, in sicer posamezni pokrajini glede na stalno prebivališče oziroma sedež zavezanca.

400. člen

(1)Vlada najpozneje do konca leta pred letom, v katerem začnejo pokrajine z delom, z uredbo določi javne hidromelioracijske sisteme v lasti države, ki se neodplačno prenesejo v last pokrajinam s prvim dnem leta, v katerem začnejo z delom.

(2) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve uredbe iz prejšnjega odstavka, sklene s posamezno pokrajino pogodbo, na podlagi katere se preneseni objekti vpišejo v zemljiško knjigo kot nepremično premoženje v lasti posamezne pokrajine, na območju katere ležijo.

(3) V primeru, da posamezni objekti leži na območju več pokrajin, uredijo pokrajine medsebojna razmerja s pogodbo.

401. člen

(1) Kmetijska zemljišča v lasti države se s prvim dnem leta, v katerem začnejo pokrajine z delom, neodplačno prenesejo v last pokrajin, stavbna zemljišča v lasti države pa v last občin.

(2) Gozdovi, s katerimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in kmetijska zemljišča, ki so v skladu z zakonom opredeljena kot negozdna zemljišča, ki so ekološko oziroma funkcionalno povezana z gozdom in skupaj z njim zagotavljajo uresničevanje funkcij gozda, ostanejo v lasti Republike Slovenije.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, ostanejo kmetijska zemljišča, ki do roka iz prvega odstavka tega člena ne bodo vrnjena denacionalizacijskim upravičencem ali agrarnim skupnostim, v lasti Republike Slovenije kot zavezanke za vračilo. Do pravnomočne odločitve v denacionalizacijskem postopku upravlja z zemljišči pokrajina, na območju katere ležijo. Če denacionalizacijskemu zahtevku za vračilo kmetijskega zemljišča v naravi ni ugodeno, se zemljišče neodplačno prenese v last pokrajini, na območju katere leži.

(4) Ne glede na določbe tega člena ostanejo v lasti države stavbna in kmetijska zemljišča, ki so naravne vrednote v lasti države ali so na zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila država in v skladu s tem zakonom ne preidejo v pristojnost pokrajin.

(5) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, najpozneje v šestih mesecih po roku iz prvega odstavka tega člena, sklene s posamezno pokrajino oziroma občino pogodbo, na podlagi katere se prenesena kmetijska oziroma stavbna zemljišča vpišejo v zemljiško knjigo kot nepremično premoženje v lasti posamezne pokrajine oziroma občine, na območju katere ležijo.

402. člen

(1) Najpozneje v šestih mesecih po roku iz prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona se prenese posameznim pokrajinam prenesenim kmetijskim zemljiščem sorazmeren del namenskega premoženja in finančnih sredstev Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

(2) Pokrajine oziroma občine kot pravne naslednice vstopijo v pravne posle, ki jih je sklenil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije v okviru upravljanja s kmetijskimi in stavbnimi zemljišči, ki v skladu s tem zakonom postanejo njihova lastnina, do zadnjega dne leta pred letom, v katerem začnejo pokrajine z delom.

(3) Vsi prihodki od upravljanja in gospodarjenja s kmetijskimi in stavbnimi zemljišči, katerih podlaga so pravni posli iz prejšnjega odstavka, so od prvega dne leta, v katerem začnejo pokrajine z delom, prihodek proračuna pokrajine ali občine, na območju katere leži nepremičnina, za katero je pravni posel sklenjen.

403. člen

(1) Najpozneje v šestih mesecih po roku iz prvega odstavka 390. člena tega zakona se opravijo redna likvidacija Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, določi izvajalca preostalih nalog sklada ter prenos stvarnega in finančnega premoženja na pokrajine in občine v skladu s tem zakonom.

(2) Preostalo stvarno in finančno premoženje države v upravljanju sklada se po redni likvidaciji sklada prenese v upravljanje pristojnim državnim organom. Prihodki od upravljanja s preostalim premoženjem, katerih podlaga so pravni posli, ki jih je sklenil sklad do zadnjega dne leta pred letom, v katerem začnejo pokrajine z delom, so od prvega dne leta, v katerem začnejo pokrajine z delom, prihodek državnega proračuna.

(3) Javne uslužbence sklada, ki jih v skladu s tem zakonom ne prevzamejo pokrajine, prevzame ministrstvo, pristojno za gozdarstvo.

(4) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/93), uporablja pa se do roka iz prvega odstavka tega člena.

404. člen

(1) Ustanoviteljske pravice države v javnih zavodih, ki na področju šolstva izvajajo programe, za katere so v skladu s tem zakonom pristojne pokrajine, se prenesejo na pokrajine, in sicer ustanoviteljske pravice v javnih zavodih, na območju posamezne pokrajine z dnem konstituiranja prvega pokrajinskega sveta.

(2) Do sprejetja novih ustanovitvenih aktov javnih zavodov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo na dan prevzema ustanoviteljskih pravic veljavi akti, če niso v nasprotju s tem zakonom.

(3) Premoženje države v upravljanju oziroma uporabi javnih zavodov iz prvega odstavka tega člena postane s prvim dne leta, v katerem začnejo pokrajine z delom, lastnina pokrajin, če s tem zakonom ni drugače določeno.

(4) Ministrstvo, pristojno za šolstvo in šport, najpozneje v šestih mesecih po roku iz prejšnjega odstavka s pogodbo prenese neodplačno posameznim pokrajinam v last javno infrastrukturo in stvarno premoženje, ki ga uporabljajo javni zavodi, v katerih so v skladu s tem zakonom pokrajine pridobile ustanoviteljske pravice.

(5) Na podlagi pogodbe iz prejšnjega odstavka se prenesena javna infrastruktura in nepremično stvarno premoženje vpišejo v zemljiško knjigo kot javna infrastruktura in nepremično stvarno premoženje posamezne pokrajine.

(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena vlada na predlog ministra za šolstvo in šport najpozneje do zadnjega dne leta pred letom, v katerem začnejo pokrajine z delom, določi seznam premoženja, ki ostane v državni lasti. Vrednost premoženja na območju posamezne pokrajine, ki ostane v lasti države, ne sme presegati deset odstotkov vrednosti vsega premoženja v upravljanju vseh javnih zavodov iz prvega odstavka tega člena v posamezni pokrajini. Način in pogoji nadaljnje uporabe teh nepremičnin za potrebe javnih zavodov se določijo s pogodbo med ministrstvom, pristojnim za šolstvo in šport, in pokrajino.

405. člen

(1) Ustanoviteljstvo že ustanovljenih javnih glasbenih šol za izvedbo programa osnovnega glasbenega izobraževanja se z uveljavitvijo tega zakona ne spremeni.

(2) Ustanoviteljstvo se lahko prenese na pokrajino na podlagi zahteve občine, pri čemer pokrajina ne more prevzeti obveznosti, ki nastanejo pred prevzemom ustanoviteljstva.

406. člen

(1) Z dnem konstituiranja prvega pokrajinskega sveta se ustanoviteljske pravice države v Splošni bolnišnici Brežice, Splošni bolnišnici Celje, Splošni bolnišnici Izola, Splošni bolnišnici Jesenice, Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, Splošni bolnišnici Murska Sobota, Splošni bolnišnici Novo mesto, Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna, Splošni bolnišnici Jožeta Potrča Ptuj, Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca, Šempeter pri Novi Gorici, Splošni bolnišnici Trbovlje, Psihiatrični bolnišnici Begunje na Gorenjskem, Psihiatrični bolnišnici Idrija, Psihiatrični bolnišnici Ormož, Psihiatrični bolnišnici Vojnik, Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj, Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, Zavodu za zdravstveno varstvo Nova Gorica, Zavodu za zdravstveno varstvo Koper, Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor, Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota, Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto, Zavodu za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem prenesejo na pokrajino, na območju katere ima bolnišnica oziroma območni zavod sedež.

(2) Najpozneje v enem letu po konstituiranju prvega pokrajinskega sveta se Republika Slovenija in pokrajina, na območju katere je sedež bolnišnice, s pogodbo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih dogovorita glede ustanoviteljskih pravic in obveznosti ter sprejmeta ustrezne ustanovitvene akte za naslednje bolnišnice: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Univerzitetni klinični center Maribor, Onkološki inštitut Ljubljana, Psihiatrična bolnišnica Ljubljana in Inštitut za rehabilitacijo invalidov Ljubljana.

(3) Do sprejetja novih ustanovitvenih aktov javnih zavodov iz prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo na dan prevzema ustanoviteljskih pravic veljavni akti, če niso v nasprotju s tem zakonom. Pokrajine imenujejo svoje predstavnike v svete zavodov najpozneje v treh mesecih po prevzemu ustanoviteljstva.

(4) Premoženje države v upravljanju oziroma uporabi javnih zavodov iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena postane z dnem prevzema ustanoviteljskih pravic lastnina pokrajin.

(5) Ministrstvo za zdravje najpozneje v šestih mesecih po roku iz prejšnjega odstavka s pogodbo neodplačno prenese posameznim pokrajinam v last javno infrastrukturo in stvarno premoženje, ki ga uporabljajo javni zavodi, v katerih so v skladu s tem zakonom pokrajine pridobile ustanoviteljske pravice.

(6) Na podlagi pogodbe iz prejšnjega odstavka se prenesena javna infrastruktura in nepremično stvarno premoženje vpišeta v zemljiško knjigo kot javna infrastruktura in nepremično stvarno premoženje posamezne pokrajine.

(7) Ne glede na četrti odstavek tega člena Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za zdravje najpozneje do zadnjega dne leta pred letom, v katerem začnejo pokrajine z delom določi seznam premoženja, ki ostane v državni lasti. Vrednost premoženja na območju posamezne pokrajine, ki ostane v lasti države, ne sme presegati deset odstotkov vrednosti vsega premoženja v upravljanju vseh javnih zavodov iz prvega odstavka tega člena v posamezni pokrajini. Način in pogoji nadaljnje uporabe teh nepremičnin za potrebe javnih zavodov se določijo s pogodbo med Ministrstvom za zdravje in pokrajino.

407. člen

(1) Z dnem konstituiranja prvega pokrajinskega sveta se ustanoviteljske pravice in obveznosti države v javnih socialnih varstvenih zavodih, katerih ustanavljanje se s tem zakonom prenaša na pokrajine, prenesejo na pokrajine, na območju katerih imajo sedež. Prenos ustanoviteljskih pravic na pokrajine nima vpliva na morebitne soustanoviteljske pravice in premoženje drugih soustanoviteljev teh javnih zavodov.

(2) Do sprejetja novih ustanovitvenih aktov javnih zavodov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo na dan prevzema ustanoviteljskih pravic veljavni akti, če niso v nasprotju s tem zakonom. Pokrajine so dolžne imenovati svoje predstavnike v svete zavodov najkasneje v roku šestih mesecev po prevzemu ustanoviteljstva.

(3) Premoženje države v upravljanju oziroma uporabi javnih zavodov iz prvega odstavka tega člena, postane z dnem prevzema ustanoviteljskih pravic lastnina pokrajin.

(4) Obstoječe koncesijske in druge pogodbe, sklenjene med državo in tretjimi osebami, ostanejo v veljavi tudi po prenosu pristojnosti iz države na pokrajine. Pokrajina z dnem prenosa pristojnosti vstopi v vsa pogodbena razmerja, sklenjena med državo in tretjimi osebami.

(5) Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve najpozneje v šestih mesecih po prevzemu ustanoviteljstva s pogodbo prenese neodplačno posameznim pokrajinam v last javno infrastrukturo in stvarno premoženje, ki ga uporabljajo javni zavodi, v katerih so v skladu s tem zakonom pokrajine pridobile ustanoviteljske pravice.

(6) Na podlagi pogodbe iz prejšnjega odstavka se prenesena javna infrastruktura in nepremično stvarno premoženje vpišeta v zemljiško knjigo kot javna infrastruktura in nepremično stvarno premoženje posamezne pokrajine.

(7) Ne glede na tretji odstavek tega člena vlada na predlog ministra za delo, družino in socialne zadeve najpozneje do zadnjega dne leta pred letom, v katerem začnejo pokrajine z delom določi seznam premoženja, ki ostane v lasti države. Vrednost premoženja na območju posamezne pokrajine, ki ostane v lasti države, ne sme presegati deset odstotkov vrednosti vsega premoženja v upravljanju vseh javnih zavodov iz prvega odstavka tega člena v posamezni pokrajini. Način in pogoji nadaljnje uporabe teh nepremičnin za potrebe javnih zavodov se določijo s pogodbo med ministrstvom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve in pokrajino.

408. člen

(1) Najpozneje do zadnjega dne leta pred letom, v katerem začnejo pokrajine z delom, se s sklepom Vlade Republike Slovenije Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje reorganizira tako, da se izločijo območne enote zavoda in se organizirajo kot pokrajinski zavodi za zaposlovanje, ki jih prevzamejo pokrajine kot ustanoviteljice.

(2) Do sprejetja ustanovitvenega akta pokrajinskega zavoda za zaposlovanje opravlja pokrajina ustanoviteljske pravice in obveznosti na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka.

(3) Vlada s sklepom iz prvega odstavka tega člena določi javno infrastrukturo ter premoženje države, namenjeno za delovanje pokrajinskih zavodov za zaposlovanje, ki postane lastnina pokrajin. Pogodbe, s katerimi se posameznim pokrajinam prenese premoženje, sklene s pokrajinami ministrstvo, pristojno za delo, družino in socialne zadeve, najpozneje v šestih mesecih po prevzemu ustanoviteljstva v javnih zavodih iz prvega odstavka tega člena.

(4) Na podlagi pogodbe iz prejšnjega odstavka se prenesena javna infrastruktura in nepremično stvarno premoženje vpišeta v zemljiško knjigo kot javna infrastruktura in nepremično stvarno premoženje posamezne pokrajine.

409. člen

(1) Z dnem konstituiranja prvega pokrajinskega sveta se ustanoviteljske pravice države v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Pokrajinskem arhivu Maribor, Zgodovinskem arhivu Celje, Pokrajinskem arhivu Nova Gorica, Pokrajinskem arhivu Koper, Zgodovinskem arhivu Ptuj in Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica prenesejo na pokrajine, na območju katerih imajo sedež.

(2) Pokrajina, na območju katere ni sedeža arhiva sklene pogodbo o sofinanciranju dejavnosti arhiva na svojem območju s pokrajino, kjer je sedež pristojnega arhiva ali pa sporazumno z njo vstopi v soustanoviteljstvo arhiva.

(3) Hkrati s prenosom ustanoviteljskih pravic iz prvega odstavka se pokrajinam neodplačno preneseta v last državna kulturna infrastruktura in stvarno premoženje, ki ju uporabljajo javni zavodi iz prvega odstavka, ki se vpiše v zemljiško knjigo, na podlagi pogodbe sklenjene med ministrstvom, pristojnim za kulturo in posamezno pokrajino.

(4) Do sprejetja novih ustanovitvenih aktov javnih zavodov iz prvega odstavka se uporabljajo na dan prevzema ustanoviteljskih pravic veljavni akti.

410. člen

(1) S prvim dnem leta, v katerem začnejo pokrajine z delom, se pokrajinam neodplačno preneseta v last javna kulturna infrastruktura in stvarno premoženje v lasti države, ki ju uporabljajo območne enote in izpostave območnih enot sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti.

(2) Ministrstvo, pristojno za kulturo, najpozneje v šestih mesecih po roku iz prejšnjega odstavka sklene s posamezno pokrajino pogodbo, na podlagi katere se prenesena javna infrastruktura in nepremično stvarno premoženje iz prejšnjega odstavka vpišeta v zemljiško knjigo kot javna infrastruktura in nepremično stvarno premoženje posamezne pokrajine.

411. člen

(1) S prvim dnem leta, v katerem začnejo z delom, prevzamejo pokrajine obveznost financiranja javne službe naslednjih javnih zavodov: Slovenskega ljudskega gledališče Celje, Mestnega gledališča ljubljanskega, Slovenskega mladinskega gledališča, Lutkovnega gledališča Ljubljana, Lutkovnega gledališča Maribor, Pilonove galerije Ajdovščina, Galerije Božidar Jakac Kostanjevica, Arhitekturnega muzeja Ljubljana, Mednarodnega grafičnega likovnega centra Ljubljana, Umetnostne galerije Maribor, Galerije Murska Sobota, Obalne galerije Piran, Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec, Posavskega muzeja Brežice, Pokrajinskega muzeja Celje, Muzeja novejše zgodovine Celje. Mestnega muzeja Idrija, Medobčinskega muzeja Kamnik, Pokrajinskega muzeja Kočevje, Pokrajinskega muzeja Koper, Gorenjskega muzeja Kranj, Mestnega muzeja Ljubljana, Muzeja narodne osvoboditve Maribor, Pokrajinskega muzeja Maribor, Belokranjskega muzeja Metlika, Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, Goriškega muzeja Kromberk - Nova Gorica, Dolenjskega muzeja Novo mesto, Pomorskega muzeja Sergeja Mašere Piran, Notranjskega muzeja Postojna, Pokrajinskega muzeja Ptuj, Muzejev radovljiške občine, Koroškega pokrajinskega muzeja, Loškega muzeja Škofja Loka, Zasavskega muzeja Trbovlje in Muzeja Velenje, Prešernovo gledališče Kranj, Gledališče Koper, Gledališče Ptuj in Tolminski muzej, katerih ustanoviteljice so občine na njihovem območju, v obsegu, ki ga v skladu s 43. členom Zakona o financiranju občin (ZFO-1) (Uradni list RS, št. 123/06) zagotavlja ministrstvo, pristojno za kulturo, iz državnega proračuna.

(2) Pokrajina, na območju katere ima javni zavod iz prejšnjega odstavka sedež, postane soustanoviteljica javnega zavoda, katerega javno službo financira, ali v soglasju z občino oziroma občinami prevzame ustanoviteljske pravice v javnem zavodu v celoti. Če prevzame pokrajina ustanoviteljske pravice v javnem zavodu v celoti, prenese občina ustanoviteljica neodplačno pokrajini v last javno kulturno infrastrukturo, ki jo uporablja javni zavod.

(3) V last pokrajin se neodplačno prenese javna kulturna infrastruktura v lasti države, ki jo uporabljajo v prvem odstavku navedeni javni zavodi in se vpiše v zemljiško knjigo na podlagi pogodbe med ministrstvom, pristojnim za kulturo in posamezno pokrajino, ki jo skleneta najpozneje v šestih mesecih po prevzemu obveznosti financiranja iz prvega odstavka tega člena.

412. člen

(1) S prvim dnem leta, v katerem začnejo z delom, začnejo pokrajine opravljati za pokrajinske ceste na svojem območju vse naloge, ki jih po Zakonu o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) opravlja za državne ceste Direkcija Republike Slovenije za ceste. Javne uslužbence, zaposlene v direkciji, prevzamejo pokrajine, in sicer: zaposlene v enotah direkcije neposredno pokrajina, na območju katere je oseba zaposlena, preostale zaposlene pa na podlagi uredbe, s katero vlada na podlagi zakona, ki ureja pokrajine, določi ukrepe za zagotovitev kadrovskih, prostorskih in drugih pogojev za začetek dela pokrajin.

(2) S prvim dnem leta, v katerem začnejo z delom, začnejo pokrajine opravljati za pokrajinske ceste na svojem območju vse naloge, ki jih po Zakonu o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) opravlja za državne ceste Prometni inšpektorat Republike Slovenije. Javne uslužbence, ki opravljajo prenesene naloge, prevzamejo pokrajine, in sicer: javne uslužbence zaposlene v enotah inšpektorata neposredno pokrajina, na območju katere je oseba zaposlena, preostale pa na podlagi uredbe, s katero vlada na podlagi zakona, ki ureja pokrajine, določi ukrepe za zagotovitev kadrovskih, prostorskih in drugih pogojev za začetek dela pokrajin.

413. člen

Pokrajina s prvim dnem leta, v katerem začne z delom, prevzame zaposlene javne uslužbence območnih enot oziroma izpostav območnih enot Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti s svojega območja.

414. člen

(1) S prvim dnem leta, v katerem začne z delom, prevzame pokrajina kot delodajalec od državnih organov javne uslužbence, ki bodo do tega dne opravljali na pokrajino, prenesene naloge, in javne uslužbence v skladu z uredbo, s katero bo vlada ob upoštevanju sorazmernosti na pokrajino prenesenih nalog določila ukrepe za zagotovitev kadrovskih, prostorskih in drugih pogojev za začetek dela pokrajine.

(2) Če zaradi prenosa nalog na pokrajino pride do ukinitve organa ali osebe javnega prava, pokrajina prevzame vse javne uslužbence, ki so bili zaposleni pri tem delodajalcu, če s tem zakonom ni drugače določeno.

(3) Z dnem prevzema javnih uslužbencev iz prvega in drugega odstavka tega člena delovno razmerje tem javnim uslužbencem preneha in se z naslednjim dnem ponovno sklene pri novem delodajalcu, brez objave oziroma javnega natečaja. Pri tem javni uslužbenci obdržijo enakovredna delovna mesta ter vse pravice in obveznosti, pridobljene s pogodbo o zaposlitvi oziroma z drugim aktom pri prejšnjem delodajalcu.

(4) Pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki so jih imeli javni uslužbenci pri delodajalcu prenosniku na dan prevzema, preidejo na pokrajino.

(5) Glede trajanja zagotavljanja pravic in obveznosti iz kolektivne pogodbe, poslabšanja pravic iz pogodbe o zaposlitvi iz objektivnih razlogov, odškodninske odgovornosti ter odklonitve prehoda javnih uslužbencev se v primeru iz prvega in drugega odstavka tega člena uporablja določba 73. člena Zakona o delovnih razmerjih.

(6) Na uradniška delovna mesta v pokrajinski upravi, ki ne bodo zasedena v skladu s prejšnjimi odstavki, se v uradniške nazive imenujejo posamezniki v skladu z določbami zakona, ki ureja javne uslužbence, po izvedenem postopku javnega natečaja.

415. člen

(1) S prvim dnem leta, v katerem začnejo pokrajine z delom, preneha veljati Uredba o preoblikovanju družbe RSC Mežica, d.o.o. (Uradni list RS, št. 32/95 in 87/97).

(2) Pokrajinski svet sprejme v roku šest mesecev po svojem konstituiranju Odlok o preoblikovanju družbe RSC Mežica, d.o.o..

(3) Uredba iz prvega odstavka tega člena se uporablja do sprejema odloka iz drugega odstavka tega člena.

416. člen

(1) S prvim dnem leta, v katerem začnejo pokrajine z delom, preneha veljati Uredba o preoblikovanju podjetja Rudnik živega srebra Idrija, p.o. (Uradni list RS, št. 32/95 in 55/06).

(2) Pokrajinski svet sprejme v roku šest mesecev po svojem konstituiranju Odlok o preoblikovanju Podjetja Rudnik živega srebra Idrija p.o.

(3) Uredba iz prvega odstavka tega člena se uporablja do sprejema odloka iz drugega odstavka tega člena.

417. člen

(1) S prvim dnem leta, v katerem začnejo pokrajine z delom, prenehajo veljati: Uredba o ustanovitvi družbe Rudnik Kanižarica v zapiranju d.o.o. (Uradni list RS, št. 42/95 in108/00), Uredba o ustanovitvi družbe Rudnik Senovo v zapiranju d.o.o. (Uradni list RS, št. 42/95 in 21/03) in Uredba o ustanovitvi družbe Rudnik Zagorje v zapiranju d.o.o. (Uradni list RS, št. 42/95, 108/00 in 4/05).

(2) Pokrajinski sveti sprejmejo v roku šest mesecev po svojem konstituiranju Odlok o ustanovitvi družbe Rudnik Kanižarica v zapiranju d.o.o., Odlok o ustanovitvi družbe Rudnik Senovo v zapiranju d.o.o. in Odlok o ustanovitvi družbe Rudnik Zagorje v zapiranju d.o.o..

(3) Uredbe iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo do sprejema odlokov iz drugega odstavka tega člena.

418. člen


(1)Vlada najpozneje do konca leta pred letom, v katerem začnejo pokrajine z delom, z uredbo določi objekte rudniške infrastrukture rudnikov Mežica, Idrija, Kanižarica, Senovo, Zagorje, Trbovlje–Hrastnik v lasti države, ki se neodplačno prenesejo v last pokrajinam s prvim dnem leta, v katerem začnejo z delom.

(2) Ministrstvo, pristojno gospodarstvo, najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve uredbe iz prejšnjega odstavka, sklene s posamezno pokrajino pogodbo, na podlagi katere se preneseni objekti rudniške infrastrukture vpišejo v zemljiško knjigo kot nepremično premoženje v lasti posamezne pokrajine, na območju katere ležijo.

419. člen


Do začetka dela pristojnih pokrajinskih organov, so za opravljanje s tem zakonom določenih nalog pokrajin pristojni organi in subjekti, ki jih opravljajo ob uveljavitvi tega zakona.

420. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

S spremenjenim 62. členom ZPNačrt se na novo opredeli namen pokrajinskega prostorskega načrta kot instrumenta povezovanja in preverjanja sektorskih politik na ravni pokrajine ter obenem instrumenta usmerjanja prostorskega načrtovanja na občinski ravni in usklajevanja prostorskega načrtovanja na medobčinski ravni.
Pokrajinski prostorski načrt se izdeluje za celotno območje pokrajine in predvsem usmerja načrtovanje na občinski ravni, ki vpliva na območje več občin in je pomembno za pokrajino in določa prostorske ureditve pokrajinskega pomena.
Spremeni se 63. člen ZPNačrt, ki določa vsebino pokrajinskega prostorskega načrta. Pokrajinski prostorski načrt za celotno območje pokrajine določa:
- izhodišča in cilje prostorskega razvoja pokrajine,
- zasnovo prostorskega razvoja z usmeritvami za prostorsko načrtovanje na občinski ravni;
- prostorske ureditve pokrajinskega pomena, ki so predmet načrtovanja s pokrajinskim podrobnim prostorskim načrtom z usmeritvami za načrtovanje.
Podrobnejšo vsebino pokrajinskega prostorskega načrta predpiše minister za prostor.

Spremeni se 64. člen ZPNačrt tako, da se določi način, kako se v pokrajinskem prostorskem načrtu opredelijo izhodišča in cilji prostorskega razvoja pokrajine.

Spremeni se 65. člen ZPNačrt, ki podrobneje opredeli zasnovo prostorskega razvoja z usmeritvami za prostorsko načrtovanje na občinski ravni. Z zasnovo prostorskega razvoja se določi:
- omrežja naselij z razmestitvijo dejavnosti,
- povezave urbanih in podeželskih območij,
- omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture,
- območij izkoriščanja naravnih virov in njihove sanacije ter ogroženih območij ter
- območij arhitekturne identitete, krajinske prepoznavnosti in območij razpršene poselitve.
S pokrajinskim prostorskim načrtom se določijo tudi usmeritve za načrtovanje omrežij, povezav in območij na občinski ravni.

Spremeni se 66. člen ZPNačrt, ki določa, da se v pokrajinskem prostorskem načrtu se določijo območja, za katera se pripravi pokrajinski podrobni prostorski načrt, in zasnovo posameznih prostorskih ureditev pokrajinskega pomena z usmeritvami za njegovo pripravo.

Spremeni se 67. člen ZPNačrt, ki opredeljuje začetek priprave osnutka pokrajinskega prostorskega načrta. Postopek priprave pokrajinskega prostorskega načrta se začne s sklepom, ki ga sprejme predsednik pokrajine in ga objavi v uradnem glasilu in v svetovnem spletu ter ga pošlje ministrstvu in sosednjim pokrajinam. Sklep vsebuje oceno stanja in razloge za pripravo pokrajinskega prostorskega načrta, območje prostorskega načrta, kadar gre za spremembe in dopolnitve pokrajinskega prostorskega načrta, način pridobitve strokovnih rešitev, roke za pripravo pokrajinskega prostorskega načrta in njegovih posameznih faz in navedbo nosilcev urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovane prostorske ureditve iz njihove pristojnosti.

Spremeni se 68. člen ZPNačrt, ki določa, da pokrajina pripravi osnutek pokrajinskega prostorskega načrta na podlagi prikaza stanja prostora, usmeritev iz državnega strateškega prostorskega načrta in državnega prostorskega načrta ter razvojnih potreb pokrajine.

Novi členi ZPNačrt od 68.a do 68.g člena, ki na novo določajo postopek priprave pokrajinskega prostorskega načrta vse do njegovega sprejema. Pokrajinski prostorski načrt in regionalni razvojni program pokrajine morata biti med seboj usklajena. Ko je osnutek pokrajinskega prostorskega načrta pripravljen, ga mora pokrajina poslati nosilcem urejanja prostora z namenom pridobitve smernic. V drugi fazi pokrajina pripravi dopolnjen osnutek pokrajinskega prostorskega načrta. Ključen element v postopku priprave predloga pokrajinskega prostorskega načrta je uskladitev osnutka s smernicami različnih ministrstev oziroma nosilcev javnih pooblastil. V kolikor pokrajina ne more zaradi vsebine smernic uskladiti osnutka pokrajinskega prostorskega načrta, o tem obvesti ministrstvo za prostor, ki uskladitev smernic opravi namesto nje. Če je smernica v nasprotju z razvojno vizijo pokrajine, ministrstvo na pobudo pokrajine skliče usklajevalni sestanek na katerem ministrstvo, nosilec, ki je izdal predmetne smernice ter pokrajina proučijo alternativne možnosti smernic in izberejo rešitev, ki ustreza pokrajini in nosilcu. Če se na usklajevalnem sestanku ne doseže sporazumne rešitve odločitev v zvezi s tem sprejme Vlada RS. Ob upoštevanju smernic nosilcev urejanja prostora pokrajina dopolni osnutek pokrajinskega prostorskega načrta. Za posamezne prostorske ureditve se lahko pripravijo variantne rešitve. Variantne rešitve se ovrednoti in medsebojno primerja s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. Pokrajina dopolnjeni osnutek pokrajinskega prostorskega načrta javno razgrne za 30 dni in v tem času zagotovi tudi njegovo javno obravnavo. Postopek sodelovanja javnosti je podobno urejen kot pri državnih in občinskih prostorskih aktih. Lastniki zemljišč, katerim se z javno razgrnjenim prostorskim načrtom spreminja namenska raba, morajo biti o javni razgrnitvi in obravnavi prostorskega načrta posebej opozorjeni in obveščeni. Pokrajina mora v času javne razgrnitve dopolnjen osnutek pokrajinskega prostorskega načrta poslati vsem občinam na območju pokrajine in jih pozvati, da posredujejo pripombe in predloge, ki jih imajo v zvezi dopolnjenim osnutkom pokrajinskega prostorskega načrta. Pokrajina mora o njenih stališčih do morebitnih pripomb in predlogov, ki so jih v okviru javne razgrnitve dopolnjenega osnutka pokrajinskega prostorskega načrta podali lastniki zemljišč in občine, le-te posebej obvestiti. Pokrajina pripravi predlog pokrajinskega prostorskega načrta na podlagi stališč so pripomb ter predlogov javnosti in občin ter ga pošlje nosilcem urejanja prostora v mnenje. Predlog pokrajinskega prostorskega načrta preuči tudi ministrstvo za prostor in pripravi svoje mnenje s stališča poselitve ter preveri ali predlog pokrajinskega prostorskega načrta vsebuje z zakonom določene sestavine, ali temelji na prikazu stanja prostora in ali upošteva usmeritve in določitve državnih prostorskih aktov. Pokrajina po pridobitvi mnenj nosilcev urejanja prostora posreduje predlog pokrajinskega prostorskega načrta ministrstvu v potrditev. Ministrstvo nato s sklepom potrdi predlog pokrajinskega prostorskega načrta, če je iz mnenj ministrstev razvidno, da so v predlogu pokrajinskega prostorskega načrta smernice upoštevane. Ministrstvo mora izdati sklep o potrditvi pokrajinskega prostorskega načrta oziroma njegovo potrditev predložiti v odločanje vladi v roku 75 dni od prejema predloga. V kolikor tega v tem roku ne stori, se šteje, da je predlog potrjen. Zoper sklep vlade ni možna pritožba, možno pa je začeti upravni spor. Tega je možno začeti tudi v primeru, da vlada o potrditvi predloga pokrajinskega prostorskega načrta ne odloči v roku 30 dni. Pokrajinski prostorski načrt sprejme pokrajinski svet z odlokom, ki ga objavi v uradnem glasilu.

Za 68.g členom doda novo poglavje 5.2. Pokrajinski podrobni prostorski načrt ter novo podpoglavje 5.2.1. Namen in vsebina pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta ter dva nova člena, 68.h in 68. i, ki določata namen in vsebino pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta. Pokrajinski podrobni prostorski načrt je prostorski akt, s katerim se na podlagi prikaza stanja prostora, državnih prostorskih aktov in pokrajinskega prostorskega načrta načrtujejo prostorske ureditve pokrajinskega pomena na območju pokrajine. S pokrajinskimi podrobnimi prostorskimi načrti se uresničuje pokrajinski prostorski načrt. Pokrajinski podrobni prostorski načrt je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov. Z uveljavitvijo pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta se šteje, da so spremenjeni oziroma dopolnjeni občinski prostorski akti v delu in za območja, ki jih obsega pokrajinski podrobni prostorski načrt.
Pokrajinski podrobni prostorski načrt vsebuje:
- prikaz in opis območja pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta, ki obsega območja posamezne ali posameznih načrtovanih prostorskih ureditev in z njimi prostorsko in funkcionalno povezanih območij,
- prikaz in opis umestitve načrtovane prostorske ureditve v prostor s prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki zajema načrtovane in obstoječe objekte, omrežja, površine in druge posege v prostor, ki jih pokrajinski podrobni prostorski načrt zadeva,
- prikaz namenske rabe prostora in enot urejanja prostora na območju pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta, ki se jo določi kot podrobnejšo namensko rabo glede na prostorsko ureditev,
- program ukrepov za izvajanje pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta,
- vsebino, obliko in način priprave pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta podrobneje predpiše minister, pristojen za prostor.

Za 68.i členom doda novo poglavje z naslovom 5.2.2. Postopek priprave pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta ter novi členi, od 68.j do vključno 68.p člena. Postopek priprave pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta občine se začne s sklepom, ki ga sprejme predsednik pokrajine. Sklep lahko določa tudi obveznosti v zvezi s financiranjem priprave pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta. Pokrajina pripravi osnutek pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta na podlagi prikaza stanja prostora, pokrajinskega prostorskega načrta, izraženih investicijskih namer pokrajine in njenih prioritet ter izraženih investicijskih namer drugih oseb. Pokrajina pošlje osnutek pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta nosilcem urejanja prostora, da dajo smernice. Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v roku iz drugega odstavka odloči, ali je za pokrajinski podrobni prostorski načrt treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje. Ob upoštevanju smernic pokrajina dopolni osnutek pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta. Za posamezne prostorske ureditve se lahko pripravijo variantne rešitve. Variantne rešitve se ovrednoti in medsebojno primerja s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. Če je za pokrajinski podrobni prostorski načrt treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, pokrajina za dopolnjen osnutek pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta zagotovi okoljsko poročilo in ga skupaj z dopolnjenim osnutkom pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta pošlje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja. Pokrajina dopolnjeni osnutek pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta javno razgrne za 30 dni in v tem času zagotovi tudi njegovo javno obravnavo. Postopek sodelovanja javnosti je podobno urejen kot pri državnih in občinskih prostorskih aktih. Lastniki zemljišč, katerim se z javno razgrnjenim prostorskim načrtom spreminja namenska raba, morajo biti o javni razgrnitvi in obravnavi prostorskega načrta posebej opozorjeni in obveščeni. Pokrajina mora v času javne razgrnitve dopolnjen osnutek pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta poslati občinam, ki jih zajema predlog pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta, da posredujejo pripombe in predloge, ki jih imajo v zvezi dopolnjenim osnutkom pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta. Pokrajina mora o njenih stališčih do morebitnih pripomb in predlogov, ki so jih v okviru javne razgrnitve dopolnjenega osnutka pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta podali lastniki zemljišč in občine, le-te posebej obvestiti. Pokrajina pripravi predlog pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta na podlagi stališč do pripomb ter predlogov javnosti in občin ter ga pošlje nosilcem urejanja prostora v mnenje. Ministrstva se v mnenju opredelijo tudi o sprejemljivosti vplivov pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta na okolje s stališča svoje pristojnosti in jih pošljejo tudi ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja. Na podlagi mnenj ministrstev iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, odloči o sprejemljivosti vplivov izvedbe pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta, skladno z Zakonom o varstvu okolja. Pokrajina po pridobitvi mnenj nosilcev urejanja prostora ter potrdila, da so vplivi izvedbe pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta na okolje sprejemljivi, posreduje usklajen predlog pokrajinskega podrobnega prostorskega načrta pokrajinskemu svetu v sprejem. Pokrajinski podrobni prostorski načrt sprejme pokrajinski svet z odlokom, ki ga