- Dežela Štajerska: Steiermaerkisches Raumordnungsgesetz (LGBI. Nr. 127/1974);
- Dunaj: Bauordnung fuer Wien (LGBI Nr. 41/2005);
- Koroška: Kärntner Raumordnungsgesetz - K-ROG, 1969.

- Das Ziviltechnikergesetz 1993, 156/1994, 137/2005;
- Gewerbeordnung (BGBl. 194/1994) s podzakonskima aktoma:
- Baumeisterverordnung
- Technische Büros / Ingenieurbüros – Zugangsvoraussetzun – Verordnung 2003.

1. ustrezna študijska smer,
2. praktične izkušnje – obvezna triletna praksa leta bodisi kot redna zaposlitev, samozaposlitev ali v javni upravi,
3. izpit za civilnega tehnika.

- Berlinski zakon o arhitekturni in inženirski zbornici: Berliner Architekten und Baukammergesetz (ABKG 2006);
- Hamburški zakon o arhitektih: Hamburgisches Architektengesetz (HmnArchG 2006);
- Zakon o bavarski arhitekturni in inženirski zbornici (Baukammerngesetz – 2007).

Gradbeno dokumentacijo za postavitev in spremembo stavb, za kateri je treba imeti dovoljenje, mora podpisati za gradbene predloge pooblaščeni projektant. Pooblaščenec za gradbene predloge je:

- kdor ima na podlagi bavarskega zakona o arhitektih pravico do uporabe naziva "arhitekt" ali
- kdor je vpisan v seznam inženirjev, pooblaščenih za gradbene predloge Bavarske inženirske zbornice za gradbeništvo.

V seznam inženirjev, pooblaščenih za izdelavo gradbenih podlag se lahko vpiše, kdor lahko v skladu z zakonom o gradbenih inženirjih uporablja strokovni naziv »inženir« in je vsaj tri leta opravljal praktična dela v tej stroki ali državljan države EU ali EEA, ki lahko v skladu z navedenim zakonom uporablja ta naziv.

Za gradbene predloge za stanovanjske stavbe z največ tremi stanovanji in druge manjše objekte so lahko pooblaščeni tudi pripadniki strok arhitekture, visoke gradnje ali gradbeništva, ki lahko po Zakonu o varovanje strokovnega naziva »Inženir in inženirka« uporabljajo strokovni naziv inženir ali inženirka, ter državno priznani tehniki stroke gradbene tehnike in mojstri gradbeništva in tesarstva .

Zaščita naziva

Navedeni nemški deželni zakoni večinoma urejajo tudi družbe, ki lahko v svojem imenu (firmi) uporabljajo nazive »arhitekturni« ipd. (gl. npr. 10. člen Hamburškega zakona o arhitektih) Tako so lahko poimenovane le tiste gospodarske družbe, ki so vpisane v register družb pri zbornici. V register se vpišejo gospodarske in civilne družbe, ki:

- imajo zavarovano odgovornost za škodo,
- ki so v večinski lasti članov zbornice za arhitekturo ali v inženirski zbornici,
- ki jo vodijo člani zbornice
- in kjer tretje osebe ne morejo uveljavljati svojih interesov.

- samostojno v obliki svobodnega poklica,
- kot družbenik arhitekturnega podjetja,
- kot zaposleni delavec pri arhitektu ali v arhitekturnem podjetju,
- kot državni uradnik,
- kot zaposleni delavec pri raziskovalno-razvojni organizaciji, ki dela v imenu in za račun države ali lokalnih skupnosti na področju urejanja prostora in urbanizma,
- kot zaposleni delavec ali družbenik fizične ali pravne osebe, ki gradi izključno za svojo rabo in se ne ukvarja z razvojnimi projekti, financiranjem, gradnjo, obnovo, prodajo stavb ali njihovim dajanjem v najem ali nakupom ali prodajo zemljišč ali gradbenih elementov in materialov,
- kot zaposleni delavec kmetijske družbe kolektivnega interesa za ruralni habitat.

- opravlja le dejavnosti arhitekture in urejanja prostora,
- arhitekti morajo biti večinski lastniki osnovnega kapitala družbe,
- fizične in pravne osebe, ki niso arhitekti, ne smejo imeti več kakor 25% glasovalnih pravic.

Razlogi, zakaj je postopek ali druga administrativna obveznost nujno potrebna, in javni interes, ki se s tem dosega; dokazi, da javnega interesa ni mogoče doseči na drug, za stranke enostavnejši način	Zakon ne uvaja nobenih bistvenih novih administrativnih ovir oziroma številne obstoječe administrativne ovire v veljavnih predpisih odpravlja. Zakon sicer uvaja obveznost vpisa stažistov v imenik stažistov, ki se uvaja zaradi lažjega evidentiranja in kasnejšega dokazovanja pridobivanja delovnih izkušenj in bo torej bistveno pospešil podeljevanje nazivov po izpolnitvi pogoja po predhodnem stažiranju. To je potrebno zaradi večjega nadzora nad posamezniki, ki nastopajo na trgu še pred pridobitvijo poklicnega naziva in zaradi dviga kvalitete, kar je vse v javnem interesu.
Spoštovanje načela »vse na enem mestu« - načelo, da stranki ni treba opravljati zadev, ki se nanašajo na en življenjski oziroma poslovni dogodek, na več mestih; kraj izvajanja storitve oziroma obveznosti	Zakon spoštuje načelo »vse na enem mestu«.
Poraba časa in stroški (upravna taksa, plačilo storitve, .), ki jih stranki povzroča postopek ali obveznost	Zakon ne vpliva na porabo časa in stroške za stranko v zvezi s postopki.
Dokumentacija, ki jo bo morala predložiti stranka za izvedbo postopka; zmanjšanje obsega dokumentov, ki jih mora predložiti, oziroma obrazložitev, zakaj zmanjšanja ni.	Zakon zmanjšuje zahteve po obsegu dokumentacije, ki jo mora predložiti stranka.
Način plačevanja storitve, upravne takse ... (z gotovino, s kreditnimi in plačilnimi karticami, po e-moneti, drugo).	Zakon ne vsebuje določb o načinu plačevanja storitev in taks.
Področje in življenjski oziroma poslovni dogodek na portalu e-uprave, na katerega se dogodek nanaša, oziroma predlog za uvedbo drugega dogodka	Področje zakona je med življenjskimi dogodki že pokrito, zato ni potrebe po uvedbi dodatnega dogodka.
Dodaten prostor za navedbo predloga novega dogodka
Obseg postopka, ki ga bo mogoče opraviti po elektronski pošti in drugih sodobnih poteh, oziroma obrazložitev, zakaj to ne bo mogoče.	Za postopke, ki jih ureja zakon, se uporabljajo predpisi o upravnem postopku in možnosti, ki jih ta zakon daje za sodobno elektronsko komuniciranje z organi.
Podatki, potrebni za izvedbo postopka, ki jih bo pristojni organ pridobil sam iz uradnih evidenc, in način pridobivanja teh podatkov	Za postopke, ki jih ureja zakon, se uporabljajo predpisi o upravnem postopku in možnosti, ki jih ta zakon daje za sodobno elektronsko komuniciranje z organi.

- prostorsko načrtovanje omogoča skladen prostorski razvoj z obravnavo in usklajevanjem razvojnih in varstvenih interesov v prostoru, in s tem prispeva h kakovosti, uporabnosti in funkcionalnosti grajenega prostora in k ohranjanju narave, naravnih virov in kulturnih vrednot,
- je arhitektura izraz kulture in da arhitekturna ustvarjalnost, kakovost objektov, njihova skladna postavitev v okolje, spoštovanje naravnega in urbanega okolja in dediščine bistveno prispevajo h kakovosti in funkcionalnosti zgradb in njihove okolice, k oblikovni in bivalni kakovosti mest in drugih naselij,
- so inženirske storitve pri graditvi objektov bistvenega pomena pri načrtovanju in ustvarjanju grajenega prostora in ključne za izpolnjevanje bistvenih zahtev, kar zagotavlja zanesljivost, ki vključuje varnost, uporabnost in trajnost ter gospodarnost objektov,
je določitev pogojev in pravil za opravljanje dejavnosti in storitev na področju prostorskega načrtovanja, arhitekturnega, krajinsko-arhitekturnega in inženirskega projektiranja in drugih storitev pri graditvi objektov v javnem interesu.

(2) Ta zakon za izvajanje Direktive ES št. 2005/36 Evropskega parlamenta in Sveta o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L št. 255/2005 z dne 7. septembra 2005, str. 22-142) ureja določena vprašanja v zvezi s priznavanjem poklicnih kvalifikacij in pridobitve pravice za opravljanje storitev iz prvega odstavka 2. člena tega zakona za državljane ali državljanke (v nadaljnjem besedilu: državljani) držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švice (v nadaljnjem besedilu: države članice EU), ki so kvalifikacijo pridobili v drugi državi članici EU.

(3) Ta zakon za izvajanje Direktive ES št. 2006/123 Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu (UL L št. 376/2006 z dne 12. decembra 2006, str. 36-68) ureja pogoje za opravljanje storitev oziroma storitvenih dejavnosti na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov ponudnikov, ki so ustanovljeni oziroma imajo sedež v eni od držav članic EU in ki v državi članici EU opravljajo to storitveno dejavnost.

(2) Ta zakon ureja tudi status poklicnih zbornic (v nadaljnjem besedilu: zbornice) na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, postopek njihovega ustanavljanja, delovanja, preoblikovanja in prenehanja ter preoblikovanja Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZAPS) in Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IZS).

(3) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen kakor izrazi, opredeljeni v predpisih, ki urejajo graditev objektov in prostorsko načrtovanje.

2. UDELEŽENCI PRI PROSTORSKEM NAČRTOVANJU IN GRADITVI OBJEKTOV

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je lahko odgovorni vodja izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta posameznik s poklicnim nazivom prostorski načrtovalec, arhitekt ali arhitektka (v nadaljnjem besedilu: arhitekt) ali krajinski arhitekt ali krajinska arhitektka (v nadaljnjem besedilu: krajinski arhitekt) in sicer tisti izmed njih, ki po svoji strokovni izobrazbi ustreza glede na prevladujočo vrsto načrtovanih prostorskih ureditev.

(3) Vodenje izdelave prostorskega akta obsega organizacijo in vodenje skupine strokovnjakov ali strokovnjakinj (v nadaljnjem besedilu: strokovnjak), ki izdelujejo prostorski akt, in skrb za strokovnost, popolnost, skladnost in zakonitost izdelanega prostorskega akta.

(4) Skupino strokovnjakov iz prejšnjega odstavka sestavi odgovorni vodja izdelave prostorskega iz strokovnjakov s pridobljeno najmanj višješolsko izobrazbo s področja arhitekture, krajinske arhitekture, urbanizma ali prostorskega načrtovanja, gradbeništva, geografije, regionalnega planiranja, geodezije, ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varovanja zdravja ljudi, urejanja voda, varstva okolja, ohranjanja narave, prometa in druge gospodarske javne infrastrukture, prava, urbane ekonomije, socialnih zadev, sociologije, psihologije, agronomije in gozdarstva.

(5) Na predlog odgovornega vodje izdelave prostorskega akta ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) ali samoupravna lokalna skupnost (v nadaljnjem besedilu: lokalna skupnost) glede na vsebino ali vrsto del pri pripravi prostorskega akta potrdi, da v delovno skupino ni treba vključiti vseh strokovnjakov iz področij iz prejšnjega odstavka ali da je treba v delovno skupino vključiti tudi strokovnjake z drugih področij.

(6) Če je odgovorni vodja izdelave prostorskega akta sam strokovnjak s katerega od področij iz četrtega odstavka, mu v delovno skupino ni treba vključiti drugega strokovnjaka s tega področja.

3. PRAVILA ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI IN STORITEV IN NA PODROČJU PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA IN GRADITVE OBJEKTOV

(2) Če arhitekt, krajinski arhitekt ali pooblaščeni inženir opravlja storitve zastopanja ali prodaje gradbenih proizvodov, naprav in opreme, mora o tem seznaniti investitorja in mu predložiti v podpis pisno izjavo o seznanitvi s tem dejstvom.

(3) Odgovorni nadzornik za objekt, za gradnjo katerega opravlja gradbeni nadzor, ne sme biti tudi odgovorni vodja del ali dobavitelj gradbenih proizvodov, naprav in opreme. Odgovorni nadzornik tudi ne sme biti v nobeni poslovni povezavi, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v zakonski zvezi z navedenimi osebami.

(4) Odgovorni revident za objekt, za katerega opravlja revidiranje, ne sme biti imenovan tudi za odgovornega projektanta. Odgovorni revident tudi ne sme biti v nobeni poslovni povezavi, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v zakonski zvezi z navedenimi osebami.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavarovanje odgovornosti za svoje člane organizira in prevzame pristojna zbornica, za kar ji člani plačajo nadomestilo. Zavarovanje odgovornosti iz prejšnjega odstavka se lahko izkaže tudi z zavarovanjem odgovornosti projektanta, revidenta, nadzornika in izvajalca, v imenu katerega posameznik opravlja te storitve, če to zavarovanje krije obvezno vsebino zavarovanja odgovornosti za škodo po tem zakonu.

(3) Če je posameznik državljan države članice EU, se kot veljavno zavarovanje upošteva tudi zavarovanje, sklenjeno v drugi državi članici EU, če se razteza veljavnost takšnega zavarovanja na ozemlje Republike Slovenije in če je to zavarovanje enakovredno zavarovanju, ki se zahteva od slovenskih državljanov.

(2) Podrobnejšo obvezno vsebino zavarovanja določi uredba vlade.

4. POGOJI ZA PRIDOBITEV POKLICNIH NAZIVOV IN POOBLASTIL

- ki ima pridobljeno najmanj izobrazbo po študijskem programu druge stopnje s področja prostorskega ali urbanističnega načrtovanja, arhitekture ali krajinske arhitekture ali smeri, ki ima v svojem predmetniku tudi urbanistično in prostorsko načrtovanje,
- ki je po pridobljeni izobrazbi iz prejšnje alineje opravil stažiranje v skupnem trajanju treh let in sicer na področju opravljanja storitev prostorskega načrtovanja pri prostorskih načrtovalcih, v državnih organih ali v organih lokalnih skupnosti in
- ki ima opravljen strokovni izpit za prostorsko načrtovanje.

- ki ima pridobljeno najmanj izobrazbo po študijskem programu druge stopnje arhitekturne smeri,
- ki je po pridobljeni izobrazbi iz prejšnje alineje opravil s tem zakonom določeno stažiranje v skupnem trajanju treh let na področju arhitekturnega projektiranja, opravljenega pri odgovornem projektantu,
- ki ima opravljen strokovni izpit za projektiranje za področje arhitekturne stroke in
- ki ni vpisan v razvid samozaposlenih v kulturi in nima pravice do financiranja prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje po zakonu, ki ureja uresničevanje javnega interesa v kulturi.

- ki ima pridobljeno najmanj izobrazbo po študijskem programu druge stopnje s področja krajinske arhitekture,
- ki je po pridobljeni izobrazbi iz prejšnje alineje opravil s tem zakonom določeno stažiranje v skupnem trajanju treh let na področju krajinsko arhitekturnega projektiranja, opravljenega pri odgovornem projektantu in
- ki ima opravljen strokovni izpit za krajinsko projektiranje.

- ki ima pridobljeno najmanj izobrazbo po študijskem programu druge stopnje gradbene ali druge ustrezne tehnične smeri, ki zagotavlja znanja s področja inženirskega projektiranja,
- ki je po pridobljeni izobrazbi iz prejšnje alineje opravil stažiranje v skupnem trajanju treh let na področju inženirskega projektiranja, opravljenega pri odgovornem projektantu in
- ima opravljen strokovni izpit za projektiranje s področja stroke, za katero ima pridobljeno izobrazbo.

Pooblastilo za revidiranje lahko pridobi posameznik:

- ki ima v skladu s tem zakonom pridobljen poklicni naziv arhitekt, krajinski arhitekt ali pooblaščeni inženir in je v okviru stažiranja za pridobitev poklicnega naziva ali v okviru dodatnega stažiranja po pridobitvi poklicnega naziva opravil stažiranje v skupnem trajanju petih let pri izvajanju del na gradbišču in posameznik, ki ima pridobljeno najmanj višješolsko izobrazbo in je opravil stažiranje v skupnem trajanju desetih let pri izvajanju del na gradbišču in
- ki je opravil strokovni izpit z vsebinami iz vodenja del.

5. POSTOPEK PRIDOBITVE POKLICNIH NAZIVOV IN POOBLASTIL

(2) Stažiranje se začne opravljati po vpisu v imenik stažistov na podlagi zahteve kandidata ali kandidatke za stažista oziroma stažistko (v nadaljnjem besedilu: kandidat za stažista). Pogoj za vpis v imenik stažistov je pridobljena minimalna predpisana izobrazba, ki je po tem zakonu potrebna za pridobitev naziva, za katerega posameznik stažira.

(3) Imenik stažistov vodi ministrstvo.

(4) Vlogi za vpis v imenik mora kandidat priložiti izjavo mentorja, da bo stažiranje opravljal pod njegovim vodstvom. Mentor mora imeti ustrezni poklicni naziv ali pooblastilo s področja opravljanja staža.

(5) Če stažist preneha opravljati stažiranje pri določenem mentorju, morata mentor in stažist o tem obvestiti ministrstvo, stažist pa mora ministrstvu najkasneje v mesecu dni predložiti izjavo novega mentorja, da bo stažiranje opravljal pod njegovim vodstvom.

(6) Izbris iz imenika stažistov se opravi, če:

- stažist sam izjavi, da ne želi več opravljati staža,
- če ministrstvo prejme obvestilo stažista ali mentorja, da stažist ne opravlja več stažiranja pod njegovim vodstvom, pa stažist v mesecu dni ministrstva ne obvesti o zamenjavi mentorja in ne predloži izjave novega mentorja,
- če mu je izrečen ukrep odvzema pravice do opravljanja staža.

(7) Stažist se lahko ponovno vpiše v imenik stažistov, ko prenehajo razlogi za izbris iz imenika stažistov.

(8) Stažist ne sme samostojno in v svojem imenu opravljati storitev po tem zakonu. Opravljanje stažiranja mora biti dejansko.

(9) Za stažista smiselno veljajo določbe tega zakona glede opravljanja storitev, vpisovanja v imenik.

(10) Kot opravljeno stažiranje se štejejo tudi potrjene ustrezne delovne izkušnje iz druge države, ki jih je posameznik pridobil pri opravljalcih storitev s področja prostorskega načrtovanja ali projektiranja.

(1) Po opravljenem stažiranju, predpisanem s tem zakonom, lahko posameznik vloži zahtevo za opravljanje strokovnega izpita. Zahteva se lahko vloži en mesec pred zaključkom stažiranja.

(2) Izvajanje strokovnih izpitov, predpisanih po tem zakonu, zagotavlja ministrstvo. Ministrstvo za geodete in geodetinje (v nadaljnjem besedilu: geodeti) zagotavlja tudi opravljanje strokovnih izpitov iz geodetske dejavnosti po zakonu, ki ureja opravljanje geodetske dejavnosti in po njegovih izvedbenih predpisih.

(3) Strokovni izpiti se opravljajo pred izpitno komisijo, ki ima tri člane.

(4) Minister sestavi seznam članov izpitnih komisij. Za člana izpitne komisije so lahko imenovani posamezniki s tega seznama. Člane izpitnih komisij minister imenuje za posamezna področja izmed uglednih strokovnjakov s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

(5) Ko ministrstvo ugotovi, da kandidat izpolnjuje pogoje za opravljanje strokovnega izpita, izda odločbo, s katero dovoli pristop k izpitu in v njej določi čas in kraj opravljanja izpita, izpitno komisijo ter predsednika izpitne komisije.

(6) Strokovni izpit se opravlja pisno in ustno. Ustni del se opravlja za pisnim delom. Z izpitom se preverja, ali je stažist pridobil potrebna znanja in se praktično usposobil za samostojno opravljanje storitev za opravljanje reguliranega poklica na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, za katerega se je usposabljal.

(7) Pisni del izpita se opravlja na način ocene referenčnih del, ki jih predloži kandidat ali pa izdelavo pisne naloge, katere naslov in vsebino določi predsednik komisije. Način opravljanja pisnega dela izpita izbere kandidat sam, kar navede v zahtevi za opravljanje strokovnega izpita.

(8) Ustni del izpita se opravlja pred komisijo za strokovni izpit in zajema preverjanje usposobljenosti kandidata s področja, za katero opravlja strokovni izpit.

(9) Pozitivno ocenjen pisni del izpita je pogoj za opravljanje ustnega dela izpita. Pozitivno je ocenjen pisni del izpita, če ga pozitivno ocenita vsaj dva člana izpitne komisije.

(10) Kandidatu, ki je uspešno opravil izpit, izda izpitna komisija potrdilo o opravljenem izpitu. Kandidat, ki ni uspešno opravil strokovnega izpita, lahko največ dvakrat ponavlja strokovni izpit. Če po dvakratnem ponavljanju strokovnega izpita ne opravi, lahko pristopi k ponovnemu opravljanju strokovnega izpita po preteku dveh let.

(11) Zaradi spremljanja stanja na področju opravljanja strokovnih izpitov, vodi ministrstvo evidenco opravljanja strokovnih izpitov, ki vsebuje naslednje osebne podatke kandidatov, ki opravlja strokovni izpit:

- osebno ime,
- datum in kraj rojstva,
- stalno oziroma začasno prebivališče,
- datum izpita in
- podatke o tem ali opravlja strokovni izpit prvič ali ga ponavlja.

(13) Stroške opravljanja strokovnega izpita nosi kandidat. Predsedniku in članom izpitne komisije ter zapisnikarju pripada plačilo za delo in povračilo stroškov v zvezi z delom v izpitni komisiji v višini, ki jo določi minister. Minister določi tudi cenik stroškov opravljanja strokovnih izpitov.

(14) Minister predpiše standarde znanj, program in podrobnejšo vsebino in potek opravljanja strokovnih izpitov ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati člani izpitnih komisij.

(2) Posameznik se ob pridobitvi poklicnega naziva vpiše v imenik, ki ga vodi ministrstvo.

(3) Posameznik si ob pridobitvi ali ob vsaki spremembi poklicnega naziva priskrbi žig, v katerega mora obvezno vključiti identifikacijsko označbo in poklicni naziv ali pooblastilo, ki ga je pridobil.

(4) Poklicne nazive, določene s tem zakonom, pri opravljanju storitev ali dejavnosti lahko uporabljajo samo posamezniki, ki imajo poklicni naziv po določbah tega zakona in so vpisani v imenik.

- na podlagi njegove zahteve, če sam pisno zahteva prenehanje poklicnega naziva ali
- na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero mu je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti ali storitev.

(2) Posamezniku, ki mu je poklicni naziv prenehal, se ta naziv izbriše iz imenika.

(3) Posameznik, ki mu je poklicni naziv prenehal, ima pravico ponovno pridobiti tak naziv, če izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom ali ko prenehajo razlogi za izbris.

(2) Posamezniku pooblastilo preneha:

- na podlagi njegove zahteve, če sam zahteva odvzem pooblastila ali
- na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero mu je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti ali storitev.

- če to zahteva posameznik s pridobljenim poklicnim nazivom,
- po posredovanju obvestila posameznika, inšpekcijskih služb ali drugega pristojnega organa, če ugotovi, da je podana nezdružljivost opravljanja storitev po tem zakonu,
- na podlagi pisnega predloga inšpekcijskih služb, zbornice ali drugega pristojnega organa, če ugotovi, da je nosilec naziva v preteklem letu ponavljajoče (dvakrat ali več) kršil določbe tega zakona, vendar najdlje za dobo dveh let.

(2) V času začasnega odvzema naziva prostorski načrtovalec, arhitekt, krajinski arhitekt ali pooblaščeni inženir ne more opravljati storitev, ki izhajajo iz njegovega poklicnega naziva ali pooblastila, v imeniku pa se vpiše podatek, da mu je naziv začasno odvzet.

(3) Ministrstvo po prenehanju okoliščin iz prvega odstavka izda odločbo o prenehanju začasnega odvzema naziva in v imeniku izbriše podatek o začasnem odvzemu poklicnega naziva.

6. PRAVICA OPRAVLJANJA STORITEV S PODROČJA PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA IN GRADITVE OBJEKTOV ZA TUJE DRŽAVLJANE

(1) Državljani držav članic EU, ki so kvalifikacijo pridobili v drugi državi članici EU, pridobijo pravico opravljati regulirani poklic na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov po tem zakonu na podlagi odločbe o priznanju kvalifikacije, ki jo izda ministrstvo v skladu s predpisi, ki urejajo postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij.

(2) V primeru, da ministrstvo v začasni odločbi o priznanju poklicne kvalifikacije naloži ukrep prilagoditvenega obdobja, se za uresničitev tega ukrepa smiselno uporabljajo določbe tega zakona o stažiranju, v primeru ukrepa preizkusa poklicne usposobljenosti pa določbe tega zakona o strokovnih izpitih.

(3) Ministrstvo na podlagi dokončne odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije takšnega posameznika vpiše v imenik.

(2) Pred prvim opravljanjem storitev lahko ministrstvo preveri poklicno kvalifikacijo in izda odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije v skladu s 34. členom tega zakona, zoper katero ni pritožbe, vendar je možen upravni spor.

(3) Ministrstvo na podlagi dokončne odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije iz prejšnjega odstavka takšnega posameznika vpiše v imenik.

7. IMENIKI

- ime in priimek,
- rojstni podatki,
- državljanstvo,
- stalno in začasno prebivališče,
- strokovni in znanstveni naziv,
- podatki o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo,
- podatki o zaposlitvi ali o samostojnem opravljanju storitev,
- identifikacijska oznaka,
- podatki o opravljenem strokovnem izpitu,
- poklicni naziv in datum pridobitve in prenehanja poklicnega naziva,
- pooblastilo za revidiranje ali vodenje del in datum pridobitve in prenehanja pooblastila,
- podatki o začasnem odvzemu naziva,
- podatki o odvzemu ali vrnitvi poklicnega naziva ali pooblastila,
- podatki o začetku in trajanju stažiranja in o mentorju stažista in
- podatki o priznavanju poklicnih kvalifikacij.

(2) Javni so podatki o tem, ali je posameznik vpisan v imenik, stalno prebivališče vpisanega posameznika, njegov poklicni naziv in pooblastilo ter datum pridobitve poklicnega naziva ali pooblastila, historični podatki o morebitnemu odvzemu ali začasnem odvzemu naziva.

(3) Pravico do vpogleda v vse podatke imenikov imajo pooblaščene osebe pristojne davčne uprave, pristojni inšpektorji ali inšpektorice (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji) in sodišče.

8. ZBORNICE

(2) Zbornice so pravne osebe zasebnega prava.

(3) Zbornice odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Člani za obveznosti zbornic ne odgovarjajo.

(2) Ime zbornice mora vsebovati besedo »zbornica« ter izražati namen interesnega združevanja ali skupno značilnost članov.

(3) Ime zbornice je v slovenščini oziroma se zanj smiselno uporabljajo določbe zakona o javni rabi slovenščine.

(2) Ustanovno skupščino zbornice skličejo osebe, ki želijo ustanoviti zbornico.

(3) Sklic ustanovne skupščine se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Zbornica je reprezentativna, če se vanjo združi najmanj 300 članov.

(3) Reprezentativnost zbornice se določi z odločbo, ki jo izda minister, na podlagi vloge, ki jo poda zainteresirana zbornica. Vlogi mora biti priložen seznam članov. Član, ki je vključen v več zbornic, se mora odločiti, kateri zbornici da svoj glas za računanje reprezentativnosti.

(4) Reprezentativne zbornice poleg nalog zbornic iz 35. člena tega zakona sodelujejo tudi pri oblikovanju politike na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter v mednarodnih zborničnih organizacijah.

(2) Zbornice za svoje člane opravljajo predvsem naslednje naloge:

- zastopanje interesa svojih članov pred državnimi organi,
- organiziranje izobraževanja in usposabljanja,
- organiziranje seminarjev, konferenc in drugih predstavitvenih dogodkov,
- pošiljanje informacij članom in svetovanje članom,
- sodelovanje pri navezovanju poslovnih stikov in povezav,
- vodenje poravnalnega sveta za reševanje sporov med člani zbornice v zvezi z opravljanjem storitev in
- organiziranje predpisanega zavarovanja po tem zakonu za svoje člane.

(3) Zbornice lahko poleg nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena opravljajo tudi druge naloge, ki imajo podlago v njunih statutih ali v drugih predpisih, na primer vodenje izvedbe javnih natečajev s področja prostorskega načrtovanja in za pridobivanje arhitekturnih in krajinsko-arhitekturnih rešitev, izvajanje stalnega strokovnega izobraževanja ter promocijske dejavnosti, vsaka na svojem področju.

(2) Zbornice morajo zagotoviti ustrezno organiziranost posameznih strok v zbornici in možnost uveljavljanja njihovih interesov v organih zbornice. Stroke so organizirane v matičnih sekcijah, ki so strokovno neodvisne in avtonomne.

(3) Statut podrobneje ureja naloge organov zbornic ter matičnih sekcij, trajanje njihovega mandata, njihovo sestavo in način izvolitve ali imenovanja.

- sprejme statut zbornic, kodeks etike, disciplinski pravilnik in druge splošne akte zbornice,
- imenuje in razrešuje predsednika zbornic ter člane upravnega odbora in disciplinskih organov zbornice,
- sprejme program dela in finančni načrt zbornic ter določa višino članarine,
- drugih dajatev zbornicah in
- sprejema druge odločitve v skladu s tem zakonom in statutom zbornice.

(2) Skupščina lahko v skladu s statutom imenuje odbore in komisije kot svoja delovna telesa.

(2) Upravni odbor lahko sprejema tudi splošne akte zbornice, ki jih potrjuje skupščina.

(3) Upravni odbor zbornice lahko imenuje komisije ali delovna telesa za opravljanje posameznih nalog zbornice. Člane upravnega odbora zbornice imenuje in razrešuje skupščina zbornice.

(2) Predsednik zbornice je član upravnega odbora zbornice po funkciji in predseduje upravnemu odboru zbornice, ga predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje. Predsednik zbornice ne more biti član drugih organov zbornice.

(2) Člani disciplinskih organov zbornice ne morejo biti člani drugih organov in delovnih teles zbornice.

(3) Disciplinsko sodišče izmed svojih članov izvoli predsednika disciplinskega sodišča.

(4) Delovanje disciplinskih organov natančneje urejata statut in disciplinski pravilnik.

(2) Statut, kodeks poklicne etike in disciplinski pravilnik sprejema skupščina z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov skupščine.

- s članarinami,
- iz drugih virov.

(2) Za druge vire se štejejo tudi donacije, dotacije in drugi prispevki pravnih in fizičnih oseb, ter sredstva, ki jih zbornica pridobi v okviru del in nalog predvidenih v statutu zbornice.

(3) Način plačevanja članarine in drugih virov financiranja ureja statut zbornice.

9. KAZENSKE DOLOČBE

(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja za odgovorne vodje posameznih del.

(3) V imenik se lahko vpišejo tudi posamezniki, ki izdelujejo elaborate po predpisih, ki urejajo graditev objektov, če to določa poseben predpis.

(2) Posameznik, ki ima ob uveljavitvi tega zakona pridobljeno pooblastilo za vodenje del po ZGO-1, pridobi ob uveljavitvi tega zakona pooblastilo za vodenje del.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se po izteku treh let od uveljavitve tega zakona kot dokazilo o pridobljenih izkušnjah šteje samo še stažiranje, evidentirano in prijavljeno po tem zakonu pri ministrstvu.

(3) Ob prijavi stažiranja kandidat predloži tudi dokazila o že pridobljenih izkušnjah, ki jih ministrstvo evidentira in vodi v imeniku stažistov.

(4) Do uveljavitve podzakonskega akta iz štirinajstega odstavka 19. člena tega zakona se kot opravljen strokovni izpit po tem zakonu prizna strokovni izpit, ki ga je posameznik opravil v skladu z določbami pravilnika iz druge alineje 54. člena tega zakona.

(2) Pravni naslednik ZAPS in IZS mora v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladiti svoj statut in delovanje z določbami tega zakona. Pravni naslednik ZAPS lahko obdrži ime »Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije«, pravni naslednik IZS pa ime »Inženirska zbornica Slovenije«.

(3) Do sprejema statuta pravnega naslednika ZAPS in IZS član plačuje članarino v skladu s predpisi, ki so plačevanje članarine urejali do uveljavitve tega zakona.

(2) Člani, ki so bili do uskladitve statuta oproščeni plačevanja članarine ZAPS in IZS, ne plačujejo članarine preoblikovani ZAPS in IZS še dva meseca po uskladitvi statuta.

(2) Pogodbe, sklenjene v nasprotju s prejšnjim odstavkom, so nične.

(3) Pravni naslednik ZAPS in IZS mora v poslovnih knjigah in poročilih zagotavljati ločeno spremljanje poslovanja in prikaza izida poslovanja za premoženje ZAPS in IZS.

(2) ZAPS in IZS pripravita seznam članov ZAPS in IZS na dan uveljavitve tega zakona skupaj s podatkom o celotnem znesku članarine, ki jo je član vplačal od ustanovitve ZAPS in IZS ter podatkom o odstotku, ki ga ta znesek predstavlja v znesku vplačanih članarin vseh članov v tem obdobju.

(3) Seznam deležev upravičenj posameznega člana mora pravni naslednik ZAPS in IZS objaviti na svoji spletni strani najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(4) Svoj delež upravičenj posameznega člana lahko imetnik uveljavi le tako, da ga najpozneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona prenese na zbornico, ustanovljeno po tem zakonu. Prenos deleža upravičenj posameznega člana je mogoč samo enkrat.

(5) Pravni naslednik ZAPS in IZS mora zbornici, ustanovljeni po tem zakonu, ki pridobi status reprezentativnosti, zagotoviti uporabo prostorov in infrastrukture ZAPS in IZS sorazmerno z vsoto deležev upravičenj posameznih članov, ki so jih prenesli na reprezentativno zbornico. Delež upravičenj vseh članov ZAPS in IZS je enak vsoti upravičenj vseh članov ZAPS in IZS na dan uveljavitve tega zakona, zmanjšan za deleže upravičenj drugih reprezentativnih zbornic, ki so ustanovljene po tem zakonu. Podatki o deležu upravičenj reprezentativne zbornice se dopolnjujejo četrtletno. Pravni naslednik ZAPS in IZS mora na spletni strani objaviti in dopolnjevati podatke o deležu upravičenj reprezentativne zbornice skupaj s seznamom tistih njenih članov, ki so bili upoštevani pri izračunu upravičenj te reprezentativne zbornice. Za vse člane ZAPS in IZS se ob uveljavitvi tega zakona šteje, da imajo svoj glas za računanje reprezentativnosti pri ZAPS in IZS, dokler se ne izjasnijo drugače. Glas za računanje reprezentativnosti lahko da član samo tisti zbornici, katere član je.

(6) Pravni naslednik ZAPS in IZS in reprezentativna zbornica, ki je v skladu s prejšnjim odstavkom upravičena do uporabe prostorov in infrastrukture ZAPS in IZS, skleneta pogodbo, s katero določita način uporabe in kritja stroškov tekočega vzdrževanja teh prostorov in infrastrukture.

(7) Če reprezentativna zbornica, ki je v skladu s prejšnjim odstavkom upravičena do uporabe prostorov in infrastrukture ZAPS in IZS preneha, se njen delež upravičenj lahko prenese le na drugo reprezentativno zbornico, ustanovljeno po tem zakonu. O prenosu odločijo člani reprezentativne zbornice s sklepom skupščine.

(2) Po preteku dveletnega obdobja, v katerem morajo člani prenesti svoja upravičenja na drugo reprezentativno zbornico, ustanovljeno po tem zakonu, se izvede delitev premoženja ZAPS in IZS. O tej delitvi se dogovorijo vse reprezentativne zbornice tako, da upoštevajo kriterije o deležu upravičenj iz prejšnjega člena.

(1) Naloge v zvezi z javnimi pooblastili, ki sta jih zbornici pridobili na podlagi ZGO-1, prične ministrstvo izvajati eno leto po uveljavitvi tega zakona.

(2) ZAPS in IZS morata ministrstvu tri mesece pred pričetkom izvajanja teh nalog na ministrstvu predati imenika in druge evidence, ki sta jih vodili pri opravljanju javnih pooblastil po določbah tega zakona ali zakona o geodetski dejavnosti.

(3) Ministrstvo mora za izvajanje nalog izvajanja strokovnih izpitov in vpisovanja v imenik, prednostno zaposliti delavce pravnega naslednika ZAPS in IZS, ki so bili razporejeni na delovna mesta v zvezi z izvajanjem javnih pooblastil.

(podzakonski akti)

(2) Do uveljavitve podzakonskih aktov iz prvega odstavka se uporabljajo naslednji podzakonski akti:

- Pravilnik o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev (Uradni list RS, št. 124/03 in 56/05),
- Pravilnik o pogojih, ki jih mora za opravljanje javnih pooblastil izpolnjevati zbornica (Uradni list RS, št. 59/03).

(2) V 161. členu ZPNačrt se v prvem odstavku črta besedilo »iz 12. člena«, beseda »pooblaščenega« in besedilo »po zakonu, ki ureja graditev objektov«.

(3) Z dnem uveljavitve tega zakona se v ZGO-1:

- V 1. členu v prvem odstavku črta besedilo »in pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so v zvezi z graditvijo objektov, ureja organizacijo in delovno področje dveh poklicnih zbornic«,
- črtajo 28., 29., 30. in 31. člen,
- v 45. členu črta drugi odstavek,
- črtajo 46., 77. in 78. člen,
- v 85. členu v drugem odstavku črta besedilo »s tem zakonom« in besedilo »po določbah tega zakona«, v tretjem odstavku pa besedilo »po določbah tega zakona,
- v 86. členu črtata drugi in tretji odstavek,
- črta 87. člen,
- črtajo celotni četrti del in členi od 108 do 143,
- v šestem delu črtajo vsi prekrški, ki se nanašajo na pogoje za opravljanje dejavnosti ali poklicev.

(4) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati Pravilnik o obliki in vsebini izkaznice in enotnega žiga pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev (Uradni list RS, št. 114/2005, 53/2005), Pravilnik o obliki in vsebini izkaznice in enotnega žiga pooblaščenih inženirjev (Uradni list RS, št. 51/2004, 60/2005, 73/2005) in Pravilnik o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 123/2003).

III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu
Uvodni člen opredeljuje javni interes za določitev pravil za izvrševanje storitev na področju prostorskega načrtovanja in graditve. Prostorsko načrtovanje, arhitekturno in inženirsko projektiranje in druge storitve pri graditvi imajo nedvomno velik vpliv na smotrno rabo zemljišč, ohranjanje naravne in kulturne dediščine, na urejeno življenjsko okolje in kvaliteto in uporabnost stavb in drugih objektov. Že direktiva 85/384/EGS iz leta 1985 je pripoznala bistveni pomen arhitekture in prostorskega načrtovanja za civilizacijski razvoj: „arhitektura, kakovost stavb, njihova umestitev v okolje, spoštovanje naravnega in urbanega okolja ter skupna in individualna kulturna dediščina zadeve splošnega družbenega pomena“.
2. in 3. odstavek navajata obe direktivi ES, ki ju zakon prenaša v slovenski pravni red (gl. zgoraj Uvod).

K 2. členu
Z vsebino tega člena je opredeljena vsebina zakona. Zakon določa pogoje za opravljanje storitev projektiranja, revidiranja, gradbenega nadzora in vodenja del – torej vseh storitev, katerih vsebino definira ZGO-1, razen odgovornega vodenja prostorskega akta in sodelovanje v skupini strokovnjakov. Slednjo storitev namreč regulira na novo. Pri tem je pomembno, da ZAID določa le pogoje za opravljanje teh storitev, ne pa njihove vsebine, saj je ta določena v ZGO-1.

Zakon ureja tudi status poklicnih zbornic na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, postopek njihovega ustanavljanja, delovanja, preoblikovanja in prenehanja ter preoblikovanja Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZAPS) in Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IZS).

K 3. členu
Vodenje izdelave prostorskih aktov je edina storitev, ki jo ZAID tudi vsebinsko določa, saj je ne definirata ne ZGO-1 niti ZPNačrt. Bistvo te storitve je vodenje skupine strokovnjakov, ki pripravlja prostorski akt in skrb za njegovo strokovnost, zakonitost in popolnost. Temeljna vsebinska novost glede na storitev prostorskega načrtovanja, kakor ga opredeljuje Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) v svojem 6. poglavju, je določba, da mora prostorski akt izdelovati multidisciplinarna delovna skupina. ZUreP je pripravo prostorskega akta osredotočil na eno samo osebo (odgovornega vodja izdelave), medtem ko ZAID določa, da mora pri izdelavi vsakega prostorskega akta sodelovati skupina strokovnjakov z najmanj naštetih področij, povezanih s prostorskim načrtovanjem, odgovorni vodja izdelave prostorskega akta pa nastopa kot koordinator in usklajevalec te interdisciplinarne skupine, v kolikor pa je eden izmed članov te skupine glede na stroko, ki jo zastopa, pa tudi neposredno kot izdelovalec prostorskega akta.

Odgovorni vodja izdelave prostorskega akta je lahko posameznik, ki ima poklicni naziv prostorskega načrtovalca. Izjema od tega pravila je vodenje izdelave občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Vsebina teh aktov je mnogo bolj podrobna od vsebine drugih prostorskih aktov, zato so tudi akti metodološko dokaj blizu projektom. Zato lahko poleg prostorskih načrtovalcev vodijo izdelavo teh aktov tudi posamezniki, ki nimajo poklicnega naziva prostorskega načrtovalca, temveč poklicni naziv arhitekta ali krajinskega arhitekta, torej posamezniki, ki lahko opravljajo storitve arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja. Za vodenje izdelave OPPN je nadalje predpisano načelo pretežnosti: njihovo izdelavo lahko vodi vodja izdelave, ki je po svoji stroki najbolj primeren glede na načrtovane ureditve – torej za stavbe povečini arhitekti, za krajinske ureditve krajinski arhitekti, za infrastrukturne objekte prostorski načrtovalci ustrezne stroke itn..

K 4. – 7. členu
V členih od 4 do 7 je določeno, kdo so lahko udeleženci pri graditvi objektov, torej odgovorni projektanti, odgovorni nadzorniki, odgovorni revidenti in odgovorni vodje del. Gre za udeležence, katerih vlogo in naloge v procesu graditve podrobno določa ZGO-1; ZAID določa le pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ti posamezniki.

4. člen ZAID določa, da je lahko odgovorni projektant posameznik, ki ima poklicni naziv arhitekt, krajinski arhitekt ali pooblaščeni inženir.

5. člen vsebuje določbe, v skladu s katerimi posameznik s katerim od teh treh poklicnih nazivov lahko pridobi tudi dodatno pooblastilo za opravljanje revidiranja.

6. člen predvideva obveznost pridobitve pooblastila za gradbeni nadzor, 7. člen pa za vodenje del.

Pomembna razlika od veljavnega ZGO-1 je v tem, da ZAID predpisuje pogoje le še za posameznike in ne tudi za pravne osebe. Navsezadnje so tudi podpisniki posameznih načrtov in projektov le posamezniki. Zakon na ta način vzpostavlja bolj transparenten in enostaven način delitve nalog in odgovornosti pri izvajanju storitev pri prostorskem načrtovanju in graditvi ter se osredotoča na posameznika, ki je neposredno strokovno odgovoren za svoje izdelke oziroma storitve, ki jih izvaja. ZAID za razliko od ZGO-1 ne postavlja nobenih pogojev glede oblike opravljanja storitev: to pomeni, da bodo lahko prostorski načrtovalci, arhitekti, krajinski arhitekti in pooblaščeni inženirji opravljali svoje storitve samostojno ali v delovnem razmerju v kakršni koli pravni obliki: povečini v gospodarskih družbah, lahko pa tudi v drugih pravnih subjektih, npr. javnih zavodih pa tudi v organih državne uprave in lokalne samouprave. S tem se predlog zakona uskladi zahtevam direktive o storitvah, ki dovoljuje omejevanje opravljanja storitev v samo določenih pravnih oblikah samo pod pogojem utemeljitve z nekaterimi ozko določenimi razlogi sorazmernosti, javnega interesa in nediskriminacije.

Na tem mestu je potrebno poudariti pomembno prednost ZAID glede na ZGO. ZAID namreč bistveno zmanjšuje število udeležencev pri gradnji: ZGO pozna vsega skupaj 18 vrst oziroma kategorij udeležencev pri gradnji glede na njihova različna pooblastila. ZAID je to število skrčil na vsega skupaj pet vrst udeležencev. To je bilo doseženo na naslednje načine:

- Na področju prostorskega načrtovanja namesto treh različnih vrst prostorskih načrtovalcev, od katerih vsak lahko izdeluje le določene vrste prostorskih aktov (licence A, KA in P po ZGO-1) ZAID uvaja le enega udeleženca, ki lahko izdeluje vse vrste prostorskih aktov.
- ZGO-1 je pri vsakem udeležencu pri graditvi ločil pravno osebo oz. s.p.ja, ki opravlja dejavnost, od fizične osebe, ki jo imenuje ta pravna oseba. Novi zakon ne ureja več pogojev za pravne osebe in s.p.-je, ki opravljajo dejavnost projektiranja, nadzora itn. (projektanti, nadzorniki, revidenti po ZGO-1).
- Zakon ne ločuje med različno zahtevnimi storitvami (glede na to, ali je objekt zahteven, manj zahteven ali enostaven).

K 21. členu

V 22. členu zakon natančno določa razloge za prenehanje poklicnega naziva.

K 22. členu
Ker je pooblastilo za revidiranje posebno pooblastilo, ki ga je po ZAID treba pridobiti poleg osnovnega poklicnega naziva, ZAID določa dodatne pogoje za pridobitev tega poklicnega naziva in tudi določa primere, ko je to pooblastilo možno odvzeti oziroma ko preneha.

K 23. členu
24. člen ureja institut začasnega odvzema poklicnega naziva in predvideva situacije, v katerih ministrstvo izda odločbo o začasnem odvzemu naziva.

K 24. – 26. členu
V kontekstu direktive o poklicnih kvalifikacijah predlog zakona kot specialen področni zakon za področje poklicev na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov delno implementira direktivo o priznavanju poklicnih kvalifikacij v tistem delu, ki se nanaša na enkratno opravljanje storitev, saj je ZPKEU vprašanje občasnega opravljanja storitev za državljane držav članic EU uredil samo na splošno, posebna vprašanja v zvezi s tem, katerih ureditev omogoča in predvideva direktiva, pa so urejena v ZAID. ZAID kot posebni zakon za poklice s področja graditve objektov in prostorskega načrtovanja izrecno predvideva možnost preverjanja poklicne kvalifikacije pred prvim opravljanjem storitev, česar ZPKEU na poklic natančno ne ureja.

V ostalem, glede vprašanj, ki jih predlog ZAID ne ureja posebej, se sklicuje na ZPKEU in podzakonske predpise, sprejete na njegovi podlagi.

ZAID drugače ureja tudi postopke priznavanja kvalifikacij za državljane držav, ki niso države članice EU in sicer predvideva, da bo v teh primerih prvi pogoj vzajemnost, ki mora biti podana med državama, ter enakovrednost kandidatovih kvalifikacij s kvalifikacijami, ki se zahtevajo za slovenske državljane. Enakovrednost kvalifikacij pa se bo ugotavljala s pomočjo smiselne uporabe predpisov, ki urejajo priznavanje kvalifikacij za državljane držav članic EU.

K 27.-29. členu
To poglavje določa podatke, ki se zbirajo v imenikih, ter pravila ravnanja z njimi. Kot je bilo že poudarjeno v prejšnjem poglavju, vpis oziroma izbris iz imenika nima več konstitutivne narave in se z njim torej ne podeljujejo ali odvzemajo pravice.

27. člen ureja, kdo vodi se vpisuje v imenike.

V 28. členu so navedeni podatki, ki se zbirajo v imenikih.

Zakon v 29. členu določa, katere podatke mora posameznik sporočati in kateri od zbranih podatkov so javne narave – gre predvsem za podatke, ki so nujno potrebni za informiranje uporabnikov storitev za preverjanje identitete posameznika ter njegovih poklicnih nazivov in pooblastil.

K 30. členu
V 31. členu zakon določa kaj so pristojne zbornice in izpostavlja njihovo prostovoljnost, kar zagotavlja svobodo združevanja.

K 31. členu
Ta člen vsebuje določbe o sedežu in imenu zbornice.

K 32. členu
ZAID v tem poglavju ureja način ustanovitve novih zbornic na ustanovni skupščini.

Ta člen predvideva, da se v zbornice lahko v skladu s statutom zbornice včlanijo fizične osebe, ki opravljajo regulirane poklice po predpisih o prostorskem načrtovanju in graditvi objektov.

V teh določbah je urejeno tudi, katera zbornica je reprezentativna in sicer zakon postavlja kriterij, da se vanjo združi najmanj 300 članov.

Reprezentativnost zbornice se določi z odločbo, ki jo izda minister, na podlagi vloge, ki jo poda zainteresirana zbornica. Vlogi mora biti priložen seznam članov. Član, ki je vključen v več zbornic, se mora odločiti, kateri zbornici da svoj glas za računanje reprezentativnosti.

Reprezentativne zbornice poleg nalog zbornic iz 34. člena tega zakona sodelujejo tudi pri oblikovanju politike na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter v mednarodnih zborničnih organizacijah.

K 34. členu
V 34. členu so primeroma opisane naloge, ki so tipične naloge zbornic in ki jih v vsakem primeru lahko opravljajo zbornice, tudi če nimajo statusa reprezentativnosti.

Cilj zbornic je spodbujanje razvoja stroke na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov in uresničevanje njihovih drugih skupnih interesov, opredeljenih v statutu zbornice.

Zbornice za svoje člane opravljajo predvsem naslednje naloge:

- zastopanje interesa svojih članov pred državnimi organi,
- organiziranje izobraževanja in usposabljanja,
- organiziranje seminarjev, konferenc in drugih predstavitvenih dogodkov,
- pošiljanje informacij članom in svetovanje članom,
- sodelovanje pri navezovanju poslovnih stikov in povezav,
- vodenje poravnalnega sveta za reševanje sporov med člani zbornice v zvezi z opravljanjem storitev
- organiziranje predpisanega zavarovanja po tem zakonu za svoje člane.

Zbornici lahko poleg opisanih nalog opravljata tudi druge dejavnosti, ki imajo podlago v njunih statutih ali v drugih predpisih, na primer vodenje izvedbe javnih natečajev s področja prostorskega načrtovanja in za pridobivanje arhitekturnih in krajinsko-arhitekturnih rešitev, izvajanje stalnega strokovnega izobraževanja ter promocijske dejavnosti, vsaka na svojem področju.

K 35. členu
Namesto devetih obveznih organov zbornice, ki jih določa ZGO-1, novi zakon predpisuje le pet obveznih organov zbornice, pri čemer omogoča veliko avtonomijo pri določitvi organizacije zbornic. Z vidika zmanjševanja stroškov delovanja zbornice je pomembna opustitev določbe ZGO-1, po kateri je potrebno volitve v občinske organe izvajati na dve leti.

K 36. – 40. členu
Predpisani organi zbornice so skupščina kot zakonodajni organ zbornice (36. člen), upravni odbor kot izvršilni organ zbornice (37. člen), predsednik zbornice, ki predstavlja zbornico in vodi upravni odbor (38. člen) ter disciplinski tožilec in disciplinsko sodišče kot disciplinska organa zbornice (39. člen). Podrobneje organizacijo, volitve in imenovanje v te in druge organe zbornice in ustanavljanje drugih organov zbornice določa statut (40. člen). Statut zbornice je najpomembnejši splošni akt zbornice, ki določa njeno organizacijo in naloge.

K 41. členu
V tem členu je urejeno financiranje zbornice.

Delovanje zbornice se financira:

- s članarinami,
- iz drugih virov, pri čemer se za druge vire se štejejo tudi donacije, dotacije in drugi prispevki pravnih in fizičnih oseb, ter sredstva, ki jih zbornica pridobi v okviru del in nalog predvidenih v statutu zbornice.

Način plačevanja članarine in drugih virov financiranja ureja statut zbornice.

K 42.členu
Zakon določa, da nadzor nad izvajanjem določb zakona vrši ministrstvo, pristojno za prostorsko načrtovanje in graditev objektov, torej Inšpekcija RS za okolje in prostor.

K 43. členu
Določba vsebuje kazenske določbe, ki se nanašajo na izrekanje glob za posameznike, ki kršijo določbe tega zakona.

K 44. – 59. členu
To poglavje je razmeroma obsežno. Z ZAID bo namreč razveljavljen tisti del ZGO-1, ki ureja pogoje za opravljanje storitev pri prostorskem načrtovanju in gradnji. Glede na veliko število pooblastil in poklicnih nazivov, ki jih pozna ZGO-1, obstaja veliko število kategorij posameznikov glede na njihova konkretna pooblastila. Ta so odvisna od njihove izobrazbe, dolžine delovnih izkušenj, vrste objektov, na katerih delajo itn. Zato je moral ZAID predvsem pri inženirskih storitvah upoštevati tudi pridobljene pravice takšnih posameznikov.

Temeljno načelo prehodnih določb je, da pridobljene pravice priznava v celoti in jih časovno ne omejuje. Vsi, ki bodo torej imeli v času uveljavitve ZAID pravico opravljanja storitve po ZGO-1, ki bi jim po ZAID ne pripadala več, bodo to svojo pravico obdržali v neomejenem obsegu in za neomejen čas.

44. člen ureja pravice posameznikov, ki bodo imeli ob uveljavitvi ZAID eno od licenc prostorskega načrtovalca po ZGO-1, torej licenco A, KA ali P. Čeprav po ZGO-1 vsaka od teh licenc omogoča le izdelavo manjšega dela vseh prostorskih aktov, se imetnikom katerekoli licence po uveljavitvi ZAID omogoči opravljati vodenje izdelave prostorskega akta del za vse vrste prostorskih aktov.

45. člen določa, kako je s pridobljenimi pooblastili za arhitekte in kdo pridobi z dnem uveljavitve ZAID poklicni naziv arhitekt, 46. člen ureja pridobitev poklicnega naziva krajinski arhitekt, 47. člen poklicnega naziva pooblaščeni inženir.

48. člen določa, da se morajo posamezniki, ki so imeli pridobljene pravice po dosedanji zakonodaji po samem zakonu, vpisati v imenik. To je pomembno iz razloga ker so ti posamezniki pridobljene pravice po zakonu izjemno težko dokazovali pred delodajalci ali pogodbeniki, pa tudi pred upravnimi organi, ki so v okviru izdajanja dovoljenj preverjali izpolnjevanje pogojev za opravljanje poklicev. Pomanjkljivost pa je vodila tudi v neenakopraven položaj in zmanjšan nadzor nad delom teh nevpisanih posameznikov. Možnost vpisa 48. člen izrecno omogoča tudi za izdelovalce elaboratov, ki jih urejajo nekateri področni predpisi, npr. strokovnjakov s področja požarnega varstva.

49. člen ureja pridobljene pravice za revidiranje in vodenje del tako, da imajo posamezniki, ki so te pravice pridobili po dosedanji zakonodaji, pridobljene pravice.

50. člen ureja, na kakšen način bodo posamezniki lahko v prehodnem obdobju dokazovali pridobljene izkušnje v smislu stažiranja in sicer za prehod omogoča triletno prehodno obdobje. Ta člen ureja tudi prehodno obdobje v zvezi z izvajanjem strokovnih izpitov.

51. do 56. člen urejajo preoblikovanje ZAPS in IZS in jima dajeta status reprezentativnosti. Določajo tudi način ustanovitve drugih reprezentativnih zbornic in določata način uporabe infrastrukture in prostorov v prehodnem obdobju. Urejena je tudi delitev upravičenj med sedanje članstvo in možnost prenosa upravičenja na drugo reprezentativno zbornico. Ti členi urejajo tudi način delitve premoženja zbornic in skrbništvo nad premoženjem v prehodnem obdobju. Omenjeni členi nenazadnje določajo tudi način prenosa zadev v zvezi z javnimi pooblastili na ministrstvo in prednostno zaposlovanje delavcev, ki so izvajali javna pooblastila na ministrstvu.

V 57. členu je določeno, katere podzakonske akte mora sprejeti minister v roku šestih mesecev po uveljavitvi zakona ter podaljšuje veljavnost obstoječih predpisov.

58. člen razveljavlja predpise, ki postanejo zaradi sprejema ZAID nerelevantni, obenem pa poseže v ZUReP-1 in v ZGO-1 in črta tiste določbe, ki jih sedaj povzema ZAID in jih tudi spreminja.

Končna določba 59. člena določa uveljavitev ZAID in predvideva šestmesečni rok za njegov začetek uporabe.

Zadnja sprememba: 03/06/2008

Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov