Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
EVA: 2007-2511-0031
Številka: 00719-4/2008/22
Ljubljana, 21.02.2008



PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE

L J U B L J A N A



Vlada Republike Slovenije je na 159. redni seji dne 21.02.2008 določila besedilo:

- PREDLOGA ZAKONA O ARHITEKTURNI IN INŽENIRSKI DEJAVNOSTI,

ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles sodelovali:

- Janez Podobnik, minister za okolje in prostor,
- mag. Mitja Bricelj, državni sekretar, Ministrstvo za okolje in prostor,
- Metka Černelč, generalna direktorica Direktorata za prostor,
Ministrstvo za okolje in prostor.




mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR



PRILOGA: 1



PRVA OBRAVNAVA
EVA: 2007-2511-0031

PREDLOG ZAKONA O ARHITEKTURNI IN INŽENIRSKI DEJAVNOSTI


I. UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

Pogoji za opravljanje dejavnosti in storitev ter opravljanje poklicev na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov so določeni v Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 103/04, UPB-1 in 127/07, v nadaljnjem besedilu: ZGO-1) in v še veljavnem delu Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr. In 58/03-ZZK-1 – v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1), ki ga je Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, ZPNačrt) ohranil v veljavi.

Že kmalu po sprejemu nove prostorske in gradbene zakonodaje so nastale ideje, da bi se za področje arhitekturne dejavnosti, ki ima tudi v širšem evropskem prostoru poseben položaj in vlogo, pripravil in sprejel poseben zakon, ki bi uredil posebnosti in strožjo ureditev samo za arhitekte.

V razpravah je bilo ugotovljeno, da so sistem odgovornosti in vloge udeležencev pri graditvi objektov pri prostorskem načrtovanju v Sloveniji drugačne kakor v nekaterih drugih evropskih državah (npr. Franciji), ki so se v razpravah pogosto prikazovale kot vzorčni primer za sprejem zakona o arhitekturi. Zato je bila sprejeta odločitev, da se na podlagi vloge in nalog udeležencev pri prostorskem načrtovanju in graditvi objektov, ki so že uveljavljeni v ZGO-1 in v ZUReP-1, pripravi nov, samostojen zakon, ki bo celovito uredil pogoje za opravljanje dejavnosti in storitev ter delovanje zbornic, ob upoštevanju nekaterih novih izhodišč, ki bodo v primerjavi z veljavnim sistemom pomenila dodano vrednost in prispevala k dvigu kakovosti grajenega okolja.

Ob pripravi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 126/07, ZGO-1b) se je pri usklajevanju rešitev glede potrebnih sprememb v veljavnem zakonu pojavilo veliko število pobud, kako naj se določene rešitve, ki so bile urejene v ZGO-1, v ZGO-1b uredijo na novo, drugače oziroma dodatno. Ker je bilo teh sprememb po obsegu veliko in glede na to, da je ZGO-1b veljavni zakon v večjem delu pustil v veljavi in uveljavil samo nujne spremembe zakona, je bilo ocenjeno, da je glede na obseg teh pobud treba počakati na nov zakon, to je ZAID, ki je bil v času sprejemanja ZGO-1b v pripravi.

Dodatni razlog za prenovo veljavne zakonodaje in za sprejem novega zakona o opravljanju dejavnosti in storitev je na novo sprejeta evropska krovna zakonodaja, ki se nanaša na opravljanje storitev in dejavnosti ter na poklicne kvalifikacije. S sprejemom direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (direktiva o storitvah) je Republika Slovenija zavezana k njeni uveljavitvi in k poročanju Evropski komisiji o tem. Na področju poklicnih kvalifikacij uveljavitev v slovenskem pravnem redu narekuje Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (v nadaljnjem besedilu: direktiva o poklicnih kvalifikacijah). Direktivo o poklicnih kvalifikacijah je kot krovni zakon že uveljavil Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 21/02, 92/07, ZPKEU) s svojimi podzakonskimi predpisi, vendar je ZPKEU hkrati omogočil urejanje določenih posebnih vprašanj drugim resorjem, med drugim tudi za arhitekte in za področje prostorskega načrtovanja in graditve objektov, ki zahtevajo urejanje na zakonski ravni. Zato je bilo treba z Zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: ZAIDe) urediti tudi vsa vprašanja, ki pomenijo uskladitev z evropsko zakonodajo.

V letu 2007 sta bila sprejeta tudi dva ključna zakona na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, ki sta prinesla nekatere bistvene spremembe na tem področju in sicer ZPNačrt in ZGO-1b. ZGO-1b je prinesel bistveno spremembo, ki se nanaša na uvedbo tako imenovanega »projektantskega nadzora«, s čimer se krepi vloga odgovornih projektantov tudi pri kontroli izvedbe gradnje. Zato je bilo treba v tem okviru razmisliti tudi o strožjih pogojih za opravljanje poklica odgovorni projektant, posledično pa tudi poklica odgovornega revidenta, saj je veljavni ZGO-1 vezal izpolnjevanje pogojev za odgovornega revidenta na izpolnjevanje pogojev za odgovornega projektanta.

Pozivi evropske komisije in analizirane primerjalno pravne ureditve so pri pripravi predloga zakona spodbudili razpravo o tem, da je Slovenija država z največ reguliranimi poklici in da trenutno stanje narekuje delno deregulacijo teh poklicev, pri prostorskem načrtovalcu pa tudi novo opredelitev nalog prostorskega načrtovalca.

Po sprejemu ZUReP-1 in ZGO-1 so se pri izvajanju obeh zakonov pokazale še nekatere dodatne nepotrebne administrativne ovire, zlasti pri izvajanju javnih pooblastil, ki jih je bilo treba proučiti in najti nekatere enostavnejše rešitve. Že pri razpravi ob sprejemanju ZGO-1b pa se je pojavilo vprašanje smiselnost obveznega članstva v zbornicah. Pri pripravi zakona je bila zato posebna pozornost posvečena temu vprašanju in vprašanju poenostavljanja zapisa pogojev in postopkov izvajanja nalog, ki jih po veljavni zakonodaji pristojni zbornici izvajata kot javna pooblastila.

Druge določbe, ki jih je doslej vseboval ZGO-1 in se pri izvajanju v praksi niso izkazale za sporne ali pomanjkljive, ZAID ohranja nespremenjene.


2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona

Temeljni cilj zakona je izločiti iz veljavnega ZGO-1 in ZUreP-1 vse tiste določbe, ki se nanašajo na pogoje za opravljanje dejavnosti in reguliranih poklicev na področju arhitekturne in inženirske dejavnosti ter določbe, ki se nanašajo na delovanje pristojnih poklicnih zbornic, to je Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirsko zbornico Slovenije. S tem se ZGO-1 in ZUReP-1 razbremenjujeta vseh vsebin, ki urejajo dejavnost na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

Naslednji cilj zakona je na novo določiti pogoje za opravljanje reguliranih poklicev na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov in sicer za odgovornega vodjo izdelave prostorskega akta, odgovornega projektanta, odgovornega revidenta, odgovornega nadzornika in odgovornega vodjo del. Namen zakona je dvig pogojev za opravljanje storitev v zvezi s projektiranjem, pri prostorskem načrtovanju pa je cilj zakona delna deregulacija pogojev za opravljanje storitev. Zato se z zakonom sledi nekaterim spremembam in okrepljeni vlogi odgovornih projektantov, ki jo je prinesla uveljavitev ZGO-1b, zlasti v zvezi z uvedbo projektantskega nadzora, hkrati pa želi zakon upoštevati tudi primerjalno pravno ureditev večine evropskih držav.

Cilj zakona je tudi uvedba mehanizmov in inštrumentov, s katerimi bi se zagotovila večja kakovost izvajanja storitev na področju prostorskega načrtovanja in graditve, s katerimi bi nadomestile dosedanjo ureditev oblik opravljanja storitev. Cilj zakona je namreč med drugim tudi popolna deregulacija pogojev glede možnih pravnih oblik opravljanja dejavnosti na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, s čimer so upoštevane določbe direktive o storitvah.

Temeljna načela Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, so:
- načelo preglednosti, jasnosti in določnosti predpisanih pogojev za opravljanje poklicev na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov;
- načelo odgovornosti udeležencev pri prostorskem načrtovanju in graditvi objektov,
- načelo samostojnosti in neodvisnosti opravljanja storitev,
- načelo svobode združevanja v poklicnih zbornicah,
- načelo reprezentativnosti zbornic,
- načelo nediskriminacije,
- načelo ekonomičnosti pri izvajanju nalog v zvezi z izvajanjem strokovnih izpitov, podeljevanjem poklicnih nazivov in vpisovanjem v imenike,
- načelo varstva javnega interesa,
- načelo varstva potrošnikov.

Med poglavitnimi rešitvami, ki jih prinaša novi zakon je v prvi vrsti poenostavitev veljavne sheme predpisovanja določitve pogojev za opravljanje reguliranih poklicev na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov in sicer za odgovornega vodjo izdelave prostorskega akta, odgovornega projektanta, odgovornega revidenta, odgovornega nadzornika in odgovornega vodjo del. Same naloge, odgovornosti in razmerja z drugimi udeleženci pri graditvi objektov ostajajo urejene v ZGO-1. Ker pa se je pri izvajanju ZUReP-1 pokazala potreba po redefiniranju nalog, odgovornosti in vloge prostorskega načrtovalca, se dosedanji poklic prostorskega načrtovalca nadomešča z institutom odgovornega vodje prostorskega načrtovanja. V primerjavi z veljavno zakonodajo, ki določa pogoje za opravljanje naštetih poklicev, predlagani zakon predstavlja delno deregulacijo (odgovorni vodja prostorskega načrtovanja), pri odgovornem projektantu in odgovornem revidentu pa se pogoji za odgovornega projektanta zaradi zagotovitve večje kvalitete pri projektiranju višajo. Predlagani zakon v primerjavi z veljavnim zakonom prinaša enostavnejšo shemo pogojev za opravljanje navedenih poklicev, saj ne razlikuje več med pogoji za opravljanje storitev, ki so odvisni različne vrste objektov glede na njihovo zahtevnost, prav tako ni več diferenciacije glede zahtevanega števila let delovnih izkušenj glede na pridobljeno stopnjo formalne izobrazbe.

Pri pogojih za opravljanje same dejavnosti prostorskega načrtovanja, projektiranja, revidiranja, nadzorstva nad graditvijo in izvajanja del, predlog zakona poseže v materijo ZGO-1 s črtanjem dosedanjih pogojev za opravljanje dejavnosti. Predlog zakona v zvezi s pogoji za opravljanje dejavnosti prinaša popolno deregulacijo in s tem možnost opravljanja dejavnosti v vseh pravnih oblikah, ki jih dopušča slovenski pravni red. V skladu s predlagano ureditvijo opravljanje dejavnosti na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov ne bi bilo več vezano na nobeno pravno obliko ali zahteve. Z opisanim pristopom k deregulaciji pogojev za opravljanje dejavnosti oziroma storitev je predlog zakona v celoti usklajen z zahtevami Direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (direktiva o storitvah).

V zvezi s pridobitvijo pravice do opravljanja posameznega reguliranega poklica po ZGO-1 oz. ZUReP-1 predlog zakona predvideva transparentnejšo ureditev ustrezne izobrazbe, ki je minimalna podlaga za pridobitev poklicnega naziva v podzakonskem aktu. V veljavni zakonodaji namreč ni bilo podrobnih določb o tem, temveč je zakonodaja vsebovala nedoločne pojme »izobrazba s področja«, »ustrezne stroke«, »podobne stroke« in podobno, kar je v praksi pri izvajanju zakona povzročilo velike težave in številne pritožbe ter upravne spore, odločitev o ustreznosti izobrazbe pa je bila doslej prepuščena pristojnim poklicnim zbornicam. V predlaganem zakonu je predvideno, da bodo ustrezne diplome oziroma izobrazba v okviru zakonsko določenih kriterijev podrobneje določene v podzakonskem aktu. Na ta način bo omogočeno hitrejše in lažje odločanje v postopkih podeljevanja nazivov, saj bo odločanje o ustrezni izobrazbi avtomatično, na podlagi seznama diplom oziroma izobrazbe, določenega v pravilniku.

Predlog zakona prinaša veliko spremembo na področju delovanja pristojnih poklicnih zbornic in sicer ukinitev obveznega članstva. Predlog zakona predvideva prostovoljno članstvo v zbornicah in določa postopek za ustanovitev morebitnih novih zbornic ter pravila glede reprezentativnosti zbornic. Samo reprezentativnim zbornicam namreč zakon daje pravico do sodelovanja pri oblikovanju politike na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter sodelovanja v mednarodnih organizacijah. S tem v povezavi predlog zakona prinaša bistveno spremembo na področju izvajanja nalog, ki jih pristojne zbornice po veljavnem ZGO-1 izvajajo kot javna pooblastila. Zaradi predlagane ukinitve obveznega članstva je bil zaradi doseganja največje možne kontrole pri izvajanju teh nalog posledično kot najustreznejši predlagan model, po katerem te naloge in njihovo izvajanje prevzame ministrstvo, pristojno za graditev in prostorsko načrtovanje. V primeru razpršitve javnih pooblastil na številne zbornice in druge organizacije bi se namreč izjemno zmanjšala učinkovitost nadzora nad izvajanjem javnih pooblastil, obenem pa bi bilo treba na različnih zbornicah za iste naloge zagotoviti zadostno število kadrov za izvajanje teh nalog. Zato je izvajanje teh nalog na enem mestu, na ministrstvu, bolj ekonomično.

Predlog zakona rešuje tudi problematiko dokazovanja pridobivanja strokovnih izkušenj po pridobljeni formalni izobrazbi, kar se je prav tako izkazalo za problematično pri izvajanju zakona. V zvezi s tem predlog zakona uvaja stažiranje in vpis stažistov v imenik. Na ta način bo urejena preglednost nad opravljanjem storitev stažistov in omogočeno lažje vodenje evidence pridobivanja izkušenj pod vodstvom oziroma mentorstvom usposobljenih strokovnjakov ter dokazovanja pridobivanja teh izkušenj, obenem pa bo z vpisom v imenik stažistov zlasti mentor, ki bo vodil stažista pri njegovem delu, prevzel tudi določeno odgovornost za opravljanje njegovih nalog, kar bo še dodatno prispevalo k dvigu kvalitete opravljanja poklicnih nalog na tem področju.

V zvezi z izvajanjem strokovnih izpitov in vpisovanjem v imenik predlog zakona predvideva samo še en podzakonski akt v zvezi s strokovnimi izpiti, vse potrebne vsebine, ki se nanašajo na vodenje imenika, pa bodo urejene na zakonski ravni in podzakonsko urejanje ne bo več potrebno. Pri izvajanju dosedanjih javnih pooblastil predlog zakona predvideva določene administrativne poenostavitve, npr. odprava komisijskega odločanja o vpisu v imenik, združevanje strokovnih izpitov, in druge poenostavitve postopkov. Predvideva tudi prekinitev prakse obveznega naročanja žigov preko zbornic in predpisuje samo še obvezne podatke na žigih, morebitne dogovore s članstvom za poenotenje izgleda žigov za posamezno stroko pa prepušča zbornicam.

V predlogu zakona so dodane še nekatere pomembne določbe v zvezi z nezdružljivostjo pri opravljanju storitev, ki so v primerjavi z veljavnim ZGO-1 usmerjene na posameznika, ki poklic opravlja in ne na subjekt, ki opravlja samo dejavnost, kot je bilo to določeno v ZGO-1. Predlog zakona predvideva tudi zaščito poklicnega naziva arhitekt, krajinski arhitekt, prostorski načrtovalec in pooblaščeni inženir ter sankcije za morebitne kršitve v zvezi z nezakonito uporabo poklicnega naziva.

Pri zavarovanju odgovornosti za posameznike, ki opravljajo poklic, predlog zakona uvaja obvezno zavarovanje posameznikov, vezano na posamezen projekt oziroma storitev, pri tem pa ne izključuje možnosti, da bi se to zavarovanje zagotavljalo v okviru zavarovanja pri delodajalcu, predpisanem po ZGO-1 ali pri izvajalcu storitev, v katerega imenu posameznik te storitve izvaja.

V ostalem predlog zakona ohranja določbe veljavnega ZGO-1 ali pa jih na podlagi ugotovljenih nedorečenosti ali pomanjkljivosti, ki so bile evidentirane v praksi izboljšuje in dopolnjuje.


3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva ter navedba o zagotovljenosti sredstev za izvajanje zakona v proračunu v obdobju, za katerega je bil proračun že sprejet

Zakon nima imelo finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva.


4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane ureditve pravu Evropske unije

I. AVSTRIJA


PROSTORSKO NAČRTOVANJE

Prostorsko načrtovanje je urejeno na deželni ravni, pri čemer noben deželni zakon prostorskega načrtovanja ali izdelave prostorskih aktov te dejavnosti ne določa kot regulirano dejavnost. Z izdelavo prostorskih aktov se lahko v Avstriji ukvarja kdor koli.

Edini organ na področju urejanja prostora, ki ga deželni zakon večinoma regulira, je svet za prostorsko načrtovanje. V navedenih treh deželnih zakonih takšni sveti niso pristojni za izdelavo prostorskih aktov, pač pa so zgolj svetovalci deželne vlade v zadevah urejanja prostora. Tako je tak organ na Dunaju sestavljen iz treh arhitektov, enega gradbenika, strokovnjaka za področje prostorskega načrtovanja, strokovnjaka za varovanje kulturne dediščine, strokovnjaka za geodezijo, strokovnjaka za ekologijo ali zdravstveno varstvo, strokovnjaka za promet, strokovnjaka za sociologijo, strokovnjaka za krajinsko arhitekturo, strokovnjaka za urejanje mest.

Svet za prostorsko načrtovanje v deželi Štajerski ima enake naloge, sestava pa je bolj politična kot strokovna. Svet ima 24 članov, v njem so predstavniki strank, zbornice za kmetijstvo, predstavniki štajerske zveze občin in avstrijskih deželnih zvez, župan glavnega mesta Graz, predstavnik visokih šol, predstavnik cerkve itn.


PROJEKTIRANJE IN DRUGE STORITVE PRI GRADITVI OBJEKTOV Za razliko od prostorskega načrtovanja so projektiranje in druge storitve pri graditvi urejene z več zveznimi predpisi:

Projektiranje je v Avstriji torej reguliran poklic, ki pa ni urejen enotno ali samo z enim predpisom, pač pa z dvema zakonoma in dvema podzakonskima aktoma. Rezultat takšne ureditve so trije popolnoma različni sistemi urejanja storitev projektiranja in drugih storitev pri graditvi, ki se medsebojno ne izključujejo: enake storitve lahko opravljajo posamezniki, ki so pooblastila pridobili na podlagi treh različnih predpisov. Za projektiranje na področju graditve objektov so v Avstriji pooblaščeni:

1. Arhitekt in svetovalni inženir (s skupnim imenom »civilni tehnik« Ziviltechniker) po zveznem zakonu o civilnih tehnikih (Ziviltechnikergesetz). Gre za posameznike, ki te storitve opravljajo kot svobodni poklic in se ne ukvarjajo z drugimi dejavnostmi.

2. Gradbeni mojster (Baumeister) je reguliran poklic, določen v Obrtnem zakonu (Gewerbeordnung). Njegova dejavnost obsega arhitekturno projektiranje, gradbeno projektiranje in projektno vodenje. Za razliko od »civilnega tehnika« se gradbeni mojstri ukvarjajo tako s projektiranjem, nadzorom in z izvedbo del. Pogoji za pridobitev sta diploma arhitekta, inženirja, zidarja, tehničnega risarja itn. ter opravljena praksa. Pogoje določa Uredba o gradbenih mojstrih (Baumeister-Verordnung). Poleg načrtovanja in nadzora se lahko gradbeni mojstri ukvarjajo tudi z izvedbo del (gradbeništvo). So člani gospodarske zbornice.

3. Tehnični biroji – inženirski biroji (skupno ime: »svetovalni inženirji«) vključuje strokovnjake za vsa tehnična področja. Gre za reguliran poklic po obrtnem zakonu (Gewerbeordnung). Svetovalni inženir se ne ukvarja z izvedbo, temveč le z načrtovanjem in nadzorom projektov. Podlaga za njegovo delovanje je v Uredbi o tehničnih birojih – inženirskih birojih (Technische Büros / Ingeneurbüros –Zugangsvoraussetzunges - Verordnung, 2003). Svetovalni inženirji so lahko arhitekti, notranji arhitekti, inženirji in diplomanti drugih univerz, visokih ali strokovnih šol ustrezne smeri. So člani gospodarske zbornice. V Avstriji je približno 3.400 tehničnih birojev/inženirskih birojev.


Natančnejši oris regulacije po Zakonu o civilnih tehnikih:

Civilni tehniki so fizične osebe, ki jih zakon deli na arhitekte in inženirske svetovalce in ki na podlagi podeljenega pooblastila ministra za gospodarstvo in delo, samostojno opravljajo dejavnost na področju naravoslovja in inženirske znanosti.

Pooblastila civilnim tehnikom se podeli glede na ustrezna področja končanih študijev in študijskih programov višjih šol. Arhitekti in inženirski svetovalci imajo na podlagi pooblastila pravico izvajati storitve načrtovanja, preizkušanja, nadzora, svetovanja, koordinacije, izvajanje meritev, izdelavo strokovnih mnenj k zastopstvu upravnih organov in javnemu pravu korporacij, k organizacijskemu in komercialnemu razvoju projektov ter prevzemu naročil skupnih načrtov.

Pravico izdelovati projekte za večje zgradbe, gledališča, razstavne zgradbe, muzeje, cerkve,… in druge stavbe, ki so pomembne z umetniškega, kulturnega ali socialnega vidika, imajo samo arhitekti.

Pogoj za pridobitev pooblastila arhitekta oziroma svetovalnega inženirja so:
Družbe:

Na podlagi zakona o civilnih tehnikih lahko civilni tehniki po pooblastilu ministra za gospodarstvo ustanovijo in registrirajo družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe z namenom opravljanja civilno-tehničnih poklicev. Civilno-tehnične družbe morajo imeti sedež v Republiki Avstriji. Ime družbe mora vsebovati dodatek »civilno-tehnična družba«, pri čemer je treba upoštevati tudi splošne določbe o imenovanju družb. Družbeniki civilno-tehnične družbe so lahko samo fizične osebe, ki so ustrezno poklicno usposobljene za opravljanje te službe.

Zaščita poklicnega naziva:

Naziv arhitekt, civilni inženir, svetovalni inženir, lahko uporabljajo le posamezniki in civilno-tehnične družbe.


II. ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA


Reguliranje poklicev na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov je v ZRN urejeno na deželni ravni z deželnimi zakoni, npr.:


PROSTORSKO NAČRTOVANJE

Izvajanje storitev prostorskega načrtovanja urejajo deželni zakoni o arhitektih in arhitekturnih in inženirskih zbornicah (gl. zgoraj navedene tri primere). Ti zakoni kot regulirano dejavnost urejajo le izdelavo občinskih prostorskih aktov. V ZRN ni licenc za izdelavo regionalnih, deželnih in državnih prostorskih aktov.

Prostorski načrtovalci so lahko posamezniki, ki imajo pridobljeno strokovno izobrazbo arhitekta, krajinskega arhitekta, gradbenika, geodeta, geografa, urbanista ipd., ki ima v študijskem programu dovolj predmetov s področja prostorskega načrtovanja in ki imajo predpisano prakso na tem področju.

Posameznik postane prostorski načrtovalec z vpisom v imenik prostorskih načrtovalcev pri zbornici.


PROJEKTIRANJE IN DRUGE STORITVE PRI GRADNJI


V ZRN sta arhitekturno oziroma inženirsko projektiranje regulirani dejavnosti, ki sta urejeni v deželnih zakonih o arhitektih, zakonih o gradbenih inženirjih oziroma o arhitekturnih in inženirskih zbornicah. Za razliko od slovenske ureditve nemške zvezne dežele s predpisi urejajo tudi storitve notranjih opremljevalcev.

Predstavitev ureditve pooblastil za projektiranje po bavarski zakonodaji:

Gradbeno dokumentacijo za postavitev in spremembo stavb, za kateri je treba imeti dovoljenje, mora podpisati za gradbene predloge pooblaščeni projektant. Pooblaščenec za gradbene predloge je:


Naziv arhitekt lahko pridobi tisti, ki je vpisan v seznam arhitektov pri zbornici za arhitekturo. Pogoji za vpis so, da gre za arhitekta smeri visoke gradnje, da ima skupno najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki.

V seznam inženirjev, pooblaščenih za izdelavo gradbenih podlag se lahko vpiše, kdor lahko v skladu z zakonom o gradbenih inženirjih uporablja strokovni naziv »inženir« in je vsaj tri leta opravljal praktična dela v tej stroki ali državljan države EU ali EEA, ki lahko v skladu z navedenim zakonom uporablja ta naziv.

Za gradbene predloge za stanovanjske stavbe z največ tremi stanovanji in druge manjše objekte so lahko pooblaščeni tudi pripadniki strok arhitekture, visoke gradnje ali gradbeništva, ki lahko po Zakonu o varovanje strokovnega naziva »Inženir in inženirka« uporabljajo strokovni naziv inženir ali inženirka, ter državno priznani tehniki stroke gradbene tehnike in mojstri gradbeništva in tesarstva .

Zaščita naziva

Navedeni nemški deželni zakoni večinoma urejajo tudi družbe, ki lahko v svojem imenu (firmi) uporabljajo nazive »arhitekturni« ipd. (gl. npr. 10. člen Hamburškega zakona o arhitektih) Tako so lahko poimenovane le tiste gospodarske družbe, ki so vpisane v register družb pri zbornici. V register se vpišejo gospodarske in civilne družbe, ki:

K prošnji za vpis mora družba priložiti tudi uradno overjeno pogodbo ali statut (ki določa področja delovanja družbe in usposobljenost njenih kadrov kot pogoj za delovanje družbe). Vpisna komisija potrdi vpis družbe v seznam družb potem, ko preko registrskega sodišča preveri izpolnjevanje vseh v zakonu navedenih pogojev. Morebitne spremembe vpisa mora družba nemudoma sporočiti zbornici.


Zbornice

Arhitekturne in inženirske zbornice so organizirane po zveznih deželah. Tako je npr. hamburška arhitekturna zbornica oseba javnega prava, katere člani so arhitekti, arhitekti za notranjo opremo, krajinski arhitekti in urbanisti.



III. FRANCIJA


PROSTORSKO NAČRTOVANJE

Prostorsko načrtovanje v Franciji ni licencirana storitev – z izdelavo prostorskih aktov se lahko ukvarja vsakdo.


INŽENIRSKO PROJEKTIRANJE

Inženirske storitve pri gradnji niso licencirane – izjema so le geodeti, ki morajo biti registrirani. Naziv inženirja ni zaščiten.


ARHITEKTURNO PROJEKTIRANJE

Zakon o arhitekturi (La loi sur l'architekture no. 77-2 1977)

Arhitekturne storitve pri gradnji so regulirane: arhitekt mora izdelati projekt za vsako gradnjo, za katero se zahteva gradbeno dovoljenje (izjema so manjši objekti). Arhitekt je posameznik, ki je vpisan v regionalni seznam arhitektov. Vpis se opravi pri regionalnem arhitekturnem svetu.


Načini opravljanja poklica

V skladu z določbami zakona o arhitekturi lahko arhitekt opravlja svoj poklic na enega ali več naslednjih načinov:


Arhitekturne družbe

Čeprav večina arhitektov opravlja svoje delo kot svobodni poklic, pa se čedalje bolj uveljavlja delo v arhitekturnih družbah. Te družbe velja morajo biti vpisane v seznam arhitekturnih družb pri arhitekturnem svetu. Družba se vpiše v seznam, če:


Zaščita naziva

Naziva arhitekt in arhitekturno podjetje sta zaščitena


Obveznost zavarovanja

Vsak arhitekt in vsaka arhitekturna družba mora imeti sklenjeno zavarovanje za odgovornost. Potrdilo o zavarovanju se vedno priloži k pogodbi, sklenjeni med izvajalcem del in arhitektom ali njegovim delodajalcem.

Vsako arhitekturno podjetje je solidarno odgovorno za dejanja, ki so jih arhitekti opravili v njegovem imenu in za njegov račun.


IV. PRILAGOJENOST PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

Predlog pravnega akta RS delno implementira Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu.

V kontekstu direktive o poklicnih kvalifikacijah predlog zakona kot specialen področni zakon za področje poklicev na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov delno implementira direktivo o priznavanju poklicnih kvalifikacij v tistem delu, ki se nanaša na enkratno opravljanje storitev, saj je Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 21/02, 92/07, ZPKEU) kot krovni zakon vprašanje enkratnega opravljanja storitev uredil samo na splošno, posebna vprašanja v zvezi s tem pa so urejena v ZAID. V ostalem, glede vprašanj, ki jih predlog ZAID ne ureja posebej, se sklicuje na ZPKEU in podzakonske predpise, sprejete na njegovi podlagi.

V tem smislu ZAID tudi že upošteva in delno implementira Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (direktiva o storitvah). V skladu z navedeno direktivo o storitvah ZAID uvaja nekatere nove rešitve, ki so v skladu z možnostjo, ki jo omogoča direktiva o storitvah in sicer da se upraviči javni interes za uvedbo določenih zahtev za opravljanje storitev na področju prostorskega načrtovanja. Te zahteve bodo tudi predmet obvestila Evropski komisiji o zahtevah za dostop do storitev, ki se uvajajo v predlogu zakona in ki se zahteva v skladu z direktivo. Obenem v skladu z direktivo o storitvah predlog zakona predvideva tudi deregulacijo pogojev glede oblik opravljanja storitev, iz veljavnega ZGO-1 črta pogoj vzajemnosti za vsa tuja podjetja in ne določa več obveznosti glede zagotavljanja števila strokovnjakov, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje storitev. Namesto tega se ZAID osredotoča na posameznika kot predstavnika stroke oziroma kot izvajalca reguliranega poklica in na predpisovanje pogojev v zvezi s tem. ZAID v zvezi z zavarovanjem odgovornosti tudi omogoča in predvidi način ugotavljanja ustreznosti zavarovanja, pridobljenega v drugi državi članici EU, kar prav tako omogoča direktiva o storitvah. S tem se predlog zakona v celoti usklajuje z direktivo o storitvah.

Predlog zakona se v zgoraj opisanih rešitvah celovito usklajuje navedenimi predpisi EU, ki se prenašajo.


5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona


Razlogi, zakaj je postopek ali druga administrativna obveznost nujno potrebna, in javni interes, ki se s tem dosega; dokazi, da javnega interesa ni mogoče doseči na drug, za stranke enostavnejši načinZakon ne uvaja nobenih bistvenih novih administrativnih ovir oziroma številne obstoječe administrativne ovire v veljavnih predpisih odpravlja.

Zakon sicer uvaja obveznost vpisa stažistov v imenik stažistov, ki se uvaja zaradi lažjega evidentiranja in kasnejšega dokazovanja pridobivanja delovnih izkušenj in bo torej bistveno pospešil podeljevanje nazivov po izpolnitvi pogoja po predhodnem stažiranju. To je potrebno zaradi večjega nadzora nad posamezniki, ki nastopajo na trgu še pred pridobitvijo poklicnega naziva in zaradi dviga kvalitete, kar je vse v javnem interesu.
Spoštovanje načela »vse na enem mestu« - načelo, da stranki ni treba opravljati zadev, ki se nanašajo na en življenjski oziroma poslovni dogodek, na več mestih; kraj izvajanja storitve oziroma obveznostiZakon spoštuje načelo »vse na enem mestu«.
Poraba časa in stroški (upravna taksa, plačilo storitve, .), ki jih stranki povzroča postopek ali obveznostZakon ne vpliva na porabo časa in stroške za stranko v zvezi s postopki.
Dokumentacija, ki jo bo morala predložiti stranka za izvedbo postopka; zmanjšanje obsega dokumentov, ki jih mora predložiti, oziroma obrazložitev, zakaj zmanjšanja ni.Zakon zmanjšuje zahteve po obsegu dokumentacije, ki jo mora predložiti stranka.
Način plačevanja storitve, upravne takse ... (z gotovino, s kreditnimi in plačilnimi karticami, po e-moneti, drugo).Zakon ne vsebuje določb o načinu plačevanja storitev in taks.
Področje in življenjski oziroma poslovni dogodek na portalu e-uprave, na katerega se dogodek nanaša, oziroma predlog za uvedbo drugega dogodkaPodročje zakona je med življenjskimi dogodki že pokrito, zato ni potrebe po uvedbi dodatnega dogodka.
Dodaten prostor za navedbo predloga novega dogodka
Obseg postopka, ki ga bo mogoče opraviti po elektronski pošti in drugih sodobnih poteh, oziroma obrazložitev, zakaj to ne bo
mogoče.
Za postopke, ki jih ureja zakon, se uporabljajo predpisi o upravnem postopku in možnosti, ki jih ta zakon daje za sodobno elektronsko komuniciranje z organi.
Podatki, potrebni za izvedbo postopka, ki jih bo pristojni organ pridobil sam iz uradnih evidenc, in način pridobivanja teh podatkovZa postopke, ki jih ureja zakon, se uporabljajo predpisi o upravnem postopku in možnosti, ki jih ta zakon daje za sodobno elektronsko komuniciranje z organi.


II. BESEDILO ČLENOV


1. UVODNE DOLOČBE

1. člen
(namen zakona)

(1) Glede na to, da:

- prostorsko načrtovanje omogoča skladen prostorski razvoj z obravnavo in usklajevanjem razvojnih in varstvenih interesov v prostoru, in s tem prispeva h kakovosti, uporabnosti in funkcionalnosti grajenega prostora in k ohranjanju narave, naravnih virov in kulturnih vrednot,
- je arhitektura izraz kulture in da arhitekturna ustvarjalnost, kakovost objektov, njihova skladna postavitev v okolje, spoštovanje naravnega in urbanega okolja in dediščine bistveno prispevajo h kakovosti in funkcionalnosti zgradb in njihove okolice, k oblikovni in bivalni kakovosti mest in drugih naselij,
- so inženirske storitve pri graditvi objektov bistvenega pomena pri načrtovanju in ustvarjanju grajenega prostora in ključne za izpolnjevanje bistvenih zahtev, kar zagotavlja zanesljivost, ki vključuje varnost, uporabnost in trajnost ter gospodarnost objektov,
je določitev pogojev in pravil za opravljanje dejavnosti in storitev na področju prostorskega načrtovanja, arhitekturnega, krajinsko-arhitekturnega in inženirskega projektiranja in drugih storitev pri graditvi objektov v javnem interesu.

(2) Ta zakon za izvajanje Direktive ES št. 2005/36 Evropskega parlamenta in Sveta o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L št. 255/2005 z dne 7. septembra 2005, str. 22-142) ureja določena vprašanja v zvezi s priznavanjem poklicnih kvalifikacij in pridobitve pravice za opravljanje storitev iz prvega odstavka 2. člena tega zakona za državljane ali državljanke (v nadaljnjem besedilu: državljani) držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švice (v nadaljnjem besedilu: države članice EU), ki so kvalifikacijo pridobili v drugi državi članici EU.

(3) Ta zakon za izvajanje Direktive ES št. 2006/123 Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu (UL L št. 376/2006 z dne 12. decembra 2006, str. 36-68) ureja pogoje za opravljanje storitev oziroma storitvenih dejavnosti na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov ponudnikov, ki so ustanovljeni oziroma imajo sedež v eni od držav članic EU in ki v državi članici EU opravljajo to storitveno dejavnost.

2. člen
(vsebina zakona)

(1) Ta zakon določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati posamezniki ali posameznice (v nadaljnjem besedilu: posamezniki), ki opravljajo dejavnost in izvajajo storitve vodenja izdelave prostorskega akta, projektiranja, revidiranja, gradbenega nadzora in vodenja del in temeljna pravila, ki jih je potrebno upoštevati pri opravljanju teh dejavnosti in storitev.

(2) Ta zakon ureja tudi status poklicnih zbornic (v nadaljnjem besedilu: zbornice) na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, postopek njihovega ustanavljanja, delovanja, preoblikovanja in prenehanja ter preoblikovanja Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZAPS) in Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IZS).

(3) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen kakor izrazi, opredeljeni v predpisih, ki urejajo graditev objektov in prostorsko načrtovanje.


2. UDELEŽENCI PRI PROSTORSKEM NAČRTOVANJU IN GRADITVI OBJEKTOV


3. člen
(odgovorni vodja izdelave prostorskega akta)

(1) Odgovorni vodja izdelave prostorskega akta ali odgovorna vodja izdelave prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: odgovorni vodja izdelave prostorskega akta) je lahko posameznik s poklicnim nazivom prostorski načrtovalec ali prostorska načrtovalka (v nadaljnjem besedilu: prostorski načrtovalec).

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je lahko odgovorni vodja izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta posameznik s poklicnim nazivom prostorski načrtovalec, arhitekt ali arhitektka (v nadaljnjem besedilu: arhitekt) ali krajinski arhitekt ali krajinska arhitektka (v nadaljnjem besedilu: krajinski arhitekt) in sicer tisti izmed njih, ki po svoji strokovni izobrazbi ustreza glede na prevladujočo vrsto načrtovanih prostorskih ureditev.

(3) Vodenje izdelave prostorskega akta obsega organizacijo in vodenje skupine strokovnjakov ali strokovnjakinj (v nadaljnjem besedilu: strokovnjak), ki izdelujejo prostorski akt, in skrb za strokovnost, popolnost, skladnost in zakonitost izdelanega prostorskega akta.

(4) Skupino strokovnjakov iz prejšnjega odstavka sestavi odgovorni vodja izdelave prostorskega iz strokovnjakov s pridobljeno najmanj višješolsko izobrazbo s področja arhitekture, krajinske arhitekture, urbanizma ali prostorskega načrtovanja, gradbeništva, geografije, regionalnega planiranja, geodezije, ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varovanja zdravja ljudi, urejanja voda, varstva okolja, ohranjanja narave, prometa in druge gospodarske javne infrastrukture, prava, urbane ekonomije, socialnih zadev, sociologije, psihologije, agronomije in gozdarstva.

(5) Na predlog odgovornega vodje izdelave prostorskega akta ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) ali samoupravna lokalna skupnost (v nadaljnjem besedilu: lokalna skupnost) glede na vsebino ali vrsto del pri pripravi prostorskega akta potrdi, da v delovno skupino ni treba vključiti vseh strokovnjakov iz področij iz prejšnjega odstavka ali da je treba v delovno skupino vključiti tudi strokovnjake z drugih področij.

(6) Če je odgovorni vodja izdelave prostorskega akta sam strokovnjak s katerega od področij iz četrtega odstavka, mu v delovno skupino ni treba vključiti drugega strokovnjaka s tega področja.


4. člen
(odgovorni projektant)

Odgovorni projektant ali odgovorna projektantka (v nadaljnjem besedilu: odgovorni projektant) je lahko posameznik, ki ima pridobljen poklicni naziv arhitekt, krajinski arhitekt, pooblaščeni inženir ali pooblaščena inženirka (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni inženir).

5. člen
(odgovorni revident)

Odgovorni revident ali odgovorna revidentka (v nadaljnjem besedilu: odgovorni revident) je lahko posameznik ki ima pridobljen poklicni naziv arhitekt, krajinski arhitekt ali pooblaščeni inženir in ima pooblastilo za revidiranje.

6. člen
(odgovorni nadzornik)

Odgovorni nadzornik ali odgovorna nadzornica (v nadaljnjem besedilu: odgovorni nadzornik) je lahko posameznik, ki ima pridobljen poklicni naziv arhitekt, krajinski arhitekt ali pooblaščeni inženir.

7. člen
(odgovorni vodja del)


Odgovorni vodja del oziroma odgovorna vodja del (v nadaljnjem besedilu: odgovorni vodja del) je lahko posameznik, ki ima pooblastilo za vodenje del pri izvajanju gradnje.




3. PRAVILA ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI IN STORITEV IN NA PODROČJU PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA IN GRADITVE OBJEKTOV

8. člen
(nezdružljivost pri opravljanju storitev)

(1) Odgovorni vodja izdelave prostorskega akta ne sme opravljati dejavnosti v zvezi z nakupom in posredovanjem nepremičnin na območju prostorskega akta lokalne skupnosti, na območju državnega prostorskega načrta ali regionalnega prostorskega načrta, katerega izdelavo vodi.

(2) Če arhitekt, krajinski arhitekt ali pooblaščeni inženir opravlja storitve zastopanja ali prodaje gradbenih proizvodov, naprav in opreme, mora o tem seznaniti investitorja in mu predložiti v podpis pisno izjavo o seznanitvi s tem dejstvom.

(3) Odgovorni nadzornik za objekt, za gradnjo katerega opravlja gradbeni nadzor, ne sme biti tudi odgovorni vodja del ali dobavitelj gradbenih proizvodov, naprav in opreme. Odgovorni nadzornik tudi ne sme biti v nobeni poslovni povezavi, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v zakonski zvezi z navedenimi osebami.

(4) Odgovorni revident za objekt, za katerega opravlja revidiranje, ne sme biti imenovan tudi za odgovornega projektanta. Odgovorni revident tudi ne sme biti v nobeni poslovni povezavi, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v zakonski zvezi z navedenimi osebami.


9. člen
(zavarovanje odgovornosti za škodo)

(1) Posamezniki z nazivom arhitekt, krajinski arhitekt in pooblaščeni inženir morajo za odgovorno projektiranje, odgovorno revidiranje, odgovorni nadzor in odgovorno vodenje del, h kateremu se pogodbeno zavežejo, zavarovati svojo odgovornost za škodo, ki bi jo lahko povzročili pri opravljanju takšne storitve.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavarovanje odgovornosti za svoje člane organizira in prevzame pristojna zbornica, za kar ji člani plačajo nadomestilo. Zavarovanje odgovornosti iz prejšnjega odstavka se lahko izkaže tudi z zavarovanjem odgovornosti projektanta, revidenta, nadzornika in izvajalca, v imenu katerega posameznik opravlja te storitve, če to zavarovanje krije obvezno vsebino zavarovanja odgovornosti za škodo po tem zakonu.

(3) Če je posameznik državljan države članice EU, se kot veljavno zavarovanje upošteva tudi zavarovanje, sklenjeno v drugi državi članici EU, če se razteza veljavnost takšnega zavarovanja na ozemlje Republike Slovenije in če je to zavarovanje enakovredno zavarovanju, ki se zahteva od slovenskih državljanov.


10. člen
(obvezna vsebina zavarovanja)

(1) Zavarovanje odgovornosti mora trajati ves čas opravljanja storitve, jamčenje zavarovalnice pa še določen čas po opravljeni storitvi, odvisno od vrste stroke, zahtevnosti in vrste objekta, v zvezi s katerim se opravljajo storitve. Pri zavarovanju odgovornosti je mogoče določiti, da mora škodo do določenega zneska kriti zavarovanec. Če je zavarovanec škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti, ima zavarovalnica, ki je plačala odškodnino tretjemu, od zavarovanca pravico zahtevati povrnitev plačanega zneska.

(2) Podrobnejšo obvezno vsebino zavarovanja določi uredba vlade.

4. POGOJI ZA PRIDOBITEV POKLICNIH NAZIVOV IN POOBLASTIL

11. člen
(pogoji za pridobitev poklicnega naziva prostorski načrtovalec)

Poklicni naziv prostorski načrtovalec lahko pridobi posameznik:

- ki ima pridobljeno najmanj izobrazbo po študijskem programu druge stopnje s področja prostorskega ali urbanističnega načrtovanja, arhitekture ali krajinske arhitekture ali smeri, ki ima v svojem predmetniku tudi urbanistično in prostorsko načrtovanje,
- ki je po pridobljeni izobrazbi iz prejšnje alineje opravil stažiranje v skupnem trajanju treh let in sicer na področju opravljanja storitev prostorskega načrtovanja pri prostorskih načrtovalcih, v državnih organih ali v organih lokalnih skupnosti in
- ki ima opravljen strokovni izpit za prostorsko načrtovanje.

12. člen
(pogoji za pridobitev poklicnega naziva arhitekt)

Poklicni naziv arhitekt lahko pridobi posameznik:

- ki ima pridobljeno najmanj izobrazbo po študijskem programu druge stopnje arhitekturne smeri,
- ki je po pridobljeni izobrazbi iz prejšnje alineje opravil s tem zakonom določeno stažiranje v skupnem trajanju treh let na področju arhitekturnega projektiranja, opravljenega pri odgovornem projektantu,
- ki ima opravljen strokovni izpit za projektiranje za področje arhitekturne stroke in
- ki ni vpisan v razvid samozaposlenih v kulturi in nima pravice do financiranja prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje po zakonu, ki ureja uresničevanje javnega interesa v kulturi.

13. člen
(pogoji za pridobitev poklicnega naziva krajinski arhitekt)

Poklicni naziv krajinski arhitekt lahko pridobi posameznik:

- ki ima pridobljeno najmanj izobrazbo po študijskem programu druge stopnje s področja krajinske arhitekture,
- ki je po pridobljeni izobrazbi iz prejšnje alineje opravil s tem zakonom določeno stažiranje v skupnem trajanju treh let na področju krajinsko arhitekturnega projektiranja, opravljenega pri odgovornem projektantu in
- ki ima opravljen strokovni izpit za krajinsko projektiranje.

14. člen
(pogoji za pridobitev poklicnega naziva pooblaščeni inženir)

Poklicni naziv pooblaščeni inženir lahko pridobi posameznik:

- ki ima pridobljeno najmanj izobrazbo po študijskem programu druge stopnje gradbene ali druge ustrezne tehnične smeri, ki zagotavlja znanja s področja inženirskega projektiranja,
- ki je po pridobljeni izobrazbi iz prejšnje alineje opravil stažiranje v skupnem trajanju treh let na področju inženirskega projektiranja, opravljenega pri odgovornem projektantu in
- ima opravljen strokovni izpit za projektiranje s področja stroke, za katero ima pridobljeno izobrazbo.

15. člen
(pogoji za pridobitev pooblastila za revidiranje)

- ki ima v skladu s tem zakonom pridobljen poklicni naziv arhitekt, krajinski arhitekt ali pooblaščeni inženir,
- ki je po pridobljenem poklicnem nazivu iz prejšnje alineje pridobil skupno deset let delovnih izkušenj pri projektiranju, od tega skupno vsaj pet let delovnih izkušenj pri projektiranju zahtevnih objektov,
- ki je kot odgovorni projektant sodeloval pri projektiranju najmanj petih zahtevnih objektov
- in ki je opravil strokovni izpit z vsebinami iz revidiranja.

16. člen
(pogoji za pridobitev pooblastila za vodenje del)

Pooblastilo za vodenje del lahko pridobi posameznik:

- ki ima v skladu s tem zakonom pridobljen poklicni naziv arhitekt, krajinski arhitekt ali pooblaščeni inženir in je v okviru stažiranja za pridobitev poklicnega naziva ali v okviru dodatnega stažiranja po pridobitvi poklicnega naziva opravil stažiranje v skupnem trajanju petih let pri izvajanju del na gradbišču in posameznik, ki ima pridobljeno najmanj višješolsko izobrazbo in je opravil stažiranje v skupnem trajanju desetih let pri izvajanju del na gradbišču in
- ki je opravil strokovni izpit z vsebinami iz vodenja del.

17. člen
(seznam ustrezne izobrazbe)

Minister ali ministrica, pristojna za prostor in graditev (v nadaljnjem besedilu: minister) predpiše seznam diplom ali spričeval, ki predstavljajo ustrezno izobrazbo za pridobitev poklicnih nazivov prostorski načrtovalec, arhitekt, krajinski arhitekt in pooblaščeni inženir.



5. POSTOPEK PRIDOBITVE POKLICNIH NAZIVOV IN POOBLASTIL


18. člen
(pogoji za stažiranje)

(1) Stažiranje je obvezno pridobivanje delovnih izkušenj pri izdelovanju prostorskih aktov, projektiranju in izvajanju del na gradbišču. Evidentirane delovne izkušnje v imeniku stažistov ali stažistk (v nadaljnjem besedilu: stažistov) so podlaga za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev poklicnih nazivov in pooblastila za vodenje del po tem zakonu.

(2) Stažiranje se začne opravljati po vpisu v imenik stažistov na podlagi zahteve kandidata ali kandidatke za stažista oziroma stažistko (v nadaljnjem besedilu: kandidat za stažista). Pogoj za vpis v imenik stažistov je pridobljena minimalna predpisana izobrazba, ki je po tem zakonu potrebna za pridobitev naziva, za katerega posameznik stažira.

(3) Imenik stažistov vodi ministrstvo.

(4) Vlogi za vpis v imenik mora kandidat priložiti izjavo mentorja, da bo stažiranje opravljal pod njegovim vodstvom. Mentor mora imeti ustrezni poklicni naziv ali pooblastilo s področja opravljanja staža.

(5) Če stažist preneha opravljati stažiranje pri določenem mentorju, morata mentor in stažist o tem obvestiti ministrstvo, stažist pa mora ministrstvu najkasneje v mesecu dni predložiti izjavo novega mentorja, da bo stažiranje opravljal pod njegovim vodstvom.

(6) Izbris iz imenika stažistov se opravi, če:

- stažist sam izjavi, da ne želi več opravljati staža,
- če ministrstvo prejme obvestilo stažista ali mentorja, da stažist ne opravlja več stažiranja pod njegovim vodstvom, pa stažist v mesecu dni ministrstva ne obvesti o zamenjavi mentorja in ne predloži izjave novega mentorja,
- če mu je izrečen ukrep odvzema pravice do opravljanja staža.

(7) Stažist se lahko ponovno vpiše v imenik stažistov, ko prenehajo razlogi za izbris iz imenika stažistov.

(8) Stažist ne sme samostojno in v svojem imenu opravljati storitev po tem zakonu. Opravljanje stažiranja mora biti dejansko.

(9) Za stažista smiselno veljajo določbe tega zakona glede opravljanja storitev, vpisovanja v imenik.

(10) Kot opravljeno stažiranje se štejejo tudi potrjene ustrezne delovne izkušnje iz druge države, ki jih je posameznik pridobil pri opravljalcih storitev s področja prostorskega načrtovanja ali projektiranja.


19. člen
(strokovni izpiti)

(1) Po opravljenem stažiranju, predpisanem s tem zakonom, lahko posameznik vloži zahtevo za opravljanje strokovnega izpita. Zahteva se lahko vloži en mesec pred zaključkom stažiranja.

(2) Izvajanje strokovnih izpitov, predpisanih po tem zakonu, zagotavlja ministrstvo. Ministrstvo za geodete in geodetinje (v nadaljnjem besedilu: geodeti) zagotavlja tudi opravljanje strokovnih izpitov iz geodetske dejavnosti po zakonu, ki ureja opravljanje geodetske dejavnosti in po njegovih izvedbenih predpisih.

(3) Strokovni izpiti se opravljajo pred izpitno komisijo, ki ima tri člane.

(4) Minister sestavi seznam članov izpitnih komisij. Za člana izpitne komisije so lahko imenovani posamezniki s tega seznama. Člane izpitnih komisij minister imenuje za posamezna področja izmed uglednih strokovnjakov s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

(5) Ko ministrstvo ugotovi, da kandidat izpolnjuje pogoje za opravljanje strokovnega izpita, izda odločbo, s katero dovoli pristop k izpitu in v njej določi čas in kraj opravljanja izpita, izpitno komisijo ter predsednika izpitne komisije.

(6) Strokovni izpit se opravlja pisno in ustno. Ustni del se opravlja za pisnim delom. Z izpitom se preverja, ali je stažist pridobil potrebna znanja in se praktično usposobil za samostojno opravljanje storitev za opravljanje reguliranega poklica na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, za katerega se je usposabljal.

(7) Pisni del izpita se opravlja na način ocene referenčnih del, ki jih predloži kandidat ali pa izdelavo pisne naloge, katere naslov in vsebino določi predsednik komisije. Način opravljanja pisnega dela izpita izbere kandidat sam, kar navede v zahtevi za opravljanje strokovnega izpita.

(8) Ustni del izpita se opravlja pred komisijo za strokovni izpit in zajema preverjanje usposobljenosti kandidata s področja, za katero opravlja strokovni izpit.

(9) Pozitivno ocenjen pisni del izpita je pogoj za opravljanje ustnega dela izpita. Pozitivno je ocenjen pisni del izpita, če ga pozitivno ocenita vsaj dva člana izpitne komisije.

(10) Kandidatu, ki je uspešno opravil izpit, izda izpitna komisija potrdilo o opravljenem izpitu. Kandidat, ki ni uspešno opravil strokovnega izpita, lahko največ dvakrat ponavlja strokovni izpit. Če po dvakratnem ponavljanju strokovnega izpita ne opravi, lahko pristopi k ponovnemu opravljanju strokovnega izpita po preteku dveh let.

(11) Zaradi spremljanja stanja na področju opravljanja strokovnih izpitov, vodi ministrstvo evidenco opravljanja strokovnih izpitov, ki vsebuje naslednje osebne podatke kandidatov, ki opravlja strokovni izpit:


(12) Evidenca iz prejšnjega odstavka se hrani trajno. Pri izdelavi statističnih podatkov se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta osebe ni razvidna.

(13) Stroške opravljanja strokovnega izpita nosi kandidat. Predsedniku in članom izpitne komisije ter zapisnikarju pripada plačilo za delo in povračilo stroškov v zvezi z delom v izpitni komisiji v višini, ki jo določi minister. Minister določi tudi cenik stroškov opravljanja strokovnih izpitov.

(14) Minister predpiše standarde znanj, program in podrobnejšo vsebino in potek opravljanja strokovnih izpitov ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati člani izpitnih komisij.

20. člen
(pridobitev poklicnega naziva in zaščita poklicnega naziva)

(1) O pridobitvi poklicnega naziva odloča ministrstvo.

(2) Posameznik se ob pridobitvi poklicnega naziva vpiše v imenik, ki ga vodi ministrstvo.

(3) Posameznik si ob pridobitvi ali ob vsaki spremembi poklicnega naziva priskrbi žig, v katerega mora obvezno vključiti identifikacijsko označbo in poklicni naziv ali pooblastilo, ki ga je pridobil.

(4) Poklicne nazive, določene s tem zakonom, pri opravljanju storitev ali dejavnosti lahko uporabljajo samo posamezniki, ki imajo poklicni naziv po določbah tega zakona in so vpisani v imenik.

21. člen
(prenehanje poklicnega naziva)

(1) Posamezniku poklicni naziv preneha:

- na podlagi njegove zahteve, če sam pisno zahteva prenehanje poklicnega naziva ali
- na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero mu je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti ali storitev.

(2) Posamezniku, ki mu je poklicni naziv prenehal, se ta naziv izbriše iz imenika.

(3) Posameznik, ki mu je poklicni naziv prenehal, ima pravico ponovno pridobiti tak naziv, če izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom ali ko prenehajo razlogi za izbris.


22. člen
(pridobitev in odvzem pooblastila za revidiranje in vodenje del)

(1) O pridobitvi pooblastila za revidiranje ali vodenje del odloči ministrstvo z odločbo.

(2) Posamezniku pooblastilo preneha:

- na podlagi njegove zahteve, če sam zahteva odvzem pooblastila ali
- na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero mu je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti ali storitev.

23. člen
(začasen odvzem poklicnega naziva)

(1) Posamezniku s poklicnim nazivom ministrstvo izda odločbo o začasnem odvzemu poklicnega naziva:

- če to zahteva posameznik s pridobljenim poklicnim nazivom,
- po posredovanju obvestila posameznika, inšpekcijskih služb ali drugega pristojnega organa, če ugotovi, da je podana nezdružljivost opravljanja storitev po tem zakonu,
- na podlagi pisnega predloga inšpekcijskih služb, zbornice ali drugega pristojnega organa, če ugotovi, da je nosilec naziva v preteklem letu ponavljajoče (dvakrat ali več) kršil določbe tega zakona, vendar najdlje za dobo dveh let.

(2) V času začasnega odvzema naziva prostorski načrtovalec, arhitekt, krajinski arhitekt ali pooblaščeni inženir ne more opravljati storitev, ki izhajajo iz njegovega poklicnega naziva ali pooblastila, v imeniku pa se vpiše podatek, da mu je naziv začasno odvzet.

(3) Ministrstvo po prenehanju okoliščin iz prvega odstavka izda odločbo o prenehanju začasnega odvzema naziva in v imeniku izbriše podatek o začasnem odvzemu poklicnega naziva.



6. PRAVICA OPRAVLJANJA STORITEV S PODROČJA PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA IN GRADITVE OBJEKTOV ZA TUJE DRŽAVLJANE


24. člen
(priznavanje kvalifikacij za državljane držav članic EU)

(1) Državljani držav članic EU, ki so kvalifikacijo pridobili v drugi državi članici EU, pridobijo pravico opravljati regulirani poklic na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov po tem zakonu na podlagi odločbe o priznanju kvalifikacije, ki jo izda ministrstvo v skladu s predpisi, ki urejajo postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij.

(2) V primeru, da ministrstvo v začasni odločbi o priznanju poklicne kvalifikacije naloži ukrep prilagoditvenega obdobja, se za uresničitev tega ukrepa smiselno uporabljajo določbe tega zakona o stažiranju, v primeru ukrepa preizkusa poklicne usposobljenosti pa določbe tega zakona o strokovnih izpitih.

(3) Ministrstvo na podlagi dokončne odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije takšnega posameznika vpiše v imenik.

25. člen
(občasno opravljanje storitev državljanov držav članic EU)

(1) Državljani držav članic EU, ki želijo v Republiki Sloveniji opravljati občasne ali priložnostne storitve na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, morajo pred prvim opravljanjem teh storitev v Republiki Sloveniji na ministrstvu vložiti prijavo v skladu s predpisi, ki urejajo priznavanje kvalifikacij državljanom držav članic EU za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti.

(2) Pred prvim opravljanjem storitev lahko ministrstvo preveri poklicno kvalifikacijo in izda odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije v skladu s 34. členom tega zakona, zoper katero ni pritožbe, vendar je možen upravni spor.

(3) Ministrstvo na podlagi dokončne odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije iz prejšnjega odstavka takšnega posameznika vpiše v imenik.


26. člen

(pravica opravljanja storitev za državljane drugih držav)


Državljan države, ki ni država članica EU, pridobi pravico opravljati regulirani poklic na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov pod pogojem vzajemnosti, pri čemer se za ugotavljanje enakovrednosti pridobljenih kvalifikacij, ki se zahtevajo za slovenske državljane in za izdajo odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije, smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo priznavanje poklicnih kvalifikacij za državljane držav članic EU.

7. IMENIKI

27. člen
(imenik)

V imenik ministrstva se vpisujejo prostorski načrtovalci, arhitekti, krajinski arhitekti in pooblaščeni inženirji. V imenik ministrstva se vpisujejo tudi geodeti in geodetska podjetja v skladu z zakonom, ki ureja opravljanje geodetske dejavnosti in po njegovih izvedbenih predpisih


28. člen
(podatki, ki se vodijo v imenikih)

Ministrstvo lahko v imenikih iz prejšnjega člena vodi naslednje osebne podatke o vpisanih posameznikih:

- ime in priimek,
- rojstni podatki,
- državljanstvo,
- stalno in začasno prebivališče,
- strokovni in znanstveni naziv,
- podatki o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo,
- podatki o zaposlitvi ali o samostojnem opravljanju storitev,
- identifikacijska oznaka,
- podatki o opravljenem strokovnem izpitu,
- poklicni naziv in datum pridobitve in prenehanja poklicnega naziva,
- pooblastilo za revidiranje ali vodenje del in datum pridobitve in prenehanja pooblastila,
- podatki o začasnem odvzemu naziva,
- podatki o odvzemu ali vrnitvi poklicnega naziva ali pooblastila,
- podatki o začetku in trajanju stažiranja in o mentorju stažista in
- podatki o priznavanju poklicnih kvalifikacij.

29. člen
(sporočanje podatkov in njihova javna dostopnost)

(1) Posameznik mora ministrstvu ob vpisu sporočiti vse podatke iz prve do sedme alineje prejšnjega člena. Posameznik mora sporočiti tudi vsako spremembo navedenih podatkov, in sicer najpozneje v 15 dneh po nastanku spremembe.

(2) Javni so podatki o tem, ali je posameznik vpisan v imenik, stalno prebivališče vpisanega posameznika, njegov poklicni naziv in pooblastilo ter datum pridobitve poklicnega naziva ali pooblastila, historični podatki o morebitnemu odvzemu ali začasnem odvzemu naziva.

(3) Pravico do vpogleda v vse podatke imenikov imajo pooblaščene osebe pristojne davčne uprave, pristojni inšpektorji ali inšpektorice (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji) in sodišče.

8. ZBORNICE

30. člen
(zbornice)

(1) Zbornice so samostojna, prostovoljna, interesna in nepridobitna združenja.

(2) Zbornice so pravne osebe zasebnega prava.

(3) Zbornice odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Člani za obveznosti zbornic ne odgovarjajo.


31. člen
(ime in sedež zbornic)

(1) Ime in sedež zbornice se določita s statutom.

(2) Ime zbornice mora vsebovati besedo »zbornica« ter izražati namen interesnega združevanja ali skupno značilnost članov.

(3) Ime zbornice je v slovenščini oziroma se zanj smiselno uporabljajo določbe zakona o javni rabi slovenščine.


32. člen
(ustanovitev zbornice)

(1) Zbornica se ustanovi tako, da se na ustanovni skupščini z večino glasov sprejme statut zbornice in izvoli njene organe.

(2) Ustanovno skupščino zbornice skličejo osebe, ki želijo ustanoviti zbornico.

(3) Sklic ustanovne skupščine se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


33. člen
(članstvo v zbornicah in reprezentativnost)

(1) V zbornice se lahko v skladu s statutom zbornice včlanijo fizične osebe, ki opravljajo regulirane poklice po predpisih o prostorskem načrtovanju in graditvi objektov.

(2) Zbornica je reprezentativna, če se vanjo združi najmanj 300 članov.

(3) Reprezentativnost zbornice se določi z odločbo, ki jo izda minister, na podlagi vloge, ki jo poda zainteresirana zbornica. Vlogi mora biti priložen seznam članov. Član, ki je vključen v več zbornic, se mora odločiti, kateri zbornici da svoj glas za računanje reprezentativnosti.

(4) Reprezentativne zbornice poleg nalog zbornic iz 35. člena tega zakona sodelujejo tudi pri oblikovanju politike na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter v mednarodnih zborničnih organizacijah.


34. člen
(cilji in delovno področje zbornic)

(1) Cilj zbornic je spodbujanje razvoja stroke na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov in uresničevanje njihovih drugih skupnih interesov, opredeljenih v statutu zbornice.

(2) Zbornice za svoje člane opravljajo predvsem naslednje naloge:

- zastopanje interesa svojih članov pred državnimi organi,
- organiziranje izobraževanja in usposabljanja,
- organiziranje seminarjev, konferenc in drugih predstavitvenih dogodkov,
- pošiljanje informacij članom in svetovanje članom,
- sodelovanje pri navezovanju poslovnih stikov in povezav,
- vodenje poravnalnega sveta za reševanje sporov med člani zbornice v zvezi z opravljanjem storitev in
- organiziranje predpisanega zavarovanja po tem zakonu za svoje člane.

(3) Zbornice lahko poleg nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena opravljajo tudi druge naloge, ki imajo podlago v njunih statutih ali v drugih predpisih, na primer vodenje izvedbe javnih natečajev s področja prostorskega načrtovanja in za pridobivanje arhitekturnih in krajinsko-arhitekturnih rešitev, izvajanje stalnega strokovnega izobraževanja ter promocijske dejavnosti, vsaka na svojem področju.


35. člen
(organi zbornic)

(1) Organi zbornic so skupščina zbornice, predsednik ali predsednica (v nadaljnjem besedilu: predsednik), upravni odbor zbornic in disciplinski organi. Zbornice lahko s statutom določijo tudi druge organe ali delovna telesa zbornice.

(2) Zbornice morajo zagotoviti ustrezno organiziranost posameznih strok v zbornici in možnost uveljavljanja njihovih interesov v organih zbornice. Stroke so organizirane v matičnih sekcijah, ki so strokovno neodvisne in avtonomne.

(3) Statut podrobneje ureja naloge organov zbornic ter matičnih sekcij, trajanje njihovega mandata, njihovo sestavo in način izvolitve ali imenovanja.


36. člen
(skupščina zbornice)

(1) Skupščina zbornice je najvišji organ odločanja zbornice in ima zlasti naslednje pristojnosti:

- sprejme statut zbornic, kodeks etike, disciplinski pravilnik in druge splošne akte zbornice,
- imenuje in razrešuje predsednika zbornic ter člane upravnega odbora in disciplinskih organov zbornice,
- sprejme program dela in finančni načrt zbornic ter določa višino članarine,
- drugih dajatev zbornicah in
- sprejema druge odločitve v skladu s tem zakonom in statutom zbornice.

(2) Skupščina lahko v skladu s statutom imenuje odbore in komisije kot svoja delovna telesa.


37. člen
(upravni odbor zbornice)

(1) Upravni odbor zbornice je izvršilni organ zbornic. Upravni odbor zbornice vodi poslovanje zbornice in skrbi za izvajanje programa dela, splošnih aktov in sklepov skupščine zbornice. Upravni odbor vodi predsednik zbornice.

(2) Upravni odbor lahko sprejema tudi splošne akte zbornice, ki jih potrjuje skupščina.

(3) Upravni odbor zbornice lahko imenuje komisije ali delovna telesa za opravljanje posameznih nalog zbornice. Člane upravnega odbora zbornice imenuje in razrešuje skupščina zbornice.


38. člen
(predsednik zbornice)

(1) Predsednik predstavlja in zastopa zbornico.

(2) Predsednik zbornice je član upravnega odbora zbornice po funkciji in predseduje upravnemu odboru zbornice, ga predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje. Predsednik zbornice ne more biti član drugih organov zbornice.


39. člen
(disciplinski organi)

(1) Disciplinska organa zbornice sta disciplinsko sodišče in disciplinski tožilec ali disciplinska tožilka (v nadaljnjem besedilu: disciplinski tožilec). V disciplinskih zadevah zoper člane zbornice odloča disciplinsko sodišče zbornice. Pred disciplinskim sodiščem zastopa obtožbo disciplinski tožilec.

(2) Člani disciplinskih organov zbornice ne morejo biti člani drugih organov in delovnih teles zbornice.

(3) Disciplinsko sodišče izmed svojih članov izvoli predsednika disciplinskega sodišča.

(4) Delovanje disciplinskih organov natančneje urejata statut in disciplinski pravilnik.


40. člen
(statut in drugi akti zbornic)

(1) Zbornice imajo svoj statut, s katerim so podrobneje urejene zlasti pravice in obveznosti članov zbornice, organizacija in pristojnosti organov zbornice, njihove naloge in način financiranja ter druga temeljna pravila delovanja zbornice.

(2) Statut, kodeks poklicne etike in disciplinski pravilnik sprejema skupščina z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov skupščine.


41. člen
(viri financiranja zbornice)

(1) Delovanje zbornice se financira:

- s članarinami,
- iz drugih virov.

(2) Za druge vire se štejejo tudi donacije, dotacije in drugi prispevki pravnih in fizičnih oseb, ter sredstva, ki jih zbornica pridobi v okviru del in nalog predvidenih v statutu zbornice.

(3) Način plačevanja članarine in drugih virov financiranja ureja statut zbornice.


42. člen
(inšpekcijski nadzor)

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona opravlja ministrstvo.



9. KAZENSKE DOLOČBE

43. člen
(kršitve posameznikov po določbah tega zakona)

Z globo od 500 do 1200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik:
- če nastopa kot odgovorni vodja izdelave prostorskega akta ali kot občinski urbanist, pa ne izpolnjuje pogojev iz prvega ali drugega odstavka 3. člena tega zakona,
- če nastopa kot odgovorni projektant, pa ne izpolnjuje pogojev iz 4. člena tega zakona,
- če nastopa kot odgovorni revident, pa ne izpolnjuje pogojev iz 5. člena tega zakona,
- če nastopa kot odgovorni nadzornik, pa ne izpolnjuje pogojev iz 6. člena tega zakona,
- če nastopa kot odgovorni vodja del, pa ne izpolnjuje pogojev iz 7. člena tega zakona,
- če pri opravljanju storitev oziroma dejavnosti krši pravila glede nezdružljivosti ali glede obveznosti seznanitve investitorja o istočasnem opravljanju storitev zastopanja ali prodaje gradbenih proizvodov, naprav in opreme, določenih v 8. členu tega zakona,
- če opravlja storitve ali dejavnost, pa nima zavarovane odgovornosti pred škodo na način in v obsegu, določenem v 9. in 10. členu tega zakona,
- če nastopa kot mentor, pa stažist pri njem opravlja stažiranje samo navidezno in ne dejansko, kot to določa osmi odstavek 18. člena tega zakona,
- če uporablja poklicni naziv, čeprav ga nima pridobljenega po določbah tega zakona in ni vpisan v imenik, kot to določa 20. člen tega zakona,
- če opravlja storitve ali dejavnost, čeprav mu je bila izdana odločba o začasnem odvzemu naziva iz 24. člena tega zakona.


10. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA


44. člen
(pridobitev poklicnega naziva »prostorski načrtovalec«)

Posameznik, ki ima ob uveljavitvi tega zakona po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 - Odl.US, 41/04-ZVO-1, 45/04, 47/04, 62/04 - Odl.US, 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05 - Odl.US, 120/06 - Odl. US, 126/07, v nadaljnjem besedilu: ZGO-1) pridobljeno licenco z označbo A, KA ali P, pridobi z dnem uveljavitve tega zakona poklicni naziv prostorski načrtovalec in lahko vodi izdelavo vseh prostorskih aktov.

45. člen
(pridobitev poklicnega naziva arhitekt)

Posameznik, ki ima ob uveljavitvi tega zakona pridobljeno pooblastilo odgovornega projektanta s področja arhitekture po ZGO-1, pridobi z dnem uveljavitve tega zakona poklicni naziv arhitekt.


46. člen
(pridobitev poklicnega naziva krajinski arhitekt)

Posameznik, ki ima ob uveljavitvi tega zakona pridobljeno pooblastilo odgovornega projektanta s področja krajinske arhitekture po ZGO-1, pridobi z dnem uveljavitve tega zakona poklicni naziv krajinski arhitekt.


47. člen
(pridobitev poklicnega naziva pooblaščeni inženir)

Posameznik, ki ima ob uveljavitvi tega zakona pridobljeno pooblastilo za odgovornega projektanta za druga področja inženirskih strok po ZGO-1, pridobi z dnem uveljavitve tega zakona poklicni naziv pooblaščeni inženir.


48. člen
(posamezniki s pridobljenimi pravicami, ki niso vpisani v imenik in vpisovanje izdelovalcev elaboratov v imenik v prehodnem obdobju)

(1) Posamezniki, ki ob uveljavitvi tega zakona izpolnjujejo pogoje za opravljanje reguliranih storitev po ZGO-1 oziroma po dosedanjih predpisih, pa niso bili vpisani v imenik, ker jim je predpis omogočal opravljanje storitev ob izpolnjevanju pogojev po samem zakonu, se morajo vpisati v imenik ministrstva v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Vpis v imenik ministrstva se izvrši, če posameznik dokaže, da je po dosedanjih predpisih izpolnjeval pogoje po samem zakonu.

(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja za odgovorne vodje posameznih del.

(3) V imenik se lahko vpišejo tudi posamezniki, ki izdelujejo elaborate po predpisih, ki urejajo graditev objektov, če to določa poseben predpis.



49. člen
(pooblastilo za revidiranje in vodenje del)

(1) Posameznik, ki ima ob uveljavitvi tega zakona pooblastilo za revidiranje po ZGO-1, pridobi ob uveljavitvi tega zakona pooblastilo za revidiranje.

(2) Posameznik, ki ima ob uveljavitvi tega zakona pridobljeno pooblastilo za vodenje del po ZGO-1, pridobi ob uveljavitvi tega zakona pooblastilo za vodenje del.


50. člen
(dokazovanje pridobljenih izkušenj, stažiranje, izvajanje strokovnih izpitov v prehodnem obdobju)


(1) Kandidati, ki z dnem uveljavitve tega zakona že opravljajo stažiranje oziroma pridobivajo izkušnje pred pridobitvijo poklicnih nazivov in pooblastil po tem zakonu, lahko dokazujejo pridobivanje izkušenj po dosedanjih predpisih.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se po izteku treh let od uveljavitve tega zakona kot dokazilo o pridobljenih izkušnjah šteje samo še stažiranje, evidentirano in prijavljeno po tem zakonu pri ministrstvu.

(3) Ob prijavi stažiranja kandidat predloži tudi dokazila o že pridobljenih izkušnjah, ki jih ministrstvo evidentira in vodi v imeniku stažistov.

(4) Do uveljavitve podzakonskega akta iz štirinajstega odstavka 19. člena tega zakona se kot opravljen strokovni izpit po tem zakonu prizna strokovni izpit, ki ga je posameznik opravil v skladu z določbami pravilnika iz druge alineje 54. člena tega zakona.

51. člen
(uskladitev delovanja ZAPS in IZS s tem zakonom)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se šteje, da ZAPS in IZS, ki sta bili ustanovljeni v skladu z ZGO-1 postaneta zbornici po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: pravni naslednik), njeni člani pa postanejo člani pravnega naslednika ZAPS in IZS.

(2) Pravni naslednik ZAPS in IZS mora v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladiti svoj statut in delovanje z določbami tega zakona. Pravni naslednik ZAPS lahko obdrži ime »Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije«, pravni naslednik IZS pa ime »Inženirska zbornica Slovenije«.

(3) Do sprejema statuta pravnega naslednika ZAPS in IZS član plačuje članarino v skladu s predpisi, ki so plačevanje članarine urejali do uveljavitve tega zakona.


52. člen
(možnost izstopa člana iz ZAPS in IZS)

(1) Član pravnega naslednika ZAPS in IZS lahko po uskladitvi statuta pravnega naslednika ZAPS in IZS s pisno izjavo izstopi iz pravnega naslednika ZAPS in IZS.

(2) Člani, ki so bili do uskladitve statuta oproščeni plačevanja članarine ZAPS in IZS, ne plačujejo članarine preoblikovani ZAPS in IZS še dva meseca po uskladitvi statuta.


53. člen
(skrbnik premoženja)

(1) Pravni naslednik ZAPS in IZS je skrbnik premoženja ZAPS in IZS, ki ga ima na dan uveljavitve tega zakona (v nadaljnjem besedilu: premoženje ZAPS in IZS) in mora zanj skrbeti kot dober gospodar do njegove razdelitve. Za vsako razpolaganje z nepremičnim premoženjem mora dati soglasje upravni odbor ZAPS in IZS

(2) Pogodbe, sklenjene v nasprotju s prejšnjim odstavkom, so nične.

(3) Pravni naslednik ZAPS in IZS mora v poslovnih knjigah in poročilih zagotavljati ločeno spremljanje poslovanja in prikaza izida poslovanja za premoženje ZAPS in IZS.


54. člen
(uporaba prostorov in infrastrukture ZAPS in IZS

v prehodnem obdobju)


(1) Do razdelitve premoženja ZAPS in IZS so do uporabe prostorov in infrastrukture ZAPS in IZS upravičene samo reprezentativne zbornice, kot jih določa ta zakon.

(2) ZAPS in IZS pripravita seznam članov ZAPS in IZS na dan uveljavitve tega zakona skupaj s podatkom o celotnem znesku članarine, ki jo je član vplačal od ustanovitve ZAPS in IZS ter podatkom o odstotku, ki ga ta znesek predstavlja v znesku vplačanih članarin vseh članov v tem obdobju.

(3) Seznam deležev upravičenj posameznega člana mora pravni naslednik ZAPS in IZS objaviti na svoji spletni strani najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(4) Svoj delež upravičenj posameznega člana lahko imetnik uveljavi le tako, da ga najpozneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona prenese na zbornico, ustanovljeno po tem zakonu. Prenos deleža upravičenj posameznega člana je mogoč samo enkrat.

(5) Pravni naslednik ZAPS in IZS mora zbornici, ustanovljeni po tem zakonu, ki pridobi status reprezentativnosti, zagotoviti uporabo prostorov in infrastrukture ZAPS in IZS sorazmerno z vsoto deležev upravičenj posameznih članov, ki so jih prenesli na reprezentativno zbornico. Delež upravičenj vseh članov ZAPS in IZS je enak vsoti upravičenj vseh članov ZAPS in IZS na dan uveljavitve tega zakona, zmanjšan za deleže upravičenj drugih reprezentativnih zbornic, ki so ustanovljene po tem zakonu. Podatki o deležu upravičenj reprezentativne zbornice se dopolnjujejo četrtletno. Pravni naslednik ZAPS in IZS mora na spletni strani objaviti in dopolnjevati podatke o deležu upravičenj reprezentativne zbornice skupaj s seznamom tistih njenih članov, ki so bili upoštevani pri izračunu upravičenj te reprezentativne zbornice. Za vse člane ZAPS in IZS se ob uveljavitvi tega zakona šteje, da imajo svoj glas za računanje reprezentativnosti pri ZAPS in IZS, dokler se ne izjasnijo drugače. Glas za računanje reprezentativnosti lahko da član samo tisti zbornici, katere član je.

(6) Pravni naslednik ZAPS in IZS in reprezentativna zbornica, ki je v skladu s prejšnjim odstavkom upravičena do uporabe prostorov in infrastrukture ZAPS in IZS, skleneta pogodbo, s katero določita način uporabe in kritja stroškov tekočega vzdrževanja teh prostorov in infrastrukture.

(7) Če reprezentativna zbornica, ki je v skladu s prejšnjim odstavkom upravičena do uporabe prostorov in infrastrukture ZAPS in IZS preneha, se njen delež upravičenj lahko prenese le na drugo reprezentativno zbornico, ustanovljeno po tem zakonu. O prenosu odločijo člani reprezentativne zbornice s sklepom skupščine.


55. člen
(razdelitev premoženja ZAPS in IZS)

(1) Reprezentativne zbornice so upravičene do delitve premoženja ZAPS in IZS.

(2) Po preteku dveletnega obdobja, v katerem morajo člani prenesti svoja upravičenja na drugo reprezentativno zbornico, ustanovljeno po tem zakonu, se izvede delitev premoženja ZAPS in IZS. O tej delitvi se dogovorijo vse reprezentativne zbornice tako, da upoštevajo kriterije o deležu upravičenj iz prejšnjega člena.


56. člen
(prenos evidenc in dokumentacije

v zvezi z izvajanjem javnih pooblastil na ministrstvo


(1) Naloge v zvezi z javnimi pooblastili, ki sta jih zbornici pridobili na podlagi ZGO-1, prične ministrstvo izvajati eno leto po uveljavitvi tega zakona.

(2) ZAPS in IZS morata ministrstvu tri mesece pred pričetkom izvajanja teh nalog na ministrstvu predati imenika in druge evidence, ki sta jih vodili pri opravljanju javnih pooblastil po določbah tega zakona ali zakona o geodetski dejavnosti.

(3) Ministrstvo mora za izvajanje nalog izvajanja strokovnih izpitov in vpisovanja v imenik, prednostno zaposliti delavce pravnega naslednika ZAPS in IZS, ki so bili razporejeni na delovna mesta v zvezi z izvajanjem javnih pooblastil.


57. člen
(1) Minister mora sprejeti podzakonske akte po tem zakonu v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.

(2) Do uveljavitve podzakonskih aktov iz prvega odstavka se uporabljajo naslednji podzakonski akti:

- Pravilnik o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev (Uradni list RS, št. 124/03 in 56/05),
- Pravilnik o pogojih, ki jih mora za opravljanje javnih pooblastil izpolnjevati zbornica (Uradni list RS, št. 59/03).


58. člen
(prenehanje veljavnosti)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se črta celotni šesti del Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03, 58/03, 33/07, v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt), razen določb prvega odstavka 161. člena.

(2) V 161. členu ZPNačrt se v prvem odstavku črta besedilo »iz 12. člena«, beseda »pooblaščenega« in besedilo »po zakonu, ki ureja graditev objektov«.

(3) Z dnem uveljavitve tega zakona se v ZGO-1:

- V 1. členu v prvem odstavku črta besedilo »in pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so v zvezi z graditvijo objektov, ureja organizacijo in delovno področje dveh poklicnih zbornic«,
- črtajo 28., 29., 30. in 31. člen,
- v 45. členu črta drugi odstavek,
- črtajo 46., 77. in 78. člen,
- v 85. členu v drugem odstavku črta besedilo »s tem zakonom« in besedilo »po določbah tega zakona«, v tretjem odstavku pa besedilo »po določbah tega zakona,
- v 86. členu črtata drugi in tretji odstavek,
- črta 87. člen,
- črtajo celotni četrti del in členi od 108 do 143,
- v šestem delu črtajo vsi prekrški, ki se nanašajo na pogoje za opravljanje dejavnosti ali poklicev.

(4) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati Pravilnik o obliki in vsebini izkaznice in enotnega žiga pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev (Uradni list RS, št. 114/2005, 53/2005), Pravilnik o obliki in vsebini izkaznice in enotnega žiga pooblaščenih inženirjev (Uradni list RS, št. 51/2004, 60/2005, 73/2005) in Pravilnik o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 123/2003).


59. člen
(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi.

III. OBRAZLOŽITEV



K 1. členu
Uvodni člen opredeljuje javni interes za določitev pravil za izvrševanje storitev na področju prostorskega načrtovanja in graditve. Prostorsko načrtovanje, arhitekturno in inženirsko projektiranje in druge storitve pri graditvi imajo nedvomno velik vpliv na smotrno rabo zemljišč, ohranjanje naravne in kulturne dediščine, na urejeno življenjsko okolje in kvaliteto in uporabnost stavb in drugih objektov. Že direktiva 85/384/EGS iz leta 1985 je pripoznala bistveni pomen arhitekture in prostorskega načrtovanja za civilizacijski razvoj: „arhitektura, kakovost stavb, njihova umestitev v okolje, spoštovanje naravnega in urbanega okolja ter skupna in individualna kulturna dediščina zadeve splošnega družbenega pomena“.
2. in 3. odstavek navajata obe direktivi ES, ki ju zakon prenaša v slovenski pravni red (gl. zgoraj Uvod).

K 2. členu
Z vsebino tega člena je opredeljena vsebina zakona. Zakon določa pogoje za opravljanje storitev projektiranja, revidiranja, gradbenega nadzora in vodenja del – torej vseh storitev, katerih vsebino definira ZGO-1, razen odgovornega vodenja prostorskega akta in sodelovanje v skupini strokovnjakov. Slednjo storitev namreč regulira na novo. Pri tem je pomembno, da ZAID določa le pogoje za opravljanje teh storitev, ne pa njihove vsebine, saj je ta določena v ZGO-1.

Zakon ureja tudi status poklicnih zbornic na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, postopek njihovega ustanavljanja, delovanja, preoblikovanja in prenehanja ter preoblikovanja Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZAPS) in Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IZS).

K 3. členu
Vodenje izdelave prostorskih aktov je edina storitev, ki jo ZAID tudi vsebinsko določa, saj je ne definirata ne ZGO-1 niti ZPNačrt. Bistvo te storitve je vodenje skupine strokovnjakov, ki pripravlja prostorski akt in skrb za njegovo strokovnost, zakonitost in popolnost. Temeljna vsebinska novost glede na storitev prostorskega načrtovanja, kakor ga opredeljuje Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) v svojem 6. poglavju, je določba, da mora prostorski akt izdelovati multidisciplinarna delovna skupina. ZUreP je pripravo prostorskega akta osredotočil na eno samo osebo (odgovornega vodja izdelave), medtem ko ZAID določa, da mora pri izdelavi vsakega prostorskega akta sodelovati skupina strokovnjakov z najmanj naštetih področij, povezanih s prostorskim načrtovanjem, odgovorni vodja izdelave prostorskega akta pa nastopa kot koordinator in usklajevalec te interdisciplinarne skupine, v kolikor pa je eden izmed članov te skupine glede na stroko, ki jo zastopa, pa tudi neposredno kot izdelovalec prostorskega akta.

Odgovorni vodja izdelave prostorskega akta je lahko posameznik, ki ima poklicni naziv prostorskega načrtovalca. Izjema od tega pravila je vodenje izdelave občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Vsebina teh aktov je mnogo bolj podrobna od vsebine drugih prostorskih aktov, zato so tudi akti metodološko dokaj blizu projektom. Zato lahko poleg prostorskih načrtovalcev vodijo izdelavo teh aktov tudi posamezniki, ki nimajo poklicnega naziva prostorskega načrtovalca, temveč poklicni naziv arhitekta ali krajinskega arhitekta, torej posamezniki, ki lahko opravljajo storitve arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja. Za vodenje izdelave OPPN je nadalje predpisano načelo pretežnosti: njihovo izdelavo lahko vodi vodja izdelave, ki je po svoji stroki najbolj primeren glede na načrtovane ureditve – torej za stavbe povečini arhitekti, za krajinske ureditve krajinski arhitekti, za infrastrukturne objekte prostorski načrtovalci ustrezne stroke itn..

K 4. – 7. členu
V členih od 4 do 7 je določeno, kdo so lahko udeleženci pri graditvi objektov, torej odgovorni projektanti, odgovorni nadzorniki, odgovorni revidenti in odgovorni vodje del. Gre za udeležence, katerih vlogo in naloge v procesu graditve podrobno določa ZGO-1; ZAID določa le pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ti posamezniki.

4. člen ZAID določa, da je lahko odgovorni projektant posameznik, ki ima poklicni naziv arhitekt, krajinski arhitekt ali pooblaščeni inženir.

5. člen vsebuje določbe, v skladu s katerimi posameznik s katerim od teh treh poklicnih nazivov lahko pridobi tudi dodatno pooblastilo za opravljanje revidiranja.

6. člen predvideva obveznost pridobitve pooblastila za gradbeni nadzor, 7. člen pa za vodenje del.

Pomembna razlika od veljavnega ZGO-1 je v tem, da ZAID predpisuje pogoje le še za posameznike in ne tudi za pravne osebe. Navsezadnje so tudi podpisniki posameznih načrtov in projektov le posamezniki. Zakon na ta način vzpostavlja bolj transparenten in enostaven način delitve nalog in odgovornosti pri izvajanju storitev pri prostorskem načrtovanju in graditvi ter se osredotoča na posameznika, ki je neposredno strokovno odgovoren za svoje izdelke oziroma storitve, ki jih izvaja. ZAID za razliko od ZGO-1 ne postavlja nobenih pogojev glede oblike opravljanja storitev: to pomeni, da bodo lahko prostorski načrtovalci, arhitekti, krajinski arhitekti in pooblaščeni inženirji opravljali svoje storitve samostojno ali v delovnem razmerju v kakršni koli pravni obliki: povečini v gospodarskih družbah, lahko pa tudi v drugih pravnih subjektih, npr. javnih zavodih pa tudi v organih državne uprave in lokalne samouprave. S tem se predlog zakona uskladi zahtevam direktive o storitvah, ki dovoljuje omejevanje opravljanja storitev v samo določenih pravnih oblikah samo pod pogojem utemeljitve z nekaterimi ozko določenimi razlogi sorazmernosti, javnega interesa in nediskriminacije.

Na tem mestu je potrebno poudariti pomembno prednost ZAID glede na ZGO. ZAID namreč bistveno zmanjšuje število udeležencev pri gradnji: ZGO pozna vsega skupaj 18 vrst oziroma kategorij udeležencev pri gradnji glede na njihova različna pooblastila. ZAID je to število skrčil na vsega skupaj pet vrst udeležencev. To je bilo doseženo na naslednje načine:

Zakon je s tem bistveno poenostavil razmerja med udeleženci pri graditvi, obenem pa določil mnogo bolj jasna pravila ravnanja in odgovornosti pri opravljanju teh storitev.

K 8. členu
8. člen določa storitve, ki so nezdružljive s storitvami po tem zakonu, oziroma primere, kdaj je prepovedano hkratno opravljanje več različnih storitev po tem zakonu.

K 9. in 10. členu
Za varnost udeležencev, predvsem pa tudi investitorja in bodočih kupcev zgrajenih objektov zakon določa tudi institut obveznega zavarovanja odgovornosti za posameznike. Obveznost zavarovanja se ne nanaša na prostorske načrtovalce, saj so prostorski akti, ki jih izdelujejo, predpisi, in je torej za njihov sprejem odgovorno zakonodajno telo lokalne skupnosti ali države. Zavarovanje za svoje člane lahko organizira in sklene pristojna zbornica, lahko ga zagotovi posameznik sam ali pa se izkaže v okviru zavarovanja preko delodajalca kot nosilca dejavnosti, po določilih Zakona o graditvi objektov.

Ker je določitev samih pogojev, ki jih je treba vključiti v zavarovanje odgovornosti posameznika za projekt, kompleksna in odvisna od vrste objekta, zahtevnosti objekta, v zvezi s katerim se izvajajo storitve in od drugih okoliščin, ki so kot okvir navedene v zakonu, je podrobnejša določitev pogojev zavarovanja prepuščena uredbi vlade. Ti pogoji zavarovanja pa se ne bodo nanašali na ceno zavarovanja, temveč na minimalni obseg in vsebino zavarovanja, ki jih bo moral posameznik zagotoviti pri opravljanju storitev, med drugim tudi čas zavarovanja oziroma jamčenja zavarovalnice.

Urejeno je tudi zavarovanje tujih državljanov, ki jim je treba po direktivi o storitvah omogočiti, da izkažejo ustreznost svojega zavarovanja z zavarovanjem, sklenjenim v drugi državi članici, če je to zavarovanje enakovredno temu, ki se zahteva od naših državljanov in če se seveda razteza na teritorij Republike Slovenije.

K 11. – 17. členu
11. člen določa pogoje za pridobitev poklicnega naziva prostorski načrtovalec, 12. člen pogoje za pridobitev poklicnega naziva arhitekt, 13. člen pogoje za pridobitev poklicnega naziva krajinski arhitekt, 14. člen pogoje za pridobitev poklicnega naziva pooblaščeni inženir, 15. člen pogoje za pridobitev pooblastila za revidiranje, 16. člen pa pogoje za pridobitev pooblastila za vodenje del.

Pogoji so predpisani tako natančno, da jih je mogoče v postopku podelitve poklicnega naziva oziroma pooblastila preveriti hitro in nedvoumno, in je lahko postopek podelitve zelo kratek. Predvidevamo, da pri podelitvah poklicnih nazivov in pooblastil ne bo potrebno izvajati posebnega ugotovitvenega postopka oziroma se zatekati k kolektivnemu odločanju strokovno sestavljenih vpisnih komisij, pač pa bo lahko odločbo o podelitvi poklicnega naziva ali pooblastila mogoče izdati stranki osebno takoj po vložitvi vloge za podelitev.

Zato 17. člen predvideva sprejem posebnega pravilnika, v katerem bo seznam ustrezne izobrazbe in imenik stažiranja.

Zakon za dosego avtomatiziranega odločanja o vpisu v imenik in podelitvi poklicnih nazivov ter pooblastil dosti bolj natančno regulira predvsem dva pogoja: predpisano izobrazbo in delovne izkušnje. Vrste diplom in spričeval, ki predstavljajo ustrezno izobrazbo, predpiše minister s pravilnikom, s čimer bo omogočeno tudi lažje in hitrejše ažuriranje ter dopolnjevanje seznama z morebitnimi novimi diplomami oziroma izobrazbami.

K 18. členu
Stažiranje je institut, ki omogoča enostavno preverjanje ustreznosti in dolžine delovnih izkušenj. Stažiranje pomeni sicer malenkostno dodatno finančne ali delovne obremenitve stažista ali njegovega mentorja (zaradi vložitve zahtevka za vpis v imenik, določitve mentorja in vodenja drugih podatkov o stažu), vendar prednosti tega instrumenta odtehtajo to dodatno obremenitev, saj to omogoča hitrejše postopke podeljevanja poklicnih nazivov in pooblastil. Razpolaganje z nedvoumnimi podatki o stažiranju namreč uradni osebi omogoči, da hitro in pravilno ugotovi delovne izkušnje prosilca za poklicni naziv, in mu lahko tako podeli poklicni naziv brez izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka ali angažiranja posebnega kolektivnega organa (vpisne komisije), kot je bilo to doslej na zbornicah.

K 19. členu
Zakon z vidika varstva pravic kandidata bolj natančno kot ZGO-1 določa opravljanje strokovnih izpitov (sestava izpitne komisije itn.) in prinaša veliko spremembo v primerjavi z ZGO-1, saj prenaša te naloge v pristojnost ministrstva, pristojnega za prostorsko načrtovanje in graditev.

V določbe o strokovnih izpitih so že na nivoju zakona vključene vse procesne določbe, zato je podzakonskemu predpisu prepuščeno zgolj reguliranje tehnične izvedbe strokovnih izpitov, pogojev za člane izpitnih komisij in standardov znanj.

Pri oblikovanju izpitnih komisij je predvideno oblikovanje liste potencialnih članov komisij, izmed katerih se za vsak rok oblikujejo izpitne komisije. Na ta način je zagotovljena večja fleksibilnost imenovanja komisij.


K 20. členu
Poklicni naziv in pooblastilo se pridobi z upravno odločbo zbornice. Vpis v imenik zbornice za razliko od ureditve po ZGO-1 ni konstitutivne narave, temveč zgolj evidentiranje pravic, ki so bile podeljene oziroma odvzete v upravnem postopku pred zbornico. Predlog zakona ukinja predpisovanje oblike žigov in izkaznic in to prepušča posameznikom, pri tem pa jih omejuje le še z zahtevo, da v njih vključijo svojo identifikacijsko številko in pridobljene nazive oziroma pooblastila. Poklicni naziv je zaščiten in zaščitena je njegova uporaba.

K 21. členu

V 22. členu zakon natančno določa razloge za prenehanje poklicnega naziva.

K 22. členu
Ker je pooblastilo za revidiranje posebno pooblastilo, ki ga je po ZAID treba pridobiti poleg osnovnega poklicnega naziva, ZAID določa dodatne pogoje za pridobitev tega poklicnega naziva in tudi določa primere, ko je to pooblastilo možno odvzeti oziroma ko preneha.

K 23. členu
24. člen ureja institut začasnega odvzema poklicnega naziva in predvideva situacije, v katerih ministrstvo izda odločbo o začasnem odvzemu naziva.

K 24. – 26. členu
V kontekstu direktive o poklicnih kvalifikacijah predlog zakona kot specialen področni zakon za področje poklicev na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov delno implementira direktivo o priznavanju poklicnih kvalifikacij v tistem delu, ki se nanaša na enkratno opravljanje storitev, saj je ZPKEU vprašanje občasnega opravljanja storitev za državljane držav članic EU uredil samo na splošno, posebna vprašanja v zvezi s tem, katerih ureditev omogoča in predvideva direktiva, pa so urejena v ZAID. ZAID kot posebni zakon za poklice s področja graditve objektov in prostorskega načrtovanja izrecno predvideva možnost preverjanja poklicne kvalifikacije pred prvim opravljanjem storitev, česar ZPKEU na poklic natančno ne ureja.

V ostalem, glede vprašanj, ki jih predlog ZAID ne ureja posebej, se sklicuje na ZPKEU in podzakonske predpise, sprejete na njegovi podlagi.

ZAID drugače ureja tudi postopke priznavanja kvalifikacij za državljane držav, ki niso države članice EU in sicer predvideva, da bo v teh primerih prvi pogoj vzajemnost, ki mora biti podana med državama, ter enakovrednost kandidatovih kvalifikacij s kvalifikacijami, ki se zahtevajo za slovenske državljane. Enakovrednost kvalifikacij pa se bo ugotavljala s pomočjo smiselne uporabe predpisov, ki urejajo priznavanje kvalifikacij za državljane držav članic EU.

K 27.-29. členu
To poglavje določa podatke, ki se zbirajo v imenikih, ter pravila ravnanja z njimi. Kot je bilo že poudarjeno v prejšnjem poglavju, vpis oziroma izbris iz imenika nima več konstitutivne narave in se z njim torej ne podeljujejo ali odvzemajo pravice.

27. člen ureja, kdo vodi se vpisuje v imenike.

V 28. členu so navedeni podatki, ki se zbirajo v imenikih.

Zakon v 29. členu določa, katere podatke mora posameznik sporočati in kateri od zbranih podatkov so javne narave – gre predvsem za podatke, ki so nujno potrebni za informiranje uporabnikov storitev za preverjanje identitete posameznika ter njegovih poklicnih nazivov in pooblastil.

K 30. členu
V 31. členu zakon določa kaj so pristojne zbornice in izpostavlja njihovo prostovoljnost, kar zagotavlja svobodo združevanja.

K 31. členu
Ta člen vsebuje določbe o sedežu in imenu zbornice.

K 32. členu
ZAID v tem poglavju ureja način ustanovitve novih zbornic na ustanovni skupščini.

K 33. členu

Ta člen predvideva, da se v zbornice lahko v skladu s statutom zbornice včlanijo fizične osebe, ki opravljajo regulirane poklice po predpisih o prostorskem načrtovanju in graditvi objektov.

V teh določbah je urejeno tudi, katera zbornica je reprezentativna in sicer zakon postavlja kriterij, da se vanjo združi najmanj 300 članov.

Reprezentativnost zbornice se določi z odločbo, ki jo izda minister, na podlagi vloge, ki jo poda zainteresirana zbornica. Vlogi mora biti priložen seznam članov. Član, ki je vključen v več zbornic, se mora odločiti, kateri zbornici da svoj glas za računanje reprezentativnosti.

Reprezentativne zbornice poleg nalog zbornic iz 34. člena tega zakona sodelujejo tudi pri oblikovanju politike na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter v mednarodnih zborničnih organizacijah.


K 34. členu
V 34. členu so primeroma opisane naloge, ki so tipične naloge zbornic in ki jih v vsakem primeru lahko opravljajo zbornice, tudi če nimajo statusa reprezentativnosti.

Cilj zbornic je spodbujanje razvoja stroke na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov in uresničevanje njihovih drugih skupnih interesov, opredeljenih v statutu zbornice.

Zbornice za svoje člane opravljajo predvsem naslednje naloge:

- zastopanje interesa svojih članov pred državnimi organi,
- organiziranje izobraževanja in usposabljanja,
- organiziranje seminarjev, konferenc in drugih predstavitvenih dogodkov,
- pošiljanje informacij članom in svetovanje članom,
- sodelovanje pri navezovanju poslovnih stikov in povezav,
- vodenje poravnalnega sveta za reševanje sporov med člani zbornice v zvezi z opravljanjem storitev
- organiziranje predpisanega zavarovanja po tem zakonu za svoje člane.

Zbornici lahko poleg opisanih nalog opravljata tudi druge dejavnosti, ki imajo podlago v njunih statutih ali v drugih predpisih, na primer vodenje izvedbe javnih natečajev s področja prostorskega načrtovanja in za pridobivanje arhitekturnih in krajinsko-arhitekturnih rešitev, izvajanje stalnega strokovnega izobraževanja ter promocijske dejavnosti, vsaka na svojem področju.


K 35. členu
Namesto devetih obveznih organov zbornice, ki jih določa ZGO-1, novi zakon predpisuje le pet obveznih organov zbornice, pri čemer omogoča veliko avtonomijo pri določitvi organizacije zbornic. Z vidika zmanjševanja stroškov delovanja zbornice je pomembna opustitev določbe ZGO-1, po kateri je potrebno volitve v občinske organe izvajati na dve leti.

K 36. – 40. členu
Predpisani organi zbornice so skupščina kot zakonodajni organ zbornice (36. člen), upravni odbor kot izvršilni organ zbornice (37. člen), predsednik zbornice, ki predstavlja zbornico in vodi upravni odbor (38. člen) ter disciplinski tožilec in disciplinsko sodišče kot disciplinska organa zbornice (39. člen). Podrobneje organizacijo, volitve in imenovanje v te in druge organe zbornice in ustanavljanje drugih organov zbornice določa statut (40. člen). Statut zbornice je najpomembnejši splošni akt zbornice, ki določa njeno organizacijo in naloge.

K 41. členu
V tem členu je urejeno financiranje zbornice.

Delovanje zbornice se financira:

- s članarinami,
- iz drugih virov, pri čemer se za druge vire se štejejo tudi donacije, dotacije in drugi prispevki pravnih in fizičnih oseb, ter sredstva, ki jih zbornica pridobi v okviru del in nalog predvidenih v statutu zbornice.

Način plačevanja članarine in drugih virov financiranja ureja statut zbornice.


K 42.členu
Zakon določa, da nadzor nad izvajanjem določb zakona vrši ministrstvo, pristojno za prostorsko načrtovanje in graditev objektov, torej Inšpekcija RS za okolje in prostor.

K 43. členu
Določba vsebuje kazenske določbe, ki se nanašajo na izrekanje glob za posameznike, ki kršijo določbe tega zakona.

K 44. – 59. členu
To poglavje je razmeroma obsežno. Z ZAID bo namreč razveljavljen tisti del ZGO-1, ki ureja pogoje za opravljanje storitev pri prostorskem načrtovanju in gradnji. Glede na veliko število pooblastil in poklicnih nazivov, ki jih pozna ZGO-1, obstaja veliko število kategorij posameznikov glede na njihova konkretna pooblastila. Ta so odvisna od njihove izobrazbe, dolžine delovnih izkušenj, vrste objektov, na katerih delajo itn. Zato je moral ZAID predvsem pri inženirskih storitvah upoštevati tudi pridobljene pravice takšnih posameznikov.

Temeljno načelo prehodnih določb je, da pridobljene pravice priznava v celoti in jih časovno ne omejuje. Vsi, ki bodo torej imeli v času uveljavitve ZAID pravico opravljanja storitve po ZGO-1, ki bi jim po ZAID ne pripadala več, bodo to svojo pravico obdržali v neomejenem obsegu in za neomejen čas.

44. člen ureja pravice posameznikov, ki bodo imeli ob uveljavitvi ZAID eno od licenc prostorskega načrtovalca po ZGO-1, torej licenco A, KA ali P. Čeprav po ZGO-1 vsaka od teh licenc omogoča le izdelavo manjšega dela vseh prostorskih aktov, se imetnikom katerekoli licence po uveljavitvi ZAID omogoči opravljati vodenje izdelave prostorskega akta del za vse vrste prostorskih aktov.

45. člen določa, kako je s pridobljenimi pooblastili za arhitekte in kdo pridobi z dnem uveljavitve ZAID poklicni naziv arhitekt, 46. člen ureja pridobitev poklicnega naziva krajinski arhitekt, 47. člen poklicnega naziva pooblaščeni inženir.

48. člen določa, da se morajo posamezniki, ki so imeli pridobljene pravice po dosedanji zakonodaji po samem zakonu, vpisati v imenik. To je pomembno iz razloga ker so ti posamezniki pridobljene pravice po zakonu izjemno težko dokazovali pred delodajalci ali pogodbeniki, pa tudi pred upravnimi organi, ki so v okviru izdajanja dovoljenj preverjali izpolnjevanje pogojev za opravljanje poklicev. Pomanjkljivost pa je vodila tudi v neenakopraven položaj in zmanjšan nadzor nad delom teh nevpisanih posameznikov. Možnost vpisa 48. člen izrecno omogoča tudi za izdelovalce elaboratov, ki jih urejajo nekateri področni predpisi, npr. strokovnjakov s področja požarnega varstva.

49. člen ureja pridobljene pravice za revidiranje in vodenje del tako, da imajo posamezniki, ki so te pravice pridobili po dosedanji zakonodaji, pridobljene pravice.

50. člen ureja, na kakšen način bodo posamezniki lahko v prehodnem obdobju dokazovali pridobljene izkušnje v smislu stažiranja in sicer za prehod omogoča triletno prehodno obdobje. Ta člen ureja tudi prehodno obdobje v zvezi z izvajanjem strokovnih izpitov.

51. do 56. člen urejajo preoblikovanje ZAPS in IZS in jima dajeta status reprezentativnosti. Določajo tudi način ustanovitve drugih reprezentativnih zbornic in določata način uporabe infrastrukture in prostorov v prehodnem obdobju. Urejena je tudi delitev upravičenj med sedanje članstvo in možnost prenosa upravičenja na drugo reprezentativno zbornico. Ti členi urejajo tudi način delitve premoženja zbornic in skrbništvo nad premoženjem v prehodnem obdobju. Omenjeni členi nenazadnje določajo tudi način prenosa zadev v zvezi z javnimi pooblastili na ministrstvo in prednostno zaposlovanje delavcev, ki so izvajali javna pooblastila na ministrstvu.

V 57. členu je določeno, katere podzakonske akte mora sprejeti minister v roku šestih mesecev po uveljavitvi zakona ter podaljšuje veljavnost obstoječih predpisov.

58. člen razveljavlja predpise, ki postanejo zaradi sprejema ZAID nerelevantni, obenem pa poseže v ZUReP-1 in v ZGO-1 in črta tiste določbe, ki jih sedaj povzema ZAID in jih tudi spreminja.

Končna določba 59. člena določa uveljavitev ZAID in predvideva šestmesečni rok za njegov začetek uporabe.

Zadnja sprememba: 03/06/2008
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov