Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
EVA: 2009-2111-0247
Številka: 00713-22/2010/10
Ljubljana, 20.05.2010
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 83. redni seji dne 20.5.2010 določila besedilo:
- Predloga zakona o rudarstvu,
ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:
- dr. Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo,
- mag. Darja Radić, državna sekretarka, Ministrstvu za gospodarstvo,
- mag. Janez Kopač, generalni direktor Direktorata za energijo, Ministrstvo
za gospodarstvo,
- Jože Dimnik, Inšpektorat Republike Slovenije za energetiko in rudarstvo.
PRILOGA: 1
PRVA OBRAVNAVA
EVA 2009-2111-0247
PREDLOG ZAKONA O RUDARSTVU
(ZRud-1)
I. UVOD1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA
1.1 Ocena stanja
Sedaj veljavni Zakon o rudarstvu – ZRud (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08) je bil sprejet leta 1999 (Uradni list RS, št. 56/99) in nato še dvakrat spremenjen in dopolnjen. Z njegovo uveljavitvijo je prenehal veljati prejšnji Zakon o rudarstvu iz leta 1975 (Uradni list SRS, št. 17/75, s spremembami), ki je še temeljil v sistemu družbene lastnine in zato tudi ni poznal sistema podeljevanja koncesij. Sedaj veljavni ZRud, ki naj bi prenehal veljati z dnem uveljavitve predlaganega novega zakona oziroma z dnem začetka njegove uporabe, je pripravilo pristojno resorno ministrstvo, Vlada pa ga poslala Državnem zboru v sprejem po hitrem postopku zato, ker je Ustavno sodišče 21.01.1999, na pobudo zainteresiranih oseb za izkoriščanje mineralnih surovin, izdalo odločbo štev. U-I-173/97 (Uradni list RS, št. 60/99), da ni v skladu z Ustavo, ker tudi takrat veljavni Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 - odl. US in 1/96) ne določa pogojev in postopkov za pridobitev koncesije za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin in da mora Državni zbor takšno protiustavnost odpraviti v roku šest mesecev.
ZRud se je nato, po uveljavitvi, zaradi določenih ugotovljenih pomanjkljivosti ob izvajanju in zaradi vključevanja Republike Slovenije v integracije EU, prvič spremenil in dopolnil v letu 2004. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o rudarstvu - ZRud-A (Uradni list RS, št. 46/04) se je omogočilo, da so lahko, seveda šele po dnevu pridobitve polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji, nastopali kot kandidati za pridobitev rudarske pravice, tudi družbe in posamezniki iz držav članic EU, zaradi tega pa je bilo potrebno v njem tudi jasneje določiti pogoje za pridobitev koncesije. Uvedla se je tudi odgovornost lastnika zemljišča, na katerem se izvaja raziskovanje in izkoriščanje mineralne surovine, možnost skrajšanega postopka za pridobitev dovoljenja za raziskave in izkoriščanja ter možni načini odprave posledic rudarjenja, vključno z zbiranjem potrebnih sredstev za takšne sanacije. Z ZRud-A so se tudi podrobneje uredili pogoji za osebe, ki izdelujejo rudarske projekte in se pri tem naslonilo na že uveljavljeno poslovanje Inženirske zbornice Slovenije (IZS), v katero so vključeni vsi inženirji, to je tudi rudarske stroke, organizirane v ustrezni matični sekciji. Z ZRud-A pa so se tudi ustrezno posodobile vse določbe, ki so v zvezi z opravljanjem inšpekcijskega nadzorstva in uvedla možnost zakonite hipoteke, s tem v zvezi pa se je morala posledično tudi spremeniti in dopolniti večina kazenskih določb.
V letu 2008 se je ZRud ponovno spremenil in dopolnil. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o rudarstvu - ZRud-B (Uradni list RS, št. 68/08) je bilo določeno, da je za zbiranje, upravljanje in namensko uporabo sredstev, pridobljenih iz plačila za sanacijo posledic rudarskih del. v finančnem delu pristojen ekološki sklad, ustanovljen v skladu z določili zakona, ki ureja varstvo okolja, v upravnem delu pa ministrstvo, pristojno za rudarstvo. Z ZRud-B so se novelirale tudi kazenske določbe. Zneski glob, ki so bili prej določeni v tolarjih, so se zaradi vstopa Republike Slovenije v EURO območje, preoblikovali v eure.
1.2 Razlogi za sprejem zakona
Ker se je že ob pripravah na sprejem ZRud-B evidentiralo, da obstoje pri izvajanju ZRud še vedno določeni problemi, predvsem zaradi nekaterih v ZRud nejasno zapisanih določb in določb, ki predstavljajo povsem nepotrebna administrativna bremena, na katera so opozarjali tako posamezniki – nosilci in kandidati za pridobitev rudarskih pravic, kot tudi ustrezna rudarska združenja ter javne službe, se je pristojni direktorat Ministrstva za gospodarstvo odločil, da najprej opravi temeljito analizo takšne problematike in da na njeni podlagi pripravi nove, nujno potrebne, tokrat tretje spremembe in dopolnitve Zakona o rudarstvu (ZRud-C). Osnutek takšnega zakona je bil kot predlog za predhodno javno obravnavo objavljen na spletnih straneh Ministrstva za gospodarstvo 30.06.2009, predhodna javna obravnava pa se je vršila 16.07.2009 in zaključila z možnostjo, da se v določenem roku še posredujejo pripombe in predlogi ter izvedejo določeni posveti z zainteresiranimi strokovnimi združenji.
Po predhodni javni obravnavi in kasneje prejetih pripomb in predlogov je postalo razvidno ne samo, da prvotno predlagane spremembe oziroma dopolnitve zakona za celovitejšo ureditev stanja na področju rudarstva ne zadostujejo, ampak tudi, da je predlaganih sprememb in dopolnitev toliko, da je začel postajati zakon nepregleden in da bi bilo zato ustrezneje pripraviti nov zakon. Dokončno odločitev, da se izdela nov zakon, pa je predlagatelj sprejel, ko je ugotovil, da je temeljni razlog za zaplete, ki se pojavljajo pri podeljevanju koncesij po veljavnem ZRud in po njihovi pridobitvi pred začetkom izvajanja rudarskih del v tem, ker se ne razlikuje med raziskovanjem in izkoriščanjem in ker je potrebno po pridobitvi koncesije najprej pridobiti še posebno upravno dovoljenje za raziskovanje in izkoriščanje, po njegovi pridobitvi pa za vsako rudarsko delo še posebej pridobiti posebno upravno dovoljenje za njihovo izvajanje. Zaradi nejasno opredeljenih pogojev za pridobitev koncesije in množice obveznih dovoljenj se je dogajalo, da je določena (pravna ali fizična) oseba po kar nekaj letih čakanja sicer pridobila koncesijo in sklenila koncesijsko pogodbo, nato pa zaradi tega, ker raziskovalni oziroma pridobivalni prostor ni bil v skladu s prostorskim aktom in drugimi dokumenti urejanja prostora, s katerimi se določa namenska raba prostora in zagotavlja varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo voda, varstvo kulturne dediščine in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečam, ni mogla pridobiti še dovoljenja in ji je zato koncesija propadla.
Ob analizi izvajanja veljavnega ZRud je bilo tudi ugotovljeno, da povzroča veljavni ZRud-1 zaplete ne samo zaradi prej ugotovljenih razlogov, ampak tudi zaradi tega, ker se ne ukvarja samo z deli, namenjenimi rudarjenju, torej rudarskimi deli, ampak tudi s t.i. drugimi rudarskimi deli, kot so gradnja cestnih in železniških predorov, jaškov, vodnjakov in drugih podobnih ravnih, poševnih ali navpičnih cevastih podzemnih objektov in vodov, ki niso namenjeni raziskovanju ali izkoriščanju mineralnih surovin. Ker je bilo potrebno zato pred začetkom njihove gradnje pridobiti gradbeno in rudarsko dovoljenje, so zato nastale nejasnosti tudi pri izdelavi projektne dokumentacije, glede pristojnosti inšpekcijskega nadzora pri takšnih gradnjah in tudi pri izdajah uporabnih dovoljenj.
Ker je s petim odstavkom 1. člena Zakona o graditvi (ZGO-1) tudi sicer povsem jasno določeno, da določbe tega zakona ne veljajo za gradnjo in vzdrževanje tistih objektov v rudniškem prostoru, ki so v neposredni povezavi z raziskovanjem, izkoriščanjem ali prenehanjem izkoriščanja mineralnih surovin, je bilo ugotovljeno, da je treba novi zakon strukturirati na povsem drugačnih temeljih, kot je to prisotno v sedaj veljavnem ZRud. Novi ZRud-1 naj bi torej poleg pogojev za pridobitev pravice do raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin urejal samo tista rudarska dela in z njim povezane rudniške gradnje, ki so namenjene raziskovanju, izkoriščanju in prenehanju izkoriščanja.
Ker sedaj veljavni ZRud, enači pogoje za pridobitev rudarske pravice za raziskovanje in izkoriščanje in zato v enem sklopu določa pogoje za izdajo koncesijskih aktov za raziskovanje, izkoriščanje in skupaj za raziskovanje in izkoriščanje, raziskovalni in pridobivalni prostori pa, upoštevajoč veljavni sistem opredeljevanja namenske rabe z dokumenti urejanja prostora, ne morejo biti v nasprotju z njimi, je bilo tudi ugotovljeno, da je potrebno urediti tudi razlikovanje med pogoji za pridobitev pravice za raziskovanje in pogoji za pridobitev pravice za izkoriščanje mineralnih surovin. Takšno razlikovanje je potrebno ne samo zato, ker je pridobitev koncesije obvezna za upravljanje, rabo ali izkoriščanje naravne dobrine, ne pa že za raziskovanje, s katerim se šele preverjajo možnosti o smotrnosti vložitve vloge za pridobitev takšne koncesije zainteresirane pravne ali fizične osebe, ampak tudi zato, ker predstavlja raziskovanje mineralnih surovin, glede na način izvajanja del, takšne (minimalne) posege v prostor, s katerimi se v ničemer ne spreminja s prostorskimi akti zapovedana (namenska) raba prostora in bi se zato rudarske pravice (samo) za raziskovanje lahko podeljevale za katerokoli območje.
Če bi se torej z zakonom uredilo takšno temeljno razlikovanje med iskanjem, raziskovanjem in izkoriščanjem, da iskanje mineralnih surovin sploh ne bi predstavljalo posege v prostor, torej da bi iskanje vključevalo samo geološko pregledovanje oziroma prospekcijo terena, detajlno in zvezno geološko točkovno vzorčenje kamnine, geološko snemanje in geološko kartiranje, da bi raziskovanje mineralnih surovin predstavljajo samo točkovne posege v prostor, torej majhne izkope, vrtanja (do katerekoli globine), 3D raziskave zemeljskih struktur in druga podobna dela za pridobitev podatkov o lastnostih zemeljskih struktur, s katerimi se ne spreminja raba prostora, in da bi šele izkoriščanje mineralnih surov predstavljajo takšne posege v prostor, s katerimi se spreminja raba prostora, se zakon sploh ne bi ukvarjal z iskanjem, v ločenih poglavjih pa bi moral urediti najprej pogoje (samo) za raziskovanje, nato določiti obveznosti v zvezi z rezultati raziskovanja, torej o ugotovljenih zalogah in virih mineralnih surovin in šele nato določiti pogoje za izdajo koncesijskega akta za izkoriščanje.
Vse prej predlagano v zvezi z razlikovanjem med pogoji za raziskovanje in pogoji za izkoriščanje mineralnih surovin je mogoče utemeljiti tudi s tem, da tudi Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) oziroma predpisi, izdani na njegovi podlagi pri določanju osnovne in podrobnejše namenske rabe ne poznajo območij z namensko rabo, namenjeno za raziskovanje mineralnih surovin, ampak samo območja, ki so namenjena izkoriščanju mineralnih surovin. Navedeno je razvidno iz Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) oziroma njegovih prilog, med drugim »Enotni grafični znaki za prikazovanje dopustne izrabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.
Uvesti bi bilo sicer mogoče tudi razlikovanje med pogoji za izkoriščanje mineralnih surovin, ki že zaradi načina izvajanja del sploh ne morejo imeti vplivov na površino zemljišč, torej tudi za izkoriščanje nafte, zemeljskih plinov in geotermičnih energetskih virov, in pogoji za izkoriščanje mineralnih surovin, ki (lahko) imajo vplive na površino zemljišč oziroma predstavljajo takšne posege v prostor, s katerimi se spreminja s prostorskimi akti zapovedana raba prostora, torej za vse površinske kope in takšne rudnike, kot je premogovnik Velenje. Ker pa je potrebno tudi za takšna izkoriščanja, ki ne bi imela vplivov na površino zemljišča, zgraditi dovozne ceste, priključne cevovode in drugo rudarsko infrastrukturo, brez katere izkoriščanje sploh ni mogoče, pa to posledično pomeni, da morajo biti pogoji za vsako izkoriščanje mineralnih surovin vključeni v veljavni sistem urejanja prostora, kakršen že je, torej tudi v sistem prostorskih aktov in drugih dokumentov urejanja prostora.
Zato bi moralo za raziskovanje mineralnih surovin na določenem območju, ki bi ga lahko predlagal vlagatelj vloge, zadoščati le ustrezno dovoljenje za raziskovanje, ki bi ga kot upravno odločbo izdalo resorno ministrstvo. Zaradi zagotavljanja enakosti pred zakonom pa bi se lahko takšno dovoljenje izdalo le na podlagi poprej izvedenega javnega natečaja, na katerega bi se lahko prijavile za raziskovanje in kasneje izkoriščanje zainteresirane (pravne in fizične) osebe. Vlogi za izdajo dovoljenja za raziskovanje na določenem območju bi se moralo seveda priložiti tudi ustrezen načrt, v katerem bi moralo biti prikazano predlagano raziskovalno območje (ne glede na to, kaj za tako območje določa prostorski akt) in način raziskovanja, ne pa tudi posamezne lokacije vrtanja oziroma izvajanja malih izkopov, ki bi se lahko izvajali tako, kot je v sedanjem predlogu ZRud-1 predvideno za iskanje. Dovoljenje za raziskovanje bi torej bilo lahko samo tehnične narave in bi bilo izdano z namenom zagotavljanja varstva in zdravja pri delu in evidentiranja raziskovalnih območij ter nosilcev dovoljenj v rudarskem katastru in registru.
V primeru izdaje dovoljenja za raziskovanje bi moral biti nosilec takega dovoljenja zavezan tudi za prijavo začetka in končanja del (rudarski inšpekciji) in za plačevanje nadomestila za raziskovanje, po končanem raziskovanju pa bi moral tudi izdelati elaborat o zalogah (virih, rezervah) mineralne surovine. Dovoljenje za raziskovanje bi zato moralo veljati le za določen čas in se ga ne bi moglo podaljševati. Z zakonom pa bi se seveda moralo tudi določiti, da mora nosilec dovoljenja za raziskovanje, ki po končanem raziskovanju ugotovi, da raziskovanje ni bilo uspešno, poskrbeti za sanacijo zemljišča oziroma vzpostavitev v prejšnje stanje ter določiti, da je za to odškodninsko odgovoren. To pomeni, da bi se moralo z zakonom tudi določiti, da se lahko izvajajo rudniške gradnje samo v rudniških prostorih, določenih s koncesijskim aktom za izkoriščanje, ne pa tudi v rudniških prostorih, določenih z dovoljenjem za raziskovanje, kot je to omogočeno s sedaj veljavnim ZRud.
Tistemu nosilcu dovoljenja za raziskovanje, ki pa bi ob raziskovanju naletel na zadostne rezerve (zaloge in vire) mineralne surovine in bi tudi izdela predpisani elaborat o zalogah in virih, pa bi se moralo z zakonom dati garancija, da bo lahko v takšnem primeru tudi pridobil koncesijo – po sedanji terminologiji torej rudarsko pravico. Vrsta take garancije pa bi se morala razlikovati glede na vrsto mineralne surovine. Če bi bila določena mineralna surovina strateškega pomena za državo, npr. nafta in zemeljski plini, bi morala biti takšna garancija za nosilce dovoljenja za raziskovanje absolutna, v nasprotnem primeru pa bi moral zakon nosilcem dovoljenja za raziskovanje omogočiti, da po uspešno opravljenem raziskovanju takšnih mineralnih surovin, to je sedaj zlasti kamna in peska za gradbene namene, pridobijo tudi rudarsko pravico za njihovo izkoriščanje, čeprav za nameravani pridobivalni prostor v času izdaje koncesijskega akta še ne bi obstajal ustrezen prostorski akt.
Ker pa se lahko površinsko izkoriščanje, zlasti nekovinskih mineralnih surovin, lahko začne tudi brez predhodno opravljenega raziskovanja in samo na podlagi iskanja, pa bi se moralo za pridobitev rudarske pravice za takšno izkoriščanje tudi omogočiti, da se jo lahko pridobi brez opravljenega raziskovanja. Ker pa morajo imeti tiste osebe, ki bi uspešno opravile raziskovanje prednost pred tistimi osebami, ki se ne bi odločile za raziskovanje in z njim povezano obvezno izdelavo elaborata, s katerim se dokaže obstoj zadostne količine gospodarsko izkoristljive mineralne surovine, pa to posledično pomeni, da bi se tudi koncesijski akt moral izdati z upoštevanjem takšne razlike.
Ker je (rudarski) koncesijski akt predpis, ki predstavlja odločitev države, da bo proti plačilu in pod določenimi pogoji podelila koncesijo za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine določeni pravni ali fizični osebi na določenem pridobivalnem prostoru, bi bilo mogoče takšno razlikovanje doseči s tem, da bi lahko (pravna ali fizična) oseba, ki na predpisani način zaključi z raziskovanjem mineralnih surovin v raziskovalnem prostoru, določenim z dovoljenjem za raziskovanje, za podelitev rudarske pravice za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru vložila zahtevo, druga (pravna ali fizična) oseba, ki takšnega raziskovanja ne bi opravila, pa bi lahko za podelitev takšne rudarske pravice vložila samo vlogo o njeni zainteresiranosti. Razlikovanje med tem, ali ima (pravna oziroma fizična) oseba pravico zahtevati izdajo koncesijskega akta, ali pa ima samo pravico vložiti vlogo o zainteresiranosti, pa bi bilo tudi v tem, da bi se v prvem primeru postopek za izdajo koncesijskega akta moral uvesti, v drugem primeru pa lahko, če bi bili izpolnjeni določeni pogoji. Zakon naj bi torej razlikoval med obvezno izdajo koncesijskega akta in med možno izdajo koncesijskega akta.
Za nosilce dovoljenj za raziskovanje, ki bi po končanem raziskovanju strateške mineralne surovine tudi želeli to surovino izkoriščati, pa bi bilo mogoče tako »absolutno« garancijo urediti podobno, kot je to tako v veljavnem ZRud kot predlaganem ZRud-1 urejeno pri prisilnem pridobivanju zemljišč, na katerih se namerava izvajati izkoriščanje, torej z ugotavljanjem javne koristi. Če bi bila torej določena vrsta mineralne surovine, na podlagi ustreznega predpisa, izdanega na podlagi zakona, razglašena za strateško, bi to pomenilo, da je v javno korist lahko tudi njeno izkoriščanje. Če je torej mogoče za namen izkoriščanja določene vrste mineralne surovine, ki je v javno korist, prisiliti lastnike zemljišč, da omogočijo na svojih zemljiščih njeno izkoriščanje, bi bilo mogoče na takšno javno korist tudi opreti dejstvo, da se lahko za takšno območje pridobivalnega prostora, ki ne bilo v skladu z namensko rabo prostora, zapovedano s prostorskim aktom, »prisilno« izvede sprememba dosedanje rabe v pridobivalni prostor. Taka »prisilna« izvedba spremembe dosedanje rabe v pridobivalni prostor bi torej lahko tudi temeljila v javno koristi in na njeni podlagi razglasitvi takšnega pridobivalnega prostora za rudarski prostor v javno korist..
S takšno ureditvijo razlikovanja med raziskovanjem in pridobivanjem pa bi lahko odpadla v sedaj veljavnem ZRud predpisana rudarska dovoljenja, saj bi za izvajanje rudarskih del na pridobivalnih prostorih, ki bi jih opredeljeval koncesijski akt, zadoščali le potrjeni in predhodno revidirani rudarski projekti za izvedbo, ki pa bi ga moral nosilec rudarske pravice za izkoriščanje pridobiti in predložiti v potrditev pred podpisom koncesijske pogodbe.
Edini problem pri tem bi za nosilca rudarske pravice, ki bi pridobil koncesijo na podlagi takšnega koncesijskega akta, nastal zaradi gradnje dovoznih cest, cevovodov za transport načrpane nafte oziroma zemeljskih plinov in druge rudarske infrastrukture in rudniške gradnje na površini zemljišč. Upoštevajoč sedanji sistem urejanja prostora pri nas bi morali vsi takšni posegi, ki bi se izvedli izven pridobivalnega prostora, temeljiti v prostorskih aktih. Ta problem pa je mogoče rešiti tudi s pomočjo ugotavljanja skladnosti gradnje takšne nujne rudarske infrastrukture v javno korist.
Nov zakon pa je nenazadnje potreben tudi zato, ker je treba pravni red Republike Slovenije prenesti ne samo Direktivo 94/22/ES o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (UL L št. 164 z dne 30. 06.1994), ki jo sicer veljavni ZRud deloma že upošteva, ampak tudi Direktivo 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L št. 255 z dne 30.9.2005), zadnjič spremenjena z Direktivo 2006/100/ES o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prostega gibanja oseb zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20.12.2006), Direktivo 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu (UL L št. 376/36, 27. 12. 2006) in Direktivo 2009/31/ES o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L št. 140 z dne 05.06.2009).
2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA
2.1 Cilji zakona
Temeljni cilji predlaganega zakona so, da se na podlagi v prejšnjem poglavju opisane analize izvajanja sedaj veljavnega zakona ter podrobno opisanih razlogov za njegov sprejem odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti, vključno z administrativnimi bremeni.
Bistveni cilji pri tem so:
– zavarovati za razvoj države in lokalnih skupnosti pomembne strateške mineralne surovine;
– zagotoviti stalnost identificiranja, dokumentiranja, vrednotenja, interpretiranja in raziskovanja mineralnih surovin s hkratno zagotovitvijo čim boljšega poznavanja geološke zgradbe ozemlja države, ohranitev zalog za razvoj države pomembnih mineralnih surovin tudi za bodoče rodove prebivalcev in prebivalk ter preprečevanje škodljivih vplivov na njih, upravljanje z mineralnimi surovinami, omogočanje dostopa do informacij o njih, njihovo predstavljanje javnosti in razvijanje zavesti o njihovi pomembnosti;
– vsem kandidatom za pridobitev rudarske pravice zagotoviti enakovredno obravnavo in v primeru dveh ali več kandidatov za isto zemljišče njihovo razvrščanje po vnaprej znanih kriterijih;
– nosilcem rudarske pravice, ki na določenem zemljišču že opravljajo raziskovanje ali izkoriščanje mineralne surovine, zagotoviti dolgoročno možnost razvoja;
– jasneje kot doslej določiti pogoje za pravne in fizične osebe, da lahko nastopajo kot izvajalci rudarskih del, izdelovalci rudarskih projektov in revidenti teh projektov, s hkratno ureditvijo pogojev za njihove odgovorne osebe;
– urediti obveznost zavarovanja pravnih in fizičnih oseb, ki nastopajo kot udeleženci v rudarstvu, pred odgovornostjo za neposredno škodo, ki lahko nastane tretjim osebam in ki lahko izvira iz njihovega dela in njihovih pogodbenih obveznosti;
– zagotoviti stalnost dotoka sredstev, potrebnih za sanacijo z rudarskimi deli degradiranih območij;
– jasneje urediti naloge in pristojnosti inšpekcijskega nadzora ter v zvezi s prej opredeljenimi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati udeleženci v rudarstvu, tudi opredeliti še dodatne prekrške in globe v zvezi z njimi;
– prevezati sedanji sistem delovanja zakona, ki je v določenih segmentih nejasen, na novi sistem delovanja, kot je predviden s predlaganim zakonom.
2.2 Načela zakona
Načela predlaganega zakona so:
– ohraniti temeljna načela zagotavljanja varstva in zdravja pri delu iz sedaj veljavnega ZRud ter jih na podlagi najnovejših spoznanj rudarske stroke v tehničnem smislu posodobiti;
– ob hkratni ohranitvi temeljnih načel zagotavljanja varstva in zdravja pri delu in njihovi tehnični posodobitvi zagotoviti možnost pridobivanja rudarske pravice brez nepotrebnih administrativnih bremen;
– sprotno zagotavljati posodobljene evidence o nahajališčih mineralnih surovin;
– v še večji meri kot doslej zagotovi razvoj rudarske stroke;
– v največji možni meri zagotoviti, da se izkoriščanje mineralnih surovin ne bo izvajalo brez poprej pridobljenih rudarskih pravic in predpisanih dovoljenj, torej na črno;
– v največji možni meri zagotoviti, da se izkoriščanje mineralnih surovin ne bi izvajalo na območjih, ki jih ne bi kot območja, namenjena za izkoriščanje mineralne surovine, opredeljeval ustrezen prostorski akt ali da bi bila takšna območja celo v nasprotju z veljavnimi drugimi dokumenti urejanja prostora oziroma bi ležala na območjih, ki so varovana ali zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, varstvo voda, varstvo kmetijskih zemljišč in gozda oziroma varstvo nepremične kulturne dediščine;
– v še večji meri kot doslej zagotoviti, da rudarstvo ne bo povzročalo prekomernih negativnih vplivov na okolje oziroma bodo takšni vplivi pod mejnimi vrednostmi, kot jih določajo predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo voda, varstvo kmetijskih zemljišč in gozda ter varstvo nepremične kulturne dediščine;
– v še večji meri kot doslej zagotoviti varstvo lastninskih in drugih pravic na zemljiščih, na katerih se izvaja raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin ter odpravo morebitnih posledic na njih, nastalih zaradi rudarjenja, za namenom, da bi se morebitni odškodninski zahtevki lastnikov takšnih zemljišč zmanjšali na najmanjšo možno mero;
– v še večji meri kot doslej zagotoviti varnost in zdravje ljudi pri izvajanjih vse vrst rudarskih del;
– v največji možni meri preprečevati rudarske nesreče;
– v še večji meri kot doslej zagotoviti uspešno inšpekcijsko nadzorstvo in ostro kaznovati vse, ki bi kršili predmetni zakon.
2.3 Poglavitne rešitve predloga zakona
Predstavitev predlaganih rešitev:Poglavitne rešitve predlaganega zakona so v naslednjem:
– Mineralne surovine so rudno bogastvo, ki je kot naravni vir v lasti države.
– Iskanje mineralnih surovin je prosto pod pogojem, da se zaradi iskanja ne povzroči škoda tretjim osebam, da se v primeru iskanja s pomočjo vrtine globine 30 m ali več pred začetkom iskanja preveri, da v geološki strukturi, v kateri se namerava izvesti vrtino, ni ležišč premoga ali ogljikovodikov in da vrtina ne preseže globine 300 m.
– Zakon razlikuje med pogoji za pridobitev rudarske pravice za raziskovanje in pogoji za izkoriščanje mineralnih surovin.
– Pred začetkom raziskovanja mineralnih surovin v določenem raziskovalnem prostoru se mora na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pridobiti dovoljenje za raziskovanje.
– Pred začetkom izkoriščanja mineralnih surovin v določenem pridobivalnem prostoru se mora na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pridobiti koncesija za izkoriščanje.
– Raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin z namenom vbrizgavanja in shranjevanja ogljikovega dioksida ni dopustno.
– Pravna ali fizična oseba, ki namerava pridobiti rudarsko pravico, ne more postati kdorkoli, ampak mora izpolnjevati s tem zakonom določene pogoje.
– Pri vprašanjih o skladnosti nameravanega raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin z dokumenti urejanja prostora in namensko rabo prostora, določeno s prostorskimi akti, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, s hkratno uporabo določb tega zakona.
– Kadar se v skladu z določbami tega zakona odloča o pridobitvi rudarske pravice, se za pridobivanje in izbor nosilcev takšne rudarske pravice, za varstvo takšnih nosilcev in reševanje sporov v zvezi z vprašanji, ki jih ne ureja ta zakon, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja koncesijo na naravni dobrini in zakon, ki ureja splošni upravni postopek.
– Pri vprašanjih zaščite okolja, varstva voda, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, ki jih ne ureja ta zakon, se uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo varstvo okolja, varstvo voda, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine in predpisov, izdanih na njihovi podlagi.
– V zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na pogoje za izvajanje raziskovalnih in temeljnih rudarskih del, se uporabljajo samo določbe tega zakona, v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na pogoje za izvajanje drugih rudarskih del in sanacijskih rudarskih del in jih ne ureja ta zakon, pa se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja graditev objektov.
– Inšpekcijsko nadzorstvo nad skladnostjo izvajanja določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi opravlja rudarska inšpekcija v raziskovalnih in pridobivalnih prostorih oziroma območjih rudnikov, inšpekcijsko nadzorstvo nad nezakonitim izvajanjem rudarskih del pa v skladu z zakoni, ki urejajo zagotavljanje predpisane rabe prostora in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi, opravljajo za posamezno vrsto rabe prostora pristojne inšpekcije.
– Izbranim kandidatom za nosilca rudarske pravice se omogoča hitrejše sklepanje koncesijskih pogodb (odprava administrativnega bremena).
– Zakon odpravlja tudi nelogičnost, ko je moral nosilec rudarske pravice po pridobitvi dovoljenja za raziskovanje ali izkoriščanje še za vsako posamezno rudarsko delo pridobivati dovoljenje za izvajanje (odprava administrativnega bremena).
– Ker je bil sedaj veljavni zakon sprejet še v obdobju, ko se je prostorsko načrtovanje še izvajalo na podlagi predpisov, ki so izhajali še iz prejšnjega sistema družbenega planiranja, zakon na novo uvaja povezanost rudarstva s prostorskim načrtovanjem.
– Zakon odpravlja pomanjkljivost sedaj veljavnega zakona, ki ne ureja načina in pogojev za izkoriščanje geotermičnih energetskih virov ter vrtin, povezanih z njimi.
– Zakon s tem, ko razlikuje med izvajanjem rudarskih del, odpravlja sedanje zaplete, ki so nastajali pri gradnjah podzemnih objektov, ki niso namenjeni raziskovanju oziroma izkoriščanju mineralnih surovin in je bilo potrebno za njihovo gradnjo pridobivati gradbeno in rudarsko dovoljenje.
– Z zakonom se popravlja tudi pomanjkljivost sedaj veljavnega zakona, ki ne ureja pogojev za izdelavo in vsebine v rudarstvu nujno potrebne geološke dokumentacije.
– Zakon ohranja vse rešitve, s katerimi sedaj veljavni zakon ureja pogoje za izdelovanje in revidiranje rudarskih projektov, a jih hkrati, v skladu s pravili rudarske stroke, na določenih mestih posodablja in jasneje določa pogoje z njihovo izdelavo in revidiranje.
– Ker zakon določa, da je sestavni del koncesijske pogodbe na predpisani način potrjeni rudarski projekt za izkoriščanje, s izbranemu nosilcu rudarske pravice omogoči, da takoj po podpisu koncesijske pogodbe začne z rudarskimi deli in mu ni potrebno več, kot je to določeno v sedaj veljavnem ZRud, pridobivati rudarskih dovoljenj (odprava administrativnega bremena).
– Iz predloženega zakona tudi izhaja, da ohranja rešitve iz sedaj veljavnega zakona, ki se nanašajo na zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri izvajanju rudarskih del, jih pa z namenom še ustreznejšega varstva na določenih mestih dodatno izostri.
– Z namenom preglednosti nad izvajanjem rudarskih del zakon odpravlja pomanjkljivost, ko ni jasno določeno, kdo so udeleženci v rudarstvo, kdo pa pooblaščene osebe teh udeležencev.
– Zakon tudi ohranja način in pogoje za izvajanje nadzorstva nad rudarskimi deli, kot jih opredeljuje sedaj veljavni zakon. Zaradi jasnejše preglednosti nad tem, kakšne naloge in pristojnosti ima rudarska inšpekcija, glede zagotavljanja varstva okolja in onemogočanja nelegalnega izvajanja rudarskih del pa tudi druge inšpekcije, pa predloženi zakon takšne določbe izčisti in jasneje določi pristojnosti takšnih inšpekcij.
Načini reševanja v predlogu zakona:
1) S predlaganim zakonom se bodo reševala naslednja vprašanja, kot so prikazana z besedilom členov, katerih vsebina je porazdeljena v enajst delov, ki obsegajo skupaj 160 členov:
I. V prvem delu (SPLOŠNE DOLOČBE, 1. do 8. člen) so določena vsebina in namen zakona (ter da se v pravni red Republike Slovenije s področja rudarstva vsebinsko prenašajo prej omenjene direktive), pojasnjeni pojmi, ki jih uporablja zakon, opredeljeni drugi predpisi, ki jih uporablja zakon, določene vrste mineralnih surovin (energetske, kovinske, nekovinske in ostale) ter določeni pogoji, pod katerimi lahko pravne in fizične osebe pridobijo status nosilca rudarske pravice, pogoji za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, ter pogoji za zagotavljanje varnosti in zdravja pri izvajanju rudarskih del.
II. Drugi del (UPRAVLJANJE Z MINERALNIMI SUROVINAMI, 9. do 24. člen) obsega pet poglavij:
1. poglavje (Opredelitev upravljanja) ureja pristojnost in načini upravljanja z mineralnimi surovinami;
2. poglavje (Državna rudarska strategija) ureja namen in vsebino državne rudarske strategije ter njen sprejem in izvajanje in določanje mineralnih surovin v javnem interesu;
3. poglavje (Rudarska knjiga) ureja sestav rudarske knjige in način njenega vodenja ter sestavine rudarskega katastra in rudarskega registra in omogoča izdajo izvršilnega predpisa za podrobnejšo ureditev njunega vodenja in vzdrževanja vodenja;
4. poglavje (Geološka dejavnost, namenjena rudarstvu) ureja rudarsko javno službo na področju geološke dejavnost, namenjene rudarstvu, naloge rudarske javne službe po javnem pooblastilu in nadzor nad njenim delom);
5. poglavje (Udeleženci v rudarstvu) pogoje za pravne in fizične osebe, da smejo nastopati kot nosilec dovoljenja za raziskovanje, nosilec rudarske pravice, izvajalec rudarskih del, rudarski projektant in rudarski revident.
III. Tretji del (RAZISKOVANJE MINERALNIH SUROVIN, 25. do 33. člen) obsega tri poglavja:
1. poglavje (Dovoljenje za raziskovanje) ureja postopek za izdajo dovoljenja za raziskovanje, vsebino dovoljenja, obveznost plačevanja nadomestila za raziskovanje in čas veljavnost dovoljenj;
2. poglavje (Pogoji za izvajanje raziskovanja) določa obveznosti pred začetkom del, ureja odgovornost in obveznost poročanja, način ravnanja z mineralnimi surovinami, pridobljenih ob raziskovanju in obveznosti med in po končanem raziskovanju mineralnih surovin;
3. poglavje (Prenehanje in odvzem dovoljenja za raziskovanje) ureja način prenehanja dovoljenja, določa posebnosti v času veljavnosti dovoljenja in pogoje za odvzem dovoljenja.
IV. Tretji del (IZKORIŠČANJE MINERALNIH SUROVIN, 34. do 60. člen) obsega devet poglavij:
1. poglavje (Rudarski koncesijski akt) določa pogoje za pridobitev koncesije za izkoriščanje, pogoje za izdajo rudarskega koncesijskega akta, ki se razlikujejo glede na vrsto vlagatelja, ureja uvedbo postopka njegove izdaje, ki tudi se razlikuje glede na vrsto vlagatelja in določa njegovo vsebino, obveznost njegove objave in posledice po njegovi objavi;
2. poglavje (Izdaja rudarskega koncesijskega akta po uradni dolžnosti) ureja postopek izdaje rudarskega koncesijskega akta v primeru njegove obvezne izdaje;
3. poglavje (Možna izdaja rudarskega koncesijskega akta) ureja postopek izdaje rudarskega koncesijskega akta v primeru njegove možne izdaje, obveznost javnega razpisa in način njegove izvedbe in odločanja o izboru kandidatov;
4. poglavje (Odločanje o nosilcu rudarske pravice) ureja način izdaje odločbe o izboru nosilca rudarske pravice. Pri tem razlikuje med odločanjem v primeru, ko se rudarska pravica za izkoriščanje lahko podeli na podlagi javnega razpisa in med odločanjem v primeru, ko se takšna rudarska pravica lahko podeli brez javnega razpisa.
5. poglavje (Sklepanje koncesijske pogodbe) ureja pogoje za začetek sklepanja koncesijske pogodbe, obvezna ravnanja pred njenim podpisovanjem ter način njenega podpisovanja in določa njeno vsebino;
6. poglavje (Možnosti podaljšanja in prenosa rudarske pravice) ureja pogoje za podaljšanje časa in način izvedbe podaljšanja ter pogoje za prenos rudarske pravice na drugo osebo;
7. poglavje (Finančne obveznosti nosilca rudarske pravice) določa, kdaj nastane obveznost plačevanja rudarske koncesnine in zagotavljanja ter plačevanja rezerviranih sredstev za sanacijo in ureja izračunavanje in način plačevanja rudarske koncesnine in rezerviranih sredstev za sanacijo;
8. poglavje (Rudarski sklad in Eko sklad) ureja način in pogoje za uporabo sredstev, pridobljenih iz nadomestil za raziskovanje, rudarskih koncesnin in rezerviranih sredstev za sanacijo ter za takšna sredstva, ki pripadajo državi, tudi določa pristojna organa;
9. poglavje (Prenehanje rudarske pravice za izkoriščanje) ureja način in pogoje za prenehanje rudarske pravice za izkoriščanje.
V. Peti del (OMEJITVE ZARADI ZAGOTOVITVE IZVAJANJA RUDARSKE PRAVICE, 61. do 68. člen) obsega tri poglavja:
1. poglavje (Opredelitev omejitev) določa in ureja pogoje dveh vrst možnih omejitev, ki jih je možno naložiti lastnikom zemljišč zaradi zagotovitve izvajanja rudarske pravice po tem zakonu, to je omejitve zaradi razglasitve določenega pridobivalnega prostora za rudarski prostor v javno korist in omejitve lastninske ali druge stvarne pravice na zemljiščih, ki ležijo v območju rudarskega prostora v javno korist;
2. poglavje (Razglasitev rudarskega prostora v javno korist) določa pogoje za začetek postopka razglasitve določenega pridobivalnega prostora za rudarski prostor v javno korist, ureja postopek takšne razglasitev in določa posledice takšne razglasitve;
3. poglavje (Možnosti omejitev ali odvzema lastninske pravice) ureja možnosti prisilne pridobitve takšne pravice na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja omejitve oziroma odvzem lastninske pravice v javno korist.
VI. Šesti del (RUDARJENJE, 69. do 100. člena) obsega šest poglavij:
1. poglavje (Temeljne določbe) določa pogoje za izvajalca rudarskih del, obveznost pred začetkom izkoriščanje mineralnih surovin, pogoje za tehnično vodenja rudarskih del in vrsto zahtevnih rudarskih del, ki se lahko začnejo samo na podlagi potrjenega in poprej revidiranega rudarskega projekta za izvedbo;
2. poglavje (Pogoji za izvajanje rudarskih del) ureja način izvajanja pridobivalnih rudarskih del, omogoča izdajo tehničnih predpisov, s katerimi se zagotavlja varstvo in zdravje pri delu in možnost in pogoji izdaje tehničnih soglasij, določa obveznosti v zvezi z zagotavljanjem varstva in zdravja pri delu in reševalno službo, ureja način izvajanja tehničnega vodenja in druge posebnosti pri rudarjenju ter določa obveznost poročanja;
3. poglavje (Možnost gradnje dodatne rudarske infrastrukture) ureja pogoje za gradnjo dodatne rudarske infrastrukture izven pridobivalnih prostorov in pristopnih zemljišč;
4. poglavje (Posebnosti pri izkoriščanju) določa obveznosti lastnikov zemljišč, na katerih se izvajajo pridobivalna rudarska dela, ureja izjeme in posebnosti pri rekonstrukcijah oziroma obnovah gradbenih objektov ter ravnanja ob pridobitvi mineralne surovine ob izvajanju gradbenih del in graditvah in drugih posegih v območjih rudnikov;
5. poglavje (Pogoji za začetek uporabe) ureja ravnanja pred začetkom uporabe izvedenih zahtevnih rudarskih del in rudniških gradenj ter pred začetkom njihove uporabe;
6. poglavje (Pogoji za zapustitev rudnika) določa ravnanj, ki jih mora opraviti nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, preden lahko trajno zapusti rudnik, v katerem je doslej izkoriščal mineralne surovine.
VII. Sedmi del (RUDARSKA TEHNIČNA DOKUMENTACIJA, 101. do 108. člen) obsega tri poglavja:
1. poglavje (Temeljne določbe) določa pogoje za rudarskega projektanta in rudarskega revidenta, pogoje pri izdelavi rudarske tehnične dokumentacije in obveznosti v zvezi z njeno uporabo pri izvajanju rudarskih del;
2. poglavje (Rudarsko projektiranje) ureja pogoje za izdelovanje rudarskih projektov in določa način zagotavljanje odgovornosti;
3. poglavje (Rudarsko revidiranje) ureja pogoje za opravljanje revizije rudarskih projektov in način revidiranja.
VIII. Osmi del (OPRAVLJANJE RUDARSKIH STORITEV, 109. do 121. člen) obsega šest poglavij:
1. poglavje (Način in pogoji opravljanja rudarskih storitev) ureja vrste rudarskih storitev in jih razvršča na regulirane in deregulirane in določa pogoje za opravljanje reguliranih rudarskih storitev;
2. poglavje (Imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu) ureja način in pogoje za vodenje in vzdrževanje imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu;
3. poglavje (Pogoji za opravljanje reguliranih rudarskih storitev za tujce) ureja pogoje za opravljanje reguliranih rudarskih storitev za državljane tujih držav, posebej za državljane iz evropskega gospodarskega prostora in posebej za državljane iz tretjih držav:
4. poglavje (Možnost združevanja v inženirski zbornici) omogoča, da se odgovorni rudarski projektanti in revidenti ter drugi inženirji, ki delajo na področju rudarstva, združujejo in organizirajo v pristojni inženirski zbornici.
5. poglavje (Izključevanja) ureja izključevanje določenih udeležencev v rudarstvu ob izvajanju določene vrste njihov storitev z namenom izključitve konflikta interesov.
6. poglavje (Obveznost zavarovanja) določa, da morajo izvajalec rudarskih del, rudarski projektant, geološki projektant in rudarski revident pred začetkom opravljanja dejavnosti zavarovati in imeti ves čas svojega poslovanja zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti ter ureja višine takšnega zavarovanja.
IX. Deveti del (INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO, 122. do 139. člen) ureja naloge rudarske inšpekcije, določa pogoje za rudarskega inšpektorja, njegove pristojnosti, pravice in dolžnosti ter izvajanje inšpekcijskih postopkov. Določbe tega dela tudi odpravljajo zaplete, ki so se doslej pojavljali v zvezi s pristojnostmi drugih inšpektorjev ob izvajanju določene vrste rudarskih del tako v rudniških prostorih kot izven njih, zlasti pa pri nelegalnih rudarskih delih (črnih kopih).
X. Deseti del (KAZENSKE DOLOČBE, 140. do 145. člen) podrobno ureja prekrške, za katere je predpisana določena višina globe (v razponu), s sklicem na konkretno določbo (člen, odstavek, točka oziroma alinea). Za pravne osebe, tudi v skladu z Zakonom o prekrških, so višine glob predpisane različno, odvisno od tega ali se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, štejejo za malo, srednjo ali veliko gospodarsko družbo.
XI. Enajsti del (PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE, 146. do 160. člen) preveže sistem sedaj veljavnega Zakona o rudarstvu na novi sistem in določi dan uveljavitve in začetka uporabe novega zakona (ZRud-1).
2) Z izvršilnimi predpisi se bodo podrobneje uredile določene določbe zakona, kot je to razvidno iz programa izdaje teh predpisov, določenim s 159. členom zakona.
3) Z dnem uveljavitve predlaganega zakona bodo prenehali veljati izvršilni predpisi, izdani na podlagi sedaj veljavnega Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99, 46/04 in 68/08), kot je to določeno s 158. členom zakona, ki pa se bodo lahko do izdaje novih izvršilnih predpisov še uporabljali.
4) Zaradi obveznosti v zvezi z zagotavljanjem zdravja in varstva pri delu v rudnikih in varstva pred drugimi nesrečami, ki se lahko zgodijo v rudniku v predlaganem zakonu ni vprašanj, na katera ne bi bilo mogoče poseči s predpisi.
5) S predlaganim zakonom bo glede na določbe sedaj veljavnega Zakona o rudarstvu (ZRud) deregulirano:
- iskanje mineralnih surovin;
- izkoriščanje geotermalnih energetskih virov;
- izvajanje vseh tistih rudarskih storitev, za katere ni s predlaganim zakonom izrecno določeno, da se uvrščajo med regulirane rudarske poklice;
6) V predlaganem zakonu bo zaradi ugotovitve, da sedanja ureditev o nelegalnih kopih, ki je z zakonom, ki ureja graditev objektov, prepuščena v nadzorstvo gradbeni inšpekciji, ni ustrezna, urejena tudi definicija nelegalnih rudarskih del ter urejeno celovito inšpekcijsko nadzorstvo nad takšnimi nezakonitimi deli, ki predstavljajo krajo državne lastnine.
3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNOFINANČNA SREDSTVA
Predlog zakona ne bo imel finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva. To predlagatelj zakona utemeljuje z naslednjim:
– Šele s tem zakonom je sprocesiran takšen način vplačevanja nadomestil za raziskovanje in rudarskih koncesnin ter za zagotavljanje in vplačevanje rezerviranih sredstev, namenjenih za sanacijo zemljišč, degradiranih z rudarskimi deli, kakor tudi za odpravo posledic izkoriščanja mineralnih surovin (sanacija okolja), da ga bo mogoče uspešno izvajati ter urejeno razmerje med Eko skladom in ministrstvom, pristojnim za rudarstvo glede načina in pogojev zbiranja, upravljanja in uporabe takšnih sredstev;
– Vsi upravni in inšpekcijski postopki, ki jih obravnava predlagani zakon, se ne samo vključujejo v obstoječi sistem delovanja državne uprave, ampak je s predlaganimi rešitvami odpravljeno veliko število dosedanjih administrativnih bremen;
– Zaradi odprave velikega števila administrativnih bremen pri upravnih postopkih, ki jih določa ta zakon, bo potrebno pri njegovem izvajanju manjše število upravnih delavcev, kot doslej;
– Z uvedbo rudarske knjige, ki bo, skladno s predpisi, ki urejajo prostorski informacijski sistem, tudi elektronsko dostopna, se bodo lahko občutno izboljšale tudi informacije o obstoju in delovanju pravnih in fizičnih oseb, ki izvajajo raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, s tem pa tudi možnost obdavčevanja in plačevanja predpisanih nadomestil za rudarsko pravico in rezervacij za sanacije po končanem izkoriščanju.
– Vsi drugi stroški, ki so v zvezi z rudarskimi projekti in predpisanimi dokazili, ki se jih mora predložiti v postopkih pridobivanja dovoljenj za raziskovanje in koncesij za izkoriščanje, bremenijo vlagatelje.4. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOST PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE
4.1 Primerjalna ureditev v drugih pravnih sistemih
Prikaz primerjalne ureditve v predpisih, ki urejajo rudarstvo v drugih državah, je izdelan na podlagi pregleda predpisov evropskih držav, ki poznajo tako kot Slovenija, že več stoletno tradicijo rudarstva, a so imele, podobno kot Slovenija, v določenem obdobju po končani II. svetovni vojni, tudi mineralne surovine opredeljene kot družbeno lastnino. Edina razlika pri tem je Avstrija, ki se je sovjetske okupacije znebila že po slabih desetih letih. V primerjalni pregled pa ni bilo smiselno vključiti zakonodaje držav, kot so Anglija, Nizozemska ali Belgija, saj so temeljna načela predpisov teh držav, ki se nanašajo na rudarstvo, vključno z lastništvom nad posameznimi vrstami mineralnih surovin, iz zgodovinskih razlogov in ker izhajajo iz slovenskemu pravnemu redu tudi tujega načela »Commonlaw«, povsem neprimerljiva z načeli in cilji nacionalnega rudarskega zakona. Vključiti pa tudi ni bilo smiselno Francije, saj le ta pri tej zakonodajo strogo ločuje med t.i. belimi in črnimi rudarji, kar pa ji že dolgo časa povzroča silne težave, zlasti na socialnem področju.
1. primer: Avstrija
V zvezi z rudarjenjem velja v Avstriji zvezni zakon, ki ureja pogoje za izkoriščanje vseh vrst mineralnih surovin. Bil je sprejet leta 1999 in ima naslov »Mineralrohstoffgesetz« (MinroG). Ta zakon vključuje vse vrste mineralnih surovin, ki pa jih glede na način izkoriščanja deli v tri vrste: mineralne surovine, ki so v splošni rabi, mineralne surovine, ki so v državni lasti in mineralne surovine, ki so v deželni lasti. Zanimivo pri tem pa je, da vsebuje ta zakon kar 220 členov, torej le osem manj, kot predlagani.
Med mineralne surovine v splošni rabi se uvrščajo vse vrste rud, iz katerih se pridobiva železo, mangan, krom, molibden, tungsten, vanadij, titan, cirkon, kobalt, nikelj, baker, srebro, zlato, platina, cink, živo srebro, svinec, kositer, bizmut, antimon, arzen, žveplo, aluminij, berilij, litij, sadra, anhidrit, barit, fluorit, grafit, lojevec, kaolin, leukofilit in vse vrste premoga ter oljnega skrilavca. V mineralne surovine v državni lasti so uvrščene kamena sol, vse vrste hidrokarbonatov in mineralne surovine, ki vsebujejo uran in torij, v mineralne surovine v deželni lasti pa so uvrščene vse preostale surovine, torej tudi pridobivanje surove nafte, zemeljskega plina in šote. MinroG pa podobno, kot je to urejeno v predlaganem zakonu, dopušča iskanje mineralnih surovin brez dovoljenj.
To, da so določene mineralne surovine v splošni rabi, pa seveda ne pomeni, da bi se jih lahko izkoriščalo kar povprek, ampak mora tisti, ki namerava to storiti, izpolnjevati določene pogoje in pridobiti posebna dovoljenja. To velja seveda tudi pri izkoriščanju mineralnih surovin, ki so v državni lasti in surovin, ki so v deželni lasti. Razlika je le v tem, kateri organ je pristojen za izdajo takšnih dovoljenj. Za izkoriščanje mineralnih surovin v splošni rabi daje dovoljenja občina, za izkoriščanje mineralnih surovin v deželni lasti pristojni deželni organ, za izkoriščanje mineralnih surovin v državni lasti pa rudarsko ministrstvo.
Pogoji, da lahko pravna ali fizična oseba pridobi določeno dovoljenje, so v MinroG urejeni skoraj povsem enako, kot je to v predlaganem zakonu. Ta zakon namreč ureja tudi pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri iskanju in raziskovanju ležišč mineralnih surovin, obveznost dajanja poročil pristojnim organom o rezultatih raziskav, zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Določa pa tudi, kdo je pristojen za opravljanje nadzorstva pri raziskovanju in izkoriščanju, obveznost plačevanja koncesnin.
Pred letom 1999 sta v zvezi z rudarjenjem veljala v Avstriji dva sistema, ki sta se odrazila v ustreznih zakonih, katerih rešitve pa so izhajale še iz predpisov, ki so veljali pred drugo svetovno vojno. Prvi je bil zakon iz leta 1975, z naslovom »Berggesetz«, ki je urejal le vrste mineralnih surovin oziroma njihovo klasifikacijo, drugi sistem pa je bil v področnih predpisih, katerih izdaja je bila v deželni pristojnosti in je bil zato nepregleden in je povzročal težave. Takšni zakoni oziroma predpisi so bili npr. »Erdöl und Erdgasgesetz iz leta 1922, Verordnung über die Aufsuchung und Gewinnung mineralischer Bodenschaätze iz leta 1942 in podobno. MinroG pa povsem enako, kot je to urejeno v predlaganem zakonu, v ločenih poglavjih ureja način in pogoje za pridobitev »Bergrecht«, torej koncesije, pogoje za pridobitev pravice uporabljati zemljišče, v katerem oziroma pod katerim ležijo mineralne surovine in ki je v lasti tretjih oseb, in pogoje za izvajanje rudarskih del.
V avstrijskem rudarskem zakonu (Mineralrohstoffgesetz - MinroG) je tudi določeno, da se določbe tega zakona, ki se nanašajo na tehnične aspekte izvajanja rudarskih del, uporabljajo tudi pri izvajanju rudarskih del, ki se izvajajo ne samo za namen izkoriščanja mineralnih surovin, ampak tudi za druge podzemne objekte in sicer zaradi zagotavljanja varstva in zdravja pri delu, ko se takšni objekti gradijo.
2. primer: Poljska
Na Poljskem velja sistemska zakonodaja, ki sicer v načelnem smislu ureja hkrati pogoje za izvajanje rudarskih in z njimi povezanih geoloških del, ureja pa tudi pogoje za podzemno skladiščenje plinov in odlaganje odpadkov. Sprejeta je bila v letu 1994 in nato nekajkrat dopolnjena, nazadnje v letu 2005. Podrobneje pa posamezne vrste mineralnih surovin in pogoje za njihovo izkoriščanje ureja kar precejšnjo število predpisov, vsak na svoj način, tako da je skoraj nemogoče določiti skupni imenovalec. Pred sprejemom navede nove zakonodaje pa se je po II. svetovni vojni rudarstvo odvijalo z državnimi dekreti. Z njimi so se odpirali tudi novi rudniki, določala vodstva in se jim nalagalo tudi, za koliko ton izkopanih teh in teh rudnin v določenem letu morajo poskrbeti. Rudarstvo na Poljskem je skratka bilo, do uvedbe demokracije, v celoti vključeno v t.i. plansko gospodarstvo.
V tej novi zakonodaji pa je npr. navedeno, da je cilj izvajanja geoloških raziskav pridobiti podatke in vedenje o planetu Zemlji na katerem živimo, največ pozornosti pa namenja fizikalni geologiji, ki se ukvarja s spoznavanjem materialov - snovi, ki sestavljajo Zemljo in procesov, ki delujejo nanje ter potekajo na Zemljini površini in pod njo. Poudarjeno je celo, da poglobljeno vedenje o Zemlji služi človeštvu za zadovoljevanje potreb po mineralnih in energetskih ter vodih virih, za opredelitev geološko stabilnih in drugače primernih območij za izgradnjo infrastrukturnih objektov in konstrukcij ter podajanje predvidevanj o nevarnostih povezanih z endogenimi in eksogenimi silami Zemlje ter da ima poznavanje geoloških procesov in geološke zgradbe določenega ozemlja velik praktičen pomen za smotrno gospodarjenje z okoljem ter za uravnotežen gospodarski in družbeni razvoj.
Zanimivo je tudi, da tako kot prejšnji sistem tudi nova zakonodaja ne definicije, ki bi na enem mestu določila, kaj vse sodi med rudarska dela.
Poljska rudarska zakonodaja pa določa, da se mora pred začetkom izkoriščanja pridobiti ustrezna dovoljenja, ki jih izdajajo pristojni organi posameznih vojvodstev. S posameznimi predpisi, ki so bili in se še izdajajo, pa so tudi urejeni ukrepi in pogoji za izvajanje posameznih vrst rudarskih del, varovanje okolja in varstva pri delu v času izvajanja rudarskih del pri raziskovanju oziroma izkoriščanju mineralnih surovin, obveznost ureditev prizadetih površin po končanem izvajanju rudarskih del ter njihovo usposobitev za ponovno uporabo.
3. primer: Madžarska
Madžarska je ena od držav, ki je imela že v 13. stoletju sprejet akt, ki je urejal pogoje za izkoriščanje mineralnih surovin, z imenom »Selmecbánya«. Z njim so bile, npr. določene pravice in dolžnosti glavnega vodje posameznega rudnika, z nazivom »tamper«. Kasneje, še v času Avstroogrske, je imela Madžarska lasten zakon, ki je urejal pogoje za raziskovanje in izkoriščanje vseh vrst takrat znanih mineralnih surovin, sprejet leta 1870, ki se je nato še uporabljal po razpadu Avstroogrske monarhije in ustanovitvi lastne države. Ker pa so rešitve tega zakona temeljile v prej omenjenem aktu iz 13. stoletja, je bilo tudi z njim določeno, da je za pravilno in varno izkoriščanje odgovoren vodja rudnika.
Pri tem velja dodati, da je Madžarska že leta 1869 ustanovila centralno ustanovo, zadolženo za raziskave nahajališč mineralnih surovin, to je Geološki inštitut ter na podlagi raziskav, ki jih je opravljal kot državno nalogo. Na podlagi takšnih raziskav je madžarski tudi uspelo, da je še v času obstoja Avstroogrske vzpostavila ustrezno centralno evidenco.
Celotni takšen sistem, ki urejal ne samo pogoje za pravilno in varno izkoriščanje mineralnih surovin, ampak tudi postopke za pridobitev pravice, da lahko določena oseba na določenem mestu in pod določenimi pogoji izkorišča določeno vrsto ali več vrst mineralnih surovin, pa je na Madžarskem propadel, ko je prešla v t.i. vzhodni blok. Takrat so bile tudi na področju rudarstva vzpostavljene razmere, kot so veljale v SSSR in vseh drugih državah, ki so bile pod sovjetskim okriljem in primorane izvajati plansko gospodarstvo znotraj znanih »petletk«. Madžarska sicer v tem trenutku še nima sistemskega zakona, ki bi urejal rudarstvo.
4.2 Prilagojenost predloga ureditve pravu Evropske unije
Predlog zakona je v delu, ki se nanaša na iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov in v delu, ki se nanaša na opravljanje rudarskih storitev na notranjem trgu Evropskega gospodarskega prostora povezan s pravnim redom Evropske unije. Zato se zakon sprejema tudi zaradi uskladitve področja rudarstva s pravnim redom EU.
Rešitve predlaganega zakona so na področju, ki ga ureja ta zakon, torej na področju rudarstva, usklajene s pravnim redom Evropske unije.
V predlagane rešitve zakona so vgrajene:
- Direktive 94/22/ES o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (UL L št. 164 z dne 30. 06.1994),
- Direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L št. 255 z dne 30.9.2005, str. 22), zadnjič spremenjene z Direktivo o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prostega gibanja oseb zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20.12.2006) in
- zahteve Direktive 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu (UL L št. 376/36, 27. 12. 2006).
Direktiva 2009/31/ES o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktiv 85/337/EGS, 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L št. 140 z dne 05.06.2009, str. 114) je v predlagani zakon prenesena tako, kot to omogoča njen 4. člen, ki v prvem odstavku določa, da države članice obdržijo pravico do določitve območij, ki se lahko v skladu z zahtevami te direktive izberejo za območje shranjevanja, kar pa vključuje pravico držav članic, da ne dovolijo shranjevanja na delu svojega ozemlja ali na celotnem svojem ozemlju.
5. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA
Zakon ne vpliva na dodatne administrativne obveznosti, temveč jih v skladu z DSNT poenostavlja. Ne ustanavlja novih organov in tudi ne njihove reorganizacije ali ukinitve. Ker zakon vključuje predpise, ki urejajo varstvo okolja, bodo lahko posledice na okolje le v skladu z okoljskimi predpisi. Zakon ne bo imel posledic na socialnem področju, vplival pa bo na nacionalne dokumente razvojnega načrtovanja, ciljnim skupinam pa bo predstavljen s seminarji in posameznimi delavnicami.
II. BESEDILO ČLENOVI. del - SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet zakona)
(1) Ta zakon določa pogoje za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin ne glede na to ali so v zemlji, na njeni površini ali v vodah, pogoje za opustitev njihovega izkoriščanja ter pogoje za zagotavljanje varstva in zdravja pri izvajanju del, ki so v zvezi z raziskovanjem, izkoriščanjem in opustitvijo izkoriščanja mineralnih surovin ter ureja inšpekcijski nadzor.
(2) Določbe tega zakona ne veljajo za:
1. raziskovanje in izkoriščanje mivke, peska in gramoza iz vodnih in priobalnih zemljišč,
2. izvajanje rudarskih del, ki vplivajo na količinsko in kemijsko stanje podzemne vode in
3. odpravo posledic naravnih in drugih nesreč na območjih, kjer so na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, rudniki zaprti.
(3) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo:
1. Direktiva 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (UL L št. 164 z dne 30. 06.1994, str. 3),
2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L št. 255 z dne 30.9.2005, str. 22), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2006/100/ES z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prostega gibanja oseb zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20.12.2006, str. 141);
3. Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L št. 376/36, 27. 12. 2006, str. 36):
4. Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L št. 140 z dne 05.06.2009, str. 114).
2. člen
(pomen izrazov)
V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. Rudarstvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem mineralnih surovin in obsega iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralne surovine ter opustitev izkoriščanja mineralne surovine.
1.1. Iskanje mineralnih surovin je geološko pregledovanje (prospekcija) terena, detajlno in zvezno geološko točkovno vzorčenje kamnin ter geološko, geokemijsko, geofizično, pedološko in geomehansko raziskovanje zemeljskih struktur, ki se opravlja z namenom najti ležišča mineralnih surovin.
1.2. Raziskovanje mineralnih surovin je izvedba del, katerih namen je ugotoviti obstoj, položaj in obliko ležišč mineralnih surovin, njihovo kakovost in količino ter pogoje za njihovo izkoriščanje.
1.3. Izkoriščanje mineralnih surovin je izvedba del, katerih namen je pridobivanje, obogatitev in uskladiščenje mineralnih surovin.
1.3.1. Pridobivanje mineralnih surovin vključuje vsa potrebna dela, da se pride do mineralne surovine z odkopavanjem njenega ležišča ali vrtanjem vanj, da se ležišče mineralne surovine pripravi za izkopavanje oziroma črpanje, da se mineralno surovino izkoplje oziroma da se njeno črpanje izvede in da se mineralno surovino pripelje na obogatitev oziroma vključi v predelavo.
1.3.2. Obogatitev mineralnih surovin vključuje vsa potrebna dela, da se pridobljeno mineralno surovino predela v uporabno obliko in kakovost, kar se doseže z drobljenjem, sejanjem in ločevanjem po fizikalnih postopkih ter s postopki obdelave.
1.3.3. Skladiščenje mineralnih surovin vključuje vsa potrebna dela za hranjenje mineralnih surovin v trdnem, razsutem, tekočem ali plinastem stanju tako na površini kot pod zemljo na način, da le-te čim manj izgube na obliki in kakovosti.
1.4. Opustitev izkoriščanja mineralnih surovin vključuje vsa potrebna dela, ki jih je potrebno izvesti z namenom sanacije okolja, degradiranega zaradi pridobivanja, bogatenja in skladiščenja mineralnih surovin ter vzpostavitve prejšnjega stanja ali drugačne sanacije, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, da se po zapustitvi rudnika vzpostavi za opravljanje drugih dejavnosti primerna raba prostora.
2. Mineralne surovine, razen geotermičnih energetskih virov, so neobnovljivi naravni viri, ki so posredno ali neposredno gospodarsko izkoristljivi.
2.1. Mineralne surovine so vse organske in neorganske naravne surovine, ki se nahajajo v trdnem, tekočem ali plinastem stanju v naravnih ležiščih, raztopinah, nanosih ali jaloviščih.
2.2. Geotermični energetski vir je toplotna energija, ki se nahaja v geoloških plasteh pod površjem tal in se obnavlja s toplotnim tokom iz Zemljine notranjosti.
2.3. Klasifikacija in kategorizacija mineralnih surovin je postopek, s katerim se razvrsti mineralne surovine po njihovih lastnostih, uporabnosti in izdatnosti ter loči na zaloge in vire.
2.3.1. Zaloge mineralnih surovin so mineralne surovine v ležiščih, ki jih je z znanimi odkopnimi metodami možno izkoriščati.
2.3.2. Viri mineralnih surovin so mineralne surovine v ležiščih, ki niso dovolj raziskani ali dovolj izdatni, da bi jih bilo možno z znanimi odkopnimi metodami izkoristiti.
2.3.3. Raščeno stanje mineralne surovine pomeni še nedotaknjeno mineralno surovino v prvotnem stanju v ležišču.
2.4. Geološka struktura je posebna oblika zgradbe poroznih ali razpokanih kamnin, ki je omejena z nepropustnimi plastmi.
2.5. Varnostni steber je varovalno območje, v katerem ni dovoljeno pridobivanje mineralnih surovin in je namenjen varovanju podzemnih in površinskih objektom ali dobrinam splošnega pomena.
3. Rudarska pravica je pravica do raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin v gospodarske namene in se glede na način in namen njenega izvajanja razvršča na rudarsko pravico za raziskovanje in rudarsko pravico za izkoriščanje.
3.1. Rudarska pravica za raziskovanje je pravica, ki se jo pridobi z dovoljenjem za raziskovanje določene vrste mineralne surovine na določenem raziskovalnem prostoru.
3.1.1. Dovoljenje za raziskovanje je odločba, s katero se dovoli raziskovanje določene vrste mineralne surovine določeni pravni ali fizični osebi na določenem raziskovalnem prostoru.
3.1.2. Raziskovalni prostor je z naravnimi ali umetnimi črtami omejen del zemeljske površine, določene z dovoljenjem za raziskovanje, ki v globino ni omejen.
3.2. Rudarska pravica za izkoriščanje je pravica, ki se jo pridobi na podlagi izdanega rudarskega koncesijskega akta s koncesijo za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru.
3.2.1 Rudarski koncesijski akt je predpis, ki predstavlja odločitev Republike Slovenije, da bo proti plačilu in pod določenimi pogoji podelila koncesijo za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine določeni pravni ali fizični osebi na določenem pridobivalnem prostoru.
3.2.2. Pridobivalni prostor je z naravnimi ali umetnimi črtami omejen del zemeljske površine in globine pod njo, določene z rudarskim koncesijskim aktom.
3.2.3. Rudnik (rudarski obrat) je z zemljiščem omejeno področje na površini ali pod njo, kjer se izkorišča mineralne surovine.
3.2.3.1 Rudniški prostor je prostor na površini in pod zemljo, sestavljen iz zemljišča, namenjenega izkoriščanju mineralnih surovin in pristopnega zemljišča.
3.2.3.2. Pristopno zemljišče je zemljišče, preko katerega je možen pristop do pridobivalnega prostora in na kateremu nosilec rudarske pravice izvrši nujno potrebne posege v prostor za izkoriščanje mineralnih surovin.
3.2.4. Površinski kop je rudnik s površinskim izkoriščanjem mineralne surovine.
3.2.5. Vrtina, namenjene izkoriščanju ogljikovodikov in geotermičnih energetskih virov, je točkovni površinski kop s podzemnim izkoriščanjem mineralne surovine.
4. Rudarska dela so dela, namenjena raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin ter opustitvi izkoriščanja in se glede na način in namen izvajanja razvrščajo na raziskovalna rudarska dela, rudarjenje in sanacijska rudarska dela.
4.1. Raziskovalna rudarska dela so dela, namenjena raziskovanju mineralnih surovin, zaradi katerih se ne spreminja raba prostora in se razvrščajo na raziskovalne izkope, raziskovalne jaške in raziskovalne vrtine.
4.2. Rudarjenje so dela, namenjena izkoriščanju mineralnih surovin, zaradi katerih se spremeni raba prostora in se razvrščajo na temeljna rudarska dela in druga rudarska dela.
4.2.1. Temeljna rudarska dela so dela, s pomočjo katerih se neposredno izvaja izkoriščanje mineralnih surovin in se razvrščajo na površinska in podzemna rudarska dela.
4.2.1.1. Odkopna metoda je skupek tehničnih postopkov, ukrepov, procesov in zaporedij pri pridobivanju mineralnih surovin z odkopi, izkopi, nadkopi, razkopi in podobno v smernih ali prečnih hodnikih oziroma z globinskim vrtanjem v okviru konstrukcijsko določenih elementov odkopnega polja ali njegovega manjšega sestavnega dela.
4.2.1.2. Odkopno polje ali revir je zaključeno območje odkopavanja z lastnim vstopom in izstopom komunikacijskih poti ali zraka ter specifičnimi konstrukcijsko določenimi elementi.
4.2.1.3. Izkoriščanje geotermičnega energetskega vira z geokolektorjem oziroma geosondo pomeni, da se toplotna energija iz geoloških plasti odvzema s pomočjo v zanko povezanega cevnega sistema, montiranega v vrtino (vertikalni kolektor) ali vodoravno položenega v določeni globini pod površjem tal (horizontalni kolektor), kot nosilec za odvzem toplotne energije pa se uporablja ustrezna tekočina, nepredušno zaprta v ta cevni sistem.
4.2.1.4. Izkoriščanje geotermičnega energetskega vira z reinjektiranjem pomeni, da se toplotna energija iz geoloških plasti odvzema preko dveh vrtin, ki se na površju stikata oziroma sta medsebojno povezani, v geološki strukturi pa sta oddaljeni najmanj 25 m, kot nosilec za odvzem toplotne energije pa se uporablja naravna podzemna voda, ki se jo v eni vrtini črpa iz določene geološke strukture oziroma vodonosnika do odvzemnega mesta toplote, po odvzemu toplote iz nje pa se ta voda preko druge vrtine vrača nazaj v izvorno geološko strukturo oziroma vodonosnik.
4.2.2. Druga rudarska dela so dela, s pomočjo katerih se izvaja rudniške gradnje, brez katerih izkoriščanje mineralnih surovin ne bi bilo mogoče in se razvrščajo na rudarske objekte, rudarske postroje in rudarsko infrastrukturo.
4.2.2.1. Rudarski objekt je objekt, namenjen izkoriščanju mineralne surovine, na površini in pod zemljo, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in napravami.
4.2.2.2. Rudarski postroj je skupek naprav ali instalacij, katerih vzajemna funkcija služi izkoriščanju mineralne surovine in so povezane v funkcionalno celoto.
4.2.2.3. Rudarska infrastruktura so objekti, naprave in instalacije, ki omogočajo obratovanje rudnika in dostavo mineralnih surovin na trg, kot so komunalni priključki, dovozne ceste, cevovodi in druge transportne naprave in podobno.
4.3. Sanacijska rudarska dela so dela, namenjena opustitvi izkoriščanja mineralnih surovin s sanacijo degradiranega okolja, povzročenega z rudarskimi deli in vzpostavitvi pogojev za novo rabo prostora.
4.4. Nevaren pojav je vsak pojav v procesu priprave, raziskovanja in izkoriščanja mineralne surovine in pri izvajanju drugih rudarskih del, ki ogroža zdravje in življenje ljudi, imetje, ter rudarsko opremo, objekte in okolico.
4.5. Začasna ustavitev izvajanja rudarskih del je ustavitev, ki traja več kot trideset dni in ne več kot eno leto.
4.6. Nezakonita rudarska dela so raziskovanje mineralnih surovin brez dovoljenja za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin brez koncesije za izkoriščanje.
4.6.1. Nelegalni kop pomeni, da se na določenem območju izvaja ali je bilo izvedeno nezakonito rudarsko delo.
4.7. Sanacija nelegalnega kopa je izvedba rudarskih del z namenom, da se zaradi nezakonitih rudarskih del na prizadetem območju v največji možni meri vzpostavi prejšnje stanje oziroma da to območje znova dobi s prostorskim aktom zahtevane oziroma zaželene lastnosti.
5. Rudarska tehnična dokumentacija je sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se zagotavlja izvajanje rudarskih del v skladu s tehničnimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu in se razvršča na rudarske projekte in drugo rudarsko dokumentacijo.
5.1. Rudarski projekti se razvrščajo na rudarske projekte za pridobitev dovoljenja za raziskovanje, rudarske projekte za pridobitev koncesije za izkoriščanje, rudarske projekte za izvedbo in rudarske projekte izvedene sanacije.
5.1.1. Rudarski projekt za pridobitev dovoljenja za raziskovanje je projekt, s katerim se znotraj raziskovalnega prostora predvidi ena ali več lokacij za raziskovanje mineralnih surovin, način raziskovanja in temeljni pogoji za zagotavljanje varnosti in zdravja pri izvajanju rudarskih del, ter tehnično in ekonomsko opredeli sanacija po končanem raziskovanju.
5.1.2. Rudarski projekti za pridobitev koncesije za izkoriščanje je projekt, s katerim se znotraj pridobivalnega prostora predvidi način izkoriščanja in temeljni pogoji za zagotavljanje varnosti in zdravja pri izvajanju rudarskih del, ter tehnično in ekonomsko opredeli sanacija ob pridobivanju mineralnih surovin in po končanem izkoriščanju.
5.1.3. Rudarski projekt za izvedbo je projekt, s katerim se v skladu z rudarskim projektom za pridobitev dovoljenja za raziskovanje oziroma rudarskim projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje določijo podrobnejši pogoji za izvajanje posameznih zahtevnih rudarskih del in zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
5.1.4 Rudarski projekt izvedene sanacije je projekt, s katerim se dokaže, da je po končanem izkoriščanju izvedena sanacija tako, da po zaprtju rudnika ne bo ogrožena varnost, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti ali okolje in da bo mogoče zemljišče, na katerem oziroma pod katerim se je izkoriščalo mineralne surovine, uporabljati za drug namen oziroma opravljanje druge dejavnosti.
5.2. Druga rudarska dokumentacija je dokumentacija, na podlagi katere se omogoča izdelovanje rudarskih projektov in zagotavlja čimbolj varno in zanesljivo izvajanje rudarskih del in se razvršča na načrt rudniškega prostora, geološko dokumentacijo v rudarstvu, dokumentacijo o kategorizaciji glede na nevarne pojave, načrte rudarskih merjenj, program izkoriščanja mineralnih surovin, dokumentacijo o zalogah ali virih mineralnih surovin in dokumentacijo o vplivih na okolje.
5.2.1. Načrt rudniškega prostora je prikaz odkopnih polj oziroma revirjev, izdelan na katastrski karti v ustreznem merilu, z označenimi mejami in parcelnimi številkami, ki ob začetku odkopavanja ne sme biti starejša kot šest mesecev in mora biti letno dopolnjena.
5.2.2. Geološka dokumentacija v rudarstvu je prikaz geoloških, geomehanskih in drugih struktur na določenem pridobivalnem prostoru.
5.2.3. Dokumentacija o kategorizaciji glede na nevarne pojave je glede na predhodno evidentirane obstoječe nevarnosti na določenem pridobivalnem prostoru kategorizirana stopnja nevarnosti zaradi škodljivih pojavov plina, vode in drugih nevarnih lastnosti.
5.2.4. Načrti rudarskih merjenj so na podlagi meritev izdelane karte, iz katerih je razvidno stanje rudarskih del, njihov medsebojni položaj, kakor tudi položaj glede na stara rudarska dela, objekte in vodotoke na površini.
5.2.5. Program izkoriščanja mineralnih surovin je letni načrt predvidenega izkoriščanja mineralnih surovin na določenem pridobivalnem prostoru.
5.2.6. Dokumentacija o zalogah ali virih mineralnih surovin je prikaz raziskanih zalog oziroma virov mineralnih surovin na določenem pridobivalnem prostoru.
5.2.7. Dokumentacija o vplivih na okolje je načrt za spremljanje in nadzorovanje geoloških in drugih geofizikalnih pojavov, ravni hrupa in drugih vplivov na okolje, ki nastanejo zaradi izvajanja rudarskih del na določenem pridobivalnem prostoru.
5.3. Revizija rudarskega projekta je kontrola tistih sestavin rudarskega projekta, s katerimi se dokazuje, da se bodo rudarska dela izvajala v skladu z rudarskim dovoljenjem za raziskovanje oziroma koncesijo za izkoriščanje, tehničnimi prepisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
5.4. Potrjeni rudarski projekt za izvedbo pomeni, da je v zvezi z rudarskim projektom za izvedbo določenih rudarskih del, ki je bil predhodno revidiran in nato dostavljen na delovišče, na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pridobljena izjava o strinjanju z njegovimi tehničnimi rešitvami.
5.5. Geološka dejavnost, namenjena rudarstvu, je dejavnost, ki se ukvarja z identificiranjem, dokumentiranjem, vrednotenjem in interpretiranjem mineralnih surovin s hkratno zagotovitvijo čim boljšega poznavanja geološke zgradbe ozemlja Republike Slovenije, ohranitve zalog za razvoj Republike Slovenije pomembnih mineralnih surovin tudi za bodoče rodove prebivalcev in prebivalk ter preprečevanje škodljivih vplivov na njih, omogočanje dostopa do informacij o njih, njihovo predstavljanje javnosti in razvijanje zavesti o njihovi pomembnosti.
6. Udeleženci v rudarstvu so nosilec dovoljenja za raziskovanje, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, izvajalec rudarskih del, rudarski projektant in rudarski revident.
6.1. Nosilec dovoljenja za raziskovanje je pravna ali fizična oseba, ki pridobi dovoljenje za raziskovanje mineralnih surovin.
6.2. Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje je pravna ali fizična oseba, ki pridobi koncesijo za izkoriščanje mineralnih surovin.
6.3. Izvajalec rudarskih del je pravna ali fizična oseba, ki opravlja storitve pri izvajanju rudarskih del kot gospodarsko dejavnost.
6.3.1. Tehnični vodja rudarskih del je oseba, ki izvajalcu rudarskih del odgovarja za skladnost rudarskih del z rudarsko tehnično dokumentacijo, tehničnimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
6.3.2. Vodja posameznih rudarskih del je oseba, ki tehničnemu vodji rudarskih del odgovarja za skladnost posameznih rudarskih del z rudarsko tehnično dokumentacijo, tehničnimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
6.4. Rudarski projektant je pravna ali fizična oseba, ki opravlja storitve pri izdelovanju rudarske tehnične dokumentacije kot gospodarsko dejavnost.
6.4.1. Odgovorni rudarski projektant je oseba, ki rudarskemu projektantu odgovarja za skladnost načrta, ki ga izdela in sestavlja rudarski projekt, s tehničnimi predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev.
6.4.2. Odgovorni vodja rudarskega projekta je oseba, ki rudarskemu projektantu odgovarja za medsebojno usklajenost vseh načrtov, ki sestavljajo rudarski projekt.
6.5. Rudarski revident je pravna ali fizična oseba, ki opravlja storitve pri reviziji rudarske tehnične dokumentacije kot gospodarsko dejavnost.
6.5.1. Odgovorni rudarski revident je oseba, ki rudarskemu revidentu odgovarja, da je načrt, ki sestavlja rudarski projekt in ga revidira, v skladu s tehničnimi predpisi in da bo ob izvajanju rudarskih del na njegovi podlagi zagotovljena varnost in zdravje pri delu.
6.5.2. Odgovorni vodja rudarskega revidiranja je oseba, ki rudarskemu revidentu odgovarja za medsebojno skladnost revizijskih poročil in kakovost obdelave skupnega revizijskega poročila.
7. Dokumenti urejanja prostora so prostorski akti, s katerimi se v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, določa namenska raba prostora in zagotavlja varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo voda, varstvo kulturne dediščine in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
3. člen
(uporaba predpisov)
(1) Kadar se v skladu z določbami tega zakona ob odločanju o izdaji dovoljenj za raziskovanje in rudarskih koncesijskih aktov preverja skladnost nameravanega raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin z dokumenti urejanja prostora, se uporabljajo predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, s hkratno uporabo določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
(2) Kadar se v skladu z določbami tega zakona odloča o pridobitvi rudarske pravice za izkoriščanje, se za pridobivanje in izbor nosilcev takšne rudarske pravice, za varstvo takšnih nosilcev in reševanje sporov v zvezi z vprašanji, ki jih ne ureja ta zakon, smiselno uporabljajo tiste določbe zakona o varstvu okolja, ki ureja koncesijo na naravni dobrini.
(3) Pri vprašanjih zaščite okolja, varstva voda, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, ki jih ne ureja ta zakon, se uporabljajo predpisi, ki urejajo varstvo okolja, varstvo voda, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
(4) V zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na pogoje za izvajanje raziskovalnih in temeljnih rudarskih del, se uporabljajo samo določbe tega zakona, v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na pogoje za izvajanje drugih rudarskih del in sanacijskih rudarskih del in jih ne ureja ta zakon, pa se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja graditev objektov.
4. člen
(mineralne surovine)
(1) Mineralne surovine so rudno bogastvo, ki je kot naravni vir v lasti Republike Slovenije. Mineralne surovine se razvrščajo na energetske, kovinske, nekovinske in ostale mineralne surovine.
(2) Med energetske mineralne surovine se uvrščajo:
1 vse vrste premoga: črni, rjavi premog in lignit;
2. geotermični energetski viri;
3. vse vrste ogljikovodikov: surova nafta, naftni kondenzati in zemeljski plini;
4. radioaktivne oziroma jedrske mineralne surovine.
(3) Med kovinske mineralne surovine se uvrščajo:
1. železova ruda;
2. vse rude neželeznih kovinskih mineralnih surovin, iz katerih se pridobiva aluminij, baker, cink, kobalt, kositer, krom, mangan, molibden, nikelj, svinec, tantal, vanadij, živo srebro in plemenite kovine (zlato, srebro in platina) ter podobno.
(4) Med nekovinske mineralne surovine se uvrščajo:
1. mineralne surovine za predelovalno industrijo: bentonit, jezerska kreda, kremen, kremenov pesek, kalcit, magnezit, pucolan, kaolin, keramičarska in ognjevarna glina, lončarska glina, roženec, tuf, zeolitski tuf, sljuda, sadra ter vsi minerali, namenjeni za kemikalije in gnojila (naravni fosfat, naravne kalijeve soli, samorodno žveplo, naravni barijev sulfat, fluorit, naravni grafit, naravni asfalt in bitumen, steatit, glinenec in drugi podobni minerali);
2. mineralne surovine za industrijo gradbenih materialov in proizvodov: opekarska glina, fliš in lapor za opekarstvo, naravni kamen (apnenec in druge kamnine, namenjene za skulpture in arhitektonsko oziroma gradbeno oblikovanje kot monoliti, okrasno arhitektonski kamen in lomljenec), apnenec za industrijske namene, dolomit za industrijske namene ter apnenec in lapor za proizvodnjo cementa;
3. mineralne surovine za gradbeništvo: tehnični kamen (apnenec, dolomit, vse magmatske in metamorfne kamenine (diabaz, keratofir, andezit, andezitni tuf, serpentinit in druge podobne kamnine) ter prod, grušč in pesek.
(5) Med ostale mineralne surovine se uvrščajo:
1. poldrago in drago kamenje;
2. naravna morska sol;
3. kamena sol;
4. vse sekundarne surovine, ki se pojavljajo kot neizrabljeni ostanki pridobivanja in bogatenja določenih mineralnih surovin, razen geotermičnih energetskih virov;
5. vse nenaštete mineralne surovine naravnega izvora.
5. člen
(pogoji za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin)
(1) Iskanje mineralnih surovin je prosto. Pri iskanju mineralnih surovin se mora zagotoviti, da se zaradi iskanja ne povzroči škoda tretjim osebam, da se v primeru iskanja s pomočjo vrtine globine 30 m ali več pred začetkom iskanja preveri, da v geološki strukturi, v kateri se namerava izvesti vrtino, ni ležišč premoga ali ogljikovodikov in da vrtina ne preseže globine 300 m.
(2) Pred začetkom raziskovanja mineralnih surovin v določenem raziskovalnem prostoru se mora na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pridobiti dovoljenje za raziskovanje.
(3) Pred začetkom izkoriščanja mineralnih surovin v določenem pridobivalnem prostoru se mora na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pridobiti koncesijo za izkoriščanje.
(4) Izkoriščanje geotermičnih energetskih virov z geokolektorjem oziroma geosondo se lahko izvaja brez koncesije po tem zakonu, za izkoriščanje geotermičnih energetskih virov z reinjektiranjem pa se dovoljenje za raziskovanje in vodna pravica za izkoriščanje lahko pridobi samo v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
6. člen
(pogoji za pridobitev dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje)
(1) Dovoljenje za raziskovanje in rudarsko pravico za izkoriščanje lahko na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pridobi pravna ali fizična oseba:
- ki ima sedež v državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali v državah, s katerimi je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum, vključno s tistimi državami članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, s katerimi je z zakonom zagotovljena recipročnost (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice) oziroma je državljan države pogodbenice, in
- ki ni iz države pogodbenice, ampak iz tretje države, vendar samo, če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če ima interesent, ki je iz tretje države, sedež oziroma bivališče v Republiki Sloveniji in v svoji državi lahko opravlja dejavnost pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi lahko opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji. V primeru sedeža pravne osebe oziroma bivališča fizične osebe v več tretjih državah se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je najstrožji.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka po tem zakonu ni mogoče pridobiti dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje z namenom vbrizgavanja in shranjevanja ogljikovega dioksida.
(3) Dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje tudi ne more pridobiti pravna ali fizična oseba, čeprav izpolnjuje s prvim odstavkom tega člena določene pogoje:
1. ki nima poravnanih dospelih obveznosti iz davkov in drugih javnih dajatev, ki jih določa ta zakon in so v zvezi s prejšnjimi njenimi izvajanji rudarskih del, ali
2. zoper katero je bil uveden stečajni postopek, postopek prisilne poravnave ali likvidacije ali
3. če je pravnomočno obsojena za kazniva dejanja, ki so v zvezi z raziskovanjem in izkoriščanjem mineralnih surovin ali je še v postopku zaradi prekrškov ali kaznivih dejanj, ki so v zvezi z raziskovanjem in izkoriščanjem mineralnih surovin.
7. člen
(pogoji za zagotavljanje varnosti in zdravja pri izvajanju rudarskih del)
(1) Za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri izvajanju rudarskih del se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, če ni za izvajanje določene vrste rudarskih del s tem zakonom določeno drugače.
(2) V primerih, ko se za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri izvajanju določene vrste rudarskih del uporabljajo določbe tega zakona, raven zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev pri takšnih delih ne sme biti nižja od ravni, določene z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu.
(3) Izvršilne predpise za izvajanje določb tega zakona za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu pri izvajanju rudarskih del izdaja minister oziroma ministrica, pristojna za rudarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za rudarstvo) v soglasju z ministrom oziroma ministrico, pristojno za varnost in zdravje pri delu (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za varnost in zdravje pri delu), pri izvajanju rudarskih del, namenjenih raziskovanju in izkoriščanju radioaktivnih oziroma jedrskih mineralnih surovin, pa tudi v soglasju z ministrom oziroma ministrico, pristojno za varstvo pred ionizirajočimi sevanji (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za varstvo pred ionizirajočimi sevanji.
II. del – UPRAVLJANJE Z MINERALNIMI SUROVINAMI
1. Opredelitev upravljanja
8. člen
(pristojnost in načini upravljanja z mineralnimi surovinami)
(1) Upravljanje z mineralnimi surovinami je v pristojnosti Republike Slovenije, ki ureja, načrtuje in nadzira iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin in v pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti, ki lahko v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, določajo območja, namenjena rudarstvu.
(2) Upravljanje z mineralnimi surovinami v pristojnosti Republike Slovenije se zagotavlja:
1. s pripravo, sprejetjem in izvajanjem strategije Republike Slovenije o ravnanju z mineralnimi surovinami (v nadaljnjem besedilu: državna rudarska strategija),
2. z vzpostavitvijo, vodenjem in vzdrževanjem rudarske knjige in
3. z izvajanjem geološke dejavnosti, namenjene rudarstvu.
(3) Upravljanje z mineralnimi surovinami v pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti se zagotavlja s pripravo in sprejemanjem prostorskih aktov, s katerimi se določajo območja, namenjena izkoriščanju mineralnih surovin in prostorski izvedbeni pogoji za njihovo izkoriščanje (v nadaljnjem besedilu: prostorski akti, namenjeni rudarstvu).
2. Državna rudarska strategija
9. člen
(namen in vsebina državne rudarske strategije)
(1) Državna rudarska strategija je temeljni dokument, s katerim se določijo cilji, usmeritve in pogoji za usklajeno raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin v Republiki Sloveniji, najvišja možna stopnja njihovega izkoriščanja in pogoji za njihovo smotrno izkoriščanje.
(2) Z državno rudarsko strategijo se lahko opredeli izkoriščanje določene vrste mineralne surovine, ki so edini vir ali v primerni kakovosti niso zelo razširjene, ali pa so potrebne za izvajanje javne koristi, določene z drugim zakonom, kot strateško pomembne za gospodarski in družbeni razvoj Republike Slovenije.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se po tem zakonu šteje, da je izkoriščanje energetskih mineralnih surovin strateškega pomena za gospodarski in družbeni razvoj Republike Slovenije.
10. člen
(sprejem državne rudarske strategije)
Državno rudarsko strategijo sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministra, pristojnega za rudarstvo.
11. člen
(izvajanje državne rudarske strategije)
(1) Državna rudarska strategija je strokovna podlaga pri izdelovanju in sprejemanju dokumentov urejanja prostora.
(2) Samoupravne lokalne skupnosti morajo za svoja območja izdelati rudarsko-geološke študije in na njihovi podlagi, skladno z državno rudarsko strategijo, v svojih razvojnih dokumentih načrtovati potrebe in način oskrbe z mineralnimi surovinami in jih vključevati v prostorske akte, namenjene rudarstvu.
12. člen
(mineralne surovine v javnem interesu)
(1) Če so določene vrste mineralnih surovin z državno rudarsko strategijo opredeljene kot strateško pomembne za Republiko Slovenijo, njihova ležišča pa so od območij, koder se jih naj bi uporabilo za gospodarski in družbeni razvoj teh območij, prekomerno oddaljena, se po tem zakonu šteje, da je raziskovanje in izkoriščanje takšnih mineralnih surovin na območjih, koder so ležišča takšnih mineralnih surovin, v javnem interesu.
(2) Območja iz prejšnjega odstavka z uredbo določa vlada na predlog ministra, pristojnega za rudarstvo.
(3) Minister, pristojen za rudarstvo, predlaga vladi izdajo uredbe iz prejšnjega odstavka, če na podlagi obrazloženega in utemeljenega predloga ene ali več samoupravnih lokalnih skupnosti ali na podlagi poprej opravljene analize ugotovi, da bo mogoče s pomočjo izkoriščanja določene vrste mineralne surovine na določenem območju zagotoviti pospešen gospodarski in družbeni razvoj.
(4) Če se po izdaji uredbe iz tretjega odstavka tega člena na območju, ki ga opredeljuje uredba, splošne gospodarske in družbene razmere izboljšajo tako, da na takšnem območju ni več potrebno raziskovati oziroma izkoriščati mineralne surovine, minister, pristojen za rudarstvo, predlaga vladi preklic uredbe.
(5) Zaradi zmanjševanja energetske odvisnosti Republike Slovenije od uvoza energentov se ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena po tem zakonu šteje, da je raziskovanje in izkoriščanje energetskih mineralnih surovin na celotnem ozemlju Republike Slovenije v javnem interesu.
3. Rudarska knjiga
13. člen
(rudarska knjiga)
(1) Rudarska knjiga je sestavljena iz:
1. rudarskega katastra in
2. rudarskega registra.
(2) Rudarski kataster in rudarski register se vodita kot javna knjiga. Vsakdo ima pravico pregledovati podatke iz rudarskega katastra in rudarskega registra. Vsakdo ima pravico zahtevati in pridobiti izpiske iz rudarskega katastra in rudarskega registra proti plačilu stroškov, ki ne smejo presegati materialnih stroškov posredovanih informacij.
(3) Podatki iz rudarskega katastra in rudarskega registra se morajo redno pregledovati, dopolnjevati in posodabljati.
14. člen
(rudarski kataster)
(1) Rudarski kataster je sestavljen iz zbirke listin, ki vsebuje popis in kartografski prikaz:
1. območij raziskovalnih prostorov, posebej za tiste, na katerih se izvaja raziskovanje mineralnih surovin in posebej za tiste, na katerih se je končalo z raziskovanjem mineralnih surovin;
2. območij pridobivalnih prostorov, posebej za tiste, na katerih se izvaja izkoriščanje mineralnih surovin in posebej za tiste, na katerih se je končalo z izkoriščanjem mineralnih surovin.
(2) Vpisi in izbrisi v rudarskem katastru se izvajajo po uradni dolžnosti:
- za območja iz 1. točke prejšnjega odstavka na podlagi podatkov o izdanih dovoljenjih za raziskovanje in njihovem prenehanju;
- za območja iz 2. točke prejšnjega odstavka na podlagi podatkov o podeljenih koncesijah za izkoriščanje ter o izdanih odločbah o prenehanju pravic in obveznosti prejšnjih nosilcev rudarske pravice za izkoriščanje.
15. člen
(rudarski register)
(1) Rudarski register je sestavljen iz zbirke listin, ki vsebuje podatke o imenih in sedežih oziroma naslovih pravnih in fizičnih oseb s pridobljeno rudarsko pravico za raziskovanje in pridobljeno rudarsko pravico za izkoriščanje.
(2) Vpisi in izbrisi v rudarskem registru se za določeno vrsto rudarskih del iz prejšnjega odstavka izvajajo po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočnih odločb in drugih aktov, ki se v skladu s tem zakonom izdajajo za pridobitev, odvzem, ugasnitev in prenehanje rudarske pravice za raziskovanje oziroma izkoriščanje.
16. člen
(podrobnejša ureditev vodenja rudarske knjige)
Minister, pristojen za rudarstvo, podrobneje predpiše obliko, vsebino in način vodenja rudarskega katastra in rudarskega registra, način posredovanja listin in sporočanja podatkov, ki sestavljajo rudarski kataster in rudarski register, način in roke posredovanja podatkov pristojnim organom Evropske unije.
4. Geološka dejavnost, namenjena rudarstvu
17. člen
(rudarska javna služba)
(1) Geološka dejavnost, namenjena rudarstvu, se izvaja kot javna služba državnega pomena (v nadaljnjem besedilu: rudarska javna služba).
(2) Rudarsko javno službo v okviru svoje javne službe izvaja Geološki zavod Slovenije.
(3) Z namenom sprotnega posodabljanja geoloških in drugih z geologijo povezanih evidenc pošilja ministrstvo, pristojno za rudarstvo, Geološkemu zavodu Slovenije najmanj dvakrat letno elaborate o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov, ki jih morajo po končanem raziskovanju izdelati nosilci dovoljenja za raziskovanje oziroma jih morajo med izkoriščanjem izdelati nosilci rudarskih pravic za izkoriščanje in druge podatke, ki jih pridobi v postopkih izdaje dovoljenj za raziskovanje in podeljevanja rudarskih pravic za izkoriščanje.
18. člen
(naloge rudarske javne službe)
(1) Geološki zavod Slovenije opravlja naslednje naloge:
1. izdeluje strokovne podlage za državno rudarsko strategijo;
2. vodi in vzdržuje rudarsko knjigo;
3. prevzema vzorce, ki se jih pridobi ob raziskovanju mineralnih surovin in rudarsko tehnično dokumentacijo, ki je bila pred zaprtjem rudnikov uporabljena ob izkoriščanju mineralnih surovin.
(2) Naročnikom se izdajajo izpisi, prerisi, kopije in drugi podatki iz zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka, ki se vodijo v okviru rudarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: geološki podatki, namenjeni rudarstvu).
(3) Za pridobljene geološke podatke, namenjene rudarstvu, plača naročnik materialne stroške njihovega posredovanja.
(4) Podrobnejša vsebina geoloških podatkov, namenjenih rudarstvu in višino materialnih stroškov njihovega posredovanja se določi s predpisom iz 16. člena tega zakona.
19. člen
(nadzor nad delom rudarske javne službe)
(1) Nadzor nad izvajanjem dela rudarske javne službe izvaja ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
(2) Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ugotovi, da Geološki zavod Slovenije ne opravlja nalog rudarske javne službe v skladu s tem zakonom, mu naloži odpravo pomanjkljivosti ali nepravilnosti in določi rok za izvedbo teh dejanj.
5. Udeleženci v rudarstvu
20. člen
(nosilec dovoljenja za raziskovanje)
Dovoljenje za raziskovanje lahko pridobi pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega zakona.
21. člen
(nosilec rudarske pravice za izkoriščanje)
Rudarsko pravico za izkoriščanje lahko pridobi pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega zakona.
22. člen
(izvajalec rudarskih del)
(1) Dejavnost izvajanja rudarskih del sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki ima sedež oziroma stalno bivališče v Republiki Sloveniji ter v sodni register vpisano dejavnost rudarstva oziroma ima takšno dejavnost priglašeno pri organu, pristojnem za javnopravne evidence (v nadaljnjem besedilu: domači izvajalec rudarskih del) in ki ima v času, ko izvaja rudarska dela s pogodbo o zaposlitvi ali s pogodbo o delu zagotovljeno sodelovanje najmanj ene osebe, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za tehničnega vodjo rudarskih del.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko izvajalec rudarskih del s sedežem zunaj Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji izvajalec rudarskih del) opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del pod enakimi pogoji, kakor so s tem zakonom določeni za domače izvajalce rudarskih del in pod naslednjimi pogoji:
- tuji izvajalec rudarskih del s sedežem v državah pogodbenicah lahko opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del, če izpolnjuje pogoje za zakonito opravljanje te dejavnosti v državi sedeža;
- tuji izvajalec rudarskih del s sedežem v tretji državi lahko opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del, če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Šteje se, da je pogoj materialne vzajemnosti izpolnjen, če v svoji državi lahko opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del pod enakimi pogoji, pod katerimi lahko opravlja to dejavnost v Republiki Sloveniji. V primeru, ko ima tuji izvajalec rudarskih del sedež v več tretjih državah, se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je najstrožji.
(3) Kot izvajalec rudarskih del lahko nastopa tudi nosilec dovoljenja za raziskovanje ali nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, če izpolnjuje pogoje iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.
(4) Izpolnjevanje s tem členom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti izvajanja rudarskih del ugotavlja pristojna rudarska inšpekcija.
23. člen
(rudarski projektant)
(1) Dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije del sme opravljati domača pravna ali fizična oseba, ki ima sedež oziroma stalno bivališče v Republiki Sloveniji ter v sodni register vpisano dejavnost projektiranja in tehničnega svetovanja s področja rudarstva oziroma ima takšno dejavnost priglašeno pri pristojni agenciji za javnopravne evidence (v nadaljnjem besedilu: domači rudarski projektant) in ki ima v času, ko izdeluje rudarske projekte, v odvisnosti od vrste načrtov, ki sestavljajo rudarski projekt, s pogodbo o zaposlitvi ali s pogodbo o delu zagotovljeno sodelovanje najmanj ene osebe, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega projektanta.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko rudarski projektant s sedežem zunaj Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji rudarski projektant) opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije pod enakimi pogoji, kakor so s tem zakonom določeni za domače rudarske projektante in pod naslednjimi pogoji:
- tuji rudarski projektant s sedežem v državah pogodbenicah, lahko opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije v vseh statusnopravnih oblikah, če izpolnjuje pogoje za zakonito opravljanje te dejavnosti v državi sedeža;
- tuji rudarski projektant s sedežem v tretji državi, lahko opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije, če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Šteje se, da je pogoj materialne vzajemnosti izpolnjen, če v svoji državi lahko opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije pod enakimi pogoji, pod katerimi lahko opravlja to dejavnost v Republiki Sloveniji. V primeru, ko ima tuji projektant sedež v več tretjih državah se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je najstrožji.
(3) Geološko dokumentacijo v rudarstvu lahko izdeluje pravna ali fizična oseba, ki poleg pogojev iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena izpolnjuje tudi pogoj, da ima v sodni register vpisano oziroma pri organu, pristojnem za javnopravne evidence priglašeno dejavnost geodetskega, geološkega, geofizikalnega, geokemičnega in drugega opazovanja, meritev in kartiranja (v nadaljnjem besedilu: geološki projektant).
(4) Kot rudarski in geološki projektant lahko nastopa tudi nosilec dovoljenja za raziskovanje, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje ali izvajalec rudarskih del, če izpolnjuje s tem členom predpisane pogoje za rudarskega oziroma geološkega projektanta.
(5) Izpolnjevanje s tem členom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije ugotavlja pristojna rudarska inšpekcija.
24. člen
(rudarski revident)
(1) Revizijo rudarskih projektov sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za rudarskega projektanta in ki ima v času, ko revidira rudarski projekt, v odvisnosti od vrste načrtov, ki sestavljajo rudarski projekt, zagotovljeno sodelovanje najmanj ene osebe, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega revidenta.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko opravlja revizijo rudarskih projektov s svojimi zaposlenimi tudi visokošolski oziroma drug javni zavod, ki opravlja raziskovalno ali izobraževalno dejavnost s področja rudarstva ali geotehnologije, če zaposleni pri njem izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega revidenta.
(3) Rudarski revident ne sme opraviti revizije rudarskih projektov, pri katerih izdelavi je sodeloval kot rudarski projektant.
(4) Izpolnjevanje s tem členom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti revidiranja rudarskih projektov ugotavlja pristojna rudarska inšpekcija.
III. del – RAZISKOVANJE MINERALNIH SUROVIN
1. Dovoljenje za raziskovanje
25. člen
(postopek izdaje rudarskih dovoljenj za raziskovanje)
(1) Dovoljenje za raziskovanje določene vrste mineralne surovine na določenem raziskovalnem prostoru se lahko izda samo na podlagi poprej izvedenega javnega razpisa.
(2) Odločitev o izvedbi javnega razpisa sprejme minister, pristojen za rudarstvo, na podlagi ocene, da obstoji potreba po ugotovitvi o obstoju določene vrste mineralne surovine na določenem območju in ugotovitvi njenega gospodarsko utemeljenega izkoriščanja, lahko pa tudi na podlagi pobude za raziskovanje in izkoriščanje določene vrste mineralne surovine, ki jo poda ena ali več zainteresiranih pravnih ali fizičnih oseb, vendar samo, če se pobuda nanaša na mineralne surovine, za katere je v skladu z 12. členom tega zakona izkazan javni interes.
(3) Javni razpis za izdajo dovoljenja za raziskovanje se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, javni razpis za izdajo dovoljenja za raziskovanje ogljikovodikov pa se objavi tudi v uradnem glasilu Evropske unije in sicer najmanj 90 dni pred iztekom roka, določenega za prijavo na razpis.
(4) Javni razpis mora vsebovati:
1. način, čas in kraj oddaje prijav,
2. opis pogojev glede tehnične in kadrovske usposobljenosti za raziskovanje, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj,
3. opis raziskovalnega prostora, z navedbo geokod,
4. opis mineralnih surovin, ki se naj bi raziskovale,
5. začetek in čas trajanja rudarske pravice za raziskovanje,
6. način zavarovanja, da bo izbrani kandidat po končanem raziskovanju na svoje stroške odpravil škodo, ki bi nastala kot posledica raziskovanja in izvedel sanacijo raziskovalnega prostora,
7. opis postopka za izbiro nosilca dovoljenja za raziskovanje,
8. način obveščanja kandidatov o poteku postopka,
9. rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izbiri nosilca dovoljenja za raziskovanje in
10. odgovorne osebe ministrstva, pristojnega za rudarstvo, za dajanje informacij med potekom postopka javnega razpisa.
(5) V prijavi na javni razpis mora prijavitelj, če je pravna oseba, navesti ime firme in njen naslov (sedež) z identifikacijsko številko (ID), v primeru fizične osebe pa o osebno ime in naslov bivališča (stalnega in začasnega, če obstaja) ter priložiti:
- rudarski projekt za pridobitev dovoljenja za raziskovanje z ocenjeno višino stroškov sanacije po končanem raziskovanju
- dokazilo o izpolnjevanju pogojev glede tehnične in kadrovske usposobljenosti za raziskovanje in
- dokazilo o finančni sposobnosti, da bo po končanem raziskovanju na svoje stroške odpravil škodo, ki bi nastala kot posledica raziskovanja in izvedel sanacijo raziskovalnega prostora.
(6) Po prejetju prijav ministrstvo, pristojno za rudarstvo, naprej preveri, ali prijavitelji izpolnjujejo s 6. členom tega zakona predpisane pogoje za pridobitev dovoljenja za raziskovanje in ali je njihovim prijavam priložena dokumentacija oziroma dokazila iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: upravičeni prijavitelji). Če ugotovi, da določeni prijavitelj ne izpolnjuje teh pogojev, njegovo prijavo zavrže.
(7) Šteje se, da javni razpis uspe, če odda prijavo najmanj eden upravičeni prijavitelj. V tem primeru se takšnemu prijavitelju izda dovoljenja za raziskovanje po uradni dolžnosti.
(8) V primeru, ko oddata prijavo dva ali več upravičenih prijaviteljev, se postopek izdaje rudarskega dovoljenja za raziskovanje izvede kot dražba, na kateri kandidati s svojimi ponudbami o višini plačila nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin konkurirajo za nosilca dovoljenja za raziskovanje.
(9) Dražba iz prejšnjega odstavka se začne z vabilom, ki ga ministrstvo, pristojno za rudarstvo vroči osebno vsem upravičenim prijaviteljem. V vabilu na dražbo je treba kandidate posebej opozoriti na to, da se bo v primeru, če se dražbe ne bi udeležili in izostanka opravičili, štelo, da se strinjajo s kandidatom, ki bo na dražbi izbran za nosilca dovoljenja za raziskovanje. Kandidat lahko v primeru opravičenega izostanka svojo izjavo poda tudi pisno, vendar samo do konca dražbe. Če kandidat do konca dražbe ne poda pisne izjave, se šteje, da se z izbranim kandidatom strinja. Kandidat, ki v pisni izjavi ali na dražbi nasprotuje kandidatu, ki naj bi bil izbran za nosilca dovoljenja za raziskovanje, mora za svoje trditve predložiti dokaze.
(10) Po končani dražbi odloči o izbiri kandidata za nosilca dovoljenja za raziskovanje ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z odločbo, ki se izbranemu kandidatu in drugim strankam vroči osebno in zoper katero je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločbo vlade je dopusten upravni spor.
(11) Po pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo, izbranemu kandidatu dovoljenje za raziskovanje po uradni dolžnosti.
26. člen
(dovoljenje za raziskovanje)
(1) Izrek dovoljenja za raziskovanje vsebuje:
1. ime pravne oziroma fizične osebe, ki je postala nosilec dovoljenja za raziskovanje,
2. vrsto mineralnih surovin, ki se bodo raziskovale,
3. geografski naziv oziroma ime raziskovalnega prostora,
4. opis meje in površine raziskovalnega prostora,
5. količino in vrsto raziskovalnih del, ki se morajo izvesti v prvem letu raziskovanja,
6. količino mineralne surovine, ki se jo lahko izkoplje oziroma izčrpa iz ležišča za namen geoloških in tehnoloških raziskav in ugotavljanja pogojev za morebitno kasnejše izkoriščanje,
7. pogoje in omejitve, ki se jih mora upoštevati pri raziskovanju mineralnih surovin ter način izvajanja raziskovalnih rudarskih del (raziskovalni izkop, raziskovalni jašek ali raziskovalna vrtina),
8. čas oziroma navedbo datuma, ko se mora začeti z raziskovanjem mineralne surovine,
9. naslove in druge podatke organov oziroma služb, katerim se mora prijaviti začetek raziskovalnih rudarskih del,
10. obveznost sanacije posameznih lokacij raziskovalnega prostora, na katerih se bodo izvajala raziskovalna dela, v primeru, da se na njih z raziskovanjem ne bi ugotovile ustrezne zaloge oziroma viri mineralnih surovin in se zato po prenehanju raziskovanja te zaloge oziroma viri mineralnih surovin ne bi izkoriščale,
11. način izdelave in vsebina elaborata o klasifikaciji in kategorizaciji mineralnih surovin v raziskovalnem prostoru in rok, v katerem se mora izdelati ta elaborat in predati ministrstvu, pristojnem za rudarstvo oziroma v primeru, da se z raziskovanjem ne bi ugotovile ustrezne zaloge oziroma viri mineralnih surovin, rok, v katerem se mora izdelati in predati ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, zaključno poročilo o opravljenih raziskovalnih delih in
12. čas veljavnosti dovoljenja za raziskovanje mineralnih surovin.
(2) Dovoljenje za raziskovanje se sme izdati tudi za raziskovalni prostor, za katerega je že podeljena rudarska pravica za raziskovanje ali izkoriščanje, če se nameravano raziskovanje nanaša na mineralne surovine, ki jih obstoječi nosilec rudarske pravice ne raziskuje ali ne izkorišča, in če dodatna rudarska pravica na istem raziskovalnem oziroma pridobivalnem prostoru ne bo ovirala obstoječega raziskovanja oziroma izkoriščanja mineralnih surovin.
(3) Dovoljenje za raziskovanje se pošlje v vednost pristojni rudarski inšpekciji in samoupravni lokalni skupnosti, na katere območju leži raziskovalni prostor.
(4) Če se nosilec dovoljenja za raziskovanje izbere v skladu z devetim odstavkom prejšnjega člena, se z izrekom dovoljenja za raziskovanje določi tudi višina nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin, kot jo je izbrani kandidat ponudil na dražbi. V tem primeru postane z dnem pravnomočnosti dovoljenja za raziskovanje njegov nosilec zavezanec za plačevanje nadomestila za raziskovanje, ki se ga v času raziskovanja, določenega z dovoljenjem za raziskovanje, plačuje v letnih zneskih.
(5) Sredstva, dobljena z vplačili nadomestil za raziskovanje, so v višini 50% prihodek tiste samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju leži raziskovalni prostor, in v višini 50% prihodek Republike Slovenije. V primeru, da se raziskovalni prostor nahaja na območju več samoupravnih lokalnih skupnosti, se plačilo razdeli glede na površino raziskovalnega prostora, ki leži na območju posamezne samoupravne lokalne skupnosti.
27. člen
(čas veljavnosti dovoljenj za raziskovanje)
(1) Dovoljenja za raziskovanje se lahko izda za največ tri letno obdobje.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se dovoljenje za raziskovanje ogljikovodikov lahko izda za obdobje petih let.
(3) Časa veljavnosti dovoljenj za raziskovanje ni mogoče podaljšati, razen v primeru višje sile, ko se lahko čas veljavnosti rudarskega dovoljenja za raziskovanje podaljša za čas trajanja višje sile.
2. Pogoji za izvajanje raziskovanja
28. člen
(obveznosti pred začetkom raziskovanja mineralnih surovin)
(1) Z raziskovanjem mineralnih surovin se lahko začne na podlagi pravnomočnega dovoljenja za raziskovanje.
(2) Pred začetkom raziskovanja mineralnih surovin mora nosilec dovoljenja za raziskovanje poskrbeti za revidirani rudarski projekt za izvedbo in sicer posebej za vsako lokacijo, na kateri namerava izvajati raziskovanje in v primeru, ko ni lastnik zemljišča, na katerem namerava izvesti raziskovanje mineralnih surovin, pridobiti pisno soglasja lastnika zemljišča.
(3) Nosilec dovoljenja za raziskovanje mora začetek raziskovalnih rudarskih del, ki jih namerava izvesti na določenih lokacijah znotraj odobrenega raziskovalnega prostora, prijaviti pristojni rudarski inšpekciji najmanj petnajst dni pred začetkom raziskovalnih rudarskih del in sicer za vsak raziskovalni izkop, raziskovalni jašek oziroma raziskovalno vrtino posebej.
(4) Pri raziskovanju ogljikovodikov mora nosilec dovoljenja za raziskovanje v roku iz prejšnjega odstavka prijaviti poleg začetka raziskovalnih rudarskih del tudi njihovo dokončanje.
(5) V roku iz tretjega odstavka tega člena mora nosilec dovoljenja za raziskovanje prijaviti začetek raziskovalnih rudarskih del tudi vsem organom oziroma službam, za katere je to tako določeno z dovoljenjem za raziskovanje oziroma ki so dali soglasje k rudarskemu projektu za raziskovanje in Geološkemu zavodu Slovenije.
(6) Če nosilec dovoljenja za raziskovanje ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za izvajalca rudarskih del, mora pred začetkom izvajanja raziskovalnih rudarskih del skleniti s pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za izvajalca rudarskih del, pisno pogodbo za izvajanje rudarskih del.
29. člen
(odgovornost in obveznost poročanja)
(1) Nosilec dovoljenja za raziskovanje mora pred začetkom izvajanja raziskovalnih rudarskih del imenovati osebo, odgovorno za pravilno izvajanje rudarskega dovoljenja za raziskovanje.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka je lahko oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za tehnično vodenje površinskih rudarskih del.
(3) Nosilec dovoljenja za raziskovanje mora ministrstvu, pristojnemu za rudarstvu, posredovati na vsakih šest mesecev poročila o opravljenih raziskovanjih in rezultate raziskovanja mineralnih surovin. S temi poročili mora ministrstvo, pristojno za rudarstvo, in vse osebe, ki imajo dostop do njih, ravnati na način, ki zagotavlja poslovno skrivnost, ves čas trajanja rudarske pravice za raziskovanje.
(4) Nosilec dovoljenja za raziskovanje oziroma izvajalec, ki mu nosilec dovoljenja za raziskovanje poveri raziskovanje, mora dopustiti, da pooblaščena oseba Geološkega zavoda Slovenije odvzema vzorce iz raziskovalnih izkopov, raziskovalnih jaškov oziroma raziskovalnih vrtin. Geološki zavod Slovenije lahko pridobljene vzorce uporabi samo za dopolnjevanje državne geološke karte.
30. člen
(način ravnanja z mineralnimi surovinami, pridobljenih ob raziskovanju)
(1) V času raziskovanja se lahko mineralne surovine izkorišča samo za potrebe laboratorijskih preizkusov, tehnoloških poskusov in ugotavljanja pogojev za izkoriščanje in sicer največ v količini, kot je za ta namen določena z dovoljenjem za raziskovanje.
(2) Prodaja mineralnih surovin, ki se jih pridobi ob njihovem raziskovanju, je prepovedana.
31. člen
(obveznosti med in po končanem raziskovanju)
(1) Med izvajanjem raziskovalnih rudarskih del in po njihovem prenehanju mora nosilec dovoljenja za raziskovanje na lokaciji, na kateri se izvajajo oziroma so izvedena raziskovalna rudarska dela zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se prepreči nastanek nevarnosti za ljudi, premoženje in okolico ter o teh ukrepih obvestiti pristojno rudarsko inšpekcijo in inšpekcijo, pristojno za okolje.
(2) Poleg ukrepov iz prejšnjega odstavka mora nosilec dovoljenja za raziskovanje po končanem raziskovanju izvesti tudi sanacijo zemljišča, na katerem je bilo izvedeno raziskovanje tako, da se vzpostavi raba prostora, kot je bila pred začetkom raziskovanja.
(3) Če nosilec dovoljenja za raziskovanje po končanem raziskovanju ne vzpostavi rabe prostora, kot je bila pred začetkom raziskovanja, izvede potrebne ukrepe zavarovanja in sanacije na račun nosilca dovoljenja za raziskovanje ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
3. Prenehanje in odvzem dovoljenja za raziskovanje
32. člen
(prenehanje in druge posebnosti dovoljenja za raziskovanje)
(1) Dovoljenje za raziskovanje preneha:
- s potekom časa, za katerega je bilo izdano ali
- s prenehanjem pravne osebe ali s smrtjo fizične osebe kot nosilca dovoljenja za raziskovanje.
(2) Rudarska pravica za raziskovanje se ne more prenesti na drugo pravno ali fizično osebo, v morebitnem stečajnem postopku nosilca dovoljenja za raziskovanje pa se je tudi ne sme vključiti v stečajno maso.
(3) Rudarska pravica za raziskovanje se ne sme prodati ali dati v najem.
(4) Pravni posli, sklenjeni v nasprotju s tem členom, so nični.
33. člen
(odvzem dovoljenja za raziskovanje)
(1) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, lahko odvzame dovoljenje za raziskovanje, če nosilec dovoljenja za raziskovanje:
1. pri izvajanju raziskovalnih rudarskih del ravna v nasprotju z dovoljenjem za raziskovanje;
2. ne zagotovi predpisanih ukrepov zavarovanja oziroma sanacije zemljišča;
3. z raziskovanjem ovira ali ogrozi raziskovanje drugega nosilca dovoljenja za raziskovanje na istem ali sosednjem raziskovalnem prostoru;
4. z raziskovanjem ogrozi bodoče izkoriščanje mineralnih surovin;
5 ob raziskovanju izkorišča večjo količino mineralnih surovin, kot je določeno z dovoljenjem za raziskovanje;
6. kljub pisnemu opozorilu, ne plača nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin, če je njegovo plačevanje vključeno v izrek dovoljenja za raziskovanje;
7. z raziskovalnimi rudarski deli ne začne v roku, določenim z dovoljenjem za raziskovanje;
(2) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, je odvzame dovoljenje za raziskovanje, če se ugotovi:
1. da ni opravljen tisti obseg raziskovanja, ki je v dovoljenju za raziskovanje določen kot najmanjši, a razlog za to ni v višji sili;
2. da nosilec dovoljenja za raziskovanje ali njegov izvajalec izvaja raziskovalna rudarska dela tako, da bistveno škoduje oziroma uničuje zavarovane vrste živali in rastlinja ali da huje ogroža habitat, kulturno dediščino in vode ali onesnažuje okolje;
3. da nosilec dovoljenja za raziskovanje, ki je na istem pridobivalnem prostoru kasneje pridobil dovoljenje za raziskovanje oziroma njegov izvajalec izvaja raziskovalna rudarska dela tako, da ovira ali ogroža raziskovanje nosilcu dovoljenja za raziskovanje, ki je pred njim pridobil dovoljenje za raziskovanje;
4. da nosilec dovoljenja za raziskovanje v roku, določenim z dovoljenjem za raziskovanje, ne predloži elaborata o klasifikaciji in kategorizaciji mineralnih surovin v raziskovalnem prostoru oziroma zaključnega poročila o opravljenih raziskovalnih delih;
5. da je nosilec dovoljenja za raziskovanje naročil izvajanje raziskovalnih rudarskih del izven odobrenega raziskovalnega prostora;
6. da bi nadaljevanje izvajanja raziskovalnih rudarskih del lahko povzročilo hujšo naravno ali drugo nesrečo, ki je ni mogoče preprečiti na drugačen način.
IV. del – IZKORIŠČANJE MINERALNIH SUROVIN
1. Rudarski koncesijski akt
34. člen
(pogoji za pridobitev koncesije za izkoriščanje)
(1) Koncesija za izkoriščanje se za določeni pridobivalni prostor pridobi na podlagi poprej izdanega rudarskega koncesijskega akta in na njegovi podlagi izvedenega javnega razpisa za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, lahko pa tudi brez javnega razpisa in samo na podlagi poprej izdanega rudarskega koncesijskega akta.
(2) Koncesija za izkoriščanje se lahko podeli brez javnega razpisa in samo na podlagi poprej izdanega rudarskega koncesijskega akta za določeni pridobivalni prostor pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. če je na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, zaključila z raziskovanjem energetskih in drugih mineralnih surovin, ki se v skladu z določbami 12. člena tega zakona štejejo za mineralne surovine v javnem interesu, v raziskovalnem prostoru, določenim z dovoljenjem za raziskovanje in leži pridobivalni prostor znotraj takšnega raziskovalnega prostora,
2. če je lastnik zemljišča, ki ga opredeljuje pridobivalni prostor, namenjen za površinsko izkoriščanje nekovinskih mineralnih surovin ali ima za takšno zemljišče od lastnika, v pisni obliki in overjeno, dano pravico izvajati rudarska dela,
3. če namerava razširiti pridobivalni prostor, za katerega ima pridobljeno rudarsko pravico za izkoriščanje katerekoli mineralne surovine, na sosednje zemljišče in je zemljišče, pod katerim oziroma na katerem se namerava razširiti pridobivalni prostor, od zemljišč, na katerih izvaja rudarska dela drug nosilec rudarske pravice za raziskovanje ali izkoriščanje, oddaljeno najmanj 300 m oziroma, če je takšna oddaljenost manjša, da s tem soglaša nosilec rudarske pravice, ki na sosednjem zemljišču izvaja raziskovanje oziroma izkoriščanje,
4. če ob izvajanju rudarskih del na svojem pridobivalnem prostoru naleti na drugo vrsto mineralne surovine, kot mu je bila podeljena z rudarsko pravico za izkoriščanje in jo namerava izkoriščati in na istem prostoru drugi nosilec rudarske pravice nima rudarske pravice za pridobivanje najdene mineralne surovine, ali
5. če namerava izvesti sanacijo nelegalnega kopa in je lastnik zemljišča, ki ga opredeljuje pridobivalni prostor ali ima za takšno zemljišče od lastnika, v pisni obliki in overjeno, dano pravico izvajati rudarska dela na njem.
35. člen
(pogoji za izdajo rudarskega koncesijskega akta)
(1) Rudarski koncesijski akt izda vlada na predlog ministrstva, pristojnega za rudarstvo.
(2) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta na podlagi lastne odločitve ali na podlagi vloge pravne ali fizične osebe o zainteresiranosti za podelitev rudarske pravice za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru.
(3) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta na podlagi lastne odločitve, če se pridobivanje nanaša na mineralne surovine, za katere so izpolnjeni pogoji iz 12. člena tega zakona.
(4) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta na podlagi vloge pravne ali fizične osebe, če v postopku za izdajo rudarskega koncesijskega akta ugotovi, da ta oseba izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega zakona in da so za nameravano izkoriščanje mineralnih surovin izpolnjeni tudi drugi, s tem zakonom predpisani pogoji.
(5) Zemljišče pridobivalnega prostora, določenega z rudarskim koncesijskim aktom, mora biti v skladu z dokumenti urejanja prostora. Šteje se, da je zemljišče pridobivalnega prostora v skladu z dokumenti urejanja prostora, če pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju je takšen prostor, izda potrdilo, da je raba zemljišča v skladu z njenimi prostorskimi akti ali če takšno potrdilo ni izdano, da je na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, takšno zemljišče razglašeno za rudarski prostor v javno korist.
36. člen
(uvedba postopka izdaje rudarskega koncesijskega akta)
Če prejme ministrstvo, pristojno za rudarstvo, vlogo pravne oziroma fizične osebe:
- iz 1. točke drugega odstavka 34. člena tega zakona, se takšna vloga obravnava kot zahteva za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje in uvede postopek za izdajo rudarskega koncesijskega akta po uradni dolžnosti;
- iz 2., 3., 4. ali 5. točke drugega odstavka 34. člena tega zakona, se takšna vloga obravnava kot prošnja za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje in uvede postopek za možno izdajo rudarskega koncesijskega akta.
37. člen
(vsebina rudarskega koncesijskega akta)
Z rudarskim koncesijskim aktom se določi zlasti:
1. vrsta koncesije in z njo povezane mineralne surovine, ki se jo bo po pridobitvi koncesije lahko izkoriščalo, s katero se določi pravica za pridobivanje, obogatitev ali skladiščenje določene vrste mineralne surovine:
- v novem pridobivalnem prostoru, za katerega se šteje tudi razširitev obstoječega pridobivalnega prostora na sosednje zemljišče, ali
- v predčasno opuščenem pridobivalnem prostoru, v katerem so še izkoristljive mineralne surovine, za katerega se šteje tudi nelegalni kop;
2. pridobivalni prostor, v katerem se bo po pridobitvi koncesije lahko izkoriščalo mineralne surovine, ki se ga določi z navedbo imena kraja, na katerem se nahaja in njegovo velikostjo; velikost pridobivalnega prostora se določi s površino zemljišča in globino pod njim, do katere bo dovoljeno izkoriščanje, pri čemer se površina zemljišča opredeli z navedbo geokod in topografskim opisom meje pridobivalnega prostora, lahko pa tudi samo z navedbo parcelnih številk in katastrske občine, vendar samo, če so parcele v celoti vključene v pridobivalni prostor in zaradi prenosa meje pridobivalnega prostora na teren ni potrebna njihova parcel.
3. obdobje, za katerega se bo lahko pridobila koncesija za izkoriščanje mineralne surovine, ki glede na podatke o skupnih in letnih količinah pridobljene mineralne surovine iz rudarskega projekta znaša do 50 let;
4. način pridobitve koncesije za izkoriščanje mineralne surovine z javnim razpisom ali brez javnega razpisa;
5. obveznosti, ki jih bo morala ob izkoriščanju mineralne surovine spoštovati pravna oziroma fizična oseba, ko bo pridobila koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine, ki se nanašajo na:
- količino mineralne surovine, ki se jo lahko izkoristi v pridobivalnem prostoru,
- izpolnjevanje pogojev s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva voda, varstva kulturne dediščine in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
- zagotavljanje varstva in zdravja pri delu,
- plačevanje nadomestila za mineralne surovine, pridobljene z njihovim izkoriščanjem (v nadaljnjem besedilu: rudarska koncesnina),
- način izvajanje del zaradi sanacije, rekultivacije in vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prejšnjega stanja okolja v pridobivalnem prostoru po končanem izkoriščanju,
- način zagotavljanja sredstev, namenjenih delom iz prejšnje alineje (v nadaljnjem besedilu: rezervirana sredstva za sanacijo), in
- druge obveznosti, če so potrebne zaradi specifičnosti pridobivalnega prostora ali posebnosti pri izvajanju rudarskih del;
6. vrsta dejavnosti, ki se jih bo lahko opravljalo v zvezi s pridobljeno mineralno surovino, s katero se podrobneje opredelijo dela, namenjena pridobivanju, obogatitvi in uskladiščenju mineralnih surovin in njihovi dostavi na trg;
7. kršitve, zaradi katerih se bo lahko koncesija za izkoriščanje nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje odvzela, s katerimi se podrobneje opredelijo njegova ravnanja ali opustitev ravnanj, zaradi katerih lahko koncesijska pogodba preneha ali se rudarska pravica za izkoriščanje odvzame.
38. člen
(posledica objave rudarskega koncesijskega akta)
(1) Za zemljišča pridobivalnega prostora, ki jih določa rudarski koncesijski akt, je mogoče sprejemati nove prostorske akte oziroma jih spreminjati in dopolnjevati samo, če se s tem na njih ne onemogoča izkoriščanje mineralnih surovin.
(2) V postopkih priprave in sprejemanja prostorskih aktov iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno sodelovanje ministrstva, pristojnega za rudarstvo.
2. Izdaja rudarskega koncesijskega akta po uradni dolžnosti
39. člen
(postopek za izdajo rudarskega koncesijskega akta po uradni dolžnosti)
(1) V zahtevi za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru mora vlagatelj zahteve navesti številko in datum izdaje dovoljenja za raziskovanje ter priložiti:
- rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje z ocenjeno višino stroškov sanacije po končanem izkoriščanju,
- dokazilo o izpolnjevanju pogojev za izvajanje rudarskih del in
- dokazilo o zagotavljanju rezerviranih sredstev za sanacijo po končanem izkoriščanju.
(2) Če po prejemu zahteve ministrstvo, pristojno za rudarstvo ugotovi, da je vlagatelj nosilec dovoljenja za raziskovanje in da je pred vložitvijo zahteve opravil raziskovanje na predpisani način, v nadaljevanju preveri, ali je z rudarskim projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje predlagani pridobivalni prostor v skladu z dokumenti urejanja prostora.
(3) Preveritev o skladnosti predlaganega pridobivalnega prostora z dokumenti urejanja prostora se opravi tako, da ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pri samoupravni lokalni skupnosti, na katere območju leži predlagani pridobivalni prostor, vloži zahtevo za izdajo potrdila, da je raba zemljišča v skladu z njenimi prostorskimi akti. Samoupravna lokalna skupnost mora o tej zahtevi odločiti v tridesetih dneh po njenem prejemu.
(4) Če pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti v roku iz prejšnjega odstavka ne izda potrdila, da je raba zemljišča v skladu z njenimi prostorskimi akti ali če izdajo takšnega potrdila zavrne, se na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, uvede postopek razglasitve predlaganega pridobivalnega prostora za rudarski prostor v javno korist.
(5) Ko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, na podlagi preveritev iz prejšnjih odstavkov tega člena ugotovi, da je predlagani raziskovalni prostor v skladu z dokumenti urejanja prostora, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta, na podlagi katerega se podeli koncesija vlagatelju zahteve brez javnega razpisa.
(6) Zoper odločitve, ki jih v skladu s tem členom sprejema ministrstvo, pristojno za rudarstvo, je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločbo vlade je dopusten upravni spor.
3. Možna izdaja rudarskega koncesijskega akta
40. člen
(postopek za možno izdajo rudarskega koncesijskega akta)
(1) V vlogi za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru mora vlagatelj vloge navesti naslednje podatke:
1. v primeru pravne osebe ime firme in njen naslov (sedež) z identifikacijsko številko (ID), v primeru fizične osebe pa osebno ime in naslov bivališča (stalnega in začasnega, če obstaja),
2. predlog pridobivalnega prostora, z navedbo parcelnih številk in katastrske občine ali s prikazom območja na katastrskem načrtu, s potrdilom samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju leži predlagani pridobivalni prostor, da je raba zemljišča v skladu z njenimi prostorskimi akti in
3. vrsta mineralne surovine, ki se naj bi izkoriščala in način njenega izkoriščanja.
(2) Po prejetju vloge ministrstvo, pristojno za rudarstvo najprej preveri, ali vlagatelj izpolnjuje pogoje za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje. Če ugotovi, da jih ne izpolnjuje, njegovo vlogo zavrže.
(3) Po preveritvi iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za rudarstvo, preveri, ali vsebuje vloga predpisane sestavine. Če ugotovi, da jih ne izpolnjuje, njegovo vlogo zavrže.
(4) Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, po preveritvi iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je vloga popolna, začne s postopkom izdaje rudarskega koncesijskega akta, razen če ugotovi:
- da predlagani pridobivalni prostor ni v skladu z dokumenti urejanju prostora ali
- da je rudarska pravica za izkoriščanje za predlagani pridobivalni prostor že podeljena v skladu z določbami tega zakona.
(5) Če predlagani pridobivalni prostor ni v skladu z dokumenti urejanja prostora ali če je za predlagani pridobivalni prostor že podeljena rudarska pravica za izkoriščanje, nameravano izkoriščanje pa se nanaša na mineralne surovine, ki jih obstoječi nosilec rudarske pravice že izkorišča, ministrstvo, pristojno za rudarstvo, vlogo zavrne.
(6) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, mora opraviti preveritve iz prejšnjih odstavkov tega člena najpozneje v enem mesecu po prejetju vloge in v tem roku o svojih odločitvah tudi seznaniti vlagatelja oziroma če zaradi kompleksnosti vprašanj, ki jih je treba preveriti pred odločitvijo, še ni mogoče sprejeti odločitve, v tem roku vlagatelja obvestiti o nadaljnjem postopanju in roku odločitve.
(7) Če po končanih preveritvah ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za izdajo rudarskega koncesijskega akta, predlaga vladi izdajo takšnega rudarskega koncesijskega akta, s katerim se določi obveznost javnega razpisa za pridobitev nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.
(8) Če po končanih preveritvah ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za izdajo rudarskega koncesijskega akta, hkrati pa tudi ugotovi, da se vloga nanaša na pridobivalni prostor iz 2., 3., 4. ali 5. točke drugega odstavka 34. člena tega zakona, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta, na podlagi katerega se podeli koncesija vlagatelju vloge brez javnega razpisa.
(9) Zoper odločitve, ki jih v skladu s tem členom sprejema ministrstvo, pristojno za rudarstvo, je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločbo vlade je dopusten upravni spor.
41. člen
(javni razpis za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje)
(1) V primeru obveznosti javnega razpisa za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje poskrbi za njegovo objavo ministrstvo, pristojno za rudarstvo. Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v uradnem glasilu Evropske unije in sicer najmanj 30 dni pred iztekom roka, določenega za prijavo na razpis ter na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za rudarstvo.
(2) Javni razpis mora vsebovati:
1. način, čas in kraj oddaje prijav,
2. opis pogojev glede tehnične in kadrovske usposobljenosti za izvajanje rudarskih del ob izkoriščanju mineralnih surovin, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj,
3. opis pridobivalnega prostora, z navedbo geokod,
4. opis mineralnih surovin, ki se naj bi jih pridobivalo,
5. začetek in čas trajanja rudarske pravice za izkoriščanje,
6. način zavarovanja, da bo izbrani kandidat po končanem izkoriščanju na svoje stroške odpravil škodo, ki bi nastala kot posledica izkoriščanja in izvedel sanacijo pridobivalnega prostora,
7. opis postopka za izbiro nosilca rudarske pravice za izkoriščanje,
8. način obveščanja kandidatov o poteku postopka,
9. rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje in
10. odgovorne osebe ministrstva, pristojnega za rudarstvo, za dajanje informacij med potekom postopka javnega razpisa.
4. Odločanje o nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje
42. člen
(odločanje o nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje v primeru javnega razpisa)
(1) V prijavi na javni razpis mora prijavitelj, če je pravna oseba, navesti ime firme in njen naslov (sedež) z identifikacijsko številko (ID), v primeru fizične osebe pa osebno ime in naslov bivališča (stalnega in začasnega, če obstaja) ter priložiti:
- rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje z ocenjeno višino stroškov sanacije po končanem izkoriščanju,
- dokazilo o izpolnjevanju pogojev glede tehnične in kadrovske usposobljenosti za izvajanje rudarskih del in
- dokazilo o finančni sposobnosti, da bo po končanem izkoriščanju na svoje stroške odpravil škodo, ki bi nastala kot posledica izkoriščanja in izvedel sanacijo pridobivalnega prostora.
(2) Po prejetju prijav ministrstvo, pristojno za rudarstvo, naprej preveri, ali prijavitelji izpolnjujejo s 6. členom tega zakona določene pogoje za pridobitev koncesije za izkoriščanje in ali je njihovim prijavam priložena dokumentacija oziroma dokazila iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: upravičeni kandidati). Če ugotovi, da določeni prijavitelj ne izpolnjuje teh pogojev, njegovo prijavo zavrže.
(3) Šteje se, da javni razpis uspe, če odda prijavo najmanj eden upravičeni kandidat. V tem primeru se takšnemu kandidatu izda odločba o izboru za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje po uradni dolžnosti.
(4) V primeru, ko oddata prijavo dva ali več upravičenih kandidatov, se postopek izdaje odločbe o izboru kandidata za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje izvede kot dražba, na kateri kandidati s svojimi ponudbami o višini plačila rudarske koncesnine konkurirajo za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.
(5) Dražba iz prejšnjega odstavka se začne z vabilom, ki ga ministrstvo, pristojno za rudarstvo vroči osebno vsem upravičenim kandidatom. V vabilu na dražbo je treba kandidate posebej opozoriti na to, da se bo v primeru, če se dražbe ne bi udeležili in izostanka opravičili, štelo, da se strinjajo s kandidatom, ki bo na dražbi izbran za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje. Kandidat lahko v primeru opravičenega izostanka svojo izjavo poda tudi pisno, vendar samo do konca dražbe. Če kandidat do konca dražbe ne poda pisne izjave, se šteje, da se z izbranim kandidatom strinja. Kandidat, ki v pisni izjavi ali na dražbi nasprotuje kandidatu, ki naj bi bil izbran za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, mora za svoje trditve predložiti dokaze.
(6) Za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje se sme izbrati tudi kandidata, ki predlaga pridobivalni prostor, za katerega je že podeljena rudarska pravica za raziskovanje ali izkoriščanje, če se nameravano izkoriščanje nanaša na mineralne surovine, ki jih obstoječi nosilec rudarske pravice ne raziskuje ali ne izkorišča, in če dodatna rudarska pravica na istem raziskovalnem oziroma pridobivalnem prostoru ne bo ovirala obstoječega raziskovanja oziroma izkoriščanja mineralnih surovin.
(7) Po končani dražbi odloči o izbiri kandidata za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z odločbo, ki se izbranemu kandidatu in drugim strankam vroči osebno in zoper katero je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločbo vlade je dopusten upravni spor.
(8) Odločba iz prejšnjega odstavka se, ko postane pravnomočna, pošlje v vednost pristojni rudarski inšpekciji in samoupravni lokalni skupnosti, na katere območju leži pridobivalni prostor.
43. člen
(odločanje o nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje, ko ni potreben javni razpis)
(1) V primeru izdaje rudarskega koncesijskega akta po uradni dolžnosti in v primeru, ko se izda rudarski koncesijski akt v skladu z osmim odstavkom 40. člena tega zakona, izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo, odločbo o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje po uradni dolžnosti po objavi rudarskega koncesijskega akta in jo izbranemu nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje vroči osebno.
(2) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločbo vlade je dopusten upravni spor.
(3) Odločba iz prvega odstavka tega člena se, ko postane pravnomočna, pošlje v vednost pristojni rudarski inšpekciji in samoupravni lokalni skupnosti, na katere območju leži pridobivalni prostor.
5. Sklepanje koncesijske pogodbe
44. člen
(pogoji za začetek sklepanja koncesijske pogodbe)
(1) Izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora najkasneje do začetka sklepanja koncesijske pogodbe poskrbeti za revizijo rudarskega projekta, na podlagi katerega je bil izbran oziroma določen za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje in v primeru, da ni lastnik zemljišča, ki ga opredeljuje pridobivalni prostor, z lastnikom zemljišča skleniti pravni posel z namenom pridobiti pravico izvajati rudarska dela na zemljišču, razen v primeru podzemnega izkoriščanja, če iz rudarskega projekta izhaja, da zaradi izkoriščanja ne bo vplivov na zemljišče.
(2) S sklepanjem koncesijske pogodbe se začne na predlog, ki se ga vloži na ministrstvo, pristojno za rudarstvo. Predlog lahko vloži:
- na javnem razpisu izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje po pravnomočnosti odločbe o izboru oziroma potrditvi iz šestega odstavka 42. člena tega zakona,
- nosilec dovoljenja za raziskovanje, ki je končal z raziskovanjem in
- oseba iz osmega odstavka 40. člena tega zakona, ki lahko pridobi koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine brez javnega razpisa, po izdaji odločbe iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(3) Predlogu iz prejšnjega odstavka se mora priložiti:
1. revidirani rudarski projekt za izkoriščanje v dveh izvodih in
2. dokazilo o pravici izvajati rudarska dela na zemljišču.
45. člen
(preveritve pred podpisovanjem koncesijske pogodbe)
(1) Po prejetju predloga iz drugega odstavka prejšnjega člena ministrstvo, pristojno za rudarstvo, preveri:
1. ali ima rudarski projekt sestavine, predpisane s tem zakonom oziroma predpisom, izdanim na njegovi podlagi,
2. ali je rudarski projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki je med izdelavo projekta izpolnjevala s tem zakonom predpisane pogoje za rudarskega projektanta, ter ali je oseba, ki je navedena kot odgovorni rudarski projektant, med izdelavo projekta izpolnjevala pogoje za odgovornega rudarskega projektanta
3. ali je bila opravljena revizija rudarskega projekta ter ali so rudarski revident in odgovorni rudarski revidenti, ki so jo opravili, med revidiranjem izpolnjevali pogoje za rudarskega revidenta in odgovornega rudarskega revidenta,
4. ali je pridobivalni prostor, predviden z rudarskim projektom, v skladu z rudarskim koncesijskim aktom in
5. ali ima izbrani nosilec rudarske pravice za pridobivalni prostor in pristopno zemljišče, predvideno z rudarskim projektom, pravico izvajati rudarska dela na zemljišču,
(2) Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ob preveritvi pogojev iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je rudarski projekt za izkoriščanje izdelan v skladu s 1., 2., 3. in 4. točko prejšnjega odstavka,, ga potrdi z izjavo »REŠITVE SO USTREZNE«, v nasprotnem primeru pa zahteva, da se ga popravi oziroma dopolni tako, da bo v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(3) Če ministrstvo ob preveritvi iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje za pridobivalni prostor in pristopno zemljišče, predvideno z rudarskim projektom ali za njegov del še nima pravice izvajati rudarska dela na zemljišču, nadaljuje s postopkom sklepanja koncesijske pogodbe, ko mu nosilec rudarske pravice predloži dokazilo o takšni pravic, lahko pa tudi, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom, uvede postopek prisilne pridobitve pravice izvajati rudarska dela na takšnem zemljišču.
(4) Ko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ugotovi, da je rudarski projekt za izkoriščanje izdelan v skladu z zahtevami tega zakona in da izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje razpolaga z dokazilom o pravici izvajati rudarska dela na zemljišču, pripravi predlog koncesijske pogodbe in ga v petih izvodih osebno vroči izbranemu nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje.
46. člen
(pravica izvajati rudarska dela na zemljišču)
(1) V primeru, ko kandidat za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ni lastnik zemljišča, ki je s koncesijskim aktom določeno za pridobivalni prostor ali ko ni lastnik pristopnega zemljišča, lahko pridobi pravico izvajati rudarska dela na takšnem zemljišču s pravnim poslom za pridobitev pravice izvajati rudarska dela na tujem zemljišču, sklenjenim z lastnikom tega zemljišča.
(2) Kandidat za nosilca rudarske pravice ni dolžan skleniti pravnega posla iz prejšnjega odstavka v primeru, ko gre za podzemno izkoriščanje in iz rudarskega projekta izhaja, da ne bo vpliva na površino zemljišča oziroma, da ni vplivnega območja. Ne glede na to, če pri podzemnem izkoriščanju ni vpliva na površino zemljišča, pa mora kandidat za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje razpolagati s pravico izvajati rudarska dela na zemljišču samo za pristopno zemljišče.
(3) Za pravico izvajati rudarska dela na zemljišču po tem zakonu velja:
1. izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da razpolaga nosilec rudarske pravice za izkoriščanje z določeno stvarno ali obligacijsko pravico, ki mu omogoča izvajati rudarska dela, ali
2. od lastnika zemljišča v pisni obliki in overjena dana pravica izvajati rudarska dela, ali
3. pravnomočna sodna ali upravna odločba, ki nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje omogoča izvajati rudarska dela na takšnem zemljišču.
47. člen
(podpisovanje koncesijske pogodbe)
(1) Po prejetju predloga koncesijske pogodbe ima nosilec rudarske pravice za izkoriščanje pravico, da pred podpisom pogodbe z njegove strani predlaga ministrstvu, pristojnemu za rudarstvu, pogajanje o tistih vsebinah predlagane koncesijske pogodbe, ki se nanašajo na način plačevanja rudarske koncesnine in rezerviranih sredstev za sanacijo.
(2) Če se nosilec rudarske pravice za izkoriščanje strinja s predlogom koncesijske pogodbe, vrne na ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z njegove strani podpisane vse izvode koncesijske pogodbe. Te izvode nato v imenu Republike Slovenije kot koncedenta podpiše minister, pristojen za rudarstvo, ministrstvo za rudarstvo pa nato nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje osebno vroči dva izvoda takšne pogodbe skupaj z enim rudarskim projektom, drugi izvod projekta pa zadrži za lastno evidenco.
(3) Če nosilec rudarske pravice za izkoriščanje pred podpisom predlaga pogajanje o vsebini predlagane koncesijske pogodbe, mora takšen predlog posredovati na ministrstvo, pristojno za rudarstvo, najkasneje v petnajstih dneh po prejemu njenega predloga. Na podlagi izida pogajanj pripravi ministrstvo, pristojno za rudarstvo, dokončni predlog koncesijske pogodbe, ki ga mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje podpisanega vrniti najkasneje v tridesetih dneh po prejemu.
(4) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pošlje izvod veljavne koncesijske pogodbe pristojni rudarski inšpekciji.
(5) Če zaradi razlogov na strani nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe v treh mesecih po njeni vročitvi v skladu s četrtim odstavkom 45. člena tega zakona, ministrstvo, pristojno za rudarstvo, odločbo o izboru oziroma potrditvi nosilca rudarske pravice za izkoriščanje odpravi in lahko prične s postopkom ponovne podelitve koncesije.
48. člen
(ugotavljanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje)
Čas veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje, določen z rudarskim koncesijskim aktom, začne teči z dnem, ki je v koncesijski pogodbi označen kot datum podpisa nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.
49. člen
(koncesijska pogodba)
(1) Koncesijska pogodba vsebuje zlasti:
1. opis načina izkoriščanja mineralne surovine,
2. tak opis pridobivalnega prostora, za katerega se podeljuje rudarska pravica za izkoriščanje, kot je naveden v koncesijskem aktu,
3. obdobje, za katero se podeljuje rudarska pravica za izkoriščanje in pogoji za izvajanje rudarskih del v času veljavnost koncesijske pogodbe,
4. način in pogoji za plačevanje rudarske koncesnine,
5. način in pogoji za zagotovitev rezerviranih sredstev za sanacijo,
6. način in pogoje za sprotno sanacijo zemljišč pridobivalnega prostora in sanacijo okolja po končanem izkoriščanju mineralnih surovin,
7. način ureditve pridobivalnega prostora med in po končanem izkoriščanju mineralne surovine ter zavarovanje plačila za ureditev prostora,
8. pogoje glede prenehanja in podaljšanja časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje,
9. pogoje prenosa in dedovanje rudarske pravice za izkoriščanje,
10. vrste garancije nosilca rudarske pravice za izkoriščanje za sprotno sanacijo pridobivalnega prostora zaradi negativnih vplivov izvajanja rudarskih del na okolico in zdravje ljudi ter za sanacijo okolja po končanem izkoriščanju in
11. vrste sankcij zaradi neizvajanja ali nepravilnega izkoriščanja mineralne surovine in posledic v primeru takšnih kršitev.
(2) Revidirani rudarski projekt za izkoriščanje iz 1. točke tretjega odstavka 44 člena tega zakona, na katerem je izjava ministrstva, pristojnega za rudarstvo, iz drugega odstavka 45. člena tega zakona, so sestavni del koncesijske pogodbe.
6. Možnosti podaljšanja in prenosa rudarske pravice za izkoriščanje
50. člen
(pogoji za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje)
(1) Časa veljavnosti rudarske pravice izkoriščanje ni mogoče podaljšati, razen če zaradi velikih vlaganj v izkoriščanje določene mineralne surovine na določenem območju in ob rednem in dobro izvedenem izkoriščanju zaradi višje sile ni bilo mogoče izčrpati zalog na pridobivalnem prostoru. V takšnem primeru se lahko rudarska pravica za izkoriščanje v primeru izkoriščanja energetskih mineralnih surovin podaljša in sicer za največ deset let, v primeru izkoriščanja drugih mineralnih surovin pa za največ tri leta, vsakič kadar nosilec rudarske pravice za izkoriščanje z ustreznimi dokazili dokaže obstoj zalog mineralne surovine znotraj pridobivalnega prostora in pod pogojem, da je bila na pridobivalnem prostoru izvedena predpisana sprotna sanacija zemljišč, degradiranih z rudarskimi deli.
(2) Za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje lahko nosilec rudarske pravice za izkoriščanje zaprosi pred iztekom roka, za katerega je bila rudarska pravica za izkoriščanje podeljena.
(3) O podaljšanju časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje odloča ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z odločbo.
(4) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo izda odločbo o podaljšanju časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje, če ugotovi:
1. da je nosilec rudarske pravice za izkoriščanje doslej pred vložitvijo vloge izvajal rudarsko pravico za izkoriščanje na predpisani način,
2. da so za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena in
3. da za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje ne obstoje omejitve po določbah tega zakona.
(5) Medsebojno razmerje v zvezi s podaljšanjem veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje uredita Republika Slovenija in nosilec rudarske pravice za izkoriščanje z dodatkom h koncesijski pogodbi, ki ga podpišeta v imenu Republike Slovenije kot koncedenta minister, pristojen za rudarstvo in nosilec rudarske pravice za izkoriščanje kot koncesionar.
(6) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje dodatek k koncesijski pogodbi, podpisanega s strani ministra, pristojnega za rudarstvo, vroči osebno najkasneje v petnajstih dneh po pravnomočnosti odločbe o podaljšanju časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje pa ga je dolžan podpisanega vrniti najkasneje v tridesetih dneh po prejemu.
(7) Če nosilec rudarske pravice za izkoriščanje v roku iz prejšnjega odstavka ne dostavi na ministrstvo, pristojno za rudarstvo, podpisanega dodatka k koncesijski pogodbi ali če odkloni njegov podpis, ministrstvo, pristojno za rudarstvo, odločbo o podaljšanju časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje odpravi. Zoper to odločbo ni dopustna pritožba.
51. člen
(pogoji za prenos rudarske pravice za izkoriščanje)
(1) Rudarska pravica za izkoriščanje se lahko v celoti ali v delu prenese s soglasjem ministrstva, pristojnega za rudarstvo, na drugo pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje,
2. da proti njej zaradi insolventnosti ni uveden postopek prisilne poravnave ali stečaja ali likvidacijski postopek,
3. da ponudi mineralno surovino, ki jo pridobi in ne porabi za lastne potrebe, na trgu vsem zainteresiranim pod enakimi pogoji in
4. da izpolnjuje tudi morebitne druge pogoje, ki jih je rudarski koncesijski akt, na podlagi katerega je bila podeljena rudarska pravica za izkoriščanje, opredelil kot pogoj za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje na posameznem pridobivalnem prostoru, ki je predmet prenosa.
(2) Fizična ali pravna oseba lahko, ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka in ob predložitvi pravnomočnega sklepa o dedovanju, rudarsko pravico za izkoriščanje tudi deduje.
(3) Vlogo za pridobitev soglasja iz prvega odstavka tega člena vloži na ministrstvo, pristojno za rudarstvo, zainteresirana pravna ali fizična oseba ali dedič nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.
(4) V primeru, da je nad nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje opravljen stečaj po predpisih, ki urejajo stečaj, se lahko rudarska pravica za izkoriščanje prenese na tistega prevzemnika, ki je od imetnika rudarske pravice za izkoriščanje - dolžnika, prevzel nepremičnine oziroma stvarne pravice na nepremičninah znotraj pridobivalnega prostora, ki mu omogočajo nadaljnje izvajanje rudarske pravice za izkoriščanje in izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(5) Rudarska pravica za izkoriščanje se ne sme prodati ali dati v najem.
(6) Pravni posli, sklenjeni v nasprotju s tem členom, so nični.
7. Finančne obveznosti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje
52. člen
(nastanek finančnih obveznosti)
(1) Z dnem, ko postane koncesijska pogodba veljavna, postane nosilec rudarske pravice za izkoriščanje zavezanec za:
1. plačevanje rudarske koncesnine in
2. zagotavljanje in plačevanje rezerviranih sredstev za sanacijo.
(2) Zavezancu iz prejšnjega odstavka se način in pogoji za plačevanje rudarske koncesnine ter zagotavljanje in plačevanje rezerviranih sredstev za sanacijo določijo z odločbo, ki jo v skladu s predpisom iz tretjega odstavka 53. člena in predpisom iz tretjega odstavka 54. člena tega zakona ter določbami koncesijske pogodbe po uradni dolžnosti izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
(3) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločitev vlade je dopusten upravni spor.
53. člen
(izračunavanje in način plačevanja rudarske koncesnine)
(1) Osnova za izračun rudarske koncesnine je povprečna cena enote določene vrste mineralne surovine, dosežene v trgovanju na evropskem gospodarskem prostoru v tekočem letu in je odvisna od vrste, obsega in razširjenosti določenih mineralnih surovin.
(2) Enota za izračun povprečne cene mineralne surovine iz prejšnjega odstavka v trdem stanju je kubični meter mineralne surovine v raščenem stanju. Enota za izračun povprečne cene mineralne surovine, pridobljene v plinastem ali tekočem stanju je kubični meter, za nafto in druge tekoče ogljikovodike pa tona pridobljene mineralne surovine,.
(3) Povprečno ceno na enoto pridobljene mineralne surovine, ki se jo lahko doseže v trgovanju na določenem svetovnem trgu, merila in pogoje za zmanjšanje in oprostitev plačila rudarske koncesnine, način njene odmere, obračunavanja in plačevanja ter način nadzora nad njenim plačevanjem, predpiše vlada.
(4) Rudarska koncesnina se plačuje v letnih zneskih, ki znašajo največ 500 eurov na ha pridobivalnega prostora in največ 20% povprečne cene za proizvedeno enoto mineralne surovine v obravnavanem letu, razen če v postopku dražbe niso dosežene višje cene.
(5) Sredstva, dobljena z vplačili rudarskih koncesnin, so v višini 50% prihodek tiste samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju leži pridobivalni prostor, in v višini 50% prihodek Republike Slovenije. V primeru, da se pridobivalni prostor nahaja na območju več samoupravnih lokalnih skupnosti, se plačilo razdeli glede na površino pridobivalnega prostora oziroma glede na površino zemljišča, pod katerim se shranjujejo zemeljski plini, ki leži na območju posamezne samoupravne lokalne skupnosti.
54. člen
(izračunavanje in način plačevanja rezervacij)
(1) Obseg potrebnih rezerviranih sredstev za sanacijo se določi z revidiranim rudarskim projektom, izdelanim na podlagi s tem zakonom predpisane dokumentacije o zalogah in virih mineralnih surovin, na podlagi katerega se širi pridobivalni prostor in je odvisen od montan-geoloških pogojev pridobivalnega prostora, obsega in tehnologije izkoriščanja ter trajanja rudarske pravice za izkoriščanje.
(2) Za zagotovljena rezervirana sredstva za sanacijo se v skladu s tem zakonom štejejo pri Eko skladu, Slovenskem okoljskem javnem skladu, ustanovljenim v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: EKO sklad) za namen sanacije vplačana in vezana denarna sredstva, lahko pa tudi ustrezne garancije pooblaščene banke, ki pa morajo biti takšne, da so denarna sredstva lahko na voljo takoj.
(3) Podrobnejša merila za izračunavanje višine potrebnih rezerviranih sredstev za sanacijo, način in pogoji za odmero, obračunavanje in plačevanje ter porabe teh sredstev, nadzora nad plačevanjem in njihovo uporabo, predpiše vlada.
(4) V primeru stečaja ali likvidacije nosilca rudarske pravice za izkoriščanje se ne glede na predpise, ki urejajo stečaj, z dnem pričetka stečaja ali likvidacije do takrat zbrana rezervirana sredstva za sanacijo izločijo iz stečajne oziroma likvidacijske mase in postanejo last Republike Slovenije, ki jih namensko porabi za sanacijo pridobivalnega prostora, ki ga je do stečaja oziroma likvidacije izkoriščal nosilec rudarske pravice za izkoriščanje.
(5) Koncesijska pogodba z nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje mora obvezno vsebovati določilo o prenosu rezerviranih sredstev za sanacijo v last Republike Slovenije v primeru iz prejšnjega odstavka.
8. Rudarski sklad in Eko sklad
55. člen
(Rudarski sklad)
(1) Za zbiranje, upravljanje in namensko uporabo dela sredstev, pridobljenih iz nadomestil za raziskovanje mineralnih surovin in rudarskih koncesnin, ki pripadejo Republiki Sloveniji, se s tem zakonom za nedoločen čas ustanovi Rudarski sklad Republike Slovenije kot proračunski sklad (v nadaljnjem besedilu: Rudarski sklad).
(2) Z rudarskim skladom upravlja ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
(3) Sredstva, dobljena iz nadomestil za raziskovanje in rudarskih koncesnin, ki pripadajo Republiki Sloveniji, se namenjajo za:
1. izdelavo državne rudarske strategije,
2. vzpostavitev in vzdrževanje rudarske knjige,
3. izvajanje geološke dejavnosti, namenjene rudarstvu,
4. odpravo posledic izkoriščanja mineralnih surovin v primerih, ko povzročitelj ni znan oziroma, ko stroškov sanacije ni možno naložiti nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje in
5. izdelavo študij in tehnične dokumentacije o temeljnih ter strateških raziskavah za doseganje napredka v znanosti in tehniki na področju rudarstva.
56. člen
(EKO sklad)
(1) Za zbiranje, upravljanje in namensko uporabo sredstev, pridobljenih iz plačila rezervacij se s tem zakonom zadolži EKO sklad.
(2) Sredstva, pridobljena iz plačila rezervacij se zbirajo pri EKO skladu na posebnem podračunu, znotraj katerega se odprejo še posebne postavke za posamezne pridobivalne prostore.
(3) EKO sklad v skladu z aktom o njegovi ustanovitvi izvaja za namen izvrševanja določb prvega odstavka tega člena predvsem naslednje naloge:
- upravlja sredstva v postavkah za posamezni pridobivalni prostor;
- spremlja vplačila nosilcev rudarske pravice za izkoriščanje;
- ohranja vrednost vloženih sredstev;
- vrača vplačila nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje v skladu z izdanimi odločbami;
- druga opravila, povezana z izvajanjem navedenih nalog.
(4) Rezervirana sredstva za sanacijo, se lahko namenjajo samo za sanacijo tistih pridobivalnih prostorov, za katera so nosilci rudarske pravice za izkoriščanje zagotovili in vplačali rezervirana sredstva. Rezervirana sredstva za sanacijo posledic rudarskih del se v delu, ki jih je za določeni pridobivalni prostor plačeval nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, lahko uporabijo samo za pokritje stroškov del, ki nastanejo v zvezi s sanacijo okolja po opustitvi izkoriščanja na takšnem prostoru.
(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko rezervirana sredstva namenijo tudi za sanacijo drugih rudniških prostorov, če s tem soglaša nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, ki je vplačeval takšna sredstva.
(6) Iz sredstev, pridobljenih iz plačila rezervacij, se financira tudi delovanje EKO sklada za izvajanje nalog iz tretjega odstavka tega člena. Višina takšnih sredstev se določi s predpisom iz tretjega odstavka 54. člena tega zakona.
(7) Za izdajanje odločb ter odmero višine vplačil in izplačil po tem členu je pristojno ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
9. Prenehanje rudarske pravice za izkoriščanje
57. člen
(način prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med Republiko Slovenijo in nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje, vzpostavljeno s koncesijsko pogodbo, preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe, ali
2. z odvzemom rudarske pravice za izkoriščanje, ali
3. z ugasnitvijo rudarske pravice za izkoriščanje.
58. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha:
- s potekom časa, za katerega je bila sklenjena in
- z razdrtjem.
(2) Razlogi in pogoji za razdrtje koncesijske pogodbe in druge medsebojne pravice in obveznosti ob njenem razdrtju, se določijo v koncesijski pogodbi.
(3) O razdrtju koncesijske pogodbe odloči ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z upravno odločbo, ki se jo prejšnjemu nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje vroči osebno.
(4) Zoper odločbo o razdrtju koncesijske pogodbe je dovoljena pritožba na vlado in sicer v osmih dneh po njeni vročitvi.
(5) Koncesijska pogodba z razdrtjem preneha z dnem pravnomočnosti odločbe, s katero se ugotovi, da rudarska pravica za izkoriščanje zaradi razdrtja koncesijske pogodbe preneha v celoti.
(6) Pravna ali fizična oseba, ki ji je bila izdana odločba o razdrtju koncesijske pogodbe, ne more ponovno kandidirati za pridobitev rudarske pravice v obdobju sedmih let po pravnomočnosti odločbe.
59. člen
(odvzem rudarske pravice za izkoriščanje)
(1) Nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje se lahko odvzame rudarsko pravico za izkoriščanje:
1. če v enem letu po podpisu koncesijske pogodbe ne začne z rudarskimi deli, ali
2. če več kot dve leti zapored ne plača odmerjene rudarske koncesnine, ali
3. če ne vzpostavi rezerviranih sredstev za sanacijo ali več kot dve leti zapored ne plača odmerjene rezervacije, ali
4. če v dveh letih po začetku izkoriščanja ministrstvu, pristojnem za rudarstvu, ne posreduje s tem zakonom predpisanih podatkov, ali
5. če izkorišča ali naroči izkoriščanje mineralnih surovin izven odobrenega pridobivalnega prostora.
(2) Razlogi in pogoji za odvzem rudarske pravice za izkoriščanje in druge medsebojne pravice in obveznosti ob njenem odvzemu, se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
(3) O odvzemu rudarske pravice za izkoriščanje odloči ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z upravno odločbo, ki se jo prejšnjemu nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje vroči osebno.
(4) Zoper odločbo o odvzemu rudarske pravice za izkoriščanje je dovoljena pritožba na vlado in sicer v osmih dneh po njeni vročitvi.
(5) Odvzem rudarske pravice za izkoriščanje učinkuje od dneva pravnomočnosti odločbe.
(6) Pravna ali fizična oseba, ki ji je bila izdana odločba o odvzemu rudarske pravice, ne more ponovno kandidirati zanjo v obdobju sedmih let po pravnomočnosti odločbe.
60. člen
(ugasnitev rudarske pravice za izkoriščanje)
(1) Rudarska pravica za izkoriščanje ugasne, če:
- je nad nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje opravljen stečaj, nobena oseba pa v enem letu po pravnomočnosti stečaja ne prevzame nepremičnin oziroma stvarnih pravic na nepremičninah znotraj pridobivalnega prostora z namenom izkoriščanja, ali
- nosilec rudarske pravice za izkoriščanje preneha obstajati oziroma umre in ni dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje oziroma da dedič v enem letu po smrti nosilca rudarske za izkoriščanje ne vloži vloge za pridobitev soglasja prenos rudarske pravice za izkoriščanje.
(2) Z dnem ugasnitve rudarske pravice iz prejšnjega odstavka začasno prevzame pravice in obveznosti prejšnjega nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena izbere ministrstvo, pristojno za rudarstvo, do konca obdobja, za katerega je bila rudarska pravica za izkoriščanje podeljena novega nosilca rudarske pravice za izkoriščanje na podlagi javnega poziva, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, v primeru izkoriščanja ogljikovodikov pa tudi v uradnem glasilu Evropske unije in sicer najmanj 15 dni pred iztekom roka, določenega za prijavo na poziv.
(4) Javni poziv mora vsebovati sestavine, kot so s tem zakonom določene za javni razpis za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, izbira novega nosilca rudarske pravice za izkoriščanje pa se izvede s smiselno uporabo določb 42. člena tega zakona.
(5) Po odločitvi o izboru novega nosilca rudarske pravice za izkoriščanje se izvede podpisovanje koncesijske pogodbe na način in pod pogoji, določenimi s 44., 45. in 47. členom tega zakona.
V. del – OMEJITVE ZARADI ZAGOTOVITVE IZVAJANJA RUDARSKE PRAVICE
1. Opredelitev omejitev
61. člen
(vrste omejitev)
(1) Zaradi zagotovitve izvajanja rudarske pravice za izkoriščanje po tem zakonu je lastnik ali uporabnik zemljišča na ali pod katerim se nahaja mineralna surovina, ki je v skladu z določbami 5. člena tega zakona v javnem interesu, dolžan trpeti omejitve svojih pravic, skladno z določbami tega zakona.
(2) Zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka se lahko:
- določeno zemljišče, v katerem se nahajajo za Republiko Slovenijo strateške mineralne surovine, ki so v skladu s tem zakonom v javnem interesu, pod pogoji in po postopku, ki ga določa ta zakon, razglasi za rudarski prostor v javno korist in
- lastninska ali druga stvarna pravica na zemljišču, ki leži v pridobivalnem prostoru, razglašenim za rudarski prostor v javno korist, odvzame ali omeji na način in po postopku, ki ga določajo predpisi, ki urejajo razlastitev.
2. Razglasitev rudarskega prostora v javno korist
62. člen
(možnost razglasitve rudarskega prostora v javno korist)
(1) Razglasitev določenega pridobivalnega prostora za rudarski prostor v javno korist se izvede z uredbo vlade.
(2) Vlada izda uredbo o razglasitvi določenega območja za rudarski prostor v javno korist na predlog ministra, pristojnega za rudarstvo.
(3) Minister, pristojen za rudarstvo, predlaga vladi izdajo uredbe o razglasitvi določenega območja za rudarski prostor v javno korist, če je v skladu s 1. točko drugega odstavka 34. člena tega zakona izpolnjen pogoj za uvedbo postopka za izdajo rudarskega koncesijskega akta po uradni dolžnosti, samoupravna lokalna skupnost pa ne izda oziroma zavrne izdajo potrdila, da je raba zemljišča v skladu z njenimi prostorskimi akti.
(4) Predlogu iz drugega odstavka tega člena mora biti priložena dokumentacija s strokovno utemeljenimi dokazili, na podlagi katerih lahko vlada oceni utemeljenost razglasitve rudarskega prostora v javno korist (v nadaljnjem besedilu: strokovne podlage).
63. člen
(strokovne podlage za razglasitev rudarskega prostora v javno korist)
(1) Z izdelavo strokovnih podlag se začne s sklepom ministra, pristojnega za rudarstvo.
(2) Za izdelavo strokovnih podlag poskrbi ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ki pa lahko določene njene sestavine poveri za takšne sestavine strokovno usposobljenim pravnim ali fizičnim osebam.
(3) Ob izdelavi strokovnih podlag se mora zagotoviti sodelovanje za področje urejanja prostora, varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo voda, varstvo kulturne dediščine in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami pristojnih ministrstev.
(4) Strokovne podlage morajo biti sestavljene iz pisnega in grafičnega dela. S pisnim delom se mora dokazati utemeljenost razglasitve določenega območja za rudarski prostor v javno korist, z grafičnim delom pa se mora prikazati območje, ki se naj bi razglasilo za rudarski prostor v javno korist.
(5) Ko so strokovne podlage izdelane, jih minister, pristojen za rudarstvo, javno razgrne kot osnutek z obvestilom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za rudarstvo. S tem obvestilom posebej seznani samoupravne lokalne skupnosti, na katerih območju se naj bi razglasil rudarski prostor v javno korist ter povabi k sodelovanju javnost.
(6) Zainteresirane osebe lahko v roku, ki ga določa obvestilo iz prejšnjega odstavka, posredujejo ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, pisne predloge, mnenja in pobude, ki se nanašajo na vprašanja nameravane razglasitve rudarskega prostora v javno korist.
(7) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, mora zainteresiranim osebam na njihovo zahtevo omogočiti vpogled v dokumente, na podlagi katerih je bil izdelan osnutek strokovnih podlag.
64. člen
(razglasitev rudarskega prostora v javno korist)
(1) Uredba o razglasitvi določenega območja za rudarski prostor se lahko izda za določen čas, ki se ga določi v odvisnosti od količine in vrste mineralne surovine, ki je v javnem interesu, njenega strateškega pomena za Republiko Slovenijo in pričakovanega začetka izkoriščanja, praviloma za obdobje desetih let, zaradi posebej utemeljenih razlogov pa lahko tudi za daljše obdobje, ki pa ne more biti daljše od tridesetih let.
(2) Uredba vlade o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist obsega:
1. identifikacijo mineralne surovine,
2. vrednote, ki utemeljujejo razglasitev rudarskega prostora v javno korist,
3. opis meje rudarskega prostora v javno korist z navedbo parcelnih številk in katastrske občine zemljišča tako natančno, da jo je mogoče prenesti v zemljiški kataster,
4. čas njene veljavnosti in
5. opis aktivnosti, ki se jih mora izvesti po njeni uveljavitvi z namenom čimprejšnjega začetka izkoriščanja mineralne surovine.
(3) Če se v postopku izdelave strokovnih podlag ugotovi, da bi rudarski prostor v javno korist predstavljal neskladnost z določenim dokumentom urejanja prostora, se mora z uredbo iz prejšnjega odstavka določiti tudi:
- izravnalne ukrepe, s katerimi se nadomesti ali omili zaradi rudarskega prostora onemogočena s prostorskim aktom opredeljena raba prostora in ki se jih mora izvesti pred začetkom izkoriščanja mineralne surovine,
- pogoje za izvedbo izravnalnih ukrepov, ki morajo biti izpolnjeni pred začetkom izkoriščanja mineralne surovine in
- nosilca izvedbe izravnalnih ukrepov.
(4) Uredba vlade o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, grafični del strokovnih podlag, na podlagi katerega se izda uredba, pa se objavi na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za rudarstvo, tako, da so dostopni javnosti.
65. člen
(posledice razglasitve rudarskega prostora v javno korist)
(1) Na podlagi uredbe vlade o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist se pravni status območja, ki ga opredeljuje uredba kot rudarski prostor v javno korist, zaznamuje v zemljiški knjigi kot zaznamba varovane mineralne surovine.
(2) Zahtevo za vpis zaznambe iz prejšnjega odstavka v zemljiško knjigo pošlje na pristojno sodišče minister, pristojen za rudarstvo, vpis pa se nato opravi po uradni dolžnosti.
(3) Republika Slovenija je predkupni upravičenec pri nakupu zemljišč, ki ležijo v območju rudarskega prostora v javno korist. Republika Slovenija je dolžna na zahtevo fizične ali pravne osebe, ki ima v lasti nepremičnino v območju rudarskega prostoru v javno korist, odkupiti nepremičnino, ki je zaradi omejitev in prepovedi ni več mogoče rabiti za dejavnost, kot se je rabila pred sprejetjem uredbe ali pa se lahko rabi le v neznatni meri.
(4) Lastnik lahko uveljavlja pravico iz prejšnjega odstavka v postopku, ki ga za odvzem lastninske pravice določajo predpisi, ki urejajo omejitve oziroma odvzem lastninske pravice v javno korist.
(5) Če se v območju rudarskega prostora v javno korist nahajajo stavbe in drugi objekti, je dopustno na njih izvajati dela, ki jih predpisi, ki urejajo graditev objektov, opredeljujejo kot redna in investicijska vzdrževalna ter vzdrževalna dela v javno korist, za katera ni potrebno gradbeno dovoljenje ter rekonstrukcije.
(6) V primeru nove gradnje, prizidave, nadzidave ali spremembe namembnosti objekta, ki se naj bi izvedla v območju rudarskega prostora v javno korist in za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za rudarstvo. Soglasje ministrstva, pristojnega za rudarstvo, je potrebno tudi pred začetkom gradnje objektov, za katera je s predpisi, ki urejajo graditev objektov, določeno, da se jih lahko gradi brez gradbenega dovoljenja.
(7) Za območja, ki jih določa uredba o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist, je mogoče sprejemati nove prostorske akte oziroma jih spreminjati in dopolnjevati samo, če se k sklepu o začetku njihove izdelave pridobi soglasje ministra, pristojnega za rudarstvo, s katerim se določijo tudi pogoji, ki se jih mora v postopku priprave prostorskega akta upoštevati.
66. člen
(prenehanja in spremembe rudarskega prostora v javno korist)
(1) Uredba o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist preneha, ko se za območje, ki ga opredeljuje takšen akt, pridobi rudarska pravica za izkoriščanje.
(2) Če se v času veljavnosti uredbe o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist ne začne z izkoriščanjem mineralnih surovin na območju, ki ga opredeljuje uredba, preneha veljati uredba najpozneje po preteku časa, določenega z njo.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko uredba o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist preneha pred potekom časa, določenega z njo, če se za območje, ki ga opredeljuje uredba, v soglasju z ministrstvo, pristojnim za rudarstvo, sprejme takšen prostorski akt, zaradi katerega bi bilo izkoriščanje mineralne surovine v takšnem delu trajno onemogočeno.
(4) Uredba o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist se lahko spremeni, če se za del območja, ki ga opredeljuje takšen akt, sprejme takšen prostorski akt, zaradi katerega bi bilo izkoriščanje mineralne surovine v takšnem delu trajno onemogočeno.
(5) V primeru, da se uredba o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist spremeni ali da takšen akt preneha zaradi sprejetja prostorskega akta, se šteje, da je akt o razglasitvi spremenjen oziroma da je prenehal veljati z dnem uveljavitve prostorskega akta, v primeru, da uredba o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist preneha zaradi pridobitve rudarske pravice za izkoriščanje, pa se šteje, da je takšen akt prenehal s sklenitvijo koncesijske pogodbe med ministrstvom, pristojnim za rudarstvo in nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje.
(6) Po uveljavitvi prostorskega akta iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena se vpis zaznambe varovane mineralne surovine v zemljiški knjigi spremeni oziroma izbriše na zahtevo organa, ki je sprejel takšen prostorski akt, v primeru obstoja nosilca rudarske pravice za izkoriščanje pa se izbris zaznambe opravi na zahtevo ministrstva, pristojnega za rudarstvo.
(7) Po prejetju zahteve iz prejšnjega odstavka pristojno sodišče vpisano zaznambo izbriše po uradni dolžnosti.
3. Možnosti omejitev ali odvzema lastninske pravice
67. člen
(izvedba omejitev in odvzema)
(1) Omejitev ali odvzem lastninske pravice na nepremičninah, ki ležijo v območju, ki je v skladu s tem zakonom razglašeno za rudarski prostor v javno korist, se izvede v korist Republike Slovenije kot razlastitvenega upravičenca.
(2) Lastninska ali druga stvarna pravica na zemljišču iz prejšnjega odstavka se lahko v korist razlastitvenega upravičenca tudi omeji z ustanovitvijo služnosti prehoda, prevoza ali rudniške gradnje, lahko pa se tudi začasno omeji v korist razlastitvenega upravičenca, če je to potrebno zaradi izkoriščanja mineralne surovine.
(3) Postopek omejitve oziroma odvzema lastninske pravice se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo omejitve oziroma odvzem lastninske pravice v javno korist.
68. člen
(razveljavitev odločbe o omejitvi lastninske pravice oziroma razlastitvi)
Če razlaščenec ugotovi, da se v dveh letih po pravnomočnosti odločbe o omejitvi lastninske pravice oziroma razlastitvi njegove nepremičnine ni začelo z izkoriščanjem mineralnih surovin, ima pravico od pristojnega razlastitvenega organa zahtevati razveljavitev odločbe o omejitvi lastninske pravice oziroma razlastitvi in vrnitev nepremičnin v stanju, kot so bile pred začetkom postopka.
VI. del – RUDARJENJE
1. Temeljne določbe
69. člen
(obveznosti pred začetkom izkoriščanja mineralnih surovin)
(1) Z izkoriščanjem mineralnih surovin se lahko začne šele po začetku veljavnosti koncesijske pogodbe.
(2) Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora petnajst dni pred začetkom rudarskih del prijaviti pristojni rudarski inšpekciji pričetek del ter v prijavi navesti številko in datum sklenitve koncesijske pogodbe, na podlagi katere je pridobil rudarsko pravico za izkoriščanje in o osebi, ki bo opravljala posle tehničnega vodje rudarskih del.
(3) Če nosilec rudarske pravice za izkoriščanje ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za izvajalca rudarskih del, mora pred začetkom izvajanja rudarskih del skleniti pisno pogodbo za izvajanje rudarskih del s pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za izvajalca rudarskih del.
(4) Z izkoriščanjem mineralnih surovin ter izvajanjem del, ki se po tem zakonu štejejo za zahtevna rudarska dela, se lahko začne samo na podlagi poprej izdelanega in revidiranega rudarskega projekta za izvedbo, ki ga mora pred začetkom del v obliki izjave, da se strinja z njegovimi tehničnimi rešitvami potrditi oseba, ki jo za to pooblasti nosilec rudarske pravice za izkoriščanje (potrjeni rudarski projekt).
(5) Oseba iz prejšnjega odstavka je lahko oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za tehnično vodenje rudarskih del.
70. člen
(tehnični vodja rudarskih del)
(1) Tehnični vodja rudarskih del, ki vodi izvajanje podzemnih rudarskih del, je lahko:
- oseba z univerzitetno izobrazbo, dvema letoma delovnih izkušenj s področja izvajanja rudarskih del in opravljenim strokovnim izpitom za tehničnega vodjo rudarskih del, ali
- oseba z visoko strokovno izobrazbo, tremi leti ustreznih delovnih izkušenj in opravljenim strokovnim izpitom za tehničnega vodjo rudarskih del, ali
- oseba z višjo strokovno izobrazbo, štirimi leti delovnih izkušenj s področja izvajanja rudarskih del in opravljenim strokovnim izpitom za tehničnega vodjo rudarskih del.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je lahko pri rudarskih delih z enostavnim delovnim procesom tehnični vodja, ki vodi izvajanje podzemnih rudarskih del, tudi oseba z višjo strokovno izobrazbo, petimi leti delovnih izkušenj s področja izvajanja rudarskih del in opravljenim strokovnim izpitom za tehničnega vodjo rudarskih del.
(3) Tehnični vodja rudarskih del, ki vodi izvajanje površinskih rudarskih del je lahko poleg osebe, ki izpolnjuje pogoje iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, tudi oseba s srednjo strokovno izobrazbo, desetimi leti delovnih izkušenj s področja izvajanja rudarskih del in opravljenim strokovnim izpitom za tehničnega vodjo rudarskih del.
(4) Vodja posameznih rudarskih del pri podzemnih in površinskih rudarskih delih je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka.
(5) Za vodenje površinskih rudarskih del zadostuje le ena oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za tehnično vodenje rudarskih del, za vodenje podzemnih rudarskih del pa mora biti za vsako odkopno polje oziroma revir zagotovljena po ena oseba, ki izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za tehnično vodenje rudarskih del, pri čemer pa mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje izmed njih določiti glavnega tehničnega vodjo rudarskih del.
(6) Tehnični vodja rudarskih del lahko vodi rudarska dela tudi na dveh ali več pridobivalnih prostorih, vendar samo pri površinskem izkoriščanju in če je zagotovljena njegova prisotnost na delovišču vsaj enkrat tedensko in pod pogojem, da opravljeno število njegovi ur ne presega s predpisi, s katerimi se urejajo delovna razmerja, maksimalno dovoljenega števila ur.
71. člen
(zahtevna rudarska dela)
(1) Zahtevna rudarska dela se razvrščajo na:
1. izvajanje zahtevnih temeljnih rudarskih del, kot so:
- odpiranje in pričetek pridobivanja mineralne surovine iz odkopnih polj, revirjev ali delov nahajališč,
- odpiranje in pričetek pridobivanja mineralnih surovin v varnostnih stebrih,
- uvajanje novih odkopnih metod pri izkoriščanju,
- vse vrste razstreljevalnih del,
- vrtanje vrtin globine 300 m in več,
- vsa dela, ki so v zvezi z vbrizgavanjem in shranjevanjem zemeljskih plinov v geološke strukture,
- dela, ki so v zvezi s kategoriziranjem rudniških prostorov glede na preteče nevarnosti,
- zapiranje rudnikov in odprava posledic izkoriščanja in
- rekonstrukcija rudniških prostorov po končanem izkoriščanju;
2. izvajanje zahtevnih drugih rudarskih del, kot so:
- gradnja objektov, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, štejejo za zahtevne objekte,
- gradnja objektov, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajočim sevanjem, štejejo za jedrski objekt,
- gradnja jaškov in ostalih objektov, ki povezujejo obzorja oziroma jamo s površino,
- gradnja glavnih skladišč razstrelilnih sredstev ter glavnih skladišč tekočih goriv in maziv,
- gradnja glavnih črpališč, vodnih vrat, jezov in baraž,
- montaža glavnih postrojev in naprav, ki imajo značaj trajnih objektov in so v neposredni tehnološki zvezi z izkoriščanjem in
- gradnja ostalih glavnih objektov in naprav, ki imajo značaj trajnih objektov in so v neposredni tehnološki zvezi z izkoriščanjem.
(2) Minister, pristojen za rudarstvo, podrobneje opredeli in razvrsti dela, objekte in postroje oziroma naprave iz prejšnjega odstavka, katerih izvedba se glede na nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za promet, sosednje objekte ali okolje šteje za zahtevna rudarska dela.
2. Pogoji za izvajanje rudarskih del
72. člen
(način izvajanja rudarskih del in predpisana dokumentacija)
(1) Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora pred začetkom izvajanja rudarskih del razpolagati z načrtom rudniškega prostora in ga predati izvajalcu rudarskih del ter imeti na delovišču rudarske projekte, na podlagi katerih izvaja rudarska dela in drugo dokumentacijo, predpisano s tem zakonom. Načrt rudniškega prostora mora biti, skladno z napredovanjem rudarskih del, dopolnjen najmanj enkrat letno.
(2) Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora ob izvajanju rudarskih del poskrbeti za geološko dokumentacijo, ki se izdeluje kot geološke raziskave za ugotavljanje geološke zgradbe, odkrivanje nahajališč, določanje zalog ali virov, ugotavljanje fizikalno-mehanskih in drugih geoloških parametrov kamnin, ugotavljanje geoloških pogojev za pridobivanje mineralnih surovin in izgradnjo površinskih in podzemskih objektov in ugotavljanje geoloških pogojev za vbrizgavanje in shranjevanje zemeljskih plinov.
(3) Za pravilno izvajanje rudarskih del in racionalno izkoriščanje mineralnih surovin ter zagotavljanje varnega dela in za preprečitev materialne škode, mora izvajalec rudarskih del na podlagi meritev izdelati rudarske načrte in karte, iz katerih je razvidno stanje rudarskih del, njihov medsebojni položaj, kakor tudi položaj glede na stara rudarska dela, objekte in vodotoke na površini (v nadaljnjem besedilu: načrti rudarskih merjenj). Načrte rudarskih merjenj lahko izdeluje oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega projektanta. Kopije načrtov rudarskih merjenj mora izvajalec rudarskih del dostaviti ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, na njegovo zahtevo.
(4) Znotraj rudniškega prostora lahko opravlja naloge s področja rudarskega merjenja, vodenja merske dokumentacije, izdelave rudarskih kart in načrtov samo oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za tehničnega vodjo rudarskih del in ima najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja rudarskih merjenj.
(5) Rudarska dela je treba izvajati tako, da z upoštevanjem zadnjega stanja rudarske tehnike, ki temelji na priznanih izsledkih znanosti, spoznanj in izkušenj s področja rudarstva, ob hkratnem upoštevanju razumnih stroškov, v največji možni meri izostanejo škodljivi vplivi na okolje.
(6) Rudarska dela v rudniških prostorih, koder obstoji nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za promet, sosednje objekte ali okolje, sme izvajalec rudarskih del začeti izvajati le na podlagi potrjenega rudarskega projekta za izvedbo takšnih rudarskih del.
(7) Pri izvajanju del iz prejšnjega odstavka mora izvajalec rudarskih del upoštevati predpise, ki urejajo tehnične normative v rudarstvu (v nadaljevanju: tehnični predpisi), predpise, ki urejajo zagotavljanje varnosti in zdravju pri delu ter varstvu okolja in druge predpise, če ni s tem zakonom in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, določeno drugače.
(8) Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, predložiti program izkoriščanja mineralnih surovin, izdelan v skladu s koncesijsko pogodbo ter najpozneje do konca januarja tekočega leta sporočiti letno načrtovan izkop mineralne surovine.
(9) Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora zagotoviti izdelavo dokumentacije o zalogah in virih mineralnih surovi, ki jih izkorišča.
(10) Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, ki sam izvaja rudarska dela, ali njegov izvajalec, mora spremljati in nadzorovati geološke in druge geofizikalne pojave, ravni hrupa in druge vplive na okolje, ki nastanejo zaradi izvajanja rudarskih del in zagotavljati monitoring o vplivih svoje dejavnosti na okolje in o njem voditi dokumentacijo o vplivih na okolje.
(11) Izvajalec rudarskih del mora vsak rudniški prostor ali delovišče, kjer se izvajajo rudarska dela, kategorizirati glede na obstoječe nevarnosti in določiti stopnje nevarnosti zaradi škodljivih pojavov plina, vode in drugih nevarnih lastnosti in na tej podlagi izdelati dokumentacijo v obliki revidiranega rudarskega projekta.
73. člen
(tehnični predpisi in zagotavljanje zdravega in varnega dela v rudarstvu)
(1) Minister, pristojen za rudarstvo, izda za izvajanje tehničnih in varstvenih ukrepov pri izvajanju rudarskih del naslednje tehnične predpise:
1. za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih in pod zemljo,
2. za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin z globinskim vrtanjem,
3. za električne naprave in instalacije v rudnikih s površinskim in podzemnim pridobivanjem mineralnih surovin,
4. za dela na površini in pod zemljo, ki so povezana z raziskovanjem in izkoriščanjem mineralnih surovin,
5. za dela pri bogatenju mineralnih surovin,
6. za dela pri skladiščenju in izrabi sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin v rudarstvu in
7. druge tehnične prepise in predpise o varnosti in zdravju pri delu v rudarstvu.
(2) Če se pri izvajanju rudarskih del iz prejšnjega odstavka pokažejo določene posebnosti, ki jih ne urejajo ali jih ne urejajo v celoti tehnični predpisi iz prejšnjega odstavka, se lahko takšne posebnosti uredijo s splošnim aktom izvajalca rudarskih del, ki pa ne sme biti v nasprotju s tehničnimi predpisi.
74. člen
(tehnično soglasje )
(1) Tehnično soglasje je pozitivna tehnična presoja o izpolnjevanju in uporabnosti postrojev za izvajanje rudarskih del in odkopnih metod.
(2) Tehnično soglasje se lahko izda za postroje za izvajanje rudarskih del in za odkopne metode, ki niso urejeno s tehničnim predpisom iz prejšnjega člena ali za katere odbor izvedencev rudarske stroke, ki ga imenuje minister, pristojen za rudarstvo, na podlagi strokovnih spoznanj meni, da zanje tehnični predpis v doglednem času še ne more biti izdan, lahko pa tudi za postroje za izvajanje rudarskih del in za odkopne metode, ki pomembno odstopajo od tehničnih predpisov.
(3) Na zahtevo proizvajalca, uvoznika ali projektanta postroja za izvajanje rudarskih del, ali odkopne metode in na predlog odbora izvedencev rudarske stroke izda tehnično soglasje minister, pristojen za rudarstvo.
(4) Minister, pristojen za rudarstvo, določi pogoje in postopek za izdajo tehničnega soglasja.
(5) Odbor izvedencev rudarske stroke opravlja naloge v skladu s poslovnikom, ki ga sprejme minister, pristojen za rudarstvo.
(6) Stroški izdaje tehničnega soglasja, ki nastanejo zaradi dela odbora izvedencev rudarske stroke, bremenijo vlagatelja zahteve.
(7) Za pravilno izvajanje izdanega rudarskega tehničnega soglasja je odgovoren tehnični vodja rudarskih del.
75. člen
(zagotavljanje nalog s področja varnosti in zdravja pri delu)
(1) Vsak izvajalec rudarskih del mora zagotoviti izvajanje in nadzorstvo nad izvajanjem tehničnih predpisov in predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu, v primeru rudarskih del, namenjenih izkoriščanju radioaktivnih oziroma jedrskih mineralnih surovin pa tudi s področja varstva pred ionizirajočimi sevanji.
(2) Izvajalec rudarskih del, ki izvaja podzemna rudarska dela, mora organizirati službo za varnost pri delu ter zagotoviti, da naloge zdravstvenih ukrepov v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu opravlja pooblaščeni zdravnik.
(3) Vodja službe za varnost in zdravje pri delu iz drugega odstavka tega člena je lahko le oseba z univerzitetno izobrazbo rudarske, geotehnološke ali vrsti podzemnih del ustrezne smeri, vodja službe za varnost pri delu pri podzemnem izkoriščanju mineralnih surovin pa je lahko le oseba z univerzitetno izobrazbo rudarske smeri. Vodja službe za varnost in zdravje pri delu mora izpolnjevati pogoje, določene s tem zakonom za tehničnega vodjo rudarskih del ter opravljen strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu, osebe, ki pri izvajanju rudarskih del iz tega odstavka opravljajo strokovne naloge s področja varnosti in zdravja pri delu, pa morajo izpolnjevati pogoje, ki se določijo s splošnim aktom izvajalca rudarskih del o varnosti in zdravju pri delu, sprejetim v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
(4) Strokovne naloge s področja varnosti in zdravja pri delu, ki se opravljajo pri površinskem izvajanju rudarskih del lahko poleg osebe, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom za tehničnega vodjo rudarskih del, opravlja tudi oseba, ki izpolnjuje pogoje po predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
(5) Vsak izvajalec rudarskih del mora pred pričetkom del izdelati in sprejeti splošni akt o varnosti in zdravju pri delu, s katerim ureja področje varnosti in zdravja pri delu, zlasti kar zadeva ocenjevanje tveganj za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar delavcev ter določitev načinov in ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in sprejeti splošni akt o varnosti in zdravju pri delu. Splošni akt o varnosti in zdravju pri delu mora izvajalec rudarskih del dopolnjevati ob vsaki spremembi ravni tveganja.
(6) Podrobnejšo vsebino in način izdelave splošnega akta o varnosti in zdravju pri delu iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za rudarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za varnost in zdravje pri delu in ministrom, pristojnim za varstvo pred ionizirajočimi sevanji.
76. člen
(reševalna služba, obveščanje in vodenje akcije reševanja)
(1) Izvajalec rudarskih del, ki izvaja podzemeljska rudarska dela ali dela v ognje in eksplozijsko nevarnih obratih ali dela, pri katerih lahko nastanejo strupeni plini, pare ali nevarnosti vdorov plina, vode in mulja, mora organizirati reševalno službo. Več izvajalcev rudarskih del lahko organizira skupno reševalno službo. Površinski kopi morajo organizirati reševalno službo v primeru, če je narava njihovega dela takšna, da ni mogoče uspešno izvajati reševanja s civilnimi reševalnimi službami.
(2) Vsak delavec mora takoj obvestiti nadrejenega o vsakem pojavu nevarnosti, še posebej o pojavih eksplozivnih, zadušljivih, strupenih plinov, vdorih vode, mulja, blata, hribinskih udarih in plazovih, nastalih previsih, nestabilnih brežinah, zatajenih razstrelnih sredstvih in o drugih nastalih nevarnostih, ki lahko ogrozijo zaposlene, objekte in naprave.
(3) O vseh nevarnih pojavih iz prejšnjega odstavka tega člena, mora odgovorna oseba izvajalca rudarskih del takoj obvestiti pristojno rudarsko inšpekcijo.
(4) V primeru pojava nevarnosti, in ko je ogrožena varnost zaposlenih, objektov in naprav pri izvajanju rudarskih del, vodi akcijo reševanja odgovorna oseba, določena s splošnim aktom izvajalca rudarskih del.
(5) Rudarska inšpekcija lahko odredi za vodenje akcije reševanja drugo odgovorno osebo ali prevzame vodenje akcije sam, če ugotovi, da vodenje akcije ni dovolj strokovno in učinkovito.
(6) Izvajanje opravil in način organiziranja in delovanja reševalne službe predpiše minister, pristojen za rudarstvo.
77. člen
(več izvajalcev rudarskih del)
(1) Kadar v istem rudniku izvajata delo dva ali več izvajalcev rudarskih del, mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje zagotoviti usklajevanje izvajanja vseh ukrepov, ki so povezani z varnostjo in zdravjem delavcev ter je odgovoren za varen potek vseh rudarskih del. Navedeno ne odvezuje posameznih izvajalcev odgovornosti za izvajanje vseh ukrepov, povezanih z varnostjo in zdravjem njihovih delavcev.
(2) Za varno izvajanje del sklenejo v primeru iz prejšnjega odstavka nosilec rudarske pravice za izkoriščanje in izvajalci rudarskih del pisni sporazum, v katerem določijo skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
78. člen
(tehnično vodenje in nadzor)
(1) Tehnični vodja rudarskih del mora pri izvajanju rudarskih del zagotavljati tehnično vodenje del po rudarski tehnični dokumentaciji in tehničnih predpisih ter predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, pri gradnjah rudniških objektov, montaži postrojev ter rudarskih delih, ki se izvajajo na podlagi gradbene tehnične dokumentacije, pa mora poleg tehničnega vodenja zagotavljati tudi nadzor po predpisih, ki urejajo graditev objektov.
(2) Pri površinskem izvajanju rudarskih del se zagotavlja tehnično vodenje tako, da daje tehnični vodja rudarskih del sprotna navodila vodjem posameznih rudarskih del in nadzoruje njihovo delo, pri podzemnem izvajanju rudarskih del pa se tehnično vodenje zagotavlja tako, da glavni tehnični vodja rudarskih del koordinira delo tehničnih vodij rudarskih del in jim daje po potrebi tudi ustrezna navodila in nadzoruje njihovo vodenje rudarskih del, posamezni tehnični vodje rudarskih del pa dajejo na tej podlagi sprotna navodila vodjem posameznih rudarskih del in nadzorujejo njihovo delo. Glede na obseg in zahtevnost del, ki so načrtovana v rudarskem projektu, lahko tehnični vodja rudarskih del v soglasju z izvajalcem rudarskih del zagotovi tudi tehnično vodenje posameznih del z imenovanjem drugih pooblaščenih oseb, ki izpolnjujejo pogoje za vodjo posameznih rudarskih del.
(3) Tehnični vodja rudarskih del mora pri vodenju ali nadziranju zagotoviti, da se delovne priprave in naprave uporabljajo in vzdržujejo v skladu s predpisi.
(4) Izvajalec rudarskih del mora omogočiti projektantski nadzor nad izvajanjem rudarskih del po potrjenem rudarskem projektu za izvedbo v skladu z režimom projektantskega nadzora, ki ga je v projektu predpisal odgovorni rudarski projektant. Projektantski nadzor lahko izvaja oseba, ki v skladu s tem zakonom izpolnjuje pogoje za odgovornega rudarskega projektanta
(5) Tehnično vodenje in izvajanje nadzora po tem členu mora biti določeno v splošnem aktu izvajalca rudarskih del o varnosti in zdravju pri delu, sprejetim v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo in zdravje pri delu.
79. člen
(knjiga rudarskega nadzora)
Vsak tehnični vodja rudarskih del mora voditi knjigo rudarskega nadzora. V knjigo rudarskega nadzora se vnašajo:
1. ukrepi rudarskega inšpektorja, izdani na kraju samem,
2. odločbe, ki jih izdaja rudarski inšpektor,
3. ukrepi pooblaščenih oseb izvajalca rudarskih del, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu in
4. službeni nalogi pooblaščenih oseb izvajalca rudarskih del.
80. člen
(pooblastila tehničnega vodenja in nadzora)
(1) Tehnično vodenje in nadzor iz prejšnjega člena zajema vsa pooblastila, ki so določena s tehničnimi predpisi in predpisi o varnosti in zdravju pri delu in jih odgovorna oseba izvajalca rudarskih del uporablja za tehnično pravilno in varno izvajanje del po potrjenih rudarskih projektih za izvedbo znotraj rudniškega prostora. Tehnično nadzorstvo znotraj rudniškega prostora in pri izvajanju drugih rudarskih del pa zajema le pooblastila za tehnično pravilno izvajanje del po potrjenih rudarskih projektih za izvedbo.
(2) Pred začetkom izvajanja posameznih del mora vodja takšnih del opraviti pregled potrjenega projekta za izvedbo rudarskih del in opozoriti glavnega tehničnega vodjo rudarskih del na morebitne ugotovljene pomanjkljivosti ter predlagati njihovo odpravo.
(3) Če vodja del ob izvajanju rudarskih del na podlagi potrjenega rudarskega projekta za izvedbo ugotovi, da obstoje v njem takšne napake, zaradi katerih bi lahko bila ogrožena varnost, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti ali okolje, mora o tem brez odlašanja seznaniti glavnega tehničnega vodjo rudarskih del in do dokončne njegove odločitev ustaviti dela.
81. člen
(odmik od potrjenega rudarskega projekta za izvedbo)
(1) Če vodja posameznih rudarskih del ob izvajanju teh del ugotovi, da zaradi geoloških ali tehnoloških razmer, drugačne lege mineralne surovine, kot je bila predvidevana ob izdelavi rudarskega projekta za izvedbo in drugih razlogov, kot so nepredviden obstoj ali vdor vode, plina in zemljin, slabša nosilnost geoloških struktur od predvidevane, najdba druge vrste mineralne surovine in podobno, potrjeni rudarski projekt za izvedbo ne zadošča oziroma da na njegovi podlagi ne bo mogoče izvesti načrtovanih rudarskih del, se lahko v soglasju z glavnim tehničnim vodjem rudarskih in projektantom, ki je izdelal takšen projekt, posamezni tehnični načrti ustrezno spremenijo ali dopolnijo, vendar samo, če se zaradi takšnega odmika od rudarskega projekta za izvedbo ne poslabšajo pogoji iz varstva pri delu.
(2) Tehnične načrte iz prejšnjega odstavka lahko izdela tehnični vodja rudarskih del ali po njegovem naročilu vodja posameznih rudarskih del sam, če s tem soglaša projektant.
(3) Z izvajanjem del na podlagi odmika rudarskega projekta za izvedbo se lahko začne po pridobljenem pisnem soglasju službe za varnost pri delu in projektanta, ki ga je izdelal, lahko pa tudi drugega projektanta, če projektant, ki ga je izdelal, ne obstoji več. V soglasju se ugotovi, da se niso poslabšali pogoji varstva pri delu, ki so določeni v rudarskem projektu za izvedbo. Če se takšno soglasje ne pridobi, se mora pred nadaljevanjem del izdelati nov rudarski projekt za izvedbo in ga pred začetkom del revidirati in v primeru zahtevnih rudarskih del tudi potrditi v skladu s četrtim odstavkom 69. člena tega zakona.
(4) Za izkoriščanje nafte, zemeljskih plinov ter mineralnih, termalnih in radioaktivnih voda sme izvajalec rudarskih del, zaradi geoloških razmer in oblike terena, brez soglasja rudarskega projektanta spremeniti mesta vrtin, ki so predvidena v potrjenem rudarskem projektu za izvedbo, če se s tem ne posega izven odobrenega pridobivalnega prostora in se ne poslabšajo pogoji iz varstva pri delu.
82. člen
(začasna ustavitev)
(1) Začasno ustavitev izvajanja rudarskih del pri izkoriščanju mineralnih surovin zaradi nepričakovanih geoloških, rudarskih ali gospodarskih vzrokov, mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje prijaviti pristojni rudarski inšpekciji najpozneje v 24 urah po ustavitvi del, v primeru nevarnega pojava pa takoj.
(2) Začasno pričakovano ustavitev del mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje prijaviti pristojni rudarski inšpekciji najmanj osem dni pred ustavitvijo del. V tem roku mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje prijaviti pristojni rudarski inšpekciji tudi ponovni pričetek del.
(3) Če je ustavitev del iz prvega odstavka tega člena pričakovana za več kot trideset dni, je potrebno opraviti meritve stanja in dopolniti rudarske načrte, napraviti zapisnik o vzrokih za ustavitev del ter o nevarnostih, ki utegnejo nastati pri ponovnem pričetku del.
(4) Vsako začasno ustavitev izvajanja rudarskih del, ki niso zajeta v prvem odstavku tega člena, mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje prijaviti pristojni rudarski inšpekciji najpozneje v 24 urah po ustavitvi del, v primeru nevarnega pojava pa takoj.
(5) Med začasno ustavitvijo del mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje poskrbeti za redno vzdrževanje vseh rudniških prostorov in rudniških gradenj, kakor tudi drugih podzemnih prostorov in objektov, ki niso v povezavi z izkoriščanjem mineralnih surovin tako, da je v njih možno gibanje brez nevarnosti za življenje in zdravje ljudi in da se prepreči nastanek škode.
83. člen
(obveznost poročanja in poslovna skrivnost)
(1) Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje za izkoriščanje mora klasificirati in kategorizirati zaloge in vire mineralnih surovin ter voditi evidenco in hraniti podatke o zalogah in virih mineralnih surovin ter o stanju klasificiranih in kategoriziranih zalog najmanj enkrat letno poročati ministrstvu, pristojnem za rudarstvo.
(2) Vsebino in obliko poročil, vsebino elaborata o zalogah in virih ter rokih za njegovo obnovo in predložitev ter način vodenja evidence, hranjenja podatkov, klasificiranja in kategoriziranja zalog in virov, vsebino elaborata o zalogah in virih mineralnih surovin, postopek za potrditev elaborata o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov mineralne surovine ter stanju shranjenih zemeljskih plinov, način poročanja ter o bilanci teh rezerv oziroma shranjenih zemeljskih plinov predpiše minister, pristojen za rudarstvo.
(3) S poročili oziroma elaborati iz prvega odstavka tega člena, kakor tudi z drugo rudarsko dokumentacijo nosilca rudarske pravice za izkoriščanje mora ministrstvo, pristojno za rudarstvo, in vse osebe, ki imajo dostop do navedenih listin, ravnati na način, ki zagotavlja poslovno skrivnost, ves čas trajanja rudarske pravice za izkoriščanje.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se v primeru naravne ali druge nesreče na območju opuščenega rudniškega prostora lahko uporabijo podatki iz poročil oziroma elaboratov iz prejšnjega člena pred potekom roka, če se takšni podatki oziroma elaborati uporabijo za namen odprave posledic naravne oziroma druge nesreče.
3. Možnost gradnje dodatne rudarske infrastrukture
84. člen
(pogoji za gradnjo dodatne rudarske infrastrukture)
(1) Če po začetku izkoriščanja nosilec rudarske pravice za izkoriščanje ugotovi, da na pristopnem zemljišču, ki vodi do pridobivalnega prostora, ni mogoče urediti vseh priključkov od pridobivalnega prostora na javna distribucijska omrežja in je zaradi tega prekomerno otežena dostava mineralnih surovin na trg, lahko na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, izven območja rudniškega prostora v lastni režiji zgradi dodatno rudarsko infrastrukturo.
(2) Za dodatno rudarsko infrastrukturo se šteje:
1. ustrezna cesta ali tovorna železnica (v nadaljnjem besedilu: rudarska priključna prometnica),
2. ustrezna tovorna žičnica, transportni trak ali druga ustrezna naprava, namenjena transportu trdnih mineralnih surovin (v nadaljnjem besedilu: rudarska transportna naprava) in
3. ustrezen cevovod, namenjen transportu nafte oziroma zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: rudarski infrastrukturni vod).
(3) Pred začetkom gradnje dodatne rudarske infrastrukture se mora v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga izda upravni organ, pristojen za gradbene zadeve.
85. člen
(zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo dodatne rudarske infrastrukture)
(1) Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo dodatne rudarske infrastrukture vloži pri upravnem organu, pristojnim za gradbene zadeve, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje. V njej mora navesti podatke o parcelnih številkah in katastrski občini zemljišč, na katerih je predvidena dodatna rudarska infrastruktura.
(2) Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo dodatne rudarske infrastrukture mora biti priloženo:
1. dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelanega v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in
2. potrdilo ministrstva, pristojnega za rudarstvo, da je nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje brez dodatne rudarske infrastrukture prekomerno otežena dostava mineralnih surovin na trg (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o nujnosti dodatne rudarske infrastrukture).
(3) Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti tudi:
1. dokazilo o pravici graditi, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo in
2. potrdilo pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti, na območju katere se naj bi gradila dodatna rudarska infrastruktura, iz katerega izhaja, da takšna gradnja ne bo onemogočalo izvedbo in uporabo s prostorskimi akti določenih prostorskih ureditev, če nameravana gradnja ni izrecno omogočena z ustreznim prostorskim aktom (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o skladnosti dodatne rudarske infrastrukture s prostorskimi akti).
86. člen
(potrdilo o nujnosti dodatne rudarske infrastrukture)
(1) Zahtevo za izdajo potrdila o nujnosti dodatne rudarske infrastrukture vloži nosilec rudarske pravice za izkoriščanje pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo. V njej mora utemeljiti razloge, ki mu otežujejo dostavo mineralnih surovin na trg in zaradi katerih ocenjuje, da se mora izven območja rudniškega prostora zgraditi določena dodatna rudarska infrastruktura.
(2) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, izda potrdilo o nujnosti dodatne rudarske infrastrukture ali zavrne njegovo izdajo s sklepom, ki ga nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje vroči osebno.
(3) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba na vlado in sicer v osmih dneh po njegovi vročitvi.
(4) Z dnem pravnomočnosti potrdila iz drugega odstavka tega člena se dodatna rudarska infrastruktura šteje za objekt gospodarske javne infrastrukture.
(5) Potrdilo o nujnosti dodatne rudarske infrastrukture velja dve leti po pravnomočnosti sklepa iz drugega odstavka tega člena.
(6) Veljavnost potrdila o nujnosti dodatne rudarske infrastrukture se lahko podaljša za eno leto, če zaprosi nosilec rudarske pravice za izkoriščanje za njegovo podaljšanje pred iztekom roka njegove veljavnosti.
(7) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, podaljša veljavnost potrdila o nujnosti dodatne rudarske infrastrukture, če ugotovi, da nosilec rudarske pravice za izkoriščanje ni mogel pridobiti gradbenega dovoljenja za njeno gradnjo iz razlogov, na katere ni mogel vplivati.
87. člen
(potrdilo o skladnosti dodatne rudarske infrastrukture s prostorskimi akti)
(1) Zahtevo za izdajo potrdila o skladnosti dodatne rudarske infrastrukture s prostorskimi akti vloži nosilec rudarske pravice za izkoriščanje pri pristojnem organu samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju se naj bi zgradila določena dodatna rudarska infrastruktura.
(2) Zahtevi za izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka se mora priložiti idejna zasnova nameravane dodatne rudarske infrastrukture, izdelana v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov oziroma predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in veljavno potrdilo o nujnosti dodatne rudarske infrastrukture.
(3) Pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti izda potrdilo o skladnosti dodatne rudarske infrastrukture s prostorskimi akti ali zavrne njegovo izdajo s sklepom, ki ga nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje vroči osebno.
(4) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba na vlado in sicer v osmih dneh po njegovi vročitvi.
(5) Potrdilo o skladnosti dodatne rudarske infrastrukture s prostorskimi akti velja dve leti po pravnomočnosti sklepa iz četrtega odstavka tega člena in ga ni mogoče podaljšati. V tem času mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje vložiti zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja.
88. člen
(postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo dodatne rudarske infrastrukture)
(1) Gradbeno dovoljenje za gradnjo dodatne rudarske infrastrukture se izda v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ni s tem členom določeno drugače.
(2) Ne glede na predpise, ki urejajo graditev objektov, se v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo dodatne rudarske infrastrukture šteje, da je projekt iz 1. točke drugega odstavka 85. člena tega zakona izdelan v skladu s prostorskim aktom, če sta zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložena veljavno potrdilo o nujnosti dodatne rudarske infrastrukture in veljavno potrdilo o skladnosti dodatne rudarske infrastrukture s prostorskimi akti.
89. člen
(obveznost priprave in sprejemanja prostorskega akta)
Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, ki pridobi potrdilo o nujnosti dodatne rudarske infrastrukture, ne more pa v primeru, ko nameravana gradnja dodatne rudarske infrastrukture ni izrecno omogočena z ustreznim prostorskim aktom, pridobiti tudi potrdila o skladnosti dodatne rudarske infrastrukture s prostorskimi akt, ima pravico, da pri pristojnem organu samoupravne lokalne skupnosti, ki je zavrnila izdajo takega potrdila, vloži zahtevo za izdelavo in sprejem prostorskega akta za gradnjo dodatne rudarske infrastrukture.
4. Posebnosti pri izkoriščanju
90. člen
(odgovornost lastnika zemljišča)
Če lastnik zemljišča ugotovi, da se na njegovem zemljišču izvajajo rudarska dela z namenom izkoriščanja mineralnih surovin, za katera ni dal izvajalcu rudarskih del nobenih soglasij za uvedbo postopka za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje, mora o tem nemudoma obvestiti pristojno rudarsko inšpekcijo.
91. člen
(izjeme in posebnosti pri rekonstrukcijah oziroma obnovah gradbenih objektov)
(1) Minister, pristojen za rudarstvo, lahko na predlog investitorja, ki namerava obstoječi gradbeni objekt rekonstruirati oziroma na njem izvesti vzdrževalna dela v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, odloči, da se za takšna dela v določenem površinskem kopu enkratno odvzame naravni kamen do 1.000 m3.
(2) Odločitev iz prejšnjega odstavka sprejme minister, pristojen za rudarstvo, s sklepom, zoper katerega ni pritožbe in ga vroči investitorju.
(3) Za količino naravnega kamna, odvzetega na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje v površinskem kopu ne plača rudarske koncesnine, stroški, ki nastanejo pri njegovem odvzemu, pa bremenijo investitorja.
92. člen
(pridobitev mineralne surovine ob izvajanju gradbenih del)
(1) Če se ob izvajanju gradbenih del na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega po predpisih, ki urejajo graditev objektov, predvideva pridobitev nekovinske mineralne surovine, se ta surovina uporabi v okviru gradnje, pod pogoji določenimi v gradbenem dovoljenju, način uporabe takšne mineralne surovine pa mora biti določen v njegovem izreku.
(2) Če se nekovinska mineralna surovina, pridobljena v okviru gradbenih del iz prejšnjega odstavka ne porabi v okviru gradnje, veljajo za investitorja teh del glede plačila za pridobljeno enoto mineralne surovine določbe tega zakona in predpisov, ki urejajo način določanja plačila rudarske koncesnine.
93. člen
(graditev in drugi posegi v območjih rudniških prostorov)
(1) V območju rudniškega prostora oziroma preko njega se smejo graditi javne ceste, železniške proge, prekopi ter druge prometne poti, električni vodi visoke napetosti, vodovodi, naftovodi in plinovodi ter drugi objekti in naprave, ki niso namenjene izvajanju rudarskih del, vendar samo, če se zagotovijo varnostni ukrepi in določijo varnostni stebri, s katerimi ne bo ogroženo življenje in premoženje.
(2) V delu pridobivalnega prostora se lahko pod pogoji iz prejšnjega odstavka in v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, izjemoma dopusti tudi izvajanje dejavnosti, ki niso namenjene izvajanju rudarskih del, kot so obdelava (predelava in odstranjevanje) odpadkov, preizkušanje določene vrste terenskih in drugih vozil, alpinizem oziroma plezalne in druge podobne športne vaje, strelišča in druge podobne aktivnosti.
(3) Preden se izdela investicijski program za objekte iz prvega odstavka tega člena oziroma se sprejme odločitev za izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka, mora investitor oziroma nosilec dejavnosti zahtevati od nosilca rudarske pravice za izkoriščanje mnenje o tem, katera smer in lega teh objektov oziroma površin, na katerih se naj bi izvajale dejavnosti, v območju rudniškega prostora bi bila najprimernejša.
(4) Pred začetkom gradnje objektov iz prvega odstavka tega člena ali izvajanja dejavnosti iz drugega odstavka tega člena v območju rudniškega prostora oziroma preko njega morata investitor gradnje oziroma nosilec dejavnosti in nosilec rudarske pravice za izkoriščanje skleniti pisni dogovor o razmejitvi odgovornosti.
(5) Za del območja rudniškega prostora se lahko pod pogoji iz prvega odstavka tega člena izdela in sprejme tudi prostorski akt, namenjen gradnji objektov, vendar samo, če se k sklepu o njegovi pripravi in pred sprejetjem takšnega akta pridobi soglasje nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.
(6) Za gradnjo objektov iz prvega odstavka tega člena, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov potrebno gradbeno dovoljenje, in se nahajajo v mejah rudniškega prostora, je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje nosilca rudarske pravice za izkoriščanje. Gradnje enostavnega objekta, za katerega ni predpisano gradbeno dovoljenje in opravljanje dejavnosti iz drugega odstavka tega člena v območju rudniškega prostora tudi ni dovoljeno začeti brez predhodne pridobitve soglasja nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.
(7) Če se za del območja rudniškega prostora sprejme državni prostorski načrt ali občinski podrobni prostorski načrt s pridobljenim soglasjem nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, se za gradnje objektov iz prvega odstavka tega člena in opravljanje dejavnosti iz drugega odstavka tega člena v takšnem delu rudniškega prostora ne uporabljajo določbe prejšnjega odstavka.
5. Pogoji za začetek uporabe
94. člen
(pogoji za začetek uporabe izvedenih zahtevnih rudarskih del)
(1) Po zaključku izvedbe rudarskih del, ki se v skladu s tem zakonom štejejo za rudniške gradnje ter pred začetkom njihove uporabe, mora izvajalec rudarskih del opraviti interni strokovno tehnični pregled, s katerim se ugotovi, ali so dela izvedena v skladu s predpisi in tehničnimi pravili in standardi.
(2) Strokovno tehnični pregled se izvede po postopku in na način, določenim s splošnim aktom izvajalca rudarskih del.
(3) O strokovno tehničnem pregledu se izdela zapisnik, katerega priloga so listine, ki dokazujejo, da so bila dela izvedena v skladu s predpisi in tehničnimi pravili in standardi.
(4) Na podlagi zapisnika iz prejšnjega odstavka tehnični vodja ali glavni tehnični vodja rudarskih del dovoli začetek uporabe izvedenih rudarskih del, v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti pa zahteva, da se takšne pomanjkljivost pred začetkom uporabe odpravijo.
(5) Izvajalec rudarskih del mora o opravljenih strokovno tehničnih pregledih in vzdrževanju zgrajenih rudarskih objektov, montiranih rudarskih postrojev in obratovanju rudarske infrastrukture voditi evidenco. Evidenca se vodi na način, določen s splošnim aktom izvajalca rudarskih del.
6. Pogoji za zapustitev rudnika
95. člen
(popolna in trajna opustitev izvajanja rudarskih del)
(1) V primeru, da se nosilec rudarske pravice za izkoriščanje iz katerega koli razloga odloči popolno in trajno opustiti izvajanje rudarskih del, mora pri tem upoštevati določbe koncesijske pogodbe, na podlagi katere je postal nosilec rudarske pravice za izkoriščanje.
(2) Popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del iz prejšnjega odstavka mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje prijaviti pristojni rudarski inšpekciji najmanj petnajst dni pred ustavitvijo del in pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, hkrati vložiti vlogo za izdajo dovoljenja za opustitev rudarskih del.
(3) Po prejemu vloge iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za rudarstvo preveri ali so obveznosti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje v zvezi s plačevanjem rudarskih koncesnin in rezerviranih sredstev za sanacijo poravnane.
(4) Če po preveritvi iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za rudarstvo ugotovi, da ni zadržkov za uvedbo postopka izdaje dovoljenja za opustitev izvajanja rudarskih del, s sklepom, zoper katerega ni pritožbe, imenuje komisijo za tehnični pregled in določi datum tehničnega pregleda, v nasprotnem primeru pa vlogo zavrne.
(5) Komisija iz prejšnjega odstavka šteje najmanj štiri člane in je sestavljena iz predstavnikov ministrstva, pristojnega za rudarstvo, ministrstva, pristojnega za prostorsko načrtovanje na lokalnem nivoju, ministrstva, pristojnega za varstvo okolja in pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju so se izvajala rudarska dela. Če je zaradi tehnične ali druge specifičnosti potrebno, se lahko v komisijo imenujejo še eden ali več oseb, ki so strokovnjaki s področja rudarstva, varstva okolja, varstva voda in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(6) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo pošlje vabilo na tehnični pregled nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje in članom komisije. Komisijo za tehnični pregled vodi in usmerja njeno delo član komisije, ki je predstavnik ministrstva, pristojnega za rudarstvo.
(7) Komisijo za tehnični pregled je pristojna, da na kraju samem preveri razloge za opustitev rudarskih del, ugotovi zaloge ali vire mineralnih surovin in ugotovi ali so izpolnjeni pogoji za opustitev del. Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora komisiji predložiti rudarsko tehnično dokumentacijo, na osnovi katere je izvajal rudarska dela in sprejel odločitev za prenehanje izkoriščanja mineralnih surovin.
(8) Po opravljenem pregledu komisija izdela zapisnik s predlogi nadaljnjih ukrepov in ga pošlje ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo.
96. člen
(dovoljenje za opustitev rudarskih del)
(1) Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, na podlagi zapisnika iz osmega odstavka prejšnjega člena ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za opustitev rudarskih del, izda dovoljenje za opustitev rudarskih del, v nasprotnem primeru pa izdajo dovoljenja zavrne.
(2) Izrek dovoljenja opustitev rudarskih del mora poleg sestavin za pisno odločbo po predpisih, ki urejajo splošni upravni postopek, vsebovati tudi:
- navedbo parcelnih številk in katastrske občine za zemljiške parcele rudniškega prostora, na katerem se dovoli opustitev rudarskih del,
- opis in vrsta rudniških gradenj, ki jih prevzema samoupravna lokalna skupnost v svoj prostorski akt, z navedbo parcelnih številk in katastrske občine zemljišč, na katerih stojijo in
- opis vrste in obsega sanacijskih rudarskih del, ki jih je treba izvesti, da se odpravijo posledice, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del in izvede dokončna sanacija okolja (v nadaljnjem besedilu: zapiralna dela).
97. člen
(vročitev dovoljenja za opustitev rudarskih del in pravna sredstva)
(1) Odločba, izdana v postopku izdaje dovoljenja za opustitev rudarskih del, se nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje vroči osebno ter pošlje v vednost pristojni rudarski inšpekciji in samoupravni lokalni skupnosti, na katere območju leži rudnik.
(2) Če se nosilec rudarske za izkoriščanje e po vročitvi odločbe odpove pravici do sprožitve upravnega spora, postane odločba pravnomočna z dnem, ko to nosilec rudarske pravice za izkoriščanje izjavi pisno ali ustno na zapisnik.
98. člen
(odločba o prenehanju pravic in obveznosti)
(1) Po pravnomočnosti dovoljenja za opustitev rudarskih del mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje začeti z zapiralnimi deli oziroma izvesti dokončno sanacijo okolja in odpraviti posledice, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del, na območjih, kjer posledic ni mogoče v celoti sanirati oziroma odpraviti, pa izvesti ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali ter možni povzročitelji onesnaževanja okolja oziroma predvidljive škode na objektih in okolju. Zapiralna dela se lahko izvajajo samo na podlagi potrjenega projekta za izvedbo sanacije okolja.
(2) Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje lahko šele po dokončanih zapiralnih delih oziroma po izvedeni dokončni sanaciji okolja pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, vloži zahtevo za izdajo odločbe o prenehanju pravic in obveznosti rudarske pravice za izkoriščanje. Tej zahtevi se mora priložiti:
1. revidirani rudarski projekt izvedene sanacije,
2. geodetski načrt novega stanja zemljišča po končani sanaciji in
3. druge podatke in dokazila, če jih določa dovoljenje za opustitev rudarskih del.
(3) Po prejemu zahteve iz prejšnjega odstavka s priloženo dokumentacijo in predpisanimi dokazili ministrstvo, pristojno za rudarstvo, določi datum tehničnega pregleda, na katerem komisija iz petega odstavka 95. člena tega zakona ugotovi, ali je sanacija okolja izvršena oziroma ali izvedeni ukrepi iz prvega odstavka tega člena zadoščajo.
(4) Če se na tehničnem pregledu ugotovi, da določene rudniške gradnje niso odstranjene, se lahko takšne gradnje ohranijo, če nosilec rudarske pravice za izkoriščanje predloži pisno stališče pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti, da samoupravna lokalna skupnost obstoju takšnih gradenj ne nasprotuje in jih bo prevzela v svoj prostorski akt.
(5) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi v primeru, če se namerava v obstoječih podzemnih prostorih opravljati dejavnost, ki ni povezana z rudarstvom oziroma naj bi bili namenjeni obiskovalcem, kot so podzemni muzej, gostinski obrat, prireditvena dvorana, prostor za opravljanje verskih obredov, spominski prostor in podobno ter v primeru dodatne rudarske infrastrukture in v primeru zgrajene dodatne rudarske infrastrukture.
(6) Če komisija pri tehničnem pregledu ugotovi pomanjkljivosti, v zapisniku opozori nanje nosilca rudarske pravice za izkoriščanje in določi rok, v katerem jih mora odpraviti.
(7) Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora upravni organ iz drugega odstavka tega člena do poteka roka iz prejšnjega odstavka obvestiti, ali je pomanjkljivosti odpravil in mu o tem predložiti dokazila. Po prejemu obvestila se lahko opravi ponovni tehnični pregled, ki ga lahko opravi tudi posamezen član komisije, pri čemer pregleda le tista dela, ki jih je bilo treba popraviti ali opraviti naknadno in o tem upravnemu organu predloži ustrezno pisno izjavo.
(8) Po opravljenem tehničnem pregledu ministrstvo, pristojno za rudarstvo, izda odločbo o prenehanju pravic in obveznosti, ali zavrne izdajo odločbe o prenehanju pravic in obveznosti, če ugotovi, da ima izvedena sanacija okolja takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih predstavlja nevarnost za zdravje ali življenje ljudi, promet, sosedne objekte ali okolje, pri čemer pa pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti.
99. člen
(vročitev odločbe o prenehanju pravic in obveznosti in pravna sredstva)
(1) Odločba, izdana v postopku za prenehanje pravic in obveznosti se nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje vroči osebno ter pošlje v vednost pristojni rudarski inšpekciji in samoupravni lokalni skupnosti, na katere območju leži rudnik.
(2) Če se nosilec rudarske pravice za izkoriščanje po vročitvi odločbe odpove pravici do sprožitve upravnega spora, postane odločba pravnomočna z dnem, ko to nosilec rudarske pravice za izkoriščanje izjavi pisno ali ustno na zapisnik.
100. člen
(prenehanje pravic in obveznosti in posledice prenehanja)
(1) Pravice in obveznosti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje prenehajo s pravnomočno odločbo o prenehanju pravic in obveznosti.
(2) Odločba iz prejšnjega odstavka je pogoj za izbris nosilca rudarske pravice za izkoriščanje iz rudarskega registra, ki ga izvede ministrstvo, pristojno za rudarstvo, po uradni dolžnosti.
(3) Pred izvedbo izbrisa iz prejšnjega odstavka mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje rudarske načrte, merske knjige in drugo dokumentacijo o stanju rudarskih del, ki se nanašajo na izkoriščanje, izročiti Geološkemu zavodu Slovenije, da iz njih pridobi podatke, ki jih potrebuje za izdelavo državne geološke karte in da izmed njih izbere gradivo, ki se ga mora v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo, hraniti trajno.
(4) Z dnem izbrisa nosilca rudarske pravice za izkoriščanje iz rudarskega registra se šteje, da je rudnik, v katerem so se pred izbrisom izvajala rudarska dela, zaprt.
(5) Po izbrisu nosilca rudarske pravice za izkoriščanje iz rudarskega registra preneha pristojnost rudarskega inšpektorja za opravljanje inšpekcijskega nadzora na območju, na katerem leži zaprt rudnik.
VII. del – RUDARSKA TEHNIČNA DOKUMENTACIJA
1. Temeljne določbe
101. člen
(pogoji pri izdelavi rudarske tehnične dokumentacije)
(1) Rudarska tehnična dokumentacija mora biti izdelana tako, da se upoštevajo:
1. določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdani tehnični predpisi in predpisi o varnosti in zdravju pri delu v rudarstvu ter zahteve, določene s koncesijsko pogodbo, pogoji iz izdanih soglasij pristojnih organov in organizacij ter drugi predpisi, ki se uporabljajo na področju raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin,
2. predpisi o varnosti in zdravju pri delu in o varstvu okolja ter o varstvu pred požari, kolikor s predpisi iz prejšnje točke ni drugače določeno,
3. sodobni dosežki in sodobne metode rudarske, geološke, geomehanske in geotehnološke znanosti in tehnike.
(2) Pri izdelovanju rudarskih projektov se mora poleg določb iz prejšnjega odstavka upoštevati tudi:
- določbe prostorskega akta, namenjenega rudarstvu ali akta o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist, če je izdan,
- pogoje investicijskega programa, kadar je ta predpisan ali projektne naloge nosilca rudarske pravice za raziskovanje oziroma nosilca rudarske pravice za izkoriščanje,
- projektne pogoje pristojnih soglasodajalcev,
- standarde, ki veljajo za posamezne vrste rudnikov ter izvajanja rudarskih del,
- ukrepe za varstvo zdravja, varstvo ljudi in premoženja, varnost in zdravje pri delu, varstvo pred požarom in varstvo okolja, varstvo pred ionizirajočimi sevanji in ukrepe za minimalno porabo energije,
- smotrne tehnične rešitve, skladne z dosežki znanosti, tehnologije in ekonomičnosti in zadnjim stanjem rudarske tehnike,
- realne stroške materiala in storitev, namenjenih za izvajanje rudarskih del in
- pravila merjenja pri izdelavi popisov del in predračuna in
(3) Pri pridobivanju projektnih pogojev in z njimi povezanih soglasij pristojnih soglasodajalcev se uporabljajo predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(5) Minister, pristojen za rudarstvo, predpiše podrobnejšo vsebino in način izdelave rudarskih projektov (rudarski projekt za pridobitev dovoljenja za raziskovanje, rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje, rudarski projekt za izvedbo in rudarski projekt izvedene sanacije) in druge rudarske dokumentacije, ki se jo uporablja pri izvajanju rudarskih del v skladu z določbami 72. člena tega zakona in mora biti na delovišču (načrt rudniškega prostora, geološka dokumentacija v rudarstvu, dokumentacija o kategorizaciji nevarnih pojavov, načrti rudarskih merjenj, program izkoriščanja mineralnih surovin, dokumentacija o zalogah ali virih mineralnih surovin in dokumentacija o vplivih na okolje).
102. člen
(uporaba rudarske tehnične dokumentacije)
(1) Rudarska dela se lahko načrtujejo in izvajajo samo na podlagi poprej izdelane rudarske tehnične dokumentacije.
(2) Pri rudarskih delih, ki niso v neposredni povezavi z raziskovanjem ali izkoriščanjem mineralnih surovin in so namenjena rudniškim gradnjam, se poleg rudarske tehnične dokumentacije uporablja tudi tehnična dokumentacija, ki jo določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov oziroma predpisi, izdani na njegovi podlagi (v nadaljnjem besedilu: gradbena tehnična dokumentacija).
(3) Rudarske projekte, geološko dokumentacijo in dokumentacijo o kategorizaciji glede na nevarne pojave v rudarstvu lahko izdelujejo samo pravne in fizične osebe, ki v skladu s tem zakonom izpolnjujejo pogoje za rudarskega projektanta, preostalo rudarsko tehnično dokumentacijo pa lahko izdelujejo tudi osebe, ki imajo najmanj visoko strokovno izobrazbo s področja rudarstva in geotehnologije. Gradbeno tehnično dokumentacijo, ki se uporablja pri izvajanju rudarskih del, lahko izdeluje rudarski projektant, če ima za posamezne načrte, ki jo sestavljajo, zagotovljeno sodelovanje oseb, ki v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, izpolnjuje pogoje za odgovorne projektante takšnih načrtov.
103. člen
(obveznost revidiranja in potrjevanja)
(1) Rudarski projekti za pridobitev dovoljenja za raziskovanje, rudarski projekti za pridobitev koncesije za izkoriščanje in rudarski projekti izvedene sanacije morajo biti revidirani na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
(2) Rudarski projekti za izvedbo morajo biti revidirani na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, po opravljeni reviziji pa morajo biti pred začetkom izvajanja rudarskih del še potrjeni na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, še potrjeni.
2. Rudarsko projektiranje
104. člen
(pogoji pri izdelavi rudarskih projektov)
(1) Rudarski projekt ali posamezne njegove dele lahko izdela le oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega projektanta in ga imenuje rudarski projektant.
(2) Če pri izdelavi rudarskega projekta sodelujeta dva ali več odgovornih rudarskih projektantov, mora rudarski projektant izmed njih imenovati odgovornega vodjo rudarskega projekta, ki skrbi za koordinacijo med odgovornimi rudarskimi projektanti, za izvajanje določb 101. člena tega zakona, za celovitost in kakovost projekta ter za rok izdelave.
(3) Strokovne podlage za geološko dokumentacijo v rudarstvu ali posamezne dele geološke dokumentacije v rudarstvu lahko za rudarskega projektanta izdela le oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega projektanta in ima univerzitetno izobrazbo montan-geološke ali gradbeno-geomehanske stroke in tri leta delovnih izkušenj s področja izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije ali ki ima visoko strokovno izobrazbo montan-geološke oziroma gradbeno-geomehanske stroke in pet let delovnih izkušenj s področja izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije.
(4) Odgovorni rudarski projektant ima pravico nadzorovati, ali se rudarska dela izvajajo v skladu z načrtom, ki ga je izdelal (projektantski nadzor).
105. člen
(odgovorni rudarski projektant in odgovorni vodja rudarskega projekta)
(1) Odgovorni rudarski projektant je lahko oseba, ki ima:
1. univerzitetno izobrazbo, strokovni izpit za odgovornega rudarskega projektanta in tri leta ustrezne prakse, ali
2. visoko strokovno izobrazbo, strokovni izpit za odgovornega rudarskega projektanta in pet let ustrezne prakse, ali
3. višjo strokovno izobrazbo, strokovni izpit za odgovornega rudarskega projektanta in deset let ustrezne prakse.
(2) Odgovorni vodja rudarskega projekta je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega rudarskega projektanta, odgovorni vodja rudarskega projekta za podzemno izkoriščanje pa je lahko samo odgovorni rudarski projektant, ki ima univerzitetno izobrazbo rudarske ali geotehnološke stroke.
106. člen
(zagotavljanje odgovornosti)
(1) Odgovorni rudarski projektant odgovarja za vsak načrt, ki ga je izdelal in potrdil s svojim podpisom in žigom, ter jamči, da je načrt izdelan v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, prostorskim aktom, namenjenim rudarstvu oziroma rudarskim prostorom v javno korist, če je razglašen in projektnimi pogoji.
(2) Odgovorni vodja rudarskega projekta je odgovoren za medsebojno usklajenost vseh načrtov rudarskega projekta, ki ga je potrdil s svojim podpisom in žigom.
(3) Rudarski projekt ter izjavo, da so v projektu upoštevane določbe 101. člena tega zakona, morajo podpisati vsi odgovorni rudarski projektanti, ki so izdelali rudarski projekt ali del rudarskega projekta ali posamezne načrte, ter odgovorni vodja rudarskega projekta.
3. Rudarsko revidiranje
107. člen
(potek revizije rudarskega projekta)
(1) Rudarski revident mora za revizijo posameznih sestavin rudarskega projekta ali načrtov, ki ga sestavljajo, imenovati odgovorne rudarske revidente, ki preverijo, ali so v rudarskem projektu upoštevani pogoji iz 101. člena tega zakona.
(2) Rudarski revident mora izmed odgovornih rudarskih revidentov imenovati odgovornega vodjo rudarskega revidiranja. Če je odgovorni rudarski revident en sam, mora v zvezi z rudarskim projektom, ki ga revidira, izpolnjevati pogoje za odgovornega vodjo revidiranja.
(3) Odgovorni rudarski revident je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega rudarskega projektanta, kot odgovorni vodja revidiranja rudarskih projektov pa je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega rudarskega projektanta in ima univerzitetno izobrazbo rudarske ali geotehnološke smeri.
(4) Pri reviziji rudarskega projekta ali dela rudarskega projekta lahko nastopa kot odgovorni vodja rudarskega revidiranja ali jo opravi samo odgovorni rudarski revident z univerzitetno izobrazbo smeri, ki ustreza posameznemu delu projekta, in ki je opravljal dela odgovornega rudarskega projektanta najmanj tri leta po opravljenem strokovnem izpitu za projektanta rudarskih projektov.
(5) Revizijo celotnega rudarskega projekta lahko opravi samo odgovorni rudarski revident z univerzitetno izobrazbo rudarske smeri, za rudarske projekte, namenjene raziskovanju mineralnih surovin, pa tudi odgovorni rudarski revident z univerzitetno izobrazbo geotehnološke smeri.
(6) Vsak odgovorni rudarski revident poda svoje revizijsko poročilo, odgovorni vodja revidiranja pa nato na njihovi podlagi izdela skupno revizijsko poročilo.
(7) Pred revizijo rudarskega projekta, namenjenega podzemnemu izkoriščanju, mora glede upoštevanja predpisov o zagotavljanju varstva in zdravja pri delu podati mnenje služba za varstvo pri delu izvajalca rudarskih del, pri površinskem izkoriščanju pa oseba, ki opravlja strokovne naloge s področja varnosti in zdravja pri delu, kar velja tudi za vsak odmik od rudarskega projekta.
108. člen
(revizijska klavzula)
(1) Rudarski revident, ki je opravil revizijo rudarskega projekta, potrdi z revizijsko klavzulo, da je opravil revizijo v skladu z določbami prejšnjega člena.
(2) Revizijska klavzula mora vsebovati tudi podatke o odgovornih rudarskih revidentih, ki so opravili revizijo posameznih načrtov oziroma sestavin rudarskega projekta in o odgovornem vodji revidiranja ter dokazilo, da rudarski revident izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje.
VIII. del - OPRAVLJANJE RUDARSKIH STORITEV
1. Način in pogoji opravljanja rudarskih storitev
109. člen
(vrsta rudarskih storitev)
(1) Storitve, ki jih pri izvajanju rudarskih del po določbah tega zakona opravljajo fizične osebe (v nadaljnjem besedilu: rudarske storitve), se opravljajo kot regulirane in kot neregulirane rudarske storitve.
(2) Regulirane rudarske storitve po tem zakonu so storitve, ki se opravljajo v zvezi z izdelovanjem rudarskih projektov, revidiranjem rudarskih projektov in tehničnim vodenjem rudarskih del ter z njim povezanim zagotavljanjem zdravstva in varstva pri delu in varstva pred ionizirajočimi sevanji.
110. člen
(pogoji za opravljanje reguliranih rudarskih storitev)
(1) Regulirane rudarske storitve, ki se opravljajo v zvezi z izdelovanjem rudarskih projektov in njihovim revidiranjem, lahko opravljajo samo osebe, ki izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega projektanta, imajo opravljen strokovni izpit in so vpisani v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu.
(2) Regulirane rudarske storitve, ki se opravljajo v zvezi s tehničnim vodenjem rudarskih del, lahko opravljajo samo osebe, ki izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za tehničnega vodjo rudarskih del, vodjo tehničnih služb in nadzorno tehnično osebje, imajo opravljen strokovni izpit in so vpisani v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu.
111. člen
(opravljanje strokovnih izpitov)
(1) Strokovni izpiti se opravljajo pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo.
(2) Evidenca o opravljenih strokovnih izpitih se vodi v imeniku pooblaščenih oseb v rudarstvu.
(3) Vsebino in način opravljanja strokovnih izpitov ter pogoje za njihovo opravljanje predpiše minister, pristojen za rudarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za varnost in zdravje pri delu in ministrom, pristojnim za varstvo pred ionizirajočimi sevanji.
2. Imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu
112. člen
(imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu)
(1) Imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu vodi in vzdržuje ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
(2) Imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu vsebuje naslednje podatke o pooblaščeni osebi:
1. ime in priimek,
2. identifikacijska številka in vrsta pooblastila za opravljanje določene vrste rudarske storitve,
3. kraj in datum rojstva,
4. državljanstvo,
5. naslov stalnega oziroma začasnega bivališča,
6. šolska izobrazba ter strokovni in znanstveni naziv,
7. podatki o opravljenem strokovnem izpitu,
8. podatki o morebitnih drugih specialističnih znanjih in,
9. podatki o morebitnih izrečenih inšpekcijskih ukrepih in odvzemih ter vrnitvah pooblastila.
(3) V imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu vpisana oseba mora ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, sporočiti spremembo podatkov, ki se vpisujejo v imenik, v petnajstih dneh po nastanku spremembe.
(4) Vsakdo ima pravico do vpogleda samo v javni del imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu, ki vsebuje naslednje podatke:
1. ime in priimek,
2. identifikacijska številka in vrsta pooblastila za opravljanje določene vrste rudarske storitve,
3. šolska izobrazba ter strokovni in znanstveni naziv,
4. vrsta opravljenega strokovnega izpit in
5. vrsta morebitnih drugih specialističnih znanj.
113. člen
(vpis v imenik)
(1) V imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu se na podlagi njegove zahteve za vpis vpiše oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega projektanta, tehničnega vodjo rudarskih del in vodjo tehničnih služb ter opravlja določene rudarske storitve za izvajalca rudarskih del, rudarskega projektanta, geološkega projektanta oziroma rudarskega revidenta.
(2) O vpisu odloči ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z upravno odločbo.
(3) Ob vpisu v imenik dobi vpisana oseba identifikacijsko številko, ki se uporablja skupaj z žigom izvajalca rudarskih del, rudarskega projektanta, geološkega projektanta oziroma rudarskega revidenta, za katerega na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pogodbe o delu, preko kooperacije ali na drug zakonit način opravlja storitve s področja tehničnega vodenja rudarskih del, izdelovanja rudarskih projektov oziroma njihovega revidiranja.
(4) Identifikacijska številka se določi na podlagi zaporedne številke prispetja vloge za vpis v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu.
(5) Identifikacijska številka iz prejšnjega odstavka se uporablja le za namene iz tega zakona.
114. člen
(izbris in ponovni vpis v imenik)
(1) V imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu vpisana oseba se izbriše iz imenika, če:
1. pisno zahteva izbris,
2. mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica,
3. umre,
4. tako predlaga rudarska inšpekcija v okviru inšpekcijskega nadzora, ali
5. se ugotovi, da ne izpolnjuje več s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega rudarskega projektanta, tehničnega vodjo rudarskih del ali vodjo tehničnih služb,
(2) O predlogih za izbris iz imenika iz 4. in 5. točke prejšnjega odstavka odloča ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z upravno odločbo.
(3) Oseba, ki je bila izbrisana iz imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu zaradi razlogov iz 5. točke prvega odstavka tega člena, se lahko ponovno vpiše v imenik, če izpolnjuje pogoje za vpis. Oseba, ki je bila izbrisana iz imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu zaradi razloga iz 2. ali 4. točke prvega odstavka tega člena, se lahko ponovno vpiše v imenik, ko preteče veljavnost izrečenega ukrepa.
(4) V primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena se opravi izbris za obdobje enega leta. Pri enaki ponovni kršitvi se opravi trajni izbris.
(5) Z dnem pravnomočnosti izbrisa iz imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu mora iz imenika izbrisana oseba prenehati z opravljanjem tiste vrste storitve, v zvezi s katero je bil opravljen izbris.
3. Pogoji za opravljanje reguliranih rudarskih storitev za tujce
115. člen
(pristojnost za izvajanje nalog v zvezi z
reguliranimi rudarskimi storitvami za tujce)
Naloge pristojnega organa v skladu zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij) ter v zvezi s priznavanjem poklicnih kvalifikacij državljanom tretjih držav za opravljanje reguliranih rudarskih storitev, določene s tem zakonom, izvaja ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
116. člen
(stalno opravljanje reguliranih rudarskih storitev
za državljane držav pogodbenic)
(1) Državljani držav pogodbenic, ki želijo stalno opravljati regulirane rudarske storitve v Republiki Sloveniji, morajo pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, pridobiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije. Vloga za priznanje poklicne kvalifikacije se vloži v skladu z Zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij.
(2) Poleg pogojev, določenih v Zakonu o priznavanju poklicnih kvalifikacij in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, je pogoj za izdajo odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije veljavno zavarovanje odgovornosti za škodo, zavarovane v skladu z določbami tega zakona.
(3) Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, v postopku priznavanja poklicne kvalifikacije v skladu z Zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij osebi z začasno odločbo določi ukrep preizkusa poklicne usposobljenosti ali ukrep prilagoditvenega obdobja, mora kandidat ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, predložiti ime mentorja in mentorjevo podpisano izjavo, da bo kandidat med prilagoditvenim obdobjem pod njegovim mentorstvom. Mentor mora izpolnjevati pogoje za opravljanje regulirane rudarske storitve, za katerega se kandidat usposablja, to pa je tudi pogoj za izdajo začasne odločbe po Zakonu o priznavanju poklicnih kvalifikacij.
(4) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, osebo s priznano poklicno kvalifikacijo vpiše v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu po uradni dolžnosti najpozneje v osmih dneh od izdaji odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije. Takšna oseba ima pravico opravljati regulirano rudarsko storitev z dnem izdaje odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije.
(5) Za osebe, ki so bile vpisani v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu na podlagi odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije, veljajo glede izbrisa iz imenika določbe 114. člena tega zakona. Z izbrisom iz imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu takšnim osebam ne glede na odločbo o priznanju kvalifikacije preneha pravica do opravljanja regulirane rudarske storitve v Republiki Sloveniji.
117. člen
(občasno opravljanje reguliranih rudarskih storitev
za državljane držav pogodbenic)
(1) Državljani držav pogodbenic, ki želijo občasno opravljati regulirane rudarske storitve v Republiki Sloveniji, morajo pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, vložiti pisno prijavo. Glede obveznosti prijave, vsebine prijave in podaljševanja prijave ter drugih določb, ki jih ta zakon ne ureja posebej, se uporabljajo določbe Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Prijava za opravljanje regulirane rudarske storitve mora poleg podatkov, predpisanih v Zakonu o priznavanju poklicnih kvalifikacij, vsebovati tudi podatke o rudarskem projektu, ki se ga namerava izdelati, o predvidenem trajanju opravljanja rudarske storitve, o zavarovanju odgovornosti in o rudarskem projektantu, rudarskem revidentu ali izvajalcu rudarskih del, v imenu katerega se bo rudarska storitev opravljala.
(2) Pri reguliranih rudarskih storitvah ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pred prvim opravljanjem storitev preveri poklicno kvalifikacijo ponudnika po določbah Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij in skladno z določbami prejšnjega člena.
(3) Na podlagi prijave oziroma odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije za občasno opravljanje regulirane rudarske storitve v skladu z določbami prejšnjih odstavkov se oseba začasno vpiše v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu.
(4) Oseba, ki regulirano rudarsko storitev opravlja več kot eno leto, svojo prijavo podaljša enkrat v koledarskem letu pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo in ob tem ministrstvo obvesti o morebitni spremembi podatkov. Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ob prijavi ali podaljšanju prijave na podlagi kriterijev iz Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij ugotovi, da ima opravljanje regulirane rudarske storitve naravo stalnega opravljanja regulirane storitve, lahko zahteva preverjanje poklicne kvalifikacije ali trajen vpis in plačilo obveznosti pri trajnem opravljanju storitev.
(5) Za osebe, ki so bile vpisani v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu začasno, veljajo glede izbrisa iz imenika določbe 114. člena tega zakona.
(6) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za rezidente v državah pogodbenicah ter za državljane tretjih držav, ki so pridobili poklicno kvalifikacijo v državah pogodbenicah.
118. člen
(pogoji za opravljanje reguliranih rudarskih storitev
za državljane tretjih držav)
(1) Državljani tretjih držav, lahko opravljajo regulirane rudarske storitve v Republiki Sloveniji samo pod pogojem materialne vzajemnosti in če so njihove pridobljene kvalifikacije enakovredne tistim, ki se zahtevajo za slovenske državljane. Materialna vzajemnost obstaja, če državljan Republike Slovenije v državi državljana tretje države lahko opravlja regulirano rudarsko storitev pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi ga lahko opravljajo v Republiki Sloveniji državljani tretje države in izpolnjevanje katerih za državljana Republike Slovenije ni bistveno težje, kakor je v pravnem redu Republike Slovenije predpisano za državljane tretje države. Pri dvojnem državljanstvu državljana tretje države se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, v kateri ima kandidat stalno bivališče, oziroma pravni red tiste države, v kateri je imel stalno bivališče pred pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Če je oseba brez državljanstva, se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red države njegovega rojstva ali države, v kateri ima stalno bivališče, ali države, v kateri je imela stalno bivališče pred pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.
(2) Vzajemnost in enakovrednost kvalifikacij iz prejšnjega odstavka za regulirane rudarske storitve, za opravljanje katerih je pogoj vpis v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu, ugotavlja ministrstvo, pristojno za rudarstvo, v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za ta vpis in vpiše v ta imenik državljane tretjih držav samo, če so v teh državah pridobili poklicno kvalifikacijo za opravljanje regulirane rudarske storitve po tem zakonu in je hkrati izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti z državo, katere državljani so.
(3) Če državljan tretje države v svoji državni ni pridobil poklicne kvalifikacije za opravljanje regulirane rudarske storitve po tem zakonu, se njegova zahteva za vpis v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu zavrže.
4. Možnost združevanja v inženirski zbornici
119. člen
(Matična sekcija rudarjev in geotehnologov)
(1) Zaradi zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije ter varstva tretjih oseb, se inženirji, ki delajo na področju raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin in izpolnjujejo s tem zakonom določene pogoje za opravljanje rudarskih storitev s področja izdelovanja rudarskih projektov in njihovega revidiranja, lahko združujejo tudi v pristojno inženirsko zbornico (v nadaljnjem besedilu: zbornica).
(2) S ciljem enakopravnosti inženirjev vseh strok, združenih v zbornici, se inženirji iz prejšnjega odstavka znotraj zbornice organizirajo v matični sekciji inženirjev rudarske in geotehnološke stroke (v nadaljnjem besedilu: Matična sekcija rudarjev in geotehnologov) kot pooblaščeni rudarski inženirji.
(3) Pri uresničevanje pravic in obveznosti pooblaščenih rudarskih inženirjev, organiziranih v Matični sekciji rudarjev in geotehnologov, se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo organizacijo in delovno področje zbornice.
5. Izključevanja
120. člen
(vrste izključevanj)
(1) Kot izvajalec rudarskih del in rudarski projektant lahko nastopajo različne pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane s tem zakonom, lahko pa tudi ista pravna oziroma fizična oseba hkrati nastopa kot izvajalec rudarskih del in rudarski projektant, če ni s tem členom določeno drugače.
(2) Kot rudarski revident lahko nastopa samo tista pravna ali fizična oseba, ki v zvezi z rudarskimi deli, za katera opravlja revizijo rudarskega projekta, ne nastopa kot rudarski projektant ali izvajalec rudarskih del.
(3) Revizije rudarskega projekta ne sme opraviti odgovorni rudarski projektant, ki je izdelal takšen rudarski projekt, revizijske klavzule pa ne sme izdati rudarski projektant, ki je izdelal takšen rudarski projekt.
(4) Nosilec rudarske pravice za raziskovanje in nosilec rudarske pravice za izkoriščanje je lahko tudi rudarski projektant ali rudarski revident, vendar v tem primeru pri izvajanju rudarskih del, za katera opravil revizijo rudarskega projekta, ne more nastopati kot izvajalec rudarskih del.
(5) Kot odgovorni rudarski revident lahko nastopa samo oseba, ki v zvezi z rudarskimi deli, ki se nameravajo izvajati na podlagi rudarskega projekta, ne nastopa kot odgovorni rudarski projektant.
(6) Kadar je rudarski revident tudi izvajalec rudarskih del, ne sme biti njegov odgovorni rudarski revident hkrati tudi tehnični vodja rudarskih del.
(7) V primeru iz prejšnjega odstavka ne smejo biti odgovorni rudarski projektant, odgovorni rudarski revident in tehnični vodja rudarskih del v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vključno tretjega kolena ali v zakonski zvezi ali živeti v izvenzakonski skupnosti.
6. Obveznost zavarovanja
121. člen
(zavarovanje odgovornosti)
(1) Izvajalec rudarskih del, rudarski projektant, geološki projektant in rudarski revident morajo imeti pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas poslovanja zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti.
(2) Višina letne zavarovalne vsote se v skladu s predpisi o zavarovalništvu za posamezen zavarovalni primer ali za vse zavarovalne primere v posameznem letu dogovori med zavarovalnico in osebami iz prejšnjega odstavka. Višina letne zavarovalne vsote, ki se jo določi v zavarovalni pogodbi, ne sme biti:
- za izvajalca rudarskih del pri površinskem izkoriščanju nižja od 70.000 eurov, za izvajalca rudarskih del pri podzemnem izkoriščanju pa nižja od 120.000 eurov,
- za rudarskega projektanta nižja od 25.000 eurov,
- za geološkega projektanta nižja od 15.000 eurov in
- za rudarskega revidenta nižja od 10.000 eurov.
(3) Določbe prve alinee prejšnjega odstavka se ne uporabljajo v primeru, če izvaja površinsko izkoriščanje lastnik zemljišča, višina letne zavarovalne vsote iz druge, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka pa je lahko za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost projektanta ali revidenta in pravne osebe, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, štejejo za malo (mini) gospodarsko družbo, za polovico nižja.
(4) V zavarovalno vsoto iz prejšnjega odstavka mora biti vključeno tudi zavarovanje oseb, ki s pogodbo o zaposlitvi ali s pogodbo o delu opravljajo za izvajalca rudarskih del, rudarskega projektanta, geološkega projektanta oziroma rudarskega revidenta storitve tehničnega vodenja rudarskih del, izdelovanja rudarskih projektov, izdelovanja geološke dokumentacije v rudarstvu ali revidiranja rudarskih projektov in sicer za njih same in za njihovo odgovornost za škodo tretjim.
(5) Ponudniki rudarskih storitev iz prvega odstavka tega člena s sedežem izven Republike Slovenije morajo imeti zavarovano odgovornost za škodo v skladu z določbami tega člena. Za sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo se šteje dokazilo o zavarovanju odgovornosti, sklenjeno v Republiki Sloveniji ali v državi pogodbenici.
IX. del - INŠPEKCIJSKI NADZOR
122. člen
(rudarska inšpekcija)
(1) Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določil tega zakona, na njegovi podlagi izdanih predpisov, tehničnih predpisov in predpisov s področja varnosti in zdravja pri izvajanju rudarskih del ter drugih predpisov pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin opravlja inšpekcija, pristojna za rudarstvo (v nadaljnjem besedilu: rudarska inšpekcija).
(2) Inšpekcijsko nadzorstvo nad skladnostjo izvajanja določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi opravlja rudarska inšpekcija v raziskovalnih in pridobivalnih prostorih oziroma območjih rudnikov, inšpekcijsko nadzorstvo nad nezakonitim izvajanjem rudarskih del pa v skladu z zakoni, ki urejajo zagotavljanje predpisane rabe prostora in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi, opravljajo za posamezno vrsto rabe prostora pristojne inšpekcije.
(3) Inšpekcijsko nadzorstvo, v mejah pristojnosti rudarske inšpekcije neposredno opravlja rudarski inšpektor.
123. člen
(posebnosti in izjeme pri inšpekcijskem nadzorstvu)
(1) V skladu z določbami drugega odstavka prejšnjega člena opravljajo:
1. inšpektor oziroma inšpektorica inšpekcije, pristojne za urejanje prostora in graditev objektov (v nadaljnjem besedilu: gradbeni inšpektor), nadzorstvo z vidika nezakonitega izvajanja rudarskih del na stavbnih zemljiščih in nadzorstvo nad gradnjo dodatne rudarske infrastrukture izven rudniških prostorov, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;
2. inšpektor oziroma inšpektorica inšpekcije, pristojne za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z delovnim področjem varstva kmetijskih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: kmetijski inšpektor), nadzorstvo z vidika nezakonitega izvajanja rudarskih del na kmetijskih zemljiščih, v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča;
3. inšpektor oziroma inšpektorica inšpekcije, pristojne za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z delovnim področjem varstva gozdov (v nadaljnjem besedilu: gozdarski inšpektor), nadzorstvo z vidika nezakonitega izvajanja rudarskih del v gozdovih, v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove;
4. inšpektor oziroma inšpektorica inšpekcije, pristojne za okolje (v nadaljnjem besedilu: okoljski inšpektor), nadzorstvo:
- z vidika nezakonitega izvajanja rudarskih del v posebej varovanih oziroma zavarovanih območjih, v skladu s predpisi, ki ureja ohranjanje narave;
- z vidika nezakonitega izvajanja rudarskih del v vodi ali na vodnih zemljiščih in z vidika obremenitve na količinsko in kemijsko stanje podzemne vode pri izkoriščanju geotermičnih energetskih virov ter vbrizgavanju in skladiščenju zemeljskih plinov v geološke strukture, v skladu s predpisi, ki urejajo vode;
- z vidika obremenjevanja okolice rudniških prostorov s hrupom, ki ga povzroča izvajanje rudarskih del in z vidika tveganja za okolje ali zdravje ljudi zaradi morebitnega uhajanja v ozračje v geološke strukture uskladiščenih zemeljskih plinov, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja;
- z vidika varstva pred ionizirajočimi sevanji in ukrepov sevalne in jedrske varnosti v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajočimi sevanji.
(2) Inšpektorji iz prejšnjega odstavka v okviru svojega inšpekcijskega nadzorstva izdajajo potrebne ukrepe in odločbe na podlagi pooblastil, ki jih imajo v predpisih iz prejšnjega odstavka in z njimi seznanjajo rudarsko inšpekcijo.
(3) Če se izven rudniškega prostora gradi objekt s pomočjo razstreljevanja ali vrta vrtina globine nad 300 m, opravljata inšpekcijski nadzor nad celotnim objektom gradbeni inšpektor, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in inšpektor inšpekcije, pristojne za delo z delovnim področjem nadzora varstva in zdravja pri delu, v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, rudarski inšpektor pa nadzira samo skladnost razstreljevanja oziroma vrtanja vrtin z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
124. člen
(rudarski inšpektor)
(1) Rudarski inšpektor, ki nadzira izvajanje podzemnih rudarskih del pri izkoriščanju mineralnih surovin, je lahko samo oseba z univerzitetno izobrazbo rudarske ali geotehnološke stroke, ki ima najmanj deset let delovnih izkušenj pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin, od tega vsaj 8 let pri izvajanju podzemnih rudarskih del.
(2) Rudarski inšpektor, ki nadzira izvajanje rudarskih del na površini, je lahko samo oseba z univerzitetno izobrazbo rudarske ali geotehnološke stroke, ki ima najmanj pet let delovnih izkušenj pri izvajanju rudarskih del na raziskovanju in izkoriščanju ter pripravi mineralnih surovin, od tega najmanj tri leta na površinskih kopih.
(3) Rudarski inšpektor, ki nadzira elektroenergetske naprave pri izvajanju rudarskih del, je lahko samo oseba z univerzitetno izobrazbo elektrotehniške stroke, ki ima vsaj pet let delovnih izkušenj pri izvajanju podzemnih rudarskih del.
(4) Rudarski inšpektor, ki nadzira izvajanje podzemnih rudarskih del, ki jih ogroža metan, drugi plini, vdori vode, mulja in blata ali nevaren premogov prah, mora imeti vsaj pet let delovnih izkušenj pri rudarskih delih v jamskih obratih, ki jih ogrožajo navedene nevarnosti in izpolnjevati ostale pogoje iz prvega odstavka tega člena.
125. člen
(pristojnosti rudarskega inšpektorja)
(1) Kadar nadzoruje izvajanje ukrepov s področja varnosti in zdravja pri delu pri izvajanju rudarskih del po določbah tega zakona, ima rudarski inšpektor pravice in dolžnosti kot jih ima inšpektor za delo, po predpisih, ki urejajo inšpekcijo dela in predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
(2) Rudarski inšpektor je pristojen opraviti nadzor tudi nad gradnjami in drugimi posegi v prostor, nastalimi z rudarskimi deli z namenom raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin in v primeru nedovoljenih posegov v prostor, kadar so izvršeni neposredno poleg raziskovalnega oziroma pridobivalnega prostora.
(3) Rudarski inšpektor nadzoruje zlasti:
1. ali so izpolnjeni pogoji za začetek raziskovanja mineralnih surovin po tem zakonu in ali se raziskovanje mineralnih surovin izvaja v skladu z dovoljenjem za raziskovanje;
2. ali so izpolnjeni pogoji za začetek izkoriščanja mineralnih surovin po tem zakonu in ali se izkoriščanje mineralnih surovin izvaja v skladu s koncesijsko pogodbo;
3. ali nosilci dovoljenja za raziskovanje, nosilci rudarske pravice, izvajalci rudarskih del, rudarski projektanti in rudarski revidenti izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom;
4. ali so v rudarskih projektih izjave odgovornih oseb, da so bile pri projektiranju upoštevane določbe tega zakona, predpisi, izdani na njegovi podlagi in predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu;
5. ali imajo izvajalci rudarskih del na delovišču dokumentacijo, predpisano s tem zakonom;
6. ali se rudarska dela izvajajo v skladu z določbami tega zakona, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu;
7. ali osebe, ki izvajajo tehnično vodenje del, tehnično nadzorstvo in naloge s področja varnosti in zdravja pri delu, izpolnjujejo pogoje po tem zakonu;
8. ali so izpolnjeni pogoji za začetek uporabe zahtevnih rudarskih del in rudniške gradnje;
9. ali se po izdaji dovoljenja za opustitev rudarskih del izvaja predpisana sanacija okolja.
(4) Inšpektor nadzoruje tudi delo obratov, ki so v neposredni zvezi s tehnološkim procesom izvajanja rudarskih del, kakor tudi delovanje elektroenergetskih naprav, ki se uporabljajo pri izvajanju rudarskih del.
(5) Če rudarski inšpektor ob opravljanju nadzorstva ugotovi, da se v območju rudniškega prostora gradi ali je že zgrajen objekt, za katerega je z 93. členom tega zakona določeno, da se ga lahko gradi, če se predhodno pridobi soglasje nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje pa za takšno gradnjo ni izdal soglasja, o tem seznani pristojnega gradbenega inšpektorja.
126. člen
(pravice rudarskega inšpektorja)
(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ima rudarski inšpektor pravico:
1. pregledati rudarske objekte, postroje in naprave,
2. pregledati tehnično in drugo dokumentacijo,
3. ugotavljati identiteto oseb, ki izvajajo rudarska dela,
4. odvzeti tehnično dokumentacijo za največ osem dni ali jo fotokopirati v skladu s predpisi, ki urejajo zaščito avtorskih pravic,
5. fotografirati lokacije, kjer je prepovedal dela,
6. zahtevati potrebna obvestila ali osnovne vzorce mineralnih surovin ali drugega materiala, ki so v zvezi z zagotavljanjem varnosti v rudniku ter ustrezna dokazila o tem, da je varnost zagotovljena,
7. v primeru nezadostnih dokazil iz prejšnje točke naročiti pri odboru izvedencev rudarske stroke v imenu in za račun nosilca rudarske pravice za raziskovanje oziroma nosilca rudarske pravice za izkoriščanje izdelavo strokovnega mnenja,
8. predlagati pristojnemu organu uvedbo postopka za odvzem rudarske pravice za raziskovanje ali izkoriščanje, če se kljub odločbi ni izvedlo predpisanih ukrepov za varnost in zdravje pri delu in ukrepov, ki so potrebni za varnost ljudi in okolja,
9. trajno ali začasno prepovedati izvajanje rudarskih del,
10. predlagati odvzem dovoljenja za raziskovanje ali prenehanje rudarske pravice za izkoriščanje, če se kljub odločbi iz 129. člena tega zakona izvaja raziskovanje mineralnih surovin v nasprotju z dovoljenjem za raziskovanje ali izkorišča mineralne surovine v nasprotju s koncesijsko pogodbo in
11. predlagati izbris osebe iz imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu, če ta ne izvaja z odločbo odrejenih ukrepov in s tem očitno krši določbe tega zakona.
(2) Rudarski inšpektor lahko največ za osem dni odvzame dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje resničnega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da so očitno kršene določbe tega zakona, tehničnih predpisov in predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in drugih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona ali, da obstaja sum, da je bil storjen prekršek.
(3) O odvzemu dokumentacije iz prejšnjega odstavka rudarski inšpektor izda nosilcu rudarske pravice za raziskovanje oziroma nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje ali izvajalcu rudarskih del potrdilo, iz katerega mora biti razvidno, katera dokumentacija je bila odvzeta.
127. člen
(dolžnosti rudarskega inšpektorja)
(1) Rudarski inšpektor mora v primeru smrtne ali skupinske nesreče v rudniku takoj na mestu pričeti z raziskavo okoliščin nesreče, odrediti ukrepe za zavarovanje dokazov in ukrepe varnostne narave in izdelati pisno mnenje o vzrokih nesreče.
(2) Rudarski inšpektor mora v skladu z letnim načrtom izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora, ki upošteva ocene tveganja izvajalca rudarskih del, vendar najmanj enkrat letno opraviti nadzor nad izvajanjem rudarskih del, ki jih ogroža metan, drugi plini, vdori vode, mulja in blata, nevaren premogov prah, kremenov prah ali živosrebrni hlapi ter prostor, kjer je nevarnost radioaktivnih sevanj in v primerih, ko je tveganje za nevarne pojave povečano.
(3) Pri rudarskih delih, ki niso zajeta v prejšnjem odstavku, mora rudarski inšpektor opraviti nadzor v skladu z letnim načrtom izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora, ki upošteva ocene tveganja izvajalca rudarskih del, vendar najmanj enkrat na dve leti.
128. člen
(pravna sredstva)
(1) Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za rudarskega inšpektorja ter za izvrševanje inšpekcijskega nadzora uporabljajo predpisi, ki urejajo upravo ter predpisi o splošnem upravnem postopku.
(2) Zoper odločbo rudarskega inšpektorja je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za rudarstvo, in sicer v petnajstih dneh po njeni vročitvi.
129. člen
(ureditvena odločba)
(1) Rudarski inšpektor mora nepravilnosti in pomanjkljivosti, ugotovljene pri inšpekcijskem pregledu, vpisati v zapisnik o opravljenem inšpekcijskem pregledu.
(2) Po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu ima rudarski inšpektor pravico in dolžnost z odločbo odrediti, da nosilec rudarske pravice za raziskovanje, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje ali izvajalec rudarskih del z dejanjem ali opustitvijo dejanja v roku, ki ga določi rudarski inšpektor, zagotovi izvajanje tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi in predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu iz svoje pristojnosti.
(3) Kadar obstoji neposredna nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za promet, sosednje objekte ali njihovo okolico in okolje, je odločba iz prejšnjega odstavka lahko tudi ustna. Izrek ustne odločbe rudarski inšpektor vpiše v knjigo rudarskega nadzora, skupaj z odreditvijo ukrepa iz prejšnjega odstavka.
(4) Rudarski inšpektor mora izdati pisno odločbo nosilcu rudarske pravice za raziskovanje, nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje ali izvajalcu rudarskih del najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je bilo opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo.
(5) V odločbi iz prejšnjega odstavka rudarski inšpektor določi tudi rok, v katerem mu mora nosilec rudarske pravice raziskovanje, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje ali izvajalec rudarskih del v pisni obliki sporočiti, na kakšen način je izvršil v odločbi odrejene inšpekcijske ukrepe.
(6) Zoper odločbo iz drugega in tretjega odstavka tega člena je dovoljena pritožba.
(7) Pritožba zoper odločbo iz tretjega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.
130. člen
(zastavna pravica in izvajanje denarnih izvršb)
(1) Republika Slovenija ima v zavarovanje svoje terjatve iz naslova vseh stroškov, nastalih v zvezi z izpolnitvijo inšpekcijskih ukrepov, ki se nanašajo na izvajanje sanacijskih del znotraj pridobivalnega prostora, ki so predmet sanacije, odpravo posledic rudarjenja ali izvedbo potrebnih ukrepov zavarovanja, kakor tudi kazni, izrečenih v inšpekcijskih postopkih, do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na vseh nepremičninah zavezanca.
(2) Vse odločbe, sodbe in druge izvršljive akte, ki so podlaga za terjatve iz prejšnjega odstavka, pristojni organi pošljejo pristojnemu sodišču, ki vpiše zastavno pravico v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti.
131. člen
(trajna in začasna prepoved)
(1) Rudarski inšpektor lahko z odločbo prepove izvajalcu izvajanje rudarskih del do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi:
1. da izvajalec ni zagotovil brezhibnosti sredstev za delo in ustreznega delovnega okolja ter delovnega procesa, kakor je to določeno z odobreno rudarsko tehnično dokumentacijo,
2. da izvajalec pri izvajanju rudarskih del ne upošteva v celoti določb tega zakona, tehničnih predpisov, predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in drugih predpisov ali rudarskih del ne izvaja v skladu z odobreno rudarsko tehnično dokumentacijo,
3. da zaradi sredstev za delo, delovnega postopka, delovnega okolja ali nezavarovanega območja, grozi delavcem izvajalca rudarskih del nevarnost poškodbe ali zdravstvene okvare ali, da delavci niso prejeli ustreznih navodil,
4. da izvajalec rudarskih del ni upošteval odredb inšpektorja izrečenih z ustno odločbo,
5. da izvajalec rudarskih del ali njegova odgovorna oseba onemogoči inšpekcijski pregled.
(2) Rudarski inšpektor mora z odločbo prepovedati izvajalcu izvajanje rudarskih del do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi:
1. da izvajalec izvaja zahtevna rudarska dela brez potrjenega rudarskega projekta za izvedbo ali, da se rudarska dela izvajajo v nasprotju s tehničnimi predpisi, predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu in drugimi predpisi, ki veljajo za rudarska dela v rudniku, kar lahko ogrozi življenje in zdravje ljudi, varnost prometa ter bližnjih objektov ali utegne nastati večja materialna škoda,
2. da pri izvajalcu zaposleni delavci ne izpolnjujejo pogojev glede strokovne usposobljenosti po tem zakonu,
3. da izvajalec ali njegova odgovorna oseba huje ali kljub izrečeni odredbi rudarskega inšpektorja ponovno krši določbe tehničnih predpisov, predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in drugih predpisov, ki veljajo za rudarska dela ter splošnih aktov izvajalca rudarskih del po tem zakonu,
4. da izvajalec uporablja rudniške gradnje ali naprave brez dovoljenja za uporabo, kar neposredno ogroža stabilnost in obstoj objekta ali naprave, varnost življenja in zdravja ljudi, prometa, sosednjih objektov in okolja ter predstavlja neposredno nevarnost za življenje ali zdravje delavcev izvajalca,
5. da izvajalec pri izvajanju del posega izven odobrenega raziskovalnega ali pridobivalnega prostora.
(3) Rudarski inšpektor z odločbo trajno prepove izvajanje rudarskih del pravni ali fizični osebi, ki:
- raziskuje ali izkorišča mineralne surovine izven odobrenega raziskovalnega ali pridobivalnega prostora, ali
- raziskuje mineralne surovine brez dovoljenja za raziskovanje ali
- izkorišča mineralne surovine brez podeljene rudarske pravice za izkoriščanje ali
- ji je koncesijsko razmerje po določbah tega zakona prenehalo.
(4) V odločbi iz prvega in drugega odstavka tega člena rudarski inšpektor določi tudi rok, v katerem mu mora nosilec rudarske pravice za raziskovanje oziroma nosilec rudarske pravice za izkoriščanje v pisni obliki sporočiti, na kakšen način je izvršil v odločbi odrejene inšpekcijske ukrepe.
132. člen
(način izdaje odločbe)
(1) Odločba po prvem in drugem odstavku prejšnjega člena je lahko ustna. Izrek ustne odločbe rudarski inšpektor vpiše v knjigo rudarskega nadzora, skupaj z odreditvijo ukrepa.
(2) Rudarski inšpektor mora izdati pisno odločbo iz prejšnjega odstavka izvajalcu najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je bilo opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo.
(3) Pritožba zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.
133. člen
(dolžnosti izvajalca rudarskih del)
(1) Izvajalec rudarskih del mora rudarskemu inšpektorju zagotoviti nemoteno izvrševanje inšpekcijskega nadzorstva, mu dovoliti vstop v območje, kjer se izvajajo rudarska dela ter mu dati na razpolago vse zahtevane podatke, listine in poročila, ki so potrebna za izvedbo inšpekcijskega nadzora.
(2) Odgovorna oseba izvajalca je dolžna inšpektorju pisno poročati o izvršitvi ukrepov, naloženih z odločbo iz drugega ali tretjega odstavka 129. člena tega zakona tako, da je iz poročila vidno, kako je izvajalec rudarskih del izvršil ukrep.
134. člen
(izvršba s prisilitvijo in zaznamba v zemljiški knjigi)
(1) Če je pravni ali fizični osebi z odločbo inšpektorja odrejena trajna prepoved izvajanja rudarskih del iz tretjega odstavka 131. člena tega zakona, ki se nanašajo na izvajanje sanacijskih del znotraj pridobivalnega prostora, ki so predmet sanacije, odpravo posledic rudarjenja ali izvedbo potrebnih ukrepov zavarovanja, kršitelj pa z odločbo odrejene prepovedi ne spoštuje, uvede rudarski inšpektor po uradni dolžnosti postopek izvršbe s prisilitvijo. Postopek izvršbe s prisilitvijo uvede rudarski inšpektor z izdajo odločbe, ki jo prekršitelju vroči osebno, hkrati pa jo brez odlašanja pošlje pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo v njej vsebovanih odredb ter prepovedi.
(2) V primeru uvedbe postopka izvršbe s prisilitvijo iz prejšnjega odstavka, znaša denarna kazen:
– če je zavezanec pravna oseba, v višini od 4.000 eurov do 6.500 eurov;
– če je zavezanec samostojni podjetnik posameznik, v višini od 2.000 eurov do 4.000 eurov;
– če je zavezanec fizična oseba, od 1.000 eurov do 2.000 eurov.
(3) Vsaka naslednja izrečena denarna kazen za prisilitev se poveča za 400 eurov.
(4) Denarne kazni za prisilitev zavezanca, ki kljub izrečenim denarnim kaznim ne izpolni svojih obveznosti, se izrekajo vse, dokler seštevek denarnih kazni ne doseže sedemkratnega zneska iz drugega odstavka tega člena.
(5) Če zavezanec kljub izrečenim denarnim kaznim iz prejšnjega odstavka ne opravi nedenarnih obveznosti iz prvega odstavka tega člena, ga lahko k temu fizično prisili inšpektor ob pomoči policije. Policija ima pri izvajanju določbe iz prejšnjega odstavka vsa pooblastila v skladu s predpisi, ki urejajo policijo.
(6) Zaznamba v zemljiško knjigo vpisanih odredbe in prepovedi iz prvega odstavka tega člena se iz zemljiške knjige izbriše na predlog rudarskega inšpektorja, lahko pa tudi na predlog inšpekcijskega zavezanca, če predlogu priloži potrdilo rudarskega inšpektorja o izvršeni odločbi.
135. člen
(izvršba po drugih osebah)
(1) Postopek izvršbe po drugih osebah uvede s sklepom rudarski inšpektor po uradni dolžnosti zoper nosilca rudarske pravice za raziskovanje in nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, ki po končanem izvajanju rudarskih del ne izvede z inšpekcijsko odločbo odrejene dokončne sanacije okolja ali odprave posledic rudarjenja ali odrejenih potrebnih ukrepov zavarovanja, na stroške zavezanca.
(2) Pred izdajo sklepa iz prejšnjega odstavka rudarski inšpektor opozori nosilca rudarske pravice za raziskovanje oziroma nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, da bo uveden postopek izvršbe po drugih osebah in mu ustno določi rok, v katerem še lahko izvede s prejšnjo inšpekcijsko odločbo odrejena ravnanja. Ta rok ne sme biti krajši od osmih dni in ne daljši od petnajstih dni.
(3) Za opravljanje materialnih dejanj izvršbe inšpekcijskih ukrepov iz prejšnjega odstavka, odrejenih v dokončnih inšpekcijskih odločbah, izdanih na podlagi tega zakona, se izberejo izvajalci v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila.
136. člen
(posebne prepovedi)
(1) V primerih iz prejšnjega člena je prepovedana odtujitev in obremenitev nepremičnin, ki so predmet sanacije, odprave posledic rudarjenja ali zavarovanja, razen če je to potrebno zaradi izvršitve izrečenih inšpekcijskih ukrepov.
(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina sklepa, s katerim se uvede izvršba po drugih osebah po določbah tega zakona.
137. člen
(zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ter možnost izbrisa)
(1) Sklep, s katerim se uvede izvršba po drugih osebah po določbah tega zakona, rudarski inšpektor po uradni dolžnosti pošlje pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti v zemljiško knjigo vpiše zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve iz prejšnjega člena.
(2) Zaznamba iz prejšnjega odstavka se izbriše iz zemljiške knjige na predlog rudarskega inšpektorja, lahko pa tudi na predlog inšpekcijskega zavezanca, če predlogu priloži potrdilo rudarskega inšpektorja o izvršeni odločbi ter v drugih primerih, določenih s predpisi, ki urejajo zemljiško knjigo.
138. člen
(načini izvršbe inšpekcijskih ukrepov)
(1) Izvršba s prisilitvijo in izvršba po drugih osebah se opravi po predpisih, ki urejajo splošni upravni postopek, kolikor s tem zakonom ni drugače določeno.
(2) Vse izvršbe inšpekcijskih ukrepov, izrečenih na podlagi tega zakona v zvezi s plačili denarnih kazni in stroškov, nastalih v inšpekcijskem postopku, določenih oziroma odmerjenih na podlagi tega zakona, izvršuje pristojni državni organ po predpisih, ki urejajo prisilno izterjavo davkov.
139. člen
(inšpekcijski ukrepi v primeru nezakonitega izvajanja rudarskih del)
(1) Če rudarski inšpektor ob opravljanju nadzorstva sam ali na podlagi obvestila lastnika zemljišča ugotovi, da se izvajajo nezakonita rudarska dela, odredi, da se z deli takoj ustavi ter na stroške izvajalca vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. Če rudarski inšpektor po uvedbi postopka ne najde izvajalca, ugotovi pa, da lastnik zemljišča ni ravnal v skladu z določbami 90. člena tega zakona, nosi stroške sanacije zemljišča lastnik zemljišča, razen če v tem postopku dokaže, da ni vedel oziroma ni mogel vedeti, da se na njegovem zemljišču izvajajo nezakonita rudarska dela.
(2) Če rudarski inšpektor ob opravljanju nadzorstva sam ali na podlagi obvestila lastnika zemljišča ugotovi, da se rudarska dela izvajajo nezakonito izven rudniškega prostora, o tem brez odlašanja obvesti krajevno pristojno državno tožilstvo in odvisno od vrste zemljišča, na katerem se nezakonito izvaja rudarska dela, tudi pristojnega inšpektorja iz prvega odstavka 123. člena tega zakona, sam pa ne uvede postopka.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora uvesti postopek:
- gradbeni inšpektor, če se nezakonito izvajajo rudarska dela na stavbnem zemljišču;
- kmetijski inšpektor, če se nezakonito izvajajo rudarska dela na kmetijskem zemljišču;
- gozdarski inšpektor, če se nezakonito izvajajo rudarska dela v gozdu;
- okoljski inšpektor, če se nezakonito izvajajo rudarska dela v posebej varovanem območju ali v vodi oziroma na vodnem zemljišču.
X. del - KAZENSKE DOLOČBE
140. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in oseba, ki samostojno opravlja dejavnost:
1. če naroči raziskovanje mineralne surovine brez dovoljenja za raziskovanje (prvi odstavek 28. člena);
2. če ne prijavi začetka raziskovalnih rudarskih del na predpisani način (drugi odstavek 29. člena);
3. če pred začetkom izvajanja raziskovalnih rudarskih del ne imenuje odgovorne osebe (prvi odstavek 29. člena);
4. če v predpisanem roku ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, ne posreduje poročila o opravljenih raziskovanjih in rezultate raziskovanja mineralnih surovin (tretji odstavek 29. člena);
5. če Geološkemu zavodu Slovenije onemogoči odvzemanje vzorcev iz vrtin (četrti odstavek 29. člena);
6. če ne uporablja mineralnih surovin, ki jih pridobi ob raziskovanju, na predpisani način (prvi odstavek 30. člena);
7. če mineralne surovine, ki jih pridobi ob raziskovanju, proda na trgu (drugi odstavek 30. člena);
8. če ne zagotovi predpisanih ukrepov za preprečitev nastanka nevarnosti za ljudi, premoženje in okolico (prvi odstavek 31. člena).
(2) Z globo od 500 do 3.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednje veliko gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 5.000 do 30.000 eurov, pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z globo od 10.000 do 50.000 eurov, odgovorna oseba takšne pravne osebe pa se kaznuje z globo od 500 do 3.000 eurov.
141. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 4.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in oseba, ki samostojno opravlja dejavnost:
1. če naroči izkoriščanje mineralnih surovin brez koncesijske pogodbe (prvi odstavek 69. člena);
2. če ne prijavi začetka rudarskih del na predpisani način (drugi odstavek 69. člena);
3. če izvaja rudarska dela, pa ne izpolnjuje pogojev za izvajalca rudarskih del (tretji odstavek 69. člena);
4. če pred začetkom izvajanja zahtevnih rudarskih del ne poskrbi za predpisani rudarski projekt za izvedbo (četrti odstavek 69. člena);
5. če pred začetkom izvajanja rudarskih del ne poskrbi za načrt rudniškega prostora (prvi odstavek 72. člena);
6. če ob izvajanju rudarskih del ne poskrbi za predpisano geološko dokumentacijo (drugi odstavek 72. člena);
7. če ob izvajanju rudarskih del ne poskrbi za načrte rudarskih merjenj (tretji odstavek 70. člena);
8. če ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo ne predloži dolgoročni program izkoriščanja mineralnih surovin, ter najpozneje do konca januarja tekočega leta ne sporoči letno načrtovan izkop mineralne surovine (osmi odstavek 72. člena);
9. če ne zagotovi izdelave dokumentacije o zalogah in virih mineralnih surovi, ki jih izkorišča (deveti odstavek 72. člena);
10. če ne spremlja in nadzoruje geološke in druge geofizikalne pojave, ravni hrupa in druge vplive na okolje, ki nastanejo zaradi izvajanja rudarskih del in ne zagotavlja monitoringa o vplivih svoje dejavnosti na okolje na predpisani način (deseti odstavek 72. člena);
11. če onemogoči predpisano kategorizacijo glede na obstoječe nevarnosti in stopnje nevarnosti zaradi škodljivih pojavov plina, vode in drugih nevarnih lastnosti (enajsti odstavek 72. člena);
12. če ne prijavi začasne ustavitve del na predpisani način (prvi odstavek 82. člena);
13. če ne klasificira in kategorizira zalog in vire mineralnih surovin in o njih ne poroča ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, na predpisani način (prvi odstavek 83. člena);
14. če začne z gradnjo dodatne rudarske infrastrukture brez gradbenega dovoljenja (tretji odstavek 84. člena);
15. če omogoči uporabo izvedenih zahtevnih rudarskih del brez poprej izvedenega strokovnega tehničnega pregleda (prvi odstavek 94. člena);
16. če v primeru popolne in trajne opustitve izvajanja rudarskih del ne vloži vloge za pridobitev dovoljenja za opustitev rudarskih del (drugi odstavek 95. člena);
17. če trajno zapusti rudnik brez pravnomočne odločbe prenehanju pravic in obveznosti (prvi odstavek 100. člena);
18. če izvaja rudarska dela, za katera je kot rudarski revident opravil revizijo rudarskega projekta (četrti odstavek 120. člena).
(2) Z globo od 500 do 5.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednje veliko gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 10.000 do 50.000 eurov, pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z globo od 20.000 do 100.000 eurov, odgovorna oseba takšne pravne osebe pa se kaznuje z globo od 1.000 do 6.000 eurov.
142. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 10.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in oseba, ki samostojno opravlja dejavnost:
1. če opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (22. člen);
2. če izvaja raziskovanje mineralnih surovin brez dovoljenja za raziskovanje (prvi odstavek 23. člena);
3. če izvaja izkoriščanje mineralnih surovin brez koncesijske pogodbe (prvi odstavek 69. člena);
4. če ne izdeluje rudarskih načrtov in kart na predpisani način (tretji odstavek 72. člena);
5. če izvaja rudarska dela brez upoštevanja zadnjega stanja rudarske tehnike in zato nastanejo škodljivi vplivi na okolje (peti odstavek 72. člena);
6. če izvaja rudarska dela, koder obstoji nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za promet, sosednje objekte ali okolje, brez potrjenega rudarskega projekta za izvedbo (šesti odstavek 72. člena);
7. če izvaja zahtevna rudarska dela v nasprotju s tehnični predpisi, predpisi o varnosti in zdravju pri delu ter varstvu okolja (sedmi odstavek 72. člena);
8. če ne izvaja predpisane kategorizacije glede na obstoječe nevarnosti in ne določa stopnje nevarnosti zaradi škodljivih pojavov plina, vode in drugih nevarnih lastnosti na predpisani način (enajsti odstavek 72. člena);
9. če ne zagotavlja izvajanja in nadzorstva nad izvajanjem tehničnih predpisov in predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu (prvi odstavek 75. člena);
10. če ne organizira službe za varnost pri delu in ne zagotovi, da naloge zdravstvenih ukrepov v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu opravlja pooblaščeni zdravnik (drugi odstavek 75. člena);
11. če pred začetkom del ne izdela varnostnega načrta (peti odstavek 75. člena);
12. če ne organizira reševalne službe na predpisani način (prvi odstavek 76. člena);
13. če ne omogoči projektantski nadzor nad izvajanjem rudarskih del po potrjenem rudarskem projektu za izvedbo (tretji odstavek 78. člena);
14 če po zaključku izvedbe zahtevnih rudarskih del ter pred začetkom njihove uporabe, ne opravi interni strokovno tehnični pregled (prvi odstavek 94. člena);
15. če o opravljenih strokovno tehničnih pregledih in vzdrževanju izvedenih rudarskih del, zgrajenih rudarskih objektov, montiranih rudarskih postrojev in obratovanju rudarske infrastrukture ne vodi evidence na predpisani način (peti odstavek 94. člena);
16. če izvaja rudarska dela, za katera je kot rudarski revident opravil revizijo rudarskega projekta (četrti odstavek 120. člena);
17. če v času svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti (prvi odstavek 121. člena).
(2) Z globo od 500 do 3.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednje veliko gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 20.000 do 70.000 eurov, pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z globo od 30.000 do 200.000 eurov, odgovorna oseba takšne pravne osebe pa se kaznuje z globo od 1.000 do 10.000 eurov.
143. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in oseba, ki samostojno opravlja dejavnost:
1. če opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (23. člen);
2. če izvaja rudarska dela na podlagi rudarskega projekta, za katerega je opravil revizijo (četrti odstavek 120. člena);
3. če v času svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti (prvi odstavek 121. člena).
(2) Z globo od 500 do 1.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednje veliko družbo, se kaznuje z globo od 2.000 do 7.500 eurov, pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z globo od 3.000 do10 .000 eurov, odgovorna oseba takšne pravne osebe pa se kaznuje z globo od 1.000 do 2.000 eurov.
144. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in oseba, ki samostojno opravlja dejavnost:
1. če opravlja dejavnost revidiranja rudarskih projektov, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (24. člen);
2. če pri rudarskih delih, za katera je opravil revizijo rudarskega projekta, nastopa kot rudarski projektant ali izvajalec rudarskih del (drugi odstavek 120. člena);
3. če izda revizijsko klavzulo za rudarski projekt, ki ga je izdelal kot rudarski projektant (tretji odstavek 120. člena);
4. če izvaja rudarska dela, pri katerih je njegov odgovorni rudarski revident hkrati tudi tehnični vodja rudarskih del (šesti odstavek 120. člena);
5. če v času svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti (prvi odstavek 121. člena).
(2) Z globo od 500 do 1.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednje veliko gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 2.000 do 7.500 eurov, pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z globo od 3.000 do10 .000 eurov, odgovorna oseba takšne pravne osebe pa se kaznuje z globo od 1.000 do 2.000 eurov.
145. člen
(prekrški)
Z globo od 300 do 1.000 eurov se kaznuje za prekršek fizična oseba:
1. če nastopa kot tehnični vodja rudarskih del, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za tehnično vodenje rudarskih del (prvi odstavek 70. člena);
2. če nastopa kot tehnični vodja rudarskih del, pa pri vodenju in nadziranju ne poskrbi, da se rudarska dela izvajajo v skladu z določili tehničnih predpisov, predpisov o varnosti in zdravju pri delu v rudarstvu, predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, in splošnih aktov, ki veljajo za rudarska dela (prvi odstavek 78. člena);
3. če nastopa kot tehnični vodja rudarskih del, pa pri vodenju ali nadziranju ne zagotovi, da se delovne priprave in naprave vzdržujejo v predpisanem stanju ter se uporabljajo v skladu s predpisi (drugi odstavek 78. člena);
4. če nastopa kot tehnični vodja rudarskih del, pa ne vodi knjige rudarskega nadzora na predpisani način (79. člen);
5. če nastopa kot odgovorni projektant, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega rudarskega projektanta (prvi odstavek 105. člena);
6. če nastopa kot odgovorni vodja rudarskega projekta, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega vodjo rudarskega projekta (drugi odstavek 105. člena);
7. če nastopa kot odgovorni rudarski revident, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega vodjo rudarskega projekta (tretji odstavek 107. člena);
8. če nastopa kot vodja rudarskega revidiranja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega vodjo rudarskega projekta (četrti odstavek 107. člena);
9. če po pravnomočnosti izbrisa iz imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu še vedno nastopa kot tehnični vodja rudarskih del, odgovorni rudarski projektant, odgovorni vodja rudarskega projekta, odgovorni rudarski revident ali vodja rudarskega revidiranja (peti odstavek 114. člena);
10. če ne dovoli inšpektorju vstopa v poslovne ali obratne prostora ali mu ne da na razpolago vseh zahtevanih podatkov, listin in poročil, ki se nanašajo na inšpekcijske zadeve (drugi odstavek 127. člena).
XI. del - PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
146. člen
(uskladitev opravljanja dejavnosti z zakonom)
(1) Pravne in fizične osebe, ki izvajajo rudarska dela, izdelujejo rudarsko tehnično dokumentacijo in revidirajo rudarske projekte kot gospodarsko dejavnost na območju Republike Slovenije, morajo ustanovitvene in druge svoje akte uskladiti z določbami tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka morajo v roku iz prejšnjega odstavka poskrbeti, da v skladu s tem zakonom zavarujejo svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti.
147. člen
(veljavnost listin in upoštevanje obstoječe strokovne izobrazbe)
(1) Diplome in javne listine o opravljenih strokovnih izpitih, pridobljene na območju nekdanje SFRJ do 25. junija 1991, so enakovredne diplomam in javnim listinam o strokovnih izpitih, pridobljenih v Republiki Sloveniji.
(2) Zahteve po strokovni izobrazbi oseb, ki ob uveljavitvi tega zakona že opravljajo dela in naloge tehničnih vodij rudarskih del, vodij tehniških služb, odgovornih rudarskih projektantov, odgovornih rudarskih revidentov in rudarskih inšpektorjev, se z uveljavitvijo tega zakona ne spremenijo.
(3) Z dnem uveljavitev tega zakona se šteje, da so osebe, ki so po Zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08) pridobile nazive samostojni projektanti in samostojni revidenti, po uveljavitvi tega zakona pridobile odgovorni rudarski projektanti in odgovorni rudarski revidenti.
148. člen
(dokončanje upravnih postopkov)
(1) Postopki za izdajo odločb o izbiri nosilca rudarske pravice po 16. členu Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08), začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(2) Postopki o zainteresiranosti za podelitev rudarske pravice po 17. členu Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08), začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(3) Postopki za izdajo dovoljenj iz 48. in 50. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08), začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
149. člen
(uskladitev pridobljenih rudarskih pravic z zakonom)
(1) Šteje se, da imajo pravne in fizične osebe, ki so pridobile rudarsko pravico na podlagi 105. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99) in jim koncesijsko razmerje pred uveljavitvijo tega zakona še ni prenehalo, pridobljeno rudarsko pravico za raziskovanje in izkoriščanje po tem zakonu.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se rudarska pravica za raziskovanje, pridobljena v skladu z drugim odstavkom 13. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08), po uveljavitvi tega zakona ne more več podaljšati.
(3) Po uveljavitvi tega zakona ostanejo v veljavi dovoljenja, izdana na podlagi 49., 50., 51., 52., 53. in 55. členom Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08).
(4) Določbe 54. člena tega zakona se ne uporabljajo za koncesijske pogodbe, ki so bile sklenjene do dneva uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah zakon o rudarstvu (Uradni list RS, št. 68/08).
(5) Po uveljavitvi tega zakona ostanejo v veljavi koncesijski akti, izdani na podlagi 105. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99) ter prvega odstavka 13. člena in 15. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08).
150. člen
(možnost oživitve rudarske pravice v prehodnem obdobju)
(1) Če je pravna ali fizična oseba sklenila koncesijsko pogodbo pred uveljavitvijo tega zakona, in je čas njene veljavnosti pretekel, ker koncesionar ni pridobil dovoljenja za izkoriščanje zaradi razlogov, na katere ni mogel vplivati, se ne glede na določbe koncesijske pogodbe šteje, da rudarska pravica ni ugasnila, če koncesionar v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona vloži pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, predlog za oživitev rudarske pravice.
(2) Predlog iz prejšnjega odstavka mora biti obrazložen in mora vsebovati opis razlogov, zaradi katerih koncesionar ni mogel pridobiti dovoljenja za izkoriščanje. Predlogu je treba priložiti:
- številko in datum odločbe o izboru nosilca rudarske pravice,
- številko koncesijske pogodbe in datum njene sklenitve in
- dokazilo o istovetnosti osebe, ki je pridobila rudarsko pravico za izkoriščanje pred uveljavitvijo tega zakona ali osebe, ki je pridobila rudarsko pravico za izkoriščanje kot pravni naslednik ali z dedovanjem.
(3) Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, po prejemu predloga iz prejšnjega odstavka ugotovi, da koncesionar ni mogel pridobiti dovoljenja za izkoriščanje zaradi razlogov, na katere ni mogel vplivati, izda odločbo, s katero se prizna vlagatelju status nosilca rudarske pravice, v nasprotnem primeru pa predlog za oživitev rudarske pravice zavrne.
(4) Zoper odločbo, izdano v postopku po tem členu, je dovoljena pritožba na vlado in sicer v osmih dneh po njenem prejemu.
(5) Po pravnomočnosti odločbe iz tretjega odstavka tega člena lahko oseba iz prvega odstavka tega člena vloži predlog za sklenitev koncesijske pogodbe v skladu z določbami tega zakona.
151. člen
(uskladitev plačil za rudarsko pravico in rezerviranih sredstev za sanacijo z zakonom)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se šteje, da so bila plačila za rudarsko pravico za raziskovanje iz četrtega odstavka 14. člena in plačila za rudarsko pravico za izkoriščanje iz petega odstavka 14. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08) pred uveljavitvijo tega zakona vplačana kot nadomestilo za raziskovanje ali kot rudarska koncesnina po tem zakonu.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se šteje, da so rezervirana sredstva iz tretjega odstavka 62. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08) rezervirana kot sredstva za sanacijo po tem zakonu.
152. člen
(uskladitev rudarske knjige z zakonom)
Register nosilcev rudarske pravice in kataster raziskovalnih in pridobivalnih prostorov iz 12. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08) se z dnem uveljavitve tega zakona štejeta za sestavini rudarske knjige po tem zakonu.
153. člen
(uskladitev rudarskih projektov z zakonom)
Rudarski projekti izdelani po dosedanjih predpisih, se lahko prilagajo vlogam v upravnih postopkih, ki v skladu s tem zakonom, tudi po njegovi uveljavitvi, tečejo po dosedanjih predpisih, če vložnik ali projektant dokaže, da je bila pogodba za njihovo izdelavo sklenjena pred uveljavitvijo tega zakona in če se takšnim vlogam priloži tudi geodetski načrt, izdelan v skladu s predpisi, ki urejajo izdelavo geodetskega načrta, namenjenim za pripravo prostorskih aktov, z vrisano mejo območja raziskovalnega oziroma pridobivalnega prostora.
154. člen
(opredelitev prostorskih aktov, namenjenih rudarstvu)
(1) Za prostorske akte, namenjene rudarstvu po tem zakonu, se z dnem uveljavitve tega zakona štejejo tisti prostorski akti po Zakonu o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 108/09), s katerimi je za območje urejanja kot namenska raba prostora določena raba za namen izkoriščanje določene vrste mineralnih surovin.
(2) Če je s prostorskim aktom kot namenska raba prostora določena raba za namen izkoriščanja določene vrste mineralnih surovin le na delu njegovega območja urejanja, se z dnem uveljavitve tega zakona prostorski akt le v tem delu šteje za prostorski akt, namenjen rudarstvu po tem zakonu.
155. člen
(uskladitev imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu z zakonom)
Imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu iz 99a. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08) se z dnem uveljavitve tega zakona šteje za imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu po tem zakonu.
156. člen
(dokončanje inšpekcijskih postopkov)
Inšpekcijski postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po predpisih, ki so veljali ob njihovi uvedbi.
157. člen
(uskladitev državne rudarske strategije)
(1) Minister, pristojen za rudarstvo, predloži vladi v sprejem državno rudarsko strategijo najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Do sprejema državne rudarske strategije se kot državna rudarska strategija po tem zakonu uporablja splošni načrt gospodarjenja z mineralnimi surovinami iz 6. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08), sprejet s sklepom vlade štev. 36100-5/2009/6 z dne 9.4.2009 in objavljen na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za rudarstvo in Geološkega zavoda Slovenije.
158. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99, 46/04 in 68/08).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednje določbe in deli določb Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 41/04 – ZVO-1, 46/04, 45/04 – ZVZP-A, 57/04 – ZCS-1A, 62/04 – odl.US, 92/05 – ZJC-B, 111/05 – odl. US, 93/05 – ZVMS, 126/07 in 108/09):
- v prvem odstavku 3. člena v 12. točki besedilo »in nelegalni kop« in 12.4. podtočka;
- v prvem odstavku 148. člena besedilo »in nelegalni kop«;
- 155. člen;
- v prvem odstavku 158. člena v napovednem stavku besedilo »in legalne kope«, v tretjem odstavku pa besedilo »oziroma legalnega kopa« in besedilo »oziroma kop«;
- v drugem odstavku 161. člena besedilo »oziroma v kamnolomu, gramoznici ali peskokopu«;
- 182. člen.
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki se uporabljajo do uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi tega zakona.
1. Pravilnik o strokovni izobrazbi in usposobljenosti tehničnih vodij, vodij tehničnih služb in nadzorno tehničnega osebja pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnin ter o strokovnih izpitih in ustrezni praksi samostojnih projektantov rudarskih projektov (Uradni list SRS, št. 14/76 in 16/89),
2. Odlok o postopku ugotavljanja in overjanja razvrščenih rezerv rudnin in talnih voda (Uradni list SRS, št. 1/79),
3. Uredba o načinu določanja plačila za rudarsko pravico (Uradni list RS, št. 43/00, 41/02, 52/03 in 67/04).
4. Uredba o določanju plačila za sanacijo posledic rudarskih del (Uradni list RS, št. 43/00).
5. Odredba o hitrosti gibanja traku pri podzemnem pridobivanju premoga (Uradni list RS, št. 104/00),
6. Pravilnik o vsebini in načinu izdelave splošnega akta o varnosti in zdravju pri delu, ki ga mora pred pričetkom del izdelati izvajalec rudarskih del (Uradni list RS, št. 68/01),
7. Odredba o skladiščenju eksplozivnih sredstev v rudarstvu v pomožnih skladiščih (Uradni list RS, št. 12/02),
8. Pravilnik o rudarskem merjenju, merski dokumentaciji in rudarskih kartah (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03-popr.),
9. Pravilnik o pogojih in postopku za izdajo tehničnega soglasja (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03-popr.),
10. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod zemljo (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03-popr.),
11. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03-popr.),
12. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin z globinskim vrtanjem (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03-popr.),
13. Pravilnik o načinu izdelave, zaporedju, vsebini in reviziji rudarskih projektov (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03-popr.),
14. Pravilnik o postopku dokazovanja ustreznosti odkopne metode, tehnologije in naprav (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03-popr.),
15. Pravilnik o označevanju mej in načinu vodenja katastra raziskovalnih in pridobivalnih prostorov ter o načinu vodenja registra nosilcev rudarske pravice (Uradni list RS, št. 76/03),
16. Pravilnik o predpisih in zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri bogatenju mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 93/03),
17. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela na površini in pod zemljo, ki niso povezana z raziskovanjem in izkoriščanjem mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 95/03),
18. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri razstreljevanju, kadar gre za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, izvajanje drugih rudarskih del in izvajanje razstreljevalnih del v drugih dejavnostih (Uradni list RS, št. 111/03),
19. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri skladiščenju in izrabi sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin v rudarstvu (Uradni list RS, št. 111/03),
20. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri postavljanju in uporabi električnih instalacij in naprav v podzemnih prostorih in na površini pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 111/03, 52/04 in 117/05),
21. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri prevažanju v podzemnih prostorih in na površini pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 111/03),
22. Pravilnik rudarske reševalne službe (Uradni list RS, št. 117/05),
23. Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov nafte, kondenzatov in naravnih plinov (Uradni list RS, št. 36/06),
24. Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 36/06) in
25. Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Uradni list RS, št. 136/06).
159. člen
(izdaja predpisov)
1) Vlada najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz tretjega odstavka 53. člena in tretjega odstavka 54. člena tega zakona.
(2) Minister, pristojen za rudarstvo, najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz 16. člena, drugega odstavka 71. člena, šestega odstavka 76. člena, drugega odstavka 83. člena in petega odstavka 101. člena tega zakona.
(3) Minister, pristojen za rudarstvo v soglasju z ministrom, pristojnim za varnost in zdravje pri delu in ministrom, pristojnim za varstvo pred ionizirajočimi sevanji, najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz tretjega odstavka 74. člena, šestega odstavka 75. člena in tretjega odstavka 111. člena tega zakona.
(4) Minister, pristojen za rudarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za varnost in zdravje pri delu in ministrom, pristojnim za varstvo pred ionizirajočimi sevanji, najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona imenuje odbor izvedencev rudarske stroke in določi postopek za izdajo tehničnega soglasja.
(5) Minister, pristojen za rudarstvo, izda najkasneje v petih letih po uveljavitvi tega zakona tehnične predpise iz prvega odstavka 73. člena tega zakona.
160. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2011.
II. OBRAZLOŽITEV ČLENOV
Obrazložitev členov I. dela zakona: K 1. členu:
Ta člen opredeljuje predmet zakona, to je pogoje za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin ne glede na to ali so v zemlji, na njeni površini ali v vodah, pogoje za opustitev njihovega izkoriščanja ter pogoje za zagotavljanje varstva in zdravja pri izvajanju del, ki so v zvezi z raziskovanjem, izkoriščanjem in opustitvijo izkoriščanja mineralnih surovin. Ta področja so enaka, kot jih ureja veljavni Zakon o rudarstvu (ZRud) in se zato naslanjajo tudi na določbe četrtega odstavka 1. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki določajo, da njegove določbe ne veljajo za gradnjo in vzdrževanje tistih objektov v rudniškem prostoru, ki so v neposredni povezavi z raziskovanjem, izkoriščanjem ali prenehanjem izkoriščanja mineralnih surovin. Ta člen tudi določa, da se v pravni red Republike Slovenije prenašajo štiri direktive pristojnih organov Evropske unije, to je direktiva 94/22/ES o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov, direktiva 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij, direktiva 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu in direktiva 2009/31/ES o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida.
K 2. členu:
Namen tega člena je ureditev pojmov, ki jih uporablja predlagani zakoni in niso splošno znani. Zato so z njim podrobneje opredeljeni in obrazloženi pojmi, ki so pomembni za nadaljnje razumevanje zakona. Izrazi so v delu, ki se nanašajo na izvajanje rudarskih del, povzeti iz veljavnega ZRud, nekaj od njih je posodobljenih, večina pa je na novo dodanih.
K 3. členu:
Namen tega člena je zagotoviti konsistentnost predlagana zakona z pravnim redom Republike Slovenije. S tem členom se navezujejo procesne določbe zakona na procesne določbe drugih zakonov, ki urejajo splošni upravni postopek, podeljevanje koncesij na naravnih dobrinah ter zaščito okolja, varstvo voda, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine, ki jih ne ureja ta zakon in je s temi zakoni takšna navezava omogočena. Z njim je tudi uvodoma razmejena inšpekcijska pristojnost.
K 4. členu:
S tem členom se opredeli lastništvo mineralnih surovin ter, skladno z mednarodno uveljavljeno klasifikacijo, mineralne surovine razvrsti v štiri temeljne skupine, to je na energetske, kovinske, nekovinske in ostale mineralne surovine in jih nato, po vsaki skupini posebej, podrobneje opredeli. Razvrstitev mineralnih surovin je potrebna, ker zakon v nadaljevanju ureja za različne vrste v določenih primerih tudi drugačen način pridobivanja rudarskih pravic.
K 5. členu:
Namen tega člena je, da se v skladu s predpisi EU zagotovi prost pretok kapitala, storitev in pravnih ter fizičnih oseb, ki se nameravajo ukvarjati z rudarstvom. Ta člen določi pogoje glede sedeža in drugih pogojev pravnih in fizičnih oseb, da lahko pridobijo status nosilca dovoljenja za raziskovanje in status nosilca rudarske pravice.
K 6. členu:
Namen tega člena je, da se na enem mestu predstaviti temeljne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pred začetkom iskanja, raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin. S tem členom se tudi določi, da v Republiki Sloveniji vbrizgavanje in shranjevanje ogljikovodikov v geoloških plasteh ni mogoče. S tem členom se tudi določijo primeri, ko pravna oziroma fizična oseba ne more pridobiti takšnega statusa.
K 7. členu:
Namen tega člena je zagotavljanje varnosti in zdravja pri izvajanju rudarskih del v skladu z veljavnimi predpisi. Zato so z njim določeni temeljni pogoji, s katerimi se mora zaradi specifičnosti okoliščin pri rudarjenju, zagotavljati varstvo in zdravje pri izvajanju rudarskih del.
Obrazložitev členov II. dela zakona:
K 8. členu:
S tem členom se razmeji pristojnost upravljanja z mineralnimi surovinami med državo in samoupravnimi lokalnimi skupnostmi ter določijo načini upravljanja z mineralnimi surovinami. Pristojnost države pri upravljanju z mineralnimi surovinami je v tem, da ureja, načrtuje in nadzira iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, pristojnost samoupravnih lokalnih skupnosti pa v tem, da lahko v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določajo območja, namenjena rudarstvu. S tem členom je tudi določeno, da se upravljanje z mineralnimi surovinami v državni pristojnosti zagotavlja s pripravo, sprejetjem in izvajanjem strategije Republike Slovenije o ravnanju z mineralnimi surovinami (državna rudarska strategija), z vzpostavitvijo, vodenjem in vzdrževanjem rudarske knjige in z izvajanjem geološke dejavnosti, namenjene rudarstvu, upravljanje z mineralnimi surovinami v pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti pa da se zagotavlja s pripravo in sprejemanjem prostorskih aktov, s katerimi se določajo območja, namenjena izkoriščanju mineralnih surovin in prostorski izvedbeni pogoji za njihovo izkoriščanje (prostorski akti, namenjeni rudarstvu)
K 9. členu:
S tem členom se uredi namen in vsebina državne rudarske strategije. Z njim je določeno, da je državna rudarska strategija temeljni dokument, s katerim se določijo cilji, usmeritve in pogoji za usklajeno raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin v državi, najvišja možna stopnja njihovega izkoriščanja in pogoji za njihovo smotrno izkoriščanje ter da se lahko z njo opredeli izkoriščanje določene vrste mineralne surovine kot strateško pomembne za Republiko Slovenijo.
K 10. členu:
S tem členom se določi, kateri državni organ je pristojen za sprejem državne rudarske strategije. Z njim je določeno, da na predlog ministra, pristojnega za rudarstvo, sprejme državno rudarsko strategijo vlada,
K 11. členu:
Ta člen ureja posledice sprejetja državne rudarske strategije. Zato tudi določa, da je državna rudarska strategija podlaga pri izdelovanju in sprejemanju dokumentov urejanja prostora ter da morajo samoupravne lokalne skupnosti za svoja območja izdelati rudarsko-geološke študije in na njihovi podlagi, skladno z državno rudarsko strategijo, v svojih razvojnih dokumentih pa načrtovati potrebe in način oskrbe z mineralnimi surovinami in jih vključevati v prostorske akte, namenjene rudarstvu.
K 12. členu:
Ta člen določa, katere mineralne surovine so v javnem interesu in s takšnim javnim interesom povezana območja, na katerih se raziskujejo in izkoriščajo. Ker se za pospešitev gospodarske in družbenega razvoja na določenih območjih na ozemlju Republike Slovenije potrebujejo ne samo energetske, ampak tudi druge vrste mineralnih surovin, je s tem členom določeno, da se v primeru, če so določene vrste z državno rudarsko strategijo opredeljene kot strateško pomembne za Republiko Slovenijo, njihova ležišča pa so od območij, koder se jih naj bi uporabilo za gospodarski in družbeni razvoj teh območij, prekomerno oddaljena, po tem zakonu šteje, da je raziskovanje in izkoriščanje takšnih mineralnih surovin na območjih, koder so ležišča takšnih mineralnih surovin, v javnem interesu. S tem členom so urejeni tudi način in pogoji za razglašanje takšnih območjih, pa tudi njihov preklic.
K 13. členu:
S tem členom je urejena temeljna ureditev rudarska knjige, ki se deli na rudarski kataster in rudarski register. Ker je z njim tudi določeno, da se rudarski kataster in rudarski register vodita kot javna knjiga, je tudi določeno, da ima zato vsakdo pravico pregledovati podatke, vpisane v njih, da ima vsakdo tudi pravico zahtevati in pridobiti izpiske proti plačilu stroškov, ki ne smejo presegati materialnih stroškov posredovanih informacij in da se morajo podatki iz rudarskega katastra in rudarskega registra redno pregledovati, dopolnjevati in posodabljati.
K 14. členu:
Ta člen ureja vsebino rudarskega katastra in določa pogoje za njegovo vodenje in vzdrževanje. Z njim je določeno, da je rudarski kataster sestavljen iz zbirke listin, ki vsebuje popis in kartografski prikaz območij raziskovalnih prostorov, posebej za tiste, na katerih se izvaja raziskovanje mineralnih surovin in posebej za tiste, na katerih se je končalo z raziskovanjem mineralnih surovin in prikaz območij pridobivalnih prostorov, posebej za tiste, na katerih se izvaja izkoriščanje mineralnih surovin in posebej za tiste, na katerih se je končalo z izkoriščanjem mineralnih surovin. Z njim je tudi določeno, da se vpisi in izbrisi v rudarskem katastru izvajajo po uradni dolžnosti ter urejeno, na podlagi katerih podatkov.
K 15. členu:
Ta člen ureja vsebino rudarskega registra in določa pogoje za njegovo vodenje in vzdrževanje. Z njim je določeno, da je rudarski register sestavljen iz zbirke listin, ki vsebuje podatke o imenih in sedežih oziroma naslovih pravnih in fizičnih oseb s pridobljeno rudarsko pravico za raziskovanje in s pridobljeno rudarsko pravico za izkoriščanje. Z njim je tudi določeno, da se vpisi in izbrisi v rudarskem katastru izvajajo po uradni dolžnosti ter urejeno, na podlagi katerih podatkov.
K 16. členu:
Ta člen omogoča izdajo izvršilnega predpisa, s katerim se podrobneje določi oblika, vsebina in način vodenja rudarskega katastra in rudarskega registra, način posredovanja listin in sporočanja podatkov, ki sestavljajo rudarski kataster in rudarski register ter način določanja materialnih stroškov posredovanih informacij.
K 17. členu:
S tem členom se uredijo pogoji za izvajanje geološke dejavnosti, namenjene rudarstvo. Z njim se tudi določi, da se ta dejavnost izvaja kot javna služba državnega pomena in da to dejavnost v okviru svoje javne službe izvaja Geološki zavod Slovenije. Ta dejavnost je pomembna zato, ker se ukvarja z identificiranjem, dokumentiranjem, vrednotenjem in interpretiranjem mineralnih surovin s hkratno zagotovitvijo čim boljšega poznavanja geološke zgradbe ozemlja države, ohranitve zalog za razvoj države pomembnih mineralnih surovin tudi za bodoče rodove prebivalcev in prebivalk ter preprečevanje škodljivih vplivov na njih, omogočanje dostopa do informacij o njih, njihovo predstavljanje javnosti in razvijanje zavesti o njihovi pomembnosti.
K 18. členu:
S tem členom se omogoči prenos treh vrst strokovnih in z njimi povezanih upravnih nalog s področij rudarstva, od ministrstva, pristojnega za rudarstvo, na Geološki zavod Slovenije. Z njim je zato določeno, da Geološki zavod Slovenije na podlagi javnega pooblastila izdeluje strokovne podlage za državno rudarsko strategijo, vodi in vzdržuje rudarsko knjigo in prevzema vzorce, ki se jih pridobi ob raziskovanju mineralnih surovin in rudarsko tehnično dokumentacijo, ki je bila pred zaprtjem rudnikov uporabljena ob izkoriščanju mineralnih surovin.
K 19. členu:
S tem členom se ureja nadzor nad delom rudarske javne službe in posledice v primeru ugotovitve, da Geološki zavod Slovenije ne opravlja nalog rudarske javne službe v skladu s tem zakonom.
K 20. členu:
Ker so mineralne surovine kot naravni vir v lasti Republike Slovenije in jih zato ne more raziskovati in izkoriščati kdorkoli, je namen teh dveh členov zagotoviti preglednost nad raziskovanjem in izkoriščanjem mineralnih surovin in z njim povezanim zagotavljanjem varstva in zdravja pri delu ter nadzorom nad izpolnjevanjem teh pogojev. Zato je v povezavi s temeljnimi določbami 6. člena o zagotovitvi prostega pretoka kapitala, storitev in pravnih ter fizičnih oseb, ki se nameravajo ukvarjati z rudarstvom s tem členom določeno, da sme kot nosilec dovoljenja za raziskovanje nastopati pravna ali fizična oseba, ki ji je bilo na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, izdano pravnomočno dovoljenje za raziskovanje.
K 21. členu:
Iz enakih razlogov, kot jih opisuje prejšnji člen, je s tem členom določeno, da sme kot nosilec rudarske pravice nastopati pravna ali fizična oseba, ki je na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakona, sklenila koncesijsko pogodbo.
K 22. členu:
Ker se mora pri izvajanju rudarskih del upoštevati ne samo tehnične predpise, ampak tudi druge predpise, zlasti s področja zagotavljanja varstva in zdravja pri delu, kar pomeni, da jih ne more izvajati teh del kdorkoli, so s tem členom določeno pogoji za pravne in fizične osebe, ki nameravajo izvajati rudarska dela, namenjena raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin in na trgu nastopati kot izvajalec rudarskih del. S tem členom se pogoji glede sedeža izvajalcev razlikujejo in se navezujejo na predpise EU, glede kadrovskih pogojev pa so enotni za vse. Ta člen tudi omogoča, da izvaja rudarska dela tudi nosilec dovoljenja za raziskovanje ali nosilec rudarske pravice sam, seveda pod pogojem, da hkrati izpolnjuje predpisane pogoje za izvajalca rudarskih del.
K 23. členu:
Ker je rudarska tehnična dokumentacija namenjena izvajanju pravilnega raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin, to je tudi zagotavljanja varstva in zdravja pri delu, je ne more izdelovati kdorkoli. Ta člen zato določa pogoje za tiste pravne in fizične osebe, ki izdeluje rudarsko tehnično dokumentacijo, vključno z vsemi vrstami rudarskih projektov, kot jih določa predlagani zakon, to je rudarske projektante.
K 24. členu:
Ker so ključnega pomena za zagotavljanje varstva in zdravja pri delu rudarski projekti, pri njihovi izdelavi pa se lahko zgodi, da se spregleda kakšno pomembno dejstvo in morajo biti zato, preden se jih lahko uporabi, revidirani, revizije pa tudi ne more opravljati kdorkoli. Zato ta člen določa pogoje za tiste pravne in fizične osebe, ki revidirajo rudarske projekte, to je rudarske revidente.
Obrazložitev členov III. dela zakona:
K 25. členu:
Ta člen ureja način in pogoje ter postopek izdaje dovoljenja za raziskovanje mineralnih surovin. Zaradi zagotavljanja enakosti pred zakonom je s tem členom uvodoma določeno, da se dovoljenje za raziskovanje določene vrste mineralne surovine na določenem raziskovalnem prostoru lahko izda samo na podlagi poprej izvedenega javnega razpisa, postopek izvedbe javnega razpisa in izbora najprimernejšega kandidata, kateremu se izda dovoljenje, pa je urejen v nadaljevanju člena. Z njim je tudi urejen primer, če odda prijavo samo eden kandidat, ker je določeno, da javni razpis uspe, če odda prijavo samo eden kandidat. Z njim je zato določeno, da v primeru, ko oddata prijavo dva ali več upravičenih kandidatov in v primeru, ko odda prijavo samo eden upravičeni kandidat, odloči o izbiri nosilca dovoljenja za raziskovanje ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z odločbo, zoper katero je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada in da je zoper odločbo vlade dopusten upravni spor. Določeno je tudi, da se po pravnomočnosti odločbe izda dovoljenje za raziskovanje po uradni dolžnosti.
K 26. členu:
Ta člen ureja obvezno vsebino izreka (dispozitiv) dovoljenja za raziskovanje, s katerim se določijo obveznosti nosilca takega dovoljenja, med drugim tudi obveznosti, ki se nanašajo na količino mineralne surovine, ki se jo lahko izkoplje oziroma izčrpa iz ležišča za namen geoloških in tehnoloških raziskav in ugotavljanja pogojev za morebitno kasnejše izkoriščanje ter pogoje in omejitve, ki se jih mora upoštevati pri raziskovanju mineralnih surovin in način izvajanja raziskovalnih rudarskih del. S tem členom je tudi določeno, da se v primeru, če se na javni razpis javita dva ali več kandidatov in se njihov izbor izvede na dražbi, z izrekom dovoljenja za raziskovanje določi tudi višina nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin, kot jo je izbrani kandidat ponudil na dražbi. V tem primeru postane z dnem pravnomočnosti dovoljenja za raziskovanje njegov nosilec zavezanec za plačevanje nadomestila za raziskovanje, ki se ga v času raziskovanja, določenega z dovoljenjem za raziskovanje, plačuje v letnih zneskih. Ta člen tudi določa, da so sredstva, pridobljena iz nadomestila za raziskovanje, v višini 50% prihodek tiste samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju leži raziskovalni prostor, in v višini 50% prihodek države.
K 27. členu:
S tem členom se določa čas veljavnosti dovoljenja za izkoriščanje (tri leta). Ker pa je potrebno pri raziskovanju energetskih mineralnih surovin več tehnične opreme in priprav, ta člen tudi določa, da je lahkota čas daljši (pet let). Z namenom, da se raziskovanja ne bi vlekla v nedogled in zaradi tega zasedal prostor, ki se ga potrebuje za drug namen, kot je določen z dokumenti urejanja prostora, ta člen tudi določa, da časa veljavnosti dovoljenj za raziskovanje ni mogoče podaljšati, razen v primeru višje sile.
K 28. členu:
Ta člen določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pred začetkom raziskovanja mineralnih surovin. Ti pogoji so pravnomočnost dovoljenja za raziskovanje, rudarski projekt za izvedbo (za vsako lokacijo posebej znotraj odobrenega raziskovalnega prostora), obveznost prijave začetka raziskovanja pristojni rudarski inšpekciji in organom, ki so dali soglasje k rudarskemu projekti za pridobitev dovoljenja za raziskovanje, pa tudi Geološkemu zavodu Slovenije, da bo lahko, kot je to določeno v naslednjem 29. členu, pridobival vzorce in na njihovi podlagi dopolnjeval državno geološko karto.
K 29. členu:
S tem členom se zagotavlja, da bo raziskovanje mineralnih surovin takšno, kot je to določeno z dovoljenjem za raziskovanje, namenjen pa je tudi dopolnjevanju državne geološke karte. Z njim je določeno, da mora nosilec dovoljenja za raziskovanje pred začetkom izvajanja raziskovalnih rudarskih del imenovati osebo, odgovorno za pravilno izvajanje rudarskega dovoljenja za raziskovanje, ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, posredovati (na pol leta) poročila o opravljenih raziskovanjih in rezultate raziskovanja mineralnih surovin ter dopustiti, da Geološki zavod Slovenije odvzema vzorce, pridobljene e ob raziskovanju.
K 30. členu:
Namen tega člena je preprečiti, da bi se pod pretvezo raziskovanja mineralne surovine tudi že izkoriščale in se s tem izognilo plačevanju rudarske koncesnine. Zato je z njim določeno, da se v času raziskovanja lahko mineralne surovine poskusno izkorišča samo za potrebe laboratorijskih preizkusov, tehnoloških poskusov in ugotavljanja pogojev za izkoriščanje in sicer največ v količini, kot je določena z rudarskim dovoljenjem za raziskovanje ter da je prodaja mineralnih surovin, ki se jih pridobi ob njihovem raziskovanju, je prepovedana.
K 31. členu:
Ta člen je namenjen zagotavljanju varstva in zdravja pri delu in vzpostavitvi prejšnjega stanja oziroma izvedbe sanacije na lokacijah, na katerih se je izvajalo raziskovanje mineralnih surovin. Zato je z njim določeno, da mora nosilec dovoljenja za raziskovanje med izvajanjem raziskovalnih rudarskih del in po njihovem prenehanju na lokaciji, na kateri se izvajajo oziroma so izvedena raziskovalna rudarska dela zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se prepreči nastanek nevarnosti za ljudi, premoženje in okolico ter o tem obvestiti pristojno rudarsko inšpekcijo in inšpekcijo, pristojno za okolje in po končanem raziskovanju izvesti sanacijo zemljišča, na katerem je bilo izvedeno raziskovanje tako, da se vzpostavi raba prostora, kot je bila pred začetkom raziskovanja: Določeno pa je tudi, da v primeru, če nosilec dovoljenja za raziskovanje po končanem raziskovanju ne vzpostavi rabe prostora, kot je bila pred začetkom raziskovanja, izvede potrebne ukrepe zavarovanja in sanacije na račun nosilca dovoljenja za raziskovanje ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
K 32. členu:
Ta člen določa pogoje za prenehanje dovoljenja za raziskovanje, ki so potek časa, za katerega je bilo dovoljenje dano in s prenehanjem pravne osebe oziroma s smrtjo fizične osebe kot nosilca dovoljenja za raziskovanje. Z namenom preprečitve kartelnega dogovarjanja pa je s tem členom tudi določeno, da se rudarska pravica za raziskovanje ne more prenesti na drugo pravno ali fizično osebo, v morebitnem stečajnem postopku nosilca dovoljenja za raziskovanje pa da se jo tudi ne sme vključiti v stečajno maso. Z enakim namenom ta člen tudi določa, da se rudarska pravica za raziskovanje ne sme prodati ali dati v najem in da so takšni pravni posli nični.
K 33. členu:
Ta člen določa, v katerih primerih se dovoljenje za raziskovanje lahko odvzame, ureja pa tudi primere, zaradi katerih se dovoljenje za raziskovanje mora odvzeti. Takšni primeri so, ko ni opravljen tisti obseg raziskovanja, ki je v dovoljenju za raziskovanje določen kot najmanjši, a razlog za to ni v višji sili, ko nosilec dovoljenja za raziskovanje oziroma njegov izvajalec izvaja raziskovalna rudarska dela tako, da bistveno škoduje oziroma uničuje zavarovane vrste živali in rastlinja ali da huje ogroža habitat, kulturno dediščino in vode oziroma onesnažuje okolje, ko nosilec dovoljenja za raziskovanje, ki je na istem pridobivalnem prostoru kasneje pridobil dovoljenje za raziskovanje oziroma njegov izvajalec izvaja raziskovalna rudarska dela tako, da ovira ali ogroža raziskovanje nosilcu dovoljenja za raziskovanje, ki je pred njim pridobil dovoljenje za raziskovanje, ko nosilec dovoljenja za raziskovanje v roku, določenim z dovoljenjem za raziskovanje, ne predloži elaborata o klasifikaciji in kategorizaciji mineralnih surovin v raziskovalnem prostoru oziroma zaključnega poročila o opravljenih raziskovalnih delih, ko je nosilec dovoljenja za raziskovanje naročil izvajanje raziskovalnih rudarskih del izven odobrenega raziskovalnega prostora ali ko bi nadaljevanje izvajanja raziskovalnih rudarskih del lahko povzročilo hujšo naravno ali drugo nesrečo, ki je ni mogoče preprečiti na drugačen način.
Obrazložitev členov IV. dela zakona:
K 34. členu:
S tem členom je določeno, da se koncesija za izkoriščanje za določeni pridobivalni prostor lahko pridobi na podlagi poprej izdanega rudarskega koncesijskega akta in na njegovi podlagi izvedenega javnega razpisa za izbor nosilca rudarske pravice, lahko pa tudi, pod določenimi pogoji, brez javnega razpisa. Ta člen namreč določa, da koncesijo za izkoriščanje lahko brez javnega razpisa in samo na podlagi poprej izdanega rudarskega koncesijskega akta za določeni pridobivalni prostor pridobi pravna ali fizična oseba, če je na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, zaključila z raziskovanjem mineralnih surovin v raziskovalnem prostoru, določenim z dovoljenjem za raziskovanje in leži pridobivalni prostor znotraj takšnega raziskovalnega prostora, ali če je lastnik zemljišča, ki ga opredeljuje pridobivalni prostor, namenjen za površinsko izkoriščanje nekovinskih mineralnih surovin oziroma ima za takšno zemljišče izkazano pravico izvajati rudarska dela, ali če namerava razširiti pridobivalni prostor, za katerega ima pridobljeno rudarsko pravico za izkoriščanje, na sosednje zemljišče in so za takšno širitev izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom ali če ob izvajanju rudarskih del na svojem pridobivalnem prostoru naleti na drugo vrsto mineralne surovine, kot mu je bila podeljena z rudarsko pravico za izkoriščanje in jo namerava izkoriščati in na istem prostoru drugi nosilec rudarske pravice nima rudarske pravice za pridobivanje najdene mineralne surovin.
K 35. členu:
Namen tega člena je, da se v primeru nameravanega izkoriščanje energetskih mineralnih surovin in tudi drugih mineralnih surovin, za katere bo v skladu s tem zakonom izkazan obstoj javnega interesa, pobudnikom za takšno izkoriščanje omogoči garancija, da bodo po uspešno zaključenem raziskovanju, to je po ugotovim da na določenem območju obstoje takšne mineralne surovine, ki jih bo mogoče izkoriščati, tudi pridobile rudarsko pravico za izkoriščanje. Zato ta člen ureja pogoje za izdajo rudarskega koncesijskega akta, ki pa jih razlikuje glede na to, katera pravna oziroma fizična oseba predlaga njegovo izdajo. Če poda takšen predlog oseba, ki je opravila raziskovanje na predpisani način, se takšen predlog šteje za zahtevo in se zato takšen akt mora izdati. Če pa poda takšen predlog oseba, ki ni opravila raziskovanja, pa se takšen predlog šteje kot pobuda in se zato takšen akt lahko izda samo, če se v postopku preverjanja utemeljenosti takšne pobude ugotovi, da je utemeljena in v skladu z dokumenti urejanja prostora. S tem členom je namreč določeno, da mora biti zemljišče nameravanega pridobivalnega prostora v skladu z dokumenti urejanja prostora in da se šteje, da je takšno zemljišče skladu z dokumenti urejanja prostora, če pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju je takšen prostor, izda potrdilo, da je raba zemljišča v skladu z njenimi prostorskimi akti oziroma če takšno potrdilo ni izdano, da je na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, takšno zemljišče razglašeno za rudarski prostor v javno korist.
K 36. členu:
Ta člen predstavlja podlago za odločitev o tem, kakšen postopek izdaje rudarskega koncesijskega akta se bo uvedel, ali po uradni dolžnosti ali le kot možen. Če poda predlog oseba, ki je opravila raziskovanje energetskih in drugih mineralnih surovin, ki so v javnem interesu na predpisani način, se takšen predlog šteje za zahtevo in se zato uvede postopek za izdajo rudarskega koncesijskega akta po uradni dolžnosti, v nasprotnem primeru pa se uvede postopek za možno izdajo rudarskega koncesijskega akta. Če se bo uvedel postopek za izdajo rudarskega koncesijskega akta po uradni dolžnosti, to pomeni, da bo s tem dana tudi garancija, da bo pobudnik pridobil rudarsko pravico za izkoriščanje in v primeru, da je že lastnik zemljišča oziroma ima pravico izvajati rudarska dela na njem in bi bil predlagani pridobivalni prostor v skladu z dokumenti urejanja prostora, sklenil koncesijsko pogodbo lahko že takoj po objavi tega akta, v primeru, da pridobivalni prostor ne bi bil skladen z dokumenti urejanja prostora, pa takoj po razglasitvi rudarskega prostora v javno korist. Podpisovanje koncesijske pogodbe bi se lahko časovno zavleklo samo v primeru, če pobudnik ne bi imel razpolagalne pravice izvajati rudarskih del na zemljišču in bi bilo potrebno zato lastnika razlastiti oziroma mu omejiti pravice s služnostjo in podobno. Ker pa je pri pridobivanju nepremičnin vedno mogoč dogovor, se predvideva, da bo do takšnih posegov prišlo le izjemoma. Pri uvedbi postopka za možno izdajo rudarskega koncesijskega akta pa bo moral biti s strani pobudnika predlagani pridobivalni prostor v skladu z dokumenti urejanja prostora, saj se bo v nasprotnem primeru njegova pobuda zvrnila.
K 37. členu:
Ta člen ureja vsebino rudarskega koncesijskega akta, ki je strukturirana tako, da jo je možno uporabiti v obeh primerih postopka, to je v primeru uvedbe postopka za njegovo izdajo po uradni dolžnosti in v primeru uvedbe postopka za njegovo možno izdajo.
K 38. členu:
Ta člen je namenjen temu, da se po izdaji rudarskega koncesijskega akta, s katerim se šele omogoči podeljevanje rudarskih pravic za izkoriščanje, ne zgodi, da bi se za zemljišča, ki jih takšen akt namenja za izkoriščanje mineralnih surovin, spremenila dosedanja raba in s tem onemogočilo izkoriščanje. Zato je z njim določeno, da je mogoče za zemljišča pridobivalnega prostora, ki jih določa rudarski koncesijski akt, sprejemati nove prostorske akte oziroma jih spreminjati in dopolnjevati samo, če se s tem ne onemogoča izkoriščanje mineralnih surovin in če se k sklepu o začetku njihove izdelave pridobi soglasje ministra, pristojnega za rudarstvo, s katerim se določijo tudi pogoji, ki se jih mora v postopku priprave prostorskega akta upoštevati.
K 39. členu:
S tem členom se urejajo procesna dejanja glede pridobitve rudarske pravice za izkoriščanje v primerih, ko se uvede postopek za izdajo rudarskega koncesijskega akta po uradni dolžnosti. Z njim je določeno, kaj se mora zahtevi za izdajo rudarskega koncesijskega akta priložiti in kako poteka postopek po prejemu zahteve. Bistvo tega člena je v tem, da se postopek zaključi tako, da ministrstvo, pristojno za rudarstvo, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta, na podlagi katerega se lahko podeli koncesija vlagatelju zahteve brez javnega razpisa.
K 40. členu:
S tem členom se urejajo procesna dejanja glede pridobitve rudarske pravice za izkoriščanje v primerih, ko se uvede postopek za možno izdajo rudarskega koncesijskega akta. Z njim je določeno, kaj se mora pobudi za izdajo rudarskega koncesijskega akta priložiti in kako poteka postopek po prejemu zahteve. Bistvo tega člena je v tem, da se postopek zaključi tako, da ministrstvo, pristojno za rudarstvo predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta, s katerim se določi obveznost javnega razpisa, v določenih primerih, kot jih omogočajo določbe 34. člena, pa tudi brez njega. S tem členom je zato določeno, da se lahko koncesija podeli brez javnega razpisa, če je pobudnik lastnik zemljišča in se namerava izkoriščati nekovinske mineralne surovine, če ima pobudnik že rudarsko pravico za izkoriščanje in namerava širiti pridobivalni prostor in so za takšno širitev izpolnjeni določeni pogoji ali če ob izkoriščanju naleti v svojem pridobivalnem prostoru na drugo vrsto mineralne surovine, ki jo ne opredeljuje koncesijska pogodba. Pod določenimi pogoji pa ta člen tudi omogoča pridobitev rudarske pravice za sanacijo nelegalnih kopov.
K 41. členu:
Ta člen ureja način objave javnega razpisa za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje in vsebino javnega razpisa.
K 42. členu:
Ta člen ureja postopek odločanja o izboru kandidatov za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje v primeru obveznosti predhodne izvedbe javnega razpisa. Z njim je tudi urejen primer, če odda prijavo samo eden kandidat, ker je določeno, da javni razpis uspe, če odda prijavo samo eden kandidat. Z njim je določeno, da v primeru, ko oddata prijavo dva ali več upravičenih kandidatov in v primeru, ko odda prijavo samo eden upravičeni kandidat, odloči o izbiri nosilca rudarske pravice ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z odločbo, zoper katero je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada in da je zoper odločbo vlade dopusten upravni spor.
K 43. členu:
Ta člen ureja postopek odločanja o izboru kandidatov za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje v primeru, ko javni razpis ni potreben. Z njim je določeno, da v primeru izdaje rudarskega koncesijskega akta po uradni dolžnosti in v primeru, ko se izda rudarski koncesijski akt v skladu z osmim oziroma devetim odstavkom 40. člena tega zakona, izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo, odločbo o določitvi nosilca rudarske pravice po objavi rudarskega koncesijskega akta po uradni dolžnosti.
K 44. členu:
Določbe tega člena so namenjene začetku podpisovanja koncesijske pogodbe med izbranim kandidatom za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje kot koncesionarjem in Republiko Slovenije kot koncedentom. Zato je z njim najprej določeno, da se podpisovanje koncesijske pogodbe začne na predlog izbranega kandidata in kaj se mora takšnemu predlogu priložiti, to je revidirani rudarski projekt za izkoriščanje v dveh izvodih in dokazilo o pravici izvajati rudarska dela na zemljišču. Rudarski projekt v dveh izvodih je treba priložiti zato, ker se s predlaganim zakonom ukinja dosedanja obveznost pridobivanja dovoljenj za izkoriščanje in izvajanje posameznih rudarskih del, ki jim je bilo potrebno prilagati posamezne rudarske projekte in se z namenom izvajanja nadzora nad izkoriščanjem prvi izvod hrani na ministrstvu, pristojnem za rudarstvu, in se ga šteje kot sestavni del koncesijske pogodbe, drugi izvod pa mora imeti izvajalec rudarskih del na delovišču, da lahko rudarski inšpektor z vpogledom vanj preverja skladnost izvajanja rudarskih del s koncesijsko pogodbo. Z dokazilom o pravici izvajati rudarska dela na zemljišču pa mora izbrani nosilec rudarske pravice razpolagati že pred podpisom koncesijske pogodbe zato, ker predlagani zakon ne pozna več dovoljenja za izkoriščanje in je bilo treba po sedaj veljavnem zakonu s takšnim dokazilom razpolagati šele ob vložitvi vloge za izdajo dovoljenja. Namen obstoja takšnega dokazila je torej v tem, da se po podpisu koncesijske pogodbe ne bi izvajala rudarska dela na tujih zemljiščih.
K 45. členu:
Ta člen določa, kaj se mora po prejetju predloga izbranega kandidata za nosilca rudarske pravice za podpis koncesijske pogodbe preveriti v zvezi z ustreznostjo rudarskega projekta za izkoriščanje in v zvezi z dokazilom o obstoju pravice izvajati rudarska dela na zemljišču. S tem členom je tudi določeno, kako v postopku teh preveritev ravna ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
K 46. členu:
Z določbami tega člena se ureja, kako naj izbrani kandidat za nosilca rudarske pravice pridobi zemljišča, na katerem oziroma pod katerim se bo izvajalo izkoriščanje mineralnih surovin. Z njim je zato tudi določeno, kaj se po predlaganem zakonu šteje za izkazano pravico izvajati rudarska dela na zemljišču.
K 47. členu:
S tem členom so sprocesirana dejanja ob podpisovanju koncesijske pogodbe. Z namenom izvajanja nadzora nad izvrševanjem določb iz koncesijske pogodbe je s tem členom tudi določeno, da ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pošlje izvod veljavne koncesijske pogodbe pristojni rudarski inšpekciji. S tem členom pa je urejen tudi primer, če po izbiri kandidata ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na njegovi strani. Če zaradi razlogov na strani nosilca rudarske pravice ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe v določenem roku, ministrstvo, pristojno za rudarstvo, odločbo o izboru odpravi in lahko prične s postopkom ponovne podelitve koncesije
K 48. členu:
Namen tega člena je, da pri izvajanju rudarskih del, namenjenih izkoriščanju mineralnih surov, ne bi prihajalo do dvomov ali koncesija še velja ali ne. Zato je z njim določeno, da začne teči čas veljavnosti koncesije z dnem njenega podpisa s strani izbranega kandidata za nosilca rudarske pravice.
K 49. členu:
S tem členom se uredi obvezna vsebina koncesijske pogodbe in določi, da je njen sestavni del na predpisani način potrjeni rudarski projekt za izkoriščanje, s čimer se nosilcu rudarske pravice omogoči, da takoj po podpisu koncesijske pogodbe začne z rudarskimi deli in mu ni potrebno več, kot je to določeno v sedaj veljavnem ZRud, pridobivati še rudarskih dovoljenj.
K 50. členu:
Ta člen omogoča podaljšanje časa veljavnosti podeljene rudarske pravice za izkoriščanje in zato ureja tudi procesna dejanja za odločanje o takšnem podaljšanju, ker morajo biti za to izpolnjeni določeni pogoji. V takšnem primeru se bo lahko rudarska pravica za izkoriščanje v primeru izkoriščanja energetskih mineralnih surovin podaljšala in sicer za največ deset let, v primeru izkoriščanja drugih mineralnih surovin pa za največ tri leta, vsakič kadar bi nosilec rudarske pravice z ustreznimi dokazili dokazal obstoj zalog mineralne surovine znotraj pridobivalnega prostora in pod pogojem, da je bila na pridobivalnem prostoru izvedena predpisana sprotna sanacija zemljišč, degradiranih z rudarskimi deli.
K 51. členu:
Ta člen ureja možnosti za prenos rudarske pravice na drugo osebo in zato ureja tudi procesna dejanja za odločanje o takšnem prenosu, ker morajo biti za to izpolnjeni določeni pogoji. S tem členom se ureja tudi primer, da je nad nosilcem rudarske pravice opravljen stečaj po zakonu. V tem primeru se lahko rudarska pravica za izkoriščanje prenese na tistega prevzemnika, ki je od imetnika rudarske pravice - dolžnika, prevzel nepremičnine oziroma stvarne pravice na nepremičninah znotraj pridobivalnega prostora, ki mu omogočajo nadaljnje izvajanje rudarske pravice za izkoriščanje, ob pogoju, da izpolnjuje pogoje za nosilca rudarske pravice. Ta člen pa tudi določa, da se rudarska pravica se ne sme prodati ali dati v najem in da so pravni posli, sklenjeni v nasprotju s takšno določbo, nični.
K 52. členu:
Ker so mineralne surovine last Republike Slovenije in se mora za njihovo izkoriščanje plačevati ustrezno nadomestilo – rudarska koncesnina, po končanem izkoriščanju pa je treba zagotoviti, da se bo območje, degradirano zaradi rudarskih del, saniralo in da ne bi zato, ker daje koncesijo za izkoriščanje Republika Slovenija, stroški takšne sanacije padli v breme državnega proračuna, je s tem členom določeno, da postane z dnem sklenitve koncesijske pogodbe nosilec rudarske pravice zavezanec za plačevanje rudarske koncesnine ter za zagotavljanje in plačevanje rezerviranih sredstev za sanacijo. Zaradi navedene obveznosti pa je s tem členom urejen tudi način zagotovitve izvajanja takšne obveznosti. Določeno je, da se zavezancu način in pogoji za plačevanje rudarske koncesnine ter zagotavljanje in plačevanje rezerviranih sredstev za sanacijo določijo z odločbo, ki jo v skladu s posebnima predpisoma, ki ju urejata naslednja dva člena (53. in 54. člen) in koncesijske pogodbe izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo, po uradni dolžnosti.
K 53. členu:
Ta člen omogoča Vladi, da na podlagi kriterijev za izračunavanje višine rudarske koncesnine, ki jih uvodoma ureja ta člen, predpiše povprečno ceno na enoto pridobljene mineralne surovine ter vbrizganih in uskladiščenih zemeljskih plinov, ki se jo lahko doseže v trgovanju na določenem svetovnem trgu, merila in pogoje za zmanjšanje in oprostitev plačila rudarske koncesnine, način njene odmere, obračunavanja in plačevanja ter način nadzora nad njenim plačevanjem. Ta člen tudi določa, da se rudarska koncesnina plačuje v letnih zneskih, ki znašajo največ 500 eurov na ha pridobivalnega prostora in največ 20% povprečne cene za proizvedeno enoto mineralne surovine v obravnavanem letu ter da so sredstva, dobljena z vplačili rudarskih koncesnin, v višini 50% prihodek tiste samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju leži pridobivalni prostor, in v višini 50% prihodek države.
K 54. členu:
Ta člen omogoča Vladi, da na podlagi kriterijev za izračunavanje višine rezerviranih sredstev za sanacijo, ki jih uvodoma ureja ta člen, predpiše natančnejša merila za izračunavanje višine potrebnih rezerviranih sredstev za sanacijo, način in pogoji za odmero, obračunavanje in plačevanje ter porabe teh sredstev, merila in pogoje za zmanjšanje in oprostitev njihovega plačila, ter nadzora nad plačevanjem in njihovo uporabo. S tem členom se tudi ureja oblika za sanacijo rezerviranih sredstev, ki so lahko pri pooblaščeni banki za namen sanacije vezana denarna sredstva, lahko pa tudi ustrezne garancije pooblaščene banke, ki pa morajo biti takšne, da so denarna sredstva lahko na voljo takoj.
K 55. členu:
S tem členom se ustanovi Rudarski sklad Republike Slovenije, kot proračunski sklad v upravljanju ministrstva, pristojnega za rudarstvo in določi, da je pristojen za zbiranje, upravljanje in namensko uporabo dela sredstev, pridobljenih iz nadomestila za raziskovanje in rudarskih koncesnin, ki pripadejo državi. Ta člen tudi določa namensko rabo sredstev, pridobljenih iz rudarskih koncesnin, ki pripadajo državi. S tem členom pa ni več določeno, v kakšen namen se lahko uporabijo sredstva, pridobljena iz rudarskih koncesnin, ki pripadajo samoupravni lokalni skupnosti, kot je to v veljavnem rudarskem zakonu, ker bi se s tem občino prekomerno omejevalo pri njenih razvojnih programih.
K 56. členu:
S tem členom se določa, da je za zbiranje, upravljanje in namensko uporabo sredstev, pridobljenih iz rezerviranih sredstev za sanacijo, pristojen EKO sklad. S tem členom je tudi določeno, da se rezervirana sredstva za sanacijo lahko namenjajo samo za sanacijo tistih pridobivalnih prostorov, za katera so nosilci rudarske pravice zagotovili in vplačali rezervirana sredstva, da se rezervirana sredstva za sanacijo posledic rudarskih del v delu, ki jih je za določeni pridobivalni prostor plačeval nosilec rudarske pravice, lahko uporabijo samo za pokritje stroškov del, ki nastanejo v zvezi s sanacijo okolja po opustitvi izkoriščanja na takšnem prostoru in da je za izdajanje odločb ter odmero višine vplačil in izplačil po tem členu pristojno ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
K 57. členu:
S tem členom je urejeno, na kakšen način lahko preneha razmerje med državo in nosilcem rudarske pravice, vzpostavljeno s koncesijsko pogodbo. Določeno je, da lahko preneha s prenehanjem koncesijske pogodbe, ali z odvzemom rudarske pravice, ali z ugasnitvijo rudarske pravice.
K 58. členu:
Ta člen podrobno ureja pogoje za prenehanje koncesijske pogodbe in določa, da koncesijska pogodba lahko preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena ali z njenim razdrtjem. S tem členom je z namenom zagotavljanja pravnega varstva nosilcev rudarske pravice urejen tudi postopek razdrtja koncesijske pogodbe.
K 59. členu:
S tem členom so urejeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se lahko nosilcu rudarske pravice rudarska pravica odvzame. S tem členom je z namenom zagotavljanja pravnega varstva nosilcev rudarske pravice urejen tudi postopek odvzema rudarske pravice..
K 60. členu:
Ta člen ureja primer, ko rudarska pravica za izkoriščanje ugasne, če je nad nosilcem rudarske pravice opravljen stečaj, nobena oseba pa v enem letu po pravnomočnosti stečaja ne prevzame nepremičnin oziroma stvarnih pravic na nepremičninah znotraj pridobivalnega prostora z namenom izkoriščanja, ali če nosilec rudarske pravice preneha obstajati oziroma umre in ni dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za nosilca rudarske pravice oziroma da dedič v enem letu po smrti nosilca rudarske ne vloži vloge za pridobitev soglasja prenos rudarske pravice. S tem členom so tudi urejena ravnanja ministrstva, pristojnega za rudarstvo, v času, dokler se ne pridobi novega nosilca rudarske pravice.
Obrazložitev členov V. dela zakona:
K 61. členu:
S tem členom se zaradi zagotovitve izvajanja rudarske pravice ureja opredelitev omejitev, ki jih je dolžan trpeti lastnik ali uporabnik zemljišča na ali pod katerim se nahaja mineralna surovina in določa vrsta takšnih omejitev. Ta člen določa, da se zaradi takšnih razlogov določeno zemljišče, v katerem se nahajajo za državo strateške mineralne surovine, ki so v skladu s tem zakonom v javnem interesu, pod pogoji in po postopku, ki ga določa ta zakon, razglasi za rudarski prostor v javno korist, lahko pa se tudi lastninska ali druga stvarna pravica na zemljišču, ki leži v pridobivalnem prostoru, razglašenim za rudarski prostor v javno korist, odvzame ali omeji na način in po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja razlastitev.
K 62. členu:
S tem členom se omogoča, da Vlada na predlog ministra, pristojnega za rudarstvo, in če so izpolnjeni s tem zakonom predpisani pogoji, razglasi določeno zemljišče za rudarski prostor v javno korist. Ta člen določa, da minister, pristojen za rudarstvo, predlaga vladi izdajo uredbe o razglasitvi določenega območja za rudarski prostor v javno korist, če je v skladu s tem zakonom izpolnjen pogoj za uvedbo postopka za izdajo rudarskega koncesijskega akta po uradni dolžnosti, samoupravna lokalna skupnost pa ne izda oziroma zavrne izdajo potrdila, da je raba zemljišča v skladu z njenimi prostorskimi akti. Ta člen tudi določa, da se mora takšnemu predlogu dokumentacija s strokovno utemeljenimi dokazili, na podlagi katerih lahko Vlada oceni utemeljenost razglasitve rudarskega prostora v javno korist.
K 63. členu:
Ta člen ureja postopek izdelave s prejšnjim členom predpisane dokumentacije s strokovno utemeljenimi dokazili, na podlagi katerih lahko Vlada oceni utemeljenost razglasitve rudarskega prostora v javno korist ter njen sestav (pisni in grafični del).
K 64. členu:
Ta člen ureja vsebino uredbe Vlade, s katero se razglasi rudarski prostor v javno korist in določa, da lahko takšna uredba velja le določen čas. S tem členom je tudi urejen primer, če se v postopku izdelave strokovnih podlag ugotovi, da bi rudarski prostor v javno korist predstavljal neskladnost z določenim dokumentom urejanja prostora. Zato je z njim tudi določeno, da se mora v takšnem primeru z uredbo določiti tudi izravnalne ukrepe, s katerimi se nadomesti ali omili zaradi rudarskega prostora onemogočena s prostorskim aktom opredeljena raba prostora in ki se jih mora izvesti pred začetkom izkoriščanja mineralne surovine, pogoje za izvedbo izravnalnih ukrepov, ki morajo biti izpolnjeni pred začetkom izkoriščanja mineralne surovine in nosilca izvedbe izravnalnih ukrepov. Z namenom zagotavljanja javnosti dostopnih podatkov je s tem členom tudi določeno, da se uredba vlade o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, grafični del strokovnih podlag, na podlagi katerega se izda uredba, pa se objavi na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za rudarstvo, tako, da so dostopni javnosti.
K 65. členu:
Ta člen ureja posledica razglasitve rudarskega prostora v javno korist in pravice lastnikov nepremičnin, ki ležijo v območju razglašenega rudarskega prostora v javno korist.
K 66. členu:
S tem členom so urejeni primeri, zaradi katerih lahko preneha veljati razglasitev rudarskega prostora v javno korist v celoti ali samo v delu.
K 67. členu:
Ta člen omogoča, da omejitev ali odvzem lastninske pravice na nepremičninah, ki ležijo v območju, ki je v skladu s tem zakonom razglašeno za rudarski prostor v javno korist. Ta člen tudi določa, da se takšna omejitev izvede v korist države kot razlastitvenega upravičenca ter da se postopek omejitve oziroma odvzema lastninske pravice izvede v skladu z zakonom, ki ureja omejitve oziroma odvzem lastninske pravice v javno korist.
K 68. členu:
Namen tega člena je preprečiti visečnost razlastitve oziroma omejitev lastninskih pravic. Zato je z njim omogočena razveljavitev odločbe o omejitvi oziroma razlastitvi, če razlaščenec ugotovi, da se v dveh letih po pravnomočnosti odločbe o omejitvi oziroma razlastitvi njegove nepremičnine ni začelo z izkoriščanjem mineralnih surovin. Ta člen določa, da ima razlaščenec v takšnem primeru pravico od pristojnega razlastitvenega organa zahtevati, da se odločba razveljavi, nepremičnine pa da se mu vrnejo v stanju, kot so bile pred začetkom postopka.
Obrazložitev členov VI. dela zakona:
K 69. členu:
Ta člen določa obveznosti, ki jih mora pred začetkom izkoriščanja mineralnih surovin zagotoviti nosilec rudarske pravice in da se z izkoriščanjem mineralnih surovin lahko začne šele po sklenitvi koncesijske pogodbe. Zato je s tem členom tudi določeno, da mora nosilec rudarske pravice petnajst dni pred začetkom rudarskih del prijaviti pristojni rudarski inšpekciji pričetek del ter v prijavi navesti številko in datum sklenitve koncesijske pogodbe, na podlagi katere je pridobil rudarsko pravico za izkoriščanje in o osebi, ki bo opravljala posle tehničnega vodje rudarskih del, ter v primeru, če nosilec rudarske pravice ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za izvajalca rudarskih del, pred začetkom izvajanja rudarskih del skleniti pisno pogodbo za izvajanje rudarskih del s pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za izvajalca rudarskih del. Ta člen tudi določa, da se lahko začne z izkoriščanjem mineralnih surovin ter izvajanjem del, ki se po tem zakonu štejejo za zahtevna rudarska dela, samo na podlagi poprej izdelanega in revidiranega rudarskega projekta za izvedbo, ki ga mora pred začetkom del v obliki izjave, da se strinja z njegovimi tehničnimi rešitvami potrditi posameznik, ki ga za to pooblasti nosilec rudarske pravice (potrjeni rudarski projekt).
K 70. členu:
Ta člen določa pogoje za posameznike, da lahko vodijo izvajanje rudarskih del oziroma nastopajo kot tehnični vodja rudarskih del. Ti pogoji se razlikujejo glede na to, ali se izvaja površinsko izkoriščanje mineralnih surovin ali pod zemljo oziroma ali gre za površinska ali podzemna rudarska dela. Pri podzemnih rudarskih delih so pogoji glede strokovne izobrazbe strožji, v vsakem primeru pa mora imeti oseba, ki namerava opravljati tehnično vodenje rudarskih del, opravljen strokovni izpit.
K 71. členu:
Ta člen ureja vrsto tistih zahtevnih rudarskih del, katera se lahko začnejo samo na podlagi potrjenega in predhodno revidiranega rudarskega projekta za izvedbo. S tem členom se tudi omogoči, da minister, pristojen za rudarstvo, ta dela in rudniške gradnje podrobneje uredi s pravilnikom.
K 72. členu:
Ta člen ureja način in pogoje za izvajanje pridobivalnih rudarskih del in vrsto rudarske tehnične dokumentacije, na podlagi katere se lahko izvajajo rudarska dela in hkrati zagotavlja varstvo in zdravje pri delu.
K 73. členu:
Ta člen omogoča izdajo tehničnih predpisov, namenjenih zagotavljanju varstva in zdravja za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih in pod zemljo, za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin z globinskim vrtanjem, za električne naprave in instalacije v rudnikih s površinskim in podzemnim pridobivanjem mineralnih surovin, za dela na površini in pod zemljo, ki so povezana z raziskovanjem in izkoriščanjem mineralnih surovin, za dela pri bogatenju mineralnih surovin, za dela pri skladiščenju in izrabi sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin v rudarstvu in druge tehnične prepise in predpise o varnosti in zdravju pri delu v rudarstvu.
K 74. členu:
S tem členom je omogočena izdaja tehničnega soglasja za postroje, ki so namenjeni izvajanju rudarskih del in za odkopne metode, za katere v Republiki Sloveniji še ni tehničnega predpisa. Zato je z njim predvidena ustanovitev odbora izvedencev rudarske stroke, ki ima pristojnost ugotavljanja, da tehnični predpis za določeni postroj oziroma odkopno metodo še ni izdan ter sodelovanja v postopku izdaje tehničnega soglasja, ki se ga v skladu s predlaganim zakonom šteje kot pozitivna tehnična presoja o izpolnjevanju in uporabnosti postrojev za izvajanje rudarskih del in odkopnih metod.
K 75., 76., 77., 78., 79. in 80. členu:
Ti členi določajo podrobnejše pogoje za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, za reševalno službo in za tehnično vodenje ter odgovornost pri njem. Podrobnejša obrazložitev teh členov ni potrebna, ker so vsa potrebna procesna dejanja, ki se jih mora zagotoviti ob izvajanju rudarskih del, da se zagotovi varnost in zdravje pri delu ter preprečijo nesreče in negativni vplivi na okolje, razvidna iz samega njihovega besedila
K 81. členu:
S tem členom se urejajo situacije, če določenih rudarskih del ni mogoče izvesti v skladu s predhodno sicer revidiranim in potrjenim rudarskim projektom za izvedbo. Zato ta člen ureja pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se lahko sprejme odmik od potrjenega rudarskega projekta za izvedbo.
K 82. členu:
Ta člen določa obveznosti nosilcev rudarske pravice v primerih začasne ustavitve izkoriščanja mineralnih surovin. Za začasno ustavitev izvajanja rudarskih del se po predlaganem zakonu šteje ustavitev, ki ne traja več kot eno leto.
K 83. členu:
Ta člen določa obveznost nosilcev rudarske pravice glede poročanja in posredovanja predpisane dokumentacije ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo.
K 84., 85., 86., 87., 88. in 89. členu:
Ker je mogoče rudniške gradnje izvajati po tem zakonu, upoštevajoč določbe petega odstavka 1. člena ZGO-1, samo v rudniških prostorih, to je tudi na pristopnem zemljišču, ne pa tudi na drugih zemljiščih in je potrebno zato za priključke od pridobivalnega prostora na javna distribucijska omrežja pridobiti gradbeno dovoljenje, ki pa ga v določenih primerih zaradi nejasnosti prostorskih aktov o poteku njihovih tras ne bi bilo mogoče pridobiti in bi bila zaradi tega prekomerno otežena dostava mineralnih surovin na trg, so s temi členi sprocesirana dejanja, na podlagi katerih bo takšnemu nosilcu rudarske pravice omogočena gradnja takšne, zanj nujne infrastrukture. Podrobnejša obrazložitev teh členov ni potrebna, ker so vsa potrebna procesna dejanja, da se za graditev obravnavane nujne rudarske infrastrukture pridobi gradbeno dovoljenje, razvidna iz samega njihovega besedila.
K 90. členu:
Namen tega člena je v čim večji možni meri zagotoviti odpravo nelegalnih kopov.
K 91. členu:
Ta člen ureja izjeme in posebnosti glede pridobitve naravnega kamna pri rekonstrukcijah oziroma obnovah gradbenih objektov.
K 92. členu:
Ta člen določa ravnanja za gradbene zadeve pristojnih upravnih organov, če se ob izvajanju gradbenih del oziroma izkopih pridobi tudi mineralne surovine.
K 93 členu:
S tem členom se omogoča gradnja drugih objektov in posegov v prostor v območju rudnikov.
K 94. členu:
Namen tega člena je zagotovitev, da se pred začetkom uporabe rudniških gradenj zagotovi njihova varna uporaba.
K 95., 96., 97., 98. in 99. členu:
S temi členi so določena ravnanja, ki jih mora opraviti nosilec rudarske pravice, ki namerava trajno opustiti izkoriščanje, da pridobi najprej dovoljenje za opustitev izvajanja rudarskih del, nato pa še, po izvedeni sanaciji, tudi odločbo prenehanju pravic in obveznosti ter posledice v zvezi s takšnimi opravili, če se jih ne opravi.
K 100. členu:
S tem členom se urejajo posledice po pravnomočnosti odločbe o prenehanju pravic in obveznosti prejšnjega nosilca rudarske pravice. Zato je s tem členom določeno, da se z dnem izbrisa nosilca rudarske pravice za izkoriščanje iz rudarskega registra šteje, da je rudnik, v katerem so se pred izbrisom izvajala rudarska dela, zaprt in da po izbrisu preneha pristojnost rudarskega inšpektorja za opravljanje inšpekcijskega nadzora na območju, na katerem leži zaprt rudnik.
Obrazložitev členov VII. dela zakona:
K 101. členu:
Ta člen določa pogoje, ki se jih mora spoštovati ob izdelavi vseh vrst rudarske tehnične dokumentacije in posebne pogoje, ki se jih mora uporabljati ob izdelavi rudarskih projektov. S tem členom je tudi omogočena izdaja predpisa, s katerim se podrobneje uredi vsebina posamezne vrste rudarske tehnične dokumentacije (rudarskih projektov in druge tehnične dokumentacije) in način njene izdelave.
K 102. členu:
S tem členom se zagotavlja s tem zakonom predpisani namen rudarske tehnične dokumentacije. Zato je z njim določeno, da se rudarska dela lahko načrtujejo in izvajajo samo na podlagi poprej izdelane rudarske tehnične dokumentacije in da se pri rudarskih delih, ki niso v neposredni povezavi z raziskovanjem ali izkoriščanjem mineralnih surovin in so namenjena rudniškim gradnjam, poleg rudarske tehnične dokumentacije uporablja tudi tehnična dokumentacija, ki jo določa zakon, ki ureja graditev objektov oziroma predpisi, izdani na njegovi podlagi, torej gradbena tehnična dokumentacija. Zaradi zagotavljanja varstva in zdravja pri delu in preprečevanje nesreč pa ta člen tudi določa, da lahko rudarske projekte, geološko dokumentacijo in dokumentacijo o kategorizaciji glede na nevarne pojave v rudarstvu izdelujejo samo pravne in fizične osebe, ki v skladu s tem zakonom izpolnjujejo pogoje za rudarskega projektanta, preostalo rudarsko tehnično dokumentacijo pa da lahko izdelujejo tudi posamezniki, ki imajo najmanj visoko strokovno izobrazbo s področja rudarstva in geotehnologije, gradbeno tehnično dokumentacijo, ki se uporablja pri izvajanju rudarskih del, pa da lahko izdeluje rudarski projektant, če ima za posamezne načrte, ki jo sestavljajo, zagotovljeno sodelovanje posameznikov, ki v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, izpolnjuje pogoje za odgovorne projektante takšnih načrtov.
K 103. členu:
Ta člen določa obveznost revidiranja in potrjevanja rudarskih projektov pred začetkom izvajanja rudarskih del.
K 104., 105. in 106. členu:
S temi členi se določajo pogoji ob izdelovanju rudarskih projektov in zagotavljanje odgovornosti posameznikov, ki sodelujejo ob njihovi izdelavi.
K 107. in 108. členu:
Ta dva člena urejata procesna ravnanja ob revidiranju rudarskih projektov in zagotavljanje odgovornosti posameznikov, ki opravljajo revizijo, za pravilnost revizije.
Obrazložitev členov VIII. dela zakona:
K 109. členu:
S tem členom je določeno, katere storitve pri izvajanju rudarskih del se opravljajo kot regulirane. Z njim je določeno, da se kot regulirane storitve opravljajo samo storitve, ki se opravljajo v zvezi z izdelovanjem rudarskih projektov, revidiranjem rudarskih projektov in tehničnim vodenjem rudarskih del ter z njim povezanim zagotavljanjem zdravstva in varstva pri delu in varstva pred ionizirajočimi sevanji.
K 110. členu:
Ta člen določa pogoje za opravljanje reguliranih rudarskih storitev. Z njim je določeno, da regulirane rudarske storitve, ki se jih opravlja v zvezi z izdelovanjem rudarskih projektov in njihovim revidiranjem, lahko opravljajo samo posamezniki, ki izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega projektanta, imajo opravljen strokovni izpit in so vpisani v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu, regulirane rudarske storitve, ki se jih opravlja v zvezi s tehničnim vodenjem rudarskih del, pa da lahko opravljajo samo posamezniki, ki izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za tehničnega vodjo rudarskih del, vodjo tehničnih služb in nadzorno tehnično osebje, imajo opravljen strokovni izpit in so tudi vpisani v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu.
K 111. členu:
Ta člen ureja opravljanje strokovnih izpitov in način vodenja evidence o njih ter omogoča izdajo predpisa, s katerim se določi vsebina in način opravljanja strokovnih izpitov ter pogoje za njihovo opravljanje.
K 112., 113. in 114. členu:
S temi členi se ureja vsebina imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu, način njegovega vodenja in vzdrževanja ter določajo pogoji za vpise vanj in izbrise iz njega.
K 115. členu:
Ta člen ureja pristojni organ za izvajanje nalog v zvezi z reguliranimi rudarskimi storitvami za tujce. S tem členom je namreč določeno, da naloge pristojnega organa v skladu zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij) ter v zvezi s priznavanjem poklicnih kvalifikacij državljanom tretjih držav za opravljanje reguliranih rudarskih storitev, določene s tem zakonom, izvaja ministrstvo, pristojno za rudarstvo
K 116. in 117. členu:
Ta dva člena urejata pogoje za stalno in občasno opravljanje reguliranih rudarskih storitev za državljane držav pogodbenic, način ugotavljanja njihovega izpolnjevanja ter v primeru kršitev, tudi odvzema pravice opravljanja takšnih storitev.
K 118. členu:
Ta člen ureja pogoje za opravljanje reguliranih rudarskih storitev za državljane tretjih držav, način ugotavljanja njihovega izpolnjevanja ter v primeru kršitev, tudi odvzema pravice opravljanja takšnih storitev.
K 119. členu:
S tem členom je omogočeno, da se zaradi zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije ter varstva tretjih oseb, inženirji, ki delajo na področju raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin in izpolnjujejo s tem zakonom določene pogoje za opravljanje rudarskih storitev s področja izdelovanja rudarskih projektov in njihovega revidiranja, lahko kot pooblaščeni rudarski inženirji združujejo v pristojno inženirsko zbornico ter določa pristojno matično sekcijo za takšno združevanje.
K 120. členu:
Namen tega člena je preprečitev skritih poslovnih povezav med udeleženci pri izvajanju rudarskih del, zaradi katerih lahko pride ne samo do precenjene vrednosti mineralnih surov, ampak tudi do nesreč ob izvajanju rudarskih del. Zato so s tem členom za določene primere, ko sodelujejo sicer različne pravne oziroma fizične osebe, a so lahko medsebojno povezana, predpisana izključevanja.
K 121. členu:
Ta člen določa obveznost zavarovanja udeležencev pri izvajanju rudarskih del. Zato je z njim določeno, da morajo izvajalec, projektant, geološki projektant in revident pred začetkom opravljanja dejavnosti zavarovati in imeti ves čas svojega poslovanja zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti. Z njim so tudi določene minimalne višine letne zavarovalne vsote, ki pa so seveda za izvajalce višje kot za projektante in revidente.
Obrazložitev členov IX. dela zakona:
K 122. členu:
S tem členom se ureja pristojnost rudarske inšpekcije in določa, da inšpekcijsko nadzorstvo neposredno izvaja rudarski inšpektor.
K 123. členu:
S tem členom se odpravljajo zapleti, ki so se doslej pojavljali v zvezi s pristojnostmi drugih inšpektorjev ob izvajanju določene vrste rudarskih del tako v rudniških prostorih kot izven njih. Zato je z njim določeno, da opravljajo inšpekcijski nadzorstvo nad določenimi deli tudi drugi inšpektorji, na podlagi pooblastil, ki jih imajo v področnih zakonih, ki urejajo njegove pristojnosti in naloge.
K 124. členu:
Ta člen podrobno ureja pogoje, ki jih morajo pri določene vrste rudarskih del izpolnjevati rudarski inšpektorji.
K 125., 126. in 127. členu:
S temi tremi členi so določene pristojnosti, pravice in dolžnosti rudarskega inšpektorja.
K 128. členu:
Ta člen omogoča pravno varnost inšpekcijskih zavezancev
K 129., 130., 131. in 132. členu:
S temi členi so sprocesirana dejanja in ravnanja rudarskega inšpektorja ob izvajanju njegovega inšpekcijskega nadzorstva.
K 133. členu:
Ta člen določa obveznosti inšpekcijskih zavezancev.
K 134., 135., 136., in 137. členu:
S temi členi se ureja način in pogoji izvajanja in izvršitve inšpekcijskih ukrepov, izdanih v postopku opravljanja inšpekcijskega nadzorstva (izvršba s prisilitvijo, izvršba po drugih osebah, možnosti posebnih prepovedi ter njihovih zaznamb v zemljiški knjigi).
K 138. členu:
S tem členom se urejajo načini izvršbe inšpekcijskih ukrepov.
K 139. členu:
S tem členom so podrobneje urejena ravnanja drugih pristojnih inšpektorjev, če naletijo na izvajanje nezakonitih rudarskih del na zemljiščih, ki sodijo v njihovo pristojnost.
Obrazložitev členov X. dela zakona:
K 140., 141., 142., 143. in 144. členu:
S temi členi so določeni prekrški pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost in z njimi povezane globe, ki se lahko izrekajo v razponu, če takšne osebe nastopajo kot nosilec rudarske pravice, izvajalec rudarskih del, rudarski projektant ali rudarski revident in storijo določeni prekršek. Ti členi, v skladu z zakonom, ki ureja prekrške (17. člen, 3. alinea drugega odstavka), za pravne osebe, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, štejejo za srednje veliko oziroma veliko gospodarsko družbe, tudi določajo višje zneske glob, kot za »male« gospodarske družbe, to je pravne osebe, ki so v teh členih navedene v njihovem prvem odstavku.
K 145. členu:
S tem členom so določeni prekrški fizičnih oseb, ki opravljajo storitve kot tehnični vodja rudarskih del, odgovorni rudarski projektant, odgovorni vodja rudarskega projekta, odgovorni rudarski revident oziroma odgovorni vodja revidiranja in s takšnimi prekrški povezane globe. Tudi za prekrške navedenih posameznikov je s temi členi določeno, da se globe izrekajo v razponu.
Obrazložitev členov XI. dela zakona:
K 146. členu:
S tem členom se uredi prilagoditveno obdobje za pravne in fizične osebe, ki izvajajo rudarska dela, izdelujejo rudarsko tehnično dokumentacijo in revidirajo rudarske projekte kot gospodarsko dejavnost na območju Republike Slovenije, da uskladijo ustanovitvene akte in zavarujejo odgovornost skladno s tem zakonom.
K 147. členu:
Ta člen omogoča posameznikom, ki so pridobili strokovno izobrazbo in potrdila o njih pred uveljavitvijo tega zakona, ohranitev pravic, pridobljenih s takšno izobrazbo in listinami ter da se zato zahteve po strokovni izobrazbi oseb, ki ob uveljavitvi tega zakona že opravljajo dela in naloge tehničnih vodij rudarskih del, vodij tehniških služb, odgovornih rudarskih projektantov, odgovornih rudarskih revidentov in rudarskih inšpektorjev, z uveljavitvijo tega zakona ne spremenijo.
K 148. členu:
Ta člen omogoča, da se vsi postopki, ki so se v zvezi s pridobivanjem rudarskih pravic začeli pred uveljavitvijo in se pred uveljavitvijo tega zakona še niso pravnomočno dokončali, dokončajo po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona. S tem členom pa se uredi tudi prevezava začetih postopkov, ki niso v neposredni zvezi z izkoriščanjem mineralnih surovin in so bili pred uveljavitvijo tega zakona začeti z namenom pridobitve gradbenega dovoljenja in se pred uveljavitvijo tega zakona še niso pravnomočno dokončali in se zato določi, da se dokončajo po določbah tega zakona.
K 149. členu:
Ta člen omogoča ohranitev rudarskih pravic, pridobljenih na podlagi predpisov, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, ne pa tudi podaljševanja časa njihove veljavnosti.
K 150. členu:
Ta člen omogoča oživitev časa veljavnosti rudarske pravice, ki je prenehala pred uveljavitvijo tega zakona.
K 151. členu:
S tem členom se uredi prevezava finančnih obveznosti nosilcev rudarske pravice, ki so nastale na podlagi sedaj veljavnega zakona o rudarstvu pred uveljavitvijo tega zakona, s finančnimi obveznostmi po določbah tega zakona.
K 152. členu:
S tem členom se uredi prevezava evidenc o raziskovalnih in pridobivalnih prostorih ter nosilcih rudarske pravice po sedaj veljavnem zakonu o rudarstvu z rudarsko knjigo po določbah tega zakona.
K 153. členu:
S tem členom se uredi prilagoditveno obdobje za uskladitev izdelovanja in revidiranja rudarskih projektov po določbah tega zakona.
K 154. členu:
S tem členom se uredi povezava vseh tistih določb, tega zakona ki se nanašajo na ugotavljanje skladnosti rudarskega koncesijskega akta z dokumenti urejanja prostora, z določbami zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje.
K 155. členu:
Ta člen uredi povezavo med imenikom pooblaščenih oseb v rudarstvu, vzpostavljenim na podlagi sedaj veljavnega zakona, s tem zakonom.
K 156. členu:
Ta člen omogoča dokončanje inšpekcijskih postopkov, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona in do njegov uveljavitvi še niso pravnomočno dokončani.
K 157. členu:
Ta člen določa rok za izdajo državne rudarske strategije in dokumentacijo, ki se jo v prehodnem obdobju uporablja kot državna rudarska strategija.
K 158. členu:
Ta člen določa, kateri predpisi oziroma deli predpisov prenehajo veljati z dnem uveljavitve tega zakona in kateri predpisi se do uveljavitve novih, izdanih na podlagi tega zakona, še lahko uporabljajo.
K 159. členu:
S tem členom so določeni predpisi, ki jih določa ta zakon in jih je treba na izdati. Ta člen določa tudi roke za njihovo izdajo.
K 160. členu:
Ta člen določa začetek veljavnosti in začetek uporabe tega zakona. S tem členom je določeno, da se začne z uporabo zakona 1. januarja 2011 zato, da se v tem času, ki poteče od objave v Uradnem listu RS, lahko izdajo novi izvršilni predpisi.
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
| Zadnja sprememba: 07/02/2010 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |