Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
EVA: 2006-1811-0171
Številka: 00724-62/2006/4
Ljubljana, 09.11.2006
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 96. redni seji dne 09.11.2006 določila besedilo:
- PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA,
ki vam ga pošiljamo v obravnavo in sprejem na podlagi 169. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije in tretjega odstavka 75. člena Zakona o zunanjih zadevah.
Hkrati Vlada Republike Slovenije umika predlog Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja, ki smo vam ga poslali z dopisom št. 00724-48/2006/4 z dne 27. julija 2006 - EVA: 2006-1811-0134.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki pri delu Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:
- dr. Dimitrij Rupel, minister za zunanje zadeve,
- dr. Andrej Bajuk, minister za finance,
- dr. Božo Cerar, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve,
- mag. Andrej Šircelj, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije,
- mag. Žiga Lavrič, državni sekretar na Ministrstvu za finance,
- Andrej Šter, generalni direktor Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov, Ministrstvo za zunanje zadeve,
- Ondina Blokar, pooblaščena ministrica, vodja Sektorja za mednarodno pravo, Ministrstvo za zunanje zadeve.
mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR
PRILOGA: 1
PREDLOG
EVA 2006-1811-1071
ZAKON
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA
1. člen
Ratificira se Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja, podpisan 3. maja 2006 v Ljubljani.
2. člen
Sporazum se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi1:
___________________________
1 Besedilo sporazuma v nemškem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve.
Sporazum
med
Republiko Slovenijo
in
Zvezno republiko Nemčijo
o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi
z davki od dohodka in premoženja
Republika Slovenija
in
Zvezna republika Nemčija
sta se v želji, da bi spodbudili medsebojne gospodarske odnose z odpravo davčnih ovir,
sporazumeli:
1. člen
Osebe, za katere se uporablja sporazum
Ta sporazum se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.
2. člen
Davki, za katere se uporablja sporazum
1) Ta sporazum se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice, zvezne dežele ali politične enote ali lokalne oblasti te države, ne glede na način njihove uvedbe.
2) Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek, celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin, davki na skupne zneske mezd ali plač, ki jih plačujejo podjetja, ter davki na zvišanje vrednosti kapitala.
3) Obstoječi davki, za katere se uporablja ta sporazum, so zlasti:
a) v Zvezni republiki Nemčiji:
davek od dohodka (Einkommensteuer),
davek od dobička pravnih oseb (Körperschaftsteuer),
davek od dohodka iz poslovanja (Gewerbesteuer) in
davek od premoženja (Vermögensteuer),
vključno z njihovimi dodatki
(v nadaljevanju "nemški davek");
b) v Republiki Sloveniji:
davek od dobička pravnih oseb,
davek od dohodka posameznikov, vključno z mezdami in plačami, dohodkom iz kmetijskih dejavnosti, dohodkom iz poslovanja, kapitalskimi dobički ter dohodkom iz nepremičnin in premičnin (dohodnina), in
davek od premoženja
(v nadaljevanju "slovenski davek").
4) Sporazum se uporablja tudi za enake ali vsebinsko podobne davke, ki se uvedejo po datumu podpisa sporazuma dodatno k obstoječim davkom ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic – če je to potrebno za uporabo sporazuma – drug drugega uradno obvestita o spremembah njunih davčnih zakonodaj.
3. člen
Splošna opredelitev izrazov
1) V tem sporazumu, razen če sobesedilo ne zahteva drugače:
a) izraza "država pogodbenica" in "druga država pogodbenica" pomenita ozemlje Republike Slovenije ali Zvezne republike Nemčije, kot zahteva sobesedilo, in tudi območje morskega dna, njegovo podzemlje in morje nad njim ob teritorialnem morju, nad katerim zadevna država izvaja suverene pravice in jurisdikcijo v skladu z mednarodnim pravom in svojo notranjo zakonodajo za namene raziskovanja, izkoriščanja, ohranjanja in upravljanja živih in neživih naravnih virov;
b) izraz "oseba" pomeni posameznika in družbo ter katero koli drugo telo, ki združuje več oseb;
c) izraz "družba" pomeni katero koli pravno osebo ali kateri koli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot pravna oseba;
d) izraza "podjetje države pogodbenice" in "podjetje druge države pogodbenice" pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice, ali podjetje, ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;
e) izraz "mednarodni promet" pomeni prevoz z ladjo ali letalom, ki ga opravlja podjetje s sedežem dejanske uprave v državi pogodbenici, razen če se z ladjo ali letalom ne opravljajo prevozi samo med kraji v drugi državi pogodbenici;
f) izraz "državljan" pomeni:
aa) za Zvezno republiko Nemčijo
katerega koli Nemca v smislu Temeljnega zakona Zvezne republike Nemčije in pravno osebo, osebno družbo ali združenje, katerega status izhaja iz veljavne zakonodaje Zvezne republike Nemčije;
bb) za Republiko Slovenijo
posameznika, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, in pravno osebo, osebno družbo ali združenje, katerega status izhaja iz veljavne zakonodaje Republike Slovenije;
g) izraz "pristojni organ" pomeni:
aa) v Zvezni republiki Nemčiji Zvezno ministrstvo za finance ali pooblaščeni organ tega ministrstva;
bb) v Republiki Sloveniji Ministrstvo za finance ali pooblaščenega predstavnika tega ministrstva.
2) Kadar koli država pogodbenica uporabi sporazum, ima kateri koli izraz, ki v njem ni opredeljen, razen če sobesedilo ne zahteva drugače, pomen, ki ga ima takrat po pravu te države za namene davkov, za katere se sporazum uporablja, pri čemer kateri koli pomen po davčni zakonodaji te države prevlada nad pomenom izraza po drugi zakonodaji te države.
4. člen
Rezident
1) V tem sporazumu izraz "rezident države pogodbenice" pomeni osebo, ki je po zakonodaji te države dolžna plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave ali katerega koli drugega podobnega merila, in vključuje tudi to državo, zvezno deželo in katero koli politično enoto ali lokalno oblast te države. Ta izraz pa ne vključuje osebe, ki je dolžna v tej državi plačevati davke samo v zvezi z dohodki iz virov v tej državi ali od premoženja v njej.
2) Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi tako:
a) šteje se samo za rezidenta države, v kateri ima na razpolago stalno prebivališče; če ima stalno prebivališče na razpolago v obeh državah, se šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov);
b) če ni mogoče opredeliti države, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče;
c) če ima običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je;
d) če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.
3) Kadar je zaradi določb prvega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje, da je rezident države, v kateri ima sedež dejanske uprave.
4) Osebna družba se šteje za rezidenta države pogodbenice, v kateri ima sedež dejanske uprave. Vendar pa se 6. do 22. člen tega sporazuma uporabljajo samo za dohodek ali premoženje osebne družbe, ki je obdavčeno v državi pogodbenici, za katere rezidenta se šteje.
5. člen
Stalna poslovna enota
1) V tem sporazumu izraz "stalna poslovna enota" pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno poteka poslovanje podjetja.
2) Izraz "stalna poslovna enota" še posebej vključuje:
a) sedež uprave,
b) podružnico,
c) pisarno,
d) tovarno,
e) delavnico in
f) rudnik, nahajališče nafte ali plina, kamnolom ali kateri koli drug kraj pridobivanja naravnih virov.
3) Gradbišče ali projekt gradnje ali montaže je stalna poslovna enota samo, če traja več kot dvanajst mesecev.
4) Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz "stalna poslovna enota" ne vključuje:
a) uporabe prostorov samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;
b) vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo;
c) vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za predelavo, ki jo opravi drugo podjetje;
d) vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za nakup dobrin ali blaga za podjetje ali zbiranje informacij za podjetje;
e) vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za opravljanje kakršne koli druge pripravljalne ali pomožne dejavnosti za podjetje;
f) vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za kakršno koli kombinacijo dejavnosti, omenjenih v pododstavkih a) do e), če je splošna dejavnost stalnega mesta poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalna ali pomožna.
5) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka, kadar oseba – ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega se uporablja šesti odstavek – deluje v imenu podjetja ter ima in običajno uporablja v državi pogodbenici pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, se za to podjetje šteje, da ima stalno poslovno enoto v tej državi v zvezi z dejavnostmi, ki jih ta oseba prevzame za podjetje, razen če dejavnosti te osebe niso omejene na tiste iz četrtega odstavka, zaradi katerih se to stalno mesto poslovanja po določbah tega odstavka ne bi štelo za stalno poslovno enoto, če bi se opravljale prek stalnega mesta poslovanja.
6) Ne šteje se, da ima podjetje stalno poslovno enoto v državi pogodbenici samo zato, ker opravlja posle v tej državi prek posrednika, splošnega komisionarja ali katerega koli drugega zastopnika z neodvisnim statusom, če te osebe delujejo v okviru svojega rednega poslovanja.
7) Dejstvo, da družba, ki je rezident države pogodbenice, nadzoruje družbo, ki je rezident druge države pogodbenice ali opravlja posle v tej drugi državi (prek stalne poslovne enote ali drugače) ali je pod nadzorom take družbe, samo po sebi še ne pomeni, da je ena od družb stalna poslovna enota druge.
6. člen
Dohodek iz nepremičnin
1) Dohodek rezidenta države pogodbenice, ki izhaja iz nepremičnin (vključno z dohodkom iz kmetijstva ali gozdarstva), ki so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.
2) Izraz "nepremičnine" ima pomen, ki ga ima po pravu države pogodbenice, v kateri je ta nepremičnina. Izraz vedno vključuje premoženje, ki je sestavni del nepremičnin, živino in opremo, ki se uporablja v kmetijstvu in gozdarstvu, pravice, za katere se uporabljajo določbe splošnega prava v zvezi z zemljiško lastnino, užitek na nepremičninah in pravice do spremenljivih ali stalnih plačil kot odškodnino za izkoriščanje ali pravico do izkoriščanja nahajališč rude, virov ter drugih naravnih bogastev; ladje in letala se ne štejejo za nepremičnine.
3) Določbe prvega odstavka se uporabljajo za dohodek, dosežen z neposredno uporabo, dajanjem v najem ali katero koli drugo obliko uporabe nepremičnine.
4) Določbe prvega in tretjega odstavka se uporabljajo tudi za dohodek iz nepremičnin podjetja in za dohodek iz nepremičnin, ki se uporabljajo za opravljanje samostojnih osebnih storitev.
7. člen
Poslovni dobiček
1) Dobiček podjetja države pogodbenice se obdavči samo v tej državi, razen če podjetje ne posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej. Če podjetje posluje, kot je prej omenjeno, se lahko dobiček podjetja obdavči v drugi državi, vendar samo toliko dobička, kot se pripiše tej stalni poslovni enoti.
2) Ob upoštevanju določb tretjega odstavka, kadar podjetje države pogodbenice posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej, se v vsaki državi pogodbenici tej stalni poslovni enoti pripiše dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga imela, če bi bila različno in ločeno podjetje, ki opravlja enake ali podobne dejavnosti pod istimi ali podobnimi pogoji ter povsem neodvisno posluje s podjetjem, katerega stalna poslovna enota je.
3) Pri določanju dobička stalne poslovne enote je dovoljeno odšteti stroške, ki nastanejo za namene stalne poslovne enote, vključno s poslovodnimi in splošnimi upravnimi stroški, ki so tako nastali bodisi v državi, v kateri je stalna poslovna enota, ali drugje.
4) Če se v državi pogodbenici dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti, običajno določi na podlagi porazdelitve vsega dobička podjetja na njegove dele, nič v drugem odstavku tej državi pogodbenici ne preprečuje določiti obdavčljivega dobička z običajno porazdelitvijo; sprejeta metoda porazdelitve pa mora biti taka, da je rezultat v skladu z načeli tega člena.
5) Stalni poslovni enoti se ne pripiše dobiček samo zato, ker ta stalna poslovna enota nakupuje dobrine ali blago za podjetje.
6) Za namene prejšnjih odstavkov tega člena se dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti, vsako leto določi po isti metodi, razen če ni upravičenega in zadostnega razloga za nasprotno.
7) Kadar dobiček vključuje dohodkovne postavke, ki so posebej obravnavane v drugih členih tega sporazuma, določbe tega člena ne vplivajo na določbe tistih členov.
8. člen
Pomorski in letalski prevoz
1) Dobiček iz opravljanja ladijskih ali letalskih prevozov v mednarodnem prometu se obdavči samo v državi pogodbenici, v kateri je sedež dejanske uprave podjetja.
2) Če je sedež dejanske uprave ladjarskega podjetja na ladji, se šteje, da je v državi pogodbenici, v kateri ima ladja matično pristanišče, ali če nima takega matičnega pristanišča, v državi pogodbenici, katere rezident je ladijski prevoznik.
3) Določbe prvega odstavka se uporabljajo tudi za dobiček iz udeležbe v interesnem združenju, mešanem podjetju ali mednarodni prevozni agenciji.
9. člen
Povezana podjetja
1) Kadar:
a) je podjetje države pogodbenice neposredno ali posredno udeleženo pri upravljanju, nadzoru ali v kapitalu podjetja druge države pogodbenice ali
b) so iste osebe neposredno ali posredno udeležene pri upravljanju, nadzoru ali v kapitalu podjetja države pogodbenice in podjetja druge države pogodbenice
in v obeh primerih obstajajo ali se uvedejo med podjetjema v njunih komercialnih ali finančnih odnosih pogoji, drugačni od tistih, ki bi obstajali med neodvisnimi podjetji, se kakršen koli dobiček, ki bi prirastel enemu od podjetij, če takih pogojev ne bi bilo, vendar prav zaradi takih pogojev ni prirastel, lahko vključi v dobiček tega podjetja in ustrezno obdavči.
2) Kadar država pogodbenica v dobiček podjetja te države vključuje – in ustrezno obdavči – dobiček, za katerega je že bilo obdavčeno podjetje druge države pogodbenice v tej drugi državi, in je tako vključeni dobiček dobiček, ki bi prirastel podjetju prve omenjene države, če bi bili pogoji, ki obstajajo med podjetjema, taki, kot bi obstajali med neodvisnimi podjetji, ta druga država lahko ustrezno prilagodi znesek davka, ki se v tej državi zaračuna od tega dobička. Pri določanju take prilagoditve je treba upoštevati druge določbe tega sporazuma, pristojna organa držav pogodbenic pa se po potrebi med seboj posvetujeta.
10. člen
Dividende
1) Dividende, ki jih družba, ki je rezident države pogodbenice, plača rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
2) Take dividende pa se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki dividende plačuje, in v skladu z zakonodajo te države, če pa je upravičeni lastnik dividend rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne presega:
a) 5 odstotkov bruto zneska dividend, če je upravičeni lastnik družba, ki ima neposredno v lasti najmanj 25 odstotkov kapitala družbe, ki plačuje dividende;
b) 15 odstotkov bruto zneska dividend v vseh drugih primerih.
Ta odstavek ne vpliva na obdavčenje družbe v zvezi z dobičkom, iz katerega se plačajo dividende.
3) Izraz "dividende", kot je uporabljen v tem členu, pomeni dohodek iz delnic, "jouissance" delnic ali pravic, rudniških delnic, ustanoviteljskih delnic ali drug dohodek, ki se davčno obravnava enako kot dohodek iz delnic po zakonodaji države, katere rezident je družba, ki dividende deli, in iz razdelitve na podlagi kuponov vzajemnega ali podobnega sklada.
4) Določbe prvega in drugega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik dividend, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki dividende plačuje, prek stalne poslovne enote v njej ali opravlja v tej drugi državi samostojne osebne storitve iz stalne baze v njej ter je delež, v zvezi s katerim se dividende plačajo, dejansko povezan s tako stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. ali 14. člena, odvisno od primera.
5) Kadar dobiček ali dohodek družbe, ki je rezident države pogodbenice, izhaja iz druge države pogodbenice, ta druga država ne sme uvesti nobenega davka na dividende, ki jih plača družba, razen če se te dividende plačajo rezidentu te druge države ali če je delež, v zvezi s katerim se take dividende plačajo, dejansko povezan s stalno poslovno enoto ali stalno bazo v tej drugi državi, niti ne sme uvesti davka od nerazdeljenega dobička na nerazdeljeni dobiček družbe, tudi če so plačane dividende ali nerazdeljeni dobiček v celoti ali delno sestavljeni iz dobička ali dohodka, ki nastane v taki drugi državi.
11. člen
Obresti
1) Obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici in se izplačajo rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
2) Take obresti pa se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in v skladu z zakonodajo te države, če pa je upravičeni lastnik obresti rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne presega 5 odstotkov bruto zneska obresti.
3) Ne glede na določbe drugega odstavka:
a) so obresti, ki nastanejo v Zvezni republiki Nemčiji in se plačajo Vladi Republike Slovenije, Banki Slovenije ali Slovenski izvozni družbi, ter obresti za posojilo, za katero je dala poroštvo Slovenska izvozna družba, in obresti za posojilo, za katero je dala poroštvo Republika Slovenija, v zvezi z izvozom ali tujimi neposrednimi naložbami, oproščene plačila nemškega davka;
b) so obresti, ki nastanejo v Republiki Sloveniji in se plačajo Vladi Zvezne republike Nemčije, Deutsche Bundesbank, Kreditanstalt für Wiederaufbau ali Deutsche Investitions- und Entwicklungsgesellschaft (DEG), ter obresti za posojilo, za katero je dala poroštvo Zvezna republika Nemčija, v zvezi z izvozom ali tujimi neposrednimi naložbami, oproščene plačila slovenskega davka.
4) Izraz "obresti", kot je uporabljen v tem členu, pomeni dohodek iz vseh vrst terjatev ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, in še posebej dohodek iz državnih vrednostnih papirjev ter dohodek iz obveznic ali zadolžnic, vključno s premijami in nagradami od takih vrednostnih papirjev, obveznic ali zadolžnic. Kazni zaradi zamude pri plačilu se za namen tega člena ne štejejo za obresti.
5) Določbe prvega in drugega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik obresti, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri obresti nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej ali opravlja v tej drugi državi samostojne osebne storitve iz stalne baze v njej ter je terjatev, v zvezi s katero se obresti plačajo, dejansko povezana s tako stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. ali 14. člena, odvisno od primera.
6) Šteje se, da obresti nastanejo v državi pogodbenici, kadar je plačnik ta država, zvezna dežela, politična enota, lokalna oblast ali rezident te države. Kadar pa ima oseba, ki plačuje obresti, ne glede na to, ali je rezident države pogodbenice, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto ali stalno bazo, v zvezi s katero je nastala zadolžitev, za katero se plačajo obresti ter take obresti krije taka stalna poslovna enota ali stalna baza, se šteje, da take obresti nastanejo v državi, v kateri je stalna poslovna enota ali stalna baza.
7) Kadar zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim lastnikom ali med njima in drugo osebo znesek obresti glede na terjatev, za katero se plačajo, presega znesek, za katerega bi se sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če takega odnosa ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji omenjeni znesek. V takem primeru se presežni del plačil še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe tega sporazuma.
12. člen
Licenčnine in avtorski honorarji
1) Licenčnine in avtorski honorarji, ki nastanejo v državi pogodbenici in se plačajo rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
2) Take licenčnine in avtorski honorarji pa se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in v skladu z zakonodajo te države, če pa je upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne presega 5 odstotkov bruto zneska licenčnin in avtorskih honorarjev.
3) Izraz "licenčnine in avtorski honorarji", kot je uporabljen v tem členu, pomeni plačilo vsake vrste, prejeto kot povračilo za uporabo ali pravico do uporabe kakršnih koli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi, katerega koli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule ali postopka ali za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah. Izraz "licenčnine in avtorski honorarji" vključuje tudi plačila vsake vrste za uporabo ali pravico do uporabe imena, slike osebe ali kakršnih koli drugih osebnostnih pravic ter povračila za radijsko ali televizijsko snemanje, predvajanje ali distribucijo razvedrilnih ali športnih nastopov.
4) Določbe prvega in drugega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri licenčnine in avtorski honorarji nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej ali opravlja v tej drugi državi samostojne osebne storitve iz stalne baze v njej ter je pravica ali premoženje, v zvezi s katerim se licenčnine in avtorski honorarji plačujejo, dejansko povezano s tako stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. ali 14. člena, odvisno od primera.
5) Šteje se, da so licenčnine in avtorski honorarji nastali v državi pogodbenici, kadar je plačnik ta država, zvezna dežela, politična enota, lokalna oblast ali rezident te države. Kadar pa ima oseba, ki plačuje licenčnine in avtorske honorarje, ne glede na to, ali je rezident države pogodbenice, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto ali stalno bazo, v zvezi s katero je nastala obveznost za plačilo licenčnin in avtorskih honorarjev ter take licenčnine in avtorske honorarje krije taka stalna poslovna enota ali stalna baza, se šteje, da so take licenčnine in avtorski honorarji nastali v državi, v kateri je stalna poslovna enota ali stalna baza.
6) Kadar zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim lastnikom ali med njima in drugo osebo znesek licenčnin in avtorskih honorarjev glede na uporabo, pravico ali informacijo, za katero se plačujejo, presega znesek, za katerega bi se sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če takega odnosa ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji omenjeni znesek. V takem primeru se presežni del plačil še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe tega sporazuma.
13. člen
Kapitalski dobički
1) Dobiček, ki ga rezident države pogodbenice ustvari z odtujitvijo nepremičnin, ki so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.
2) Dobiček iz odtujitve premičnin, ki so del poslovnega premoženja stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ali premičnin, ki se nanašajo na stalno bazo, ki jo ima rezident države pogodbenice v drugi državi pogodbenici za opravljanje samostojnih osebnih storitev, vključno z dobičkom iz odtujitve take stalne poslovne enote (same ali s celotnim podjetjem) ali take stalne baze, se lahko obdavči v tej drugi državi.
3) Dobiček iz odtujitve ladij ali letal, s katerimi se opravljajo prevozi v mednarodnem prometu, ali premičnin, ki se nanašajo na opravljanje prevozov s takimi ladjami ali letali, se obdavči samo v državi pogodbenici, v kateri je sedež dejanske uprave podjetja.
4) Dobiček iz odtujitve premoženja, ki ni premoženje, navedeno v prvem do tretjem odstavku, se obdavči samo v državi pogodbenici, katere rezident je oseba, ki odtuji premoženje.
5) Če je bil posameznik rezident države pogodbenice več kot pet let in je postal rezident druge države pogodbenice, četrti odstavek ne preprečuje, da prva omenjena država po svoji domači zakonodaji ne obdavči zvišanja vrednosti delnic v podjetju, ki je rezident prve omenjene države, za obdobje rezidentstva tega posameznika v prvi omenjeni državi. V takem primeru druga država pri določanju naknadnega zvišanja vrednosti kapitala ne upošteva zvišanja vrednosti kapitala, ki se obdavči v prvi omenjeni državi.
14. člen
Samostojne osebne storitve
1) Dohodek, ki ga dobi posameznik, ki je rezident države pogodbenice, iz poklicnih storitev ali drugih samostojnih dejavnosti, se obdavči samo v tej državi, razen če nima stalne baze, ki mu je redno na voljo v drugi državi pogodbenici za opravljanje njegovih dejavnosti. Če ima tako stalno bazo, se v drugi državi lahko obdavči samo toliko dohodka, kot se pripiše tej stalni bazi.
2) Izraz "poklicne storitve" vključuje še posebej samostojne znanstvene, literarne, umetniške, izobraževalne ali pedagoške dejavnosti kot tudi samostojne dejavnosti zdravnikov, zobozdravnikov, odvetnikov, inženirjev, arhitektov in računovodij.
15. člen
Odvisne osebne storitve
1) Ob upoštevanju določb 16. do 20. člena se plače, mezde in drugi podobni prejemki, ki jih dobi rezident države pogodbenice iz zaposlitve, obdavčijo samo v tej državi, razen če se zaposlitev ne izvaja v drugi državi pogodbenici. Če se zaposlitev izvaja tako, se lahko taki dobljeni prejemki obdavčijo v tej drugi državi.
2) Ne glede na določbe prvega odstavka se prejemek, ki ga dobi rezident države pogodbenice iz zaposlitve, ki se izvaja v drugi državi pogodbenici, obdavči samo v prvi omenjeni državi, če:
a) je prejemnik navzoč v drugi državi v obdobju ali obdobjih, ki ne presegajo skupno 183 dni v katerem koli obdobju dvanajstih mesecev, ki se začne ali konča v določenem davčnem letu, in
b) prejemek plača delodajalec, ki ni rezident druge države, ali se plača v njegovem imenu in
c) prejemka ne krije stalna poslovna enota ali stalna baza, ki jo ima delodajalec v drugi državi.
3) Ne glede na prejšnje določbe tega člena se lahko prejemek, ki izhaja iz zaposlitve na ladji ali letalu, s katerim se opravljajo prevozi v mednarodnem prometu, obdavči v državi pogodbenici, v kateri je sedež dejanske uprave podjetja, ki opravlja prevoze z ladjo ali letalom.
16. člen
Plačila direktorjem
Plačila direktorjem in druga podobna plačila, ki jih dobi rezident države pogodbenice kot član uprave družbe, ki je rezident druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
17. člen
Umetniki in športniki
1) Ne glede na določbe 7., 14. in 15. člena se lahko dohodek, ki ga dobi rezident države pogodbenice kot nastopajoči izvajalec, kot je gledališki, filmski, radijski ali televizijski umetnik ali glasbenik, ali kot športnik iz takšnih osebnih dejavnosti, ki jih izvaja v drugi državi pogodbenici, obdavči v tej drugi državi.
2) Kadar se dohodek iz osebnih dejavnosti, ki jih izvaja nastopajoči izvajalec ali športnik kot tak, ne pripiše samemu nastopajočemu izvajalcu ali športniku, temveč drugi osebi, se ta dohodek kljub določbam 7., 14. in 15. člena lahko obdavči v državi pogodbenici, v kateri potekajo dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika.
3) Prvi in drugi odstavek se ne uporabljata za dohodek iz dejavnosti, ki jih nastopajoči izvajalec ali športnik izvaja v državi pogodbenici, če se obisk v tej državi v celoti ali pretežno financira z javnimi sredstvi druge države, zvezne dežele, politične enote ali lokalne oblasti te države ali organizacije, ki je v tej drugi državi priznana kot dobrodelna organizacija. V takem primeru se dohodek obdavči samo v državi pogodbenici, katere rezident je posameznik.
18. člen
Pokojnine, rente in podobna plačila
1) Ob upoštevanju določb drugega odstavka 19. člena se pokojnine in podobna plačila ali rente, ki se plačujejo rezidentu države pogodbenice iz druge države pogodbenice, obdavčijo samo v prvi omenjeni državi.
2) Ne glede na določbe prvega odstavka se občasna ali enkratna plačila ene od držav pogodbenic ali njene politične enote osebi, ki je rezident druge države pogodbenice, kot odškodnina za politični pregon ali za poškodbo ali škodo, ki jo je utrpela kot posledico vojne (vključno z izplačili odškodnine) ali vojaškega ali civilnega alternativnega služenja ali zločina, cepljenja ali podobnega dogodka, obdavčijo samo v prvi omenjeni državi.
3) Izraz "renta" pomeni določen znesek, ki se redno izplačuje ob določenem času vse življenje ali v določenem ali ugotovljivem časovnem obdobju, z obveznostjo izvršitve plačila za primerno in celotno nadomestilo v denarju ali denarni vrednosti.
4) Plačila preživnine, vključno s preživnino za otroka, ki jih plačuje rezident ene države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice, so oproščena plačila davka v tej drugi državi. To ne velja, če se taka plačila preživnine v prvi omenjeni državi lahko odbijejo pri obračunavanju obdavčljivega dohodka plačnika; davčne olajšave za lajšanje socialnih bremen se za namen tega odstavka ne štejejo kot odbitek.
19. člen
Državna služba
1)
a) Plače, mezde in drugi podobni prejemki razen pokojnin, ki jih plačuje država pogodbenica, zvezna dežela, politična enota ali lokalna oblast te države ali drug pravni subjekt po javnem pravu te države posamezniku za storitve, ki jih opravi za to državo, zvezno deželo, politično enoto ali lokalno oblast ali kak drug pravni subjekt po javnem pravu, se obdavčijo samo v tej državi.
b) Taki prejemki pa se obdavčijo samo v drugi državi pogodbenici, če se storitve opravljajo v tej državi in je posameznik rezident te države, ki:
aa) je državljan te države ali
bb) ni postal rezident te države samo zaradi opravljanja storitev.
2)
a) Vsaka pokojnina, ki jo plača država pogodbenica, zvezna dežela, politična enota ali lokalna oblast te države ali drug pravni subjekt po javnem pravu te države ali ki se plača iz njihovih skladov posamezniku za storitve, opravljene za to državo, zvezno deželo, politično enoto ali lokalno oblast te države ali drug pravni subjekt po javnem pravu, se obdavči samo v tej državi.
b) Taka pokojnina pa se obdavči samo v drugi državi pogodbenici, če je posameznik rezident in državljan te države.
3) Določbe 15. do 18. člena se uporabljajo za prejemke in pokojnine za storitve, opravljene v zvezi s posli države pogodbenice, zvezne dežele, politične enote ali lokalne oblasti te države ali drugega pravnega subjekta po javnem pravu te države.
4) Določbe prvega odstavka se prav tako uporabljajo za prejemke, ki se plačujejo na podlagi programa razvojne pomoči države pogodbenice, zvezne dežele, politične enote ali lokalne oblasti te države, iz sredstev, ki jih priskrbi izključno ta država, zvezna dežela, politična enota ali lokalna oblast te države, specialistu ali prostovoljcu, poslanemu v drugo državo pogodbenico s privolitvijo te druge države.
5) Določbe prvega odstavka se uporabljajo tudi za prejemke, ki jih plačujeta Goethe Institut ali Nemška služba za akademsko izmenjavo ("Deutscher Akademischer Austauschdienst") Zvezne republike Nemčije ali se plačujejo v njunem imenu. Ustrezno obravnavo prejemkov drugih primerljivih ustanov držav pogodbenic lahko uredita pristojna organa s skupnim dogovorom. Če se taki prejemki ne obdavčijo v državi, v kateri je bila ustanovljena ustanova, se uporabijo določbe 15. člena.
20. člen
Gostujoči profesorji, učitelji in študenti
1) Posameznik, ki obišče državo pogodbenico na povabilo te države ali univerze, višje oziroma visoke šole, šole, muzeja ali druge kulturne ustanove te države ali na podlagi uradnega programa kulturne izmenjave za obdobje, ki ni daljše od dveh let, samo zaradi poučevanja, predavanja ali raziskovanja na tej ustanovi in ki je ali je bil tik pred obiskom rezident druge države pogodbenice, se v prvi omenjeni državi ne obdavči za prejemke za to dejavnost, če ti prejemki nastanejo iz virov zunaj te države.
2) Plačila, ki jih študent ali pripravnik, ki je ali je bil tik pred obiskom države pogodbenice rezident druge države pogodbenice in je v prvi omenjeni državi navzoč samo zaradi svojega izobraževanja ali usposabljanja, prejme za svoje vzdrževanje, izobraževanje ali usposabljanje, se ne obdavčijo v tej državi, če taka plačila nastanejo iz virov zunaj te države.
1) Deli dohodka rezidenta države pogodbenice, ki nastanejo kjer koli in niso obravnavani v predhodnih členih tega sporazuma, se obdavčijo samo v tej državi.
2) Določbe prvega odstavka se ne uporabljajo za dohodek, ki ni dohodek iz nepremičnin, če prejemnik takega dohodka, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej ali v tej drugi državi opravlja samostojne osebne storitve iz stalne baze v njej in je pravica ali premoženje, za katero se plača dohodek, dejansko povezano s tako stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. ali 14. člena, odvisno od primera.
1) Premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine v lasti rezidenta države pogodbenice in so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.
2) Premoženje, ki ga sestavljajo premičnine in so del poslovnega premoženja stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ali premičnine v zvezi s stalno bazo, ki so na voljo rezidentu države pogodbenice v drugi državi pogodbenici za opravljanje samostojnih osebnih storitev, se lahko obdavči v tej drugi državi.
3) Premoženje, ki ga sestavljajo ladje in letala, s katerimi se opravljajo prevozi v mednarodnem prometu, in premičnine v zvezi z opravljanjem prevozov s takimi ladjami in letali, se obdavči samo v državi pogodbenici, v kateri je sedež dejanske uprave podjetja.
4) Vse druge sestavine premoženja rezidenta države pogodbenice se obdavčijo samo v tej državi.
23. člen
Odprava dvojnega obdavčevanja v državi rezidentstva
1) Davek za rezidenta Zvezne republike Nemčije se določi tako:
a) Razen če se ne dovoli odbitek tujega davka na podlagi pododstavka b), se iz osnove za odmero nemškega davka izvzamejo vsi deli dohodka, ki nastanejo v Republiki Sloveniji, in sestavine premoženja v Republiki Sloveniji, ki se v skladu s tem sporazumom lahko obdavčijo v Republiki Sloveniji.
Pri dohodku od dividend se predhodna določba uporablja samo za take dividende, kot jih družbi (osebne družbe niso vključene), ki je rezident Zvezne republike Nemčije, plačuje družba, ki je rezident Republike Slovenije, katere najmanj 10 odstotkov kapitala je v neposredni lasti nemške družbe, in ki niso bile odbite pri določanju dobička družbe, ki izplačuje te dividende.
Od osnove za odmero davkov od premoženja se izvzamejo lastniški deleži, če bi bile dividende, ki bi bile izplačane na njihovi podlagi, oproščene v skladu s predhodnimi stavki.
b) Ob upoštevanju določb nemškega davčnega prava o odbitku tujega davka se dovoli kot odbitek od nemškega davka slovenski davek, plačan po zakonodaji Republike Slovenije in v skladu s tem sporazumom, od dohodka, ki se plača za te dele dohodka:
aa) dividende, ki niso obravnavane v pododstavku a),
bb) obresti,
cc) licenčnine in avtorske honorarje,
dd) dele dohodka, ki se lahko obdavčijo v Republiki Sloveniji v skladu s 4. točko protokola,
ee) plačila direktorjem,
ff) dele dohodka v smislu 17. člena.
c) Določbe pododstavka b) se uporabljajo namesto določb pododstavka a) za dele dohodka, kot so opredeljeni v 7. in 10. členu, in za premoženje, iz katerega izhaja tak dohodek, če rezident Zvezne republike Nemčije ne dokaže, da je bruto dohodek stalne poslovne enote v poslovnem letu, v katerem je bil ustvarjen dobiček, ali družbe, ki je rezident v Republiki Sloveniji, v poslovnem letu, za katero so bile plačane dividende, nastal izključno ali skoraj izključno iz dejavnosti v smislu točk 1 do 6 prvega odstavka 8. člena nemškega Zakona o zunanjih davčnih odnosih (Aussensteuergesetz); enako velja za nepremičnine, ki jih uporablja stalna poslovna enota, in za dohodek iz takega premoženja (četrti odstavek 6. člena) ter za dobiček iz odtujitve takih nepremičnin (prvi odstavek 13. člena) in premičnin, ki so sestavni del poslovnega premoženja stalne poslovne enote (drugi odstavek 13. člena).
d) Zvezna republika Nemčija pa si pridrži pravico, da pri določitvi svoje davčne stopnje upošteva dele dohodka in premoženja, ki so po določbah tega sporazuma oproščeni nemškega davka.
e) Ne glede na določbe pododstavka a) se dvojno obdavčevanje odpravi tako, da se dovoli odbitek davka, kot je določeno v pododstavku b),
aa) če so v državah pogodbenicah deli dohodka ali premoženja razporejeni pod različne določbe sporazuma ali se pripisujejo različnim osebam (razen v skladu z 9. členom) in tega neskladja ni mogoče rešiti s postopkom v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ter bi kot posledica te razlike pri razporeditvi ali pripisu zadevni dohodek ali premoženje ostalo neobdavčeno ali bi bilo obdavčeno manj, kot če ne bi bilo tega neskladja, ali
bb) če po primernem posvetovanju Zvezna republika Nemčija uradno obvesti Republiko Slovenijo po diplomatski poti o drugih delih dohodka, za katere nameravajo uporabljati določbe pododstavka b). Dvojnemu obdavčevanju za uradno sporočeni dohodek se izogne tako, da se dovoli odbitek davka od prvega dneva koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je bilo dano uradno obvestilo.
2) Davek se za rezidenta Republike Slovenije določi, kot sledi:
a) Kadar rezident Republike Slovenije dobi dohodek ali ima v lasti premoženje, ki se v skladu z določbami tega sporazuma lahko obdavči v Zvezni republiki Nemčiji, Republika Slovenija dovoli:
aa) kot odbitek od davka od dohodka tega rezidenta znesek, ki je enak davku od dohodka, plačanemu v Zvezni republiki Nemčiji;
bb) kot odbitek od davka od premoženja tega rezidenta znesek, ki je enak davku od premoženja, plačanemu v Zvezni republiki Nemčiji.
Tak odbitek v nobenem primeru ne sme presegati tistega dela davka od dohodka ali premoženja, ki je bil izračunan pred odbitkom, pripisanim dohodku ali premoženju, odvisno od primera, ki se lahko obdavči v Zvezni republiki Nemčiji.
b) Kadar je v skladu s katero koli določbo sporazuma dohodek, ki ga dobi rezident Republike Slovenije, ali premoženje, ki ga ima v lasti, oproščeno davka v Republiki Sloveniji, lahko Republika Slovenija pri izračunu zneska davka od preostalega dohodka ali premoženja tega rezidenta vseeno upošteva oproščeni dohodek ali premoženje.
24. člen
Enako obravnavanje
1) Državljani države pogodbenice ne smejo biti v drugi državi pogodbenici zavezani kakršnemu koli obdavčevanju ali kakršni koli zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča, kot so ali so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve za državljane te druge države v enakih okoliščinah, še zlasti glede rezidentstva. Ta določba se ne glede na določbe 1. člena uporablja tudi za osebe, ki niso rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.
2) Osebe brez državljanstva, ki so rezidenti države pogodbenice, v nobeni državi pogodbenici ne smejo biti zavezane kakršnemu koli obdavčevanju ali kakršni koli zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča, kot so ali so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve za državljane te države v enakih okoliščinah.
3) Obdavčevanje stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ne sme biti manj ugodno v tej drugi državi, kot je obdavčevanje podjetij te druge države, ki opravljajo enake dejavnosti. Ta določba pa se ne razlaga, kot da zavezuje državo pogodbenico, da prizna rezidentom druge države pogodbenice kakršne koli osebne olajšave, druge olajšave in zmanjšanja za davčne namene, ki jih priznava samo svojim rezidentom.
4) Razen kadar se uporabljajo določbe prvega odstavka 9. člena, sedmega odstavka 11. člena ali šestega odstavka 12. člena, se obresti, licenčnine in avtorski honorarji in druga izplačila, ki jih plača podjetje države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice, pri določanju obdavčljivega dobička tega podjetja odbijajo pod istimi pogoji, kot če bi bili plačani rezidentu prve omenjene države. Podobno se tudi kakršni koli dolgovi podjetja države pogodbenice do rezidenta druge države pogodbenice pri določanju obdavčljivega premoženja tega podjetja odbijejo pod istimi pogoji, kot da bi bili pogodbeno dogovorjeni z rezidentom prve omenjene države.
5) Podjetja države pogodbenice, katerih kapital je v celoti ali delno, neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom enega ali več rezidentov druge države pogodbenice, ne smejo biti v prvi omenjeni državi zavezana kakršnemu koli obdavčevanju ali kakršni koli zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča, kot so ali so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve do podobnih podjetij prve omenjene države.
6) Določbe tega člena se uporabljajo ne glede na določbe 2. člena za davke vseh vrst in opisov.
25. člen
Postopek skupnega dogovora
1) Kadar oseba meni, da imajo ali bodo imela dejanja ene ali obeh držav pogodbenic zanjo za posledico obdavčevanje, ki ni v skladu z določbami tega sporazuma, lahko ne glede na sredstva, ki ji jih omogoča domače pravo teh držav, predloži zadevo pristojnemu organu države pogodbenice, katere rezident je, ali če se njen primer nanaša na prvi odstavek 24. člena, tiste države pogodbenice, katere državljan je. Zadeva mora biti predložena v treh letih od prvega uradnega obvestila o dejanju, ki je imelo za posledico obdavčevanje, ki ni v skladu z določbami sporazuma.
2) Pristojni organ si, če se mu zdi ugovor upravičen in če sam ne more priti do zadovoljive rešitve, prizadeva rešiti primer s skupnim dogovorom s pristojnim organom druge države pogodbenice z namenom izogniti se obdavčevanju, ki ni v skladu s sporazumom. Vsak dosežen dogovor se izvaja ne glede na roke v domačem pravu držav pogodbenic.
3) Pristojna organa držav pogodbenic si prizadevata s skupnim dogovorom razrešiti kakršne koli težave ali dvome, ki nastanejo pri razlagi ali uporabi sporazuma. Prav tako se lahko med seboj posvetujeta o odpravi dvojnega obdavčevanja v primerih, ki jih sporazum ne predvideva.
4) Pristojna organa držav pogodbenic lahko neposredno komunicirata med seboj, da bi dosegla dogovor v smislu prejšnjih odstavkov.
26. člen
Izmenjava informacij
1) Pristojna organa držav pogodbenic si izmenjavata take informacije, ki so potrebne za izvajanje določb tega sporazuma ali domače zakonodaje držav pogodbenic glede davkov, za katere se uporablja ta sporazum, če obdavčevanje na tej podlagi ni v nasprotju s sporazumom. Izmenjava informacij ni omejena s 1. členom. Vsaka informacija, ki jo prejme država pogodbenica, se obravnava kot tajnost na isti način kot informacije, pridobljene po domači zakonodaji te države, in se razkrije samo osebam ali organom (vključno s sodišči in upravnimi organi), udeleženim pri odmeri ali pobiranju, izterjavi ali pregonu ali pri odločanju o pritožbah glede davkov, za katere se uporablja sporazum. Te osebe ali organi uporabljajo informacije samo v te namene in samo v skladu z omejitvami, ki jih naloži pristojni organ druge države pogodbenice. Informacije lahko razkrijejo v sodnih postopkih ali pri sodnih odločitvah, če pristojni organ druge države pogodbenice temu ne ugovarja. Informacije lahko posredujejo drugim organom samo s predhodno privolitvijo pristojnega organa druge države pogodbenice.
2) V nobenem primeru se določbe prvega odstavka ne razlagajo, kot da nalagajo državi pogodbenici obveznost:
a) da za pridobitev informacij izvaja upravne ukrepe, ki niso v skladu z zakonodajo in upravno prakso te ali druge države pogodbenice,
b) da priskrbi informacije, ki jih ni mogoče dobiti po zakonski ali običajni upravni poti te ali druge države pogodbenice,
c) da priskrbi informacije, ki bi razkrile kakršno koli trgovinsko, poslovno, industrijsko, komercialno ali poklicno skrivnost ali trgovinske postopke, ali informacije, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom.
27. člen
Postopkovna pravila za obdavčevanje na viru
1) Če se v eni od držav pogodbenic davki na dividende, obresti, licenčnine in avtorske honorarje ali druge dele dohodka, ki jih dobi oseba, ki je rezident druge države pogodbenice, pobirajo z obdavčitvijo na viru, določbe tega sporazuma ne vplivajo na pravico prve omenjene države, da odtegne davek na viru po stopnji, določeni po domačem pravu. Davek, odtegnjen na viru, se povrne na prošnjo davčnega zavezanca, če se zmanjša ali preneha uporabljati na podlagi tega sporazuma, in v znesku, za katerega se zmanjša ali preneha uporabljati.
2) Prošnje za povračilo je treba predložiti do konca četrtega leta po koledarskem letu, v katerem je bil na viru odtegnjen davek na dividende, obresti, licenčnine in avtorske honorarje ali druge dele dohodka.
3) Država pogodbenica, v kateri nastanejo deli dohodka, lahko zaprosi za potrdilo pristojnega organa o rezidentstvu v drugi državi pogodbenici.
4) Pristojna organa lahko po medsebojnem dogovoru izvajata določbe tega člena in po potrebi uvedeta druge postopke za zmanjšanje ali oprostitev davka, ki jih določa ta sporazum.
28. člen
Uporaba sporazuma v posebnih primerih
1) Ta sporazum se ne sme razlagati, kot da pomeni, da
a) je državi pogodbenici onemogočena uporaba njenih domačih zakonskih določb o preprečevanju izogibanja davkom ali davčne utaje,
b) je Zvezni republiki Nemčiji onemogočena odmera davkov od zneskov, ki jih je treba vključiti v dele dohodka rezidenta Zvezne republike Nemčije na podlagi četrtega dela nemškega Zakona o zunanjih davčnih odnosih (Aussensteuergesetz).
2) Če imajo določbe prvega odstavka za posledico dvojno obdavčevanje, se pristojna organa v skladu s tretjim odstavkom 25. člena med seboj posvetujeta, kako se izogniti dvojnemu obdavčevanju.
29. člen
Člani diplomatskih predstavništev in konzulatov
1) Nobena določba tega sporazuma ne vpliva na davčne ugodnosti članov diplomatskih predstavništev ali konzulatov po splošnih pravilih mednarodnega prava ali določbah posebnih sporazumov.
2) V kolikor zaradi davčnih ugodnosti, ki so priznane diplomatskim predstavnikom ali konzularnim uslužbencem in so določene s splošnimi pravili mednarodnega prava ali po določbah posebnih mednarodnih sporazumov, deli dohodka ali premoženja niso zavezani davku v državi prejemnici, ima država pošiljateljica pravico, da obdavči take dele dohodka ali premoženja.
3) Ne glede na določbe 4. člena se šteje, da je posameznik, ki je član diplomatskega predstavništva ali konzulata ali stalnega predstavništva države pogodbenice, ki je v drugi državi pogodbenici ali v tretji državi, za namen tega sporazuma rezident države pošiljateljice, če
a) v skladu z mednarodnim pravom ni zavezan davkom v državi prejemnici za dele dohodka iz virov zunaj te države in
b) je v državi pošiljateljici zavezan istim obveznostim v zvezi z davkom na svoj celotni dohodek ali premoženje, kot so rezidenti te države.
4) Ta sporazum se ne uporablja za mednarodne organizacije, njihove organe ali uradnike in za člane diplomatskega predstavništva ali konzulata tretje države in za osebe, povezane z njimi, ki so navzoči v državi pogodbenici, vendar se v nobeni državi pogodbenici za namen davkov od dohodka ali premoženja ne obravnavajo tako kot rezidenti.
30. člen
Protokol
Priloženi protokol je sestavni del tega sporazuma.
31. člen
Začetek veljavnosti
1) Ta sporazum se ratificira in listini o ratifikaciji se izmenjata, kakor hitro je to mogoče, v Berlinu.
2) Ta sporazum začne veljati na dan izmenjave listin o ratifikaciji in se v obeh državah pogodbenicah uporablja:
a) v zvezi z davki, odtegnjenimi na viru, za zneske, plačane prvi dan januarja ali po njem v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem začne veljati sporazum,
b) v zvezi z drugimi davki za davke, odmerjene za obdobja, ki se začnejo prvi dan januarja ali po njem v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem začne veljati sporazum.
3) Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja, podpisana v Bonnu 26. marca 1987, preneha veljati med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo za davke, za katere se uporablja ta sporazum, v skladu z določbami drugega odstavka.
32. člen
Prenehanje veljavnosti
Ta sporazum velja za nedoločen čas, vendar lahko katera koli država pogodbenica tridesetega junija ali pred njim v katerem koli koledarskem letu po koncu petletnega obdobja od dneva začetka njegove veljavnosti da drugi državi pogodbenici pisno obvestilo o odpovedi po diplomatski poti in v takem primeru se sporazum preneha uporabljati:
a) v zvezi z davki, odtegnjenimi na viru, za zneske, plačane prvega januarja ali po njem v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem je bilo dano obvestilo o odpovedi,
b) v zvezi z drugimi davki za davke, odmerjene za obdobja, ki se začnejo na prvi dan januarja ali po njem v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem je bilo dano obvestilo o odpovedi.
Datum, ko druga država pogodbenica prejme uradno obvestilo, je odločilen za določitev roka.
SESTAVLJENO v Ljubljani dne 3. maja 2006 v dveh izvodih, vsak v slovenskem, nemškem, in angleškem jeziku, pri čemer so vsa besedila verodostojna. Pri različni razlagi slovenskega in nemškega besedila prevlada angleško besedilo.
Za Za
Republiko Slovenijo Zvezno republiko Nemčijo
Andrej Bajuk l.r. Hans Jochen Peters l.r.
Peer Steinbrück l.r.
Protokol
k Sporazumu
med
Republiko Slovenijo
in
Zvezno republiko Nemčijo
o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi
z davki od dohodka in premoženja,
podpisan dne 3. maja 2006
Ob podpisu Sporazuma med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja sta se podpisnika, ki sta bila za to pravilno pooblaščena, dodatno sporazumela še o naslednjih določbah, ki so sestavni del omenjenega sporazuma:
1. V zvezi s 7. členom
a) Kadar podjetje države pogodbenice prodaja dobrine ali blago ali posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej, se dobiček te stalne poslovne enote ne določi od celotnega zneska, ki ga je za to prejelo podjetje, ampak samo od zneska, pripisanega dejanski dejavnosti stalne poslovne enote za tako prodajo ali poslovanje.
b) Pri pogodbah, zlasti o izvedbi analiz in meritev, dobavi, postavitvi ali gradnji industrijske, komercialne ali znanstvene opreme ali poslovnih prostorov ali javnih del, kadar ima podjetje stalno poslovno enoto v drugi državi pogodbenici, se dobiček take stalne poslovne enote ne določi od celotnega zneska pogodbe, ampak samo od tistega dela pogodbe, ki ga stalna poslovna enota dejansko izvede v državi pogodbenici, v kateri je stalna poslovna enota. Dobiček od dobave blaga tej stalni poslovni enoti ali dobiček v zvezi z delom pogodbe, ki se izvaja v državi pogodbenici, v kateri je sedež podjetja, se obdavči samo v tej državi.
c) Plačila, prejeta kot povračilo za tehnične storitve, vključno s študijami ali znanstvenimi, geološkimi ali tehničnimi analizami in meritvami, ali za inženiring pogodbe, vključno s tehnično dokumentacijo v zvezi z njimi, ali za svetovanje ali storitve nadzora, se štejejo za plačila, za katera se uporabljajo določbe 7. ali 14. člena sporazuma.
2. V zvezi z 8. členom
Za namene 8. člena izraz "dobiček iz opravljanja ladijskih ali letalskih prevozov v mednarodnem prometu" vključuje dobiček od
a) občasnega najema praznih ladij ali letal in
b) uporabe ali najema zabojnikov (vključno s priklopniki in pomožno opremo, ki se uporablja za prevoz zabojnikov),
če se te dejavnosti nanašajo na opravljanje ladijskih ali letalskih prevozov v mednarodnem prometu.
3. V zvezi z 10. in 11. členom
Ne glede na določbe 10. in 11. člena tega sporazuma se dividende in obresti lahko obdavčijo v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in v skladu z zakonodajo te države,
a) če izhajajo iz pravic ali terjatev, ki imajo pravico do udeležbe v dolžnikovem dobičku (vključno z dobičkom, ki ga dobi "stiller Gesellschafter" iz svoje udeležbe kot take, iz "partiarisches Darlehen" in iz "Gewinnobligationen" v smislu davčnega zakona Zvezne republike Nemčije), in
b) pod pogojem, da se odbijejo pri določitvi dolžnikovega dobička iz takega dohodka.
4. V zvezi s 15. členom
Določbe drugega odstavka 15. člena se ne uporabljajo za prejemke iz zaposlitve v okviru dejavnosti izposojanja delovne sile.
5. V zvezi s 26. členom
Če se v skladu z domačim pravom po tem sporazumu izmenjavajo osebni podatki, se ob upoštevanju zakonskih določb, ki veljajo v vsaki državi pogodbenici, uporabljajo te dodatne določbe:
a) Prejemnik na zahtevo obvesti organ pošiljatelja o uporabi poslanih podatkov in doseženih rezultatih.
b) Organ pošiljatelj je dolžan zagotoviti, da so poslani podatki točni in da so potrebni ter primerni za namen, za katerega se pošiljajo. Upoštevajo se vse prepovedi dajanja podatkov na podlagi domačega prava. Če se izkaže, da so bili poslani netočni podatki ali podatki, ki ne bi smeli biti poslani, je o tem prejemnik nemudoma obveščen. Ta prejemnik je dolžan popraviti ali uničiti take podatke.
c) Na zahtevo je zadevna oseba obveščena o poslanih podatkih v zvezi z njo in o tem, za kaj se bodo taki podatki uporabljali. Ni je treba obvestiti, če se po premisleku izkaže, da javni interes, da ni obveščena, prevlada nad interesom zadevne osebe, da je obveščena. V vseh drugih pogledih pravico zadevne osebe, da je obveščena o podatkih, ki obstajajo o njej, ureja domače pravo države pogodbenice, na suverenem ozemlju katere je dana zahteva, da je obveščena.
d) Organ prejemnik je odgovoren v skladu s svojo domačo zakonodajo v zvezi s katero koli osebo, ki je utrpela nezakonito škodo zaradi dajanja podatkov na podlagi izmenjave podatkov v skladu s tem sporazumom. V zvezi z oškodovano osebo se organ prejemnik ne more v obrambo sklicevati, da je škodo povzročil organ pošiljatelj.
e) Poslani osebni podatki se zbrišejo takoj, ko niso več potrebni za namen, za katerega so bili poslani.
f) Organ pošiljatelj in organ prejemnik sta dolžna uradno evidentirati pošiljanje in prejem osebnih podatkov.
g) Organ pošiljatelj in organ prejemnik sta dolžna učinkovito ukrepati, da zavarujeta poslane osebne podatke pred nedovoljenim dostopom, nedovoljenim spreminjanjem in nedovoljenim razkritjem.
3. člen
Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za finance.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
O B R A Z L O Ž I T E V
Sporazum je bil podpisan 3. maja 2006 v Ljubljani. Za Republiko Slovenijo ga je podpisal dr. Andrej Bajuk, minister za finance, za Zvezno republiko Nemčijo pa sta ga podpisala g. Hans Jochen Peters, veleposlanik Zvezne republike Nemčije v Republiki Sloveniji in g. Peer Steinbrück minister za finance Zvezne republike Nemčije.
Z začetkom veljavnosti sporazuma med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja bo prenehala veljati Pogodba med SFRJ in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja s protokolom (Uradni list SFRJ - MP št. 12/88), podpisana leta 1988, ki je je Republika Slovenija nasledila (Akt o nasledstvu Uradni list RS št. 67/93 - MP št. 20/93), na podlagi katere je urejeno področje izogibanja dvojnemu obdavčevanju med državama.
Uveljavitev novega sporazuma narekujejo spremenjene ekonomske razmere na trgu, povečano sodelovanje med državama na gospodarskem področju, ter bistvene spremembe davčne zakonodaje v obeh državah. Sporazum, ki je trenutno v veljavi med državama, ne odpravlja davčnih ovir, ki se pojavljajo pri trgovanju in investiranju med državama. Novi sporazum, ki bo nadomestil trenutno veljavnega, tako zagotavlja sodobno pravno podlago za sodelovanje med pristojnima organoma Republike Slovenije in Zvezne republike Nemčije na področju preprečevanja dvojnega obdavčevanja. Sporazum odpravlja davčne ovire pri trgovanju in investiranju med državama ter zmanjšuje možnost davčnih utaj. Z uporabo različnih mehanizmov omogoča odpravo dvojnega obdavčevanja, povečuje varnost davčnih zavezancev, preprečuje davčne utaje in davčno diskriminacijo ter omogoča reševanje davčnih sporov.
Bistveni elementi sporazuma so: področje uporabe sporazuma, opredelitev pojmov, obdavčevanje dohodka, obdavčevanje premoženja, metode za odpravo dvojnega obdavčevanja, posebne določbe, ter določbe, ki se nanašajo na začetek in prenehanje veljavnosti sporazuma.
Osnutek sporazuma je bil pripravljen na podlagi vzorčne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja OECD ter stališč, ki jih je Republika Slovenija podala k posameznim členom navedene vzorčne konvencije.
Zaradi redakcijskega popravka (priloženo k obrazložitvi) v slovenskem in angleškem besedilu drugega odstavka 29. člena sporazuma po podpisu in predložitvi zakona o ratifikaciji sporazuma v obravnavo državnemu zboru se v obravnavo pošilja nov predlog zakona, prejšnji pa umakne. Popravek ne vpliva na vsebino sporazuma.
Za izpolnitev sporazuma ni potrebno zagotoviti dodatnih finančnih sredstev iz proračuna.
Sklenitev sporazuma ne zahteva izdaje novih ali spremembe veljavnih predpisov.
Sporazum ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske unije.
29. člen
Člani diplomatskih predstavništev in konzulatov
1) Nobena določba tega sporazuma ne vpliva na davčne ugodnosti članov diplomatskih predstavništev ali konzulatov po splošnih pravilih mednarodnega prava ali določbah posebnih sporazumov.
2) Do mere, do katere V kolikor zaradi davčnih ugodnosti, ki so priznane diplomatskim predstavnikom ali konzularnim uslužbencem in so določene s splošnimi pravili mednarodnega prava ali po določbah posebnih mednarodnih sporazumov, deli dohodka ali premoženja niso zavezani davku v državi prejemnici, ima država pošiljateljica pravico, da obdavči take dele dohodka ali premoženja.
3) Ne glede na določbe 4. člena se šteje, da je posameznik, ki je član diplomatskega predstavništva ali konzulata ali stalnega predstavništva države pogodbenice, ki je v drugi državi pogodbenici ali v tretji državi, za namen tega sporazuma rezident države pošiljateljice, če
a) v skladu z mednarodnim pravom ni zavezan davkom v državi prejemnici za dele dohodka iz virov zunaj te države in
b) je v državi pošiljateljici zavezan istim obveznostim v zvezi z davkom na svoj celotni dohodek ali premoženje, kot so rezidenti te države.
4) Ta sporazum se ne uporablja za mednarodne organizacije, njihove organe ali uradnike in za člane diplomatskega predstavništva ali konzulata tretje države in za osebe, povezane z njimi, ki so navzoči v državi pogodbenici, vendar se v nobeni državi pogodbenici za namen davkov od dohodka ali premoženja ne obravnavajo tako kot rezidenti.
| Zadnja sprememba: 12/01/2006 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |