Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
Bojan Kontič, vodja PS SD
Cveta Zalokar Oražem, vodja PS ZARES
Mag. Franc Žnidaršič, vodja PS DESUS
Mag. Borut Sajovic, vodja PS LDS
Jakob Presečnik, vodja SLS

Ljubljana, 25. 5. 2009


Državni zbor Republike Slovenije
Dr. Pavel Gantar, predsednik



Na podlagi 88. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06), 19. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05 - uradno prečiščeno besedilo) ter 114. in 142. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS št. 92/07 - uradno prečiščeno besedilo) vlagamo
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH iN DOPOLNITVAH ZAKONA O ŽRTVAH VOJNEGA NASILJA

in vam ga pošiljamo v obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku.

Državnemu zboru Republike Slovenije predlagamo, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja obravnava po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevne spremembe zakona in za uskladitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

Pri obravnavi predloga zakona v Državnem zboru in pri delu njegovih delovnih teles bo sodeloval poslanec SD Miran Potrč ter vodje poslanskih skupin SD, Zares, DeSUS, LDS in SLS.


Bojan Kontič ___________________________

Cveta Zalokar Oražem ___________________

Mag. Franc Žnidaršič ____________________

Mag. Borut Sajovic ______________________

Jakob Presečnik ________________________


Priloga:
- podpisi poslank in poslancev




Ime in priimek Podpis

6. Miran Potrč -----------------------------------------------
7. Gvido Kres -----------------------------------------------
8. Radovan Žerjav -----------------------------------------------
9. Anton Urh -----------------------------------------------
10. Kumer Dušan -----------------------------------------------
11. Andrej Magajna -----------------------------------------------
12. Majda Potrata -----------------------------------------------
13. Andreja Črnak Meglič -----------------------------------------------
14. Dejan Levanič -----------------------------------------------
15. Andreja Rihter -----------------------------------------------
16. Vito Rožej -----------------------------------------------
17. Franco Juri -----------------------------------------------
18. Silva Črnugelj -----------------------------------------------
19. Janko Veber -----------------------------------------------
20. Luka Juri -----------------------------------------------
21. Franc Bogovič -----------------------------------------------
22. Joško Godec -----------------------------------------------
23. Vasja Klavora -----------------------------------------------
24. Lojze Posedel -----------------------------------------------
25. Anton Kampuš -----------------------------------------------


Ime in priimek Podpis
26. Mirko Brulc -----------------------------------------------
27. Bogdan Čepič -----------------------------------------------
28. Matjaž Zanoškar -----------------------------------------------
29. Samo Bevk ------------------------------------------------
30. Aleksander Ravnikar ------------------------------------------------
31. Matjaž Han -----------------------------------------------
32. Miran Jerič -----------------------------------------------
33. Breda Pečan -----------------------------------------------
34. Marijan Križman -----------------------------------------------
35. Vili Rezman ------------------------------------------------
36. Franci Kek ------------------------------------------------
37. Tone Anderlič ------------------------------------------------
38. Miroslav Klun ------------------------------------------------
39. Alan Bukovnik ------------------------------------------------
40. Renata Brunskole ------------------------------------------------
41. Damjan Perne ------------------------------------------------
42. Ljubo Germič -----------------------------------------------
43. Milan Gumzar -----------------------------------------------
44. Melita Župevc -----------------------------------------------
45. Matevž Frangež -----------------------------------------------
46. Rop Anton -----------------------------------------------
47. Darja Lavtižar Bebler -----------------------------------------------
48. Pavel Gantar -----------------------------------------------


Ime in priimek Podpis
49. Janja Klasinc ----------------------------------------------
50. Vili Trofenik ----------------------------------------------
51. Janez Ribič ----------------------------------------------
52. Tomaž Tom Mencinger ----------------------------------------------


PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ŽRTVAH VOJNEGA NASILJA – skrajšani postopek

I. UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

Zakon o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95, 8/96, 44/96, 70/97, 39/98 - Odločba US U-I-64/97, 43/99, 19/2000 - Odločba US U-I-327/96, 28/2000, 1/2001 in 64/2001, 110/2002, 3/2003, 18/03-uradno prečiščeno besedilo in 118/06 - Odločba US U-I-266/04) je bil v osnovnem besedilu sprejet leta 1995 kot del paketa vojnih zakonov, skupaj z zakonom o vojnih invalidih in zakonom o vojnih veteranih. Prvotno se je zakon nanašal samo na pravice izgnancev, taboriščnikov, zapornikov, delovnih deportirancev, internirancev, beguncev, ukradenih otrok in prisilnih mobilizirancev. S številnimi revizijami zakona se je širil tudi krog upravičencev. Ohranil pa je ves čas svoj prvotni namen, da določi okoliščine, ki so jih za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja zagrešili okupatorji, agresorji ali njegovi sodelavci.

V veljavnem zakonu ima status žrtve vojnega nasilja državljan Republike Slovenije, ki so ga nemške, italijanske ali madžarske okupacijske sile od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov prisilno izselile (izgnanec), poslale v taborišča (taboriščnik), zapor (zapornik), na prisilno delo (delovni deportiranec) ali internacijo oziroma je bil kot pripadnik bivše jugoslovanske vojske v vojni od 6. 4. 1941 do 17. 4. 1941 odpeljan v ujetništvo (interniranec), ki je pobegnil pred vojnim nasiljem (begunec) in bil nasilno odvzet staršem (ukradeni otrok). Žrtev vojnega nasilja so tudi otroci, rojeni staršem v prej navedenih okoliščinah.

Žrtev vojnega nasilja je tudi oseba, ki je pobegnila pred prisilno izselitvijo, ali je bila v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945, zaradi izvajanja povračilnih ukrepov okupatorja ali njegovih sodelavcev nasilno pregnana iz svojega doma oziroma zaradi požiga, porušenja ali izropanja njene stanovanjske hiše ali stanovanja od okupatorja ali njegovih sodelavcev, ni mogla živeti v njem neprekinjeno najmanj tri mesece. Status žrtve vojnega nasilja ima tudi oseba, ki je bila rojena staršem v času, ko so trpeli kot žrtve vojnega nasilja.

Žrtev vojnega nasilja je tudi otrok, katerega starš je bil ubit kot pripadnik bivše jugoslovanske vojske v vojni od 6. 4. 1941 do 17. 4. 1941, ali je padel, umrl ali je bil pogrešan zaradi sodelovanja z NOB Slovenije, bil ubit kot talec ali je umrl ali bil pogrešan v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu do 15. 5. 1945, oziroma tudi po tem datumu, če je umrl ali je bil pogrešan med čakanjem na vrnitev ali na poti v domovino, vendar najkasneje do 31. 12. 1945, ter tudi oseba, ki je pobegnila pred izgonom na isto okupacijsko ozemlje.

V veljavnem zakonu so torej status žrtve vojnega nasilja lahko uveljavljale osebe, ki so bile med vojno izpostavljene nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev.

Glede na veljavno ureditev pa ne morejo dobiti statusa in pravic žrtev vojnega nasilja otroci, katerih roditelj je bil med vojno ubit ali pogrešan zaradi delovanja enot Narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije ter enot zaveznikov antihitlerjevske koalicije (v nadaljevanju: druge oborožene sile) in osebe, ki so morale zapustiti svoj dom zaradi nasilnega dejanja požiga, porušenja ali izropanja stanovanjske hiše ali stanovanja, ki so ga povzročile druge oborožene sile in se zaradi tega niso mogle vrniti na svoj dom.

Veljavni zakon torej tudi civilne osebe in celo otroke razlikuje po tem, kdo je povzročil okoliščine, zaradi katerih jim je lahko priznan status žrtve vojnega nasilja: torej zakon določa, da so upravičenci samo tiste navedene osebe, ki jim je eno od dejanj vojnega nasilja povzročil okupator, agresor ali njegovi sodelavci.

Na podlagi pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o žrtvah vojnega nasilja je Ustavno sodišče sprejelo odločitev (Odločba Ustavnega sodišča U-I-266/04-105), da je zakon v neskladju z Ustavo, saj se za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja pri civilnih osebah, posebej pri otrocih, ne sme razlikovati, katera od vojskujočih se strani je povzročila okoliščine, katerih posledica opravičuje status vojnega nasilja in da je to ugotovljeno neskladje, Državni zbor dolžan odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije, to je do 17. 11. 2007. Hkrati pa je poudarilo, da v zakonu ni sporna vsebina, ki načelno onemogoča pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja sodelavcu okupatorja in agresorja, ali njunim sodelavcem.

2. Namen in cilji zakona

S predlagano novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja, torej v skladu z odločbo Ustavnega sodišča, odpiramo možnost, da status žrtve vojnega nasilja in pravice, ki izhajajo iz tega zakona, lahko pridobi tudi:
· otrok, katerega starš je umrl, bil ubit ali pogrešan zaradi delovanja druge oborožene sile,
· oseba, ki je kot begunec morala v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 zapustiti svoj dom zaradi nasilnega dejanja požiga, porušenja ali izropanja njene stanovanjske hiše ali stanovanja, ki so jo povzročile druge oborožene sile, zaradi česar se ni mogla vrniti na svoj dom neprekinjeno najmanj 3 mesece (begunec), razen če ni prostovoljno ali poklicno sodelovala z agresorjem.

Zaradi opozoril prizadetih, zaradi izenačenja statusa in ker ne gre za bistvene spremembe, pa z novelo zakona pridobi pravice tudi:
· državljan Republike Slovenije, ki je bil kot bivši italijanski vojak po kapitulaciji Italije zajet od nemških okupacijskih oblasti in odpeljan v ujetništvo ali na prisilno delo v Nemčijo,
· oseba, ki je bila rojena staršem v okoliščinah vojnega nasilja po 15. 2. 1945, vendar najkasneje do 28. 2. 1946, če so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali nasilna dejanja opredeljena v tem zakonu,
· osebi, ki je bila prisilno mobilizirana v nemško vojsko, pa se dodatno prizna pravica do doživljenjske mesečne rente.

Predlagatelji skladno z odločbo Ustavnega sodišča1 tako v spremembah prvega člena v prvem odstavku jasneje opredeljujemo kategorije žrtev vojnega nasilja, ki so status lahko uveljavljale do pričujočih sprememb zakona. Z dopolnitvijo v novem drugem odstavku 1. člena in z vsebino novega 2. a člena pa odpiramo možnost uveljavljanja pravic tudi drugim osebam, za katere smo mnenja, da ni razlogov, da bi bile iz zakona izključene, saj so bile v času vojne oziroma agresije brez kakršnekoli lastne krivde izpostavljene nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom drugih oboroženih sil.

___________________________
1 Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, U-I-266/04, Uradni list RS, št. 118, 17. 11. 2006.

Po našem prepričanju s tem sledimo tudi bistvu odločbe Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je presodilo, da je zakonodajalec s tem, ko je krog civilnih žrtev vojne, ki so obdobje druge svetovne vojne doživljale v primerljivih okoliščinah, kot jih določa 1. člen ZZVN, v celoti izključil iz posebnega varstva, ravnal v neskladju s pooblastilom iz tretjega odstavka 50. člena Ustave2. Ugotovilo je, da je v neskladju z Ustavo, da je zakonodajalec iz kroga civilnih žrtev vojnega nasilja izključil vse tiste osebe, ki so bile izpostavljene nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom oboroženih sil druge strani v spopadu, saj pooblastilo iz 3. odstavka 50. člena Ustave Republike Slovenije zakonodajalcu take možnosti ne daje. Zakonodajalec, to je Državni zbor Republike Slovenije, ga lahko izvršuje samo v okviru ustavnih načel in ob spoštovanju ustavno zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustavno sodišče je tudi ugotovilo, da je državni zbor s tem, ko je v 6. členu ZZVN določil, da so iz kroga žrtev vojnega nasilja izključene osebe, ki so prostovoljno ali poklicno sodelovale z okupatorji, agresorji ali njegovimi sodelavci, ravnal v okviru tega pooblastila. Hkrati je tudi opozoril, da v kolikor državni zbor prizna status žrtve vojnega nasilja osebam, ki so sodelovale z okupatorjem, agresorjem ali njegovimi sodelavci, bi takšna ureditev lahko bila v neskladju s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in s tem tudi z Ustavo Republike Slovenije. Ugotavljanje, ali so morebitne žrtve vojnega nasilja sodelovale z okupatorji, agresorji ali njegovimi sodelavci, je lahko predmet konkretnih postopkov in s tem tudi predmet morebitne konkretne ustavnosodne presoje aktov, izdanih v teh postopkih, ne pa predmet ustavnopravne presoje predpisa.


_____________________________
2 Tretji odstavek 50. člena Ustave: "Vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja je zagotovljeno posebno varstvo v skladu z zakonom.

Cilji predlaganega predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja je spoštovanje veljavnih načel mednarodnega prava in ustavne odločbe in ohranitev koncepta veljavnega zakona.

3. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih

V državah članicah Evropske unije ni primerljive pravne ureditve, zato ni mogoče pripraviti primerjalnega prikaza obravnavanega področja z ureditvami z drugimi državami članicami Evropske unije. Prav tako za države članice Evropske unije za obravnavano področje ne veljajo skupni veljavni predpisi in zato ne podleže potrebi po usklajenosti s pravnim redom Evropske unije.

4. Ocena finančnih posledic za državni proračun in druga javna sredstva

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ugotavlja, da je evidentiranih že več sto zahtevkov otrok in nekaj več kot 200 zavrnjenim zahtevkov oseb, ki so utrpele materialno škodo zaradi izselitve iz hiše ali stanovanja, porušenja ali požiga, in bi po tem zakonu lahko zahtevale pripadajočo odškodnino. V proračunu se bodo morala zagotoviti tudi dodatna sredstva, ki se bodo v obliki doživljenjske rente po tem zakonu izplačevale osebam, ki so bile prisilno mobilizirane v nemško vojsko. Na podlagi Spomenice, ki jo predlaga Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko Državnemu zboru, z dne 22. 11. 2008 je potencialnih upravičencev do doživljenjske mesečne rente po njihovi oceni danes le še okrog 4.000, predlagatelji ocenjujemo, da bi na letni ravni bilo treba zagotoviti 40.000 evrov.

Predlagatelji tega zakona smo prepričani, da se bo s sprejetjem tega zakona število zahtevkov še povečalo, Republika Slovenija in Slovenska odškodninska družba pa bosta morala zagotoviti še dodatna sredstva, za katere pa ocenjujemo, da na letni ravni ne bodo presegala 10.000 evrov. Na druga javna sredstva zakon ne bo imel vpliva.

5. Druge posledice
Drugih posledic predlog zakona ne bo imel.


II. BESEDILO ČLENOV
1.člen

V zakonu o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95, 8/96, 44/96, 70/97, 39/98 - Odločba US U-I-64/97, 43/99, 19/2000 - Odločba US U-I-327/96, 28/2000, 1/2001 in 64/2001, 110/2002, 3/2003, 18/03-uradno prečiščeno besedilo in 118/06 - Odločba US U-I-266/04) se besedilo 1. člena spremeni tako, da se glasi:

" Žrtev vojnega nasilja je pod pogoji, ki jih določa ta zakon, državljan Republike Slovenije, ki je bil v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo kot civilna oseba s stalnim bivališčem na območju sedanje Republike Slovenije v obdobju od 6.4.1941 do 15.5.1945, izpostavljen nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom oboroženih sil okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev (v nadaljnjem besedilu: agresorja).

Kot žrtev vojnega nasilja se šteje tudi državljan Republike Slovenije, ki je bil kot civilna oseba izpostavljen nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom drugih oboroženih sil iz 2. a člena tega zakona. Kot druge oborožene sile se pri tem štejejo enote Narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije ter zavezniki antihitlerjevske koalicije (v nadaljevanju besedila: druge oborožene sile)."
2. člen

V prvem odstavku 2. člena se beseda "okupacijske" nadomesti z besedo "agresorske", za besedno zvezo »v vojni od 6. 4. 1941 do 17. 4. 1941« pa doda besedilo »ali kot bivši italijanski vojak po kapitulaciji Italije«.

Na koncu tretjega odstavka 2. člena se pred piko doda besedilo: »ne glede na to, ali je pobegnila na drugo ali isto okupacijsko področje.«

V četrtem odstavku 2. člena se besedilo "okupatorja ali njegovih sodelavcev" nadomesti z besedo "agresorja".

Za petim odstavkom 2. člena se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:

» Žrtev vojnega nasilja je tudi oseba, ki je bila rojena staršem v okoliščinah vojnega nasilja po 15. 2. 1945, vendar najkasneje do 28. 2. 1946, če so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali nasilna dejanja iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena.«
Dosedanji šesti do dvanajsti odstavek postanejo novi sedmi do trinajsti odstavek.

3. člen

Za 2. členom se doda nov 2. a člen, ki se glasi:
"2. a člen"

Na podlagi drugega odstavka 1. člena tega zakona je žrtev vojnega nasilja tudi:
- otrok, katerega starš je umrl, bil ubit ali pogrešan zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov drugih oboroženih sil,
- oseba, ki je kot begunec morala v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 zapustiti svoj dom zaradi nasilnega dejanja požiga, porušenja ali izropanja njene stanovanjske hiše ali stanovanja, ki so jo povzročile druge oborožene sile, zaradi česar se ni mogla vrniti na svoj dom neprekinjeno najmanj tri mesece (begunec), razen če ni prostovoljno ali poklicno sodelovala z agresorjem."

4. člen

Besedilo 3. člena se spremeni tako, da se glasi:

» Za žrtev vojnega nasilja se šteje oseba, pri kateri je prisilni ukrep ali nasilno dejanje trajalo neprekinjeno najmanj tri mesece, razen v primerih iz devetega odstavka 2. člena tega zakona, v katerih je moral odvzem prostosti trajati najmanj en mesec. Pogoj trajanja nasilnega dejanja ne velja za osebe iz šestega odstavka 2. člena tega zakona.«.

5. člen

V 4. členu se beseda "okupacijskih" nadomesti z besedo "agresorskih", beseda "okupatorja" pa z besedo "agresorja".


6. člen

V drugem in tretjem odstavku 13. člena se za besedno zvezo "povratka v domovino" doda besedilo "oziroma na svoj dom".

V četrtem odstavku 13. člena se število "15" nadomesti s številom "18".


7. člen

14. člen se nadomesti z naslednjim besedilom:
»14. člen

Žrtev vojnega nasilja, ki je bila v času trajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa mlajša od 18 let, pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni minimalno starost in pokojninsko oziroma zavarovalno dobo po splošnih predpisih.

Starostna meja za pridobitev pravice do pokojnine po prejšnjem odstavku se zniža za čas trajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa, vendar največ do starostne meje 60 let (moški) oziroma 55 let (ženska), če ima upravičenec iz prejšnjega odstavka pokojninsko dobo 20 let oziroma zavarovalno dobo 15 let, ali do starostne meje 55 let (moški) oziroma 50 let (ženska), če ima upravičenec iz prejšnjega odstavka pokojninsko dobo 35 let (moški) oziroma 30 let (ženska).«


8. člen

V prvem odstavku 14. a člena se številka "15" nadomesti s številko "18".

9. člen

Prvi odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Doživljenjska mesečna renta je oblika delnega materialnega zadoščenja žrtvi vojnega nasilja iz 2. člena tega zakona, ki se valorizira tako kot pokojnine in znaša za vsak mesec nasilja:
- za taboriščnika, ukradenega otroka in zapornika po 1,250 evra,
- za izgnanca, interniranca in mobiliziranca v nemško vojsko po 0,835 evra,
- za delovnega deportiranca in begunca po 0,501 evra. Čas trajanja prisilnega ukrepa ali nasilnega dejanja se prizna v dejanskem trajanju do povratka v domovino oziroma na svoj dom, vendar ne dlje kot do 31.12.1945, ne glede na to, če se je oseba vrnila po tem datumu. Za poln mesec se šteje, če je nasilje trajalo več kot petnajst dni."

10. člen

V 25. členu se v prvem odstavku za osmo alinejo dodata novi deveta in deseta alinea, ki se glasita:

»- davčna številka;
- datum smrti.«

11. člen

Upravičenci iz 2. člena tega zakona, ki po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, niso mogli pridobiti statusa in pravic kot žrtve vojnega nasilja in upravičenci iz 2. a člena tega zakona, pridobijo ob izpolnjevanju ostalih pogojev pravice iz 8. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95, 8/96, 44/96, 68/96, 70/97, 39/98, 43/99, 19/00, 28/00, 1/01, 64/01 in 110/02, 3/03-popr., 18/03-uradno prečiščeno besedilo in 118/06 - Odločba US U-I-266/04) od 1. 1. 2008.
12. člen

Pravice uveljavljene po tem zakonu se začnejo izplačevati s 1. 1. 2010.


13. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu
Predlagatelji skladno z odločbo Ustavnega sodišča v spremembah prvega člena v prvem odstavku jasneje opredeljujemo kategorije žrtev vojnega nasilja, ki so status lahko uveljavljale do pričujočih sprememb zakona. Z dopolnitvijo v novem drugem odstavku 1. člena in z vsebino novega 2. a člena pa zagotavljamo možnost uveljavljanja pravic tudi drugim osebam, za katere smo mnenja, da ni razlogov, da bi bile iz zakona izključene, saj so bile v času vojne oziroma agresije brez kakršnekoli lastne krivde izpostavljene nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom drugih oboroženih sil.

K 2. in 3. členu
Z dopolnitvami 2. člena odpiramo možnost, da status žrtve vojnega nasilja in pravice, ki izhajajo iz tega zakona, lahko pridobi tudi:
- državljan Republike Slovenije, ki je bil kot bivši italijanski vojak po kapitulaciji Italije zajet od nemških okupacijskih oblasti in odpeljan v ujetništvo ali na prisilno delo v Nemčijo,
- oseba, ki je bila rojena staršem v okoliščinah vojnega nasilja po 15. 2. 1945, vendar najkasneje do 28. 2. 1946, če so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali nasilna dejanja opredeljena v tem zakonu.

Med internirance se uvršča bivše italijanske vojake, ki so bili po kapitulaciji Italije zajeti od nemških okupacijskih oblasti in odpeljani v ujetništvo ali na prisilno delo v Nemčijo. Osebe, ki se jih vključuje v predlog zakona, so bile zajete brez svoje krivde, ob njihovem zajetju z nemške strani so bili že civilne osebe. V kolikor bi jim uspelo vrniti se v domovino, bi se lahko vključili v oborožen boj proti okupatorju.

Status žrtve vojnega nasilja bodo lahko po novem pridobile tudi osebe/otroci, ki so bili rojeni staršem v okoliščinah vojnega nasilja po 15. 2. 1945, vendar najkasneje do 28. 2. 1945, če so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali nasilna dejanja.

Kot izjemo, ki sledi bistvu Odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, U-I-266/04 (zaradi slednjega se nove kategorije žrtev obravnavajo v posebnem členu) pa v novem 2. a členu status po tem zakonu priznavamo tudi:
- otroku, katerega starš je umrl, bil ubit ali pogrešan zaradi delovanja druge oborožene sile. Takšna pravica se priznava le otroku, ne pa tudi drugim svojcem umrlega, ubitega ali pogrešanega, zato, ker tudi po 8. odstavku 2. člena enaka pravica velja le za otroka, katerega starš je padel, bil ubit ali pogrešan zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov okupatorja.
- osebi, ki je kot begunec morala v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 zapustiti svoj dom zaradi nasilnega dejanja požiga, porušenja ali izropanja njene stanovanjske hiše ali stanovanja, ki so jo povzročile druge oborožene sile, zaradi česar se ni mogla vrniti na svoj dom neprekinjeno najmanj 3 mesece (begunec), razen če ni prostovoljno ali poklicno sodelovala z agresorjem.

K 4. členu
Sprememba tega člena je povezana z dopolnitvijo 2. člena, kateremu je dodan nov šesti odstavek in se ostali odstavki ustrezno preštevilčijo. S spremembo besedila 3. člena se jasneje določa za katere osebe pogoj trajanja nasilnega dejanja ne velja.

K 5. členu
Besedilo veljavnega 4. člena se v dikciji usklajujejo s prvim odstavkom 1. člena.

K 6. členu
Upravičencem iz drugega in tretjega odstavka 13. člena se prizna pokojninsko dobo v dejanskem trajanju do povratka v domovino oziroma na svoj dom.

Prav tako se upravičencem iz tega člena starost za posebno pokojninsko dobo poveča od 15 na 18 let.

K 7. členu
Predlagatelji zakona menimo, da je dopolnjena določba 14. člena zakona bolj jasna in nedvoumna, prav tako dopolnitev te določbe sledi spremembi iz 6. člena, ko se povečuje starost za posebno pokojninsko dobo.

Ne glede na to, da so vsi možni upravičenci presegli zahtevano starostno mejo, je slednjo treba navesti zaradi ugotavljanja pravice do dela vdovske pokojnine.

K 8. členu
Sprememba te določbe sledi spremembi v 6. členu.

K 9. členu
Med upravičence do doživljenjske mesečne rente se uvrščajo mobiliziranci v nemško vojsko.

Zaradi odprave nejasnosti, je bilo treba čas, za katerega se prizna doživljenjska mesečna renta, omejiti do 31.12.1945, hkrati pa je treba ugotoviti, da so "nasilna" dejanja po koncu vojne prenehala in je šlo le še za to, da se nekdo še ni mogel vrniti v domovino oziroma na svoj dom.

K 10. členu
S to določbo se dopolni evidenca osebnih podatkov, ki jo vodijo upravne enote, uporablja in hrani pa jo tudi ministrstvo zaradi opravljanja nalog v skladu z zakonom

K 11. členu
Upravičenci iz dopolnjenega 2. člena in novega 2. a člena zakona o žrtvah vojnega nasilja ter ob izpolnjevanju pogojev iz 8. člena zakona o žrtvah vojnega nasilja bodo lahko po tem zakonu uveljavljali status in pravice po tem zakonu od 1. 1. 2008.

K 12. in 13. členu
Upravičencem, katerim se po tem zakonu prizna status žrtve vojnega nasilja in s tem tudi pravice, se odškodnina začne izplačevati s 1. 1. 2010. Določena je veljavnost zakona – vacatio legis in začetek uporabe zakona.


IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO IN DOPOLNJUJEJO
1. člen

Žrtev vojnega nasilja je državljan Republike Slovenije, ki je bil v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo izpostavljen nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev.
2. člen

Žrtev vojnega nasilja po tem zakonu je ob pogojih iz 1. člena tega zakona oseba, ki so jo nemške, italijanske ali madžarske okupacijske sile od 6.4.1941 do 15.5.1945 zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov prisilno izselile (izgnanec), poslale v taborišče (taboriščnik), zapor (zapornik), na prisilno delo (delovni deportiranec) ali internacijo oziroma je bila kot pripadnik bivše jugoslovanske vojske v vojni od 6.4.1941 do 17.4.1941 odpeljana v ujetništvo (interniranec) ter oseba, ki je pobegnila pred vojnim nasiljem (begunec) in nasilno odvzeta staršem (ukradeni otrok).

Ob pogojih iz tega člena ter iz 3. oziroma 4. člena tega zakona je žrtev vojnega nasilja tudi oseba, ki je imela ob pričetku izvajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa stalno prebivališče na ozemlju, ki obsega državni teritorij Republike Slovenije, ne glede na to, na katerem ozemlju je bilo nasilno dejanje ali prisilni ukrep dejansko izveden.

Žrtev vojnega nasilja je tudi oseba, ki je pobegnila pred prisilno izselitvijo (begunec).

Žrtev vojnega nasilja (begunec) je po tem zakonu tudi oseba, ki je bila v času od 6.4.1941 do 15.5.1945, zaradi izvajanja povračilnih ukrepov okupatorja ali njegovih sodelavcev zoper družine partizanov, pobitih talcev ali zaradi sodelovanja z NOB, nasilno pregnana iz svojega doma in oseba, ki je bila v času od 6.4.1941 do 15.5.1945 nasilno pregnana iz svojega doma zaradi nasilnega dejanja požiga, porušenja ali izropanja njene stanovanjske hiše ali stanovanja od okupatorja ali njegovih sodelavcev, zaradi česar se ni mogla vrniti na svoj dom neprekinjeno najmanj tri mesece.

Žrtev vojnega nasilja je tudi oseba, ki je bila rojena staršem, v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena.
Žrtev vojnega nasilja je ob pogojih iz prvega člena tega zakona tudi oseba, ki ji je bil prisilni ukrep ali nasilno dejanje iz prvega, tretjega in petega odstavka tega člena oziroma iz 4. člena tega zakona povzročen na ozemlju dežele Furlanije-Julijske krajine v Republiki Italiji oziroma na ozemlju dežele Koroške v Republiki Avstriji in oseba, ki je imela od prenehanja prisilnega ukrepa ali nasilnega dejanja stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ne glede na to, na katerem ozemlju bivše Kraljevine Jugoslavije ji je bil prisilni ukrep ali nasilno dejanje povzročeno.

Šteje se, da je imela oseba iz prejšnjega odstavka, ki ji je bil prisilni ukrep ali nasilno dejanje povzročeno na ozemlju bivše Kraljevine Jugoslavije, od prenehanja prisilnega ukrepa ali nasilnega dejanja stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, če se je naselila v Sloveniji z namenom stalnega prebivanja takoj, ko je bilo to glede na tedanje transportne, nastanitvene, zaposlitvene in druge razmere mogoče, vendar najkasneje do 31. decembra 1945.

Žrtev vojnega nasilja je ob pogojih iz 1. člena tega zakona tudi otrok, katerega starš je bil ubit kot pripadnik bivše jugoslovanske vojske v vojni od 6.4.1941 do 17.4.1941, ali je padel, umrl ali je bil pogrešan zaradi sodelovanja z NOB Slovenije, bil ubit kot talec ali je umrl ali bil pogrešan v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu do 15.5.1945, oziroma tudi po tem datumu, če je umrl ali je bil pogrešan med čakanjem na vrnitev ali na poti v domovino, vendar najkasneje do 31.12.1945, ter tudi oseba, ki je pobegnila pred izgonom na isto okupacijsko ozemlje.

Žrtev vojnega nasilja po tem zakonu je ob pogojih iz 1. člena tega zakona tudi oseba, ki so ji organi JLA ali organi za notranje zadeve dotedanje SFRJ v času od 25.6.1991 do 18.10.1991 zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena odvzeli prostost.

Žrtve vojnega nasilja se v skladu z zakonom lahko združujejo v društva žrtev vojnega nasilja.

Društvom žrtev vojnega nasilja se lahko podeli status društva, ki deluje v javnem interesu. O podelitvi statusa odloča ministrstvo, pristojno za žrtve vojnega nasilja, na podlagi temeljnega akta in programa društva, ki zagotavlja dejavnost javnega pomena zlasti na področju socialno zdravstvenega skrbstva in zgodovinskega izročila okoliščin in trpljenja žrtev vojnega nasilja ter na podlagi dejanske aktivnosti in porabe sredstev društva v določenem obdobju, iz katerih je razvidno, da delovanje društva presega interese njegovih članov. Kriteriji za presojo o določitvi statusa društva so še pretežna poraba sredstev društva za namene javnega interesa, zagotovljen nadzor nad porabo javnih sredstev in pogodbeno urejena razmerja med društvom in ministrstvom, pristojnim za uresničevanje dejavnosti, ki so javni interes.

Društva žrtev vojnega nasilja pridobijo z dnem uveljavitve tega zakona lastninsko pravico na družbeni lastnini, s katero razpolagajo ob uveljavitvi tega zakona.
3. člen

Za žrtev vojnega nasilja se šteje oseba, pri kateri je prisilni ukrep ali nasilno dejanje trajalo neprekinjeno najmanj tri mesece, razen v primerih iz devetega odstavka prejšnjega člena, v katerih je moral odvzem prostosti trajati najmanj en mesec.

4. člen

Ob pogojih iz 2. člena in 3. člena tega zakona je žrtev vojnega nasilja po tem zakonu tudi oseba, ki je bila z aktom okupacijskih oblasti prisilno mobilizirana (prisilni mobiliziranec) v redne vojaške enote okupatorja, razen če je pridobila častniški čin ali je bila pripadnik fašistične oziroma nacistične stranke ali njunih enot.
13. člen

Taboriščniku (v nemških koncentracijskih taboriščih, v italijanskih koncentracijskih taboriščih Gonars, Padova, Rab, Renicci, Treviso, Visco, Cairo Montenotte in Frascette di Alatri, v hrvaških - ustaških taboriščih Jasenovac, Stara Gradiška, Lobor in Lepoglava ter v madžarskem taborišču Sarvar) in zaporniku iz 2. člena tega zakona, se čas prebit v koncentracijskem taborišču ali zaporu prizna kot posebna doba v dvojnem štetju, čas po 15. maju 1945 do povratka v domovino pa v dejanskem trajanju.

Internirancu (italijanska in druga taborišča), ukradenemu otroku, izgnancu, delovnemu deportirancu, beguncu in prisilnemu mobilizirancu se prizna pokojninsko dobo v dejanskem trajanju do povratka v domovino.

Kot čas do povratka v domovino se šteje čas do 31.12.1945, po tem datumu pa le, če žrtev vojnega nasilja dokaže, da se pred tem ni mogla vrniti iz razlogov, ki jih ni sama povzročila.

Žrtvi vojnega nasilja, ki je bila v času, prebitem v okoliščinah za priznanje statusa žrtev vojnega nasilja iz prvega in drugega odstavka tega člena mlajša od 15 let, se čas, prebit v teh okoliščinah, šteje v pokojninsko dobo kot posebna doba.

Če ima žrtev vojnega nasilja priznano posebno dobo iz drugega naslova, lahko uveljavi pravico iz tega člena, če je to zanjo ugodnejše.

Za polni mesec šteje, če je nasilje trajalo več kot 15 dni.
14. člen

Žrtev vojnega nasilja, ki je bila v času trajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa mlajša od 15 let, pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost 60 let (moški) oziroma 55 let (ženska) in pokojninsko dobo 20 let, ali pravico do predčasne pokojnine, ko dopolni 55 let (moški) oziroma 50 let (ženska) in pokojninsko dobo 35 let (moški) oziroma 30 let (ženska), ali pravico do upokojitve s polno pokojninsko dobo pri starosti 55 let (moški) oziroma 50 let (ženska).

Starostna meja za pridobitev pravice do pokojnine po prejšnjem odstavku se zniža za toliko časa, kolikor je trajalo nasilno dejanje ali prisilni ukrep, vendar največ do omejitev iz prejšnjega odstavka.
14.a člen

Žrtvam vojnega nasilja, ki so bile v času trajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa mlajše od 15 let, pa ostanejo v zavarovanju po dopolnjenem 30. letu (ženske) oziroma 35. letu (moški) pokojninske dobe, ker kljub uveljavljeni pokojninski dobi po tem zakonu ne dosežejo polne pokojninske dobe, se v času, ki je enak trajanju nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa, vendar najdalj do dopolnitve polne pokojninske dobe, povrne prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki gre v breme zavarovanca. O pravici do povračila prispevka in o njegovi višini odloči na zahtevo upravičenca pristojna upravna enota na podlagi ustreznega dokazila o višini plačanega prispevka.

Prispevek iz prejšnjega odstavka se povrne največ do višine prispevka, plačanega iz tega naslova od osnove v višini zajamčene plače, povečane za 100%, iz državnih proračunskih sredstev.
16. člen

Doživljenjska mesečna renta je oblika delnega materialnega zadoščenja žrtvi vojnega nasilja iz 2. člena tega zakona, ki se valorizira tako kot pokojnine in znaša za vsak mesec nasilja:
- za taboriščnika, ukradenega otroka in zapornika po 300 tolarjev,
- za izgnanca in interniranca po 200 tolarjev,
- za delovnega deportiranca in begunca po 120 tolarjev, pri čemer se čas trajanja prisilnega ukrepa ali nasilnega dejanja šteje v dejanskem trajanju, do povratka v domovino. Če se je žrtev vojnega nasilja vrnila v domovino po 31.12.1945, se ji čas po tem datumu prizna le, če dokaže, da se pred tem ni mogla vrniti iz razlogov, ki jih ni sama povzročila. Za poln mesec se šteje, če je nasilje trajalo več kot petnajst dni.

Upravičenec od denarne rente ne plačuje davka od dohodka.

Pri uveljavljanju socialno-varstvenih pravic se doživljenjska mesečna renta iz prvega odstavka tega člena ne upošteva pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa oziroma zneska skupnih dohodkov, ki je predpisan kot pogoj za pridobitev teh pravic.
25. člen

Evidenca vsebuje naslednje osebne podatke:
- ime in priimek žrtve vojnega nasilja in njegovega zakonitega zastopnika;
- državljanstvo;
- enotno matično številko občana;
- rojstne podatke;
- prebivališče;
- vrsto in čas trajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa;
- dokument, ki je podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, z navedbo številke, datuma in organa, ki ga je izdal;
- podatke o vrsti in obsegu pravic po tem zakonu.

Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se shranjujejo v evidenci kot trajni.

Zadnja sprememba: 06/23/2009
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov