Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
EVA: 2008-2411-0032
Številka: 00721-5/2008/14
Ljubljana, 03.04.2008



PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE

L J U B L J A N A



Vlada Republike Slovenije je na 164. redni seji dne 03.04.2008 določila besedilo:

- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNIH CESTAH,

ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 143. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije po nujnem postopku.

Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah obravnava po nujnem postopku, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države.

Uporaba vinjet kot sredstva za plačilo cestnine za uporabo avtocest v določenem časovnem obdobju bo prinesla veliko pozitivnih učinkov. Z uporabo vinjet se bodo odpravili zastoji na cestninskih postajah in s tem posledično tudi zmanjšala poraba goriva in onesnaževanje okolja. Pozitivni vplivi so tudi na varnost prometa. Ker so največji zastoji na cestninskih postajah ravno v času letne turistične sezone, je potrebno sistem uvesti najkasneje do 1. 7. 2008.

Preko Republike Slovenije potekajo predvsem v času glavne turistične sezone zelo povečani turistični prometni tokovi, ki imajo za cilj obalo Jadranskega morja. Predlagani model vinjetnega cestninjenja je naravnan na večjo obremenitev tranzitnega prometa. Uvedba navedenega modela cestninjenja je v zastavljenem časovnem roku nujno potrebna, saj je mogoče le na ta način zagotoviti načrtovane finančne prilive iz naslova turističnih tranzitnih prometnih tokov.

Zamik uvedbe vinjet bi povzročil velik izpad pričakovanih finančnih prilivov. V primeru zamika za dva meseca znaša pričakovani izpad prilivov več kot 10 milijonov evrov, kar bi pomenilo nastanek večje gospodarske škode. Ker je poleg spremembe Zakona o javnih cestah potrebno sprejeti oziroma spremeniti še kar nekaj podzakonskih predpisov je nujno, da se spremembe Zakona o javnih cestah sprejmejo čimprej.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- mag. Radovan Žerjav, minister za promet,
- dr. Peter Verlič, državni sekretar, Ministrstvo za promet,
- dr. Tomaž Vidic, generalni direktor Direktorata za ceste, Ministrstvo za promet,
- mag. Tomislav Nemec, predsednik uprave DARS d.d.,
- Damijan Leskovšek, višji svetovalec III, Ministrstvo za promet,
- Dean Herenda, podsekretar, Ministrstvo za promet,
- Magda Dobrovoljc, podsekretarka, Ministrstvo za promet,
- Velja Peternelj, sekretar, Ministrstvo za promet.




mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR



PRILOGA: 1

NUJNI POSTOPEK
EVA: 2008-2411-0032



PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
ZAKONA O JAVNIH CESTAH (ZJC-C)


I. UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem

Cestnino in cestninjenje trenutno ureja Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZJC), ki v 11a. členu določa obveznost plačevanja cestnine, določa kriterije za cestninske ceste in cestne objekte, določa merila in kriterije za določitev višine cestnine in prevzema temeljne zahteve Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L št. 187 z dne 20. 7. 1999, str. 42; v nadaljevanju: Direktiva 1999/62/ES). ZJC posebej določa, da ta vprašanja podrobneje uredi Vlada s podzakonskim predpisom ali upravljavec določenih cestninskih cest (DARS d.d. po Zakonu o Družbi za avtoceste Republike Slovenije; Ur.l. RS, št. 57/93 in 126/03; v nadaljevanju: ZDARS).

Na podlagi teh zakonskih določb podrobneje ureja cestnino in cestninjenje Uredba o cestninskih cestah in cestnini za uporabo cestninskih cest (Uradni list RS, št. 110/05, 115/06 in 80/07). Ta uredba določa cestninske ceste v Republiki Sloveniji in prevozne razdalje na njih cestninske razrede upoštevaje največjo dovoljeno maso glede na število osi in višino nad prvo osjo. Cestnina za posamezne prevozne razdalje in posamezne cestninske razrede se izračuna z uporabo določenih faktorjev za posamezne cestninske razrede, in sicer tako, da je za prvi cestninski razred faktor 1, za ostale cestninske razrede pa so določeni višji faktorji, do največ 4 za četrti cestninski razred. Višina cestnine se določi v ceniku cestnine, ki je akt upravljavca cestninskih cest in mora pred začetkom veljavnosti biti objavljen v Uradnem listu RS, pred objavo pa mora nanj pridobiti soglasje Vlade RS. Uredba tudi določa splošno obveznost plačevanja cestnine in prevoze, za katere se cestnina ne plačuje.

Ti predpisi ne omogočajo plačevanja cestnine za uporabo cestninske ceste za določen čas, ki se praviloma plača z nakupom in pritrditvijo posebne nalepke – vinjete na vetrobransko steklo vozila. Razlogi za uvedbo takega plačevanja cestnine so naslednji:

Ob tem je treba poudariti, da je mogoče uvesti cestnino za uporabo cestninskih cest za določen čas le za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg. Za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, namreč veljajo določbe Direktive 1999/62/ES, ki določa, da cestnina pomeni plačilo določenega zneska za vozilo, ki na določeni razdalji vozi po cestninski cesti, njena višina pa temelji na prevoženi razdalji in tipu vozila. Ta direktiva tako dovoljuje za tovorna vozila zgolj cestnino, ki je odvisna od prevožene razdalje po cestninski cesti. Direktiva sicer dopušča tudi t.i. uporabnino, ki pomeni plačilo določenega zneska, s katerim je vozilu za dano obdobje zagotovljena pravica do uporabe cestninskih cest. Vendar direktiva pri tem določa najvišje zneske uporabnin, ki so glede na stroške gradnje cestninskih cest v Sloveniji prenizki. Zlasti je nesprejemljivo nizka višina dnevne vinjete, ki tudi za najtežja tovorna vozila ne sme presegati skupaj z vsemi stroški 11 eurov. Iz navedenih razlogov cestnine za uporabo cestninskih cest za določen čas za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ni mogoče uvesti.

2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona

Cilji predlaganih sprememb ZJC so:

Glavna načela predlaganih sprememb ZJC so:

Poglavitne rešitve predlaganih sprememb ZJC so:



3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva

Predlagani zakon po pričakovanjih ne bo zahteval povečanih sredstev iz proračuna. Vendar so javno-finančne posledice zelo odvisne od tega, kolikšna bo cena vinjet in koliko uporabnikov bo kupilo različne vinjete.

V okviru priprave akcijskega načrta uvedbe vinjetnega sistema cestninjenja za osebna vozila v RS so bili preverjani scenariji finančno in socialno optimalne cene ter potencialnega prihodka iz naslova vinjet, s katerim DARS d.d., kot koncesionar za upravljanje in vzdrževanje AC omrežja v RS poravnava svoje tekoče obveznosti poslovanja in servisira obveznosti iz investicijskih posojil.

Skozi preverjanje različnih variant, glede cene in obdobja trajanja, se je kot najbolj ugodna pokazala varianta letne in polletne vinjete, kjer lahko ceno celoletne uporabe AC omrežja v RS, kar najbolj približamo domačemu uporabniku, medtem ko obsežen tranzit tujih vozil bolj obremenimo, in sicer v sorazmerju z internimi in eksternimi stroški, ki jih slednji povzroča.

Prihodek iz vinjet za osebna vozila po predlagani ceni:

Cena letne vinjete za osebna vozila: 55 €
Cena polletne vinjete za osebna vozila: 35 €

* motorna kolesa ½ običajne cene


Glede na izbrano varianto, je v nadaljevanju prikazana simulacija letnega neto prihodka DARS d.d. kot koncesionarja, posledično pa tudi zbrana koncesnina, ki jo družba namenja za odplačilo investicijskega dolga glede na obstoječi amortizacijski načrt.

Motoristi 1/2 cene
Cena vinjete
Scenarij:
Vozila
letna
polletna
Skupaj kos.
letna
polletna
Vinjetni sistem
55 €
35 €
3.300.000
800.000
2.500.000


Rezultati izbrane variante so prikazani v Tabeli 1 in prikazujejo potencialni položaj koncesionarja iz različnih vidikov.

Tabela 1: Neto pobrana cestnina po obstoječem in po vinjetnem sistemu

Pobrana NETO cestnina (mio €)
Obstoječi sistem
180,0
191,8
209,3
2008
2009
2010
Vinjetni sistem
201,7
217,5
222,2

Utemeljitve predpostavk: Ocena pričakovanih kupcev vinjet je bila izvedena iz uradnih podatkov o registriranih osebnih vozilih do 3,5t v RS (1,1 mio) ter dejanskih podatkov DARS d.d. o prehodih cestninskih postaj. Kot podlago za določitev kupcev iz tujine smo upoštevali prehode mejnih cestninskih postaj, ki predstavljajo vir za tuji tranzitni promet. Podatke DARS d.d. o AC prehodih smo kombinirali s prehodi meje izven AC omrežja, ki temeljijo na podatkih MNZ in so realizirani prehodi meje z RS na vseh mejnih prehodih RS (tudi izven AC omrežja).

Poleg navedenih predpostavk, pa so pri oceni prihodkov upoštevane tudi nekatere druge predpostavke in omejitve, ki prav tako sooblikujejo končni obseg koncesijske dajatve DARS d.d., posledično pa tudi njegovo finančno vzdržnost. Te predpostavke so: a) rast prihodkov cestninjenja tovornega prometa, kjer so upoštevane rasti prihodkov iz naslova cestninjenja tovornega prometa zaradi dograditve AC omrežja v višini 20% v letu 2009 in 5% v letu 2010, b) stroški delovanja obstoječega in uvedbe vinjetnega cestninskega sistema, kjer so upoštevani dejansko priznani stroški po veljavni koncesijski pogodbi iz naslova rednega vzdrževanja, cestninjenja in dodatne stroške kot posledica uvedbe vinjetnega sistema cestninjenja. Poleg tega smo ocenili in v izračunih upoštevali, da bi bilo možno znižati stroške, ki sicer pripadajo DARS d.d. po koncesijski pogodbi za okoli 20%. Dodatni stroški uvedbe vinjetnega sistema cestninjenja so ocenjeni v skupni višini 9%, kar zajema stroške tiska in distribucije vinjet - ti stroški trenutno niso opredeljeni s koncesijsko pogodbo c) izvajanje nadzora nad kršitelji, kjer predpostavljamo, da vsi uporabniki avtocest dejansko uporabljajo vinjeto

Izbrana varianta izračuna finančnega modela kaže, da je razlika v pobrani cestnini med obstoječim načinom pobiranja cestnine in novim načinom pobiranja z vinjetami v obdobju 2008 do 2010 pozitivna, enako je pozitivna razlika tudi med koncesnino in letnim odplačilom dolga v letu 2008.

Predlog zakona nima vpliva na druga javno finančna sredstva in ne zahteva sredstev iz državnega proračuna.

4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost predlagane ureditve pravu EU

V predlogu zakona smo sledili nekaterim pravnim ureditvam držav Evropske unije in drugih evropskih držav. Plačilo cestnine z vinjeto za osebno vozila imajo trenutno uvedeno naslednje države članice Evropske unije: Avstrija, Bolgarija, Češka, Madžarska, Romunija in Slovaška, poleg tega pa ima tak način plačila cestnine za osebna vozila uvedena tudi Švica.

4.1 Avstrija

Avstrija je vinjeto je za uporabo avtocest in hitrih cest uvedla s 1. januarjem 1997. V Avstriji ureja cestninjenje Zvezni zakon o zaračunavanju cestnine na zveznih cestah (Zakon o cestnini na zveznih cestah 2002 – BStMG). Zakon določa, da se cestnina lahko plačuje ali glede na posamezne prevožene odseke (torej glede na število prevoženih kilometrov – v tem primeru se praviloma plačuje z uporabo dovoljenih naprav za elektronsko cestninjenje) ali za določena obdobja (časovno omejena uporaba cest), vendar slednje velja le za osebna vozila in motorna kolesa. Za časovno omejeno uporabo cest se cestnina plača s pritrditvijo ustrezne vinjete, pri čemer gre za letne, 2-mesečne in desetdnevne vinjete. Na cestninskih cestah nadzirajo uporabo vinjet t.i. cestninski nadzorniki, ki so zaposleni pri družbi »ASFINAG«. Vinjeta mora biti nalepljena na vetrobranskem steklu na način, da je ni mogoče odstraniti brez poškodovanja. Slednje preprečuje, da bi se lahko ena vinjeta uporabljala na več vozilih. Cestninski zavezanec stori hujši prekršek, če pri vožnji po cestninski cesti nima nameščene vinjete ali jo namerno ponaredi oz. prenaredi. V prvem primeru je zagrožena globa v znesku 110 EUR, v drugem primeru pa globa v znesku 220 EUR. Letna vinjeta stane 74 EUR.

4.2 Bolgarija

V Bolgariji se zahteva uporaba vinjete ne samo na avtocestah ampak tudi na drugih cestah. Izjema so le ceste znotraj mest in vasi ter obvoznice okoli mest. Uvedene so tri različne vrste vinjet. Vozniki se lahko odločijo za nakup tedenskih, mesečnih ali letnih vinjet. Mesečne ali tedenske vinjete so veljavne določen čas, pri čemer pa ni potrebno, da ta čas sovpada s koledarskim tednom ali mesecem. Letne vinjete so veljavne od 1. januarja tekočega leta do 31. januarja naslednjega leta. Cena vinjet se spreminja vsako leto.

4.3 Švica

V Švici morajo vsi vozniki, ki vozijo po avtocesti, kupiti letno vinjeto. Letna vinjeta stane 40 CHF in jo morajo uporabljati vsa vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3500 kg. Letna vinjeta je veljavna 14 mesecev, pri čemer se dva meseca prekrivata (npr. letna vinjeta za leto 2007 je bila veljavna od 1. decembra 2006 do 31. januarja 2008). Ostala vozila, kot so avtobusi, tovorna vozila in večji avtodomi morajo plačati t.i. dajatev za težek tovorni promet. Višina navedene dajatve je odvisna od kategorizacije ceste po kateri vozi vozilo.
4.4 Madžarska

Madžarska je imela do pred kratkim podoben sistem vinjete kot ga ima Avstrija. Sedaj pa so uvedli sistem tki. »Virtualne vinjete«. Ta sistem deluje tako, da ko voznik na nakupnem mestu kupi vinjeto se reg. št. Vozila vnese v računalniški sistem, ki potem preko nadzornih kamer, ki berejo reg. tablice vozil, preverja ali imajo vozila, ki vozijo mimo nadzornih kamer, plačano cestnino oziroma vinjeto. Letna vinjeta stane 142 EUR.

Pravni red EU za izvedbo cestninjenja tudi omogoča uvedbo vinjet oziroma plačevanja cestnine glede na določen čas uporabe cest.

Predlog zakona ni predmet usklajevanja s pravom EU.


5. Druge posledice, ki jih bo imel zakon

Zakon bo imel ugodne posledice za hitrost pretoka vozil po cestninskih cestah in za okolje. Uvedba vinjete kot plačila cestnine za osebna vozila bo povzročila tudi spremembe v pretoku prometa skozi cestninske postaje in organizacijske in kadrovske ukrepe, ki jih bo moral izvesti DARS d.d. vendar kot že navedeno to ne bo zahtevalo dodatnih sredstev.

Po uvedbi vinjet bodo prometni tokovi skozi cestninske postaje potekali tako, da bosta praviloma na sredini dve stezi, vsaka v eno prometno smer za osebna vozila, ki bodo imela vinjete, temu pa bodo sledile še steze, kjer bo do uvedbe satelitskega cestninjenja potekalo cestninjenje za tovorna vozila. DARS d.d. bo zato moral izvesti drugačno prometno ureditev cestninskih postaj, brez gradbenih posegov, potrebna bo uvedba ustrezne prometne signalizacije, izdelava obvestilnih tabel itd.


II. BESEDILO ČLENOV

1. člen


V Zakonu o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) se v 11a. členu za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

"(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena so cestninske ceste, za katere se plačuje cestnina za določen čas po tem zakonu, vse ceste, s katerimi upravlja in jih vzdržuje upravljavec cestninskih cest iz 11c. člena tega zakona."

Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se za besedo »cestnine« doda besedilo »za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg,«.

Za dosedanjim petim odstavkom, ki postane šesti odstavek, se dodajo nov sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo:

»(7) Za uporabo cestninske ceste z vozilom, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, se plača cestnina za uporabo cestninskih cest za določen čas. Za ta vozila ni mogoče plačati cestnine glede na prevozno razdaljo po cestninski cesti. Cestninske razrede za plačilo cestnine iz tega odstavka določi Vlada Republike Slovenije, pri čemer morata biti določena ločena cestninska razreda za enosledna vozila in za dvosledna vozila.

(8) Cestnina iz prejšnjega odstavka se plača za uporabo cestninskih cest v posameznem koledarskem letu ali za šest zaporednih mesecev. Cestnine iz prejšnjega odstavka za drugačen čas uporabe cestninske ceste ni mogoče plačati.

(9) Cestnina iz sedmega odstavka tega člena ne vključuje plačila cestnine za vožnjo po cestninskih cestnih objektih iz četrtega odstavka tega člena.«.

Dosedanji šesti do enajsti odstavek postanejo deseti do petnajsti odstavek.

V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane enajsti odstavek, se v napovednem stavku za besedo »cestnina« doda besedilo »iz šestega odstavka tega člena«.


2. člen

Za 11b. členom se doda nov 11c. člen, ki se glasi:
»11c. člen
(plačilo cestnine za uporabo cestninske ceste za določen čas)

(1) Za plačilo cestnine iz sedmega odstavka 11a. člena tega zakona izdaja upravljavec cestninskih cest, ki v skladu z Zakonom o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo) upravlja določene cestninske ceste, nalepke, ki dokazujejo, da je bila za določeno vozilo plačana cestnina za uporabo cestninskih cest za določen čas v skladu s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: vinjeta). Vinjete ni dovoljeno ponarediti ali prenarediti. Vinjete se izdajo za različne cestninske razrede in za posamezno koledarsko leto ali za šest zaporednih mesecev (v nadaljnjem besedilu: letna in polletna vinjeta).

(2) Upravljavec cestninskih cest iz prejšnjega odstavka opravlja v zvezi z izdajo vinjet zlasti naslednje naloge:

(3) Cestnino iz sedmega odstavka 11a. člena tega zakona plača cestninski zavezanec tako, da pred vstopom na cestninsko cesto kupi vinjeto in jo nalepi na vetrobransko steklo vozila, na katerem jo bo uporabil. Vlada Republike Slovenije določi primere, ko se zaradi tehničnih značilnosti vozila lahko vinjeta izjemoma namesti na vozilo na drugačen način. Vinjeta se lahko uporabi le za eno vozilo in mora biti izdelana tako, da se ob odstranitvi uniči.

(4) Nakup in predpisan način uporabe vinjete omogoča vožnjo vozila, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg in za katerega je bila vinjeta kupljena, po vseh cestah iz tretjega odstavka 11a. člena tega zakona, in sicer v naslednjem obdobju:

(5) Če je bila vinjeta nenamerno uničena ali če jo je uničila tretja oseba, za katero cestninski zavezanec ne odgovarja, ima za preostali čas uporabe cestninske ceste cestninski zavezanec pravico do nove vinjete za isto časovno obdobje.

(6) Vlada Republike Slovenije določi obliko, vsebino, prodajno ceno in druge značilnosti vinjet, podrobneje predpiše način njihove izdaje in uporabe ter uredi druga vprašanja cestninjenja z vinjetami.«.
3. člen

V prvem odstavku 14. člena se za 47. točko doda nova točka, ki se glasi:

»48. cestninski zavezanec je voznik, ki vozi vozilo po cestninski cesti ali njenem delu, lastnik vozila ali drug uporabnik vozila, če je vozilo registrirano na ime tega uporabnika.«.


4. člen

Za 75. členom se doda novo VIa. poglavje in novi 75a. do 75e. členi, ki se glasijo:

»VIa. NADZOR NAD PLAČEVANJEM CESTNINE IN VODENJE EVIDENC UPRAVLJAVCA CESTNINSKIH CEST

75a. člen
(nadzor upravljavca cestninskih cest)

(1) Upravljavec cestninskih cest iz prvega odstavka 11c. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: upravljavec cestninskih cest) je dolžan izvajati nadzor nad plačevanjem cestnine.

(2) Nadzor iz prejšnjega odstavka obsega nadzor nad izvrševanjem obveznosti cestninskega zavezanca:
75b. člen
(pooblastila upravljavca cestninskih cest v zvezi z nadzorom)

(1) Pri izvajanju nadzora ima upravljavec cestninskih cest naslednja pooblastila:

(2) Upravljavec cestninskih cest mora pooblastila v zvezi z nadzorom nad plačevanjem cestnine izvajati v najmanjšem obsegu, ki je potreben za izvedbo nadzora, in tako, da v čim manjši meri posega v pravice voznika in potnikov v vozilu ter njihovo zasebnost.

(3) Policija je v okviru svojih pristojnosti dolžna nuditi pomoč upravljavcu cestninskih cest pri nadzoru nad cestninjenjem, če cestninski zavezanec ovira ali onemogoča nadzor.
75c. člen
(cestninski nadzorniki)

(1) Pooblastila iz prvega odstavka prejšnjega člena pri nadzoru nad plačevanjem cestnine izvajajo pooblaščene osebe upravljavca cestninskih cest (v nadaljnjem besedilu: cestninski nadzorniki).

(2) Upravljavec cestninskih cest lahko za izvajanje nalog cestninskega nadzornika pooblasti fizično osebo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

- ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece;
- ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje alineje;
- je državljanka ali državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in nima dvojnega državljanstva;
- je v delovnem razmerju pri upravljavcu cestninskih cest.

(3) Cestninski nadzornik mora izpolnjevati z zakonom določene pogoje za pooblaščene uradne osebe, ki pri prekrškovnem organu vodijo oziroma odločajo v hitrem postopku o prekršku.

(4) Upravljavec cestninskih cest mora poskrbeti, da je cestninski nadzornik pred začetkom izvajanja nadzornih nalog usposobljen za izvajanje pooblastil v zvezi s temi nalogami.

(5) Cestninski nadzornik mora nositi službeno oblačilo z oznakami, iz katerih je razvidno, da gre za cestninskega nadzornika, in se izkazuje s službeno izkaznico. Oznake in izkaznica morajo navajati osebno ime cestninskega nadzornika.

(6) Oznake in značilnosti službenega oblačila, službeno izkaznico, oznake vozil za nadzor nad cestninjenjem, opremo za nadzor nad cestninjenjem, ustrezne psihofizične sposobnosti cestninskih nadzornikov, njihovo usposabljanje ter preizkus strokovne usposobljenosti in druga vprašanja nadzora nad cestninjenjem predpiše minister.


75č. člen
(ukrepi ob neplačilu cestnine ali vožnji brez vinjete)

(1) Cestninski nadzornik lahko izloči vozilo cestninskega zavezanca iz prometa, če:

(2) Izločitev vozila iz prejšnjega odstavka traja do nakupa vinjete oziroma plačila cestnine, pri čemer mora cestninski nadzornik cestninskega zavezanca izločiti iz prometa na kraju, kjer mu je omogočeno plačilo cestnine oziroma nakup vinjete.

(3) Če cestninski zavezanec noče plačati cestnine ali odkloni nakup vinjete za nadaljevanje vožnje po cestninski cesti, mu lahko cestninski nadzornik na vozilo namesti tehnično napravo, ki preprečuje nadaljnjo vožnjo s tem vozilom. Voznik je dolžan vozilo pred namestitvijo naprave parkirati na mestu, ki ga določi cestninski nadzornik. Tehnična naprava se odstrani po plačilu cestnine ali nakupu vinjete za nadaljnjo vožnjo po cestninski cesti, vendar najpozneje v 30 dneh od dneva namestitve tehnične naprave. Stroške namestitve tehnične naprave plača cestninski zavezanec. Vlada Republike Slovenije natančneje določi način in postopek namestitve tehnične naprave in višino stroškov namestitve.

(4) O izločitvi vozila iz prometa ali namestitvi tehnične naprave iz prejšnjega odstavka izda cestninski nadzornik cestninskemu zavezancu potrdilo.

(5) Cestninski zavezanec, ki meni, da so mu bile z ukrepom iz prejšnjega odstavka kršene njegove pravice ali svoboščine, se lahko v roku 30 dni od odrejenega ukrepa pritoži komisiji, ki jo določi minister, pristojen za promet, in jo sestavljajo predstavnik upravljavca cestninskih cest, predstavnik ministrstva, pristojnega za promet, in predstavnik ministrstva, pristojnega za finance.

(6) Komisija iz prejšnjega odstavka mora pritožbo iz prejšnjega odstavka proučiti in o svojih ugotovitvah in ukrepih v 30 dneh pisno obvestiti pritožnika.
75d. člen
(evidence upravljavca cestninskih cest in dostop do podatkov)

(1) Z namenom, da lahko izvaja učinkovit nadzor nad plačevanjem cestnine in izvaja naloge prekrškovnega organa za prekrške iz 77a. člena tega zakona, upravljavec cestninskih cest pridobiva, zbira, obdeluje, upravlja in posreduje naslednje podatke:

(2) Zaradi zagotovitve pravilnosti podatkov v evidencah iz prejšnjega odstavka in zaradi zagotovitve cestninjenja ima upravljavec cestninskih cest dostop do podatkov iz evidence registriranih vozil.

(3) Pri pridobivanju, zbiranju, obdelovanju, vodenju in posredovanju podatka o davčni številki cestninskega zavezanca, ki je fizična oseba, mora upravljavec cestninskih cest ravnati v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek.

(4) Podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena pridobiva, zbira, obdeluje, upravlja in posreduje upravljavec cestninskih cest le v tolikšnem obsegu in trajanju, kot je nujno potrebno za izvedbo postopka nadzora nad cestninjenjem, izvedbo postopka o prekršku, izterjavo globe ali izvedbo druge s tem zakonom določene naloge upravljavca cestninskih cest, vendar najdlje pet let od njihove pridobitve.
75e. člen
(nadzorni in prekrškovni organi)

(1) Nadzor iz 75a. in 75b. člena tega zakona izvajata poleg upravljavca cestninskih cest tudi Prometni inšpektorat Republike Slovenije in Carinska uprava Republike Slovenije, nadzor v zvezi z uporabo vinjet pa tudi Policija.

(2) Subjekti iz prejšnjega odstavka so prekrškovni organi za prekrške iz 77a. člena tega zakona.

(3) Pri izvajanju nadzora iz prvega odstavka tega člena imajo inšpektorji Prometnega inšpektorata Republike Slovenije ter cariniki in inšpektorji Carinske uprave Republike Slovenije poleg svojih pooblastil tudi pooblastila cestninskega nadzornika.

(4) Pri izvajanju nadzora iz prvega odstavka tega člena imajo policisti poleg svojih pooblastil tudi pooblastila iz prve, druge, pete, osme, devete, desete, dvanajste in trinajste alineje prvega odstavka 75b. člena tega zakona.«.
5. člen

V prvem odstavku 76. člena se besedilo »300.000 do 700.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »1300 do 3000 eurov«.

V drugem odstavku 76. člena se besedilo »100.000 do 300.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »500 do 1300 eurov«.

6. člen

V prvem odstavku 77. člena se besedilo »50.000 do 200.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »250 do 1000 eurov«.

Drugi odstavek 77. člena se črta.

7. člen

Za 77. členom se doda nov 77a. člen, ki se glasi:
»77a. člen
(prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine)

(1) Če je prekršek iz tega člena storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se za prekršek kaznuje lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil.

(2) Z globo od 300 do 800 eurov se za prekršek kaznuje cestninski zavezanec, ki:

(3) Vinjeta iz druge alineje in elektronska naprava iz osme alineje prejšnjega odstavka tega člena se odvzameta.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

8. člen

Vlada Republike Slovenije sprejme predpise, potrebne za izvedbo tega zakona, v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

9. člen

(1) Plačevanje cestnine z vinjeto za uporabo cestninskih cest za določen čas z vozili, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, se začne 1. julija 2008. Do navedenega datuma se cestninjenje teh vozil izvaja na podlagi Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) in predpisov, izdanih na njegovi podlagi.

(2) S 1. julijem 2008 mora upravljavec cestninskih cest zagotoviti na cestninskih postajah prehod brez ustavljanja vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, če imajo veljavno in pravilno uporabljeno vinjeto, razen na cestninskih postajah, kjer prometno tehnični elementi cestninskih postaj tega ne omogočajo.

(3) Upravljavec cestninskih cest mora omogočiti nakup vinjet na dovolj velikem številu mest najkasneje do 15. junija 2008.

(4) Če do roka iz prvega odstavka tega člena upravljavec cestninskih cest ne more omogočiti nakupa vinjet, je dolžan vozniku ob prvem prehodu cestninske postaje in na drugih ustreznih mestih omogočiti plačilo cestnine za uporabo cestninskih cest za določen čas v višini cene ustrezne vinjete ter mu izročiti potrdilo o plačilu te cestnine. Potrdilo velja za veljavno vinjeto v letu 2008, imetnik pa ga lahko potem, ko je omogočen nakup vinjet, brezplačno zamenja za ustrezno vinjeto na prodajnih mestih upravljavca cestninskih cest. Potrdilo se uporablja kot vinjeta, ki je ni potrebno nalepiti na vetrobransko steklo, skladno s tretjim odstavkom 11c. člena zakona.

10. člen

S 1. julijem 2008 se v delu, ki se nanaša na vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, preneha uporabljati drugi odstavek 6b. člena Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo).

11. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


III. OBRAZLOŽITEV


K 1. členu

Ta člen spreminja in dopolnjuje 11a. člen ZJC, ki ureja cestnine. Cestnine, ki so v petem odstavku tega člena vezane na prevozno razdaljo, omejuje na tovorna vozila, torej vozila, katerih največja dovoljena skupna masa presega 3.500 kg. V nadaljevanju uvaja cestnino za uporabo cestninskih cest za določen čas za osebna vozila (vozila, katerih največja dovoljena skupna masa ne presega 3.500 kg), pri čemer za ta vozila ni mogoče plačati cestnine po prevozni razdalji. Določa, da se ta cestnina plača za vožnjo po cestninskih cestah v posameznem koledarskem letu ali zaporednih šest mesecev od dneva nakupa in je za drugačen čas ni mogoče plačati. Poleg tega je določeno, da so cestninske ceste vse ceste s katerimi upravlja in jih vzdržuje upravljavec cestninskih cest. Višino te cestnine, ki predstavlja hkrati ceno vinjet, določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) s predpisom. Cestninjenje z vinjeto bo uvedeno za dva glavna ločena cestninska razreda, in sicer za motorna kolesa in osebne avtomobile. Sprememba tudi omejuje uporabo različne višine cestnine glede na raven emisij izpušnih plinov in glede na dnevni čas vožnje le za tovorna vozila, saj to razlikovanje pri vinjetah ni izvedljivo. Plačilo cestnine za uporabo cestninskih cest za določen čas ne vključuje plačila cestnine za cestninske cestne objekte (trenutno je to le predor Karavanke).


K 2. členu

Ta člen dodaja v ZJC nov 11c. člen, ki ureja način cestninjenja z vinjeto. Določa, da izdaja vinjete DARS in podrobneje določa naloge te družbe v zvezi s tem. Določa, da se izdajo letne in šestmesečne vinjete, ki omogočajo vožnjo po vseh cestninskih cestah v Republiki Sloveniji v času veljavnosti vinjete. Poleg tega je v tem členu podrobneje določena datumska veljavnost tako letne kot tudi polletne vinjete. Vinjeta se lahko uporabi le na enem vozilu s tem, da jo voznik nalepi na vetrobransko steklo pred vstopom na cestninsko cesto. Vlada s predpisom določi primere, ko zaradi tehničnih značilnosti vozila vinjete ni možno namestiti na vetrobransko steklo. Ta člen predvideva tudi nadomestno vinjeto v primeru naključnega ali nezakrivljenega uničenja vinjete. Vlada bo s podzakonskim aktom podrobneje predpisala obliko, vsebino in druge značilnosti vinjet.


K 3. členu

Ta člen dodaja v ZJC novo definicijo cestninskega zavezanca, ki je nujna zaradi razumevanja samega besedila. Pri tem določa, da je cestninski zavezanec lastnik vozila ali uporabnik, če je vozilo registrirano na ime uporabnika ali voznik, ki vozi vozilo po cestninski cesti ali njenem delu.


K 4. členu

Ta člen uvaja v ZJC novo poglavje o pooblastilih in izvajanju nadzora s strani nadzornih organov ter vodenju in dostopanju do posameznih podatkov upravljavca cestninskih cest.

Novi 75.a člen določa splošno obveznost upravljavca cestninskih cest, da izvaja nadzor nad cestninjenjem. Upravljavec je dolžan nadzirati izvrševanje vseh obveznosti cestninskih zavezancev v zvezi s cestninjenjem, kot so določene v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih ter splošnih aktih.

Novi 75.b člen določa pooblastila upravljavca cestninskih cest v zvezi z nadzorom nad cestninjenjem. Ta pooblastila so v prvem odstavku natančno določena, v drugem odstavku pa je v skladu s splošnim ustavnim načelom sorazmernosti določeno, da mora upravljavec cestninskih cest pooblastila izvajati v najmanjšem obsegu, ki je potreben za izvedbo nadzora in tako, da v čim manjši meri posega v pravice voznika in potnikov v vozilu ter njihovo zasebnost. Posebej je tudi urejena obveznost Policije, da nudi pomoč pri izvajanju nadzora, še zlasti ko je zaradi onemogočanja nadzora ali izvajanja cestninjenja za vzpostavitev zakonitega stanja uporabiti pooblastila policistov.

Novi 75.c člen določa, da pooblastila upravljavca pri nadzoru nad cestninjenjem izvajajo pooblaščene osebe upravljavca cestninskih cest – cestninski nadzorniki. Te osebe morajo izpolnjevati določene pogoje, potrebne za izvajanje pooblastil, in morajo biti ustrezno usposobljene. Glede na to, da bodo cestninski nadzorniki v primeru odkritih kršitev vodili in tudi odločali v postopku o prekršku, morajo izpolnjevati še pogoje po zakonu, ki ureja prekrške. Cestninski nadzorniki bodo nosili vidne oznake (uniforme), se izkazovali s službeno izkaznico in uporabljali tudi jasno označena vozila. Vsa vprašanja, ki se nanašajo na službena oblačila, službeno izkaznico, oznake vozil za nadzor nad cestninjenjem, opremo za nadzor, usposabljanje in preizkus usposobljenosti in druga vprašanja nadzora nad cestninjenjem bodo urejena s podzakonskim aktom ministra, pristojnega za promet.

Novi 75.č člen ureja ukrepanje cestninskih nadzornikov, ko pri nadzoru ugotovijo, da cestninski zavezanec vozi po cestninski cesti brez plačila cestnine ali brez veljavne vinjete. V tem primeru je cestninskemu nadzorniku dano pooblastilo, da vozilo cestninskega zavezanca izloči iz prometa. Izločitev vozila traja do nakupa vinjete oziroma plačila cestnine, pri čemer mora cestninski nadzornik cestninskega zavezanca izločiti iz prometa na kraju, kjer mu je omogočeno plačilo cestnine oziroma nakup vinjete. Če cestninski zavezanec noče plačati cestnine ali odkloni nakup vinjete za nadaljevanje vožnje po cestninski cesti, mu lahko cestninski nadzornik začasno namesti tehnično napravo, ki preprečuje nadaljnjo vožnjo s tem vozilom. Ta naprava se odstrani po plačilu cestnine ali nakupu vinjete vendar najpozneje v 30 dneh od dneva namestitve. Ob izločitvi vozila iz prometa ali namestitvi tehnične naprave bo cestninski nadzornik izdal cestninskemu zavezancu potrdilo. Cestninski zavezanec, ki bo menil, da so bile z izvedenim ukrepom cestninskega nadzornika kršene njegove pravice ali svoboščine, se bo lahko v roku 30 dni pritožil komisiji, ki jo bo določil minister, pristojen za promet. O pritožbi bo odločala tričlanska komisija, ki bo o svojih ugotovitvah in ukrepih obvestila pritožnika v roku 30 dni.

Novi 75.d člen ureja evidence, ki jih vodi upravljavec cestninskih cest za cestninjenje. V drugem odstavku je določeno, da ima upravljavec cestninskih cest dostop do vseh podatkov iz evidence registriranih vozil. Pri tem zakon določa, da sme upravljavec podatke zbirati, voditi, obdelovati in posredovati le v tolikšnem obsegu in trajanju, kot je nujno potrebno za izvedbo postopka nadzora, izvedbe postopka o prekršku ali izvedbe druge zakonske naloge upravljavca cestninskih cest, vendar najdlje pet let od njihove pridobitve.

Novi 75.e člen določa, da nadzor nad cestninjenjem poleg upravljavca cestninskih cest izvajajo tudi Policija, Prometni inšpektorat Republike Slovenije in Carinska uprava Republike Slovenije, pri čemer imajo inšpektorji in cariniki poleg svojih pooblastil tudi naloge in pooblastila cestninskega nadzornika, razen Policije, ki ima samo delna pooblastila po tem zakonu saj vseh tudi ne bodo izvajali (nameščanje tehnične naprave za preprečitev nadaljnje vožnje ipd.). Vsi navedeni subjekti so tudi prekrškovni organi.

K 5. členu

Ta člen spreminja v eure zneske globe, ki so v ZJC določeni v tolarjih, pri čemer so zneski rahlo zaokroženi navzgor.

K 6. členu

Ta člen v prvem odstavku prav tako spreminja v eure zneske globe, ki so v ZJC določeni v tolarjih, v drugem odstavku pa črta drugi odstavek 77. člena ZJC, ki določa prekršek v zvezi s cestninjenjem.

K 7. členu

Ta člen dodaja v ZJC nov 77a. člen, ki ureja prekrške v zvezi s cestninjenjem. Enako kot to določa Zakon o varnosti cestnega prometa tudi ta zakon določa subsidiarno odgovornost lastnika ali imetnika pravice uporabe vozila za prekršek, storjen z vozilom, za katerega ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec. Poleg tega člen določa prekrške v zvezi s cestninjenjem in predvideva tudi odvzem predrugačene vinjete ali elektronske naprave.

K 8. členu

Ta člen določa rok za sprejem podzakonskih predpisov.

K 9. členu

Ta člen določa, da se plačevanje cestnine z vinjeto za osebne avtomobile in motorna kolesa uvede 1. 7. 2008 in da mora upravljavec cestninskih cest od tega trenutka dalje zagotoviti na cestninskih postajah prehod brez ustavljanja vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 3500 kg. Izjema velja za tiste cestninske postaje, kjer to zaradi prometno tehničnih elementov cestninskih postaj to ni mogoče zagotoviti. Predvidena je tudi možnost plačila cestnine proti potrdilu za primer, če do navedenega roka ne bi bile še na razpolago nalepke (vinjete). Predvidena pa je tudi kasnejša brezplačna zamenjava teh potrdil za vinjete.

K 10. členu

Zaradi spremembe sistema cestninjenja je potrebno določiti, da se drugi odstavek 6b. člena Zakona o DARS preneha uporabljati za vozila katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg.

K 11. členu

Ta člen določa najkrajši možni rok uveljavitve zakona, saj je zaradi izredno kratkega roka, v katerem je potrebno začeti s cestninjenjem osebnih vozil z vinjetami, treba zakon uveljaviti čim prej.


BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO:

11.a člen


(cestnina)


(1) Za uporabo cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov se plačuje cestnina. Cestninske ceste in cestninske cestne objekte določi Vlada Republike Slovenije.
(2) Vlada Republike Slovenije lahko kot cestninsko cesto določi državno cesto, ki je kategorizirana in označena kot avtocesta ali hitra cesta in ki izpolnjuje naslednje prometno tehnične pogoje:
– je posebej projektirana in zgrajena za promet motornih vozil,
– ne služi zemljiščem, ki mejijo nanjo,
– ima, razen na posebnih mestih in začasno, dva označena prometna pasova ter odstavni pas ali odstavne niše na vsakem od fizično ločenih smernih vozišč;
– se z drugo cesto ali drugim infrastrukturnim objektom ne križa v istem nivoju.
(3) Vlada Republike Slovenije lahko s predpisom tudi določi, da se zaradi povrnitve stroškov njihove izgradnje ter stroškov njihovega vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja cestnina plačuje tudi za uporabo posameznega predora, mostu ali gorskega prelaza (v nadaljnjem besedilu: cestninski cestni objekti). Cestnina po določbi tega odstavka in cestnina iz prejšnjega odstavka se ne smeta podvajati.
(4) Po izvedenem postopku predhodne preveritve in posvetovanja glede predpisov v zvezi s prometom, kot je določen za članice Evropske unije, lahko Vlada Republike Slovenije določi, da se cestnina plačuje za uporabo določenih odsekov javnih cest, zlasti:
– kjer obstajajo za to varnostni razlogi,
– na cestah za medregionalni in mednarodni težki tovorni promet v delu države, kjer ni povezanega avtocestnega omrežja, če povpraševanje po prometu in gostota prebivalstva ekonomsko ne opravičujeta gradnje avtocest ali hitrih cest;
– če se z drugo državo članico Evropske unije za obmejna območja uvede posebna ureditev.
(5) Višina cestnine za vozila se določi glede na:
– vrsto vozila, s katerim se opravlja prevoz po cestninski cesti, upoštevaje višino vozila in število njegovih osi;
– prevozno razdaljo po cestninski cesti.
(6) Ponderirano povprečje cestnin mora biti v sorazmerju s stroški gradnje, obratovanja in razvoja cestninskih cest oziroma cestninskih cestnih objektov.
(7) Brez poseganja v ponderirano povprečje cestnin se lahko cestnina določi tudi glede na:
– emisije izpušnih plinov vozila s tem, da se lahko cestnina, ki se zaračunava za vozila, ki izpolnjujejo najstrožje kriterije glede emisij, poveča za enakovredna vozila, ki izpolnjujejo najnižje kriterije glede teh emisij, največ za 50%;
– dnevni čas vožnje, pod pogojem, da nobena cestnina za več kot 100% ne presega cestnine, ki se zaračunava v najcenejšem delu dneva.
(8) Vsako razlikovanje cestnin, ki se zaračunavajo glede na vrste emisij izpušnih plinov vozil ali dnevni čas, mora biti sorazmerno z zaželenim ciljem.
(9) Obveznost plačila cestnine mora biti določena nediskrimantorno glede na državno pripadnost uporabnika ali lastnika vozila oziroma prevoznika, glede na mesto registracije ali glede na izvor oziroma namembno mesto vozila. Vlada Republike Slovenije lahko določi, da se cestnina ne plačuje za prevoze z intervencijskimi in vojaškimi vozili, prevoze humanitarne pomoči in prevoze upravljavca cestninske ceste oziroma cestninskega cestnega objekta.
(10) Način plačevanja in nadzor plačevanja cestnine morata potekati tako, da čim manj ovirata prost pretok prometa in brez obveznih kontrol ali pregledov na mejah Republike Slovenije z drugimi državami članicami Evropske unije. Upravljavec cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov mora poskrbeti za primerne objekte na mestih plačevanja cestnine, tako da je zagotovljena varnost cestnega prometa.
(11) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za primer, ko na podlagi posebnega zakona določi višino, način plačevanja, način cestninjenja, način evidentiranja plačil in nadzor nad vplačevanjem upravljavec določenih cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov s soglasjem Vlade Republike Slovenije.

14. člen


(uporaba pojmov)


(1) Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. cesta je vsaka tako zgrajena ali utrjena površina, da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi ali določeni udeleženci v prometu pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi;
2. javna cesta je tista prometna površina, ki jo je pristojni organ v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razglasil za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in ob pogojih, določenimi z zakonom in drugimi predpisi;
3. nekategorizirana cesta je vsaka prometna površina, ki ni kategorizirana kot javna cesta in na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te prometne površine (gozdne ceste, dovozne ceste in pristopi do objektov ter zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, avtobusne postaje, ceste v zasebni lasti in podobne);
4. državna cesta je kategorizirana javna cesta, namenjena prometnemu povezovanju regij ter pomembnejših naselij v državi in z enakimi v sosednjih državah, prometnemu povezovanju pokrajin znotraj države ter prometnemu povezovanju pomembnejših naselij znotraj pokrajine. Če na taki cestni povezavi ni zgrajena obvozna cesta mimo naselja, je sestavni del državne ceste tudi njen del, ki poteka skozi naselje;
5. avtocesta je državna cesta, ki je namenjena daljinskemu prometu motornih vozil in ki je sestavni del avtocestnih povezav s sosednjimi državami; njen sestavni del so tudi posebej zgrajeni priključki nanjo;
6. hitra cesta je državna cesta, rezervirana za promet motornih vozil, ki s svojimi prometno-tehničnimi elementi omogoča hitro odvijanje daljinskega prometa med najpomembnejšimi središči regionalnega pomena; navezuje se na avtoceste v državi in na cestni sistem sosednjih držav; njen sestavni del so tudi posebej zgrajeni priključki nanjo;
7. glavna cesta I. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju med pomembnejšimi središči regionalnega pomena; navezuje se na ceste enake ali višje kategorije v državi in na cestni sistem sosednjih držav; njen sestavni del so tudi posebni priključki nanjo, če so zgrajeni;
8. glavna cesta II. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju med središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije; njen sestavni del so tudi posebni priključki nanjo, če so zgrajeni;
9. regionalna cesta I. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju pomembnejših središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije; njen sestavni del so tudi posebni priključki nanjo, če so zgrajeni;
10. regionalna cesta II. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije;
11. regionalna cesta III. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju središč lokalnih skupnosti, za državo pomembnih turističnih (turistične ceste) in obmejnih območij ter mejnih prehodov z državnimi cestami enake ali višje kategorije, kadar po predpisanih merilih za kategorizacijo ne doseže višje kategorije;
12. občinska cesta je kategorizirana javna cesta, namenjena povezovanju naselij v občini z naselji v sosednjih občinah ali povezuje naselja, dele naselja, naravne ter kulturne znamenitosti, posamezne objekte in podobno v občini;
13. lokalna cesta je občinska cesta, ki povezuje naselja v občini z naselji v sosednjih občinah ali naselja in dele naselij v občini med seboj in je pomembna za navezovanje prometa na javne ceste enake ali višje kategorije;
14. javna pot je občinska cesta, ki ne izpolnjuje v predpisu iz prve alinee tretjega odstavka 6. člena tega zakona določenih minimalnih elementov za lokalno cesto ali pa je namenjena samo določenim vrstam udeležencev v prometu (krajevne in vaške ceste ali poti, poti za pešce, kolesarje, jezdece, gonjače in podobne);
15. mednarodna cesta je državna cesta, ki je z mednarodnim aktom uvrščena v omrežje evropskih cest;
16. obvozna cesta je cesta, s katero se nadomesti del državne ceste skozi naselje;
17. cesta, določena za vse vrste prometa, je javna cesta, ki jo smejo uporabljati vsi udeleženci v prometu;
18. cesta, rezervirana za motorna vozila, je javna cesta, po kateri smejo voziti samo tista motorna vozila, ki v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa lahko razvijejo določeno hitrost, in je označena s predpisano prometno signalizacijo;
19. cesta, določena za posamezne vrste prometa, je javna cesta, ki jo smejo uporabljati samo tisti udeleženci v prometu, za katere prepoved uporabe ni označena s predpisano prometno signalizacijo;
20. državna kolesarska pot je državna cesta, ki je namenjena samo prometu kolesarjev in je označena s predpisano prometno signalizacijo. Državna kolesarska pot se navezuje na omrežje evropskih kolesarskih poti (daljinska kolesarska pot), povezuje središča regionalnega pomena (glavna kolesarska pot) ali povezuje pomembnejša središča lokalnega pomena ter vodi do pomembnih turističnih območij ali središč ter do območij izjemnih naravnih znamenitosti (regionalna kolesarska pot);
21. cestno telo je del javne ceste, ki ga sestavljata nasip in voziščna konstrukcija;
22. cestni objekti so mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi, prepusti, predori, galerije, podporne in oporne konstrukcije ter podhodi in nadhodi;
23. cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni ločilni in robni pasovi, kolesarske steze in pločniki ter bankine in naprave za odvodnjavanje tik ob vozišču ali robnem pasu (segmentni jarki ali mulde, koritnice);
24. vozišče je del cestišča, ki ima eno ali dve smerni vozišči;
25. brežina je naravno nastala ali zgrajena nagnjena površina zemljišča ob cestnem telesu;
26. cestni svet je največ 2 m širok zemljiški pas, merjen od črte, ki jo sestavljajo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest in njihovih elementov določene končne točke prečnega profila cestnega telesa z napravami za odvodnjavanje in brežinami ceste oziroma pri avtocestah od varovalne ograje, ter zračni prostor nad voziščem v višini 7 m od najvišje točke vozišča;
27. naprave za odvodnjavanje javne ceste so naprave za zbiranje, odvajanje in/ali preusmerjanje površinske in talne vode (odvodni jarki, koritnice, plitve in globoke drenaže, vtočni in revizijski jaški, prepusti, kanalizacija, vodnjaki, ponikalnice in podobno);
28. polje preglednosti so zemljišča ob cestišču, določena s preglednim trikotnikom in pregledno bermo, katerih raba je omejena;
29. pregledni trikotnik so zemljišča ob cestišču, katerih raba je omejena zaradi zagotavljanja predpisane preglednosti v nivojskih križanjih cest ali ceste z železniško progo;
30. pregledna berma je razširjeni del cestnega telesa na notranji strani krivin za zagotovitev predpisane preglednosti, ki je potrebna zaradi stop pregledne razdalje;
31. križanje je mesto, kjer se v istem ali različnem nivoju križa cesta z drugo cesto ali drugim infrastrukturnim objektom, kot so železnica, vodotok, žičnica in podobno;
32. križišče je prometna površina, na kateri se križata dve ali več cest ali na kateri se združujeta dve ali več cest v širšo prometno površino (trg in podobno);
33. priključek je del javne ceste, s katerim se javna cesta iste ali nižje kategorije ali nekategorizirana cesta navezuje na to cesto;
34. kolesarska steza je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločena kako drugače in je namenjena prometu koles in koles s pomožnim motorjem;
35. pločnik je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločen kako drugače in je namenjen pešcem ali pešcem in prometu koles ter koles s pomožnim motorjem, če je na njem označen kolesarski pas;
36. avtobusna postajališča in obračališča so posebej zgrajene in označene prometne površine ob vozišču ceste, namenjene izključno javnemu prevozu potnikov;
37. prostori in objekti za tehtanje in za nadzor prometa so objekti in naprave na mejnih prehodih in na ali ob javnih cestah v notranjosti države, ki so namenjeni nadzoru izrednih prevozov in zagotavljanju varnosti prometa (tehtnice, naprave za merjenje hitrosti vozil idr.);
38. prometna signalizacija so sredstva in naprave, s katerimi se zagotavlja izvajanje prometnih pravil in varnosti prometa ter jo sestavljajo prometni znaki, turistična in druga obvestilna signalizacija ter druga sredstva in naprave za vodenje in zavarovanje prometa na cesti;
39. prometna oprema so sredstva in naprave za označevanje roba vozišča in za vodenje prometa (smerniki, snežni koli, ogledala, zapornice, markerji, stožci, varovalne in varnostne ograje in podobno);
40. cestne naprave in ureditve sestavljajo telekomunikacijske in električne naprave, vgrajene v cestno telo, ki so namenjene prometu, stacionarne naprave za nadzor in urejanje prometa ter naprave za nadzor nad stanjem vozišča, naprave za daljinsko obveščanje in opozarjanje, naprave za umirjanje prometa, naprave in objekti za pobiranje cestnine, prezračevalne in varnostne naprave v predorih, naprave in ureditve za zaščito pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi za promet na javni cesti;
41. nivo rednega vzdrževanja so predpisane enote mere za posamezna dela rednega vzdrževanja javne ceste in objektov na njej;
41.a obnovitvena dela na javni cesti so dela za izboljšanje prometno-tehničnih lastnosti in obratovanja javne ceste ter njene zaščite, varstva okolja in varnosti prometa;
42. varstvo javne ceste sestavljajo ukrepi, ki so potrebni zaradi zaščite ceste in varnosti njenih uporabnikov ter zaradi omejevanja dopustnih posegov v cesto in njen varovalni pas;
43. sosed je lastnik ali uporabnik zemljišča in objektov ali naprav na njem vzdolž javne ceste;
44. naselje skozi katero poteka javna cesta je prostor, na katerem so z ene ali obeh strani ceste vrste ali skupine stavb in so njegove meje določene s prometnimi znaki za označevanje naselij;
45. varovalni pas je pas zemljišča ob javni cesti, v katerem je raba prostora omejena zaradi preprečitve škodljivih vplivov okolice na cesto in promet na njej in obratno;
46. čezmerna uporaba javne ceste ali njenega dela je začasno ali trajno več kot 50-odstotni delež v vseh opravljenih prevozih blaga po njej, ki je posledica izvajanja investicijskih del ali narave proizvodne ali storitvene dejavnosti, v zvezi s katero se opravljajo prevozi (izkoriščanje kamnin, rudnin in podobno). Delež prevozov se ugotavlja v povprečnem dnevnem letnem prometu tovornih vozil z nosilnostjo več kot 10 t, ugotovljenim z najmanj štirikratnim štetjem prometa na izvorno-ciljni lokaciji čezmernega uporabnika ceste. Čezmerni uporabnik ceste je pravna ali fizična oseba, ki izvaja investicijska dela ali dejavnost iz predhodnega stavka;
47. cestnina je plačilo za uporabo cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta za določeno vrsto vozila, ki vozi na razdalji med dvema točkama na njih.
(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi o varnosti cestnega prometa.

76. člen


(prekrški)


(1) Z globo od 300.000 do 700.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu državne ceste ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte in naprave (drugi odstavek 47. člena);
2. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 48. člena);
3. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na državni cest ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 49. člena);
4. brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž državne ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja (50. člen);
5. postavi na površinah ob državni cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe z Direkcijo za ceste ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja te direkcije (53. člen);
6. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na državno cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja (drugi odstavek 54. člena);
7. vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih rek ne prilagodijo tako, da se zavaruje državna cesta (drugi odstavek 57. člena);
8. brez soglasja gradi žičniške naprave nad državnimi cestami ali ne zavaruje žičnice z ustrezno lovilno napravo (58. člen);
9. brez soglasja ob cesti odpira kamnolome, peskokope in glinokope, ki bi lahko vplivali na stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje državne ceste ali varnost prometa na njej (59. člen);
10. brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu državne ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji tega soglasja (60. člen);
11. začasno ali trajno zasede državno cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršna koli dela na cesti in zemljišču in objektih ob državni cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (61. člen);
12. vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče (prvi odstavek 62. člena);
13. vozi njeno motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča (drugi odstavek 62. člena);
14. ne dopusti prostega odtoka vode ali odlaganja snega (prvi odstavek 63. člena);
15. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo državne ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek 64. člena);
16. izvede delno ali popolno zaporo državne ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (drugi odstavek 65. člena);
17. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (prvi odstavek 66. člena);
18. brez soglasja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje in oglaševanje ob državni cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja (prvi odstavek 68. člena);
(2) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

77. člen


(prekrški posameznikov)



(1) Z globo od 50.000 do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Z globo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje voznik, ki brez plačila cestnine za uporabo cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta prevozi točko cestninjenja, pa bi cestnino moral plačati (prvi odstavek 11.a člena tega zakona).

Zadnja sprememba: 04/11/2008
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov