Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
Šifra: 00712-12/2006/24
Ljubljana, 11.08.2006
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 142. dopisni seji dne 11.08.2006 določila besedilo:
- PREDLOGA ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU NA VODNEM, ENERGETSKEM, TRANSPORTNEM PODROČJU IN PODROČJU POŠTNIH STORITEV,
ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles sodelovali:
- dr. Andrej Bajuk, minister za finance,
- mag. Žiga Lavrič, državni sekretar v Ministrstvu za finance,
- mag. Andrej Šircelj, državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije,
- dr. Žiga Andoljšek, generalni direktor Direktorata za javno premoženje, Ministrstvo za finance.
Dušan Hočevar
NAMESTNIK GENERALNEGA SEKRETARJA
PRILOGA: 1
PRVA OBRAVNAVA
11.08.2006
EVA: 2005-1611-0078
PREDLOG ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU NA VODNEM, ENERGETSKEM, TRANSPORTNEM PODROČJU IN PODROČJU POŠTNIH STORITEV
I. UVOD
1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA
V skladu z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31.03.2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L št. 134 z dne 30.4.2004, str. 1, s spremembami, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/17/ES), je treba zakonodajo na področju javnega naročanja uskladiti z določbami citirane direktive.
Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev bo urejal izvajanje naročanja za naročnike, kateri delujejo v tako imenovanih infrastrukturnih sektorjih (taksativno našteti so: energija, vodooskrba, transport in po novem poštne storitve). Eden glavnih razlogov za uvedbo pravil o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil v teh sektorjih je različnost načinov, s katerimi državne oblasti lahko vplivajo na obnašanje teh subjektov, vključno z udeležbo v kapitalu in zastopanostjo v upravnih, vodstvenih ali nadzornih organih subjektov. Naslednji glavni razlog za usklajevanje postopkov za oddajo javnih naročil subjektov, ki delujejo v teh sektorjih, je zaprtost trgov, na katerih delujejo, in to zaradi obstoja posebnih in izključnih pravic, ki jim jih podelijo državne oblasti v zvezi z dobavami v omrežja, njihovo oskrbo ali njihovim upravljanjem za opravljanje zadevnih storitev.
Do sedaj so direktivi implementirale v svojo nacionalno zakonodajo naslednje države: Avstrija, Danska, Madžarska, Litva, Malta, Nizozemska, Slovaška, Velika Britanija, Nemčija, Francija, Belgija, Irska, Italija, Poljska, Luxemburg.
Razlogi in namen predlaganega zakonskega besedila so:
a) uskladitev nacionalnih pravil javnega naročanja z Direktivo 2004/17/ES,
b) vsebinske novosti zakona, vezane na slovensko ureditev:
- uvajanje plačilne discipline med izvajalci in podizvajalci,
- tako imenovana »in – house« naročila,
c) odprava administrativnih ovir z namenom poenostavitve togih pravil v okviru naročanja, med katere sodijo:
- vpeljava enostavnega sistema za objave tako za naročila nad kot tudi pod evropskimi mejnimi vrednostmi preko portala javnih naročil,
- enoten in enostaven postopek za javna naročila pod evropskimi mejnimi vrednostmi z možnostjo vključitve pogajanj,
- uvedba možnosti ponudnikom za dopolnitev ponudbe glede elementov, ki ne vplivajo na razvrstitev prejetih ponudb (na primer ponudnika se izloči zato, ker ni registriran za dejavnost s področja predmeta naročila in ne zato, ker svoji ponudbi ni priložil dokazila o registraciji).
V vsebinskem smislu so novosti zakona, ki bodo prispevala k izboljšanju javnega naročanja naslednja:
- vključena so vsa načela javnega naročanja.
- vključeni so novi postopki javnega naročanja (konkurenčni dialog),
- posebni načini naročanja (dinamični nabavni sistem, okvirni sporazum),
- zajeta je izdelava tehničnih specifikacij,
- uvajanje elektronskega naročanja z elektronsko dražbo,
- jasne opredelitve pogojev za udeležbo in meril za ocenjevanje,
- vključevanje sekundarnih politik kot dejavnika trajnostnega razvoja, kot so možnost
- pospeševanje razvoja srednjih in malih podjetij ter okoljevarstveni in socialni vidiki,
- odprava administrativnih ovir z uvedbo enotnega postopka zbiranja ponudb za naročila pod evropskimi mejnimi vrednostmi,
- sistemska ureditev skupnega javnega naročanja,
- tako imenovana »in – house« naročila.
Tudi po novi ureditvi bodo naročniki javna naročila nad evropskimi mejnimi vrednostmi oddajali ob uporabi odprtega ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. V posebej opredeljenih primerih lahko naročniki uporabijo postopek s pogajanji. Okvirni sporazum in dinamični nabavni sistem sta posebna načina naročanja, ki se uporabljata le v posebnih primerih. Značilnost prvega je, da so nabave ponavljajoče za vnaprej določljivo vrsto blaga, izvedba drugega načina pa je mogoča izključno z elektronskimi sredstvi. Skupno obema posebnima sistemoma javnega naročanja je ponavljajoča dobava v naprej določljivega in opredeljivega blaga v določenem časovnem obdobju.
Poleg tega zakon v predlaganem besedilu ureja tudi vsa tista področja, katerih ureditev je prepuščena državi članici ali pa je v celotni pristojnosti države članice. Gre za definicijo in uporabo okvirnih sporazumov, dinamičnih nabavnih sistemov, elektronske dražbe in kvalifikacijskega sistema ter centralnega nabavnega organa.
Krepitev informacijske družbe, vse večje zahteve po gospodarni porabi javnih oziroma proračunskih sredstev države in potreba, da javna naročila postanejo aktivnejši instrument ekonomskih politik na področjih, kjer lahko zagotavljajo rast gospodarstva in pospešujejo trajnostni razvoj, so temeljni vsebinski razlogi in cilji nove evropske zakonodaje na področju javnih naročil.
2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLAGANEGA ZAKONA
I. Ureditev nad in pod evropskimi mejnimi vrednostmi
Treba je upoštevati, da Direktiva 2004/17/ES vsebuje tudi postopke, po katerih Komisija občasno spreminja mejne vrednosti, ki veljajo za javna naročila na področju infrastrukture. Da zgolj zaradi nove mejne vrednosti, nad katerimi veljajo določila zakona o javnem naročanju, ne bi bilo treba spreminjati zakona, je v zakonu predvideno pooblastilo Vladi Republike Slovenije, da spremembe mejnih vrednosti, ki jih periodično objavlja Evropska komisija, objavi tudi v Uradnem listu Republike Slovenije.
a. Zakonska ureditev na podlagi Direktive 2004/17/ES nad evropskimi mejnimi vrednostmi
Nova zakonodaja pomeni, da se, predvsem na podlagi splošnih načel javnega naročanja, sprejmejo zakonske določbe o postopkih oddaje javnih naročil na nacionalni ravni, ki naj zagotovi odpiranje trga javnih naročil konkurenci. Evropska pravila za oddajo javnih naročil nad mejnimi vrednostmi, ki so upoštevana v Direktivi 2004/17/ES in v Direktivi 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L št. 134 z dne 30.4.2004, str. 114, s spremembami, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/18/ES), pomenijo obenem takšen prenos in oblikovanje domače zakonodaje v obliki novega zakona, ki dovoljuje široko sproščanje konkurence, brez omejevanja vstopanja potencialnih ponudnikov in brez uporabe diskriminatornih meril, ki bi omejevala število zainteresiranih ponudnikov. Zato zahteva prenos obeh direktiv zagotavljanje učinkovite konkurence na področju javnih naročil še zlasti na način, da se domači razpisi in obvestila o javnih naročilih oglašujejo v vsej Skupnosti. V primerih uporabe pravil in postopkov oddaje naročil po evropskih direktivah, zadnje analize delovanja trgov javnih naročil v državah članicah kažejo, da se cena oddanega javnega naročila zmanjša v povprečju za okoli 30%.
Direktiva 2004/17/ES skupna pravila, ki jih naročniki na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev v državah članicah EU morajo upoštevati pri oddaji javnih naročil blaga ali gradenj.
Ta postopkovna pravila omogočajo zainteresiranim subjektom, da konkurirajo pri oddaji javnih naročil na enakopravni podlagi: z razpolaganjem istih informacij istočasno in enakih rokov za oddajo svojih ponudb; za te ponudnike naj veljajo enaki pogoji za udeležbo, s tem da so njihove ponudbe ocenjene na podlagi meril, ki so enaki za vse.
Direktiva 2004/17/ES zavezuje članice glede ciljev urejanja javnih naročil na področju infrastrukture, s tem, da v povezavi z 249. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/04) prepušča izbiro oblike in metod njihovi nacionalni zakonodaji.
Naročniki, na katerih temelji končna odgovornost za izvajanje določil direktive, uporabijo tudi bolj stroga pravila pri izvajanju postopkov, v kolikor jih nacionalna zakonodaja določi pri uporabi postopkov pod mejnimi vrednostmi ali glede zahtev objavljanja na nacionalni ravni.
Vsak ekonomski subjekt mora imeti pravico, da lahko na podlagi načela enakopravnosti med ponudniki konkurira v postopkih oddaje naročil, ki jih izvajajo naročniki, ki so lahko osebe javnega prava, javna podjetja ali drugi naročniki, ki jim je javni organ dodelil posebno ali izključno pravico.
b. Ureditev oddaje javnih naročil pod evropskimi mejnimi vrednostmi
Pregled tradicionalnih izkušenj javnega naročanja v nekaterih državah članicah nakazuje, da so jasni in opredeljeni postopki oddaje javnih naročil tudi pod evropskimi mejnimi vrednostmi potrebni v tolikšni meri, da izpolnjujejo načelo transparentnosti, ki zlasti pomeni objave in načelo konkurence z udeležbo zadostnega števila zainteresiranih ponudnikov za posamezno naročilo, kar je mogoče zagotoviti s povabilom za oddajo ponudb. Modernejše oblike javnega naročanja praviloma že potekajo z uporabo elektronskih sredstev, kar opredeljuje tudi predlagan zakon.
Za javna naročila, katerih vrednost je nižja od mejnega zneska za uporabo določb o usklajevanju na ravni Skupnosti, je priporočljivo upoštevati sodno prakso Evropskega sodišča, po kateri se uporabljajo pravila in načela iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.
II. Področje uporabe zakona
Okvir zakona opredeljujejo odgovori na tri temeljna vprašanja:
- katere dejavnosti opredeljuje zakon,
- za katere vrste subjektov se uporablja zakon,
- za katere vrste javnih naročil veljajo pravila javnega naročanja.
1. Dejavnosti, ki jih določa zakon
Glavni dejavnik, ki določa okvir zakona, so dejavnosti, ki jih opredeljujejo členi 5 do 9,in sicer v primerih:
- plina, toplote in električne energije,
- vode,
- prevoznih storitev,
- poštnih storitev,
- iskanja ali črpanja nafte, plina, izkopavanja premoga ali drugih trdnih goriv, pristanišča in letališča.
Ena izmed dejavnosti je ''zagotavljanje in delovanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi z proizvodnjo, transportom in distribucijo: plina in toplote, ali pitne vode. ''
Ta kategorija dejavnosti velja zagotavljanju javnih storitev prek stalnih tehničnih omrežij, katerih sam obstoj omejuje delovanje konkurence. Takšen položaj obstaja na področju omrežij, ki zagotavljajo javne storitve v zvezi s proizvodnjo, transportom ali distribucijo pitne vode, elektrike, plina ali toplote.
a. Stalno omrežje; zagotavljanje ali delovanje
Vsako stalno omrežje predstavlja tehnično nujno povezavo med proizvodnjo pitne vode, elektrike, plina ali toplote in njihove dobave in oskrbe končnemu porabniku.
Pri tem zagotavljanje ali delovanje stalnih omrežij predpostavlja obstoj takšnih omrežij in potrebnih inštalacij za njihovo delovanje.
Izvajanja, ki vključujejo izgradnjo, postavitev in modernizacijo takšnih omrežij pomenijo dejavnosti, ki jih določa zakon, kakršen koli je že pri tem pravni status naročnikov na področju infrastrukture, ki so odgovorni za takšna izvajanja: naročniki javnega sektorja, javna podjetja ali katerikoli drug subjekt, ki mu je bila podeljena posebna ali izključna pravica za ta namen. Izgradnja in postavitev omrežij, njihovih stičišč in terminalov, njihovo delovanje, širitev in vzdrževanje in vse aktivnosti povezane z njihovim delovanjem, so torej predmet urejanja tega zakona.
Za zagotovitev dejanskega odpiranja trga in pravičnega ravnotežja pri uporabi pravil javnega naročanja v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev je treba zagotoviti, da se vključeni naročniki opredelijo na drug način kot s sklicevanjem na njihov pravni status. Zato je treba zagotoviti, da to ne vpliva na enako obravnavanje naročnikov v javnem in zasebnem sektorju.
b. Kaj pomeni 'zagotavljanje javnih storitev'?
Omrežje mora biti namenjeno zagotavljanju javnih storitev: uporaba zakona velja zato samo za subjekte, ki imajo dejansko javno funkcijo na področju infrastrukture oziroma opravljajo dejavnost, ki je določena kot gospodarska javna služba.
Zagotavljanje javne storitve pomeni, da se ta izvaja v javnemu interesu in javnemu namenu nasploh in ne izključno posameznim porabnikom in gospodinjstvom, ampak tudi podjetjem in javnim porabnikom.
c. Dobava javnim omrežjem
Dobava javnim omrežjem na področju pitne vode, elektrike, plina in toplote je aktivnost, ki ne more biti izvzeta iz področja zagotavljanja javne storitve, ki se izvaja preko omrežij; zato je prav tako vključena v dejavnosti, ki so zajete v zakonu in tako podrejena pravilom o javnem naročanju.
2. Subjekti, za katere velja zakon
a. Temeljno pravilo
Za subjekte veljajo določila zakona v primerih, ko izvajajo javna naročila na področju dejavnosti, ki so zajete v tem zakonu. Ti subjekti so naročniki po definiciji zakona o javnem naročanju na področju infrastrukture.
b. Kategorije subjektov
Omenjene dejavnosti izvajajo subjekti, ki imajo različen pravni status. Kakršenkoli je že njihov pravni položaj, morajo ti subjekti izvajati določila, ki veljajo po tem zakonu, v primerih oddaje naročil, ki se nanašajo na te dejavnosti. Vsi subjekti, ki so spodaj našteti, morajo spoštovati določila tega zakona. Vendar subjekti, našteti pod (3), naročajo po tem zakonu samo v primerih, ko jim je dodeljena posebna ali izključna pravica na področju omenjenih dejavnosti.
Obstajajo tri vrste subjektov, ki so po tem zakonu naročniki:
(1) Naročniki javnega sektorja, ki so:
- državni organi,
- lokalne skupnosti,
- osebe javnega prava ali
- združenja, ki jih ustanovi eden ali več naročnikov javnega sektorja.
Subjekt javnega prava je po tem zakonu vsak subjekt:
(a) ki je ustanovljen za opravljanje dejavnosti, ki so v splošnem interesu in ki nimajo industrijskega ali poslovnega značaja,
(b) ki je pravna oseba in
(c) je v pretežni meri financiran iz sredstev države, regionalnih ali lokalnih organov ali drugih subjektov javnega prava ali ti organi opravljajo nadzor nad poslovanjem take osebe ali ki imajo upravljavski ali nadzorni odbor, katerega več kakor polovico članov imenuje država, regionalni ali lokalni organi ali drugi subjekti javnega prava.
Definicija naročnika je glede na določbo veljavnega zakona opredeljena bolj jasno in v celoti povzema in prenaša definicijo naročnika iz direktive. Pri tem je bolj določna, ker navezuje pojem naročnika na statusno-pravne oblike v Republiki Sloveniji.
(2) javna podjetja
Javno podjetje pomeni vsako podjetje, nad katerim naročniki javnega sektorja (1) posredno ali neposredno izkazujejo prevladujoč vpliv zaradi njihovega lastništva ali finančne udeležbe ali prek pravil urejajo njegovo upravljanje in poslovanje.
Definicija javnih podjetij in javnih oblasti je podana tudi v Direktivi 2000/52/ES:
''(a) 'javne oblasti' pomenijo vse organe oblasti skupaj z državnimi in regionalnimi, lokalnimi in vsemi drugimi ozemeljskimi oblastmi;
(b) 'javna podjetja' pomenijo vsa podjetja, nad katerim lahko javne oblasti neposredno ali posredno izvajajo prevladujoč vpliv zaradi svojega lastništva, svojega finančnega sodelovanja v njih ali predpisov, ki jih urejajo.''
Edina razlika med javnim podjetjem in osebo javnega prava je v tem, da ima javno podjetje pridobitni značaj.
(3) drugi subjekti, ki so jim dodeljene posebne ali izključne pravice.
Ti subjekti so v pretežni meri podjetja oziroma osebe zasebnega prava, ki lahko, med ostalim, izvajajo eno ali več dejavnosti po tem zakonu na podlagi podeljene posebne ali izključne pravice.
Posebne ali izključne pravice po tem zakonu pomenijo pravico, ki jo na podlagi pooblastila podeli subjektu pristojni organ na podlagi zakona, podzakonskega akta ali upravnega predpisa, česar rezultat je pridržanost oziroma omejitev opravljanja dejavnosti, ki so navedene v zakonu, na enega ali več teh subjektov.
Definicija izključnih pravic in definicija posebnih pravic je dana v EU Direktivi 2000/52/EC:
'' 'Izključne pravice' pomenijo pravice, ki jih država članica dodeli enemu podjetju s kakršnimikoli zakonskimi, podzakonskimi ali upravnimi akti in mu nameni pravico do zagotavljanja storitev ali izvajanja dejavnosti na določenem zemljepisnem območju;
'posebne pravice' pomenijo pravice, ki jih država članica dodeli omejenemu številu podjetij s kakršnimikoli zakonskimi, podzakonskimi ali upravnimi akti, ki na določenem zemljepisnem območju:
a. omejijo število takih podjetij na dve ali več, ki lahko zagotavljajo storitve ali izvajajo dejavnosti drugače kot skladno z merili objektivnosti, sorazmernosti in nepristranskosti, ali
b. določi, drugače kot skladno s temi merili, več konkurenčnih podjetij, ki so pooblaščena za zagotavljanje storitev ali izvajanje dejavnosti, ali
c. dodeli kateremukoli podjetju ali podjetjem, drugače kot skladno s temi merili, kakršnekoli zakonske ali podzakonske prednosti, ki občutno vplivajo na zmožnost vsakega drugega podjetja za zagotavljanje iste storitve ali izvajanje iste dejavnosti na istem zemljepisnem območju pod bistveno enakovrednimi pogoji.''
Subjekti javnega sektorja, ki so javni naročniki in javna podjetja z obveznostjo izvajanja javnih storitev, ne potrebujejo posebne ali izključne pravice, da bi lahko izvajali javne storitve, ker jim sam njihov pravni status to omogoča.
Za zagotovitev dejanskega odpiranja trga in pravičnega ravnotežja pri uporabi pravil javnega naročanja v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev je treba zagotoviti, da se v zakonu definirani subjekti kot naročniki opredelijo na drug način kot s sklicevanjem na njihov pravni status. Zato je treba zagotoviti enakopravno obravnavanje naročnikov ne glede na to, ali delujejo v javnem ali zasebnem sektorju.
3. Javna naročila, za katera veljajo določila zakona
To so:
a. Javna naročila gradenj po definiciji, katera lahko pokrivajo tudi blago in storitve, ki so v nekaterih primerih potrebne za njihovo izvajanje.
Zaradi različnosti javnih naročil gradenj morajo imeti naročniki možnost sprejeti določbo o naročilu načrtov in izvedbe gradnje, ki bo oddana bodisi v ločenih delih ali skupaj. Namen tega zakona ni predpisovati skupnega ali ločenega oddajanja naročil. Odločitev o skupnih ali ločenih oddajah naročil je treba sprejeti na podlagi kakovostnih in ekonomskih meril, ki so lahko opredeljena v posameznih področnih predpisih.
Pri izračunu ocenjene vrednosti naročila gradenj je primerna podlaga za izračunavanje vrednost same gradnje in ocenjena vrednost morebitnega blaga in storitev, ki jih naročnik da na razpolago izvajalcem, če so te storitve ali blago potrebne za izvedbo zadevnega naročila gradenj. V okviru definicije naročil gradenj določa zakon tudi termin 'gradnja', ki pomeni rezultat del visokih ali nizkih gradenj kot celote, ki sama po sebi izpolnjuje gospodarsko in tehnično funkcijo in ki glede izračuna ocenjene vrednosti naročila temelji na njegovi celotni vrednosti.
b. Javna naročila blaga
Javna naročila blaga po definiciji, katerih predmet je nakup, zakup, najem ali nakup na kredit z opcijo nakupne pravice ali brez nje proizvodov, računalniških storitev, kot tudi nabava proizvodov ter z njimi, kot možnost, povezana dodatna namestitvena in inštalacijska dela.
c. Javna naročila storitev po definiciji
Naročila storitev, zlasti na področju storitev upravljanja nepremičnin, lahko v nekaterih primerih vključujejo gradnje. Če so te gradnje povezane z osnovnim predmetom naročila, posledica ali dodatek naročila, se zaradi dejstva, da so te gradnje vključene v naročilo, naročila ne more opredeliti kot naročila gradenj.
Za naročilo se šteje, da je javno naročilo gradenj samo, če predmet naročila izrecno zajema izvedbo dejavnosti na področju gradenj, tudi če naročilo zajema opravljanje drugih storitev, potrebnih za izvedbo teh dejavnosti. Naročila storitev, zlasti na področju storitev upravljanja nepremičnin, lahko v nekaterih primerih vključujejo gradnje.
III. Postopna liberalizacija trga javnih naročil
Pomembno je tudi razumevanje 41. člena, po katerem dobiva zakon na podlagi evropskega prava posebno prožen značaj, saj lahko neka dejavnost preneha biti predmet urejanja po tem zakonu, ko je enkrat izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. V tem primeru je potrebna odločitev Evropske komisije, ki odloča na zaprosilo države članice ali naročnika samega, seveda na podlagi možnosti, ki jih dopuščajo nacionalni predpisi.
Takšna ureditev sledi liberalizaciji štirih sektorjev na področju vodnega gospodarstva, energije, transporta in telekomunikacij iz direktive 93/38/EEC in potrebe, da se ovrednoti in ugotovi stopnjo odprtosti konkurence v teh sektorjih, ob potrebi odločitve o tem, ali so omejitve, ki jih je ta direktiva predpisovala naročnikom, še vedno upravičene. To urejanje je bilo potrebno zaradi pomanjkanja konkurence, ki je nastalo zaradi nacionalnih prepisov, ki so dodelili monopol ali zagotovili prednostni položaj samo enemu subjektu oziroma operaterju. V zameno za tak položaj, ki ga je zagotovil pristojni organ države, so ti operaterji izvajali določena pravila objavljanja in določena postopkovna pravila pri oddajanju naročil.
V kolikor se za neko dejavnost izkaže, da zanjo velja ne samo prost vstop ampak da tudi deluje v pogojih učinkovite konkurence, je mogoče omejitve, ki jih določa direktiva oziroma zakon, tudi ukiniti.
V kolikor je nastopila liberalizacija v nekem sektorju v tolikšni meri, da so naročniki, ki izvajajo dejavnost v tem sektorju, izvzeti od obveze uporabe pravil tega zakona, je potrebno zagotoviti, da za subjekte, ki naročajo blago in storitve, ki jih nudijo 'liberalizirani' subjekti, veljajo določila zakona o javnem naročanju na področju infrastrukture.
Tako je sektor telekomunikacij v celoti izločen iz področja direktive in tega zakona, kot rezultat njegove popolne liberalizacije. Poštne storitve so na novo vključene v zakonsko urejanje, s tem, da naj bi se njihova ureditev postopno prenesla iz zakona o javnem naročanju za blago, storitve in gradnje v zakon o javnem naročanju za infrastrukturo do 1. januarja 2009.
Izhajajoč iz sprejetih direktiv gre za uvajanje nabav z uporabo elektronskih sredstev, katerih učinek pomeni skrajševanje dolžine postopkov oddaje javnih naročil, uvedba novega načina postopka s pogajanji, ki za posebno zapletena javna naročila dovoljuje dialog med naročnikom in ponudniki, s tem, da obenem zagotavlja obstoj konkurence in spoštovanje načela enakopravnosti med ponudniki; možnost za naročnike, da sklenejo okvirne sporazume, pri katerih začetni pogoji niso tudi dokončni in pomenijo prožnejši mehanizem oddaje javnih naročil, brez obveznosti uporabe vseh določil direktiv in zakona; bolj jasno so podane določbe, ki se nanašajo na tehnične specifikacije, kar naj bi spodbudilo k večji konkurenci ob udeležbi kar največjega števila ponudnikov, skupaj z malimi in srednjimi ter še zlasti inovativnimi podjetji; natančnejša in jasnejša opredelitev določil glede izpolnjevanja pogojev za udeležbo in še zlasti meril za izbiro najuspešnejše ponudbe; poenostavitev mejnih vrednosti; uvedba skupnega besednjaka.
IV. Naročila, za katere pravila javnega naročanja ne veljajo
Primerno je izključiti določena naročila storitev, blaga ali gradenj, ki jih naročnik odda povezanemu podjetju, za katerega je glavna dejavnost zagotavljanje teh storitev, blaga ali gradenj za skupino, katere del je, in ne ponujanje na trgu. Primerno je, da se izključijo določena naročila storitev, blaga in gradenj, ki jih naročnik odda mešanemu podjetju, ki ga sestavlja več naročnikov za opravljanje dejavnosti iz zakona in katerega del je ta subjekt. Vendar je primerno zagotoviti, da ta izključitev ne povzroči izkrivljanja konkurence v korist podjetij ali mešanih podjetij, ki so povezana z naročniki; primerno je zagotoviti ustrezen sklop pravil, zlasti glede najvišjih zneskov, do katerih lahko podjetja pridobijo del svojih prihodkov na trgu in nad katerim izgubijo možnost, da se jim odda naročilo brez predhodnega javnega razpisa, sestave mešanih podjetij in stabilnosti povezav med temi mešanimi podjetji in naročniki, ki jih sestavljajo.
Glede na storitve imajo naročila za nakup ali najem nepremičnine ali pravic do nepremičnine posebne značilnosti, zaradi katerih je uporaba pravil za javna naročila neustrezna.
Storitve na področju arbitraže in pomiritve običajno opravljajo pristojni ali izbrani organi ali posamezniki na način, ki ga ni mogoče izvesti na podlagi pravil za javna naročila.
Finančne storitve ne vključujejo naročil v zvezi z izdajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, še zlasti pa ne zajemajo transakcij naročnikov za pridobitev denarja ali kapitala.
V. Natančnejša in jasnejša opredelitev določil glede izpolnjevanja pogojev za udeležbo, zlasti meril za ocenjevanje
Kadar gospodarski subjekt navaja gospodarske, finančne ali tehnične sposobnosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave med njim in temi subjekti, je za izpolnitev pogojev za udeležbo ali v svoji prijavi za ugotavljanje usposobljenosti v okviru sistema ugotavljanja usposobljenosti pomembno upoštevati sodno prakso Evropskega sodišča. V tem primeru mora gospodarski subjekt dokazati, da mu bodo ta sredstva na voljo med celotnim obdobjem veljavnosti priznanja usposobljenosti. Zato lahko naročnik za namene ugotavljanja usposobljenosti določi zahteve, ki jih je treba izpolniti, in zlasti, na primer, kadar izvajalec navaja finančni položaj drugega subjekta, lahko po potrebi zahteva solidarno odgovornost tega subjekta.
Sisteme ugotavljanja usposobljenosti je treba izvajati v skladu z objektivnimi pravili in merili, ki se po izbiri naročnikov lahko nanašajo na sposobnosti gospodarskih subjektov in/ali lastnosti gradenj, blaga ali storitev, ki jih zajema sistem. Za ugotavljanje usposobljenosti lahko naročnik opravi lasten preskus, da bi ocenil lastnosti gradenj, blaga ali storitev, zlasti glede združljivosti in varnosti.
Ko se za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila ali na natečaju zahteva posebna izobrazba, veljajo ustrezna pravila EU o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval ali drugih dokazil o formalni usposobljenosti.
V ustreznih primerih, v katerih lastnosti gradenj in/ali storitev opravičujejo uporabo ukrepov ali programov za okoljsko ravnanje med izvajanjem javnega naročila, se lahko zahteva uporaba teh ukrepov ali programov. Programi za okoljsko ravnanje, ne glede na to, ali so registrirani na podlagi instrumentov Skupnosti, lahko pokažejo, da je gospodarski subjekt tehnično sposoben za izvedbo naročila. Poleg tega je treba namesto programov evidentiranja okoljskega ravnanja kot obliko dokaza sprejeti opis ukrepov, ki jih izvaja gospodarski subjekt, da bi zagotovil enako raven varovanja okolja.
Pri oddajanju javnih naročil je treba onemogočati sodelovanje gospodarskih subjektov, ki so sodelovali v kriminalni združbi ali ki so storili kazniva dejanja korupcije in goljufije ali kazniva dejanja pranja denarja. Glede na to, da naročniki, ki niso državni organi, nimajo dostopa do neizpodbitnega dokaza o tem, je primerno, da se izbiro ali bodo uporabili merila za izključitev iz člena 45(1) Direktive 2004/18/ES, prepusti tem naročnikom. Obveznost uporabe člena 45(1) mora biti zato omejena samo na naročnike, ki so državni organi. Kadar je to primerno, naročniki zahtevajo od kandidatov za priznanje usposobljenosti, kandidatov ali ponudnikov, da predložijo ustrezne dokumente, ter lahko v primeru dvoma glede osebnega statusa teh gospodarskih subjektov zaprosijo pristojne organe zadevne države članice za sodelovanje. Te gospodarske subjekte je treba izključiti takoj, ko naročnik izve o sodbi v zvezi s takimi dejanji, ki je izrečena v skladu z nacionalno zakonodajo in je pravnomočna.
Nespoštovanje okoljske zakonodaje ali zakonodaje o nezakonitih dogovorih pri javnem naročilu, za katero je bila izdana pravnomočna sodba ali odločba z enakim učinkom, obravnava kot prekršek v zvezi s poklicnim ravnanjem zadevnega gospodarskega subjekta ali kot huda kršitev.
Naročila je treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotovijo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave in ki jamčijo za ocenjevanje ponudb v razmerah učinkovite konkurence. Zato je primerno dovoliti uporabo samo dveh meril za oddajanje naročila: "najnižja cena" in "ekonomsko najugodnejša ponudba".
Da bi zagotovili skladnost z načelom enake obravnave pri oddajanju naročil, je primerno določiti, na podlagi sodne prakse, obveznost zagotavljanja potrebne preglednosti, ki naj omogoči ustrezno obveščenost ponudnikov o merilih in ureditvi, ki se bodo uporabljali pri določanju ekonomsko najugodnejše ponudbe. Zato morajo naročniki dovolj zgodaj navesti merila za oddajo naročila in relativno težo vsakega izmed teh meril, da se lahko ponudniki pri pripravi svojih ponudb z njimi seznanijo. Naročniki lahko ne navedejo ponderjev meril za oddajo naročila v ustrezno upravičenih primerih, ki jih morajo biti sposobni obrazložiti, če je ponder merila nemogoče določiti vnaprej, zlasti zaradi zapletenosti naročila. V takih primerih morajo navesti seznam meril, razvrščenih v padajočem zaporedju po pomembnosti.
Če se naročniki odločijo oddati naročilo za ekonomsko najugodnejšo ponudbo, ocenijo ponudbe, da bi določili, katera ponudba zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. V zvezi s tem določijo ekonomska in kakovostna merila, ki morajo kot celota omogočati določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe za naročnika. Določitev teh meril je odvisna od cilja naročila, ker morajo omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v vsaki ponudbi, glede na cilj naročila, kakor je bil opredeljen v tehničnih specifikacijah, ter najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo ponudbe, ki jo je treba oceniti. Da bi zagotovili enako obravnavo, morajo merila za oddajo naročila omogočati objektivno primerjavo in oceno. Če so izpolnjeni ti pogoji, lahko ekonomska in kakovostna merila za oddajo naročila, kot je izpolnjevanje okoljskih zahtev, omogočijo naročniku, da zadovolji potrebe zadevne javnosti iz specifikacij naročila. Naročnik lahko pod enakimi pogoji uporabi merila, katerih cilj je izpolniti družbene zahteve, zlasti kot odgovor na potrebe posebej prikrajšanih skupin ljudi, navedene v specifikacijah naročila, katerim pripadajo tiste osebe, ki prejemajo/uporabljajo gradnje, dobave blaga in storitve iz naročila.
Merila za oddajo naročila ne smejo vplivati na uporabo nacionalnih določb o plačilu nekaterih storitev, kot so storitve, ki jih opravljajo arhitekti, inženirji ali pravniki.
VI. Naročniki na področju infrastrukture
Ena pomembnih novosti predloga novega zakona o javnem naročanju na področju infrastrukture je ureditev zavezancev - naročnikov. Zakonski tekst prevzema iz direktive splošno definicijo naročnika in posebej definicijo osebe javnega prava in javnega podjetja. Uporaba zakona je obvezna ne samo za javna podjetja ali podjetja, katerim je izključna ali posebna pravica neposredno dodeljena, pač pa tudi za koncesionarje gospodarskih storitev v javnem interesu in za zasebne partnerje kot koncesionarje za gradnjo in obratovanje gospodarske javne infrastrukture, tudi kadar so izbrani prek javnih razpisov.
Bistvena novost predlaganega zakona je v skladu z direktivo podana možnost za izključitev iz uporabe zakona tistih v zakonu navedenih dejavnosti na področju infrastrukture, ki so neposredno izpostavljene konkurenci. Za priglasitev izključitve dejavnosti po predpisanem postopku torej ni dovolj, da je po zakonu vstop na določen trg svoboden oziroma reguliran, pač pa obstoječa izpostavljenost konkurenci na ravni Republike Slovenije ali ene ali več lokalnih skupnosti.
Čeprav definicija naročnika navaja širok razpon naročnikov, vključno z državnimi in regionalnimi organi in osebami javnega prava, pa je opravljanje ene ali več navedenih dejavnosti pogoj, ki določa naročnika na področju infrastrukture v praksi. Tako javno financiranje gradnje infrastrukturnega objekta samo po sebi ne omogoča uporabe zakona javnega naročanja na področju infrastrukture. Zato vključujejo seznami naročnikov na področjih infrastrukture ponudnike navedenih dejavnosti, kot so s poizvedovanjem neposredno pridobljeni od samoupravnih lokalnih skupnosti in pristojnih resornih ministrstev. Na seznamih so, ne glede na lastništvo ali način podelitve izključnih ali posebnih pravic, javna in druga podjetja, ki te dejavnosti opravljajo, razen režijskih obratov pa na njih ni oblastnih in upravnih organov in drugih oseb javnega prava, ki v Sloveniji (kot tudi v drugih EU članicah) ne izpolnjujejo pogoja opravljanja dejavnosti. Po merilu izpostavljenosti konkurenci na seznamu ni proizvajalcev električne energije, saj bo po uveljavitvi zakona lahko stekel postopek za priglasitev izključitve te dejavnosti iz zakona.
Seznam naročnikov bo priloga uredbe k temu zakonu. Ministrstvo za finance je skladno z Direktivo 2004/17/ES dolžno Evropsko komisijo občasno obveščati o spremembah na seznamu naročnikov. Obstoječi seznami, ki se bodo z novo direktivo spreminjali zgolj z izključitvijo ponudnikov telekomunikacijskih storitev in vključitvijo ponudnikov klasičnih poštnih storitev, so pripravljeni po različnih pristopih.
Nekatere države članice so podale obsežnejše sezname (Belgija, Nemčija), druge države članice zgolj navedbo ali povzetek zakonske definicije naročnika oziroma splošno opredelitev, za katere subjekte velja definicija naročnika (Švedska, Finska, Litva). Nekatere države članice v svojih seznamih navajajo zgolj kategorije naročnikov (Portugalska, Luksemburg, Latvija, Madžarska), večina njih pa je objavila sezname, kjer kombinirajo naročnike posamezno in kategorije naročnikov. Predlog je, da Republika Slovenija pripravi sezname po zgledu slednjih.
Izhodišča za nov zakon na področju infrastrukture narekujejo razlogi, ki izhajajo iz Direktive 2004/17/ES.
Ta direktiva je usmerjena predvsem k trem ciljem: prožnosti, modernizaciji in poenostavljanju.
Nova prožnejša zakonodaja presega togost, podnormiranost in nenazadnje formalistični pristop, ki so bili zlasti značilni tako za evropsko zakonodajo javnih naročil pred letom 2005, kot tudi za Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), sprejet v letu 2000. S tem sta oba dokumenta tudi v večji meri strukturirana kot odgovor na kritike o tem, da so postopki za oddajo naročil pretirano rigidni in da ne izpolnjujejo potreb naročnikov.
Modernizacija pomeni predvsem vnos in uporabo novih tehnologij kot so elektronska sredstva kar zagotavlja povečevanje konkurence, nižanje transakcijskih stroškov in skrajševanje postopkov in rokov. Njen vnos na področje javnih naročil pomeni s tem spreminjanje ekonomskega okolja javnih naročil.
Poenostavljanje v postopkih prinaša predvsem večjo enostavnost pravil javnega naročanja, ki so bila prej preveč podrobna in zapletena, medtem ko pomeni prožnost vnos instrumentov kot je na primer dialog med naročniki in ponudniki, okvirni sporazumi in drugo, v postopke oddaje javnih naročil, ki so bila pred tem, kot rečeno, izjemno toga in pogosto niso nujno omogočala nabave iskanega predmeta javnega naročila za naročnike. ZJN-1 je dodatno pomenil zapletenost v tem, da je pogosto pomenil nepreglednost določil, s tem da ni jasno razmejeval oddajanja naročil za blago, storitve in gradnje na eni strani in oddajanja naročil na področju infrastrukture.
Na teh treh ciljih je bilo mogoče ugotoviti šest področij, ki zahtevajo potrebne spremembe in s tem nov zakon. Ta področja so:
- okvir ZJN-1 na področju infrastrukture za naročila, ki jih naročniki oddajo v vodnem, energetskem, transportnem sektorju in sektorju telekomunikacij, je spremenjen in dopolnjen s smeri postopne liberalizacije teh sektorjev;
- uvedba elektronskih nabavnih sredstev in posledica tega v smislu skrajševanja postopkov oddaje naročil;
- večja jasnost glede določil, ki se nanašajo na tehnične specifikacije; to naj bi vzpodbudilo učinkovito konkurenco na podlagi udeležbe kar največjega števila ponudnikov in še zlasti inovativnih podjetij;
- večji poudarek določilom, ki veljajo merilom za ocenjevanje;
- poenostavitev mejnih vrednosti; dosedanje večje število mejnih vrednosti, ki se le malo medsebojno razlikujejo, se zmanjšuje;
- uvedba enotnega besednjaka javnih naročil.
● Za okvirne sporazume predpisuje zakon, v skladu z direktivami, posebna določila, ki omogočajo naročniku, da pod določenimi pogoji ni obvezan izvajati postopka oddaje naročila po direktivi za vsako naročilo posebej, v kolikor to naročilo oddaja na osnovi okvirnega sporazuma sklenjenega v skladu z direktivo oziroma predlogom zakona, kar pomeni izvajanje postopka v vseh fazah, vendar ob prosti dejanski oddaji vsakega posameznega naročila.
● Direktiva tudi bolj konkretno določa področje pogojev za udeležbo in meril za izbiro najugodnejše ponudbe. Sodna praksa Evropskega sodišča in podobno vrsta zahtevkov za revizijo, izhajajočih iz pravnega varstva ponudnikov v okolju slovenskih javnih naročil je v vrsti primerov ugotovila, zlasti pri uporabi meril, pomanjkanje transparentnosti zaradi nejasnosti relativnega vrednotenja meril tudi v fazi po odpiranju ponudb, kar je povzročalo pristranskost pri ocenjevanju ponudb in izbiri najugodnejše ponudbe.
Direktiva in zakonski predlog postavljata zahtevo po obvezni določitvi meril že na začetku postopka oddaje naročila, to je v objavi javnega razpisa ali v razpisni dokumentaciji, kar zagotavlja uresničevanje načela enakosti med ponudniki in načela transparentnosti tudi v kasnejših fazah postopka. Enaka je tudi zahteva po njihovem relativnem vrednotenju, kar se lahko izkazuje na različne načine; lahko v odstotkih ali relativnem deležu glede na ostala merila. Takšno tehtanje ali uteži naj bi bile znane vsem ponudnikom v trenutku, ko pričnejo s pripravo svoje ponudbene dokumentacije.
Zakonska rešitev relativnega tehtanja meril je tudi v določilu, ki predpisuje pripravo razpisne dokumentacije. Merila z relativnim tehtanjem naj bi bila vključena že v povabilu k oddaji prijave, v primerih postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka s pogajanji oziroma opisnem dokumentu v povabilu za sodelovanje v konkurenčnem dialogu.
Neupoštevanje relativnega vrednotenja meril na samem začetku postopka oddaje naročila oziroma v objavi razpisa pomeni v primeru odprtega postopka neveljavnost takšnega postopka.
● Dosedanje direktive so zahtevale od naročnika, da pripravi tehnične specifikacije s sklicevanjem na izčrpni seznam instrumentov, ki preprečujejo ovire za dostop naročil konkurenčnim ponudnikom tudi izven nacionalnih okvirov in proizvodnje. Od teh instrumentov so bili standardi najbolj pomembni, vendar se je sklicevanje nanje pogosto postavljalo kot zahteva naročnika, s katero je omejeval svoje naročilo na tisti proizvod, ki je zgolj skladen s standardi. S tem so se standardi pogosto postavljali in izenačevali kot de facto zahteve naročnika. Takšno razumevanje je bilo v nasprotju z določilom o sklicevanju, kjer se lahko tudi druge rešitve primerjajo z rešitvijo, ki jo zagotavlja standard. Dodatno je to pomenilo, da so imele tehnične rešitve, kjer je standard obstajal in kjer so se te rešitve izenačevale z njim, prednost na škodo drugih rešitev in novih tehnologij. Nova direktiva in zakonski predlog sta spremenila prejšnjo ureditev s tem, da obvezujeta naročnika, da poda svoje zahteve v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev hkrati z uporabo evropskih standardov, ki so jih prevzeli nacionalni standardi in sklicevanje nanje kot možno izbiro.
● Spremembe na področju javnih naročil infrastrukture, predvsem glede njenega obsega v luči postopne liberalizacije vodnega, transportnega, energetskega in telekomunikacijskega sektorja, so prav tako zahtevale spremembe nekaterih določil klasičnega področja, ki ureja oddajo naročil za blago, storitve in gradnje. Direktiva 2004/18/ES je spremenjena; glede na liberalizacijo sektorja telekomunikacij in za naročnike pri oddaji naročil za blago, storitve in gradnje, ki opravljajo dejavnosti na področju telekomunikacij določa, da so ti naročniki zaradi učinkovite konkurence v telekomunikacijskem sektorju, izključeni iz področja uporabe te direktive.
● Določilo glede zaupnosti podatkov v novi direktivi za oddajo naročil za blago, storitve in gradnje in zakonskem predlogu velja kot obveznost za naročnika, kar je potrebno tudi zaradi uvedbe novega načina za postopek s pogajanji, ki dovoljuje dialog med naročnikom in kandidati. Naročnik mora spoštovati in jamčiti zaupnost podatkov, še zlasti v primerih kjer kandidati predložijo okvirno oziroma predhodno rešitev kot odgovor na njegov razpis ali objavo dokumenta za opredelitev potreb in zahtev. Kandidatu nikakor ne sme odkriti predlaganih rešitev ali kakršnihkoli zaupnih informacij drugih kandidatov.
Postopki javnega naročanja in pravila, ki veljajo za natečaje, zahtevajo še posebno stopnjo zaupnosti, kar pomeni, da morajo biti prijave za sodelovanje ter idejne zasnove, načrti in projekti v skladu s posebnimi dodatnimi zahtevami.
● Nova direktiva je tudi zmanjšala in poenotila število mejnih vrednosti za katere ekvivalent in vrednost navzgor veljata v celoti evropsko pravo, to je skupaj spoštovanje načel Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, določil direktiv in sodne prakse z odločitvami Evropskega sodišča. Doslej je namreč vrsta direktiv določala uporabo različnih mejnih vrednosti, kar je pogosto otežilo pravilno določanje uporabe mejnih vrednosti, pogosto zaradi njihovega večjega števila. Prav tako so v novi direktivi in predlogu zakona vse mejne vrednosti izražene v eurih in ne izmenično v eurih in posebnih pravicah črpanja. Okvir in ureditev mejnih vrednosti sta enostavnejša in uporabnikom prijaznejša. Odslej so in bodo vse mejne vrednosti izražene v evropski valuti euro, s tem, da zagotavljajo hkrati izpolnjevanje mednarodnih obveznosti in skladnost z mejnimi vrednostmi, ki jih določa Sporazum o vladnih naročilih (v nadaljnjem besedilu: GPA). Obenem zagotavljajo zaokroženo vrednost, ki sicer ni identična mejnim vrednostim izraženim v posebnih pravicah črpanja, ampak je zaokrožena najbližjim sto ali deset tisoč evrov pod mejno vrednostjo, ki ga določa GPA.
V novi direktivi in zakonskem predlogu pomeni takšna sprememba dve mejni vrednosti in to 499.000 evrov za naročila blaga in storitev, različno glede na vrsto naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v sestavi ter deloma naročniki s področja obrambe in 249.000 evrov za ostala naročila in deloma naročila za naročnike s področja obrambe; in 6.242.000 evrov za javna naročila gradenj, kar samo nekoliko povečuje mejne vrednosti iz prejšnjih direktiv.
Mejna vrednost je določena tudi pri okvirnih sporazumih, pri katerih se zahteva uporaba agregatne celotne vrednosti vseh naročil za izračun mejne vrednosti, ki se uporablja za okvirni sporazum.
● Enotni besednjak javnih naročil (CPV) pomeni referenčno nomenklaturo, ki skupaj s standardnimi obrazci za objave, predstavlja boljšo odprtost in preglednost javnih razpisov. Hkrati pomeni razvoj in izboljšanje glede na ostale nomenklature, s tem da je prilagojen samemu sektorju javnih naročil. Za uporabnike pomeni lažjo identifikacijo predmeta javnega naročila v objavi razpisa in tudi lažjo uporabo zaradi njegovega prevoda v uradne jezike vseh držav članic EU in je s tem pripomoček za iskanja tržnih priložnosti na področju javnih naročil.
3. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOST
PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE
Zbirna ugotovitev po nekaterih državah članicah (Združeno kraljestvo, Nizozemska, Nemčija, Švedska, Irska, Danska) je, da je nova ureditev javnega naročanja na področju infrastrukture bolj prožna od ureditve javnega naročanja za blago, storitve in gradnje. Vse te države so se odločile za sprejemanje ločene zakonodaje (posebnega zakona) na tem področju.
Hkrati pri njih javno naročanje praviloma tudi po novi zakonodaji, ki je v pripravi, temelji na okvirnih sporazumih. Novi posebni načini naročanja (dinamični nabavni sistem, okvirni sporazum, elektronska dražba) so sicer dopustni in so zajeti v novi zakonodaji, s tem da je prepuščeno naročnikom ali jih bodo uporabili. Če jih vendarle uporabijo, se morajo ravnati v skladu z določili evropskih direktiv, ki se prenašajo v nacionalno zakonodajo.
V določilu, ki velja za obveznosti glede plačevanja davkov, zaščite okolja, in podobno, večina teh držav pristopa k ureditvi nacionalne zakonodaje prav tako na prožen način. Tako lahko (ali tudi ne) naročnik določi organ, od katerega ponudniki pridobijo ustrezno informacijo glede obveznosti, ki veljajo za plačevanje davkov, zaščito okolja, zaščito zaposlovanja in pogojev dela v posamezni državi članici ipd. Kjer naročnik v razpisni dokumentaciji navede pridobitev takšnih informacije, mora hkrati postaviti zahtevo, da ponudniki to upoštevajo pri pripravi svojih ponudb.
Kot odprta vprašanja, ki se na področju oddaje naročil za blago, storitve in gradnje na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev v vseh omejenih državah najbolj izpostavljajo, so obseg, ki naj ga zakon pokriva oziroma naročniki, za katere veljajo pravila naročanja na področju infrastrukture, določilo glede povezanih podjetij in mehanizem za izvajanje določil o izključitvi.
Po drugi strani pa nove članice EU, na primer Češka republika, še nimajo bolj določne predstave o tem, kakšna naj bo nacionalna ureditev javnega naročanja na področju infrastrukture. Zato v enotni zakon o javnem naročanju prenašajo izključno določbe Direktive 2004/17/ES, ne da bi dodale kakršno koli nacionalno ureditev na področju urejanja infrastrukture.
- Danska
a. Danska je v celoti in neposredno prenesla vse evropske direktive v nacionalno zakonodajo s štirimi vladnimi uredbami leta 2002.
Vladni urad za konkurenco, ki je v okviru ministrstva za gospodarstvo, je v celoti odgovoren za politiko in pravni okvir javnega naročanja. Takšna organizacijska ureditev izhaja iz razumevanja in pomena načela konkurence, s tem da postavlja vladni urad za konkurenco kot prioritetno uveljavljanje učinkovite in proste konkurence na celotnem področju javnih naročil.
Javno naročanje z elektronskimi sredstvi deluje prek dveh sistemov elektronskega trga, to je Portala za javna naročila in Javnih naročil d.o.o. Funkcijo, varnost, in transakcijske stroške portala, ki je mesto, do katerega imajo dostop zasebni in javni naročniki in ponudniki, zagotavlja javni sektor, ki sam ni investiral v sistem, ampak financira zgolj njegovo uporabo. Portal je dalje usmerjen v razvoj zmogljivosti tudi v popogodbeno obdobje, zlasti glede procesiranja naročil in fakturiranja. Namen portala je zagotoviti učinkovito tržno stičišče oziroma skupno infrastrukturo z uporabo elektronskih sredstev, ki omogoča stik med naročniki in ponudniki.
Javna naročila d.o.o. so centralni nabavni organ, ki je organiziran kot javno podjetje in je v lasti države in občin. Po definiciji je oseba javnega prava, ki sklepa okvirne sporazume predvsem za vrste standardnih proizvodov.
b. Danska je Direktivo 2004/17/ES in Direktivo 2004/18//ES v svoj pravni red prenesla neposredno in v celoti z dvema pravnima aktoma, ki sta zagotovila, da je besedilo obeh direktiv dobilo zakonsko veljavo.
Besedilo posamezne direktive predstavlja aneks k vsakemu od dveh kratkih zakonskih besedil. Poleg tega je sprejetih tudi precej navodil, zlasti za male naročnike, glede na to, da jim nova zakonodaja lahko povzroča težave glede uporabe obeh direktiv; navodila so podana v obliki praktičnih primerov kako uporabljati nova pravila. Omenjeni način prevzema evropskih direktiv hkrati zagotavlja prehodno obdobje šestih mesecev, po katerem bodo sprejeti predpisi postali veljavni.
Poleg tega obstaja posebna zakonodaja, ki, kot zakon, ureja področje gradenj za vse vrednosti do evropskih mejnih vrednosti. Ta zakonodaja pokriva tudi naročila gradenj oseb zasebnega prava, v kolikor ta naročila sofinancirajo državni ali lokalni organi. Ministrstvo za finance je leta 2002 za vladne organe izdalo okrožnico z navodili za oddajo naročil za blago in storitve pod mejnimi vrednostmi. Ta navodila zagotavljajo večjo prožnost kot direktive, saj pod 70.000 evrov ne zahtevajo uporabe standardnega postopka. Vendar tudi za to področje ne obstaja pravna podlaga z zahtevo po obveznem objavljanju razpisov.
Nacionalna zakonodaja nudi prožni okvir postopkov, zlasti glede uporabe postopka s pogajanji ali celo pogajanj v okviru ostalih standardnih postopkov. Pod nacionalno mejno vrednostjo 270.000 eurov se lahko vedno uporabi postopek s pogajanji.
Nacionalna zakonodaja zagotavlja tudi uporabo prožnega načina oddaj javnih naročil, kar zlasti velja za uporabo postopka s pogajanji ali pogajanj v okviru drugih postopkov. Nacionalni sistem javnih naročil pozna tako imenovano »podmejno vrednost« 270.000 eurov, pod katero je postopek s pogajanji vedno mogoč.
Za naročila za blago in storitve, ki jih oddajo državni organi kot naročniki, se zahteva objava razpisa oziroma obvestilo o oddanem naročilu iznad vrednosti 70.000 eurov. Pod to vrednostjo danska zakonodaja ne zahteva nikakršnih postopkov.
Danska ne pozna horizontalne zakonodaje na področju javnih naročil; posebna zakonodaja velja za specifične vrste naročil (ta struktura z določili ostaja v veljavi tudi s sprejetjem nove zakonodaje):
a. Evropski direktivi
b. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (načela transparentnosti in podobno)
c. Danska zakonodaja za naročila gradenj pod EU mejnimi vrednostmi
d. Okrožnica (navodila) Ministrstva za finance namenjena državnim organom kot naročnikom pri oddaji naročil blaga in storitev pod EU mejnimi vrednostmi.
- Madžarska
Madžari so zgolj spremenili in dopolnili veljavni zakon iz leta 1995.
Pri sedanjem režimu velja za madžarska javna naročila male vrednosti mejna vrednost 8.000 evrov za blago in gradnje ter 12.000 eurov za gradnje. Pod temi mejnimi vrednostmi ni postopkovnih pravil; veljajo samo načela javnega naročanja v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.
Pod evropskimi mejnimi vrednostmi velja poenostavljeni postopek, ki ne zahteva objav v formalnih glasilih (razen za naročila, ki so večje vrednosti).
Indikativen je sedanji predlog, ki utegne prevladati, da zadostuje pošiljanje povabila za oddajo ponudb trem oziroma petim ponudnikom, kar naj bi veljalo kot režim za naročanje pod EU mejnimi vrednostmi.
- Združeno kraljestvo (Office of Government Commerce)
a. Britansko zakonodajo na področju javnih naročil tvori sekundarna zakonodaja, ki ima moč zakonskega instrumenta in prenaša evropske direktive za celotno področje Združenega kraljestva. Zakonska regulativa velja za oddajo naročil nad evropskimi mejnimi vrednostmi z zahtevo po objavi standardnih obrazcev v Uradnem listu Evropske unije.
Za oddajo naročil pod evropskimi mejnimi vrednostmi ne obstaja poseben zakon ali druga pravna ureditev razen zahtev glede izvajanja postopkov in objavljanja, ki jih lokalnim skupnostim na nalaga zakon o lokalni upravi in splošnih načel Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Ureditev in pristop k javnemu naročanju pod mejnimi vrednostmi zagotavlja vladna politika, ki predpisuje, da javno naročanje izrecno izhaja iz temeljnega vodila javnega naročanja to je vrednosti za denar (VFM), v vsakem primeru na podlagi konkurence. Potemtakem so razpisi nad in pod evropskimi mejnimi vrednostmi v funkciji uresničevanja pridobivanja vrednosti za denar prek konkurence pri čemer je celotni režim javnega naročanja podrejen VFM. Tako na primer dopuščajo postopki oddaje javnega naročanja uporabo dveh meril za izbiro najboljše ponudbe in to cene ali ekonomsko najugodnejše ponudbe. Vendar politika določa, da naročnik praviloma uporabi drugo merilo, ker se izenačuje s pridobivanjem vrednosti za denar.
b. Sprejeta sta bila dva zakona, ki vsak ločeno prevzemata evropski direktivi. Odlika obeh osnutkov je, da je besedilo verodostojni prevod EU direktiv, s tem, da je to besedilo razčlenjeno (tudi na način alinej) in s tem poenostavljeno, čeprav v ničemer ne spreminja besedila direktiv. S tem je dosežena poenostavitev in boljše razumevanje za uporabnike.
Britanci so v oba zakona dali možnost uporabe modernih metod javnega naročanja t.j. konkurenčni dialog, obratno dražbo, dinamični nabavni sistem; okvirne sporazume uporabljajo kot izredno pogosto metodo naročanja in so jo vključili tudi v sedanja zakona. Vse omenjene metode so uporabne nad in pod EU mejnimi vrednostmi.
Pod evropskimi mejnimi vrednostmi v obeh zakonskih besedilih ni zavezujočih določil, niti določanja postopkovnih pravil. Vsako ministrstvo je za naročanje odgovorno zase in je enako kot lokalne skupnosti zavezano, da pri oddaji javnih naročil dosega vrednost za denar (gospodarnost in učinkovito rabo javnih sredstev). Ministrstva so za doseganje vrednosti za denar pri oddaji naročil odgovorna Trezorju, ki je izdal tovrstna navodila, lokalne skupnosti pa prav tako, glede na sedaj in tudi v prihodnje veljavni zakon o lokalni upravi.
Mejne vrednosti, za katere velja načelo transparentnosti in načelo konkurenčnosti, so stvar diskrecijskega odločanja vsakega naročnika (ministrstva). Izkustvena praksa potrjuje, da se naročilo praviloma objavi v primerih kot njegova vrednost preseže ₤ 20,000.
4. FINANČNE POSLEDICE ZAKONA
Finančne posledice zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva bodo predvidoma ugodne, predvsem z vidika novih postopkov, tehnik javnega naročanja, ustrezne racionalizacije načina naročanja pod mejnimi vrednostmi in zaradi postopnega, vendar kontinuiranega, prakticiranja elektronskega javnega naročanja. Tako ta zakon kot Zakon o javnem naročanju predvidevata vzpostavitev portala javnih naročil. Za portal je v proračunu za leto 2007 zagotovljenih 190.000.000 SIT, za zagotavljanje operativnega delovanja infrastrukture in vzdrževanje portala za dobo petih let pa 160.000.000 SIT.
5. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA
Zakon nima drugih posledic.
II. BESEDILO ČLENOV
Prvi del
SKUPNE DOLOČBE ZAKONA
Prvo poglavje
Splošne določbe
1.1. Predmet urejanja zakona
1. člen
(Predmet zakona)
(1) Ta zakon določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri javnem naročanju blaga, gradenj in storitev na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31.03.2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L št. 134 z dne 30.04.2004, str. 1, s spremembo) in Direktiva Komisije 2005/51/ES z dne 7. septembra 2005 o spremembi Priloge XX k Direktivi 2004/17/ES in Priloge VIII k Direktivi 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih (UL L št. 257 z dne 01.10.2005, str. 127), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/17/ES).
(3) Če je naročnik po tem zakonu naročnik tudi po zakonu, ki ureja javno naročanje, izvaja javno naročanje na področjih iz prvega odstavka tega člena samo v skladu s tem zakonom.
1.2. Definicije pojmov
2. člen
(Pomen v zakonu uporabljenih pojmov)
V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. »Dinamični nabavni sistem« je način izvedbe postopka javnega naročanja v okviru odprtega postopka, ki v celoti poteka na elektronski način. Uporablja se pri običajnih nabavah, katerih značilnost je, da v obliki kot so dostopne na trgu, v celoti izpolnjujejo zahteve naročnika. Ta postopek je časovno omejen, ves čas trajanja omogoča udeležbo ponudniku, ki izpolnjuje pogoje in je predložil prijavo, skladno z razpisno dokumentacijo.
2. »Elektronska dražba« je ponavljajoči se postopek, kot del postopka javnega naročanja, ki poteka na elektronski način, v katerem ponudniki predstavijo nove cene, popuste in/ali izboljšanje ponudbe v okviru določenih elementov.
3. »Elektronska sredstva« pomenijo uporabo elektronske opreme za obdelavo podatkov (vključno z digitalno kompresijo) in shranjevanje podatkov, ki se pošiljajo ter prejemajo po žici, radiu, mikrovalovnih, optičnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih.
4. »Enotni besednjak javnih naročil (CPV)«, sprejet z Uredbo Komisije (ES) št. 2151/2003 z dne 16. decembra 2003 o spremembi Uredbe (ES) 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV), (UL L št. 329 z dne 17.12.2003, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2151/2002/ES), je enakovredna referenčna nomenklatura, ki se uporablja v javnem naročanju. Enotni besednjak javnih naročil je enakovreden z drugimi veljavnimi nomenklaturami. V primeru različnih razlag področja uporabe tega zakona se zaradi morebitnih razlik med nomenklaturama:
- Enotni besednjak javnih naročil in NACE (Splošna industrijska klasifikacija ekonomskih aktivnosti v Evropskih skupnostih) iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam dejavnosti na področju gradenj), uporablja nomenklatura NACE,
- Enotni besednjak javnih naročil in CPC (Osrednja klasifikacija proizvodov in storitev - začasna različica) iz Seznama storitev, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev) uporablja nomenklatura CPC.
5. »Gospodarski subjekt« je skupni izraz za dobavitelja blaga, izvajalca storitev in izvajalca gradenj, ki je lahko vsaka pravna ali fizična oseba ali subjekt javnega prava ali skupina teh oseb in/ali organov, ki na trgu ponujajo izvedbo gradenj in/ali gradnjo, blago ali storitve.
6. »Industrijski ali poslovni značaj« ima subjekt, ki deluje v pogojih proste konkurence na trgu z drugimi subjekti, tako, da izvaja gospodarske aktivnosti, to pomeni industrijske ali druge poslovne aktivnosti, katerih namen je dobava blaga ali storitev zasebnim ali javnim gospodarskim subjektom.
7. »Javno naročilo gradenj« je javno naročilo, katerega predmet je izvajanje ali projektiranje in izvajanje gradenj, ki so povezane z eno od dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ali gradnja ali izvedba ene od dejavnosti na področju gradenj in ki ustreza zahtevam, ki jih določi naročnik. »Gradnja« je rezultat dejavnosti iz te točke, ki predstavlja gospodarsko in tehnično funkcionalno celoto.
8. »Javno naročilo blaga« je javno naročilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga na kredit, z možnostjo odkupa ali brez te možnosti. Javno naročilo, katerega predmet je dobava blaga in vključuje storitev namestitve in inštalacije, ki je vezana na to blago oziroma, da se blago lahko uporablja v skladu z njegovim namenom, se obravnava kot »javno naročilo blaga«.
9. »Javno naročilo storitev« je javno naročilo, katerega predmet je izvajanje ali izvedba ene ali več storitev iz Seznama storitev. Javno naročilo, katerega predmet so blago in storitve iz Seznama storitev, se obravnava kot »javno naročilo storitev«, če vrednost zadevnih storitev presega vrednost blaga, ki je zajeto v naročilu. Javno naročilo, katerega predmet so storitve iz Seznama storitev in vključujejo dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki so samo dodatek glavnemu predmetu naročila, se obravnava kot javno naročilo storitev.
10. »Javno podjetje« je podjetje, v katerem ima lahko naročnik neposredno ali posredno prevladujoč vpliv zaradi njegovega lastništva, finančne udeležbe v njem ali pravil upravljanja. »Prevladujoč vpliv« naročnika obstaja, ko ima le ta neposredno ali posredno glede na drugo podjetje:
- večino vpisanega kapitala podjetja;
- nadzor nad večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je podjetje izdalo, ali
- lahko imenuje več kakor polovico članov in članic (v nadaljnjem besedilu: član) upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja.
11. »Kandidat« je tisti, za katerega je v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji ali v konkurenčnem dialogu naročnik na podlagi njegove prijave oziroma ponudbe ugotovil, da izpolnjuje pogoje za priznanje sposobnosti in pričakuje povabilo k sodelovanju.
12. »Okvirni sporazum« je sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več ponudniki, katerega namen je določiti pogoje za naročila, ki se bodo oddajala v določenem obdobju zlasti glede cene in, če je to mogoče, upoštevaje količino.
13. »Periodično informativno obvestilo« je obvestilo, ki ga naročnik pošlje v objavo, in s katerim gospodarskim subjektom v naprej posreduje splošne informacije o nameravanih naročilih.
14. »Pisen« ali »pisno« pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje. Pomeni tudi informacije, ki se pošiljajo in hranijo na elektronski način.
15. »Pogodba o oddaji javnega naročila« je odplačna pogodba med enim ali več ponudniki ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali opravljanje storitev v skladu s pomenom iz tega zakona.
16. »Ponudnik« je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba, ki ponuja izvedbo gradenj, storitev in/ali dobavo blaga in odda ponudbo.
17. »Popolna ponudba« je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.
18. »Formalno nepopolna ponudba« je tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev.
19. »Pravočasna ponudba« je ponudba, ki jo naročnik prejme do izteka roka, določenega za prejem ponudb.
20. »Nepravilna ponudba« je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz tega zakona.
21. »Neprimerna ponudba« je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji.
22. »Nesprejemljiva ponudba« je tista ponudba, v kateri je cena nesprejemljivo visoka.
23. »Portal javnih naročil« je spletni informacijski portal ministrstva, pristojnega za finance, kamor naročniki neposredno pošiljajo v objavo obvestila o javnih naročilih in razpisne dokumentacije v skladu s tem zakonom.
24. »Posebne ali izključne pravice« so pravice, ki jih podeli pristojni organ na podlagi zakona in katerih namen je omejitev pravic izvajanja dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona na enega ali več subjektov, in ki znatno omejijo možnosti drugih subjektov za opravljanje take dejavnosti. Pravice ne štejejo za posebne ali izključne, če so podeljene na podlagi objektivnih, sorazmernih in nediskriminatornih pogojev, ki omogočajo zainteresiranemu subjektu izpolnitev navedenih pogojev za pridobitev teh pravic.
25. »Odprti postopek« je postopek, v katerem lahko vsak gospodarski subjekt predloži ponudbo.
26. »Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti« je postopek, katerega namen je oddaja javnega naročila in ki poteka v dveh fazah. V prvi fazi lahko katerikoli gospodarski subjekt predloži prijavo k sodelovanju, v drugi fazi pa lahko oddajo ponudbo samo kandidati, katerim je bila priznana sposobnost za izvedbo tega naročila in ki jih povabi naročnik.
27. »Postopek s pogajanji« je postopek, ki vključuje pogajanja z namenom oddaje javnega naročila, v katerem naročnik povabi gospodarske subjekte in se z njimi pogaja o vseh pogojih za naročilo.
28. »Natečaj« je postopek, ki naročniku omogoča, da pridobi, predvsem na področjih urbanističnega ali prostorskega in krajinskega načrtovanja, arhitekture, inženiringa in informacijske tehnologije ali obdelave podatkov, načrt ali projekt, ki ga izbere žirija po razpisu natečaja z ali brez podelitve nagrad.
29. »Postopek zbiranja ponudb« je postopek javnega naročanja, v katerem predložijo svoje ponudbe ponudniki na podlagi povabila naročnika.
30. »Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi« je postopek javnega naročanja, v katerem predložijo svoje ponudbe ponudniki na podlagi obvestila o javnem naročilu, objavljenega na portalu javnih naročil.
31. »Povezano podjetje« je podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi naročnika, v skladu z zahtevami iz,zakona, ki ureja gospodarske družbe, ali pri subjektih, za katere se ne uporablja ta zakon, podjetje, v katerem imajo lahko naročniki neposredno ali posredno prevladujoč vpliv v smislu 10. točke 2. člena tega zakona ali ki ima lahko prevladujoč vpliv na naročnika ali je skupaj z naročnikom pod prevladujočim vplivom drugega podjetja oziroma naročnika zaradi njihovega lastništva, finančne udeležbe v njem ali pravil, ki urejajo njegovo poslovanje.
32. »Sklop« je del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno.
33. »Skupni nabavni organ« je naročnik, ki na podlagi pooblastila drugih naročnikov ali pristojnega državnega ali občinskega organa:
- naroča blago in/ali storitve ali
- izvede postopek oddaje javnega naročila ali izvede postopek za sklenitev okvirnega sporazuma za gradnje, dobave blaga ali storitev.
34. »Svetovalni odbor za javna naročila« je organ Evropske komisije (v nadaljevanju: Komisija), sestavljen iz predstavnikov držav članic Evropske unije, ki redno preučuje na predlog Komisije ali države članice uporabo ukrepov Sveta v zvezi z javnimi naročili.
3. člen
(Naročniki)
(1) Za namene tega zakona so:
1. naročniki:
- organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti,
- javni skladi, javne agencije, javni zavodi,
- javni gospodarski zavodi in drugi subjekti javnega prava.
2. »Subjekt javnega prava« je po tem zakonu vsak subjekt:
a) ki je ustanovljen za opravljanje dejavnosti, ki so v splošnem interesu in ki nimajo industrijskega ali poslovnega značaja,
b) ki je pravna oseba in
c) je v višini več kot 50 % financiran iz sredstev države, regionalnih ali lokalnih organov ali drugih subjektov javnega prava ali ti organi opravljajo nadzor nad poslovanjem take osebe ali ki imajo upravljavski ali nadzorni odbor, katerega več kakor polovico članov imenuje država, regionalni ali lokalni organi ali drugi subjekti javnega prava.
(2) Za naročnika se šteje tudi združenje, ki ga oblikuje eden ali več naročnikov iz prvega odstavka tega člena.
(3) Naročniki so navedeni v prilogi uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada). Ministrstvo, pristojno za finance, redno obvešča Komisijo o spremembah na seznamu naročnikov.
(4) V primeru dvoma, ali določena oseba izpolnjuje pogoje, ki opredeljujejo naročnika po tem zakonu, lahko oseba, ki izkaže pravni interes, pri ministrstvu, pristojnemu za finance, v pisni obliki poda predlog za ugotovitev statusa naročnika. Če se z odločitvijo ministrstva, pristojnega za finance, oseba ne strinja, o tem odloči vlada. Pravila in postopek za ugotavljanje statusa naročnika določi vlada z uredbo.
(5) Ta zakon se uporablja za naročnike:
1. ki so javni naročniki ali javna podjetja in opravljajo eno od dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona;
2. ki niso javni naročniki ali javna podjetja po tem zakonu in opravljajo eno dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona ali kombinacijo teh dejavnosti in so nosilci posebnih ali izključnih pravic, ki jim jih podeli pristojni organ Republike Slovenije.
4. člen
(Obravnavanje gospodarskih subjektov)
(1) Naročnik ne sme zavrniti kandidata oziroma ponudnika iz druge države članice Evropske unije z utemeljitvijo, da bi moral imeti kandidat oziroma ponudnik za opravljanje določene dejavnosti po slovenski zakonodaji status fizične ali pravne osebe, če sme kandidat isto dejavnost opravljati v državi članici, v kateri je ustanovljen.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek pa lahko naročnik v primeru javnih naročil storitev, gradenj ter blaga, ki vključujejo dodatne storitve in/ali namestitvena ter inštalacijska dela, ne glede na to, ali so ponudniki pravne ali fizične osebe, od le teh zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevnega naročila.
(3) Skupine gospodarskih subjektov lahko predložijo ponudbo ali se prijavijo za kandidate. Naročnik od teh skupin ne sme zahtevati, da se povežejo v kakršno koli pravno formalno obliko, vendar lahko za izvedbo naročila od izbrane skupine zahteva predložitev ustreznega akta o skupni izvedbi naročila (na primer pogodba o sodelovanju), če je to nujno za uspešno izvedbo javnega naročila.
(4) Naročnik mora v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahtevati, da v svoji ponudbi navedejo vsak del naročila, ki ga morebiti nameravajo dati v podizvajanje tretji osebi, ter vse predlagane podizvajalce.
(5) Ponudnik, kateremu je bilo oddano naročilo, v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila.
(6) Vlada z namenom zagotovitve finančne discipline s predpisom natančneje določi pravila v primerih, ko ponudniki nastopajo s podizvajalci, tako, da v pogodbi glavni izvajalec pooblasti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem. Glavni izvajalec mora računu oziroma situaciji obvezno priložiti potrjene račune oziroma situacije svojih podizvajalcev.
(7) Naročnik lahko od ponudnika zahteva, da v ponudbeni dokumentaciji predloži tudi izračune (kalkulacije) stroškov in prihodkov v zvezi z javnim naročilom, zlasti v primeru javnih naročil, ki se izvajajo v sodelovanju s podizvajalci.
1.3. Dejavnosti
5. člen
(Plin, toplota in električna energija)
(1) Ta zakon se v primeru plina in toplote uporablja za naslednje dejavnosti:
1. zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo plina ali toplote, ali
2. dobavo plina ali toplote takšnim omrežjem.
(2) Če naročnik, ki ni javni naročnik, s plinom ali toploto oskrbuje omrežja, namenjena javni oskrbi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu prejšnjega odstavka, ko:
a) je proizvodnja plina in toplote naročnika neizogibna posledica opravljanja dejavnosti, ki niso navedene v prvem ali tretjem odstavku tega člena ali v 6. do 9. členu tega zakona, in
b) je oskrba javnega omrežja namenjena le gospodarski izrabi takšne proizvodnje in ne znaša več kakor 20 % prometa naročnika glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.
(3) Ta zakon se v primeru električne energije uporablja za naslednje dejavnosti:
a) zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo električne energije, ali
b) dobavo električne energije takšnim omrežjem.
(4) Če naročnik, ki ni javni naročnik, z električno energijo oskrbuje omrežja, namenjena javni oskrbi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu tretjega odstavka tega člena, ko:
a) naročnik proizvaja električno energijo zato, ker je njena poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, ki niso navedene v prvem ali tretjem odstavku tega člena ali v 6. do 9. členu tega zakona, in
b) je oskrba javnega omrežja odvisna samo od lastne porabe naročnika in ne presega 30% njegove celotne količine proizvedene električne energije glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.
6. člen
(Voda)
(1) Ta zakon se uporablja za naslednje dejavnosti:
a) zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo pitne vode, ali
b) dobavo pitne vode takšnim omrežjem.
(2) Ta zakon se uporablja tudi za naročila, ki jih odda ali natečaje, ki jih organizira naročnik, ki opravlja katero od dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, in ki:
a) so povezani s projekti vodnega inženirstva, namakanja ali melioracije, pod pogojem, da količina vode, namenjena za dobavo pitne vode, predstavlja več kakor 20 % celotne količine vode, ki se zagotavlja s temi projekti ali z namakalnimi ali melioracijskimi napravami, ali
b) so povezani z odstranjevanjem ali čiščenjem odplak.
(3) Če naročnik, ki ni javni naročnik, s pitno vodo oskrbuje omrežje, namenjena javni preskrbi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu prvega odstavka tega člena, ko:
a) naročnik proizvaja pitno vodo zato, ker je njena poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, razen tistih iz 5. do 9. člena tega zakona, in
b) je oskrba javnega omrežja odvisna samo od lastne porabe naročnika in ne presega 30 % njegove celotne količine proizvedene pitne vode glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.
7. člen
(Prevozne storitve)
(1) Ta zakon se uporablja za dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem ali upravljanjem omrežij, ki zagotavljajo javne storitve na področju prevoza z železnico, avtomatiziranimi sistemi, tramvajem, trolejbusom, avtobusom ali žičnico.
(2) Omrežje pri prevoznih storitvah obstaja, kadar se storitev opravlja v skladu s pogoji delovanja, ki jih predpiše pristojni organ v Republiki Sloveniji, na primer stanje poti, ki se bo oskrbovala, zmogljivost, ki se bo dala na voljo, ali pogostnost storitve.
(3) Po tem zakonu ni potrebno ravnati naročniku, ki zagotavlja storitve javnega avtobusnega prevoza, kadar te storitve lahko opravljajo prosto na trgu tudi druge osebe na splošnem ali posebnem geografskem območju pod enakimi pogoji kot naročniki v smislu 105. člena ZJN-1.
8. člen
(Poštne storitve)
(1) Ta zakon se uporablja za dejavnosti v zvezi z opravljanjem poštnih storitev ali, pod pogoji iz c) točke drugega odstavka tega člena, drugih storitev, različnih od poštnih.
(2) Za namene tega zakona pomeni:
a) »poštna pošiljka«: enoto, ki je naslovljena v končni obliki, v kateri jo bo izvajalec prenesel. Poleg pisemskih pošiljk take pošiljke zajemajo tudi knjige, kataloge, časopise, občasne publikacije in poštne pakete, ki vsebujejo blago komercialne vrednosti ali brez take vrednosti, ne glede na težo;
b) »poštne storitve«: storitve sprejema poštnih pošiljk, usmerjanja in dostave. Te storitve zajemajo:
- »rezervirane poštne storitve«: poštne storitve, ki so ali so lahko pridržane na podlagi zakona, ki ureja poštne storitve;
- »univerzalno poštno storitev«;
- »ostale poštne storitve«: poštne storitve, ki ne morejo biti pridržane na podlagi zakona, ki ureja poštne storitve, in
c) »druge storitve različne od poštnih storitev«: storitve na naslednjih področjih:
- storitve obdelave pošte (storitve pred in po pošiljanju/raznašanju, kot so »storitve vložišča«),
- storitve z dodano vrednostjo, povezane z elektronskimi sredstvi in ki se tudi v celoti opravljajo z elektronskimi sredstvi (tudi varen prenos šifriranih dokumentov z elektronskimi sredstvi, naslovni register in prenos registrirane elektronske pošte),
- storitve v zvezi s poštnimi pošiljkami, ki niso vključene v točki a) tega odstavka,
- finančne storitve, kakor so opredeljene v kategoriji 6 iz Seznama storitev A, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev A), in v c) točki prvega odstavka 21. člena tega zakona,
- filatelistične storitve in
- logistične storitve (storitve, ki so kombinacija fizične dostave in/ali skladiščenja z drugimi ne-poštnimi funkcijami),
če take storitve opravlja naročnik, ki opravlja tudi poštne storitve v smislu prve ali druge alineje b) točke tega odstavka, in če v zvezi s storitvami iz teh dveh alinej niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 31. člena tega zakona.
9. člen
(Iskanje ali črpanje nafte, plina, izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv,
pristanišča in letališča)
Ta zakon se uporablja za dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem geografskega prostora za namen:
a) iskanja ali črpanja nafte in plina in iskanja ali izkopavanja premoga ali drugih trdnih goriv ali
b) zagotavljanja letališke infrastrukture, infrastrukture v obmorskih pristaniščih ali pristaniščih v notranjosti ali infrastrukture v drugih terminalih za prevoznike po zraku, morju ali celinskih plovnih poteh.
10. člen
(Naročila, ki zajemajo več dejavnosti)
(1) Za naročilo, ki naj bi zajemalo več dejavnosti, veljajo pravila za tisto dejavnost, kateri je naročilo pretežno namenjeno. Odločitev o oddaji enega naročila ali več ločenih naročil se ne sme sprejeti z namenom izključitve takega naročila iz področja uporabe tega zakona ali, kjer je to primerno, zakona, ki ureja javno naročanje.
(2) Če za eno od dejavnosti, za katero je naročilo namenjeno, velja ta zakon in za drugo zakon, ki ureja javno naročanje in če je objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je pretežno namenjeno, se naročilo odda v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje.
(3) Če za eno od dejavnosti, za katero je naročilo namenjeno, velja ta zakon in za drugo ne velja niti ta zakon niti zakon, ki ureja javno naročanje in če je objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je pretežno namenjeno, se naročilo odda v skladu s tem zakonom.
1.4. Temeljna načela
11. člen
(Načela, na katerih temelji javno naročanje)
Ureditev, razvoj sistema javnega naročanja in njegovo izvajanje mora temeljiti na načelu prostega pretoka blaga, načelu svobode ustanavljanja, načelu prostega pretoka storitev, ki izhajajo iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/04, v nadaljnjem besedilu: PES) in na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.
12. člen
(Načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti)
(1) Naročnik mora izvesti javno naročanje tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito uporabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, zapisane v internih aktih naročnika ali drugih programih.
(2) Naročnik mora oddati javno naročilo po sklopih, če ga je mogoče razdeliti na sklope in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila in s tem hkrati zagotovi nediskriminatorno obravnavo in s tem večjo dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom.
13. člen
(Načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki)
(1) Naročnik v postopku javnega naročanja ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo postopka, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence.
(2) Naročnik ne sme zahtevati od ponudnika, da pri izvedbi naročila zaposli določene podizvajalce, ali da izvede kakšen drug posel, kot na primer izvoz določenega blaga ali storitev, če s posebnim zakonom ali mednarodnim sporazumom ni določeno drugače.
14. člen
(Načelo transparentnosti javnega naročanja)
(1) Ponudnik mora biti izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.
(2) Postopki naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil, glede na vrednosti iz 17. člena tega zakona tako v Uradnem listu Evropske unije kot tudi na portalu javnih naročil.
15. člen
(Načelo enakopravne obravnave ponudnikov)
(1) Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje medsebojno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila.
(2) Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo klasifikacijo.
(3) V primeru javnega naročanja, ki vključuje projektiranje, izbrani projektant ne sme sodelovati na razpisu za izvedbo naročila, ki ga je projektiral, razen če pridobi pisno soglasje ministra, pristojnega za finance, ki ga minister izda v primeru, ko projektant, ki je hkrati ponudnik za izvedbo naročila, razpolaga s svojo specifično tehnološko oziroma konstrukcijsko rešitvijo za izvedbo projekta, ki zaradi nižje cene ali višje kvalitete izvedbe projekta predstavlja njegovo konkurenčno prednost, s katero drugi ponudniki ne razpolagajo.
16. člen
(Načelo sorazmernosti)
Javno naročanje se mora izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.
1.5. Področje uporabe
17. člen
(Mejne vrednosti za objave)
(1) Naročnik mora poslati v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti in portalu javnih naročil naročila, katerih vrednost je brez davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) enaka ali večja od naslednjih vrednosti:
a) 422.000 eurov za naročila blaga in storitev;
b) 5.278.000 eurov za naročila gradenj.
(2) Naročnik mora objaviti na portalu javnih naročil naročila, katerih vrednost je brez DDV enaka ali večja od naslednjih vrednosti:
a) v primeru naročanja blaga in storitev: 120.000 eurov;
b) v primeru naročanja gradenj: 240.000 eurov.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, pa glede na drugi odstavek naročnik objavi javna naročila, katerih predmet je nakup ali najem oziroma vse druge oblike pridobitve zemljišča, obstoječih objektov ali drugih nepremičnin ali pravic, ki so z njimi povezane, na portalu javnih naročil.
(4) V primerih, ko Komisija objavi spremembe mejnih vrednosti iz tega zakona, vlada v Uradnem listu Republike Slovenije objavi nove evropske mejne vrednosti iz tega zakona.
18. člen
(Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil, okvirnih sporazumov in dinamičnih nabavnih sistemov)
(1) Naročnik mora izračunati ocenjeno vrednost javnega naročila upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja. Ocenjena vrednost javnega naročila mora vključevati tudi vrednost morebitnih nagrad in drugih izplačil kandidatom in ponudnikom.
(2) Naročnik pri izračunavanju ocenjene vrednosti ne sme deliti predmeta javnega naročila ali uporabljati takih metod za izračun, da bi se s tem izognil upoštevanju določb tega zakona.
(3) Za okvirne sporazume in dinamične nabavne sisteme je vrednost, ki jo je treba upoštevati, maksimalna ocenjena vrednost (brez DDV) vseh naročil, predvidenih za celotno obdobje okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema.
(4) V zvezi z javnimi naročili gradenj mora izračun ocenjene vrednosti javnega naročila gradenj vključevati tako stroške gradnje kot tudi skupno ocenjeno vrednost blaga, potrebnega za izvedbo gradenj, ki ga je naročnik dal na voljo izvajalcu gradenj.
(5) Vrednost blaga ali storitev, ki niso potrebne za izvedbo določenega naročila gradnje, naročnik ne sme prišteti vrednosti naročila gradnje, da bi se tako izognili uporabi tega zakona za naročilo blaga ali storitev.
(6) Če lahko iz javnega naročila gradnje ali storitev izhaja možnost, da se naročilo lahko odda tudi po sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov. V primeru, da je skupna vrednost sklopov enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije, se za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik pa lahko odstopi od upoštevanja pravila za objave v Uradnem listu Evropske unije v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša kakor 80.000 eurov za storitve ali 1 milijon eurov za gradnje, če skupna vrednost teh sklopov ne presega 20 % skupne vrednosti vseh sklopov javnega naročila.
(7) Če je na podlagi informacij o nabavah podobnega blaga mogoče zaključiti, da gre za naročila, ki se lahko oddajajo istočasno v ločenih sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov, upoštevaje mejno vrednost, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije. Če je skupna vrednost sklopov enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije, se za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik pa lahko odstopi od upoštevanja pravila za objave v Uradnem listu Evropske unije v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša kakor 80.000 eurov, če skupna vrednost teh sklopov ne presega 20 % skupne vrednosti vseh sklopov.
(8) V primeru javnih naročil blaga ali storitev, ki so dostopne na trgu ali ki bodo predmet ponovne oddaje v določenem obdobju, mora izračun ocenjene vrednosti temeljiti na:
a) dejanski celotni vrednosti istovrstnih zaporednih naročil, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v finančnem letu, upoštevaje spremembe količine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu, ali
b) celotni ocenjeni vrednosti zaporednih naročil, oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi ali med finančnim letom, če le-to ni daljše od 12 mesecev.
(9) Podlaga za izračun ocenjene vrednosti naročila, ki vključuje blago in storitve, je skupna vrednost blaga in storitev, ne glede na posamezno vrednost enega in drugega. Izračun mora vsebovati vrednost namestitvenih in inštalacijskih del.
(10) Glede javnih naročil blaga v zvezi z zakupom, najemom ali nakupom na kredit so vrednosti, ki jih je treba uporabiti pri izračunu ocenjene vrednosti naročila, naslednje:
a) pri javnih naročilih za določeno obdobje, če je to obdobje krajše ali enako 12 mesecem, celotna ocenjena vrednost za ves čas trajanja naročila ali če je obdobje trajanja javnega naročila daljše od 12 mesecev, celotna vrednost, ki vključuje ocenjeno preostalo vrednost;
b) v primeru naročil za nedoločeno obdobje ali naročil, za katera obdobja ni mogoče določiti, njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.
(11) Pri javnih naročilih storitev mora izračun ocenjene vrednosti temeljiti:
a) za zavarovalniške storitve: višina premije in druge oblike plačil;
b) za bančne in druge finančne storitve: pristojbine, provizije, obresti in druge oblike plačil;
c) za naročila idejnih načrtov: honorarji, plačljive provizije in druge oblike plačil.
(12) Podlaga za izračunavanje vrednosti naročila pri naročilih storitev, pri katerih niso navedeni skupni stroški:
a) v primeru naročil za določeno obdobje ali naročil, za katera obdobja ni mogoče določiti: njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.
b) v primeru naročil za določeno obdobje ali naročil z obdobjem, daljšim kakor 48 mesecev: njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.
(13) V primeru, da predmet javnega naročila lahko vzdržuje, nadgrajuje ali servisira samo za to pooblaščena oseba, morajo biti ti elementi, ocenjeni za dobo petih let, vključeni v izračun ocenjene vrednosti javnega naročila.
1.6. Izjeme pri javnem naročanju, za katere se zakon ne uporablja
19. člen
(Splošne izjeme, ki niso predmet javnega naročanja)
(1) Ta zakon se ne uporablja za:
1. naročila, ki jih naročnik odda zaradi nadaljnje prodaje ali oddaje v najem tretjim osebam, če naročnik nima posebne ali izključne pravice za nadaljnjo prodajo ali najem predmetov teh naročil, hkrati pa jih drugi subjekti lahko prosto prodajo ali najamejo pod enakimi pogoji kakor naročnik;
2. naročila, ki jih naročnik odda za druge namene kot je opravljanje dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona, ali za opravljanje takšnih dejavnosti v tretji državi, v pogojih, ki ne vključujejo fizične uporabe omrežja ali geografskega območja znotraj Evropske unije;
3. javna naročila, s katerimi se razkrivajo podatki z določeno stopnjo tajnosti, če morajo njihovo izvedbo spremljati posebni varnostni ukrepi v skladu z zakoni, ali kadar to zahteva zaščita temeljnih varnostnih interesov Republike Slovenije in so določeni s predpisom vlade; naročnik mora o izvedenih javnih naročilih poročati vladi do konca februarja tekočega leta za preteklo leto.
4. javna naročila, za katera veljajo drugačna postopkovna pravila naročanja in so dodeljena:
a) na podlagi mednarodnega sporazuma, sklenjenega v skladu s PES, med Republiko Slovenijo in eno ali več tretjimi državami, ter vključuje bodisi blago, storitve, gradnje ali natečaje, namenjene skupnemu izvajanju naročila gradnje ali uporabi gradnje s strani držav podpisnic, bodisi storitve, namenjene skupnemu izvajanju naročila storitve ali uporabi rezultatov projekta s strani držav podpisnic; o vseh sporazumih ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, obvesti Komisijo;
b) na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma, ki se nanaša na stacioniranje vojaških enot in zadeva podjetja v Republiki Sloveniji ali tretji državi;
c) na podlagi posebnega postopka mednarodne organizacije.
5. koncesije za gradnje in storitve, ki jih oddajo naročniki, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona, če se te koncesije podelijo za izvajanje takih dejavnosti. 6. pogodbe, sklenjene med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih imajo ti naročniki nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami naročnika. Pri tem mora biti izpolnjen pogoj, da gospodarski subjekti sklepajo pogodbe, upoštevaje določbe tega zakona, tudi v primeru, če sami niso naročniki in da je ponudbena cena enaka ali nižja od cene na trgu.
(2) V primerih iz 1. točke prvega odstavka tega člena mora naročnik Komisijo, na njeno zahtevo, uradno obvestiti o vseh kategorijah proizvodov ali dejavnosti, za katere meni, da so izjeme.
(3) V primerih iz 2. točke prvega odstavka tega člena mora naročnik Komisijo, na njeno zahtevo, uradno obvestiti o vseh dejavnostih, za katere meni, da so izjeme.
(4) Pri naročanju gradenj, katerih vrednost ne presega vrednosti iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, lahko naročnik, kadar gre za izvajanje dodatnih oziroma več del, dovoli izvajalcu, ki že izvaja dela na gradbišču, po potrditvi obsega del s strani osebe, ki opravlja nadzor nad gradbenimi deli, začetek opravljanja teh del istočasno z začetkom postopka pogajanj, v kolikor bi lahko zaradi zamika izvedbe del zaradi izvedbe postopka prišlo do dodatnih stroškov pri naročniku, pri tem pa vrednost teh del ne sme presegati 10% osnovne pogodbene vrednosti.
20. člen
(Naročila, oddana povezanemu podjetju, mešanemu podjetju ali naročniku, ki je del mešanega podjetja)
(1) Ta zakon se ne uporablja za naročila storitev, blaga ali gradenj, ki jih:
a) naročnik odda povezanemu podjetju ali
b) mešano podjetje, ki ga je ustanovilo več naročnikov za opravljanje dejavnosti v smislu 5. do 9. člena tega zakona, odda podjetju, ki je povezano z enim od teh naročnikov, pod pogojem, da vsaj 80 % povprečnega prometa v zvezi s storitvami, blagom ali gradnjami, ki ga je to podjetje realiziralo v prejšnjih treh letih, izhaja iz zagotavljanja teh storitev, blaga ali gradenj podjetjem oziroma naročnikom, s katerimi je povezano.
(2) V kolikor je bilo podjetje ustanovljeno ali je začelo poslovati pred manj kot tremi leti, zadostuje, da podjetje prikaže, da je tak promet iz prejšnjega odstavka tega člena verjeten, zlasti glede na poslovni načrt.
(3) Kadar iste ali podobne storitve, blago ali gradnje zagotavlja več kakor eno podjetje, ki je povezano z naročnikom, se deleži iz prvega odstavka tega člena izračunajo ob upoštevanju skupnega prometa, ki ga ta povezana podjetja ustvarijo z zagotavljanjem storitev, blaga ali gradenj.
(4) Ta zakon se ne uporablja za naročila, ki jih odda:
a) mešano podjetje, ki ga je ustanovilo več naročnikov izključno za opravljanje dejavnosti v smislu 5. do 9. člena tega zakona enemu od teh naročnikov, ali
b) naročnik takemu mešanemu podjetju, katerega del je, pod pogojem, da je bilo mešano podjetje ustanovljeno za opravljanje zadevne dejavnosti v obdobju najmanj treh let in da akt o ustanovitvi mešanega podjetja določa, da bo naročnik, ki je njegov del, ostal njegov del najmanj za enako obdobje.
(5) Služba vlade, pristojna za evropske zadeve, posreduje Komisiji, na zahtevo le-te, naslednje podatke:
a) imena teh podjetij ali mešanih podjetij,
b) vrsto in vrednost naročil,
c) podatke, ki po mnenju Komisije lahko služijo kot dokaz, da je razmerje med podjetjem ali mešanim podjetjem, kateremu so naročila oddana, in naročnikom v skladu z zahtevami iz tega člena.
21. člen
(Posebne izjeme, ki niso predmet javnega naročanja – naročila storitev)
(1) Ta zakon se ne uporablja za javna naročila storitev v zvezi s:
a) storitvami na področju arbitraže in poravnave;
b) finančnimi storitvami glede izdaje, prodaje, nakupa ali prenosa vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, zlasti glede transakcij naročnikov za pridobitev denarja ali kapitala;
c) pogodbami o zaposlitvi;
d) raziskovalnimi in razvojnimi storitvami, razen tistih, od katerih ima koristi izključno naročnik za uporabo pri upravljanju lastnih zadev in pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti plača naročnik.
(2) Ta zakon se ne uporablja za naročila storitev, oddana s strani enega naročnika drugemu naročniku ali združenju naročnikov na podlagi izključne pravice, podeljene na podlagi zakona,
22. člen
(Naročila, ki jih določeni naročniki oddajo za nabavo vode in za nabavo električne energije ali goriv za proizvodnjo energije)
Ta zakon se ne uporablja:
a) za naročila za nabavo vode, če jih oddajo naročniki, ki opravljajo eno ali obe dejavnosti iz prvega odstavka 6. člena tega zakona;
b) za naročila za nabavo električne energije ali nabavo goriv za proizvodnjo energije, če jih oddajo naročniki, ki opravljajo dejavnost iz prvega in tretjega odstavka 5. člena ali a) točke 9. člena tega zakona.
1.7. Posebni primeri naročanja
23. člen
(Pridržana naročila)
(1) Naročnik, ki namerava oddati javno naročilo po tem členu, mora to dolžan navesti v objavi javnega naročila in v razpisni dokumentaciji.
(2) Naročnik mora v primeru oddaje pridržanega javnega naročila ob izpolnjevanju vseh razpisanih pogojev izbrati ponudnika, ki izkaže status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra v skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu ZZRZI) in katerega ponudbena cena oziroma ekonomsko najugodnejša ponudba ni višja kot 5 % ponudbene cene najugodnejšega ponudnika, ki ni invalidsko podjetje ali zaposlitveni center, pri čemer morajo podizvajalci izpolnjevati enake pogoje iz tega člena.
(3) Če naročnik na način iz prejšnjega odstavka nadomestno izpolnjuje kvoto, mora pri tem upoštevati tudi 64. člen ZZRZI.
24. člen
(Naročila, ki jih odda in okvirni sporazumi, ki jih sklene skupni nabavni organ)
(1) Naročnik lahko naroči izvedbo gradenj in storitev ter nabavo blaga od ali preko skupnega nabavnega organa. Skupni nabavni organ za izvedbo postopka javnega naročanja ne sme zaračunati provizije.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se šteje, da je naročnik ravnal v skladu s tem zakonom, v kolikor je v skladu s tem zakonom ravnal skupni nabavni organ.
1.8. Javna naročila storitev
25. člen
(Javna naročila storitev iz Seznama storitev)
(1) Javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev A, se oddajo v skladu s tem zakonom.
(2) Javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev B) se oddajo v skladu z določbami tega zakona, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije. Naročnik mora pri naročanju storitev iz Seznama storitev B spoštovati pravila tega zakona za objavo obvestil o oddaji naročila. V primeru odstopanja med nomenklaturama CPV in CPC, se uporablja nomenklatura CPC.
(3) Javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev A in iz Seznama storitev B se oddajo v skladu s tem zakonom, če je vrednost storitev iz Seznama storitev A večja od vrednosti storitev iz Seznama storitev B. V drugih primerih se naročila oddajo v skladu z določbami zakona, ki določajo tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji naročila.
1.9. Sporazumi, sklenjeni v okviru Svetovne trgovinske organizacije
26. člen
(Pogoji v zvezi s sporazumi, sklenjenimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije)
Pri oddaji javnega naročila morajo biti vsem gospodarskim subjektom iz držav članic Evropske unije zagotovljeni enaki pogoji, kakršni morajo biti zagotovljeni gospodarskim subjektom iz tretjih držav na podlagi Sporazuma o vladnih nabavah, sklenjenega v okviru Svetovne trgovinske organizacije (GPA).
1.10. Javnost in zaupnost
27. člen
(Varstvo podatkov)
(1) Naročnik mora zagotoviti, da so vsi podatki med postopkom oddaje javnega naročila, ki jih kot poslovno skrivnost določi ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, poslovna skrivnost. Tajni podatki pa so tisti, ki jih kot tajne določa zakon, ki ureja tajne podatke ali drug zakon. Zaupne informacije se zlasti nanašajo na tehnične, komercialne in zaupne podatke iz ponudb.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je javni podatek cena iz ponudbe in v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.
(3) Naročnik mora zagotoviti posredovanje, izmenjavo in shranjevanje informacij na tak način, da so varovani celovitost podatkov ter zaupno ravnanje s ponudbami in prijavami za sodelovanje. Pri posredovanju tehničnih specifikacij ponudnikom in kandidatom za izbiro dobaviteljev blaga in izvajalcev gradenj in storitev in v zvezi z oddajo naročil lahko naročnik zahteva varovanje tajnih podatkov, ki jim jih daje na razpolago.
(4) Naročnik mora imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb.
(5) Vsi, ki so prejeli podatke, ki so določeni z zakonom kot tajni, morajo upoštevati tajno naravo prejetih podatkov glede na stopnjo tajnosti.
(6) Celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu je javna, v kolikor ne vsebuje zaupnih informacij iz tega člena. Med postopkom so poleg podatkov, ki so objavljeni, po odpiranju ponudb javni tudi podatki, navedeni v zapisniku o odpiranju ponudb, razen podatkov, ki se nanašajo na imena članov komisije. Naročnik ponudniku lahko dovoli vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo šele po sprejemu odločitve in izdaji obvestila o oddaji naročila. Določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, glede vpogleda v dokumentacijo o javnem naročilu v času od odpiranja ponudb do sprejema odločitve o oddaji naročila, ne veljajo.
1.11. Jezik
28. člen
(Jezik v postopku javnega naročanja)
(1) Postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku. Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji določi, da smejo ponudniki svoje ponudbe predložiti delno ali v celoti v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo, kot so na primer prospekti, propagandni ter tehnični material in drugo. V izjemnih primerih lahko naročnik, kadar obstaja pomanjkanje slovenske terminologije na specifičnem tehničnem področju, pripravi razpisno dokumentacijo ali del razpisne dokumentacije v tujem jeziku. Če naročnik dovoli, da ponudnik predloži del ponudbene dokumentacije v enem od uradnih jezikov Evropske unije ali drugem tujem jeziku, mora naročnik navesti v katerem jeziku in za kateri del ponudbe gre.
(2) Če naročnik ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb meni, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, uradno prevesti v slovenski jezik, lahko to zahteva in ponudniku določi ustrezni rok. Stroške prevoda nosi ponudnik.
(3) Za presojo spornih vprašanj se vedno uporablja ponudba oziroma njen uradni prevod v slovenskem jeziku, v primeru, da je bila razpisna dokumentacija ali del razpisne dokumentacije podan v tujem jeziku, pa tuji jezik.
(4) Določbe tega člena, ki veljajo za slovenski jezik, veljajo na dvojezičnih območjih, v okviru izvajanja posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske skupnosti, smiselno tudi za italijanski oziroma madžarski jezik.
Drugo poglavje
Odnosi s tretjimi državami
29. člen
(Ponudbe proizvodov s poreklom iz tretjih držav)
(1) Določbe tega člena se uporabljajo za obravnavo ponudb proizvodov s poreklom iz tretjih držav, s katerimi Evropska skupnost nima sklenjenega dvostranskega ali večstranskega sporazuma, ki bi zagotavljal primerljiv in uspešen dostop podjetij iz Evropske skupnosti na trge tretjih držav. To ne vpliva na obveznosti Evropske skupnosti ali njenih držav članic do tretjih držav.
(2) Naročnik lahko zavrne ponudbe, oddane v postopku oddaje naročila blaga, če delež proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav, skladno z določbami zakonov, ki urejajo:
- spremembe, dopolnitve in razveljavitve določenih zakonov na področju kmetijstva in gozdarstva,
- carine,
- preoblikovanje dejavnosti prosto-carinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih,
- takse na izvoženo blago,
- izvajanje carinskih predpisov Evropskih skupnosti,
- carinsko tarifo,
presega 50 % skupne vrednosti proizvodov, ki tvorijo ponudbo. Programska oprema, ki se uporablja v
opremi komunikacijskih omrežij, se pojmuje kot proizvod.
(3) Če sta dve ponudbi ali več enakovredni glede na merila za izbiro najugodnejše ponudbe, imajo prednost tiste ponudbe, ki jih ni mogoče zavrniti na podlagi prejšnjega odstavka. Glede merila cene velja, da je ponudbe treba obravnavati enakovredno, če razlika med cenami iz ponudb ne presega 3 %. Ne glede na prej navedeno, pa naročnik ne sme dati prednosti ponudbi, če bi z njenim izborom moral nabaviti opremo, ki bi se po tehničnih lastnostih razlikovala od obstoječe, kar bi povzročilo neskladnost ali tehnične težave pri delovanju in vzdrževanju ali bi povzročilo nesorazmerne stroške.
(4) Določbe tega člena veljajo samo v primeru, ko tretja država v svoji ponudbi ponuja proizvode, ki izvirajo iz te države.
30. člen
(Odnosi s tretjimi državami v zvezi z naročili gradenj, blaga in storitev)
(1) Vlada mora obvestiti Komisijo o vseh težavah, s katerimi se srečujejo slovenska podjetja pri pridobivanju naročil storitev v tretjih državah.
(2) Vlada mora obvestiti Komisijo o vseh težavah, s katerimi se srečujejo in o njih poročajo slovenska podjetja pri pridobivanju naročil v tretjih državah in ki nastanejo zaradi nespoštovanja določb mednarodnega delovnega prava.
Tretje poglavje
Ugotavljanje ali je določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci
31. člen
(Postopki za ugotavljanje ali je določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci)
(1) Oseba ali osebe, ki izvajajo katero od dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona in menijo, da je ta dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgu, podajo organu, pristojnemu za varstvo konkurence, predlog za izvedbo postopka za ugotavljanje ali je določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci. Predlog mora vsebovati:
- navedbo dejavnosti, za katero oseba meni, da je neposredno izpostavljena konkurenci,
- dejstva in dokaze, ki utemeljujejo navedeno trditev,
- navedbo določb zakonov, podzakonskih aktov in drugih predpisov ali sporazumov glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena.
Organ, pristojen za varstvo konkurence, je poda mnenje k predlogu v roku 30 dni od prejema le-tega.
(2) Če organ, pristojen za varstvo konkurence, meni, da se v skladu s prvim in tretjim odstavkom tega člena za določeno dejavnost ta zakon ne uporablja, o tem uradno obvesti Komisijo in ji sporoči vsa pomembna dejstva, zlasti vse določbe zakonov, podzakonskih aktov in drugih predpisov ali sporazumov glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena in po potrebi priloži svoje mnenje.
(3) Ta zakon se preneha uporabljati za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje določene dejavnosti, če Komisija:
– sprejme odločbo o uporabi prvega odstavka tega člena in v obdobju, ki ga določi, ali
– ne sprejme odločbe o taki uporabi v navedenem obdobju.
(4) Kadar pa se predpostavlja prost dostop na podlagi prvega odstavka tega člena in če organ, pristojen za varstvo konkurence, ugotovi, da se uporablja prvi odstavek tega člena, se za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje določene dejavnosti, ta zakon ne uporablja več, če Komisija z odločbo in v predpisanem roku, ne ugotovi, da je dejavnost iz 5. do 9. člena tega zakona neposredno izpostavljena konkurenci na trgu.
(5) Če za dejavnost v Republiki Sloveniji že poteka postopek po tem členu, se nadaljnje prošnje v zvezi z isto dejavnostjo v Republiki Sloveniji pred potekom roka v zvezi s prvo prošnjo, ne štejejo za nove postopke in se obravnavajo v okviru prve prošnje.
Četrto poglavje
Postopki naročanja
32. člen
(Vrste postopkov)
(1) Postopki javnega naročanja so:
a) če je vrednost predmeta javnega naročila enaka ali presega mejne vrednosti iz prvega odstavka 17. člena tega zakona:
1. odprti postopek,
2. postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti,
3. postopek s pogajanji po predhodni objavi,
4. postopek s pogajanji brez predhodne objave.
b) če je vrednost predmeta javnega naročila:
- v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 120.000 eurov in nižja od 422.000 eurov in
- v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 240.000 eurov in nižja od 844.000 eurov,
se uporabi postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi ali katerikoli drug postopek iz prejšnje
točke.
c) če je vrednost predmeta javnega naročila:
- v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 20.000 eurov in nižja od 120.000 eurov in
- v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 40.000 eurov in nižja od 240.000 eurov,
se uporabi postopek zbiranja ponudb.
(2) Javno naročanje iz a) točke prejšnjega odstavka se izvaja ob uporabi odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka s pogajanji po objavi obvestila o naročilu. V posebnih primerih in razmerah, lahko uporabi postopek s pogajanji brez objave obvestila o naročilu.
(3) V primeru, da se kadarkoli v postopku ugotovi, da vrednost javnega naročila presega katero od mejnih vrednosti iz tega zakona, mora naročnik javno naročanje prekiniti in začeti nov postopek, skladno določbam tega zakona.
(4) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za javna naročila, katerih vrednost je nižja od 20.000 eurov brez davka na dodano vrednost (DDV) za blago in storitve in 40.000 eurov brez davka na dodano vrednost (DDV) za gradnje. Naročniki so glede teh naročil dolžni voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki obsega navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila.
(5) Vlada lahko s predpisom podrobneje določi izvajanje postopkov javnega naročanja.
33. člen
(Oddaja naročila po odprtem postopku)
Odprti postopek oddaje javnega naročila je postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes pridobiti javno naročilo, predložijo svoje ponudbe, pripravljene skladno z vnaprej določenimi zahtevami naročnika, določenimi v razpisni dokumentaciji.
34. člen
(Oddaja naročila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in po postopku s pogajanji po predhodni objavi)
(1) Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti je postopek, katerega namen je oddaja javnega naročila in v katerem naročnik v prvi fazi na podlagi vnaprej predloženih prijav prizna sposobnost ponudnikom in v drugi fazi povabi k oddaji ponudb kandidate, ki jim je priznal sposobnost.
(2) Postopek s pogajanji po predhodni objavi je postopek, v katerem naročnik na podlagi prijav, prejetih na podlagi objave obvestila o naročilu, izbere gospodarske subjekte oziroma kandidate in jih povabi v pogajanja. Pogajanja se izvedejo v obsegu in na način kot je določen v razpisni dokumentaciji.
35. člen
(Oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave)
(1) Naročnik lahko odda naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave:
1. če v postopku oddaje javnega naročila v odprtem ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ne pridobi nobene ponudbe ali nobene primerne ponudbe oziroma nobene prijave in pod pogojem, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita;
2. kadar je predmet naročila blago, ki se izdela izključno zaradi raziskovanja, poskusov, študij ali razvoja; ta določba ne vključuje serijske proizvodnje zaradi preživetja na trgu ali zaradi povrnitve stroškov raziskav in razvoja;
3. če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta javnega naročila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen ponudnik;
4. samo če je to nujno potrebno, kadar je iz razlogov, ki jih ni bilo mogoče predvideti in jih v nobenem primeru ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, javno naročilo neizogibno potrebno oddati in ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi;
5. v primeru naročanja blaga za dodatne nabave blaga s strani prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo na trgu dostopnega blaga ali postavitev ali kot povečanje obsega obstoječega blaga ali postavitev, če bi zamenjava dobavitelja prisilila naročnika, da bi nabavil material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, to pa bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem;
6. za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotni projekt ali v prvotno naročilo, vendar so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila gradenj ali storitev, zajetih v tem projektu ali naročilu, pod pogojem, da se naročilo odda ponudniku, ki izvaja prvotno naročilo:
– če teh dodatnih gradenj ali storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to naročnikom povzročilo velike težave, ali
– če so dodatne storitve ali gradnje, čeprav bi se lahko ločile od izvajanja prvotnega naročila, nujno potrebne za izvajanje nadaljnjih faz tega naročila;
7. v primeru naročanja gradenj za dodatne gradnje, ki predstavljajo ponovitev podobnih gradenj, kot so zajete v prvotnem naročilu, pod pogojem, da se oddajo istemu izvajalcu, kateremu je naročnik oddal prvotno naročilo, če so te gradnje v skladu z osnovnim projektom oziroma prvotnim naročilom, oddanim na podlagi odprtega ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. Možnost uporabe tega postopka mora biti navedena že v postopku oddaje prvotnega javnega naročila in pri izračunu ocenjene vrednosti naročila upoštevane vrednosti takih dodatnih gradenj;
8. za blago, ponujeno in kupljeno na prostem trgu;
9. za naročila, ki se oddajo na podlagi okvirnih sporazumov, pod pogojem, da je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 38. člena tega zakona;
10. za ugodne nakupe, ko je blago mogoče naročiti tako, da se izkoristi posebno ugodna priložnost, ki je na voljo zelo kratek čas in je cena bistveno nižja od običajnih tržnih cen;
11. za naročanje blaga pod posebno ugodnimi pogoji, bodisi od ponudnika blaga, ki zaključuje svoje poslovanje, ali v primerih stečaja od stečajnih ali likvidacijskih upraviteljev, ali na podlagi sporazuma z upniki ali po postopku, določenem v predpisih, ki urejajo stečaj in likvidacijo;
12. za javna naročila storitev, kadar je naročanje storitev vezano na predhodno izvedeni postopek javnega natečaja in mora biti naročilo v skladu z uporabljenimi pravili v postopku natečaja oddano izbranemu kandidatu ali enemu izmed izbranih kandidatov. Če je kandidatov več morajo biti vsi povabljeni v pogajanja.
(2) V primerih javnega naročanja na podlagi prejšnjega odstavka, razen v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka, mora naročnik pred začetkom postopka oddaje naročila ministrstvo, pristojno za finance, predhodno obvestiti o predmetu naročila, razlogih za uporabo tega postopka, vrednosti naročila, obdobju veljavnosti pogodbe in o gospodarskih subjektih, s katerimi se bo pogajal, če je to primerno več gospodarskih subjektov vključiti v postopek s pogajanji in uporabo postopka v primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka utemeljiti. Cena iz ponudbe, predložene v postopku s pogajanji, ne sme presegati cene iz ponudbe istega ponudnika, predložene v neuspešnem prej izvedenem postopku javnega naročanja.
36. člen
(Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi)
(1) Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi lahko naročnik izvede na enega od naslednjih načinov, tako, da:
a) izmed prejetih ponudb izbere najugodnejšo ponudbo ob upoštevanju pogojev in meril, določenih v objavi obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb ali v razpisni dokumentaciji, ali,
b) postopek razdeli v dve fazi:
- v prvi fazi na podlagi prejetih prijav ugotovi ali gospodarski subjekti, ki so predložili prijavo za sodelovanje, izpolnjujejo pogoje, opredeljene v objavi obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb in razpisni dokumentaciji in v drugi fazi te povabi k oddaji ponudbe, ali
- v prvi fazi na podlagi prejetih prijav opravi dialog s prijavitelji, z namenom oblikovanja dokončne razpisne dokumentacije in ugotovi, kateri od njih izpolnjujejo zahtevane pogoje, v drugi fazi pa le-te povabi k oddaji ponudbe na podlagi končne razpisne dokumentacije.
c) po zaključenem pregledu in ocenjevanju ponudb izbere najugodnejšo ponudbo ali ponudnike, s katerimi bo sklenil okvirni sporazum.
(2) Naročnik lahko v postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi vključi tudi pogajanja.
37. člen
(Posebni načini javnega naročanja in okvirni sporazum)
(1) Posebni načini javnega naročanja so:
1. dinamični nabavni sistem in
2. elektronska dražba.
(2) Naročnik lahko po izvedenem postopku javnega naročanja sklene okvirni sporazum.
38. člen
(Okvirni sporazum)
(1) Naročnik lahko okvirni sporazum obravnava kot javno naročilo in ga sklene v skladu s tem zakonom.
(2) V kolikor je naročnik okvirni sporazum sklenil v skladu s tem zakonom, lahko takrat, ko naročila oddaja na podlagi tega okvirnega sporazuma, uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave.
(3) V kolikor naročnik okvirnega sporazuma ni oddal v skladu s tem zakonom, ne sme uporabiti postopek s pogajanji brez predhodne objave.
(4) Naročnik ne sme uporabljati okvirnih sporazumov tako, da bi s tem kršil temeljna načela javnega naročanja.
(5) Naročnik, ki je sklenil okvirni sporazum, mora v dveh mesecih od sklenitve okvirnega sporazuma objaviti obvestilo o oddaji naročila iz Seznama informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji javnega naročila, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji javnega naročila), pod pogoji, ki jih določi Komisija. Naročnik ni obvezan objaviti obvestila o oddaji naročila v primerih sklenitve posamezne pogodbe na podlagi okvirnega sporazuma.
39. člen
(Dinamični nabavni sistem)
(1) Da bi vzpostavil dinamični nabavni sistem, naročnik upošteva pravila za odprti postopek v vseh fazah do oddaje naročil, ki jih je treba skleniti v okviru tega sistema. Vsi ponudniki, ki izpolnjujejo merila za izbor in so predložili prijavo, skladno z razpisno dokumentacijo, ter vsi dodatni dokumenti se vključijo v sistem; prijave se lahko kadar koli popravijo, če so tudi po spremembi skladne z razpisno dokumentacijo. Zaradi vzpostavitve dinamičnega nabavnega sistema in oddaje naročil v njegovem okviru naročnik uporablja izključno elektronska sredstva v skladu z 67. členom tega zakona.
(2) Za namene vzpostavitve dinamičnega nabavnega sistema naročnik:
a) objavi obvestilo o javnem naročilu z jasno navedbo, da se uporablja dinamični nabavni sistem;
b) v razpisni dokumentaciji navede tudi značilnosti nabav, predvidenih v okviru tega sistema, kakor tudi vse potrebne informacije v zvezi z nabavnim sistemom, uporabljeno elektronsko opremo ter tehničnimi pripravami in specifikacijami za povezavo;
c) po objavi obvestila in do zaključka delovanja sistema z elektronskimi sredstvi nudi neomejeni, neposredni in polni dostop do razpisne dokumentacije in do katerih koli dodatnih dokumentov ter v obvestilu navedejo internetni naslov, na katerem se lahko dobijo ti dokumenti.
(3) Naročnik med celotnim trajanjem dinamičnega nabavnega sistema zagotavlja gospodarskim subjektom možnost, da oddajo prijavo in da pristopijo sistemu pod pogoji iz prvega odstavka tega člena. Ocenjevanje zaključi najpozneje 15 dni od datuma predložitve prijave. Vendar lahko podaljša to ocenjevalno obdobje, če se v tem času ne objavi nobeno povabilo k oddaji ponudb. Naročnik v najkrajšem možnem času obvesti ponudnika o njegovi vključitvi v dinamični nabavni sistem ali o zavrnitvi prijave.
(4) Vsako posamezno naročilo mora biti predmet povabila k oddaji ponudb. Naročnik pred povabilom k oddaji ponudb objavi poenostavljeno obvestilo o naročilu, ki poziva vse zainteresirane gospodarske subjekte, da predložijo prijavo v roku, ki ne sme biti krajši kakor 15 dni od datuma pošiljanja poenostavljenega obvestila. Naročnik ne sme nadaljevati s postopkom, dokler ne oceni vseh prijav, predloženih do tega skrajnega roka.
(5) Naročnik povabi vse ponudnike, ki so vključeni v sistem, da predložijo ponudbo za vsako posamezno naročilo, ki ga je treba oddati v okviru tega sistema, in določi rok za prejem ponudb. Naročilo odda ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za izbor, navedenih v obvestilu o javnem naročilu v zvezi z vzpostavitvijo dinamičnega nabavnega sistema. Ta merila se lahko, če je to primerno, bolj natančno navedejo v povabilu.
(6) Dinamični nabavni sistem ne sme trajati dlje kakor štiri leta. Naročnik ne sme uporabljati tega sistema tako, da onemogoča, omejuje ali izkrivlja konkurenco. Gospodarskim subjektom sistema naročnik ne sme zaračunati nobenih stroškov.
(7) Naročnik mora objaviti obvestilo o izidu v dveh mesecih po oddaji vsakega naročila, lahko pa objavi obvestilo o oddanih javnih naročilih za četrtletje. V tem primeru mora naročnik vsa zbrana obvestila poslati v objavo v dveh mesecih po koncu vsakega četrtletja.
40. člen
(Uporaba elektronskih dražb)
(1) Naročnik se lahko odloči, da bo v odprtem ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali v postopku s pogajanji po predhodni objavi naročilo oddal na elektronski dražbi, če je takrat že mogoče natančno in nedvoumno določiti tehnične specifikacije naročila. V enakih okoliščinah se lahko elektronska dražba izvede po ponovnem odpiranju konkurence med strankami okvirnega sporazuma ter po začetku odpiranja konkurence za naročila, ki jih je treba oddati v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Elektronska dražba mora temeljiti:
- na cenah, če se naročilo odda ponudniku z najnižjo ceno, ali
- na cenah in/ali drugih vrednostnih elementih ponudb, navedenih v razpisni dokumentaciji, če se naročilo odda ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.
(2) Naročnik, ki se odloči za izvedbo elektronske dražbe, mora to navesti v obvestilu o javnem naročilu. Razpisna dokumentacija mora vsebovati med drugim naslednje podatke:
a) značilnosti blaga oziroma storitev, katerih vrednost bo predmet elektronske dražbe, pod pogojem, da so te značilnosti merljive in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih;
b) omejitve glede vrednosti, ki se lahko predložijo, kot izhajajo iz razpisne dokumentacije v zvezi s predmetom naročila;
c) informacije, ki bodo na voljo ponudnikom med potekom elektronske dražbe, ter, če je mogoče, kdaj jim bodo na voljo;
č) ustrezne informacije v zvezi s postopkom elektronske dražbe;
d) pogoje, pod katerimi bodo ponudniki lahko predložili ponudbe, ter, zlasti minimalne razlike, ki bodo, če je to primerno, zahtevane pri ponujanju;
e) ustrezne informacije v zvezi z uporabljeno elektronsko opremo ter z modalitetami in tehničnimi specifikacijami za povezavo s sistemom, ki bo uporabljen.
(3) Pred začetkom postopka elektronske dražbe mora naročnik opraviti začetno ocenjevanje ponudb v skladu z merilom ali merili za ocenjevanje in njihovimi ponderji. Vsi ponudniki, ki predložijo sprejemljive ponudbe, morajo biti na elektronski način istočasno povabljeni, da predložijo nove cene in/ali nove vrednosti; povabilo mora vsebovati vse ustrezne informacije o povezavah vsakega od njih z uporabljeno elektronsko opremo ter datum in čas začetka elektronske dražbe. Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih fazah. Elektronska dražba se ne sme začeti prej kakor dva delovna dneva po datumu odpošiljanja povabil.
(4) Če se naročilo oddaja na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, je treba povabilu dodati izid celotnega ocenjevanja ustreznega ponudnika, ki je opravljeno v skladu z merili iz 49. člena tega zakona. Povabilo mora prav tako vsebovati matematično formulo, ki jo je treba uporabiti pri elektronski dražbi za določitev avtomatičnih ponovnih razvrstitev na podlagi predloženih novih cen in/ali novih vrednosti. Ta formula mora vključevati ponderje za vsa merila, ki so predvidena za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe in so navedena v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji; vendar se morajo za ta namen vsi razponi vnaprej zmanjšati na določeno vrednost. Če so dovoljene variante, se mora za vsako varianto določiti ločena formula.
(5) Naročnik mora v vsaki fazi elektronske dražbe takoj sporočiti vsem ponudnikom vsaj tiste informacije, ki jim omogočijo, da kadar koli preverijo svojo relativno uvrstitev. Sporočiti mora tudi druge informacije v zvezi z drugimi predloženimi cenami ali vrednostmi, če je to navedeno v razpisni dokumentaciji. Lahko tudi kadarkoli objavi število udeležencev v tej fazi dražbe. Vendar pa naročnik v nobenem primeru in v nobeni fazi elektronske dražbe ne sme razkriti imen ponudnikov.
(6) Elektronska dražba se lahko zaključi na enega ali več naslednjih načinov:
a) v povabilu k sodelovanju pri elektronski dražbi mora naročnik vnaprej navesti datum in čas zaključka dražbe;
b) v povabilu k sodelovanju mora naročnik navesti, da bo dražba zaključena, ko ne bo več ponujenih novih cen ali novih vrednosti. V tem primeru morajo naročniki v povabilu k sodelovanju v elektronski dražbi opredeliti rok, po izteku katerega ni več mogoče predložiti nove ponudbe in pomeni zaključek elektronske dražbe;
c) ko se izvede toliko faz dražbe, kolikor jih je bilo navedenih v povabilu k sodelovanju na dražbi.
(7) Če se naročnik odloči, da bo elektronsko dražbo zaključil v skladu s c) točko prejšnjega odstavka, če je mogoče v kombinaciji z načinom, opredeljenim v b) točki prejšnjega odstavka, mora biti v povabilu k sodelovanju opredeljen čas za vsako fazo dražbe.
(8) Po zaključku elektronske dražbe mora naročnik oddati naročilo na podlagi izidov elektronske dražbe, ki so izračunani z uporabo vnaprej objavljenih meril in njihovih ponderjev. Naročniki ne smejo uporabljati elektronske dražbe nepravilno ali na tak način, da ovirajo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco ali spreminjajo predmet naročila, kot je opredeljen v objavljenem obvestilu o naročilu in v razpisni dokumentaciji.
(9) Če se elektronska dražba izvede na podlagi elektronske oddaje ponudb, mora naročnik ponudnike o tem seznaniti že v razpisni dokumentaciji, ponudnikom pa mora biti omogočen vpogled v trenutno razvrstitev na podlagi meril že ob prvi prijavi v informacijski sistem elektronske dražbe.
Peto poglavje
Splošna pravila glede določitve tehničnih in drugih elementov javnega naročanja
41. člen
(Tehnične specifikacije)
(1) Tehnične specifikacije iz Seznama opisov določenih tehničnih specifikacij, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam opisov določenih tehničnih specifikacij), se navedejo v dokumentaciji javnega naročila, kot npr. v obvestilu o javnem naročilu, razpisni dokumentaciji ali dodatnih dokumentih. Kadarkoli je to mogoče, je potrebno tehnične specifikacije določiti tako, da upoštevajo standarde za dostop za invalidne osebe ali standarde za gradbene objekte, namenjene vsem uporabnikom.
(2) Tehnične specifikacije morajo omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki.
(3) Ne glede na tehnična pravila, ki jih kot obvezna določajo predpisi, se morajo tehnične specifikacije oblikovati:
a) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz Seznama opisov določenih tehničnih specifikacij, ter po prednostnem vrstnem redu, na slovenske standarde, ki prenašajo evropske standarde, evropska tehnična soglasja, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na slovenske standarde, slovenska tehnična soglasja ali slovenske tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj in uporabo blaga. Pri vsakem sklicevanju se navedejo besede »ali enakovredni«, ali
b) v smislu navedbe storilnostnih ali funkcionalnih zahtev; ki lahko vključujejo tudi elemente, ki se nanašajo na varovanje okolja. Vendar morajo biti ti parametri dovolj natančni, da omogočajo ponudniku opredelitev predmeta naročila in da omogočijo naročnikom oddajo naročila, ali
c) v smislu storilnostnih ali funkcionalnih zahtev iz b) točke tega odstavka s sklicevanjem na specifikacije iz točke a) tega odstavka, ki so sredstvo, s katerim se izrazi domneva o skladnosti s temi storilnostnimi ali funkcionalnimi zahtevami, ali
d) s sklicevanjem na specifikacije iz a) točke tega odstavka v zvezi z enimi značilnostmi ter s sklicevanjem na navedene storilnostne ali funkcionalne zahteve iz b) točke tega odstavka v zvezi z drugimi značilnostmi.
(4) Če naročnik izkoristi možnost sklicevanja na specifikacije iz a) točke prejšnjega odstavka, ne sme zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da blago ali storitve, ki so ponujene, niso skladne s specifikacijami, na katere se sklicuje, če ponudnik v svoji ponudbi z ustreznimi sredstvi in na način, ki ga je naročnik opredelil kot sprejemljivega v razpisni dokumentaciji, dokaže, da rešitve, ki jih predlaga, na enak način izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah. Ustrezno sredstvo je lahko tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa.
(5) Če naročnik izkoristi možnost iz a) točke tretjega odstavka tega člena, da določi predpise v smislu storilnostnih ali funkcionalnih zahtev, ne sme zavrniti ponudbe za gradnje, proizvode ali storitve, skladne s slovenskim standardom, ki prevzema evropski standard, z evropskim tehničnim soglasjem, skupno tehnično specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehničnim referenčnim sistemom, ki so ga določili evropski organi za standardizacijo, če se te specifikacije nanašajo na storilnostne ali funkcionalne zahteve, ki jih določajo. Ponudnik mora v svoji ponudbi dokazati s katerimi koli ustreznimi sredstvi in na način, ki je sprejemljiv za naročnika, da gradnja, blago ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje storilnostne ali funkcionalne zahteve naročnika. Ustrezno sredstvo bi lahko bila tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa.
(6) Če naročnik določi okoljske značilnosti v smislu storilnostnih ali funkcionalnih zahtev iz b) točke tretjega odstavka tega člena, lahko uporabijo tudi podrobne specifikacije ali po potrebi njene dele v skladu z evropskimi ali (več-)nacionalnimi znaki za okolje ali s katerim koli drugim znakom za okolje, pod pogojem, da:
– so navedene specifikacije primerne za opredelitev značilnosti blaga ali storitev, ki so predmet naročila,
– so zahteve za znak pripravljene na podlagi znanstvenih informacij,
– so znaki za okolje sprejeti ob uporabi postopka, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije ter
– da so na voljo vsem zainteresiranim.
(7) Naročnik lahko navede, da se za blago in storitve z znakom za okolje domneva skladnost s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije; sprejeti mora vsako drugo primerno dokazilo, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa.
(8) Za namene tega člena se za priznane organe štejejo laboratoriji za testiranje in kalibracijo ter certifikacijski in nadzorni organi, ki so usklajeni z evropskimi standardi. Naročnik mora sprejeti potrdila, ki jih izdajo priznani organi s sedežem v drugih državah članicah, lahko pa sprejme tudi potrdila, ki jih izdajo priznani organi s sedežem v drugih državah.
(9) Če tega ne upravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. Navedeno sklicevanje je dovoljeno v primerih ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena; pri takem sklicevanju se navede besedo »ali enakovredni«.
(10) Če so funkcionalne zahteve iz tehničnih specifikacij opredeljene kot pogoj je dokazno breme za njihovo izpolnitev na strani ponudnika.
(11) Naročnik mora gospodarskim subjektom, ki so zainteresirani za pridobitev naročila, na njihovo zahtevo, posredovati tehnične specifikacije, ki jih uporabljajo pri naročanju blaga, gradenj ali storitev, ali tehnične specifikacije, ki jih nameravajo uporabiti pri naročilih oddanih na podlagi periodičnih informativnih obvestil v smislu prvega in drugega odstavka 61. člena tega zakona.
(12) Če tehnične specifikacije temeljijo na dokumentaciji, ki je na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom, naročnik gospodarske subjekte zgolj napoti na to dokumentacijo.
42. člen
(Variantne ponudbe)
(1) Če je merilo za oddajo ekonomsko najugodnejša ponudba, lahko naročnik določi, da bodo upoštevali variante, ki jih predložijo ponudniki.
(2) Naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu navesti, ali dopušča predložitev variant ali ne: v kolikor variantne ponudbe niso dopuščene jih naročnik ne sme upoštevati.
(3) Naročnik, ki dopusti predložitev variant, mora v razpisni dokumentaciji navesti minimalne zahteve, ki jih je treba upoštevati v variantnih ponudbah, ter katere koli posebne zahteve za njihovo predstavitev.
(4) Obravnavajo se samo variante, ki izpolnjujejo minimalne zahteve naročnika. V postopkih za oddajo javnega naročila blaga ali storitev naročnik, ki je dopustil predložitev variant, ne sme zavrniti variante izključno iz razloga, ker bi izvedba variante pomenila javno naročilo storitve namesto javnega naročila blaga in obratno.
43. člen
(Pogoji, ki vključujejo socialne in okoljske vidike)
(1) Vlada lahko predpiše, da se morajo za določene vrste javnega naročanja in za posamezne proizvode in storitve določiti okoljske tehnične specifikacije ali okoljska merila za izbor. Pri tem mora vlada določiti tudi kakšna so ta merila in kako se jih uporablja.
(2) Naročnik lahko določi tudi druge pogoje za izvedbo naročila, ki se lahko nanašajo zlasti na socialne in okoljske vidike, če so ti pogoji v skladu s predpisi in so navedeni v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji.
44. člen
(Obveznosti v zvezi z davki, varstvom okolja, določbami za zagotavljanje zaposlovanja in pogojih za delo)
(1) Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji navede organ ali organe, od katerih lahko kandidat ali ponudnik pridobi ustrezne informacije o obveznostih v zvezi z davki, varovanjem okolja, določbah za zagotavljanje zaposlovanja in pogojih za delo, ki veljajo v Republiki Sloveniji, regiji ali kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve, in veljajo za gradnje, ki se izvajajo na kraju samem, ali za storitve, ki se opravljajo med izvedbo naročila.
(2) Če nudi naročnik informacije iz prejšnjega odstavka, mora zahtevati od ponudnikov ali kandidatov v postopku javnega naročanja, da navedejo, da so pri pripravi svoje ponudbe upoštevali obveznosti v zvezi z določbami za zagotavljanje zaposlovanja in pogojih za delo, ki veljajo v kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve. Navedena zahteva ni v povezavi z določbo, ki ureja obravnavanje neobičajno nizkih ponudb.
Šesto poglavje
Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in merila za izbor
45. člen
(Splošne določbe)
(1) Pri izbiri udeležencev v postopkih oddaje naročil:
a) mora naročnik izločiti iz postopka gospodarske subjekte, ki ne izpolnjujejo pravil in pogojev v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom 48. člena tega zakona,
b) mora naročnik izbrati ponudnike in kandidate v skladu z objektivnimi pravili in pogoji, določenimi v skladu s 48. členom tega zakona,
c) naročnik v okviru postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in postopka s pogajanji po predhodni objavi po potrebi v skladu s 48. členom tega zakona zmanjša število kandidatov, izbranih v skladu z a) in b) točko tega odstavka.
(2) Če se obvestilo o javnem naročilu opravi v obliki obvestila o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti in z namenom izbire udeležencev v postopkih za oddajo določenega naročila, ki je predmet javnega naročanja, mora naročnik:
a) ugotoviti sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z določbami 47. člena tega zakona;
b) uporabiti za te gospodarske subjekte tiste določbe prvega odstavka, ki se nanašajo na postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji.
(3) Naročnik mora potrditi, da so ponudbe, ki so jih predložili izbrani ponudniki, v skladu s pravili in zahtevami za oddajo ponudb in da je oddaja naročila v skladu z merili za oddajo, določenimi v 49. in 50. členu tega zakona.
46. člen
(Vzajemno priznavanje upravnih, tehničnih ali finančnih pogojev ter certifikatov, preskusov in dokazov)
(1) Pri izbiri udeležencev v postopku ali postopku s pogajanji ali pri sprejemanju odločitev glede priznanja sposobnosti ali pri ažuriranju meril in pravil, naročnik ne sme:
a) postaviti takih upravnih, tehničnih ali finančnih pogojev, ki bi diskriminirali nekatere gospodarske subjekte;
b) zahtevati preskuse ali dokaze, ki se ne ujemajo z objektivnimi dokazili, ki so že na voljo.
(2) Kadar naročnik zahteva predložitev potrdil o izpolnjevanju zahtev za zagotavljanje kakovosti, izdanih s strani neodvisnih organov, se mora sklicevati na sisteme zagotavljanja kakovosti, ki temeljijo na ustreznih skupinah evropskih standardov, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni s skupino evropskih standardov v zvezi z izdajanjem potrdil. Naročnik mora priznati enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Prav tako mora naročnik sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti.
(3) Za naročila gradenj in storitev in samo v utemeljenih primerih lahko naročnik zaradi preverjanja tehnične sposobnosti gospodarskega subjekta zahteva navedbo ukrepov za okoljsko upravljanje, ki jih bo gospodarski subjekt sposoben uporabljati pri izvajanju pogodbe. Kadar naročniki zahtevajo predložitev potrdil o izpolnjevanju zahtev za okoljsko upravljanje, izdanih s strani neodvisnih organov, se morajo sklicevati na Sistem Evropske skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ali na standarde, vezane na ravnanje z okoljem, ki temeljijo na evropskih ali mednarodnih standardih, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni bodisi z zakonodajo Skupnosti bodisi ustreznimi evropskimi ali mednarodnimi standardi v zvezi z izdajanjem potrdil. Naročnik mora priznati enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Prav tako mora naročnik sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih, vezanih na ravnanje z okoljem.
47. člen
(Sistem ugotavljanja sposobnosti)
(1) Naročnik lahko vzpostavi in vodi sistem ugotavljanja sposobnosti. Naročnik, ki vzpostavi ali vodi sistem ugotavljanja sposobnosti, mora zagotoviti, da lahko gospodarski subjekti kadar koli zahtevajo ugotavljanje sposobnosti.
(2) Sistem ugotavljanja sposobnosti lahko obsega različne stopnje ugotavljanja sposobnosti. Naročnik mora voditi sistem ugotavljanja sposobnosti na podlagi objektivnih pogojev in pravil za ugotavljanje sposobnosti, ki jih določi. Če ti pogoji in pravila vključujejo tehnične specifikacije, se uporablja 41. člen tega zakona. Pogoji in pravila se po potrebi lahko ažurirajo.
(3) Pogoji in pravila za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka tega člena lahko vključujejo razloge za izključitev iz 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. …..; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2). Če je naročnik naročnik po prvem odstavku 3. člena tega zakona, morajo ti pogoji in pravila vključevati razloge za izključitev iz drugega odstavka 42. člena ZJN-2.
(4) Če pogoji in pravila za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka tega člena vključujejo zahteve glede ekonomske in finančne sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva v celotnem obdobju veljavnosti sistema ugotavljanja sposobnosti, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva ali drugo dokazilo, ki ga zahteva naročnik. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik lahko njegovo ponudbo izloči. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz 4. člena tega zakona sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.
(5) Če pogoji in pravila za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka tega člena vključujejo zahteve glede tehnične in/ali kadrovske sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva v celotnem obdobju veljavnosti sistema ugotavljanja sposobnosti, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva ali drugo dokazilo, ki ga zahteva naročnik. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik lahko njegovo ponudbo izloči. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz 4. člena tega zakona sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.
(6) Pogoji in pravila za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka tega člena morajo biti dostopni gospodarskim subjektom, če jih ti zahtevajo. Ažurirane pogoje in pravila mora naročnik posredovati na portal javnih naročil in gospodarskim subjektom, katerih sposobnost je bila ugotovljena na podlagi predhodnih pogojev in pravil. Če naročnik meni, da sistem ugotavljanja sposobnosti drugih naročnikov vsebuje iste zahteve kot njegov, mora imena teh naročnikov sporočiti zainteresiranim gospodarskim subjektom.
(7) O sposobnosti gospodarskih subjektov vodi naročnik pisno evidenco, ki se lahko razdeli na kategorije glede na vrsto naročila, za katero velja sposobnost.
(8) Pri vzpostavitvi ali vodenju sistema ugotavljanja sposobnosti mora naročnik upoštevati predvsem določbe o obvestilih o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti, o podatkih, ki jih je treba dati gospodarskim subjektom, ki se prijavijo za ugotavljanje sposobnosti, o izbiri udeležencev z obvestilom o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti ter določb o medsebojnem priznavanju upravnih, tehničnih ali finančnih pogojev, certifikatov, preskusov in dokazov.
(9) Če se obvestilo o javnem naročilu izvede z obvestilom o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti, naročnik ponudnike v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali udeležence v postopku s pogajanji izbere izmed sposobnih kandidatov, v skladu s takšnim sistemom.
48. člen
(Pogoji za ugotavljanje sposobnosti)
(1) V odprtem postopku morajo naročniki pri določitvi pogojev za ugotavljanje sposobnosti zagotoviti, da so le-ti objektivni.
(2) Naročnik, ki izbira kandidate v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopku s pogajanji, mora zagotoviti, da izbor poteka v skladu z objektivnimi pravili in pogoji.
(3) V postopkih s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in postopkih s pogajanji lahko naročnik pri oblikovanju pogojev upošteva svojo objektivno potrebo za zmanjšanje števila kandidatov, ki je upravičena glede na uravnoteženo razmerje med posebnimi značilnostmi postopka oddaje naročila in sredstvi, potrebnimi za njegovo izvedbo. Vendar pa je pri številu izbranih kandidatov potrebno upoštevati, da je treba zagotoviti konkurenco.
(4) Pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko vključujejo razloge za izključitev iz 42. člena ZJN-2. Če pa je naročnik naročnik po prvem odstavku 3. člena tega zakona, morajo ti pogoji in pravila vključevati razloge za izključitev iz prvega odstavka 42. člena ZJN-2.
(5) Če pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena vključujejo zahteve glede ekonomske in finančne sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva ali drugo dokazilo, ki ga zahteva naročnik. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik lahko njegovo ponudbo izloči. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz 4. člena tega zakona sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.
(6) Če pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena vključujejo zahteve glede tehnične in/ali kadrovske sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva ali drugo dokazilo, ki ga zahteva naročnik. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik lahko njegovo ponudbo izloči. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz 4. člena tega zakona sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.
49. člen
(Merila za izbiro ponudbe)
(1) Naročnik lahko odda naročilo:
a) na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila, kot so na primer kakovosti, cene, tehničnih prednosti, estetskih in funkcionalnih lastnosti, okoljskih lastnosti, stroškov poslovanja, stroškovne učinkovitosti, poprodajnih storitev in tehnične pomoči, datuma dobave ter roka za dobavo ali dokončanje del, ali
b) na podlagi najnižje cene.
(2) V kolikor naročnik navede merila v obvestilu o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji, morajo le-ta biti enaka.
(3) Naročnik mora v primeru oddaje naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji, opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila. Naročnik lahko ovrednoti merila z določitvijo maksimalnega razpona. Če po mnenju naročnika meril zaradi objektivnih razlogov ni mogoče ovrednotiti, mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu, navesti merila po vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
(4) Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena, razen v primerih iz prejšnjega odstavka.
(5) V primeru dveh ali več ekonomsko najugodnejših ponudb naročnik izbere najugodnejšo ponudbo tudi na podlagi vnaprej določenih socialnih elementov, ki jih določi v razpisni dokumentaciji.
50. člen
(Neobičajno nizka ponudba)
(1) Če naročnik meni, da je pri določenem naročilu ponudba neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve, mora naročnik, preden zavrne takšno ponudbo, pisno zahtevati podrobne podatke o elementih ponudbe, za katere meni, da so merodajni za izpolnitev tega naročila, oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb in jih je naročnik predhodno določil in od ponudnika zahtevati, da jih vrednostno utemelji. Te podrobnosti se lahko nanašajo zlasti na:
a) ekonomičnost načina gradnje, proizvodnega procesa ali ponujene storitve;
b) izbrane tehnične rešitve in/ali izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvedbi gradnje, dobavi blaga ali opravljanju storitev;
c) izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik;
d) skladnost s predpisi o zagotavljanju zaposlovanja in pogoji za delo, ki veljajo v kraju izvedbe gradenj, storitev ali dobav blaga;
e) možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.
(2) Naročnik mora preveriti te postavke ob posvetovanju s ponudnikom, upoštevajoč predložena dokazila. V kolikor naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, tako ponudbo izloči.
(3) Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo le, če se je prej posvetoval s ponudnikom, če slednji v primernem roku, ki ga določi naročnik, ne more dokazati, da je pomoč dodeljena zakonito. Če naročnik zavrne ponudbo v teh okoliščinah, mora o tem obvesti ministrstvo, pristojno za finance, in Komisijo.
Sedmo poglavje
Roki
51. člen
(Roki za prejem prijav in ponudb)
(1) Pri določanju rokov za prejem prijav in ponudb mora naročnik upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb ter minimalne roke, določene s tem zakonom.
(2) Če je obvestilo o javnem naročilu objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, šteje rok za predložitev ponudbe od dneva, ko je naročnik odposlal zahtevo za objavo v Uradnem listu Evropske unije.
52. člen
(Rok za prejem ponudb v odprtem postopku)
Rok za prejem ponudb mora biti najmanj 40 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo.
53. člen
(Skrajšanje rokov v odprtem postopku)
(1) V primeru, da naročnik objavi periodično informativno obvestilo, se rok za prejem ponudb, določen v prejšnjem členu lahko skrajša, vendar ne sme biti krajši od 24 dni.
(2) Rok začne teči od dneva pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo Uradnemu listu Evropske unije.
(3) Skrajšanje rokov na podlagi prvega odstavka tega člena je dovoljeno samo pod pogojem, če je periodično informativno obvestilo vsebovalo vse informacije, ki jih mora vsebovati objava obvestila o javnem naročilu, v kolikor so te informacije bile na voljo ob objavi in če je periodično informativno obvestilo bilo poslan v objavo najmanj 52 dni in največ 12 mesecev pred datumom pošiljanja obvestila o javnem naročilu.
54. člen
(Podaljšanje rokov)
Če se zaradi kakršnega koli razloga razpisna dokumentacija ali dodatne informacije, čeprav so bile pravočasno zahtevane, ne predložijo v rokih, določenih v tem zakonu, ali če se naknadno ugotovi, da se ponudbe lahko predložijo šele po ogledu lokacije ali po pregledu drugih dokumentov v zvezi s predmetnim javnim naročilom na kraju samem, se roki za prejem ponudb podaljšajo, razen v primeru medsebojnega dogovora v skladu z b) točko 55. člena tega zakona, tako da se lahko gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb. Podaljšanje roka mora naročnik objaviti na portalu javnih naročil.
55. člen
(Roki za prejem prijav za sodelovanje in za prejem ponudb)
V primeru oddaje naročila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in v postopku s pogajanji po predhodni objavi je:
a) rok za prejem prijav na podlagi obvestila o javnem naročilu, ali na podlagi povabila naročnika v skladu s četrtim odstavkom 87. člena tega zakona praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je naročnik odposlal obvestilo ali povabilo;
b) rok za prejem ponudb, ki mora biti enak za vse kandidate, se lahko določi z medsebojnim dogovorom med naročnikom in izbranimi kandidati, pod pogojem, da se vsem ponudnikom da enako časa za pripravo in oddajo ponudb;
c) kadar roka za prejem ponudb ni mogoče dogovoriti, naročnik določi rok, ki mora biti daljši od 19 dni od datuma, ko je bilo odposlano povabilo za oddajo ponudb.
56. člen
(Skrajšanje rokov)
Skrajšanje rokov iz prvega odstavka 53. člena tega zakona v nobenem primeru ne sme povzročiti, da bi bili roki za prejem prijav na podlagi obvestila o javnem naročilu, ali na podlagi povabila naročnika s periodičnim informativnim obvestilom, krajši od 15 dni od datuma pošiljanja obvestila o naročilu ali povabila.
Osmo poglavje
Objave
57. člen
(Vrste objav)
(1) Vrste objav so:
1. periodično informativno obvestilo,
2. obvestilo o javnem naročilu,
3. obvestilo o oddaji naročila,
4. obvestilo o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi
5. obvestilo o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.
(2) Naročnik vse vrste objav v zvezi z javnimi naročili objavi na portalu javnih naročil. Glede na vrednost javnega naročila naročnik posamezno vrsto objave pošlje pred tem Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti za objavo v Uradnem listu Evropske unije.
58. člen
(Obvestila, ki se uporabljajo kot sredstvo za objavo obvestila o javnem naročilu)
(1) Pri naročilih blaga, gradenj ali storitev se obvestilo o javnem naročilu mora opraviti:
a) s periodičnim informativnim obvestilom, ali
b) z obvestilom o sistemu ugotavljanja sposobnosti, ali
c) z obvestilom o javnem naročilu.
(2) V primeru dinamičnega nabavnega sistema, se obvestilo o javnem naročilu objavi z obvestilom o naročilu iz c) točke prejšnjega odstavka, objava naročil na podlagi takih sistemov pa se objavi s poenostavljenim obvestilom o naročilu iz Seznama informacij, ki morajo biti navedene v poenostavljenem obvestilu o javnem naročilu pri dinamičnem nabavnem sistemu, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam informacij, ki morajo biti navedene v poenostavljenem obvestilu o javnem naročilu pri dinamičnem nabavnem sistemu).
(3) Če se obvestilo o javnem naročilu opravi v obliki periodičnega informativnega obvestila:
a) se mora obvestilo izrecno sklicevati na blago, gradnje ali storitve, ki bodo predmet naročila, ki bo oddano;
b) je treba v obvestilu navesti, da bo naročilo oddano po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali po postopku s pogajanji, brez dodatne objave obvestila o javnem naročilu, in povabiti vse zainteresirane gospodarske subjekte, da se za sodelovanje prijavijo pisno; in
c) je lahko obvestilo objavljeno v skladu z Informacijami, povezanimi z objavljanjem, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Informacije, povezane z objavljanjem), največ 12 mesecev pred datumom, ko se pošlje povabilo. Poleg tega se mora naročnik držati rokov, določenih v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih.
59. člen
(Oblika in način objave obvestil)
(1) Objave morajo imeti obliko standardnih obrazcev in vsebovati informacije iz prilog uredbe, ki jo izda vlada. Naročnik lahko objavi tudi katero koli drugo informacijo, za katero meni, da je koristna. Naročnik je dolžan uporabljati standardne obrazce iz Uredbe Komisije (ES) št. 1564/2005 z dne 7. septembra 2005 o določitvi standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru postopkov javnih naročil v skladu z direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 257 z dne 01.10.2005, str.1).
(2) Objave, ki jih naročnik pošlje v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti, se pošljejo v elektronski obliki preko portala javnih naročil.
(3) Objava se objavi v celoti v slovenskem jeziku. V drugih uradnih jezikih Evropske skupnosti se objavi povzetek pomembnih elementov vsake objave.
(4) Stroški objavljanja objav, ki se objavijo na portalu javnih naročil, se krijejo iz proračuna Republike Slovenije, stroški objavljanja objav, ki se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, pa se krijejo iz proračuna Evropske unije. V organizacijo in kritje stroškov objav so všteti tudi prevodi v druge uradne jezike Evropske unije.
60. člen
(Pravilo zaporednosti objav)
(1) Obvestilo, ki ga je potrebno objaviti v Uradnem listu Evropske unije, ne sme biti objavljeno na portalu javnih naročil, preden je bilo odposlano v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti. Vsebina obvestila, objavljenega na portalu javnih naročil, mora biti enaka vsebini obvestila, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije. V obvestilu, objavljenem na portalu javnih naročil, mora biti naveden datum odpošiljanja Komisiji.
(2) Portal javnih naročil in Urad za uradne objave Evropskih skupnosti izdata naročniku potrdilo o prejemu obvestila, poslanega v objavo, z navedbo datuma objave. Potrdilo je dokazilo o objavi. Dokazila o datumih odpošiljanja obvestil morajo naročniki hraniti in jih po potrebi predložiti kot dokaz.
61. člen
(Periodična informativna obvestila in obvestila o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti)
(1) Naročnik pošlje v objavo Komisiji ali portalu javnih naročil periodično informativno obvestilo, ki vsebuje:
a) v primerih naročil blaga, skupno okvirno vrednost naročil ali okvirnih sporazumov, po vrstah blaga, ki jih naročnik namerava oddati v naslednjih 12 mesecih, če je skupna ocenjena vrednost enaka ali večja od 750.000 eurov. Naročnik opredeli vrste blaga s sklicevanjem na nomenklaturo CPV;
b) v primerih naročil storitev, skupno ocenjeno vrednost naročil ali okvirnih sporazumov za posamezno kategorijo storitev iz Seznama storitev A, ki jih naročnik namerava oddati v naslednjih 12 mesecih, če je skupna ocenjena vrednost večja ali enaka od 750.000 eurov;
c) v primerih naročil gradenj, skupne značilnosti naročil ali okvirnih sporazumov, ki jih namerava oddati v naslednjih 12 mesecih, če je njihova skupna ocenjena vrednost enaka ali večja od vrednosti, opredeljene v 17. členu tega zakona.
(2) Obvestila na podlagi točke a) in b) prejšnjega odstavka mora naročnik poslati Komisiji ali objaviti na portalu javnih naročil čim prej po sprejemu proračuna. Obvestila na podlagi točke c) prejšnjega odstavka mora naročnik poslati Komisiji ali objaviti na portalu javnih naročil čim prej po odločitvi, ki vključuje načrt naročil gradenj ali naročil v okviru okvirnih sporazumov, ki jih namerava naročnik oddati. Naročniki, ki objavijo periodično informativno obvestilo na portalu javnih naročil, morajo v elektronski obliki poslati Komisiji obvestilo o objavi periodičnega informativnega obvestila na portalu javnih naročil, v obliki in po postopku za pošiljanje obvestil iz Informacij, povezanih z objavljanjem. Periodična informativna obvestila se ne smejo objaviti na portalu javnih naročil, preden je Komisiji odposlano obvestilo o njihovi objavi v tej obliki; navesti je treba datum pošiljanja. Naročnik mora objaviti periodično informativno obvestilo iz a), b) in c) točke prejšnjega odstavka le v primeru, ko pri javnem naročanju določi skrajšane roke za prejem ponudb. Periodično informativno obvestilo se ne uporablja v primerih naročanja po postopku s pogajanji brez predhodne objave.
(3) Naročnik lahko objavlja ali poskrbi, da Evropska komisija objavi, zlasti periodična informativna obvestila, ki se nanašajo na večje projekte, na da bi v njih ponavljali informacije, ki so bile že vključene v prejšnje periodično informativno obvestilo, če je jasno navedeno, da so to dodatna obvestila.
(4) V kolikor se naročnik odloči za uporabo sistema ugotavljanja sposobnosti v skladu s 34. členom tega zakona, sestavi o sistemu ugotavljanja sposobnosti obvestilo, v katerem navede namen sistema in pogoje za dostop do pravil v zvezi z njegovim delovanjem. Če sistem traja več kakor tri leta, je treba obvestilo objaviti vsako leto. Če sistem traja manj časa, zadostuje prvo obvestilo.
62. člen
(Obvestilo o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi)
(1) Naročnik mora poslati v objavo na portal javnih naročil obvestilo o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.
(2) Obvestilo o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje podatke:
a) podatke o naročniku,
b) navedbo predmeta javnega naročila in če je to primerno njegov opis,
c) podatke o postopku zbiranju ponudb z objavo obvestila o javnem naročilu: ali bo naročnik izvedel postopek v dveh fazah, ali bo v prvi fazi izvedel dialog s prijavitelji in ali bo v postopek vključil pogajanja,
d) navedbo o vzpostavitvi dinamičnega nabavnega sistema, če je to primerno,
e) pogoje, ki morajo biti izpolnjeni,
f) merila, na podlagi katerih bo primerjal ponudbe,
g) rok, v katerem morajo biti oddane prijave in/ali ponudbe,
h) navedbo ali je objava hkrati razpisna dokumentacija.
63. člen
(Obvestilo o oddaji naročila)
(1) Naročnik, ki je oddal naročilo, mora v dveh mesecih od oddaje naročila objaviti obvestilo o oddaji naročila iz Seznama informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji javnega naročila, pod pogoji, ki jih določi Komisija.
(2) V primeru javnega naročila storitev iz Seznama storitev B naročnik v obvestilu navede, ali soglaša z njegovo objavo.
(3) Podatki, dani v skladu s Seznamom informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji javnega naročila, in označeni, da niso namenjeni za objavo, se objavijo samo v poenostavljeni obliki in v skladu z Informacijami, povezanimi z objavljanjem za statistične namene.
(4) Če naročnik odda naročilo storitev na področju raziskav in razvoja, ki ga ni mogoče oddati po postopku s pogajanji brez predhodne objave, lahko iz razloga poslovne tajnosti omeji podatke o vrsti in količini opravljenih storitev, ki jih mora sporočiti v skladu s Seznamom informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji javnega naročila. Naročnik mora zagotoviti, da so vse informacije, objavljene v skladu s tem odstavkom, vsaj tako podrobne kakor tiste, ki jih vsebuje obvestilo o javnem naročilu.
64. člen
(Obvestilo o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi)
(1) Naročnik mora poslati obvestilo o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb v objavo na portal javnih naročil.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje podatke:
a) podatke o naročniku,
b) navedbo predmeta javnega naročila in če je to primerno njegov opis,
c) podatke o postopku zbiranju ponudb z objavo obvestila o javnem naročilu,
d) merila, na podlagi katerih je primerjal ponudbe,
e) navedba izbranega ponudnika ali sklenitelja okvirnega sporazuma,
f) pogodbeno vrednost in
g) rok veljavnosti pogodbe.
65. člen
(Neobvezna objava)
Naročnik lahko v skladu s 63. in 64. členom tega zakona objavi tudi obvestila o javnih naročilih, ki jih ni dolžan objaviti po tem zakonu.
Deveto poglavje
Sporočanje
66. člen
(Pravila, ki se uporabljajo za sporočanje)
(1) Naročnik lahko v postopku javnega naročanja vsa sporočila in informacije pošilja po pošti, faksu, z elektronskimi sredstvi. V primeru pošiljanja prijav se lahko prenašajo sporočila in informacije tudi po telefonu.
(2) Naročnik mora izbrati tak način ali načine sporočanja, ki so dostopni vsem gospodarskim subjektom in jih ne smejo omejevati pri vključevanju v postopek javnega naročanja.
(3) V primeru sporočanja podatkov na elektronski način, morajo biti sredstva in tehnične lastnosti take, da je zagotovljena enakopravnost, splošna dostopnost in povezljivost z informacijskimi in komunikacijskimi sredstvi v splošni rabi.
(4) Gospodarski subjekti lahko pošiljajo prijave za sodelovanje na naslednji način:
a) v pisni obliki ali po telefonu;
b) v kolikor so bile prijave za sodelovanje posredovane po telefonu, je potrebno posredovati pisno potrditev pred iztekom roka za oddajo prijav;
c) če so prijave za sodelovanje poslane po telefaksu naročnik, lahko zahteva njihovo pisno potrditev po pošti ali na elektronski način, v kolikor bi bile uporabljene kot listinski dokaz. Take zahteve skupaj z rokom za pošiljanje potrditve mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu.
67. člen
(Elektronsko pošiljanje in sprejemanje ponudb)
Za sredstva za elektronsko pošiljanje in sprejemanje ponudb ter sredstva za elektronsko sprejemanje prijav za sodelovanje se uporabljajo naslednja pravila:
a) vse informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo, ki so potrebne za elektronsko oddajo ponudb in prijav za sodelovanje, vključno s šifro, morajo biti na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom. Poleg tega morajo biti sredstva za elektronsko sprejemanje ponudb in prijav za sodelovanje v skladu z zahtevami iz Zahtev v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav, načrtov in projektov pri natečajih, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Zahteve v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav, načrtov in projektov pri natečajih);
b) ponudniki in kandidati morajo vse dokumente, potrdila in izjave, ki ne obstajajo v elektronski obliki, povezane z izpolnjevanjem pogojev iz drugega in tretjega odstavka 46. člena, 47. in 48. člena tega zakona, predložiti v pisni obliki do izteka roka za prejem ponudb ali prijav za sodelovanje.
68. člen
(Obveščanje prosilcev za priznanje sposobnosti, kandidatov in ponudnikov)
(1) Naročnik mora čim prej obvestiti gospodarske subjekte o sprejeti odločitvi v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, oddajo naročila ali vključitvijo v dinamični nabavni sistem, vključno z razlogi za odločitev, da ne sklene okvirnega sporazuma ali ne odda naročila, za katerega so bile oddane konkurenčne ponudbe, ali da ponovno začne postopek ali izvajanje dinamičnega nabavnega sistema; naročnik te informacije ponudi v pisni obliki, če se to od njega zahteva.
(2) Na zahtevo gospodarskega subjekta naročnik čim prej obvesti:
– vse neuspešne kandidate: o razlogih za zavrnitev njihovih prijav,
– vse neuspešne ponudnike: o razlogih za zavrnitev njihovih ponudb, vključujoč razloge za njegovo odločitev o neenakovrednosti, ali za njegovo odločitev, da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo storilnostnih ali funkcionalnih zahtev,
– vsakega ponudnika, ki je oddal sprejemljivo ponudbo: o lastnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter o imenu izbranega ponudnika ali strank okvirnega sporazuma.
(3) Rok za obveščanje v nobenem primeru ne sme biti daljši od 15 dni od prejema pisnega zahtevka. Naročnik se lahko odloči, da zadrži nekatere informacije iz prvega odstavka tega člena v zvezi z oddajo naročila, sklenitvijo okvirnega sporazuma ali vključitvijo v dinamični nabavni sistem, če bi objava teh informacij ovirala izvajanje zakona ali bi bila drugače v nasprotju z javnim interesom, bi škodila poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali bi lahko posegala v lojalno konkurenco med njimi.
(4) Naročnik, ki vzpostavi in vodi sistem ugotavljanja sposobnosti, v šestih mesecih obvesti ponudnike o svoji odločitvi glede priznanja sposobnosti. Če naročnik predvideva, da bo odločanje trajalo več kakor štiri mesece od predložitve prijave, mora naročnik v dveh mesecih od dneva predložitve prijave ponudnika obvestiti o razlogih, ki opravičujejo podaljšanje roka, in o datumu, do katerega bo njegova prijava sprejeta ali zavrnjena.
(5) Naročnik obvesti ponudnike, katerih vlogo za priznanje sposobnosti je zavrnil, o tej odločitvi in o razlogih za zavrnitev čim prej in v nobenem primeru ne več kot 15 dni po datumu sprejema odločitve. Razlogi morajo temeljiti na pogojih za ugotovitev sposobnosti iz drugega odstavka 48. člena tega zakona.
(6) Naročnik, ki vzpostavi in vodi sistem ugotavljanja sposobnosti, lahko priznanje o sposobnosti gospodarskega subjekta prekliče samo iz razlogov na podlagi pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka 48. člena tega zakona. O nameri, da bo naročnik preklical priznanje sposobnosti, je treba gospodarskega subjekta v pisni obliki obvestiti vnaprej in vsaj 15 dni pred datumom, določenim za preklic priznanja sposobnosti, skupaj z razlogom ali razlogi, ki opravičujejo predlagano dejanje.
69. člen
(Hranjenje podatkov v zvezi z oddajo naročil)
(1) Naročnik mora o vsakem naročilu hraniti podatke, na podlagi katerih lahko pozneje opravičujejo svoje odločitve, ki jih je sprejel v zvezi z:
a) ugotavljanjem sposobnosti in izbiro gospodarskih subjektov ter oddajo naročil;
b) uporabo postopkov brez predhodne objave;
c) neupoštevanjem 4., 33. do 35., 41. do 44., 57. do 65. člena tega zakona, na podlagi odstopanj, predvidenih v 3. in 5. do 10. členu tega zakona in v 17. do 24. členu in 31. členu tega zakona. Naročnik mora sprejeti ustrezne ukrepe za dokumentiranje poteka postopkov za oddajo naročil, ki se izvajajo na elektronski način.
(2) Naročnik mora hraniti podatke najmanj štiri leta od dneva oddaje naročila, iz razloga, da lahko na zahtevo Evropske komisije le-tej zagotovi potrebne podatke.
70. člen
(Ponudba v elektronski obliki)
(1) Ponudnik lahko odda ponudbo v elektronski obliki, če to omogoča informacijski sistem, ki ga uporablja naročnik.
(2) Naročnik mora ponudnike o možnosti oddaje ponudb v elektronski obliki seznaniti v razpisni dokumentaciji. Informacijski sistem naročnika mora zagotoviti tehnološko neodvisen sprejem ponudb.
(3) Informacijski sistem, ki ga uporablja naročnik mora biti zgrajen tako, da omogoča odpiranje in vpogled v ponudbe šele po izteku roka za prejem ponudb. Informacijski sistem, ki ga uporablja naročnik mora o tem voditi elektronski zapis o vseh aktivnostih, ki potekajo na informacijskem sistemu naročnika tako, da tega ni mogoče kasneje spremeniti.
(4) Ponudba v elektronski obliki mora biti varno elektronsko podpisana in podpis overjen s kvalificiranim potrdilom.
(5) Elektronski ponudbi mora biti dodan časovni žig.
(6) V nobenem primeru naročnik ne sme z zahtevo po prejemu ponudb v elektronski obliki preprečiti ali drugače omejiti konkurence med ponudniki. Naročnikov informacijski sistem mora omogočati pošiljanje povratnice o prejemu elektronske ponudbe ponudniku.
(7) Naročnikov informacijski sistem mora zagotoviti preprečitev zanikanja (nezatajljivost) identitete ponudnika.
(8) Naročnikov informacijski sistem mora omogočati arhiviranje elektronskih ponudb na način, kot to določa ta zakon, zakon, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis in zakon, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivov.
Drugi del
RAVNANJA V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA
Prvo poglavje
Skupne določbe
71. člen
(Strokovna komisija)
Naročnik lahko za vodenje postopka javnega naročanja imenuje strokovno komisijo. Strokovna komisija lahko sodeluje v celotnem ali delu postopka javnega naročanja.
72. člen
(Strokovni dialog)
Pred začetkom postopka javnega naročanja lahko naročnik z gospodarskimi subjekti izvede strokovni dialog in v okviru tega zaprosi ali upošteva nasvete, ki jih bo lahko uporabil pri pripravi razpisne dokumentacije, pod pogojem, da taki nasveti oziroma priporočila ne preprečujejo ali omejujejo konkurence.
73. člen
(Faze postopka)
Postopek javnega naročanja poteka po naslednjih fazah, razen če ta zakon za posamezno vrsto postopka ne določa drugače:
1. periodično informativno obvestilo, če je to primerno,
2. priprava razpisne dokumentacije,
3. objava obvestila o javnem naročilu,
4. predložitev in odpiranje ponudb,
5. pregled in ocenjevanje ponudb,
6. odločitev o oddaji javnega naročila,
7. objava obvestila o oddaji javnega naročila.
74. člen
(Priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe)
(1) Vsebino razpisne dokumentacije sestavljajo, če ta zakon za posamezno vrsto postopka ne določa drugače, naslednji elementi:
1. povabilo k oddaji ponudbe,
2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
3. pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika,
4. vzorec pogodbe,
5. elemente za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi,
6. morebitna finančna ali druga zavarovanja.
(2) Razpisna dokumentacija lahko vsebuje tudi druge listine, ki so, glede na predmet naročila, potrebne pri izdelavi ponudbe. Podatki iz razpisne dokumentacije, kii so navedeni v objavi obvestila o javnem naročilu, morajo biti enaki podatkom navedenim v objavi obvestila o javnem naročilu. Kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila.
75. člen
(Objava obvestila o javnem naročilu in razpisne dokumentacije)
Naročnik mora objaviti obvestilo o javnem naročilu in razpisno dokumentacijo, vključno z njenimi spremembami in dopolnitvami na ali preko portala javnih naročil. Dostop, pregled in prevzem razpisne dokumentacije na portalu javnih naročil je brezplačen. Naročnik mora zagotoviti vpogled in prevzem tistih delov razpisne dokumentacije, ki iz tehničnih razlogov ne more biti dostopna na ali preko portala javnih naročil.
76. člen
(Spremembe, dopolnitve in pojasnila razpisne dokumentacije)
(1) Po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.
(2) Naročniki na ali preko portala javnih naročil posreduje dodatna pojasnila vezana na razpisno dokumentacijo najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravočasno.
77. člen
(Predložitev ponudbe)
(1) Pravočasna predložitev ponudbe pomeni, da mora ponudnik naročniku ponudbo predložiti do roka, določenega za prejem ponudb.
(2) Naročnik mora določiti datum in uro roka za predložitev ponudbe v objavi in razpisni dokumentaciji.
(3) Če ponudba ni bila predložena v roku, določenem za prejem ponudb, se šteje, da je bila predložena prepozno. Tako ponudbo mora naročnik po končanem postopku odpiranja ponudb neodprto vrniti ponudniku, z navedbo, da je prepozna.
(4) Ponudnik mora ponudbo predložiti osebno, po pošti, po faxu ali z uporabo elektronskih sredstev ali na drug ustrezen način, skladno z zahtevami naročnika.
(5) Naročnik mora ob prejemu ponudbe označiti datum in uro prejema ponudbe in na zahtevo ponudnika izročiti potrdilo o prejemu.
78. člen
(Ponudba za sklope)
Če je naročnik dovolil, da se lahko ponudba predloži za posamezne sklope, mora ponudnik v svoji ponudbi navesti, ali se njegova ponudba nanaša na celotno naročilo ali le na posamezne sklope. Ne glede na to ali ponudnik oddaja ponudbo za vse sklope mora biti njegova ponudba predložena tako, da se lahko ocenjuje po sklopih. Po ocenitvi ponudb po posameznih sklopih in ocenitvi ponudb za vse sklope skupaj naročnik sklene pogodbo z enim ali več ponudniki, z najugodnejšo kombinacijo ponudb.
79. člen
(Javno odpiranje ponudb)
Odpiranje ponudb je javno v primerih javnih naročil, katerih ocenjena vrednost je enaka ali višja od vrednosti iz drugega odstavka 17. člena tega zakona.
80. člen
(Odpiranje ponudb)
(1) Odpiranje ponudb izvede naročnik. Odpiranje ponudb se izvede na kraju in ob času, ki sta navedena v objavi obvestila o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji. O odpiranju ponudb se vodi zapisnik. Ponudbe se odpirajo po vrstnem redu prejema.
(2) V zapisniku o odpiranju ponudb je potrebno navesti:
- naziv ponudnika ali šifro, če je bil razpis anonimen,
- variantne ponudbe, če so dopustne ali ponudbe z opcijami,
- ponudbeno ceno ter morebitne popuste, v zapisnik pa se lahko vpišejo tudi drugi podatki iz ponudb, če tako odloči naročnik.
(3) V kolikor naročnik ne vroči zapisnika o odpiranju ponudb pooblaščenim predstavnikom ponudnikov na odpiranju ponudb, ga mora najkasneje v treh delovnih dneh posredovati vsem ponudnikom.
81. člen
(Preveritev ponudbe)
(1) Naročnik mora, najkasneje pred sklenitvijo pogodbe o oddaji naročila, lahko pa že prej, preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe.
(2) Ne glede na druge določbe tega zakona ponudniku ni treba predložiti nobenega dokazila o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco; namesto dokazila ponudnik poda izjavo o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba. Podatke iz uradnih evidenc naročnik pridobi sam. Za pridobitev osebnih podatkov je potrebno soglasje subjekta, na katerega se podatki nanašajo.
82. člen
(Dopustne dopolnitve ponudbe)
(1) V kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti.
(2) Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.
83. člen
(Odločitev o oddaji naročila)
(1) Naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo. O svoji odločitvi mora naročnik pisno obvestiti ponudnike po pošti, faksu ali z elektronskimi sredstvi.
(2) Na pisni predlog ponudnika zoper odločitev naročnika, vložen v petih dneh od dneva prejema odločitve naročnik, lahko naročnik le-to spremeni in sprejme novo odločitev v skladu s prejšnjim odstavkom. Od dneva prejema nove odločitve o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo.
(3) Ponudnik, ki ni bil izbran, lahko vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v petih dneh od dneva prejema odločitve naročnika. V kolikor zahteva ni obrazložena, naročnik ponudnika pozove, da jo v roku, ki ga določi naročnik, dopolni. Če ponudnik zahteve ne dopolni, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve oziroma zavrženje zahteve v razumnem roku. Od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, v skladu z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja.
(4) Naročnik sme zavrniti zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve delno ali v celoti, če bi bilo lahko razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi lahko s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika ali če bi lahko sporočeni podatki vplivali na pošteno konkurenco med ponudniki ali drugimi udeleženci v postopku, skladno z določili tega zakona o varstvu podatkov. Naročnik ne sme zavrniti zahteve komisije, pristojne za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, glede izročitve vseh podatkov o postopku oddaje naročila.
84. člen
(Izločitev ponudb, prekinitev postopka, zavrnitev vseh ponudb)
(1) V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 79. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne.
(2) Naročnik lahko kadarkoli prekine postopek javnega naročanja.
(3) Naročnik lahko zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate in navesti razloge, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o svoji odločitvi, da začne nov postopek ter obvestiti vlado oziroma svoj nadzorni organ. Navedeno odločitev mora poslati v objavo na portal javnih naročil.
(4) V primeru javnih naročil, katerih vrednost je enaka ali večja od vrednosti iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, mora naročnik obvestiti tudi Komisijo in odločitev poslati v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti.
Drugo poglavje
Posebne določbe v postopkih javnega naročanja
1.1. Posebne določbe za postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti
85. člen
(Priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe)
(1) Naročnik pripravi razpisno dokumentacijo za vsako fazo postopka posebej. Razpisna dokumentacija za prvo fazo vsebuje:
1. povabilo k oddaji prijave,
2. navodila ponudnikom za izdelavo prijave,
3. navedbo števila kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudbe, če je to primerno,
4. pogoje, ki so vezani na predmet naročila in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik za izvedbo javnega naročila,
5. navedbo meril za izbiro, če je to mogoče,
6. drugo.
(2) Razpisna dokumentacija za drugo fazo mora vsebovati vsaj:
1. povabilo k oddaji ponudbe,
2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
3. vzorec pogodbe,
4. elemente za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi,
5. opis in ovrednotenje meril za izbiro.
86. člen
(Obvestilo o priznanju sposobnosti)
Obvestilo o priznanju sposobnosti oziroma o zavrnitvi priznanja sposobnosti mora naročnik poslati tistim gospodarskim subjektom, ki so oddali prijavo.
87. člen
(Povabilo k oddaji ponudbe)
(1) Če se oddaja javno naročilo po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, mora naročnik hkrati povabiti vse kandidate k oddaji ponudb. Povabilo mora biti poslano kandidatom v pisni obliki.
(2) Povabilo kandidatom mora vsebovati navedbo podatka o objavi razpisne dokumentacije.
(3) Povabilo kandidatom je enako tudi v primeru, da z razpisno dokumentacijo razpolaga druga oseba in ne naročnik, ki je odgovoren za javno naročanje.
(4) Povabilo mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
a) kjer je to primerno, rok, v katerem se lahko zahtevajo dodatni dokumenti ter znesek in način plačila zneska, ki ga je treba plačati za pridobitev dodatnih dokumentov;
b) navedbo skrajnega roka za prejem ponudb, naslov, na katerega morajo biti poslane, ter jezik ali jeziki, v katerih morajo biti sestavljene;
c) sklicevanje na objavljeno obvestilo o javnem naročilu;
d) sklicevanje na vse morebitne priložene dokumente, ki jih je treba oddati;
e) merila za oddajo naročila, če niso navedena v obvestilu o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti, ki se uporablja kot sredstvo za objavo obvestila o javnem naročilu;
f) relativno pomembnost meril za oddajo naročila ali, če je to potrebno, padajoče zaporedje pomembnosti teh meril, če niso navedena v obvestilu o javnem naročilu, obvestilu o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti ali v razpisni dokumentaciji.
(4) Če se javni razpis opravi v obliki periodičnega informativnega obvestila, mora naročnik povabiti vse kandidate, da na podlagi natančnih podatkov o naročilu, potrdijo svoj interes za sodelovanje, pred začetkom izbire ponudnikov. Povabilo mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
a) vrsto in količino, vključno z možnostjo dodatnih naročil, in po možnosti tudi predvideno obdobje za ta dodatna naročila, vrsto in količino in po možnosti predviden čas objave nadaljnjih obvestil o javnih naročilih za gradnje, blago ali storitve;
b) vrsto postopka: postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti;
c) sklicevanje na objavljeno obvestilo o javnem naročilu;
d) naslov in rok za predložitev zahtev za razpisno dokumentacijo in jezik ali jezike, v katerih mora biti napisana;
e) naslov subjekta, ki bo oddal naročilo in potrebne informacije za pridobitev razpisne dokumentacije;
f) ekonomske in tehnične pogoje, finančna jamstva in informacije, ki se zahtevajo od gospodarskih subjektov;
g) znesek in način plačila zneska, ki ga je treba plačati za pridobitev razpisne dokumentacije;
h) obliko pogodbe, ki je predmet naročila: nakup, zakup, najem ali nakup na kredit ali kakšna koli njihova kombinacija, in
i) merila za oddajo naročila in njihovo težo ali, če je to potrebno, padajoče zaporedje pomembnosti teh meril, če niso navedena v informativnem obvestilu ali v razpisni dokumentaciji ali v povabilu k oddaji ponudb ali k pogajanjem.
1.2. Postopek s pogajanji brez predhodne objave
88. člen
(Priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe)
(1) Naročnik lahko določi, da se postopek s pogajanji opravi v zaporednih fazah, da bi zmanjšali število rešitev, o katerih se je treba pogajati, ob uporabi meril za izbiro. Naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji določiti, da bo tako možnost uporabil in na kakšen način.
(2) Razpisna dokumentacija lahko vsebuje:
1. povabilo k oddaji ponudbe,
2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
3. opis predmeta naročila ali ciljev, ki jih želi doseči naročnik z izvedbo naročila,
4. splošne pogoje pogodbe,
5. elemente za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi.
89. člen
(Rok za prejem ponudbe)
Naročnik določi rok za prejem ponudbe glede na razloge, iz katerih lahko uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave in glede na predmet naročila.
90. člen
(Povabilo k pogajanjem)
(1) Naročnik ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje, po pregledu ponudb v skladu z 87. členom tega zakona povabi k pogajanjem.
(2) Naročnik se pogaja s ponudniki o vseh pogojih za izvedbo naročila, opredeljenih v ponudbah, ki so jih slednji predložili, da bi jih prilagodili zahtevam, ki jih je navedel že v objavi oziroma v razpisni dokumentaciji, z namenom izbire najugodnejše ponudbe, ob uporabi v naprej določenih meril.
(3) Naročnik mora med pogajanji zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov. Zlasti ne sme posredovati udeležencem pogajanj informacij na diskriminatoren način, zaradi katerega bi lahko bili nekateri ponudniki v prednosti pred drugimi.
(4) Naročnik lahko določi, da se postopek s pogajanji opravi v več zaporednih fazah, da bi zmanjšali število rešitev, o katerih se je treba pogajati, ob uporabi meril za izbiro. Naročnik mora v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji določiti, da bo tako možnost uporabil in na kakšen način.
(5) Naročnik po zaključenih pogajanjih od ponudnikov zahteva predložitev končne ponudbe v skladu z doseženim na pogajanjih. V primeru, da naročnik postopek s pogajanji opravi v več zaporednih fazah, velja navedeno za vsako fazo posebej.
91. člen
(Obvestila o oddaji naročila)
(1) Če naročnik odda naročilo storitev na področju raziskav in razvoja po postopku s pogajanji brez predhodne objave, lahko podatke, ki jih mora sporočiti, ob upoštevanju Seznama informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji javnega naročila, o vrsti in količini opravljenih storitev, omeji na opis »storitve na področju raziskav in razvoja«.
(2) Naročnik mora zagotoviti, da so vse informacije, objavljene v skladu s tem členom, vsaj tako podrobne kakor tiste, ki jih vsebuje obvestilo o javnem naročilu.
1.3. Posebne določbe za postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi
92. člen
(Roki za prejem ponudb)
(1) Rok za prejem ponudb ali prijav mora biti tak, da omogoča gospodarskemu subjektu pripravo popolne ponudbe.
(2) V kolikor naročnik sam ali na pobudo gospodarskega subjekta oceni, da je to potrebno, rok za prejem ponudb ustrezno podaljša.
93. člen
(Razpisna dokumentacija)
(1) V postopku zbiranja ponudb naročnik pripravi razpisno dokumentacijo, predvsem pogoje, ki bodo sestavni del pogodbe o izvedbi naročila, če je to potrebno in v obsegu kot je to primerno, glede na način izvajanja postopka.
(2) Naročniku ni treba posebej pripraviti razpisne dokumentacije, v primeru, da so vsi potrebni podatki in podlage za oddajo ponudbe podani v objavi obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.
94. člen
(Dokumentacija o postopku oddaje naročila)
(1) Dokumentacijo o oddaji posameznega naročila, ki jo mora voditi naročnik, sestavljajo:
- objava obvestila o javnem naročilu ali povabilo k oddaji ponudbe,
- razpisna dokumentacija, če je to primerno,
- predložene ponudbe.
(2) Dokumentacijo sestavljajo tudi drugi dokumenti glede na način izvedbe javnega naročanja za oddajo naročil nižje vrednosti.
1.4. Posebne določbe za postopek zbiranja ponudb
95. člen
(Postopek zbiranja ponudb)
Za postopek zbiranja ponudb veljajo posebne določbe postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi, razen določbe 62. in 64. člena tega zakona.
Tretji del
PRAVILA, KI UREJAJO NATEČAJE STORITEV
96. člen
(Področje uporabe)
(1) V skladu z določbami tega dela zakona morajo natečaje naročniki organizirati v primeru naročil, katerih vrednost brez DDV je enaka ali večja od 422.000 eurov. Za namene tega odstavka gre za ocenjeno vrednost naročila storitev brez DDV, vključno z vsemi morebitnimi nagradami in/ali plačili udeležencem.
(2) Določbe tega člena se uporabljajo za vse natečaje, kjer je celotni znesek nagrad na natečaju in plačil udeležencem enak ali večji od 422.000 eurov. Za namene tega odstavka se vrednost nanaša na skupni znesek nagrad in plačil, vključno z ocenjeno vrednostjo naročil storitev brez DDV, ki se lahko pozneje oddajo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, če naročnik v obvestilu o javnem naročilu ne izključi take oddaje naročila.
97. člen
(Izključitev iz področja uporabe)
Določbe tega dela zakona se ne uporabljajo za:
1. natečaje, ki so organizirani v enakih primerih, kot tisti v 25. členu tega zakona za javna naročila storitev in
2. natečaje, organizirane za opravljanje take dejavnosti, za katero je Komisija sprejela sklep iz tretjega odstavka 31. člena tega zakona.
98. člen
(Splošne določbe)
(1) Naročnik mora pravila za organizacijo natečajev sporočiti zainteresiranim za sodelovanje pri natečaju.
(2) Pravica do sodelovanja udeležencev v natečajih ne sme biti omejena:
a) na ozemlje ali del ozemlja države članice;
b) z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države članice, v kateri natečaj poteka, morali le-ti biti fizične ali pravne osebe.
99. člen
(Objave)
(1) V kolikor želj naročnik izvesti natečaj, mora le-to objaviti. Naročnik, ki je izvedel natečaj, mora objaviti izide natečaja. Obvestilo o javnem naročilu mora vsebovati informacije iz Seznama storitev B, obvestilo o rezultatih natečaja pa vsebuje informacije iz Seznama informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o izidu natečaja, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o izidu natečaja).
(2) Naročnik mora obvestilo o rezultatih natečaja v roku dveh mesecev po izvedbi natečaja posredovati Komisiji pod pogoji, ki jih določi Komisija.
(3) Za vse objave v zvezi z natečaji se uporabljajo določbe tega zakona.
100. člen
(Sredstva sporočanja)
(1) Za vsa sporočila v zvezi z natečaji se uporabljajo določbe tega zakona.
(2) Naročnik mora zagotoviti posredovanje, izmenjavo in shranjevanje informacij na tak način, da so varovani celovitost podatkov ter zaupno ravnanje z vsemi informacijami, ki jih sporočijo udeleženci natečaja. Žirija ne sme pregledati načrte in projekte pred iztekom roka za njihovo oddajo.
(3) Za sredstva za elektronsko sprejemanje načrtov in projektov se uporabljajo vse informacije v zvezi s specifikacijami, ki so potrebne za elektronsko predstavitev načrtov in projektov, vključno s šifro, morajo biti na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom. Poleg tega morajo biti sredstva za elektronsko sprejemanje načrtov in projektov v skladu z zahtevami iz Zahtev v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav, načrtov in projektov pri natečajih.
101. člen
(Sestava žirije)
Žirija mora biti sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki niso sorodstveno, poslovno ali kakorkoli drugače povezane z udeleženci natečaja. Žirijo sestavljajo predsednik, namestnik in vsaj dva člana. Če naročnik od udeležencev natečaja zahteva posebna strokovna znanja in izkušnje, mora imeti vsaj tretjina članov žirije enaka ali enakovredna strokovna znanja in izkušnje.
102. člen
(Izbor tekmecev)
(1) Pri organizaciji natečajev mora naročnik uporabiti postopke iz tega zakona.
(2) Če je število udeležencev na natečaju omejeno, mora naročnik določiti jasna in nediskriminatorna merila za izbor. V vsakem primeru mora biti število kandidatov, povabljenih k sodelovanju, zadostno za zagotovitev prave konkurence.
103. člen
(Odločitve žirije)
(1) Žirija mora biti samostojna pri sprejemanju svojih odločitev ali mnenj.
(2) Žirija mora pregledati načrte in projekte, ki jih predložijo kandidati, upoštevaje anonimnost ter izključno na podlagi meril iz obvestila o javnem natečaju.
(3) Žirija mora v poročilu, ki ga podpišejo njeni člani, razvrstiti projekte od prvega do zadnjega na podlagi ocene vsakega projekta, skupaj s svojimi opombami in navesti vse točke projekta, ki bi jih bilo treba pojasniti.
(4) Žirija mora spoštovati anonimnost udeležencev natečaja do sprejema mnenja ali odločitve.
(5) Po potrebi se lahko kandidate povabi, da zaradi pojasnitve katerih koli vidikov projektov, odgovorijo na vprašanja, ki jih je žirija navedla v zapisniku.
(6) O dialogu med člani žirije in kandidati mora žirija sestaviti izčrpni zapisnik.
Četrti del
STATISTIKA
104. člen
(Statistika)
(1) Naročnik mora ministrstvu, pristojnemu za finance, posredovati poročilo o oddanih javnih naročilih v preteklem letu do konca februarja tekočega leta. Ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi predloženih poročil najkasneje do 30. septembra tekočega leta pripravi statistično poročilo o oddanih javnih naročilih in ga posreduje vladi v potrditev.
(2) Vlada na način, ki ga določi Komisije, Komisiji vsako leto posreduje statistično poročilo, razdeljeno po državah članicah in posameznih kategorijah dejavnosti, o skupni vrednosti oddanih naročil pod vrednostnimi pragovi, ki bi bila vključena v ta zakon, če ne bi bili določeni vrednostni pragovi.
(3) Vlada na način, ki ga določi Komisija, Komisiji najkasneje do 31. oktobra za preteklo leto in do 31. oktobra tekočega leta posreduje statistično poročilo o oddanih javnih naročilih, pripravljeno v zvezi z naslednjimi kategorijami dejavnosti:
- proizvodnja, transport ali distribucija električne energije,
- proizvodnja, transport ali distribucija pitne vode,
- mestni železniški, tramvajski, tolejbusni ali avtobusni promet,
- infrastruktura v obmorskih pristaniščih ali pristaniščih na celinskih plovnih poteh ali infrastruktura v
drugih terminalih,
- letališka infrastruktura.
(4) Statistično poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati vsako statistično informacijo, ki jo zahteva Sporazum o vladnih nabavah.
(5) Informacije iz tretjega odstavka tega člena ne vključujejo informacij o naročilih storitev na področju raziskav in razvoja v kategoriji 8 iz Seznama storitev A, telekomunikacijskih storitev v kategoriji 5 iz Seznama storitev A, katerih zaporedne številke v nomenklaturi CPV so enakovredne referenčnim številkam CPC 7524, 7525 in 7526, ali storitev iz Seznama storitev B.
(6) Poročila iz prvega in drugega odstavka tega člena se pripravijo tako, da:
a) se v interesu upravne poenostavitve naročila manjših vrednosti lahko izključijo, pod pogojem, da uporabnost statističnih podatkov s tem ni ogrožena;
b) se spoštuje zaupnost predloženih informacij.
(7) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, izda pravilnik o vrstah in načinu zbiranja podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu.
Peti del
PREKRŠKOVNI ORGAN
105. člen
(Prekrškovni organ)
(1) Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona izvaja Državna revizijska komisija
(2) Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi izdanih predpisih. Pooblaščeno uradno osebo določi predsednik Državne revizijske komisije v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
Šesti del
KAZENSKE DOLOČBE
106. člen
(Kazenske določbe)
(1) Z globo od 5.000 do 350.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba; če:
1. odda naročilo brez izvedbe ustreznega postopka, razen v primerih, ko zakon to dopušča (32. člen zakona),
2. ne upošteva rokov za objavo in predložitev ponudb, opredeljenih v tem zakonu (51.-56. člen zakona),
3. določi merila za izbor v nasprotju s tem zakonom (49. člen zakona),
4. izbere način določitve vrednosti, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil postopku oddaje javnega naročila (18. člen zakona),
5. naročnik med izvajanjem predmeta javnega naročila spremeni predmet pogodbe o oddaji javnega naročila tako, da je cena javnega naročila zaradi te spremembe višja kot cena ostalih popolnih ponudb.
(2) Z globo od 2.000 do 12.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba proračunskega uporabnika ali odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
Sedmi del
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
107. člen
(Valuta do uvedbe eura)
Do uvedbe eura kot valute Republike Slovenije se:
1. v skladu s Sporočilom Komisije glede ustreznih vrednosti pragov direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta št. 2005/C 325/09 (UL C št. 325 z dne 22.12.2005, str. 17):
- namesto zneska 422.000 eurov iz a) točke prvega odstavka 17. člena, b) točke prvega odstavka 32. člena in 96. člena tega zakona uporablja znesek 32.705.621 tolarjev,
- namesto zneska 5.278.000 eurov iz b) točke prvega odstavka 17. člena tega zakona uporablja znesek 1.260.001.948 tolarjev,
- namesto zneska 80.000 eurov iz šestega odstavka 18. člena tega zakona uporablja znesek 19.098.173 tolarjev,
- namesto zneska 1.000.000 eurov iz šestega odstavka 18. člena tega zakona uporablja znesek 238.727.159 tolarjev.
2. namesto zneska 20.000 eurov iz c) točke prvega odstavka in četrtega odstavka 32. člena tega zakona uporablja znesek 4.792.800 tolarjev,
3. namesto zneska 40.000 eurov iz c) točke prvega odstavka in četrtega odstavka 32. člena tega zakona uporablja znesek 9.585.600 tolarjev,
4. namesto zneska 120.000 eurov iz 1. točke drugega odstavka 17. člena ter b) in c) točke prvega odstavka 32. člena tega zakona uporablja znesek 28.756.800 tolarjev,
5. namesto zneska 240.000 eurov iz 2. točke drugega odstavka 17. člena ter b) in c) točke prvega odstavka 32. člena tega zakona uporablja znesek 57.513.600 tolarjev,
6. namesto zneska 844.000 eurov iz b) točke prvega odstavka 32. člena tega zakona uporablja znesek 202.256.160 tolarjev,
7. namesto zneska 2.000 eurov iz 106. člena tega zakona uporablja znesek 479.280 tolarjev,
8. namesto zneska 5.000 eurov iz prvega odstavka 106. člena tega zakona uporablja znesek 1.198.200 tolarjev,
9. namesto zneska 12.000 eurov iz 106. člena tega zakona uporablja znesek 2.875.680 tolarjev,
10. namesto zneska 350.000 eurov iz 106. člena tega zakona uporablja znesek 83.874.000 tolarjev.
108 člen
(Zaključitev postopkov začetih po prejšnjem zakonu)
(1) Postopki oddaje javnih naročil, za katere so bila obvestila o javnem naročilu objavljena pred začetkom uporabe tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
(2) Druga faza postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji se izvede po tem zakonu, če naročnik kandidatom še ni izročil razpisne dokumentacije.
109. člen
(Vzpostavitev portala javnih naročil)
(1) Poleg objave obvestil v Uradnem listu Evropske unije, glede na mejne vrednosti, se obvestila v zvezi z javnimi naročili do vzpostavitve portala javnih naročil objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Ministrstvo, pristojno za finance, zagotovi vzpostavitev portala javnih naročil v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.
110. člen
(Objave do vzpostavitve portala)
(1) Do vzpostavitve portala javnih naročil mora naročnik za prejem prijav za sodelovanje in za prejem ponudb upoštevati naslednje roke:
- v primeru iz 52. člena tega zakona je rok za prejem ponudb najmanj 52 dni;
- v primeru iz 53. člena tega zakona je minimalni rok za prejem ponudb 36 dni;
- v primeru iz a) točke 55. člena tega zakona je rok za prejem prijav na podlagi obvestila o javnem naročilu, ali na podlagi povabila praviloma najmanj 37 dni od datuma, ko je naročnik odposlal obvestilo ali povabilo;
- v primeru iz c) točke 55. člena tega zakona mora biti rok za prejem ponudb daljši od 24 dni.
(2) Do vzpostavitve portala javnih naročil se obvestila, ki se ne pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz drugega odstavka Informacij, povezanih z objavljanjem, objavijo najpozneje 12 dni po pošiljanju ali v primeru skrajšanja rokov iz razloga nujnosti, najpozneje pet dni po pošiljanju.
(3) Vsebina obvestil, ki se ne pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopkom za pošiljanje iz drugega odstavka Informacij, povezanih z objavljanjem, je omejeno na približno 650 besed.
111. člen
(Predpisi na podlagi tega zakona)
(1) Minister, pristojen za finance, izda pravilnik iz sedmega odstavka 104. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Vlada izda predpis iz četrtega odstavka 3. člena in 4. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(3) Vlada izda uredbo iz 4. točke 2. člena, tretjega odstavka 3. člena, četrte alinee c) točke drugega odstavka 8. člena, drugega odstavka 25. člena, petega odstavka 38. člena, prvega odstavka 41. člena, a) točke 67. člena in prvega odstavka 99. člena v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona.
112. člen
(Veljavnost zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne en mesec po objavi.
III. OBRAZLOŽITEV
Določene določbe zakona ostajajo v primerjavi z dosedanjo ureditvijo nespremenjene iz razloga, ker se tudi v evropskih okvirih niso spremenile glede na ureditev v prej veljavnih direktivah EU.
K 1. členu:
Pravna podlaga za predmetno ureditev je podana v direktivi Evropskega Parlamenta in Sveta št. 2004/17/EC, z dne 31.03.2004 o koordinaciji postopkov za oddajo javnih naročil na vodnem, energetskem, transportnem in poštnem področju.
Eden glavnih razlogov za uvedbo pravil o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil v teh sektorjih je različnost načinov, s katerimi državne oblasti lahko vplivajo na obnašanje teh subjektov, vključno z udeležbo v kapitalu in zastopanostjo v upravnih, vodstvenih ali nadzornih organih subjektov. Naslednji glavni razlog za usklajevanje postopkov za oddajo javnih naročil subjektov, ki delujejo v teh sektorjih, je zaprtost trgov, na katerih delujejo, in to zaradi obstoja posebnih in izključnih pravic, ki jim jih podelijo državne oblasti v zvezi z dobavami v omrežja, njihovo oskrbo ali njihovim upravljanjem za opravljanje zadevnih storitev.
K 2. členu:
Dinamični nabavni sistem je sistem javnega naročanja, katerega izvedba je mogoča izključno z elektronskimi sredstvi. Dejansko gre v primerih uporabe tega sistema za postopek javnega naročanja v dveh fazah. V prvi fazi se ugotovi sposobnost gospodarskega subjekta za izvedbo javnega naročila, v drugi fazi pa kandidati sodelujejo s svojimi ponudbami v naročanju, ki poteka v elektronski obliki.
Elektronska dražba je tehnika, ki jo lahko uvede naročnik v izvajani postopek javnega naročanja. Poteka izključno z uporabo elektronskih sredstev in omogoča naročniku, da z izvedbo enega ali več korakov ponovno odpira konkurenco med ponudniki, ki imajo možnost v okviru dražbe podati nove cene ali izboljšati svojo ponudbo glede drugih meril, ki jih je mogoče numerično enoznačno ovrednotiti.
Za blago, storitve in gradnje obstaja več različnih nomenklatur, ki so v veljavi (npr. NACE – La nomenclature statistique des activités économiques dans la Communauté européenne). Pomensko in s predpisano šifro označujejo določeno vrsto dejavnosti ali blaga in so osnova za sklicevanje pri definiranju predmeta javnega naročila. Na področju javnih naročil obstajajo prizadevanja po uporabi ene nomenklature z nazivom »Enotni besednjak javnih naročil«. Enotni besednjak javnih naročil (Common procurement vocabulary) je nomenklatura, ki se uporablja v javnem naročanju, sprejeta z Uredbo Komisije. Neposredno se uporablja pri izpolnjevanju enotnih obrazcev za objave. V splošnem velja, da je ta nomenklatura enakovredna z drugimi veljavnimi nomenklaturami. Posebej pa je določeno, da kadar prihaja do razlik med CPV na eni strani in NACE (NACE -- Classification of Economic Activities in the European Community) se uporablja nomenklatura NACE in do razlik med CPC in CPV, se uporablja nomenklatura CPV.
Pogodba o oddaji javnega naročila je skupen pojem za pogodbe, ki se sklepajo skladno z določbami Obligacijskega zakonika in katerih predmet je dobava blaga, izvedba storitve ali gradnje javnim naročnikom.
Za naročilo velja, da je javno naročilo gradenj, le če njegov predmet izrecno zajema izvedbo dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, tudi takrat ko naročilo zajema opravljanje drugih storitev, potrebnih za izvedbo teh dejavnosti. Pod tem pojmom je lahko zajeto samo izvajanje, lahko pa je vključeno tudi projektiranje. Zaradi različnosti javnih naročil gradenj ima naročnik možnost sprejeti določbo o naročilu načrtov in izvedbe gradnje, ki ga je treba oddati bodisi v ločenih delih ali skupaj.
Javno naročilo blaga opredeljuje vse vrste blaga, ki jih potrebujejo in za to naročajo posamezni javni naročniki. Oskrba z določenim blagom je možna z različnimi aranžmaji, ki jih določba taksativno našteva. To poleg nakupa pomen tudi zakup, najem, ali nakup blaga na kredit, z možnostjo odkupa ali brez te možnosti, kar je vezano na naravo predmeta naročila ali naročnikove potrebe. Ker sta namestitev in inštalacija neposredno povezani z izpolnitvijo naročila blaga, zakon obe dejavnosti izrecno vključuje pod pojem naročila blaga.
Storitve so navedene v Seznamu storitev. Osnovna značilnost storitev iz Seznama storitev A je ta, da ni nikakršnih omejitev za njihovo izvajanje, vezano na primer na geografski prostor, ureditev v posamezni državi ali drugo.
Razmejitev, ali gre za naročila storitve ali blaga, je vezana na vrednost storitve. Javna naročila storitev, zlasti na področju gospodarjenja z nepremičninami, lahko v nekaterih primerih vključujejo gradnje. Vendar, če so te gradnje priložnostne glede na osnovni namen izpolnitve naročila storitve in so njegova morebitna posledica ali dodatek, se tako naročilo šteje kot javno naročilo storitve.
Sklop tvori tisto zaključeno celoto v okviru javnega naročila, ki jo je mogoče oddati ločeno. Gre torej za oblikovanje vsebinsko ali/in vrednostno samostojnih delov javnega naročila. Namen ločene oddaje oziroma na drugi strani priprave ločene ponudbe je povečanje konkurenčnosti glede na stanje na relevantnem trgu in na ta način pridobitev boljših ponudb in povečanje učinkovitosti naročanja. Zakon ne določa obveze oblikovanja predmeta naročila v sklope, navedeno je prepuščeno naročniku. Razlog za oblikovanje sklopov ne sme biti delitev naročila z namenom izogniti se upoštevanju zakona o javnem naročanju.
Okvirni sporazum je nova oblika pravnega akta na področju javnega naročanja, s katerim se lahko zaključi postopek javnega naročanja in je podlaga za sklepanje posameznih pogodb za realizacijo predmeta javnega naročila.
Zakon določa, da je lahko izvajalec gradnje, dobavitelj blaga ali izvajalec storitve tako pravna kot fizična oseba, ki nastopa samostojno, se povezuje z drugimi osebami v okviru partnerskega nastopa ali z vključitvijo podizvajalcev in na trgu nastopa kot potencialni ponudnik gradenj, blaga ali storitev, tako zasebnemu kot javnemu sektorju.
Gospodarski subjekt je skupen izraz za osebe, fizične ali pravne, ki so potencialni ponudniki blaga, gradenj ali storitev. Zakon uvaja ta pojem zaradi enotne označbe za izvajalca gradenj, dobavitelja blaga ali izvajalca storitev v določbah, ki so skupne vsem.
Ponudnik v javnem naročanju je tisti gospodarski subjekt, ki v postopku javnega naročanja sodeluje s svojo ponudbo. Status ponudnika je torej vezan na akt predložitve pravočasne ponudbe.
Status kandidata je v določenih postopkih nujen predpogoj za možnost predložitve ponudbe. Ta pojem opredeljuje gospodarski subjekt, za katerega je, na primer v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji ali v konkurenčnem dialogu, ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za izvedbo javnega naročila, tako tiste, ki jih določa zakon, kot tudi tiste, katerih izpolnjevanje zahteva naročnik. Kandidat je torej tisti, ki je uspešen v predkvalifikacijskem postopku.
Skupni nabavni organ je enačiti pojmu naročnika, kar pomeni, da je obvezan izvajati javno naročanje po tem zakonu. V javnem naročanju lahko deluje kot povezovalec svojega interesa in interesov drugih naročnikov ali kot izvajalec naročanja izključno za druge naročnike. Njegova vloga je izvajanje naročanja, zaradi tega tudi ni nujno naročnik po definiciji naročnika. Skupni nabavni organ lahko deluje v javnem naročanju na dva načina:
- prvi način je, ko izvede celoten ustrezen postopek javnega naročanja in sklene pogodbo, na podlagi katere se izvajajo določene dobave blaga in izvedbe storitev,
- drugi način je, ko za naročnike izvede javno naročanje po ustreznem postopku, na podlagi katerega vsak naročnik sklene svojo pogodbo.
Predstavitev naročnika je elektronski medij naročnika, na katerem le-ta objavlja svoje podatke in vse informacije o javnem naročanju. Po drugi strani služi kot enakovredno mesto za objavo določenih obvestil, kot so objave v Uradnem listu Evropske unije, na primer predhodnega informativnega obvestila.
Poleg poznanih postopkov, kot so bili urejeni v do sedaj veljavni zakonodaji: odprti postopek; postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti; postopek s pogajanji po predhodni objavi, postopek s pogajanji brez predhodne objave in postopek izvedbe javnega natečaja; uvaja zakon kot nov postopek - postopek zbiranja ponudb.
Zaradi novega razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije ter zaradi poenostavitev, ki iz njih lahko izhajajo glede objave naročil ter učinkovitosti in preglednosti postopkov javnih naročil, je treba elektronska sredstva izenačiti z običajnimi sredstvi za komunikacijo in izmenjavo informacij. Izbrana sredstva in tehnologija bi morali biti, kolikor je mogoče, skladni s tehnologijami, ki se uporabljajo v drugih državah članicah. V določenih primerih, kot na primer pri dinamičnem nabavnem sistemu, je uporaba elektronskih sredstev pogoj.
K 3. členu:
Zakon uvršča med naročnike, poleg tistih, ki sestavljajo javni sektor vse osebe javnega prava, ki jih z namenom zadovoljevanja potreb v javnem interesu in ne zaradi opravljanja pridobitne dejavnosti ustanovi drug naročnik (država, občina, …). Pravna oseba pa mora poleg tega izpolnjevati enega ali več naslednjih pogojev:
- več kot 50 % ga financira naročnik ali
- njegovo poslovanje nadzira naročnik ali
- več kot polovico članov nadzornega sveta, upravnega odbora ali drugega organa, ki v skladu z zakonom zastopajo in predstavljajo pravno osebo lahko imenuje naročnik.
Iz navedenega je razvidno, da so poleg tradicionalnih javnih naročnikov naročniki po tem zakonu tudi vse tiste pravne osebe, katerih dejavnost je lahko izdelava ali izvajanje določenega predmeta ali dejavnosti ali trženje nečesa, vendar pod pogojem, da so bile ustanovljene zato, da se z njihovo dejavnostjo zagotovi ali zagotavlja zadovoljevanje interesa, ki je splošen. Poleg tega je za opredelitev osebe kot osebe javnega prava še vsaj en pogoj, ki izkazuje pretežno finančno vezanost na naročnika torej na javna sredstva ali poslovanje podrejeno nadzoru naročnika, dovolj pa je tudi zgolj pravica (ki jo naročnik lahko izkoristi ali pa ne), da izkaže svoj vpliv na to osebo z imenovanjem več kot polovice članov v organe te osebe.
Pod pojem naročnika zakon uvršča tudi javno podjetje. Po definiciji zakona je javno podjetje tisto podjetje, v katerem imajo lahko naročniki prevladujoč vpliv, neposredno ali posredno zaradi njihovega lastništva, finančne udeležbe v njem ali pravil, ki veljajo za upravljanje le-tega.
Podobna delitev pogojev in njihova izpolnjivost velja za definiranje podjetja kot povezanega podjetja.
Za zagotovitev dejanskega odpiranja trga in pravičnega ravnotežja pri uporabi pravil javnega naročanja na vodnem, energetskem in transportnem področju ter področju poštnih storitev je treba zagotoviti, da se vključeni naročniki opredelijo na drug način kot s sklicevanjem na njihov pravni status. Zato je treba zagotoviti, da to ne vpliva na enako obravnavanje naročnikov v javnem in zasebnem sektorju.
Po tem zakonu so torej dolžni ravnati naročniki, ki so javni naročniki ali javna podjetja in opravljajo eno od dejavnosti, navedenih v zakonu in tisti, ki niso javni naročniki ali javna podjetja, vendar opravljajo eno ali več dejavnosti, navedenih v zakonu in so nosilci posebnih ali izključnih pravic, ki jim jih podeli pristojni organ Republike Slovenije.
Potrebna je ustrezna opredelitev koncepta posebnih ali izključnih pravic. Izključne pravice pomenijo pravice, ki jih država dodeli enemu podjetju s kakršnimikoli zakonskimi, podzakonskimi ali upravnimi akti in mu nameni pravico do zagotavljanja storitev ali izvajanja dejavnosti na določenem geografskem območju. Posebne pravice pa pomenijo pravice, ki jih država dodeli omejenemu številu podjetij z zakonskimi, podzakonskimi ali upravnimi akti, ki na določenem geografskem območju omeji število takih podjetij na dve ali več, ki lahko zagotavljajo storitve ali izvajajo dejavnosti drugače kot skladno z merili objektivnosti, sorazmernosti in nepristranskosti, ali določi, drugače kot skladno s temi merili, več konkurenčnih podjetij, ki so pooblaščena za zagotavljanje storitev ali izvajanje dejavnosti ali dodeli kateremukoli podjetju ali podjetjem, drugače kot skladno s temi merili, kakršnekoli zakonske ali podzakonske prednosti, ki občutno vplivajo na zmožnost vsakega drugega podjetja za zagotavljanje iste storitve ali izvajanje iste dejavnosti na istem zemljepisnem območju pod bistveno enakovrednimi pogoji.
Posledica opredelitve koncepta posebnih ali izključnih pravic je, da dejstvo, da za izgradnjo omrežij ali pristaniške ali letališke infrastrukture lahko naročnik uporabi postopek za razlastitev ali uporabo zemljišča ali pa postavi opremo za omrežje na javno cesto, pod njo ali nad njo, samo po sebi ne pomeni izključne ali posebne pravice v smislu tega zakona. Prav tako tudi dejstvo, da subjekt oskrbuje s pitno vodo, električno energijo, plinom ali toploto omrežje, katero upravlja subjekt, ki uživa posebne ali izključne pravice, ki mu jih je podelil pristojni organ Republike Slovenije, samo po sebi ne pomeni izključne ali posebne pravice v smislu tega zakona. Prav tako se me morejo šteti za posebne ali izključne tiste pravice, ki jih Republika Slovenija prizna v kakršni koli obliki, vključno s podelitvijo koncesije, omejenemu številu podjetij po merilih objektivnosti, sorazmernosti in nediskriminacije, in ki omogočajo, da zainteresirana stranka, ki izpolnjuje ta merila, uživa te pravice.
K 4. členu:
Naročnik pogojev za sodelovanje ponudnikov ali kandidatov v postopkih javnega naročanja ne sme povezovati z zahtevo, da je ponudnik lahko zgolj pravna ali zgolj fizična oseba. Lahko pa zahteva v okviru pogojev za sodelovanje, da ponudniki navedejo, s katerimi kadri, ki so strokovno usposobljeni, bodo izvedli naročilo oziroma navedli, katere osebe bodo odgovorne za izvedbo naročila. Če nastopajo na strani ponudbe povezani ponudniki, naročnik za kandidiranje v postopku ne sme zahtevati od teh ponudnikov kakršnokoli pravno formalno povezovanje. To pomeni, da zadošča, da taki ponudniki navedejo, da se bodo povezali v primeru pridobitve naročila. Tudi od izbrane skupine ponudnikov lahko naročnik zahteva, da se povežejo v pravno formalno obliko, če je to nujno povezano z izvedbo naročila.
Določba četrtega in petega odstavka predstavlja spremembo ureditve v primerih, ko ponudniki nastopajo v svojih ponudbah s podizvajalci v primeru naročil gradenj. Dosedanja praksa je pokazala, da je izvajanje pogodb sklenjenih na podlagi javnega naročanja bila pogosto oteženo zaradi plačilne nediscipline med izvajalci in podizvajalci. Namen določbe je torej, da se vzpostavi pravna podlaga za učinkoviti plačilno disciplino v vseh primerih javnih naročil v katere so vključeni tudi podizvajalci. Zakon daje pooblastilo vladi, da s predpisom natančneje določi pravila v primerih, ko ponudniki nastopajo s podizvajalci.
Določba sedmega odstavka izpostavlja pomembnost posameznih elementov cene. V zvezi z marsikaterim predmetom javnega naročanja in njegovo izpolnitvijo namreč ni pomembna samo končna cena iz ponudbe ampak predvsem osnove in sestavine potrebne za oblikovanje cene. Šele s predstavitvijo posameznih sestavnih delov cene lahko naročnik v določenih primerih pridobi informacijo o možnosti izpolnitve naročila in primerljivosti s cenami iz ostalih ponudb.
K 5. členu:
Zakon v 5. členu določa dejavnosti na področju plina, toplote in električne energije. Pri tem gre za zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki zagotavljajo javne storitve v zvezi z proizvodnjo, transportom ali distribucijo elektrike, plina ali toplote. Zagotavljanje javne storitve pomeni, da se ta izvaja v javnemu interesu.
Izvajanja, ki vključujejo izgradnjo, postavitev in modernizacijo takšnih omrežij pomenijo dejavnosti, ki jih določa zakon, kakršnikoli je že pri tem pravni status naročnikov na področju infrastrukture, ki so odgovorni za takšna izvajanja: naročniki javnega sektorja, javna podjetja ali katerikoli drug subjekt, ki mu je bila podeljena posebna ali izključna pravica za ta namen.
K 6. členu:
Primerno je, da naročniki v zvezi s svojimi dejavnostmi, ki se nanašajo na vodo, izvajajo postopke javnega naročanja in da take postopke izvajajo tudi, če naročniki v smislu tega zakona oddajo naročilo v zvezi s svojimi projekti na področju vodnega inženirstva, namakanja, melioracij ali odstranjevanja in čiščenja odplak. Pravila javnega naročanja v obliki, ki se predlaga za dobave blaga, so neustrezna za nabavo vode, če jo je treba zagotoviti iz virov, ki so blizu območja, kjer se bo uporabljala.
K 7. členu:
Določeni subjekti, ki opravljajo javne avtobusne prevoze, so bili že izključeni iz področja uporabe ZJN-1. Take subjekte je treba izključiti tudi iz področja uporabe tega zakona.
K 8. členu:
Ob upoštevanju nadaljnjega odpiranja poštnih storitev v Evropski skupnosti konkurenci in dejstva, da take storitve prek omrežja opravljajo naročniki, javna podjetja in druga podjetja, je treba za naročila, ki jih oddajo naročniki, ponudniki poštnih storitev, uporabljati pravila iz tega zakona, vključno s tistimi, ki ustvarjajo okvir za premišljeno poslovno prakso in omogočajo večjo prilagodljivost, kot jo nudi zakon o javnem naročanju. Za opredelitev teh dejavnosti je treba upoštevati opredelitev iz Direktive 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitev.
Za subjekte, ki opravljajo poštne storitve se lahko dovoli odlog uporabe tega zakona za čas, ki je potreben za to prilagoditev.
K 9. členu:
Ta zakon se uporablja tudi za dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem geografskega prostora, in sicer a) za namen iskanja ali črpanja nafte in plina in iskanja ali izkopavanja premoga ali drugih trdih goriv ali b) za namen zagotavljanja letališke, pristaniške infrastrukture ali infrastrukture v drugih terminalih za prevoznike po zraku, morju ali celinskih plovnih poteh.
K 10. členu:
Kot pravni okvir za pogodbo, ki naj bi zajemala več dejavnosti, veljajo pravila za dejavnost, za katero je naročilo pretežno namenjeno. Določitev dejavnosti, za katero je naročilo pretežno namenjeno, lahko temelji na analizi zahtev, ki jih mora izpolnjevati določeno naročilo, ki ga odda naročnik pri določanju ocenjene vrednosti naročila in pripravi razpisne dokumentacije. V določenih primerih, kot je nakup enega samega kosa opreme za opravljanje dejavnosti, za katero informacije, ki omogočajo oceno stopnje uporabe, niso na voljo, je lahko objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je naročilo pretežno namenjeno. Določiti je treba, katera pravila veljajo za take primere.
K 11. do 16. členu:
Za oddajo naročil, sklenjenih v državah članicah v imenu države, regionalnih ali lokalnih in drugih oseb javnega prava, veljajo načela iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti načelo prostega pretoka blaga, načelo svobode ustanavljanja in načelo svobode opravljanja storitev ter načela, ki iz teh izhajajo, kot so načelo enakopravnosti, načelo nediskriminacije, načelo vzajemnega priznavanja, načelo sorazmernosti in načelo transparentnosti.
Z upoštevanjem temeljnih načel mora biti tudi zagotovljeno, da sodelovanje oseb javnega prava kot ponudnikov v postopku za oddajo javnega naročila ne povzroča kakršnega koli izkrivljanja konkurence v zvezi z zasebnimi ponudniki.
Načelna ločitev projektiranja od izvedbe javnega naročila je nujna zato, ker je projektant v boljšem položaju od ostalih ponudnikov, če lahko tudi sam sodeluje kot ponudnik za izvedbo. To pa predstavlja kršitev načela konkurence in enakopravne obravnave ponudnikov.
Na drugi strani možnost, da projektant sodeluje tudi pri izvedbi, poraja nezdravo prakso, ko si projektanti projekte prilagajajo svojim interesom kot izvajalci. Gre za nezdružljivost interesov, ki jo je dosedanji zakon dopuščal, nedopustno pa je, da tako ostane še naprej. Med projektantom in izvajalcem projekta bi moralo obstajati produktivno nasprotje interesov, saj je projektant tisti, ki daje podlago funkcionalnega nadzora nad izvedbo projekta, zlasti v smislu stroškov. Če je projektant isti kot izvajalec, je projekt že v načelu neverodostojen, saj bo narejen po meri in interesih izvajalca, ne naročnika.
K 17. členu:
Mejna vrednost za obvezno objavo naročil v Uradnem listu Evropske unije, in sicer za blago in storitve je 422.000 eurov; za gradnje pa 5.278.000 eurov. Nove mejne vrednosti, ki so rezultat periodičnih preračunov, ki jih pripravi Evropska komisija, se povzamejo v podzakonskem aktu, katerega izdaja je v pristojnosti vlade. Poudariti gre, da gre v tem primeru zgolj za spremembe, ki so rezultat preračunov glede na košarico valut in ne za morebitne vrednosti, ki se spremenijo s spremembo direktive.
Za javna naročila katerih vrednost je nižja od vrednosti od katere dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije je posebej določeno, da je potrebna njihova objava na portalu za javna naročila, če je njihova vrednost enaka ali presega 120.000 eurov za blago in storitve in 240.000 eurov za gradnje.
K 18. členu:
V javnem naročanju je pomen ugotovitve ocenjene vrednosti večplasten. Po eni strani je potrebna skrbnost pri ugotavljanju te vrednosti, ker je podlaga za objavo naročila v ustreznem mediju oziroma uporabi določenega postopka. Po drugi strani je odraz pregleda trga, ki se opravi pred izvedbo naročanja. Hkrati je lahko ena od informacij ponudnikom o predmetu javnega naročila, njegovi vrednostni komponenti. Zakonska norma v splošnem opredeljuje, da mora ocenjena vrednost obsegati oceno vrednosti celotnega naročila z morebitnimi možnimi opcijami, dopolnitvami in obnovitvami.
K 19. do 22. členu:
Med izjeme, za katere se ta zakon ne uporablja, sodijo tudi naročila, oddana zaradi nadaljnje prodaje ali oddaje v najem tretjim osebam, če naročnik nima posebne ali izključne pravice za nadaljnjo prodajo ali najem predmetov teh naročil. Pogoj, ki mora biti prav tako izpolnjen je, da lahko druge osebe predmete teh naročil prosto najemajo ali prodajo pod enakimi pogoji kot naročnik.
Ta zakon se prav tako ne uporablja za naročila, ki jih naročniki oddajo za druge namene kot je opravljanje dejavnosti iz tega zakona ali za opravljanje takšnih dejavnosti v tretji državi.
Sprejeti je treba tudi določbo za primere, v katerih je mogoče omejiti uporabo ukrepov v zvezi z usklajevalnimi postopki bodisi zaradi državne varnosti ali zaupnosti bodisi zaradi veljavnosti posebnih pravil o oddaji naročil, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, povezanih s stacioniranjem enot, ali ki so povezana z mednarodnimi organizacijami.
Primerno je izključiti določena naročila storitev, blaga ali gradenj, ki jih naročnik odda povezanemu podjetju, za katero je glavna dejavnost zagotavljanje teh storitev, blaga ali gradenj za skupino, katere del je, in ne ponujanje na trgu. Primerno je, da se izključijo določena naročila storitev, blaga in gradenj, ki jih naročnik odda mešanemu podjetju, ki ga sestavlja več naročnikov za opravljanje dejavnosti iz tega zakona in katerega del je ta subjekt. Vendar je primerno zagotoviti, da ta izključitev ne povzroči izkrivljanja konkurence v korist podjetij ali mešanih podjetij, ki so povezana z naročniki; primerno je zagotoviti ustrezen sklop pravil, zlasti glede najvišjih zneskov, do katerih lahko podjetja pridobijo del svojih prihodkov na trgu in nad katerimi izgubijo možnost, da se jim odda naročilo brez predhodnega javnega razpisa, sestave mešanih podjetij in stabilnosti povezav med temi mešanimi podjetji in naročniki, ki jih sestavljajo.
Storitve na področju arbitraže in pomiritve običajno opravljajo pristojni ali izbrani organi ali posamezniki na način, ki ga ni mogoče izvesti na podlagi pravil za oddajo javnih naročil.
V skladu s 163. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti je spodbujanje raziskovanja in tehnološkega razvoja sredstvo za krepitev znanstvenih in tehnoloških osnov gospodarstva Evropskih skupnosti, konkurenčna oddaja javnih naročil pa prispeva k temu cilju. Ta zakon naj ne bi pokrival sofinanciranja raziskovanja in razvojnih programov; zato v obseg tega zakona ne sodijo raziskovalna in razvojna naročila poleg tistih, od katerih ima koristi izključno naročnik za uporabo pri upravljanju lastnih zadev, pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti financira naročnik.
Iz področja uporabe tega zakona so izvzeta tudi javna naročila storitev, ki se oddajo na podlagi izključne pravice. Pri tem gre za oddajo naročil storitev s strani enega naročnika drugemu naročniku ali združenju naročnikov.
Posebna določba ureja kot izjemo tudi naročanje tistih naročil, ki so povezana in katerih izvedbo naročnik potrebuje, ko nastopa na trgu kot ponudnik. Izjema velja pod pogojem, da ocenjena vrednost teh naročil ne presega vrednosti od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije.
V 6. točki prvega odstavka 19. člena je določeno, da se ta zakon ne uporablja za pogodbe, sklenjene med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih imajo ti naročniki nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami naročnika. Pri tem mora biti izpolnjen pogoj, da gospodarski subjekti sklepajo pogodbe, upoštevaje določbe tega zakona, tudi v primeru, če sami niso naročniki in da je ponudbena cena enaka ali nižja od cene na trgu.
Določba 22. člena določa izjeme, ki se uporabljajo samo za določene naročnike. Med te sodijo javna naročila, ki jih določeni naročniki oddajo za nabavo vode in za nabavo električne energije ali goriv za proizvodnjo energije.
K 23. členu:
Člen se nanaša na 28. člen Direktive 2004/17/ES, ki določa, da lahko države članice pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih oddaje javnega naročila za podjetja za zaposlovanje invalidov ali določijo, da se ta naročila izvedejo v okviru programov za zaposlovanje invalidov, če je večina zadevnih zaposlenih invalidov, ki zaradi narave ali resnosti invalidnosti ne morejo še naprej opravljati svojega poklica pod običajnimi pogoji.
Z navedeno določbo se v javno naročanje vnašajo tako imenovane socialne komponente in komponente, ki vključujejo varstvo okolja. Trg javnih naročil naj bi zagotavljal enakopravnost in dostopnost do javnih naročil tudi z vidika vključevanja tistih kategorij gospodarskih subjektov, ki jih je zaradi njihove specifike potrebno obravnavati pod drugačnimi pogoji.
Tako sta na primer zaposlitev in poklic ključna elementa pri zagotavljanju enakih možnosti za vsakogar ter prispevata k vključevanju v družbo. V tem smislu gospodarski subjekti, ki zaposlujejo invalidne osebe in vključujejo izvajanje programov zaščitene zaposlitve, učinkovito prispevajo k vključevanju ali ponovnem vključevanju invalidov na trg dela. Vendar se lahko izkaže, da pod običajnimi konkurenčnimi pogoji ne morejo dobiti naročila. Zato je primerno določiti, da lahko naročniki za te subjekte pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih oddaje javnega naročila ali pridržijo izvedbo naročil za programe zaščitenih delovnih mest.
Zakon v tem primeru govori torej o pridržanih pravicah. Pridržane pravice pomenijo določeno prednost v javnem naročanju za ponudnike, ki v svojih ponudbah izkažejo, da: zaposlujejo invalidne osebe. Obvestilo o javnem naročilu mora vsebovati sklic na ta člen.
Tretji odstavek predlaganega 23. člena je potreben zaradi določb Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov glede posebnosti pogodb o poslovnem sodelovanju v primerih nadomestne izpolnitve kvote.
K 24. členu:
Ureditev centralnega oziroma skupnega naročanja v direktivi 2004/17/EC ima podlago v dejstvu, da so v državah članicah razvili nekatere centralizirane načine nabav. Številni naročniki so odgovorni za naročanje ali oddajo javnih naročil/sklepanje okvirnih sporazumov za druge naročnike. Zaradi velikega obsega (učinek ekonomije obsega) posameznih naročil ti načini prispevajo k večji konkurenčnosti in nemotenemu javnemu naročanju. Zato je pomembno, da se vzpostavijo centralni nabavni organi, ki jih lahko uporabljajo naročniki. Ureditev obsega tudi pogoje, pod katerimi se lahko v skladu z načeloma nediskriminacije in enakopravnosti med ponudniki šteje, da je naročnik, za katerega nabavni organ opravlja nabave v zvezi z gradnjami, blagom in/ali storitvami, usklajen s tem zakonom. Zakon ureja možnost centralnega naročanja. Centralno naročanje se izvaja izključno za potrebe naročnika in v nobenem primeru za nadaljnjo prodajo.
K 25. členu:
Za namen uporabe postopkovnih pravil iz tega zakona in za namene spremljanja je področje storitev najbolje razmejiti na podlagi njihove razčlenitve na kategorije, ki ustrezajo posameznim postavkam skupne razvrstitve, in njihove združitve v dveh seznamih, glede na režim, ki velja zanje.
Osnovna značilnost storitev iz Seznama storitev A je ta, da ni nikakršnih omejitev za njihovo izvajanje, vezano na primer na geografski prostor, ureditev v posamezni državi ali drugo.
Za naročila storitev iz Seznama storitev B veljajo določbe tega zakona, ki določajo oblikovanje tehničnih specifikacij.
K 26. členu:
Svet EU je s sklepom, št. 94/800/ES, z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti v zvezi z zadevami v njeni pristojnosti, sporazumov, doseženih v urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986 do 1994), odobril zlasti Sporazum STO o vladnih nabavah, katerega namen je vzpostavitev večstranskega okvira uravnoteženih pravic in obveznosti glede vladnih naročil zaradi doseganja liberalizacije in povečanja svetovne trgovine. Glede na mednarodne pravice in obveznosti, ki se prenašajo na Evropsko skupnost kot posledica sprejetja Sporazuma o vladnih nabavah, so načini ravnanja, ki se uporabljajo v zvezi s ponudniki in izdelki iz tretjih držav podpisnic, določeni v Sporazumu o vladnih nabavah. Naročniki, vključeni v Sporazum o vladnih nabavah, ravnajo v skladu s tem zakonom ter uporabljajo njegove določbe v zvezi s potencialnimi ponudniki iz tretjih držav, podpisnic Sporazuma o vladnih nabavah, in bi zato morali biti usklajeni s Sporazumom o vladnih nabavah. Primerno je tudi, da navedene usklajevalne določbe zagotovijo gospodarskim subjektom iz Evropske skupnosti, pogoje za pridobivanje javnih naročil, ki so vsaj tako ugodni kakor tisti, predvideni za gospodarske subjekte iz tretjih držav, podpisnic Sporazuma o vladnih nabavah.
K 27. členu:
Javnost oziroma zaupnost v javnem naročanju je v prvi vrsti povezana s podatki, ki jih naročniku posreduje gospodarski subjekt in jih označi kot zaupne. Takih podatkov naročnik ne sme objaviti oziroma odkriti. Informacije, ki štejejo kot zaupne, so tehnične ali poslovne narave ali pa gre za zaupne podatke vezane na ponudbo. Dokumentacija o javnem naročilu postane v celoti javna od takrat, ko je javno naročilo oddano. Zaradi zagotovitve nemotenega poteka naročanja in dela naročnika, predvsem v zvezi s pregledom in ocenjevanjem ponudb, je možen vpogled v ponudbe drugih ponudnikov, ki so oddali ponudbe, šele od takrat, ko naročnik izda obvestilo o oddaji naročila. V navedenem je zakon o javnih naročilih lex specialis glede na določbe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja.
K 28. členu:
Določba 28. člena ureja možnost o kateri odloča naročnik, da ponudnik svojo ponudbo delno ali v celoti, zlasti pa tiste dele, ki se nanašajo na tehnične specifikacije, predloži v tujem jeziku. Gre za praktične vidike, ki jih je potrebno spoštovati, na primer v primerih dobave opreme, ki je tujega izvora in so praviloma tehnična pravila in opisi v tujem jeziku oziroma jeziku proizvajalca opreme. Zahteva prevesti vse tekste v slovenski jezik bi lahko po nepotrebnem obremenila ponudnike, hkrati pa podražila ponudbe, saj bi se stroški prevodov nedvomno prevalili na naročnika. Določba ima posebej vgrajeno varovalko, da naročnik lahko, pred odločitvijo o dodelitvi naročila, zahteva dodatne prevode, v primeru dvoma pa kot avtentično šteje besedilo v slovenskem jeziku.
K 29. členu:
Določba 29. člena tega zakona določa način obravnave ponudb proizvodov s poreklom iz tretjih držav, s katerimi Evropska skupnost nima sklenjenega dvostranskega ali večstranskega sporazuma, ki bi zagotavljal primerljiv in uspešen dostop podjetij iz Evropske skupnosti na trge tretjih držav.
K 30. členu:
Zakon določa, da je Vlada Republike Slovenije v kolikor se slovenska podjetja srečujejo s težavami pri pridobivanju naročil storitev v tretjih državah, dolžna o tem obvestiti Evropsko komisijo.
K 31. členu:
Ta zakon se ne uporablja za naročila, ki dovoljujejo opravljanje dejavnosti iz tega zakona, niti za natečaje, ki se organizirajo za opravljanje take dejavnosti, če je v Republiki Sloveniji dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Zato je primerno, da se uvede postopek, ki se uporablja za vse sektorje iz tega zakona, ki bo omogočal upoštevanje učinkov sedanjega ali prihodnjega odpiranja konkurenci. Tak postopek mora zagotavljati pravno varnost za sodelujoče subjekte in ustrezen proces odločanja, ki bo v kratkih rokih zagotovil enotno uporabo prava Evropske skupnosti na tem področju.
Neposredno izpostavljenost konkurenci je treba oceniti na podlagi objektivnih meril, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega sektorja. Štelo se bo, da izvajanje in uporaba ustrezne zakonodaje Evropske skupnosti za odpiranje določenega sektorja ali njegovega dela, daje zadostna zagotovila za predpostavko, da je zagotovljen prost dostop do zadevnega trga. Če prost dostop na določen trg ni posledica izvajanja ustrezne zakonodaje Evropske skupnosti, je treba dokazati, da je tak dostop prost pravno in dejansko.
K 32. členu:
Določba 32. člena določa vrste postopkov nad in pod evropskimi mejnimi vrednostmi in daje pooblastilo vladi, da podrobneje uredi javno naročanje v uredbi.
K 33. do 35. členu:
V javnem naročanju se običajno uporabljata odprti ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti kot enakovredna postopka. Za oba je značilno, da v njih lahko sodelujejo vsi zainteresirani gospodarski subjekti. Razlika med obema postopkoma je le v tem, da se pri odprtem postopku po predložitvi ponudbe s strani ponudnika hkrati ugotavlja izpolnjevanje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, to je zahtevanih pogojev in s tem sposobnost za izvedbo in izvrši primerjava med ponudbami na osnovi določenih meril.
V postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, ki poteka v dveh ločenih fazah, v prvi fazi, v katero se lahko s svojimi prijavami vključijo vsi zainteresirani gospodarski subjekti, potekajo predkvalifikacije, to je najprej se ugotovi sposobnost za izvedbo naročila, da se potem v drugi fazi izmed ponudb, ki jih lahko predložijo samo tisti s priznano sposobnostjo (kandidati), izbere najugodnejša.
Določba 35. člena opredeljuje postopek, ki vključuje pogajanja, vendar v njem sodelujejo le tisti subjekti, ki jih k temu pozove naročnik. Uporabljiv je izključno v primerih, ki jih taksativno določa zakon. Gre za primere, ki so vezani na:
na razmere na trgu - naročnik ne prejme nobene ponudbe ali so te neprimerne;
posebnosti vezane na naravo predmeta naročila - tehnične, umetniške ali obstoj avtorskih pravic;
situacijo, ki je objektivno nepredvidljiva za naročnika in posledično nujno zahteva izvedbo določnega naročila. V navedenem primeru gre za primere, ki so lahko skupni tako naročanju blaga, kot tudi storitev in gradenj.
Posebej so določeni primeri postopka s pogajanji brez predhodne objave, specifični za posamezne vrste naročil.
K 36. členu:
Zakon uvaja nov postopek javnega naročanja, ki ga naročniki uporabljajo za naročanje tistih naročil, katerih vrednost je enaka ali presega 120.000 eurov v primeru naročanja blaga in storitev in 240.000 eurov v primeru naročanja gradenj.
K 37. členu:
Navedena določba prinaša novosti glede na dosedanjo ureditev. Ob postopkih, ki jih zakon ureja, uvaja načine na katere se ti postopki izvedejo. Med načine izvedbe postopkov ali delov postopkov sodijo: dinamični nabavni sistem, ki je nov način in elektronska dražba, ki je bila do sedaj uporabljiva za naročila, katerih ocenjena vrednost je bila nižja od evropskih mejnih vrednosti. Drugi odstavek uvaja uporabo okvirnega sporazuma, ne glede na vrednost predmeta javnega naročila.
K 38. členu:
Okvirni sporazum je sporazum, s katerim se zaključi postopek javnega naročanja, vendar to še ni pogodba, na podlagi katere se izvede javno naročilo. Okvirni sporazum se sklene na podlagi prej izvedenega ustreznega postopka javnega naročanja. Pri tem sporazumu gre za novost, ki jo uvaja zakon v javno naročanje, za tiste predmete javnih naročil, ki se izvajajo sukcesivno in za katerih izvedbo je mogoče v naprej sprejeti določene pogodbene obveze, zajete v tem sporazumu. Določila sporazuma se nanašajo predvsem na zahtevane pogoje in merila, posebej še na ceno. Poseben pogoj za uporabo navedenega sporazuma je predhodni sprejem metodologije za izračun ocenjene vrednosti predmeta javnega naročila. V kolikor je naročnik okvirni sporazum sklenil v skladu s tem zakonom, lahko naročila na podlagi tega sporazuma oddaja po postopku s pogajanji brez predhodne objave.
K 39. členu:
Z vključitvijo dinamičnega nabavnega sistema so, upoštevaje hiter razvoj elektronskih nabavnih sistemov, postavljena pravila, ki omogočajo naročnikom, da v okvirih javnega naročanja v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo ti elektronski sistemi. Na tej podlagi je opredeljen celoten elektronski dinamični nabavni sistem, ki se uporablja za običajna naročila. Vsakemu gospodarskemu subjektu, ki predloži prijavo v skladu z razpisno dokumentacijo in ki izpolnjuje pogoje za udeležbo, je treba omogočiti, da se vključi v ta sistem. Z oblikovanjem seznama ponudnikov, ki že izpolnjujejo pogoje za udeležbo in možnostjo sodelovanja novih ponudnikov omogoča ta način naročanja naročniku, da zaradi elektronskih sredstev, ki so na voljo, dobi veliko število ponudb in z veliko konkurenco zagotovi optimalno porabo javnih sredstev. Poenostavljeno povedano v okviru tega sistema poteka postopek naročanja dvofazno. V okviru prve faze, ki se izvaja na podlagi javnega razpisa, lahko podajo svoje prijave za sodelovanje vsi zainteresirani gospodarski subjekti. V drugo fazo, ki poteka izključno z uporabo elektronskih sredstev, za konkretno naročilo lahko dajo ponudbo le tisti, za katere je bilo v prvi fazi ugotovljeno, da izpolnjujejo zahtevane pogoje. Posebnost sistema je, da gre za odprt sistem, kar pomeni, da se vanj, za bodoče sukcesivne dobave lahko vključijo novi potencialni ponudniki. Tudi za dinamični nabavni sistem velja, da je časovno omejeno njegovo trajanje in sicer največ na štiri leta. Predhoden pogoj za vzpostavitev in delovanje sistema je obstoj metodologije za izračun ocenjene vrednosti javnega naročila.
K 40. členu:
Zakon določa pravila za uporabo elektronskih dražb. Namen zakonske določbe je zagotoviti njihovo popolno usklajenost z načeli enakopravnosti med ponudniki, nediskriminacije in transparentnosti. Elektronska dražba se lahko uporablja samo za naročila gradenj, blaga ali storitev, za katera se razpisna dokumentacija lahko natančno določi. Gre v glavnem za primere naročil blaga, gradenj in storitev, ki se ponavljajo. V okviru izvajana dražbe se v katerikoli fazi dražbe zagotavlja ustrezna prednostna razvrstitev ponudnikov.
Uporaba elektronskih dražb omogoča naročnikom, da od ponudnikov zahtevajo predložitev novih cen, popravljenih navzdol in, če se naročilo odda za ekonomsko najugodnejšo ponudbo, izboljšanje tudi drugih elementov ponudb poleg cen. Zaradi zagotovitve skladnosti z načelom transparentnosti so lahko predmet elektronske dražbe samo elementi, ki so primerni za avtomatsko oceno z elektronskimi sredstvi brez poseganja in/ali ocenjevanja s strani naročnika, to je samo elementi, ki so merljivi in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih. Drugače povedano, tisti elementi ponudbe, ki vključujejo oceno nemerljivih elementov, ne smejo biti predmet elektronskih dražb. Zato nekatera naročila gradenj in nekatera naročila storitev, katerih predmet so intelektualne storitve, kot je načrtovanje gradenj, ne smejo bila predmet elektronske dražbe.
K 41. členu:
Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo javni naročniki, morajo omogočati odprtost javnih naročil konkurenci. Zaradi tega je treba omogočiti predložitev ponudb, ki odražajo različnost tehničnih rešitev. Glede na to, je treba omogočiti sestavljanje tehničnih specifikacij v smislu funkcionalnega delovanja in zahtev. Če se navaja sklicevanje na evropski standard ali, če slednjega ni, na nacionalni standard, morajo naročniki obravnavati ponudbe, ki temeljijo na enakovrednih rešitvah. Ponudnikom je treba dovoliti uporabo katerih koli oblik dokazov o enakovrednosti. Naročniki morajo biti sposobni obrazložiti vsak sklep o neenakovrednosti v posameznem primeru. Naročniki, ki želijo okoljske zahteve vključiti v tehnične specifikacije posameznega naročila, lahko določijo okoljske značilnosti, kot je posamezna proizvodna metoda, in/ali posamezne okoljske vplive skupin proizvodov ali storitev. Lahko uporabijo, vendar niso dolžni uporabiti, ustrezne specifikacije, ki so opredeljene v znakih za okolje, kot so Evropski znak za okolje, (več) nacionalni znaki za okolje ali kateri koli znak za okolje, če so zahteve za oznako oblikovane in sprejete na podlagi znanstvenih informacij ob uporabi postopka, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije, ter če je znak dostopen in je na voljo vsem zainteresiranim strankam. Naročniki bi morali, kadar koli je to mogoče, določiti tehnične specifikacije tako, da upoštevajo merila za dostop za invalidne osebe ali merila za oblikovanje, namenjeno vsem uporabnikom. Tehnične specifikacije je treba jasno navesti, tako da se lahko vsi ponudniki seznanijo z zajetimi zahtevami, ki jih določi naročnik.
K 42. členu:
Zakon dopušča predložitev variantnih ponudb. Pri tem zahteva oziroma določa, da mora naročnik v primeru, ko dopušča predložitev variantnih ponudb, v razpisni dokumentaciji navesti minimalne zahteve, ki jih variante morajo izpolniti. To je pomembno, ker je le na ta način določen skupni imenovalec med vsemi ponudbami in zagotovljena tudi v tem primeru na določeni točki primerljivost takih ponudb. Varianta namreč pomeni drugačno, z večjim ali manjšim vsebinskim odmikom, izpolnitev določenega naročila, vendar še vedno na skupnih osnovah.
K 43. členu:
Zakon pod posebne pogoje, ki jih naročnik lahko vključi v javno naročanje šteje predvsem pogoje, ki so vezani na varovanje okolja in socialne aspekte. Kot je razvidno iz nekaterih drugih določb gre za novosti na področju javnega naročanja, ki v nabavo vključujejo praktično nove pogoje. Ti so dopuščene, posebna skrb je namenjena zahtevi, da so tudi taki posebni pogoji, ki jih uvajajo naročniki, v skladu z zakonodajo Evropske unije.
Da bi tudi v praksi zagotovili uporabo okoljskih meril in tehničnih specifikacij pri javnem naročanju, je potrebno preko ustreznih predpisov zavezati vse, ki javno naročajo, da med razpisne pogoje vključijo tudi okoljske vidike tako, da se upošteva celotni življenjski krog teh proizvodov oziroma storitev. Da bi poenotili merila za istovrstne proizvode in omogočili bolj enostavno javno naročanje bi bilo potrebno v začetni fazi to zahtevati najmanj za tiste proizvode in storitve, za katere so že vzpostavljena merila za ta namen. Poleg tega je potrebno postopoma vzpostavljati in objavljati okoljska merila za posamezne skupine proizvodov, ki bodo dovolj jasna in enostavna za uporabo ter dostopna za vse, ki javno naročajo. Prav tako je za spremljanje javnih naročil, ki vsebujejo okoljska merila ali tehnične specifikacije nujno določiti obveznost poročanja o uporabljenih okoljskih merilih ali okoljskih tehničnih specifikacijah.
Proizvodi in storitve, za katere bi Vlada predpisala obvezno uporabo okoljskih meril za izbor ali tehničnih specifikacij mora biti omejeno zgolj na tiste, ki se največ javno naročajo in imajo obenem velik vpliv na okolje v celotnem življenjskem krogu. Prioritetno bi bilo tako potrebno urediti javno naročanje z upoštevanjem okoljskih meril in tehničnih specifikacij na področjih, ki vplivajo na izvajanje Nacionalnega programa varstva okolja, predvsem doseganja Kyotskih ciljev in drugih operativnih programov, to pa so javna naročila za zagotavljanje energijsko učinkovitih zgradb, avtomobilov in javnih prevoznih sredstev, ki uporabljajo alternativna goriva, elektriko iz obnovljivih virov energije, hlajenje prostorov iz obnovljivih virov, nakup energijsko učinkovitih računalnikov in druge električne in elektronske pisarniške opreme, reciklirani papir in podobno. Poleg tega se je v začetni fazi treba osredotočiti namerila, ki so bila že razvita v okviru drugih projektov (npr. energijska učinkovitost stavb in opreme, merila za proizvode, ki želijo pridobiti znak EU za okolje,…).
K 44. členu:
Pogoji za izvajanje naročil so v skladu s tem zakonom, če niso neposredno ali posredno diskriminatorni in so navedeni v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji. Namenjeni so lahko zlasti za spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanja ljudi, boja proti nezaposlenosti ali varovanja okolja. Med drugimi stvarmi se lahko navedejo zahteve, ki veljajo med izvajanjem naročila, glede zaposlitve dolgoročnih iskalcev zaposlitve ali glede izvajanja ukrepov za usposabljanje nezaposlenih mlajših oseb, glede osnovne skladnosti z določbami temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD) ob domnevi, da te določbe niso uveljavljene v nacionalni zakonodaji, ter glede zaposlovanja oseb s posebnimi potrebami oziroma z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, kakor je to določeno v nacionalni zakonodaji.
Sodelovanje v postopkih javnega naročanja je, pod pogoji, ki jih določa ta zakon oziroma pod pogoji, ki jih določi naročnik in opredeli v razpisni dokumentaciji, dostopno vsem gospodarskim subjektom, ne glede na to kje imajo svoj sedež. Glede na to, da posamezne države različno urejajo posamezna področja, ki so povezana z vprašanjem poravnavanja obveznosti iz naslova davkov, varstvom okolja, delovno pravno zakonodajo, ureditvijo varstva pri delu in podobno, zakon opredeljuje, da naročniki o tem podajo informacijo v razpisni dokumentaciji. S tem v naprej seznanijo zainteresirane gospodarske subjekte o možnosti pridobivanja informacij s teh področij in od njih tudi zahtevajo izjavo, da potrebno zakonodajo, ki jo je potrebno upoštevati v zvezi z izvedbo predmetnega javnega naročila, poznajo in jo bodo upoštevali. Navedeno je vezano na veljavnost pogodbe.
K 45. členu:
Preverjanje sposobnosti ponudnikov v odprtih postopkih ter kandidatov v postopkih s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in postopkih s pogajanji s predhodno objavo, kakor tudi izbiro le-teh, je treba opraviti na transparenten način. Zato je treba navesti nediskriminatorne pogoje za udeležbo, ki jih lahko naročniki uporabijo pri izbiri tekmecev, in sredstva, ki jih gospodarski subjekti lahko uporabijo kot dokaz, da izpolnjujejo te pogoje. V istem smislu transparentnosti je treba takoj po razpisu naročila od naročnika zahtevati, da navede pogoje za udeležbo, ki jih bo uporabil, ter raven posebne usposobljenosti, ki jo lahko zahteva ali ne zahteva od gospodarskih subjektov preden jim dopusti, da sodelujejo v postopku oddaje naročila.
K 46. členu:
Zahteva po zagotavljanju kakovosti ali varstva okolja se mora sklicevati na sisteme za zagotavljanje kakovosti, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov oziroma na področju varstva okolja na Sistem skupnosti za okoljsko upravljanje in presojanje.
V obeh primerih velja, da mora naročnik kot ustrezna sprejeti enakovredna potrdila, ki jih izdajajo pristojni organi v drugih državah članicah in od gospodarskih subjektov sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kvalitete oziroma za varstvo okolja.
Programi za okoljsko upravljanje, v kolikor so ali niso registrirani na podlagi instrumentov Evropske skupnosti, kot je Uredba (ES) št. 761/2001 (EMAS), lahko pokažejo, da je gospodarski subjekt tehnično sposoben za izvedbo naročila. Poleg tega je treba namesto registriranih programov okoljskega upravljanja kot obliko dokaza sprejeti opis ukrepov, ki jih izvaja gospodarski subjekt, da bi zagotovil enako raven varovanja okolja.
Ko se za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila ali na natečaju zahteva posebna izobrazba, veljajo ustrezna pravila Evropske skupnosti o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval ali drugih dokazil o formalni usposobljenosti.
K 47. členu:
Sisteme ugotavljanja sposobnosti je treba izvajati v skladu z objektivnimi pravili in merili, ki se po izbiri naročnikov lahko nanašajo na sposobnosti gospodarskih subjektov in/ali lastnosti gradenj, blaga ali storitev, ki jih zajema sistem. Za ugotavljanje usposobljenosti lahko naročnik opravi lasten preskus, da bi ocenil lastnosti gradenj, blaga ali storitev, zlasti glede združljivosti in varnosti.
K 48. členu:
Pomembno je upoštevati sodno prakso Sodišča EU, kadar gospodarski subjekt navaja gospodarske, finančne ali tehnične sposobnosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave med njim in temi subjekti, za izpolnitev pogojev ali v svoji prijavi za ugotavljanje sposobnosti v okviru sistema ugotavljanja sposobnosti. V tem primeru mora gospodarski subjekt dokazati, da mu bodo ta sredstva na voljo med celotnim obdobjem veljavnosti priznanja sposobnosti. Zato lahko naročnik za namene ugotavljanja sposobnosti določi zahteve, ki jih je treba izpolniti, in zlasti, na primer, kadar izvajalec navaja finančni položaj drugega subjekta, lahko po potrebi zahteva solidarno odgovornost tega subjekta.
Posebej izhaja iz določbe navedenega člena, da naročnik lahko zahteva od ponudnikov, da izpolnjujejo minimalne zahteve, povezane z ekonomskim in finančnim statusom in tehnično oziroma poklicno usposobljenostjo. Zahtevani pogoji in dokazi za njihovo izpolnjevanje morajo biti v povezavi s predmetom naročila in v sorazmerju s predmetom naročila. To pomeni, da so lahko taki, da upravičeno določajo omejitve za sodelovanje.
K 49. členu:
Kot določa zakon, je naročila potrebno oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotovijo skladnost z načeli transparentnosti, nediskriminacije in enakopravnosti med ponudniki in ki jamčijo ocenjevanje ponudb v razmerah učinkovite konkurence. Poznamo dve merili za izbiro najugodnejše ponudbe in oddajo naročila: »najnižja cena« in »ekonomsko najugodnejša ponudba«.
Za zagotovitev načela enakopravnosti med ponudniki pri oddaji javnega naročila, morajo biti vsi gospodarski subjekti obveščeni pravočasno o merilih, ki se bodo uporabljala pri izbiri ekonomsko najugodnejše ponudbe. Zaradi tega je obveznost naročnikov, da dovolj zgodaj navedejo merila za oddajo naročila in relativno utež za vsakega izmed teh meril, da se lahko gospodarski subjekti z njimi seznanijo pri pripravi svojih ponudb. Naročniki niso dolžni navesti uteži meril za oddajo naročila zgolj v utemeljenih primerih, ki jih morajo biti sposobni obrazložiti, kadar je uteži nemogoče določiti vnaprej, zlasti zaradi zapletenosti naročila. V takih primerih morajo navesti merila po vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
Če se naročniki odločijo oddati naročilo na podlagi merila »ekonomsko najugodnejša ponudba«, morajo oceniti ponudbe, da bi določili, katera ponudba nudi največ za uporabljena javna sredstva. V zvezi s tem se morajo določiti ekonomska in kvalitativna merila, ki morajo celovito omogočati določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe za naročnika. Merila morajo biti določena v odvisnosti od predmeta naročila, ker morajo omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v posamezni ponudbi, glede na predmet naročila, kakor je definiran v tehničnih specifikacijah in glede na učinkovitost porabe javnih sredstev.
K 50. členu:
Namen navedene določbe je, da se pred zavrnitvijo ponudbe, ker se dvomi v možnost njene izpolnitve ali je cena iz ponudbe neobičajno nizka, tako ponudbo predhodno preveri:
- ali je dvom glede možnosti izpolnitve glede na ponujene parametre utemeljen oziroma,
- ali je tudi cena iz ponudbe dejansko neobičajno nizka.
V kolikor se po preverjanju ugotovi, da glede vsebinskih rešitev ter cene obstajajo pravno formalne (upravičena in zakonito dodeljena državna pomoč oziroma skladnost s predpisi s področja delovno pravne zakonodaje in varstva pri delu) in dejanske podlage (na primer izbira gradbene metode, proizvodnega procesa ali storitve, izbrane tehnične rešitve, izvirnost) in dokazila, da je po tej ponudbi oziroma za to ceno mogoča izpolnitev naročila, taka ponudba ni neobičajno nizka in ni razlog za izločitev ponudbe.
K 51. do 56. členu:
Splošno pravilo pri določanju rokov je, da je potrebno dolžino roka prilagoditi posameznemu javnemu naročilu, upoštevaje pri tem, da roke, ki jih določa ta zakon kot minimalne, ni dopustno skrajševati. Drugače povedano, rok je potrebno določiti za vsako posamezno javno naročilo v trajanju enakem ali daljšem od minimalno določenega, upoštevaje pri tem naravo in zapletenost naročila in s tem potreben čas za pripravo popolne ponudbe.
Če se naročilo objavi v Uradnem listu Evropske unije, šteje rok od dneva pošiljanja obvestila v objavo.
Pri določanju rokov tako velja, da je v splošnem roke mogoče skrajšati, če je bilo objavljeno periodično informativno obvestilo, kot določa ta zakon, različno, glede na vrsto postopka.
Z uporabo elektronskih sredstev se prihrani na času. Zato je v primeru njihove uporabe možno skrajšanje minimalnih rokov, če se objave v postopkih pošiljajo z elektronskimi sredstvi za sedem dni.
Glede podaljševanja rokov zakon predvideva, da mora naročnik rok za oddajo ponudb podaljšati, če je bila razpisna dokumentacija predložena prepozno, čeprav jo je gospodarski subjekt zahteval pravočasno ali če je za pripravo ponudb potreben predhoden ogled lokacije ali pregled določene dokumentacije. Enako bi veljalo tudi takrat, kadar naročnik pred iztekom roka spreminja razpisno dokumentacijo, da se lahko vsi, ki želijo sodelovati, z njo seznanijo.
K 57. do 65. členu:
Navedene določbe opredeljujejo vrste obvestil, njihovo vsebino in način sporočanja teh obvestil oziroma njihovo objavo. V javnem naročanju je za zagotovitev razvoja učinkovite konkurence potrebno razpise in obvestila o javnih naročilih, ki jih pripravijo naročniki iz držav članic, oglaševati v vsej Evropski skupnosti. Informacije v teh objavah morajo omogočati gospodarskim subjektom v Evropski skupnosti, da ugotovijo, ali so predlagana javna naročila zanimiva za njih. Zato jim je treba ponuditi ustrezne informacije o cilju naročila in o pogojih v zvezi z njim. Zagotoviti je potrebno boljšo vidnost javnih razpisov z ustreznimi instrumenti, kot so standardni obrazci za objave javnih naročil in Enotni besednjak javnih naročil (CPV), ki je v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2195/2002 določen kot referenčna nomenklatura za javna naročila. V postopkih s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti so objave predvidene predvsem za to, da omogočajo izvajalcem iz držav članic, da izrazijo svoj interes za naročila tako, da zahtevajo od naročnika povabilo za oddajo prijav pod zahtevanimi pogoji.
Objave v Uradnem listu Evropske unije so seveda vezane na vrednost javnega naročila. Kadar ta vrednost ne presega vrednosti iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, zadoščajo objave na portalu javnih naročil. Zato se uvaja še dve vrsti objav za tako imenovana nacionalna javna naročila:
- obvestilo o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi
- obvestilo o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.
Objave se lahko izvedejo tudi v tistih primerih, ko zakon to izrecno ne zahteva. Če gre za objavo skladno s tem zakonom, mora biti ta po obliki in glede načina objave skladna zahtevam tega zakona.
K 66. do 68. členu:
Za sporočanje vseh vrst informacij velja v javnem naročanju pravilo, da lahko poteka na različne načine in z uporabo različnih sredstev: po pošti, telefaksu, z elektronskimi sredstvi, v primerih, ki jih določa zakon po telefonu ali kombinaciji teh sredstev, če tako določi naročnik. Poudarek je, da sredstva ne smejo omejevati gospodarskih subjektov pri vključevanju v naročanje. Sporočanje vključuje različne informacije, zato mora biti izvedeno tako, da se varujejo podatki, ki so predmet njihovega sporočanja oziroma da pride do njihovega razkritja takrat, ko je to dopustno. S tem je mišljeno na primer, da naročnik ne prične s pregledom prejetih ponudb pred iztekom roka za oddajo le-teh.
Za pošiljanje informacij z elektronskimi sredstvi je treba v okviru tega zakona upoštevati Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 1999/93/ES z dne 13. decembra 1999 o okvirnih pogojih Skupnosti za elektronsko podpisovanje ter Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/31/ES z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja, na notranjem trgu ("Direktiva o elektronskem poslovanju"). Posebej je potrebno poudariti uporabo elektronskih podpisov, zlasti naprednih elektronskih podpisov.
Posebnost določb je v tem, da velja v primeru pošiljanja prijav za sodelovanje pravilo, da se tako prijavo lahko posreduje pisno, lahko pa tudi po telefonu. V slednjem primeru morajo prijavo pisno potrditi pred iztekom roka za oddajo prijav. Podobno velja v primeru, če se prijava posreduje po faksu, da se jo na posebno zahtevo naročnika potrdi še po pošti ali z elektronskimi sredstvi.
K 69. členu:
Določba 69. člena od naročnika zahteva, da o vsakem naročilu hrani podatke, na podlagi katerih lahko kasneje opravičuje svoje odločitve.
K 70. členu:
Določba 70. člena določa pravila za oddajo ponudbe v elektronski obliki. Pri tem gre posebej poudariti, da je pri tem načinu potrebno zagotoviti varen podpis. Z zahtevo po predložitvi ponudbe na tak način ne sme iz tega razloga priti do preprečitve oziroma kakršnekoli omejitve konkurence med ponudniki.
K 71. členu:
Splošna določba zakona vnaša kot možnost imenovanje strokovne komisije. Vloga komisije je torej strokovna pomoč naročniku pri izvedbi postopka javnega naročanja in utemeljitvi izbire. Poudarek pri tem je na strokovnosti. V nobenem primeru komisija ne prevzema nase odgovornosti za odločitve, ki jih v zvezi z naročanjem sprejema naročnik.
K 72. členu:
V okviru priprav na javno naročanje, to je pred začetkom postopka oddaje javnega naročila, lahko naročniki v okviru tehničnega dialoga zaprosijo ali prejmejo ali upoštevajo nasvete, ki jih lahko uporabijo pri pripravi razpisne dokumentacije, vendar le pod pogojem, da ti nasveti ne preprečujejo konkurence.
K 73. do 78. členu:
Faze zakon poimenuje posamezne vsebinsko zaključena enote ali dogodke v postopku, ki determinirajo javno naročanje kot postopek. Kot je razvidno opredeljuje osem faz ali dogodkov, kar pa so seveda glavne faze v vsakem postopku. Teh je lahko več, ali so tudi drugačne glede na vrsto postopka. Ena od bistvenih je priprava razpisne dokumentacije. Pri tem ne gre toliko za formalnosti, ampak za vsebino, ker je razpisna dokumentacijo tista, ki opredeli v celoti javno naročilo, to je predmet in celoten postopek in kot taka potrebna informacija potencialnim ponudnikom pri pripravi ponudbe in sodelovanju v postopku javnega naročanja.
Obveza za objavo razpisne dokumentacije v elektronski obliki je podana v zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
Nadaljnja faza v postopku je predložitev ponudbe, ki mora biti pravočasna, kar pomeni, da mora na naslov naročnika prispeti do izteka roka za oddajo ponudb. Breme za pravočasno predložitev ponudbe nosi izključno ponudnik. Velja torej tako imenovana oddajna teorija.
Posebej je urejena oddaja javnega naročila po sklopih, če se je naročnik tako odločil. V takem primeru je ponudnik dolžan svojo ponudbo pripraviti in oddati za posamezen sklop. Namen določbe je oblikovati naročila tako, da sicer vsebinsko širša lahko v okviru sklopov pomenijo vsebinsko zaključene celote, upoštevaje tudi trg ponudbe in zagotovitev dostopa do javnega naročanja in javnih naročil srednjim in malim podjetjem.
K 79. in 80. členu:
Kot določa zakon, je odpiranje ponudb nad določeno vrednostjo javnih naročil obvezno odprto javnosti. Odpiranje ponudb je del postopka javnega naročanja. Namen je torej ta, da se javno odprejo ponudbe, ki so pravočasno prispele na naslov naročnika in seznanitev javnosti z določenimi podatki iz prejetih ponudb, tistimi, ki opredeljujejo komercialne vidike ponudbe, to pa sta predvsem ponudbena cena in morebitni popusti.
K 81. členu:
Določba 81. člena razbremenjuje ponudnike pri kandidiranju na razpisih, saj od naročnikov zahteva, da le-ti pridobijo podatke iz javnih evidenc sami. Ponudniki v ponudbi zgolj predložijo izjavo, da vsi zahtevani podatki v javnih evidencah obstajajo.
K 82. členu:
Kot določa ta določba je dopustna korekcija prejetih ponudb, vendar je ta strogo definirana. Namen določbe je doseči tako ravnanje v javnem naročanju, da se izločajo iz postopka dejansko samo tiste ponudbe, ki ne omogočajo izpolnitev naročila. Vse tiste ponudbe za katere se ugotovi, da imajo določene pomanjkljivosti, vendar obstoj ali odprava le-teh nima vpliva na njihovo konkurenčnost glede na ostale prejete ponudbe. Njihova izločitev bi pomenila zgolj izločitev iz formalnih razlogov, kar se je po do sedaj veljavni zakonodaji večkrat dogajalo. Zakon v takem primeru predvideva saniranje teh pomanjkljivosti kadarkoli in le-te nimajo vpliva na oceno in izbiro ponudbe.
Izrecno je pri tem podana prepoved spreminjati vsebinske elemente, ki opredeljujejo izpolnjevanje pogojev, cene in elementov, katerih spreminjanje bi imelo za posledico drugačno oceno v okviru postavljenih meril.
K 83. in 84. členu:
Določba na eni strani opredeljuje nalogo naročnika kako mora ravnati glede odločitve o oddaji javnega naročila, po drugi strani pa ima že nekatere elemente, ki sodijo v področje pravnega varstva, saj omogoča ponudnikom, da zahtevajo obrazložitev odločitve, ki jo je naročnik sprejel, če menijo, da ta ni dovolj pojasnjevalna, da bi lahko razbrali zakaj ni bila izbrana njihova ponudba.
Novost je tudi ta, da v kolikor je v komunikaciji oziroma korespondenci med naročnikom in ponudnikom na podlagi izdanega obvestila o oddaji naročila, zaznati, da ponudnik kritično ocenjuje odločitev naročnika in to utemeljuje, naročnik lahko na podlagi tega spremeni svojo odločitev in se na ta način izogne morebitnemu sporu.
Zavrnitev vseh ponudb je dopustna vendar mora biti obrazložena. Razlogi so namreč lahko različni in so lahko tako na strani naročnika kot na strani ponudnikov. Na eni strani je lahko razlog v prejetih ponudbah, na drugi pa morebitne spremembe glede potreb naročnika po izpolnitvi naročila. Naročniku mora biti tudi omogočeno, da kadarkoli v postopku ta postopek prekine, če obstajajo za to razlogi. Seveda pa ima zavrnitev vseh ponudb glede na razlog lahko različne posledice, na primer zahtevo za povrnitev stroškov
K 85. do 95. členu:
Posebne določbe se nanašajo na postopkovna pravila kadar gre za odprti, postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in postopek s pogajanji z ali brez predhodne objave ter postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi in postopek zbiranja ponudb, v posameznih fazah postopka, opredeljenih v 75. členu tega zakona.
V postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, pa tudi v postopku s pogajanji, kjer gre za bolj ali manj formalno ločen postopek javnega naročanja na dva dela, je seveda tudi pristop pri pripravi in oblika in vsebina razpisne dokumentacije drugačna kot pri odprtem postopku.
Tako v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, se po prvem delu postopka oblikuje lista kandidatov, ki jih naročnik ponovno, sedaj ne preko objave ampak s povabilom povabi k oddaji ponudbe, k ima določene formalne sestavine.
K 96. do 103. členu:
Zakon določa, da morajo biti na področju natečajev pravila za njihovo izvedbo dostopna vsem, torej spoštovana temeljna načela javnega naročanja, posebej se pri tem poudarja zahteva po nediskriminaciji glede na državno mejo in glede na to ali je udeleženec pravna ali fizična oseba.
Če natečaj ne predstavlja samostojnega postopka, ampak je del postopka za oddajo storitev, velja pravilo, da je potrebno pri ugotavljanju ocenjene vrednosti upoštevati celotno vrednost storitev in prišteti tej vrednosti vrednost morebitnih nagrad ali plačil udeležencem.
Enako pravilo o upoštevanju vrednosti storitve in vrednosti nagrad ali drugih plačil pri določanju ocenjene vrednosti, velja tudi v primeru natečaja, ko temu lahko sledi postopek s pogajanji brez predhodne objave za oddajo storitve. To je primer, ko se za izvedbo storitve izbere po postopku s pogajanji najugodnejšega ponudnika izmed kandidatov, izbranih v postopku javnega natečaja, ker gre za storitev, ki vsebinsko sledi rezultatom natečaja.
Kot določa zakon se ta zakon ne uporablja za natečaje v vseh primerih izjem, ki veljajo za javna naročila storitev.
Pri javnih natečajih veljajo enaka pravila za objavo natečaja, obvestilo o izbiri in sporočanje oziroma sredstva za sporočanje, kot veljajo za javna naročila storitev.
Tudi v postopku javnega natečaja naročnik lahko omeji število udeležencev, če je to utemeljeno. Zahteva, ki jo postavlja zakon je, da za tako selekcijo udeležencev natečaja določi, izbere in uporabi jasne in nediskriminatorne pogoje. Število povabljenih kandidatov mora biti tako, da zagotavlja pravo konkurenco.
K 104. členu:
Naročniki so dolžni ministrstvu, pristojnemu za finance, posredovati podatke o oddanih javnih naročilih.
K 105. členu:
Zakon določa kot prekrškovni organ Državno revizijsko komisijo, ki je sicer najvišji samostojni in neodvisni organ pravnega varstva.
K 106. členu:
Zakon taksativno našteva določena ravnanja, ki so v nasprotju s tem zakonom, kot prekrške in določa kot kazen globo v razponu 5.000 do 350.000 eurov za pravno osebo in 2.000 do 12.000 eurov za odgovorno osebo.
K 107. členu:
Določba določa, da se za čas do uvedbe evra kot valute v Republiki Sloveniji zneski v tolarski protivrednosti.
K 108. členu:
Ureditev oddaje javnih naročil, ki se izvajajo v času, ko že velja ta zakon, je določena v do sedaj veljavnem zakonu o javnih naročilih. Edino na ta način je zagotovljeno tudi pravno varstvo. Po drugi strani pa se druga faza postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in postopka s pogajanji izvede že po tem zakonu, če ponudnik še ni izročil razpisne dokumentacije.
K 109. členu:
Zakon določa vzpostavitev portala za javna naročila in rok za njegovo vzpostavitev.
K 110. členu:
Določba opredeljuje roke za prejem prijav in ponudb do vzpostavitve portala javnih naročil.
K 111. členu:
Določbi 111. člena določata roka za sprejem podzakonskih predpisov, na podlagi tega zakona.
K 112. členu:
Zakon določa vacatio legis 15 dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Določba predvideva različen rok za uporabo in veljavnost tega zakona iz razloga, ker je potrebno omogočiti rok, v katerem bo vlada sprejela uredbo, predvideno s tem zakonom. Le na ta način bo mogoče zagotoviti izvajanje zakona.
IZJAVA O SKLADNOSTI S PREDPISI EVROPSKIH SKUPNOSTI
1. Naslov predloga akta: Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (EVA: 2005-1611-0078)
2. Skladnost predloga akta z določbami »Evropskega sporazuma o pridružitvi«
Navedba določb »Evropskega sporazuma o pridružitvi«, ki se nanašajo na predloženo gradivo: //
V kakšnem obsegu so iz sporazuma izhajajoče obveznosti izpolnjena: //
Razlogi za neizpolnitev obveznosti: //
3. Skladnost predloga akta s predpisi ES
Direktive oziroma drugi sekundarni viri prava ES, ki se nanašajo na predlog akta z navedbo usklajenosti (delno usklajeno):
- Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev
- Uredba Komisije št. 1874/2004 z dne 28.10.2004 o spremembah direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede njunih mejnih vrednosti uporabe za postopke za oddajo naročil
- Predlog Uredbe Komisije za spremembo Direktive 2004/17/EC, glede sprememb mejnih vrednosti v direktivah 2004/17/ES in 2004/18/ES z dne 06.11.2005
- Uredba Komisije (ES) št. 1564/2005 z dne 7. septembra 2005 o določitvi standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru postopkov javnih naročil v skladu z direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta
- Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/35/EC z dne 29. junija 2000 o borbi proti plačilnim zamudam v gospodarskih transakcijah
- Direktiva 80/723/EGS o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji s spremembami
- Uredba (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) (UL L, št. 340 z dne 16.12.2002, str. 1, s spremembami
- Uredba (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L, št. 302 z dne 19.10.1992, str. 1, s spremembami)
4. Ali je predlog akta usklajen z ostalimi viri prava ES: Da.
5. Razlogi za delno usklajenost oziroma neusklajenost: Celovit prenos direktive zagotavljajo še drugi nacionalni predpisi.
6. Navedba roka predvidene popolne uskladitve akta z zgoraj navedenimi pravnimi viri ES:
30.04.2006
7. Ali so zgoraj navedeni pravni viri ES prevedeni v slovenščino? Da.
8. Ali je predlog akta preveden in v kateri jezik? Zakon bo preveden v angleški jezik.
9. Sodelovanje neodvisnih strokovnjakov ( PHARE, TAIEX, Komisija ES, države članice ES, SIGMA, OECD, Univerza……): //
10. Povezava z Državnim programom za prevzem pravnega reda ES in upoštevanje roka za uskladitev: Da.
| Zadnja sprememba: 11/13/2006 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |