Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
Predlog zakona
| Naslov zakona: | Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju |
| Klasifikacijska številka: | 411-08 / 09 - 0021 |
| EPA: | 751 - V |
| Kratica: | ZJN-2B |
| Predlagatelj: | V - Vlada |
| Dodelitev - MDT: | 14 - Odbor za finance in monetarno politiko |
| Dodelitev - ostali: | 22 - Zakonodajno-pravna služba |
| Datum prejema v DZ: | 12/09/2009 |
| Vrsta postopka: | redni |
| Faza: | druga obravnava - MDT |
| Objava v Poročevalcu: | 7/2010 z dne 15.01.2010 - Poročilo MDT |
EVA: 2009-1611-0142
Številka: 00712-67/2009/13
Ljubljana, 19.11.2009
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 55. redni seji dne 19.11.2009 določila besedilo:
- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU,
ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:
- dr. Franc Križanič, minister za finance,
- mag. Helena Kamnar, državna sekretarka, Ministrstvo za finance,
- Andreja Kert, generalna direktorica, Ministrstvo za finance,
- Miranda Groff-Ferjančič, vodja Sektorja za javno-zasebno partnerstvo in
sistem javnega naročanja, Ministrstvo za finance.
mag. Milan Martin CVIKL
GENERALNI SEKRETAR
PRILOGA: 1
PRVA OBRAVNAVA
EVA 2009-1611-0142
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU
I. UVOD:
1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona
Področje javnih naročil urejajo trije zakoni:
med njimi dva materialna:
- Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) in
- Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08; v nadaljnjem besedilu: ZJNVETPS) ter
Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo;), ki ureja pravno varstvo ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil.
Zakonodajalec je pri pripravi sprememb ZJN-2 poskušal odpraviti pomanjkljivosti zakonodaje, ki so se pokazale v praksi, in racionalizirati postopke oddaje javnih naročil. Spremembe se nanašajo predvsem na zmanjšanje administrativnih stroškov, skrajšanje rokov v postopkih javnih naročil, povečanje transparentnosti v postopkih javnega naročanja in dostopnost malih in srednjih podjetij do trga javnih naročil
Evropski parlament in Svet sta 11. decembra 2007 sprejela Direktivo št. 2007/66/ES o spremembi direktiv Sveta št. 89/665/EGS in št. 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil, ki jo morajo države članice prenesti v nacionalni pravni red do 20. decembra 2009. Čeprav navedena direktiva ureja področje pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil, so v njej predvidene nekatere rešitve, ki jih je glede na ureditev nacionalne zakonodaje smiselno vključiti v materialna zakona na področju javnega naročanja. Zakonodajalec je zato skladno spremembam Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o reviziji postopkov javnega naročanja pripravil tudi spremembe in dopolnitve ZJN-2 in ZJNVETPS.
Evropski parlament in Svet sta v letošnjem letu sprejela tudi Direktivo št. 2009/81/ES z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES, ki jo morajo države članice prenesti v nacionalni pravi red do 21. avgusta 2011. Slovenija bo javno naročanje na področju obrambe in varnosti ter pravno varstvo v teh postopkih uredila v posebnem zakonu, ki bo vključen v normativni program Vlade RS za leto 2010.
2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona
2.1 Cilji
Cilj predlaganega zakona je doseči bolj učinkovito in transparentno javno naročanje, uskladitev nacionalne zakonodaje z evropskim pravnim redom s področja pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, odpreti trg javnih naročil širšemu krogu potencialnih ponudnikov s ciljem doseganja večje kakovosti za isti denar (value for money) ter omogočiti lažji dostop malim in srednjim podjetjem do tega trga, kar jim lahko v času finančne krize omogoči preživetje.
Pri izvajanju ZJN-2 se je v praksi pokazalo, da so posamezni postopki javnega naročanja in instituti podnormirani, zaradi česar je prihajalo do zlorab. Z namenom preprečevanja le-teh zakon opredeljuje t. i. »protikorupcijsko klavzulo«, uvrstitev ponudnikov, ki so podali neresnično izjavo, v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami, razveljavitev pogodbe, bodisi z učinkom za naprej, bodisi z učinkom za nazaj, pa je določena za najhujše kršitve ki se nanašajo na podkupovanje, sklepanje pogodb brez izvedenih postopkov javnega naročanja ali v nasprotju z določitvijo Državne revizijske komisije, omejevanje konkurence ipd.
2.2 Načela
Sistem javnega naročanja temelji na načelih, ki izhajajo iz Pogodbe o ustanovitvi ES, zlasti na načelu prostega pretoka blaga in storitev ter svobode ustanavljanja. Poleg teh načel temelji sistem javnega naročanja tudi na načelu gospodarnosti, načelu učinkovitosti in uspešnosti, načelu zagotavljanja konkurence med ponudniki, načelu enakopravne obravnave ponudnikov, načelu proporcionalnosti in načelu transparentnosti.
2.3 Poglavitne rešitve
Spremembe in dopolnitve ZJN-2 se nanašajo tako na sistemska vprašanja kot na postopkovne izboljšave ter na posamezne spremembe s ciljem prilagoditve nacionalne zakonodaje evropski.
Ena od ključnih sistemskih sprememb je ureditev finančne discipline v postopkih javnih naročil, kjer ponudnik nastopa s podizvajalci. Ponudnik mora tako v svoji ponudbi navesti ne le podizvajalca, s katerim bo nastopal pri izvedbi predmetnega naročila, temveč tudi podatke o delu naročila, ki ga bo izvedel podizvajalec - predmet, količina, vrednost ter kraj in rok izvedbe storitve ali gradnje oziroma dobave blaga. Kot obvezna sestavina pogodbe med naročnikom in izbranim ponudnikom, ki v javnem naročilu nastopa s podizvajalcem, se določata pooblastilo ponudnika in soglasje podizvajalca, na podlagi katerih lahko naročnik opravljena in prevzeta dela oziroma dobave plača neposredno podizvajalcu. Poleg zgoraj omenjenega pooblastila in soglasja mora pogodba o izvedbi javnega naročila vsebovati tudi vrednost celotnega javnega naročila in rok veljavnosti pogodbe. Kršitve navedenih zahtev so v predlogu zakona določene kot prekršek. Z namenom ureditve finančne discipline v javnih naročilih, ki se izvajajo s podizvajalci, se predvideva tudi priprava ustrezne podzakonske zakonodaje.
Z zakonom se namesto izraza »postopek zbiranja ponudb« uvaja izraz »postopek oddaje naročila male vrednosti«. V praksi naročniki za tovrstna naročila še vedno pogosto uporabljajo izraz »naročila male vrednosti«, ki se je uveljavil v času veljavnosti Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo). S tem bo jasnejša tudi razmejitev med postopkom, ki ga naročniki lahko izvedejo na javna naročila najnižjih vrednosti (blago, storitve do 40.000 evrov, gradnje do 80.000 evrov), in postopkom zbiranja ponudb predhodni objavi, ki je v našem prostoru primerljiv z evropskim odprtim postopkom. Oba postopka predvidevata objavo obvestila o javnem naročilu na portalu javnih naročil, s čimer se zagotavlja večja transparentnost in konkurenčnost, malim in srednjim podjetjem pa se omogoča dostop do trga javnih naročil. Na ta načina se zmanjšuje tudi možnost korupcije in klientelizma na področju javnega naročanja.
V postopku javnega naročanja odločanje o ponudbah temelji na ceni ali na ceni in drugih merilih kot so kakovost, življenjski cikel izdelka, storitve oziroma gradnje, tehnične prednosti, estetske in funkcionalne lastnosti, rok dobave ipd. Doslej veljavni zakon je v primeru ekonomsko najugodnejše ponudbe določal, da mora biti delež cene, ne glede na vrsto in vrednost ostalih meril, najmanj 60%. Ta zahteva po minimalnem razmerju med ceno in ostalimi merili se je v praksi večkrat izkazala za problematično, saj daje ceni večji pomen kot kakovosti, s čimer se slovenska zakonodaja odmika od evropskega pravnega reda, ki te omejitve ne pozna. Zakon to anomalijo odpravlja, določitev meril in ponderjev ter s tem povezano odgovornost pa prepušča naročniku.
Zaradi racionalizacije postopka in zmanjšanja stroškov zakon uvaja spremembe v zvezi z preveritvijo ponudbe in s tem povezanim ugotavljanjem sposobnosti ponudnikov za izvedbo naročila. V skladu s tem zakonom naročnik najprej oceni ponudbe in jih razvrsti glede na merila, nato pa preverja le najugodnejšo ponudbo. Če najugodnejši ponudnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev javnega naročila, naročnik njegovo ponudbo izloči in preveri usposobljenost ponudnika, ki je oddal naslednjo najugodnejšo ponudbo itd. Na ta način se naročniku in organom, ki vodijo uradne evidence, prihrani nepotrebno delo, saj se preverja usposobljenost le za najugodnejšega ponudnika. V zvezi s preverjanjem sposobnosti ponudnika se naročniku hkrati omogoča, da upošteva dokazila, ki jih je pridobil v prejšnjih postopkih oddaje naročila, če le-ta niso starejša od 4-ih mesecev in so po vsebini ustrezna. Te spremembe odločilno vplivajo na zmanjšanje administrativnih stroškov.
Z zakonom se jasneje opredeljujeta prekinitev postopka in zavrnitev vseh ponudb. Zaradi različnih razlag izraza »prekinitev postopka«, zlasti z vidika možnosti nadaljevanja postopka po prekinitvi, so v nekaterih primerih ravnanja naročnikov odstopala od namena, ki ga je s tem institutom zasledoval zakonodajalec. Poleg instituta ustavitve postopka in zavrnitve vseh ponudb, se z zakonom uvaja tudi institut odstopa od pogodbe. Le-ta naročniku omogoča, da po oddaji javnega naročila odstopi od podpisa pogodbe iz razlogov, da predmeta javnega naročila ne potrebuje več ali da nima več zagotovljenih sredstev zanj. V tem primeru mora poslovodstvo pred odstopom od podpisa pogodbe pridobiti soglasje nadzornega organa.
V zvezi z odločitvijo o oddaji javnega naročila predstavlja poglavitno novost pravni pouk, ki ga morajo naročniki navesti v svoji odločitvi. Namen slednjega je, da se stranke seznani, na kakšen način lahko uveljavljajo pravno varstvo. Zaradi težav z vročanjem odločitve o oddaji naročila, na katere opozarjajo naročniki, se z zakonom uvaja 15-dnevna fikcija vročitve. Če torej ponudniku zaradi njegove neaktivnosti ni mogoče vročiti odločitev o oddaji naročila, se šteje, da mu je odločitev vročena v 15-dneh od poskusa vročitve.
Za postopek s pogajanji brez predhodne objave, posamezna naročila na podlagi okvirnega sporazuma in posamezna naročila v dinamičnem nabavnem sistemu se kot obveza uvaja obvestilo za predhodno transparentno, s čimer se v postopkih, ki po svoji naravi niso transparentni, zagotavlja širša obveščenost in več preglednosti. Uporabo tega obvestila predvideva nova Direktiva št. 2007/66/ES, naročnik pa ga mora objaviti ob sprejemu odločitve o oddaji naročila, torej pred potekom roka za uveljavljanje pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila.
Zakon zahteva, da se iz postopkov oddaje javnih naročil izloči ponudnik, ki je v ponudbi predložil neresnične izjave ali dokazila in ga je Državna revizijska komisija oglobila zaradi navedenega prekrška. Takega ponudnika Ministrstvo za finance uvrsti v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami, ki jo objavi na svoji spletni strani, naročniki pa ga morajo za dobo treh oziroma petih let, odvisno od predmeta naročila, izključiti iz nadaljnjih postopkov javnega naročanja. Zoper uvrstitev ponudnika v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami ni mogoče uveljavljati pravnega varstva. Predlog zakona torej na novo uvaja kazenske določbe za ponudnika, kazenske določbe za naročnika pa razširja.
V zakonu se taksativno navajajo obrazci, ki jih morajo naročniki v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1564/2005 z dne 7. septembra 2005 uporabljati pri objavi informacij in obvestil o javnih naročilih na Portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije. Upoštevaje načelo transparentnosti se izrecno, kot obveznost naročnika, določa objava v primeru ustavitve postopka, zavrnitve vseh ponudb ali bistvenih sprememb v postopku oddaje javnega naročila, vključno s spremembo odločitve o oddaji naročila.
S 1. januarjem 2009 je bil zagotovljen avtomatičen zajem večine statističnih podatkov iz obvestil o oddaji naročila, ki jih morajo naročniki v skladu z zakonom objaviti na Portalu javnih naročil. Predlog zakona določa način sporočanja statističnih podatkov v primeru okvirnih sporazumov in za dva meseca krajša rok, v katerem mora Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., ki upravlja Portal javnih naročil, Ministrstvu za finance posredovati nabor statističnih podatkov. Glede na naravo in neobdelanost statističnih podatkov, ki jih morajo države članice v skladu z zahtevami Evropske komisije le-tej sporočati vsako leto, se k sporočanju podatkov namesto Vlade Republike Slovenije zaveže Ministrstvo za finance.
V skladu z novo direktivo na področju pravnega varstva v postopkih javnega naročanja (št. 2007/66/ES) se v predlog zakona vnašajo sistemske rešitve glede instituta neveljavnosti pogodb, in sicer ničnost in izpodbojnost. Ničnost pogodb, to je razveljavitev pogodbenih obveznosti z učinkom za nazaj (ex tunc), je predvidena samo za izjemne primere kršitev, kot so sklenitev pogodbe v nasprotju z odločitvami Državne revizijske komisije, sklenitev pogodbe brez predhodno izvedenega postopka javnega naročanja in primer, ko je podan utemeljen sum, da je pri sklepanju pogodbe, izvedbi le-te ali v zvezi z njo prišlo do posameznih koruptivnih kaznivih dejanj. Poleg ničnosti se uvaja institut izpodbojnosti pogodbe oziroma razveljavitev pogodbenih obveznosti z učinkom za naprej (ex nunc). Predlog zakona taksativno našteva primere izpodbojnosti pogodbe, določa pa tudi posledice takšne pogodbe, to je razveljavitev pogodbenih obveznosti z učinkom za naprej in odreditev kazenske globe, za manjše kršitve pa zgolj odreditev kazenske globe. Razveljavitev pogodbenih obveznosti za naprej je predvidena za hujše primere kršitev zakona, ob predpostavki, da javno naročilo še ni bilo v celoti ali pretežno izvedeno in da vrednost javnega naročila presega evropske mejne vrednosti. Odreditev kazenske globe v višini od 20 do 40 odstotkov vrednosti pogodbe pa je predvidena za vse primere izpodbojnosti pogodb, ki jih predvideva predlog zakona. O neveljavnosti pogodb odloča sodišče splošne pristojnosti. Aktivno legitimirane osebe lahko tožbo vložijo v roku 6 mesecev od dneva sklenitve pogodbe. V primeru neutemeljene razveljavitve pogodbo za nazaj (ničnost) ali razveljavitve pogodbe za naprej (izpodbojnost) lahko prizadete stranke uveljavljajo odškodnino, razen v primerih, ki so v skladu z zakonom izrecno izvzeti. Sodišča morajo vse pravnomočne sodne odločbe v zvezi z ugotavljanjem ničnosti ali izpodbojnosti pogodb posredovati v vednost Ministrstvu za finance.
3. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane ureditve pravu Evropske unije
Pravno varstvo v postopkih javnega naročanja v Evropski uniji določa Direktiva št. 2007/66/ES o spremembi direktiv Sveta št. 89/665/EGS in št. 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil. Države članice EU so k implementaciji navedene direktive pristopile na različne načine. Posamezne države članice bodo direktivo implementirale samo nad vrednostmi, nad katerimi je potrebno javno naročilo objaviti v Uradnem listu Evropske unije, nekatere pa bodo v nacionalni zakonodaji predvidele strožjo ureditev od evropske. Večina držav članic je pri implementaciji še v pripravljalni fazi, z izjemo Češke, ki je zakon že predložila v parlamentarno proceduro, in Nemčije, ki je določbe direktive že prenesla v svoj pravni red.
3.1. Nizozemska
Novo direktivo na področju pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil bo Nizozemska v nacionalni pravni red prenesla samo za javna naročila, ki jih morajo naročniki v skladu z evropsko zakonodajo objaviti v Uradnem listu Evropske unije. Ureditev pod t. i. evropskimi mejnimi vrednostmi bo tako ostala nespremenjena. Po veljavni zakonodaji je rok za vložitev zahtevka za revizijo, t. i. obdobje mirovanja, 15 dni. Izjeme od obdobja mirovanja bodo uporabili samo v primeru, ko objava razpisa ni obvezna, ali če to upravičuje javni interes. Nizozemska bo v zakonodaji predvidela tako neveljavnost pogodbe za nazaj kot neveljavnost pogodbe za naprej. Oba instituta, neveljavnost pogodbe za naprej ali za nazaj, je Nizozemska predvidela predvsem za primere, ko se je izvajanje pogodbe šele pričelo. Rok za uveljavljanje neveljavnosti pogodbe bo omejen na 30 dni od dneva, ko bodo znani razlogi neveljavnosti. Predvidene bodo tudi alternativne kazni v obliki globe, in sicer v višini 10 odstotkov od vrednosti naročila. Skrajšanje trajanja pogodbe ali zmanjšanje vrednosti pogodbe ne bo uporabljeno.
3.2 Češka
Češka bo pravno varstvo v postopkih javnega naročanja uredila strožje kot to zahteva evropska direktiva. Pravno varstvo ni urejeno v posebnem zakonu, temveč je vključeno v zakon, ki ureja javno naročanje. Postopki pravnega varstva potekajo na prvi stopnji pred Uradom za varstvo konkurence, na drugi stopnji pa pred predsednikom urada. Možno je tudi pravno varstvo pred Upravnim sodiščem na prvi in drugi stopnji. Postopki pravnega varstva potekajo na prvi stopnji pred Uradom za varstvo konkurence, na drugi stopnji pa pred predsednikom urada. Možno je tudi pravno varstvo pred Upravnim sodiščem na prvi in drugi stopnji. Obdobje mirovanja oziroma rok za vložitev zahtevka za revizijo bo določen v skladu z direktivo, in sicer 15 dni v primeru uporabe pošte in 10 dni v primeru uporabe elektronskih sredstev. Institut neveljavnosti bo v novem zakonu veljal tudi za javna naročila pod mejnimi vrednostnimi iz evropske direktive. Izjema od uporabe obdobja mirovanja bodo predvidoma samo primeri:
- ko objava razpisa ni obvezna,
- ko ponudbo predloži samo en ponudnik,
- ko je popolna samo ena ponudba,
- okvirni sporazumi, vendar samo v primeru druge faze, ki pomeni oddajo posameznega naročila in ne faza sklepanja okvirnega sporazuma.
Češka zakonodaja bo v okviru instituta neveljavnosti pogodb predvidela samo razveljavitev pogodbe za nazaj. Neveljavnost pogodbe bodo lahko ponudniki uveljavljali na Uradu za konkurenco, ki je državni revizijski organ. Poleg dosedanjih zakonskih pooblastil, ki so vključevala možnost uvedbe suspenzivnega učinka in/ali razveljavitve odločitve naročnika, bo imel Urad za konkurenco zakonsko pooblastilo, da se izreče glede neveljavnosti pogodbe, ki hkrati pomeni prepoved izvajanja pogodbe. Nova češka zakonodaja ne predvideva možnosti skrajšanja trajanja pogodbe, niti zmanjšanja vrednosti pogodbe. Nova zakonodaja pa predvideva tudi alternativno kazen v obliki globe. S to bo revizijski organ za posamezna ravnanja, zaradi katerih je razveljavil pogodbo, kaznoval naročnika. Češki zakon je globo določil v višini do 5% vrednosti naročila. Zakon je že bil predložen parlamentu in je v prvem branju.
3.3 Danska
Danska bo Direktivo št. 2007/66/ES prenesla v nacionalno zakonodajo v celoti in neposredno do januarja 2010, in sicer s posebnim zakonom. Glede na dosedanjo prakso Danske, ki je s posebnim zakonom neposredno in v celoti prenesla že Direktivo št. 2004/18/ES in Direktivo št. 2004/17/ES, je razumeti, da bo tudi v primeru pravo-varstvene direktive veljal direktni učinek evropskega zakona.
3.4. Združeno kraljestvo
Združeno kraljestvo analizira učinke nove evropske pravo-varstvene direktive, besedilo sprememb regulative (zakona) pa je v končni pripravi. Zakon bo predvidoma sprejet do 15. decembra 2009. Združeno kraljestvo bo direktivo implementiralo samo za naročila, ki jih je potrebno v skladu z evropsko zakonodajo objaviti v Uradnem listu Evropske unije. Pravno varstvo je zagotovljeno v sodnih postopkih pred rednimi sodišči. Institut obdobja mirovanja ima že sedanji britanski zakon, zato spremembe ne bodo potrebne, razen manjših prilagoditev, ki pomenijo predvsem podaljšanje obdobja mirovanja v primeru najav preko sredstev, ki niso elektronska, in sicer iz 10 dni na 15 dni. Tako bodo imeli dovolj časa za začetek postopka pravnega varstva tudi ponudniki, ki komunicirajo preko poštnega sistema. V zvezi z posledicami kršitev javno-naročniške zakonodaje se je Združeno kraljestvo doslej izreklo za varianto, ki pomeni neveljavnost pogodbe za naprej. Tako bodo vse bodoče obveznosti, to so tiste, ki še niso izpolnjene, postale neveljavne. Odvračilna kazen bo visoka, z njo so odstranjene dodatne negotovosti v zvezi z drugimi alternativnimi ukrepi, ki jih predvideva nova pravo-varstvena direktiva, in z njimi povezana tveganja in stroški. Za manj pomembne kršitve, ki niso vplivale na možnost pridobivanja posla s strani drugih ponudnikov, bo britanska zakonodaja kot ukrep predvidela tudi institut alternativnih kazni.
3.5 Nemčija
Nemčija je Direktivo št. 2007/66/ES prenesla v nacionalno zakonodajo zgolj nad evropskimi mejnimi vrednostmi. Pravno varstvo ponudnikov se zagotavlja na dveh oziroma izjemoma treh stopnjah – Revizijska komisija, Visoko sodišče in Zvezno visoko sodišče. Revizijski organ na prvi stopnji je dolžan odločiti o revizijskem zahtevku v petih tednih. Revizijski postopek pa lahko traja tudi dva meseca, saj vključuje pregled celotne javno-naročniške dokumentacije in tudi po potrebi zaslišanje prič. Pritožbeni rok na II. Stopnji revizije je 14 dni. Visoko sodišče, ki odloča na tej stopnji reviziji, navadno odloči v 1 - 3 mesecih, čeprav pri sprejemanju odločitve ni omejeno z roki. V Nemčiji se pogodba razveljavi za nazaj v primeru, ko naročnik sklene pogodbo v obdobju mirovanja. V primeru razveljavitve pogodbe za naprej lahko revizijski organ naloži naročniku, da ponovi nekatera postopkovna ravnanja, vendar ne celotnega postopka oddaje naročila. Nemški zakon ne predvideva alternativnih kazni v obliki globe. Odškodnino za povzročeno škodo lahko ponudnik uveljavlja na civilnem sodišču.
3. 6 Prilagojenost predlagane ureditve pravu EU
S predlaganimi spremembami se v slovenski pravni red prenašajo določbe Direktive št. 2007/66/ES o spremembi direktiv Sveta št. 89/665/EGS in št. 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil. Del določb te direktive se prenaša tudi z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev in Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o reviziji postopkov javnega naročanja. Z uveljavitvijo tega zakona in zgoraj navedenih zakonov bo naš pravni red na področju javnega naročanja in pravnega varstva v postopkih javnih naročil v celoti usklajen s pravnim redom EU.
4. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva
Predlagani zakon nima finančnih posledic za proračun in druga javna finančna sredstva.
5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona
Na podlagi sprememb ZJN-2 se bo postopek oddaje javnega naročila skrajšal za predvidoma 19 dni. Vzroki za skrajšanje postopka oddaje javnega naročila so:
- skrajšanje roka za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, in sicer iz 5 dni na 3 dni,
- ukinitev dopolnjevanja zahteve za dodatno obrazložitev,
- skrajšanje roka za posredovanje dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila ponudniku, in sicer iz 5 dni na 3 dni, in
- ukinitev ponudnikove pobude za spremembo odločitve o oddaji javnega naročila.
V primeru upoštevanja maksimalnih zakonskih rokov za odprti postopek in ob predpostavkah, da ima naročnik ob začetku postopka že pripravljeno razpisno dokumentacijo in da v postopku oddaje javnega naročila ni vložen zahtevek za revizijo, to pomeni skrajšanje iz 156 dni na 136 dni.
II. BESEDILO ČLENOV:
1. člen
V Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08) se drugi odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi:
»(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata:
- Direktiva št. 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. 3. 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L št. 134 z dne 30. 4. 2004, str. 114), nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta št. 2005/75/ES z dne 16. 11. 2005 o popravku Direktive 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L št. 323 z dne 9. 12. 2005, str. 55),
- Direktiva Sveta št. 89/665/EGS z dne 21. 12. 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL L št. 395 z dne 30. 12. 1989, str. 33), nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta št. 2007/66/ES z dne 11. 12. 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L št. 335 z dne 20. 12. 2007, str. 31).«.
2. člen
V prvem odstavku 2. člena se 15. točka spremeni tako, da se glasi:
»15. »Ponudnik« je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in ponuja izvedbo gradenj, storitev oziroma dobavo blaga ter v postopku javnega naročanja izkaže interes s tem, da naročniku odda ponudbo.«.
Za spremenjeno 15. točko se doda nova 15.a točka, ki se glasi:
»15.a »Odgovorna oseba naročnika, ponudnika oziroma podizvajalca« je oseba, ki je v skladu z zakonom, ustanovitvenim ali drugim aktom določena za njegovo zastopanje.«.Za 21. točko se doda nova 21.a točka, ki se glasi:
»21.a »Neobičajno nizka ponudba« je ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo, ne more pojasniti.«.
V 26. točki se beseda »inženiringa« nadomesti z besedama »inženirskih storitev«.
28. točka se spremeni tako, da se glasi:
»28. »Postopek oddaje naročila male vrednosti« je poenostavljen postopek javnega naročanja, v katerem naročnik, z namenom pridobitve ponudb, na portalu javnih naročil objavi obvestilo o naročilu male vrednosti.«.
Za 33. točko se doda nova 34. točka, ki se glasi:
»34. »Datum oddaje naročila« je na dan, ko postane odločitev naročnika o oddaji javnega naročila pravnomočna.«.
3. člen
Četrti in šesti odstavek 4. člena se črtata.
Peti in sedmi odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
4. člen
Tretji odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) V primeru javnega naročanja, ki vključuje projektiranje, izbrani projektant ne sme sodelovati na razpisu za izvedbo naročila, ki ga je projektiral, razen če je projektiranje del istega javnega naročila kot izvedba projekta.«.
5. člen
Za drugim odstavkom 12. člena se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) V postopku oddaje javnega naročila iz točke a) drugega odstavka 24. člena tega zakona mora naročnik na portalu javnih naročil objaviti obvestilo iz 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona.«.
(4) Kadar naročnik oddaja posamezno javno naročilo na podlagi 32. ali 33. člena tega zakona, objavi obvestilo iz 9. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona na portalu javnih naročil. Če vrednost okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema presega vrednosti iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, obvestilo objavi tudi v Uradnem listu Evropske unije.«.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Kadar Komisija objavi spremembe mejnih vrednosti iz tega zakona, ministrstvo, pristojno za finance, v desetih dneh po objavi na svojih spletnih straneh objavi nove evropske mejne vrednosti.«.
6. člen
13. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ta zakon se uporablja za oddajo:
a) naročil gradenj, ki jih naročniki neposredno sofinancirajo z več kakor 50% deležem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je 5.150.000 eurov ali več,
- če ta naročila vključujejo dejavnosti gradbeništva, ki so navedene v Seznamu dejavnosti na področju gradenj,
- če vključujejo gradbena dela za bolnišnice, objekte za šport, rekreacijo in prosti čas, šolske in univerzitetne objekte ter objekte, ki se uporabljajo za upravne namene;
b) naročil storitev, ki jih naročniki neposredno sofinancirajo z več kakor 50% deležem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali večja od 206.000 eurov in ki so povezana z naročilom gradenj, kakor to določa a) točka tega odstavka;
c) naročil blaga, ki jih naročniki neposredno sofinancirajo z več kakor 50% deležem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali večja od 206.000 eurov.«.
(2) Ta zakon se uporablja tudi za oddajo naročil blaga, ki jih naročnik društvom ali zavodom sofinancira z več kakor 30 % deležem, če je ocenjena vrednost blaga brez DDV enaka ali večja od 40.000 eurov.
(3) Če v svojem imenu ali v imenu drugega subjekta naroča blago, storitve oziroma gradnje iz prvega ali drugega odstavka tega člena naročnik, mora ravnati v skladu s tem zakonom.«.
7. člen
Drugi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Način izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila, vključno z vsemi količinskimi in cenovnimi parametri, na podlagi katerih je naročnik izračunal ocenjeno vrednost naročila, mora biti razviden iz dokumentacije, ki jo o javnem naročilu vodi naročnik. Ocenjena vrednost javnega naročila mora biti veljavna na dan pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo oziroma v primeru, da objava ni potrebna, ko naročnik izda sklep o začetku postopka oddaje naročila.«
V osmem odstavku se v drugi alineji č) točke črta besedilo »naročil za nedoločeno obdobje ali«.
8. člen
Četrti odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Naročniki lahko za izvedbo oziroma odločanje v postopkih javnega naročanja pooblastijo le druge naročnike iz prilog 3 in 4 Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07) ali iz prilog 1 do 10 Uredbe o seznamih naročnikov, področni zakonodaji Skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07).«.
Za spremenjenim četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Kadar naročnik za svetovanje v postopku ali v zvezi s postopkom javnega naročanja najame osebo zasebnega prava ali posameznika, mora v pogodbi za svetovanje, ki jo sklene s to osebo, določiti, da:
a) se plačilo po tej pogodbi izvede po uspešnem zaključku postopka javnega naročanja in
b) plačilo znaša največ 60% celotne vrednosti svetovalne pogodbe, če:
- je naročnik ravnal v skladu s predlogom osebe zasebnega prava oziroma posameznika,
- je v postopku javnega naročanja vložen zahtevek za revizijo, v katerem so očitane kršitve povezane s predmetom svetovalne pogodbe, in
- je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel.
Šteje se, da je postopek javnega naročanja uspešno zaključen, ko postane odločitev iz prvega odstavka 79. člena tega zakona pravnomočna.«.
9. člena
Drugi odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ne glede na določbo prejšnjega stavka so javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.«.
V šestem odstavku se za besedo »ponudniku« doda besedilo », ki je v predmetnem postopku javnega naročanja oddal ponudbo,«.
10. člen
V prvem delu zakona se naslov drugega poglavja »Skupne določbe za vse postopke javnega naročanja, razen za postopke zbiranja ponudb« spremeni tako, da se glasi:
»Skupne določbe za vse postopke javnega naročanja«.
11. člen
V prvem odstavku 24. člena se v 7. točki besedilo »postopek zbiranja ponudb.« nadomesti z besedilom »postopek oddaje naročila male vrednosti.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Naročnik izvede javno naročanje:
a) če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV:
– v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 10.000 eurov in nižja od 40.000 eurov in
– v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 20.000 eurov in nižja od 80.000 eurov,
po postopku oddaje naročila male vrednosti ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 6. točke prejšnjega odstavka.
b) če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV:
– v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 40.000 eurov in nižja od 133.000 eurov in
– v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 80.000 eurov in nižja od 274.000 eurov,
po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka.
c) če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV:
– v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 133.000 eurov in
– – v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 274.000 evrov,
po postopkih iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka.«.
V četrtem odstavku se besedilo »prekiniti in« nadomesti z besedilom »v skladu z 80. členom tega zakona ustaviti oziroma zavrniti vse ponudbe, in, če je to primerno,«.
12. člen
V 28. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) V primerih javnega naročanja na podlagi določb prvega odstavka tega člena mora naročnik pred začetkom postopka oddaje naročila ministrstvo, pristojno za finance, obvestiti o:
- predmetu naročila,
- razlogih za uporabo tega postopka,
- vrednosti naročila,
- obdobju veljavnosti pogodbe in
- gospodarskih subjektih, s katerimi se bo pogajal.
V primeru javnega naročanja na podlagi določb 1. točke prvega odstavka tega člena mora naročnik pred začetkom postopka s pogajanji po predhodni objavi o izvedbi postopka na podlagi te točke obvestiti tudi vse ponudnike ali kandidate, ki so v prejšnjem odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali konkurenčnem dialogu predložili ponudbe.«.
13. člen
Tretji odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) V primerih javnega naročanja na podlagi določb prvega odstavka tega člena mora naročnik pred začetkom postopka oddaje naročila ministrstvo, pristojno za finance, obvestiti o:
- predmetu naročila,
- razlogih za uporabo tega postopka,
- vrednosti naročila,
- obdobju veljavnosti pogodbe in
- gospodarskih subjektih, s katerimi se bo pogajal.
V primeru iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena mora naročnik v obvestilu utemeljiti tudi uporabo postopka. V primeru javnega naročanja na podlagi 1. ali 4. točke prvega odstavka tega člena mora naročnik, če je to primerno, v postopek s pogajanji vključiti več gospodarskih subjektov. V primeru javnega naročanja na podlagi določb 1. točke prvega odstavka tega člena mora naročnik pred začetkom postopka s pogajanji brez predhodne objave o izvedbi postopka na podlagi te točke obvestiti tudi vse ponudnike ali kandidate, ki so v prejšnjem odprtem postopku ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti predložili ponudbe.«.
14. člen
Za 30. členom se doda nov 30.a člen, ki se glasi:»30.a člen
(postopek oddaje naročila male vrednosti)
(1) Naročnik lahko omeji sodelovanje ponudnikov v postopku oddaje naročila male vrednosti zgolj na podlagi vnaprej opredeljenih pogojev.
(2) Naročnik lahko v postopek oddaje naročila male vrednosti vključi tudi pogajanja.«.
15. člen
Četrti odstavek 32. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Okvirni sporazum se sklene na podlagi predhodno izvedenega odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka s pogajanji po predhodni objavi ali postopka s pogajanji brez predhodne objave ali postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi. Na podlagi okvirnega sporazuma se naročila oddajo v skladu s postopki iz petega, šestega in sedmega odstavka tega člena. Ti postopki se izvedejo le med naročniki in ponudniki, s katerimi je sklenjen okvirni sporazum. Pri oddaji naročil na podlagi okvirnega sporazuma stranke v nobenem primeru ne smejo bistveno spreminjati pogojev iz sklenjenega okvirnega sporazuma.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Če se okvirni sporazum sklene z enim gospodarskim subjektom, se naročila na podlagi tega sporazuma vedno oddajo v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma. Kadar v tem okvirnem sporazumu niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se v zvezi z oddajo posameznih naročil naročnik lahko v pisni obliki posvetuje s ponudnikom, stranko okvirnega sporazuma, in zahteva, da ta po potrebi predloži ponudbo. V primeru okvirnega sporazuma z enim gospodarskim subjektom, ne glede na to, ali so v okvirnem sporazumu opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, naročniku ni treba upoštevati roka iz prvega odstavka 12. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN). Če naročnik odda posamezno naročilo v nasprotju z določili okvirnega sporazuma, se pogodba o izvedbi posameznega naročila lahko izpodbija v skladu s prvim odstavkom 110.a člena tega zakona.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Kadar se okvirni sporazum sklene z večjim številom ponudnikov in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se mora skleniti z vsaj tremi ponudniki, če je število gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje, zadostno oziroma dovolj sprejemljivih ponudb. Če število gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje, ni zadostno, oziroma ni dovolj sprejemljivih ponudb, lahko naročnik sklene okvirni sporazum z enim ali dvema ponudnikoma. V primeru okvirnega sporazuma, ki je sklenjen z več ponudniki in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, mora naročnik posamezna naročila oddati s ponovnim odpiranjem konkurence med strankami okvirnega sporazuma, v skladu z naslednjim postopkom:
- za vsako posamezno naročilo, ki ga namerava oddati, se naročnik v pisni obliki posvetuje z gospodarskimi subjekti, strankami okvirnega sporazuma;
- naročnik določi rok, ki je dovolj dolg, da omogoča ponudnikom, strankam okvirnega sporazuma, predložitev ponudb za vsako posamezno naročilo upoštevajoč dejavnike, kot so zapletenost predmeta naročila in čas, ki je potreben za pošiljanje ponudb;
- ponudbe se predložijo v pisni obliki, njihova vsebina pa je zaupna do izteka roka, določenega za oddajo ponudb;
- naročnik odda posamezno naročilo ponudniku, ki je predložil najugodnejšo ponudbo na podlagi meril za izbor iz določb okvirnega sporazuma;
- naročnik pisno obvesti ponudnike, ki so oddali ponudbo za posamezno naročilo, o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila;
- naročnik objavi obvestilo iz 9. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, zaradi česar ni mogoče izpodbijati pogodbe o izvedbi posameznega naročila.
V postopku oddaje posameznega naročila na podlagi tega odstavka mora naročnik v skladu z ZRPJN ponudnikom, ki so oddali ponudbo za posamezno naročilo, zagotoviti pravno varstvo.«.
Za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Kadar naročnik sklene okvirni sporazum z večjim številom ponudnikov in so v njem opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se posamezna naročila oddajo brez ponovnega odpiranja konkurence ob upoštevanju določb okvirnega sporazuma in temeljnih načel javnega naročanja. V tem primeru mora naročnik pisno obvestiti ponudnike, stranke okvirnega sporazuma, o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila, ni pa mu treba upoštevati roka iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN. Če naročnik odda posamezno naročilo v nasprotju z določili okvirnega sporazuma, se pogodba o izvedbi posameznega naročila lahko izpodbija v skladu s prvim odstavkom 110.a člena tega zakona.«.
Dosedanji sedmi odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(8) O sklenitvi okvirnega sporazuma mora naročnik obvestiti ponudnike in jim omogočiti uveljavljanje pravnega varstva v skladu z ZRPJN. Ponudnik lahko zahteva dodatno obrazložitev odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma, če so za to izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 79. člena tega zakona.«.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane deveti odstavek, se za besedo »ponudb« doda besedilo »za sklenitev okvirnega sporazuma«.
Dosedanji deveti odstavek postane deseti odstavek.
16. člen
V četrtem odstavek 33. člena se za besedo »prijavo« in za besedo »prijav« doda besedilo »za vključitev v dinamični nabavni sistem«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Naročnik povabi vse ponudnike, ki so vključeni v dinamični nabavni sistem, da v roku, ki ga določi v obvestilu iz 11. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, predložijo ponudbo za vsako posamezno naročilo, ki se oddaja v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Posamezno naročilo odda ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za izbor, navedenih v obvestilu o javnem naročilu v zvezi z vzpostavitvijo dinamičnega nabavnega sistema. Ta merila se lahko, če je to primerno, natančneje navedejo v obvestilu iz 11. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Naročnik obvesti ponudnike, ki so vključeni v dinamični nabavni sistem in so oddali ponudbo za posamezno naročilo, o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila in objavi obvestilo iz 9. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, zaradi česar ni mogoče izpodbijati pogodbe o izvedbi posameznega naročila. V postopku oddaje posameznega naročila mora naročnik v skladu z ZRPJN ponudnikom, ki so oddali ponudbo za posamezno naročilo, zagotoviti pravno varstvo.«.
Dosedanji šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek postanejo sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek.
17. člen
Prvi odstavek 41. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Naročnik mora oddati javno naročilo na podlagi meril, opredeljenih v 48. členu tega zakona, ob upoštevanju določb 49. člena tega zakona in upoštevaje možnost ponujanja variant.«
Za prvim odstavkom se dodajo novi drugi, tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»(2) V odprtem postopku, postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi in postopku oddaje naročila male vrednosti naročnik odda javno naročilo potem, ko:
a) razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila,
b) preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna.
(3) V postopku s prehodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po prehodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave in konkurenčnem dialogu naročnik odda javno naročilo potem, ko:
a) preveri, ali so predložene ponudbe popolne,
b) razvrsti popolne ponudbe glede na merila.
(4) V primeru okvirnega sporazuma odda naročnik javno naročilo v skladu s drugim ali tretjim odstavkom tega člena, odvisno od načina izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma, ki ga je v skladu s prvim odstavkom 32. člena tega zakona predvidel v razpisni dokumentaciji.
(5) Preverjanje iz drugega in tretjega odstavka tega člena se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 42. do 47. člena tega zakona in na pogoje in merila iz devetega odstavka tega člena.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane šesti odstavek, se za zadnjim stavkom doda besedilo, ki se glasi:
»V primeru javnih naročil iz 7. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona ponudnik dokazuje izpolnjevanje pogojev s pisno izjavo, ki je naročniku v skladu z 77. členom tega zakona ni treba preverjati.«.
Za dopolnjenim šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Pri preverjanju sposobnosti gospodarskega subjekta lahko naročnik upošteva podatke iz uradnih evidenc, ki jih je pridobil oziroma jih je predložil ponudnik ali kandidat v drugih postopkih oddaje javnega naročila, če izpis iz uradne evidence ni starejši od štirih mesecev.«.
Dosedanji tretji, četrti, peti in šesti odstavek postanejo osmi, deveti, deseti in enajsti odstavek.
18. člen
V prvem odstavku 42. člena se besedilo »63/94, 70/94, 23/99, 60/99, 40/04, 37/05 in 17/06« nadomesti z besedilom »55/08, 66/08 – popr. in 39/09«.
V prvem in drugem odstavku se besedilo »vsakega kandidata ali ponudnika,« nadomesti z besedilom »kandidata ali ponudnika, katerega osnovno sposobnost je preverjal,«.
Za dosedanjim drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Naročnik mora iz posameznega postopka javnega naročanja izločiti ponudnika ali kandidata, če je le-ta na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami iz 77.a člena tega zakona oziroma 81.a člena ZJNVETPS.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se beseda »prejšnjega« nadomesti z besedo »drugega«.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, oblikovanega na podlagi informacij ministrstva, pristojnega za pravosodje, Davčne uprave Republike Slovenije, Carinske uprave Republike Slovenije in drugih organov, pristojnih za vodenje evidenc, obvesti Komisijo, kateri državni organi in drugi subjekti so pristojni za izdajo dokazil iz prejšnjega odstavka.«.
Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Vlada v skladu z:
– Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L št. 248 z dne 16. 9. 2002, str. 1), nazadnje spremenjeno z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1995/2006 z dne 13. decembra 2006 o spremembah Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L št. 390 z dne 30. 12. 2006, str. 1), in
– Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 1302/2008 z dne 17. decembra 2008 o centralni podatkovni zbirki o izključitvah (UL L št. 344 z dne 20. 12. 2008, str. 12)
z uredbo določi način vzpostavitve podatkovne zbirke o izključitvah ponudnikov iz postopkov javnega naročanja in podatke, ki se vodijo v tej zbirki.«.
Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
19. člen
V tretjem odstavku 44. člena se v zadnjem stavku črta beseda »lahko«.
20. člen
V tretjem odstavku 45. člena se v zadnjem stavku črta beseda »lahko«.
21. člen
Sedmi odstavek 48. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Naročnik mora merila oblikovati tako, da sta ponudnik, ki je oddal ponudbo za vse sklope, in ponudnik, ki je oddal ponudbo za en sklop ali del sklopov, v enakovrednem položaju.«.
22. člen
V prvem odstavku 57. člena se v 5. točki pika nadomesti z vejico, dodajo se nove 6., 7., 8., 9., 10. in 11. točka, ki se glasijo:
»6. obvestilo o natečaju,
7. rezultati natečaja,
8. obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku,
9. prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost,
10. obvestilo o naročilu male vrednosti,
11. poenostavljeno obvestilo o naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu.«.
23. člen
Prvi odstavek 58. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Objave morajo imeti obliko standardnih obrazcev, ki jih določa Uredba Komisije (ES) št. 1564/2005 z dne 7. septembra 2005 o določitvi standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru postopkov javnih naročil v skladu z direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 257 z dne 1. 10. 2005, str. 1). Nabor podatkov, ki jih mora vsebovati obvestilo iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, določa Uredba o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07). Naročnik lahko objavi tudi katero koli drugo informacijo, za katero meni, da je koristna.«.
24. člen
Prvi odstavek 62. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Naročnik je dolžan objaviti obvestilo o oddaji javnega naročila, katerega vrednost je enaka ali presega vrednosti iz prvega ali drugega odstavka 12. člena tega zakona, v 48 dneh po oddaji naročila.«.
25. člen
63. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Naročnik mora poslati obvestilo o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb v objavo na portal javnih naročil v 48 dneh po oddaji javnega naročila.«.
26. člen
Za 63. členom se dodajo novi 63.a, 63.b člen, 63.c, 63.č in 63.d člen, ki se glasijo:»63.a člen
(obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku)
(1) Naročnik objavi obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, kadar spreminja ali dopolnjuje navedbe v predhodno objavljenem obvestilu iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 9. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona in/ali razpisni dokumentaciji.
(2) Če naročnik v skladu z 80. členom tega zakona postopek iz 1., 2., 3., 5. ali 6. točke prvega odstavka 24. člena ali iz 26. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona ustavi ali zavrne vse ponudbe, mora v 48 dneh po tej odločitvi objaviti obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku.
(3) Naročnik mora objaviti obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, kadar so v postopku iz 1., 2., 3., 5. ali 6. točke prvega odstavka 24. člena ali iz 26. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona vse ponudbe, ki jih je prejel, nepravočasne, nepravilne, neprimerne, nesprejemljive ali formalno nepopolne in niso bile dopolnjene v skladu prvim odstavkom 78. člena tega zakona.
63.b člen
(prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost)
(1) Kadar naročnik oddaja posamezno naročilo v skladu s šestim odstavkom 32. člena ali 33. členom tega zakona, mora na portalu javnih naročil in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije objaviti prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost. Naročnik posreduje prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost v objavo isti dan, ko posreduje ponudnikom odločitev iz prvega odstavka 79. člena tega zakona. Naročnik mora v roku iz prejšnjega stavka objaviti prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost tudi, kadar oddaja javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave.
(2) Naročnik lahko v roku iz prejšnjega odstavka prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost objavi tudi v drugih postopkih javnega naročanja in v primeru javnega naročila storitev iz Seznama storitev B. Obvestilo se objavi na portalu javnih naročil in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije.
(3) S tem obvestilom se v zvezi z odločitvijo o oddaji naročila še pred njeno pravnomočnostjo
zagotavlja večja transparentnost v postopkih javnih naročil.
63.c člen
(obvestilo o naročilu male vrednosti)
Naročnik objavi obvestilo o naročilu male vrednosti, kadar oddaja javno naročilo po postopku za oddajo naročila male vrednosti.
64.č člen
(poenostavljeno obvestilo o naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu)
Naročnik objavi poenostavljeno obvestilo o naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu, v primeru iz četrtega ostavka 33. člena tega zakona.
63.d člen
(nabor podatkov v obvestilih)
Vlada z uredbo določi nabor podatkov, ki jih morajo vsebovati obvestila iz prvega odstavka 57. člena tega zakona.«.
27. člen
V prvem odstavku 70. člena se za 1. točko doda nova 2. točka, ki se glasi:
»2. izračun ocenjene vrednosti,«.
V dosedanji 3. točki, ki postane 4. točka, se za vejico doda besedilo »če je to primerno,«.
V dosedanji 8. točki, ki postane 9. točka, se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če je to primerno.«.
Dosedanje 2., 4., 5., 6. in 7. točka postanejo 3., 5., 6., 7., in 8. točka.
28. člen
V 71. členu se dodajo novi četrti do deseti odstavek, ki se glasijo:
»(4) Pogodba o izvedbi naročila, ki jo podpišeta naročnik in izbrani ponudnik, v bistvenih delih ne sme odstopati od osnutka pogodbe iz razpisne dokumentacije, razen v primeru, ko je bila v postopku oddaje javnega naročila posamezna določba osnutka pogodbe predmet pogajanj med naročnikom in ponudnikom.
(5) Pogodba o izvedbi javnega naročila mora vsebovati:
– dejansko vrednost celotnega javnega naročila oziroma
– v utemeljenih primerih, kjer le-te ni mogoče določiti, ocenjeno vrednost javnega naročila
in rok veljavnosti pogodbe.
(6) Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalci, mora:
- ponudnik v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem,
- podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto glavnega izvajalca poravna podizvajalčevo terjatev do glavnega izvajalca.
(7) V primeru iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila:
- vsaka vrsta del, ki jih bo izvedel podizvajalec,
- podatki o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in transakcijski račun),
- predmet, količina, vrednost, kraj in rok izvedbe teh del.
Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, da so podatki iz tega odstavka obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila in da so neposredna plačila podizvajalcem v skladu s tem zakonom obvezna.
(8) Ponudnik mora svojemu računu oziroma situaciji obvezno priložiti račune oziroma situacije svojih podizvajalcev, ki jih je predhodno potrdil.
(9) Če se po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila zamenja podizvajalec ali če ponudnik sklene pogodbo z novim podizvajalcem, mora ponudnik, ki je sklenil pogodbo z naročnikom, le-temu v 5 dneh po spremembi predložiti:
- svojo izjavo, da je poravnal vse nesporne obveznosti prvotnemu podizvajalcu,
- pooblastilo za plačilo opravljenih in prevzetih del oziroma dobav neposredno novemu podizvajalcu in
- soglasje novega podizvajalca k neposrednemu plačilu.
(10) Vlada z uredbo natančneje določi pravila in postopke za neposredno izvajanje plačil podizvajalcem.«.
29. člen
72. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V primeru postopka iz 1., 2., 3., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona je naročnik dolžan objaviti obvestilo iz 2., 4. oziroma 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona in razpisno dokumentacijo, vključno z njenimi spremembami in dopolnitvami, na ali prek portala javnih naročil.
(2) Naročnik mora omogočiti ponudniku, da prevzame razpisno dokumentacijo v elektronski obliki. Dostop, pregled in prevzem razpisne dokumentacije na spletnih straneh naročnika in/ali portalu javnih naročil je brezplačen. Naročnik mora zagotoviti vpogled in prevzem tistih delov razpisne dokumentacije, ki iz tehničnih razlogov ne more biti dostopna na spletnih straneh naročnika ali portalu javnih naročil.«.
30. člen
Za 74. členom se doda nov 74.a člen, ki se glasi:»74.a člen
(umik ponudbe)
(1) Ponudnik lahko v postopku javnega naročanja umakne svojo ponudbo. Kadar to stori po poteku roka za oddajo ponudb, mora naročnik unovčiti ponudnikovo garancijo za resnost ponudbe, če je bila le-ta v predmetnem postopku zahtevana in predložena.
(2) Naročnik mora unovčiti ponudnikovo garancijo za resnost ponudbe, če je bila le-ta v predmetnem postopku zahtevana in predložena, tudi v primeru, ko ponudnik, kljub pozivu naročnika, z njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila.«.
31. člen
V 75. členu se na koncu stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »razen v primerih, ko se naročilo oddaja po postopku s pogajanji brez predhodne objave in se naročnik pogaja samo z enim ponudnikom.«.
32. člen
Prvi odstavek 77. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V primeru postopka iz 1. do 6. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona, naročnik pred sprejetjem odločitve iz 79. člena tega zakona oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe. V primeru postopka iz 7. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona mora naročnik preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe, kadar dvomi v resničnost ponudnikovih izjav.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če se pri naročniku v postopku javnega naročanja pojavi utemeljen sum, da je posamezni ponudnik, ne glede na razvrstitev njegove ponudbe, predložil neresnične izjave ali dokazila, je dolžan Državni revizijski komisiji podati predlog za uvedbo postopka o prekršku iz drugega odstavka 109.a člena tega zakona. O tem prekršku mora Državna revizijska komisija odločiti v 15 dneh po prejemu predloga iz tega odstavka.«.
Dodajo se novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»(3) Kadar se v postopku javnega naročanja utemeljen sum o neresnični izjavi ali dokazilu nanaša na ponudnika, čigar ponudba je ocenjena kot najugodnejša, naročnik ne sme sprejeti odločitve iz prvega odstavka 79. člena tega zakona dokler o prekršku iz drugega odstavka 109.a člena tega zakona ne odloči Državna revizijska komisija. Kadar se v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave ali konkurenčnem dialogu utemeljen sum o neresnični izjavi ali dokazilu nanaša na ponudnika, kateremu namerava naročnik priznati sposobnost za izvedbo javnega naročila, naročnik ne sme sprejeti odločitve, s katero ponudnikom prizna sposobnost, dokler o prekršku iz drugega odstavka 109.a člena tega zakona ne odloči Državna revizijska komisija. V ostalih primerih lahko naročnik nadaljuje postopek oddaje javnega naročila.
(4) Kadar poda predlog za uvedbo postopka o prekršku iz drugega odstavka 109.a člena tega zakona naročnik, mu mora Državna revizijska komisija posredovati svojo odločitev o prekršku v treh dneh po sprejetju odločitve.
(5) Naročnik mora iz postopka javnega naročanja izločiti ponudnika, če je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v predmetnem postopku javnega naročanja storil prekršek iz drugega odstavka 109.a člena tega zakona. V tem primeru zoper naročnikovo odločitev o izločitvi ni dopustno vložiti zahteve za pravno varstvo po ZRPJN.
33. člen
Za 77. členom se doda nov 77.a člen, ki se glasi:»77.a člen
(evidenca ponudnikov z negativnimi referencami)
(1) Organ, ki odloči o prekršku iz drugega odstavka 109.a člena, v treh delovnih dneh po pravnomočnosti te odločitve o tem obvesti ministrstvo, pristojno za finance. V obvestilu navede polno ime in matično številko ponudnika ter datum, do katerega se ponudnik izloči iz postopkov javnega naročanja.
(2) Ministrstvo, pristojno za finance, vodi evidenco ponudnikov z negativnimi referencami, ki obsega:
- polno ime in matično številko ponudnika,
- datum uvrstitve ponudnika v evidenco in
- datum, do katerega je ponudnik izločen iz postopkov oddaje javnih naročil,
ter jo objavi na svoji spletni strani. V evidenco se uvrsti ponudnik, ki je storil prekršek iz drugega odstavka 109.a člena tega zakona ali iz drugega odstavka 106.a člena ZJNVETPS.
(3) Ministrstvo, pristojno za finance, uvrsti ponudnika v evidenco v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega člena. Zoper uvrstitev v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami pritožba ni dopustna.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance, iz evidence ponudnikov z negativnimi referencami zbriše ponudnika v treh delovnih dneh po datumu iz tretje alineje drugega odstavka tega člena.«.
34. člen
Drugi odstavek 78. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ponudnik ne sme spreminjati:
- svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril,
- tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
- tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Na glede na prejšnji odstavek sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati.«.
35. člen
Prvi, drugi in tretji odstavek 79. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
»(1) Naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki v primeru javnih naročil iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ne sme biti daljši od 60 dni, v primeru drugih javnih naročil pa 45 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. V odločitvi mora naročnik opozoriti ponudnike o možnem pravnem varstvu ter navesti:
- kje in v kakšnem roku se vloži zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila, in
- višino takse za postopek revizije javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in sklic, ki se pri tem navede.
(2) Naročnik mora o svoji odločitvi pisno obvestiti ponudnike. Odločitev se vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek, s čimer se zagotavlja fikcija vročitve.
(3) Če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje:
– razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in
– prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran,
lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. Če ponudnik ne vloži zahteve pravočasno ali če je ta nepopolna ali če niso izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve ali odločitev o zavrženju zahteve v treh delovnih dneh po prejemu zahteve. Od dneva prejema dodatne obrazložitve, v primeru zavrženja zahteve za dodatno obrazložitev pa od dneva prejema odločitve o oddaji naročila, teče rok za vložitev zahtevka za revizijo skladno z 12. členom ZRPJN.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ta člen se smiselno uporablja tudi za posamezna naročila iz 32. ali 33. člena tega zakona.«.
36. člen
Naslov 80. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(izločitev ponudb, ustavitev postopka, zavrnitev vseh ponudb, odstop od izvedbe javnega naročila)«.
V prvem odstavku se za prvim stavkom doda besedilo, ki se glasi:
»V odločitvi, s katero se ponudnika izloči iz postopka oddaje javnega naročila, razen v primeru izločitve iz prvega odstavka 77.a člena tega zakona oziroma prvega odstavka 81.a člena ZJNVETPS, mora naročnik izločenega ponudnika opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena tega zakona.«.
Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(2) Naročnik lahko kadarkoli pred potekom roka za odpiranje ponudb ustavi postopek javnega naročanja. Navedeno odločitev, razen kadar oddaja naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, mora naročnik v primeru javnih naročil iz drugega odstavka 12. člena tega zakona objaviti na portalu javnih naročil. V primeru javnih naročil iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, razen kadar oddaja naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, mora naročnik navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije. V primeru javnih naročil, katerih vrednost je nižja od vrednosti iz drugega odstavka 12. člena tega zakona, mora naročnik ponudnike, ki so oddali ponudbo, obvestiti o navedeni odločitvi. Že predložene ponudbe mora naročnik neodprte vrniti pošiljateljem in jih ob tem obvestiti o ustavitvi postopka javnega naročanja. Zoper odločitev o ustavitvi postopka oddaje javnega naročila ni dovoljeno vložiti zahtevka za revizijo.
(3) Naročnik lahko v vseh fazah postopka po preteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo, in vlado oziroma svoj nadzorni organ. V primeru javnih naročil iz drugega odstavka 12. člena tega zakona, razen kadar oddaja naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, mora naročnik odločitev o zavrnitvi vseh ponudb objaviti na portalu javnih naročil, v primeru javnih naročil iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, razen kadar oddaja naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, pa mora naročnik navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije.«.
Dodata se nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Kadar naročnik v skladu s prejšnjim odstavkom zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.
(5) Po sprejemu odločitve o oddaji naročila lahko naročnik do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila ob predhodnem soglasju vlade oziroma svojega nadzornega organa odstopi od izvedbe javnega naročila iz razlogov, da predmeta javnega naročila ne potrebuje več ali da zanj nima zagotovljenih sredstev. V tem primeru mora naročnik o svoji odločitvi in o razlogih, zaradi katerih odstopa od izvedbe javnega naročila, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo.«.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane šesti odstavek, se črta besedilo »in odločitev poslati v objavo Uradu za uradne objave Evropskih Skupnosti«.
37. člen
V četrtem odstavku 89. člena se v zadnjem stavku pika nadomesti z vejico in doda besedilo »razen kadar se naročnik pogaja samo z enim ponudnikom. V tem primeru mora ponudnik oddati le ponudbo, o kateri se naročnik in ponudnik pogajata v prvi fazi pogajanj, in končno ponudbo, ki jo ponudnik predloži po zaključku zadnje faze pogajanj.«.
38. člen
Naslov podpoglavja »1.5 Postopek s pogajanji brez predhodne objave« se spremeni tako, da se glasi »1.5 Posebne določbe za postopek s pogajanji brez predhodne objave«.
39. člen
Za naslovom podpoglavja »1.5 Posebne določbe za postopek s pogajanji brez predhodne objave« se doda nov 89.a člen, ki se glasi:»89.a člen
(priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe)
Naročnik v postopku s pogajanji brez predhodne objave ravna v skladu z 88. členom tega zakona.«.
40. člen
Za 92. členom se črta naslov podpoglavja »1.6 Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi«.
41. člen
Prvi odstavek 94. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Dokumentacijo o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, ki jo je dolžan voditi naročnik, sestavljajo:
- sklep o začetku postopka,
- objava obvestila o javnem naročilu,
- povabilo k oddaji ponudbe in/ali razpisna dokumentacija, če je to primerno,
- predložene ponudbe,
- odločitev o oddaji naročila,
- objava obvestila o oddaji naročila.«.
42. člen
Naslov podpoglavja »1.7 Posebne določbe za postopek zbiranja ponudb« in 95. člen se črtata.
43. člen
Za dosedanjim 95. členom se doda novo podpoglavje, ki se glasi:
»1.8 Posebne določbe za postopek oddaje naročila male vrednosti«.
44. člen
Za njim se dodajo novi 95.a, 95.b, 95.c in 95.č člen, ki se glasijo:»95.a člen
(rok za prejem ponudb)
Pri določanju roka za prejem ponudb ali prijav ravna naročnik v skladu z 92. členom tega zakona.
95.b člen
(razpisna dokumentacija)
Pri pripravi razpisne dokumentacije v postopku oddaje naročila male vrednosti ravna naročnik v skladu s 93. členom tega zakona.
95.c člen
(dokumentacija o postopku oddaje naročila male vrednosti)
(1) Dokumentacijo o oddaji naročila male vrednosti, ki jo je dolžan voditi naročnik, sestavljajo:
- sklep o začetku postopka, če je to primerno,
- povabilo k oddaji ponudbe,
- razpisna dokumentacija, če je to primerno,
- predložene ponudbe,
- odločitev o oddaji naročila.
(2) Dokumentacijo lahko sestavljajo tudi drugi dokumenti glede na način izvedbe javnega naročila.
95.č člen
(odpiranje ponudb v postopku oddaje naročila male vrednosti)
Kadar naročnik v postopku oddaje naročila male vrednosti pripravi razpisno dokumentacijo, odpre ponudbe po vrstnem redu prejema.«.
45. člen
Za naslovom tretjega dela »Pravila, ki urejajo natečaje« se doda nov 95.d člen, ki se glasi:»95.d člen
(uporaba zakona pri natečaju)
Naročnik izvede natečaj v skladu s tem delom zakona in pri tem smiselno uporablja ostale določbe tega zakona.«.
46. člen
V 96. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Vrednost nagrade, podeljene posamezniku, ne sme presegati vrednosti 30.000 eurov, vrednost nagrade, podeljene gospodarskemu subjektu, pa ne sme presegati vrednosti 100.000 eurov.«.
47. člen
Za naslovom prvega poglavja četrtega dela »Poročila« se doda nov 104.a člen, ki se glasi:»104.a člen
(hramba dokumentacije o postopku javnega naročanja)
Naročnik mora hraniti dokumentacijo o postopku javnega naročanja najmanj 10 let po datumu oddaje naročila oziroma najmanj dve leti po preteku garancije za predmet naročila, če garancija velja več kot 10 let. Neizbrane ponudbe mora naročnik hraniti najmanj 2 leti po datumu oddaje naročila.«.
48. člen
V prvem odstavku 105. člena se za besedilom »oddanem naročilu,« doda besedilo »razen v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti, vsakemu«, c) točka pa se spremeni tako, da se glasi:
»c) imena izločenih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo izločitev;«.
49. člen
105.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Naročnik ne sporoča podatkov o oddanih javnih naročilih, katerih vrednost je enaka ali večja od vrednosti iz drugega odstavka 12. člena tega zakona. Navedeni podatki se zajemajo neposredno iz obvestil iz 3., 5. in 7. točke prvega odstavka 57. člena, ki jih naročnik objavi na portalu javnih naročil v skladu s tem zakonom. V primeru posameznih naročil, oddanih na podlagi okvirnega sporazuma, naročnik na portal javnih naročil do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto sporoči podatke, ki jih določa predpis iz šestega odstavka 107. člena tega zakona.
(2) Naročniki iz prve alineje prvega odstavka 3. člena tega zakona, razen samoupravnih lokalnih skupnosti, posredujejo do 28. februarja tekočega leta na portal javnih naročil podatke o vrsti predmeta, skupni vrednosti in številu oddanih javnih naročil v preteklem letu, ločeno za:
a) javna naročila, katerih vrednost brez DDV je nižja od 10.000 eurov za blago in storitve oziroma 20.000 eurov za gradnje,
b) javna naročila, katerih vrednost brez DDV je enaka ali presega vrednosti iz prejšnje točke in je nižja od 40.000 eurov za blago in storitve oziroma 80.000 eurov za gradnje.«.
50. člen
V prvem odstavku 106. člena se besedilo »31. julija« nadomesti z besedilom »31. maja«.
V četrtem odstavku se besedilo »Vlada« nadomesti z besedilom »Ministrstvo, pristojno za finance,«.
51. člen
V prvem odstavku 108. člena se za besedo »naročnikov« doda besedilo »ponudnikov, in podizvajalcev«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) V primeru, ko Državna revizijska komisija v skladu s tem zakonom:
– ugotavlja pogoje za začetek postopka o prekršku zoper naročnika in odgovorno osebo naročnika oziroma
– zbira dodatna obvestila in dokaze o morebitnem prekršku naročnika in odgovorne osebe naročnika,
sta naročnik in odgovorna oseba naročnika dolžna Državni revizijski komisiji najpozneje v treh dneh po prejemu njenega pisnega poziva odstopiti vso dokumentacijo, na odstop katere ju je Državna revizijska komisija pozvala.«.
52. člen
V naslovu 109. člena se za besedo »določbe« doda besedilo »za naročnika«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 5.000 eurov do 350.000 eurov se za prekršek kaznuje naročnik, če:
1. odda naročilo brez izvedbe ustreznega postopka, razen v primerih, ko zakon to dopušča (25. do 30.a člen zakona),
2. ne upošteva rokov za objavo in predložitev ponudb, opredeljenih v tem zakonu (50. do 56., 62. do 63.b člen zakona),
3. določi merila za izbor, pogoje za ugotavljanje sposobnosti ali tehnične specifikacije v nasprotju s tem zakonom (37., 39. in 41. do 48. člen zakona),
4. izbere način določitve vrednosti, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil postopku oddaje javnega naročila (14. člen zakona),
5. je merilo ekonomsko najugodnejša ponudba in naročnik med izvajanjem predmeta javnega naročila spremeni predmet pogodbe o oddaji javnega naročila tako, da izbrana ponudba zaradi te spremembe ni več ekonomsko najugodnejša ponudba (48. člen zakona),
6. določbe pogodbe o oddaji javnega naročila v bistvenih elementih odstopajo od določb iz razpisne dokumentacije (četrti odstavek 71. člena),
7. sklene pogodbo o oddaji javnega naročila s ponudnikom, ki je na seznamu ponudnikov z negativnimi referencami (tretji odstavek 42. člena),
8. ne sporoči statističnih podatkov oziroma sporoči napačne statistične podatke o oddanih javnih naročilih (105.a člen zakona),
9. zavrne vse ponudbe in izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja, pri tem pa se niso spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe (četrti odstavek 80. člena zakona),
10. ni objavil obvestila iz 1. do 11. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, čeprav ga k temu zavezuje zakon,
11. ravna v nasprotju s šestim odstavkom 41. člena tega zakona,
12. ne odstopi dokumentacije Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji odstavek 108. člena zakona),
13. ne ravna skladno s 74.a členom tega zakona,
14. odstopi od izvedbe javnega naročila v nasprotju s petim odstavkom 80. člena tega zakona,
15. pooblasti za izvedbo ali odločanje v postopku javnega naročanja osebo zasebnega prava (četrti odstavek 16. člena zakona),
16. ravna v nasprotju s petim odstavkom 16. člena tega zakona,
17. ravna v nasprotju s sedmim odstavkom 71. člena tega zakona,
18. odda javno naročilo ponudniku, ki je uvrščen v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami (tretji odstavek 42. člena).«.
53. člen
Za 109. členom se dodata nova 109.a in 109.b člen, ki se glasita:»109.a člen
(kazenske določbe za ponudnika)
(1) Z globo od 10.000 eurov do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik:
1. če ravna v nasprotju s šestim, sedmim, osmim ali devetim odstavkom 71. člena tega zakona,
2. ki, kljub naročnikovem pozivu in čeprav za to niso podani objektivni razlogi, z njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila, pod pogojem, da ni bila unovčena garancija za resnost ponudbe,
3. ki je enostransko odstopil od pogodbe iz razlogov, ki so neobjektivni in niso na strani naročnika,
4. s katerim je naročnik zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti prekinil pogodbo, pod pogojem, da ni bila unovčena garancija za dobro izvedbo posla.
(2) Z izločitvijo iz postopkov javnega naročanja se za prekršek kaznuje ponudnik, če je v postopku javnega naročanja podal neresnično izjavo ali dokazilo. Če je predmet naročila:
- blago ali storitev, se ponudnik izloči iz postopkov javnega naročanja za dobo treh let,
- gradnja, se ponudnik izloči iz postopkov javnega naročanja za dobo petih let.
Rok za izločitev začne teči z dnem, ko postane odločitev o prekršku iz tega odstavka pravnomočna.
(3) Z globo od 2.000 eurov do 10.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba ponudnika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
109.b člen
(kazenske določbe za podizvajalca)
(1) Z globo od 10.000 eurov do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje podizvajalec, če ne predloži soglasja k neposrednemu plačilu (šesti odstavek 71. člena).
(2) Z globo od 2.000 eurov do 10.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba podizvajalca, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka tega člena.«.
54. člen
110. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Nična je pogodba o izvedbi javnega naročila:
- če je sklenjena v nasprotju z odločitvijo Državne revizijske komisije ali sodišča, pristojnega za upravne zadeve,
- če je sklenjena brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, pa bi ga naročnik po določbah tega zakona moral izvesti.
(2) Pogodba je nična tudi v primeru, če je podan utemeljen sum, da je bilo pred sklepanjem ali pri samem sklepanju pogodbe, izvedbi te pogodbe ali v zvezi z njo storjeno eno izmed naslednjih kaznivih dejanj, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku: nedovoljeno sprejemanje daril, nedovoljeno dajanje daril, jemanje podkupnine, dajanje podkupnine, sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje in dajanje daril za nezakonito posredovanje, goljufija, poslovna goljufija. Kadar Kazenski zakonik za navedena kazniva dejanja predvideva tudi kaznivost poskusa, je pogodba nična tudi v teh primerih.«.
55. člen
Za 110. členom se dodajo novi 110.a, 110.b, 110.c in 110.č člen, ki se glasijo:»110.a člen
(izpodbojnost pogodbe)
(1) Pogodba o izvedbi javnega naročila je izpodbojna:
1. če je sklenjena v nasprotju s postopki oddaje in ravnanji, ki so predpisani v tem zakonu, s katerim je naročnik razdelil vrednost naročila na manjše dele, da bi se izognil oddaji naročila po tem zakonu;
2. če je sklenjena zaradi pobota terjatev in obveznosti brez izvedenega postopka za oddajo javnega naročila;
3. če odda naročnik naročilo po drugih pogojih, kot jih določa ta zakon, ali sklepa pogodbo s ponudnikom, ki ni izbran kot najugodnejši;
4. če naročnik odda izvedbo naročila ali pooblasti za izvedbo naročila tretjo osebo ali osebo, ki ni naročnik po tem zakonu, da bi se na ta način izognil uporabi tega zakona;
5. če ponudnik ne pooblasti naročnika, da na podlagi potrjenega računa ali situacije plačuje izvedena in prevzeta dela ali dobave neposredno podizvajalcem;
6. če je sklenjena v nasprotju z določbami tega zakona in so predmet pogodbe spremembe in dopolnitve osnovne pogodbe;
7. če je sklenjena v vsebini, ki je posledica storjenega kaznivega dejanja ponudnika ali odgovorne osebe ponudnika;
8. če je naročnik izvedel postopek s pogajanji po predhodni objavi, postopek s pogajanji brez predhodne objave ali konkurenčni dialog in niso izpolnjeni pogoji za izvedbo katerega od teh postopkov;
9. če naročnik ni objavil ali ni pravočasno objavil obvestila iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, razen obvestila iz 2. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, čeprav ga k temu zavezuje zakon;
10. če naročnik ni objavil obvestila iz 2. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, čeprav ga k temu zavezuje zakon;
11. če naročnik sklene pogodbo z izbranim ponudnikom kljub temu, da je bil vložen zahtevek za revizijo in Državna revizijska komisija ni sprejela sklepa iz prvega odstavka 11.a člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja;
12. če naročnik ne upošteva roka iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN, čeprav ga k temu zavezuje zakon;
13. če je naročnik pri oddaji posameznega naročila na podlagi šestega odstavka 32. člena tega zakona kršil določbe navedenega odstavka in če je oddal posamezno naročilo pred potekom roka iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN;
14. če je naročnik pri oddaji posameznega naročila na podlagi 33. člena tega zakona kršil določbe iz četrtega ali petega odstavka navedenega člena in če je oddal posamezno naročilo pred potekom roka iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN.
(2) Posledice izpodbojne pogodbe so:
- razveljavitev pogodbenih obveznosti z učinkom za naprej in odreditev kazenske globe za naročnika, ali
- odreditev kazenske globe za naročnika.
110.b člen
(razveljavitev pogodbenih obveznosti za naprej)
(1) Pogodba se razveljavi z učinkom za naprej v primeru kršitev iz 1., 3., 5., 6., 7., 8., 10., 11. in 12. točke 110.a člena, pod pogojem, da javno naročilo še ni bilo v celoti ali pretežno izvedeno in da je vrednost javnega naročila enaka ali večja od vrednosti iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ali da je razveljavitev v javnem interesu. Kadar niso izpolnjeni v tem odstavku navedeni pogoji za razveljavitev pogodbe z učinkom za naprej, se naročniku in njegovi odgovorni osebi odredi kazenska globa v skladu s 110.c členom tega zakona.
(2) Kadar sodišče razveljavi pogodbo z učinkom za naprej, mora naročnik za izvedbo preostanka pogodbenih obveznosti izvesti nov postopek oddaje javnega naročila.
(3) V primeru razveljavitve pogodbenih obveznosti za naprej se naročniku naloži tudi plačilo kazenske globe iz 110.c člena.
110.c člen
(odreditev kazenske globe za naročnika in njegovo odgovorno osebo)
Za kršitve iz prvega odstavka 110.a člena tega zakona se s kazensko globo od 20 odstotkov do 40 odstotkov vrednosti sklenjene pogodbe kaznuje naročnik, s kazensko globo od 1,6 odstotka do 2,4 odstotka pa odgovorna oseba naročnika. Kazenska globa, s katero se kaznuje naročnik, ne sme presegati vrednosti 300.000 eurov, kazenska globa, s katero se kaznuje odgovorna oseba naročnika, pa ne sme presegati 80.000 eurov. Kazenska globa se v 15 dneh po prejemu pravnomočne odločbe sodišča plača na ustrezen račun ministrstva, pristojnega za finance.
110.č
(odločanje o ničnosti in izpodbojnosti pogodb ter odškodnini)
(1) Tožbo za ugotavljanje ničnosti ali izpodbojnosti pogodb lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v tožbi navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Če je bil ali bi lahko bil zaradi ravnanja naročnika ogrožen javni interes, lahko na predlog ministrstva, pristojnega za finance, Državne revizijske komisije, sodišča, pristojnega za upravne zadeve, Računskega sodišča Republike Slovenije ali urada, pristojnega za varstvo konkurence vloži tožbo za ugotavljanje ničnosti ali izpodbojnosti tudi Državno pravobranilstvo Republike Slovenije. Tožba za ugotovitev ničnosti ali izpodbojnosti se vloži takoj, ko se izve za ničnostne ali izpodbojne razloge, vendar najpozneje v 6 mesecih po sklenitvi pogodbe.
(2) O ničnosti in izpodbojnosti pogodb odloča sodišče splošne pristojnosti.
(3) V primeru razveljavitve pogodbe za nazaj, razveljavitve pogodbe za naprej ali kadar sodišče v skladu s 110.c členom tega zakona naročniku in/ali njegovi odgovorni osebi odredi kazensko globo, lahko prizadete stranke po pravnomočnosti te odločitve uveljavljajo povračilo škode pred sodiščem splošne pristojnosti.
(4) Ponudnik, s katerim je naročnik sklenil pogodbo, ni upravičen do odškodnine v primeru:
- razveljavitve pogodbe zaradi kršitve iz:
a) 5. točke prvega odstavka 110.a člena ali
b) 7. točke prvega odstavka 110.a člena tega zakona ali
c) 11. točke prvega odstavka 110.a člena tega zakona, pod pogojem, da ga je naročnik v skladu s prvim odstavkom 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja obvestil o vloženem zahtevku za revizijo, ali
d) 12. točke prvega odstavka 110.a člena tega zakona, ali
- ničnosti pogodbe zaradi kršitve iz:
a) prve alineje prvega odstavka 110. člena tega zakona, pod pogojem, da je bil seznanjen z odločitvijo Državne revizijske komisije v postopku revizije predmetnega javnega naročila, ali
b) drugega odstavka 110. člena tega zakona.
V primeru iz točke b) druge alineje tega odstavka lahko ponudnik pred sodiščem splošne pristojnosti uveljavlja navadno škodo.
(5) Sodišča splošne pristojnosti posredujejo pravnomočne sodne odločbe v zvezi z ugotavljanjem ničnosti in izpodbojnosti pogodb v vednost ministrstvu, pristojnemu za finance.
(6) Ministrstvo, pristojno za finance, najpozneje do 30. novembra tekočega leta Komisiji posreduje obrazložene odločitve, ki jih je sodišče sprejelo v preteklem letu v naslednjih primerih:
- kadar sodišče v primeru 13. ali 14. točke prvega odstavka 110.a člena tega zakona naročniku in njegovi odgovorni osebi odredi globo iz 110.c člena tega zakona in je vrednost javnega naročila enaka ali večja od vrednosti iz 1. točke prvega odstavka 12. člena tega zakona;
- kadar sodišče v primeru 10., 11. ali 12. točke prvega odstavka 110.a člena tega zakona ne razveljavi pogodbenih obveznosti z učinkom za naprej, temveč naročniku in njegovi odgovorni osebi odredi le globo iz 110.c člena in je vrednost javnega naročila enaka ali večja od vrednosti iz 1. točke prvega odstavka 12. člena tega zakona.«.
Prehodne in končne določbe
56. člen
Vlada sprejeme predpis iz desetega odstavka 71. člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Vlada sprejme predpis iz 63.d člena zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
Vlada sprejem predpis iz osmega odstavka 42. člena v 24 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
57. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 66/07).
Uredba iz prejšnjega odstavka se uporablja do pričetka uporabe predpisa iz prvega odstavka prejšnjega člena.
58. člen
Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. mora na portalu javnih naročil zagotoviti objavo obvestil iz 9. in 10. točke prvega odstavka 57. člena zakona z dnem uveljavitve zakona.
59. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati sklep Vlade Republike Slovenije št. 43000-6/2009/3 z dne 2. 4. 2009.
60. člen
Postopki oddaje javnih naročil, za katere so bila obvestila iz 2. ali 4. točke prvega odstavka 57. člena zakona objavljena pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
Postopki s pogajanji brez predhodne objave, ki so jih naročniki začeli izvajati pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
Druga faza postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji se izvede po tem zakonu, če naročnik pred uveljavitvijo tega zakona kandidatom še ni izročil razpisne dokumentacije.
61. člen
Ministrstvo, pristojno za finance, začne voditi evidenco iz 77.a člena zakona in jo objavi na svoji spletni strani z dnem uveljavitve tega zakona. Z dnem vzpostavitve evidence iz 77.a člena se preneha voditi evidenca iz drugega odstavka 77. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08).
62. člen
Določba desetega odstavka 35. člena zakona se začne uporabljati z dnem vzpostavitve sistema za elektronsko javno naročanje iz 67.a člena zakona.
63. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV:
K 1. členu:
Člen opredeljuje, da se s tem zakonom v slovenski pravni red prenašajo tudi določbe Direktive št. 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil, in sicer določbe v zvezi s pravnim poukom v obvestilu o oddaji naročila.
K 2. členu:
S tem členom se z namenom pravilnega tolmačenja obveznosti v zvezi z neposrednimi plačili naročnika podizvajalcem jasneje opredeli pojem »ponudnik«. Ponudnik je gospodarski subjekt, ki ima subjektiviteto pravne ali fizične osebe in v postopku javnega naročila neposredno odda ponudbo. Pri razlagi izrazov »ponudnik« in »kandidat« je potrebno upoštevati tudi definicijo »gospodarskega subjekta« kot jo določa 2. člena ZJN-2.
Vlada Republike Slovenije je na svoji 20. redni seji dne 2. 4. 2009 s sklepom št. 43000-6/2009/3 zavezala ministrstva, vladne službe in organi v sestavi, da morajo z namenom povečevanja transparentnosti in s tem konkurenčnosti javnih naročil državne uprave, na spletnih straneh organov objavljati vsa naročila v postopkih zbiranja ponudb. Gre za javna naročila blaga ali storitev v vrednosti od 10.000 evrov do 40.000 evrov in javna naročila gradenj v vrednosti od 20.000 evrov do 80.000 evrov. V smislu navedenega je bila razširjena funkcionalnost obstoječega Portala javnih naročil, in sicer z možnostjo objave namere o oddaji predmetnih javnih naročil. S tem ukrepom je postalo možno objavljati namere o oddaji vse javnih naročil te vrste na enem mestu. V praksi se je ukrep izkazal za pozitivnega, saj se je v teh postopkih izjemno povečala konkurenčnost, posledično pa tudi gospodarnost.
Glede na pozitivne učinke sklepa Vlade Republike Slovenije in zmanjšanje administrativnih stroškov, vezanih na iskanje potencialnih ponudnikov in povabila k oddaji ponudb, se namesto dosedanjega postopka zbiranja ponudb uvaja nov postopek, in sicer postopek oddaje naročila male vrednosti, v katerem ponudnik predloži ponudbo na podlagi objavljenega obvestila o naročilu male vrednosti. V novem postopku naročnik ne poziva ponudnike k predložitvi ponudb, kot je to predvideval dosedanji postopek zbiranja ponudb.
S tem členom se opredeljujejo tudi pojmi »odgovorna oseba naročnika, ponudnika oziroma podizvajalca«, »neobičajno nizka ponudba« in »datum oddaje naročila«. Odgovorna oseba naročnika, odgovorna oseba ponudnika oziroma odgovorna oseba podizvajalca je oseba, ki opravlja funkcijo zakonitega zastopnika tega subjekta. Ponudba je neobičajno nizka, če njena cena ali način izvedbe naročila bistveno odstopa od cene na trgu oziroma uveljavljene prakse in ponudnik tega odstopanja ne more pojasniti. Šteje se, da je javno naročilo oddano na dan, ko postane odločitev naročnika o oddaji javnega naročila pravnomočna. To je, ko so izčrpane možnosti za pravno varstvo po Zakonu o reviziji postopkov javnega naročanja.
S tem členom odpravi tudi nejasnost v definiciji »natečaja«, ki je posledica neustrezne terminologije.
K 3. členu:
S tem zakonom se v primeru, da ponudnik del javnega naročila odda v podizvajanje, natančneje določajo obveznosti naročnika, ponudnika in njegovega podizvajalca. Predmetna materija se natančneje uredi v 71. členu Zakona o javnem naročanju, zato se s tem členom črtata določbi, ki se nanašata na podizvajanje.
K 4. členu:
S tem členom se ukinja soglasje Ministrstva za finance, ki ge je le-to izdalo, kadar je bil projektant zaradi specifične tehnološke oziroma konstrukcijske rešitve, s katero je razpolagal, v konkurenčni prednosti pred ostalimi ponudniki. Načeloma namreč projektant v vlogi ponudnika ne more sodelovati na razpisu za izvedbo naročila, ki ga je projektiral.
K 5., 10. in 11. členu:
Zakon namesto izraza »postopek zbiranja ponudb« uvaja izraz »postopek oddaje naročila male vrednosti«. Naročniki namreč v praksi za tovrstna naročila še vedno uporabljajo izraz »naročila male vrednosti«, ki se je uveljavil v času veljavnosti Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo). Zaradi sprememb določil, ki urejajo izvedbo tega postopka izraz »postopek zbiranja ponudb« ni več primeren. Z uvedbo novega izraza bo jasnejša tudi razmejitev med postopkom zbiranja ponudb po predhodni objavi in predmetnim postopkom.
S tem členom se določa mesto objave za posamezna naročila, ki jih naročnik odda na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.
Iz zakona se črta določba, v skladu s katero je morala Vlada Republike Slovenije v Uradnem listu Republike Slovenije objaviti nove mejne vrednosti, sprejete s strani Evropske komisije. Komisija določi nove mejne vrednosti z uredbo, ki se uporablja neposredno in je ni potrebno prenašati v nacionalni pravni red. Z namenom obveščanja naročnikov se s tem zakonom zagotavlja objava novih mejnih vrednosti na spletni strani Ministrstva za finance, saj je ta medij lažje dostopen in bolj pregleden kot uradno glasilo, Uradni list Republike Slovenije. Ministrstvo za finance mora nove mejne vrednosti objaviti na svetovnem spletu v roku 10-ih dni.
Kadar naročnik ugotovi, da glede na vrednost javnega naročila ni začel primernega postopka, v skladu s tem členom ustavi postopek ali zavrne vse ponudbe, odvisno od tega ali je prišel do ugotovitve pred ali po poteku roka za odpiranje ponudb. Po potrebi naročnik začne nov postopek.
K 6. členu:
S tem členom je določeno, da se blago, ki se sofinancira oz. subvencionira z več kot 50% javnih sredstev, naroča v skladu z določbami tega zakona, t. j. po postopku javnega naročanja.
Kadar se za naročanje blaga, katerega ocenjena vrednost brez DDV znaša najmanj 40.000 evrov, z več kot 30% deležem sofinancira društvo ali zavod, mora le-to izvesti postopek javnega naročanja. Obveznosti iz naslova 30% sofinanciranja se nanašajo na društva po Zakonu o društvih (Uradni list RS, št. 61/06 in 58/09) in na zavode po Zakonu o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96).
K 7. členu:
Način, na kateri naročnik v postopku oddaje javnega naročila izračuna ocenjeno vrednost, mora biti evidentiran v dokumentaciji javnega naročila. S tem se zagotavlja večja transparentnost javnega naročanja, ki je ključnega pomena zlasti za morebitne nadzornike izvajanja postopka (interna komisija naročnika, nadzorni organ naročnika, Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, Računsko sodišče Republike Slovenije, Komisija za preprečevanje korupcije, Urad za varstvo konkurence,…), v postopku pravnega varstva pa za ponudnike v postopku oddaje javnega naročila.
Z vidika temeljnih načel javnega naročanja in porabe javnih sredstev je sklepanje pogodb za nedoločen čas nesprejemljivo, zato se s tem členom črta določba, ki opredeljuje metodo za določanje ocenjene vrednosti za tista naročila, ki se oddajo za nedoločen čas.
K 8. členu:
Ta člen natančno opredeljuje, koga lahko naročnik pooblasti za izvedbo postopka javnega naročanja in odločanje v tem postopku.
S tem členom se za pogodbe, katerih predmet so svetovanje v postopku javnega naročanja ali svetovanje v zvezi z izvedbo postopka javnega naročanja, določajo plačilni rok in omejitve, vezane na kakovost svetovalnih storitev.
K 9. členu:
S tem členom se določa, v katere dele ponudbe izbranega ponudnika lahko vpogleda neizbrani ponudnik, in sicer v skupno vrednost iz ponudbe, količine iz specifikacije, cena na enoto in vrednost posamezne postavke, v primeru, da ni edino merilo cena, pa tudi v tisti del ponudbe, ki izkazuje oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.
Pravica do vpogleda v ponudbo drugega ponudnika se omeji na ponudnika, ki je v konkretnem postopku oddaje javnega naročila izkazal interes za pridobitev posla, kar pomeni, da je oddal ponudbo.
K 12. in 13. členu:
S tema členoma se v postopku s pogajanji zagotavlja večja transparentnost. Le-ta je ključna zlasti v primeru, ko naročnik zaradi neuspelega odprtega postopka, postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali konkurenčnega dialoga, izvede postopek s pogajanji in v skladu z zakonom ne objavi obvestila o naročilu, s čimer se v postopkih javnega naročanja zagotavlja transparentnost in konkurenčnost.
K 14. členu:
Ta člen določa postopek oddaje naročila male vrednosti, ki se natančneje opredeli v posebnih določbah za ta postopek.
K 15. členu:
V skladu z razlagalnim sporočilom Evropske komisije v zvezi z okvirni sporazumi se v zakonu glede na pogodbene pogoje okvirnega sporazuma in število ponudnikov, s katerimi se le-ta sklene, natančneje določijo vrste okvirnih sporazumov in način oddaje posameznih naročil. Obstajajo štiri vrste okvirnih sporazumov:
- okvirni sporazum, v katerem so opredeljeni vsi pogodbeni pogoji in je sklenjen z enim ponudnikom,
- okvirni sporazum, v katerem so opredeljeni vsi pogodbeni pogoji in je sklenjen z več ponudniki,
- okvirni sporazum, v katerem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji in je sklenjen z enim ponudnikom, ter
- okvirni sporazum v katerem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji in je sklenjen z več ponudniki.
Pri oddaji posameznih javnih naročil na podlagi okvirnega sporazuma, sklenjenega z več ponudniki, mora naročnik, ponudnike, s katerimi je sklenil sporazum, obvestiti o oddaji posameznega javnega naročila. Kadar so v okvirnem sporazumu opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, za oddajo posameznega javnega naročila ni mogoče vložiti zahteve za revizijo, lahko pa se pogodba za to posamezno naročilo izpodbija.
Pri oddaji posameznega naročila po okvirnem sporazumu, v katerem niso opredeljeni vsi pogoji, torej kadar se pri oddaji posameznega naročila odpira konkurenca, mora naročnik objaviti prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost. V tem primeru je ponudnikom v skladu z Zakonom o reviziji postopkov javnega naročanja omogočeno pravno varstvo v postopku oddaje posameznega javnega naročila.
Kadar naročnik sklene okvirni sporazum z enim gospodarskim subjektom, mu pri oddaji posameznega naročila ni potrebno upoštevati obdobja mirovanja, pogodbe za posamezno naročilo pa tudi ni mogoče izpodbijati. Obdobje mirovanja mu ni potrebno upoštevati tudi v primeru, da je okvirni sporazum sklenjen z več ponudniki in da so v sporazumu opredeljeni vsi pogodbeni pogoji.
K 16. členu:
Gospodarske subjekte, ki so vključeni v dinamični nabavni sistem in so oddali ponudbo za posamezno naročilo, mora naročnik seznaniti s svojo odločitvijo o oddaji tega posameznega naročila. Hkrati mora na portalu javnih naroči in, če je to potrebno, v Uradnem listu Evropske unije objaviti prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost. Pri oddaji posameznega naročila mora naročnik upoštevati obdobje mirovanja iz prvega odstavka 12. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, v katerem lahko ponudnik, ki je vključen v dinamični nabavni sistem in je oddal ponudbo za posamezno naročilo, ali druga aktivno legitimirana oseba vloži zahtevek za revizijo.
S tem členom se jasneje opredelijo obveznosti naročnika v zvezi s kontinuiranim omogočanjem vključevanja ponudnikov v dinamični nabavni sistem in v zvezi z oddajo posameznega naročila v dinamičnem nabavnem sistemu.
K 17. in 18. členu:
Zaradi racionalizacije postopka in zmanjšanja stroškov zakon uvaja spremembe v zvezi z preveritvijo ponudbe in s tem povezanim ugotavljanjem sposobnosti ponudnikov za izvedbo naročila. V skladu s tema členoma naročnik, če to dopušča narava postopka, najprej oceni ponudbe in jih razvrsti glede na merila, nato pa preverja sposobnost in ponudbo le tistega ponudnika, ki je predložil najugodnejšo ponudbo. Na ta način se naročniku in organom, ki vodijo uradne evidence, prihrani nepotrebno delo in s tem povezani stroški, saj se, če to dopušča narava postopka, preverja usposobljenost le tistega ponudnika, ki ima najrealnejšo možnost za dodelitev naročila. V zvezi s preverjanjem sposobnosti ponudnika se naročniku hkrati omogoča, da upošteva dokazila, ki jih je pridobil v prejšnjih postopkih oddaje naročila, če le-ta niso starejša od 4-ih mesecev in so po vsebini enaka.
V postopku oddaje naročila male vrednosti naročnik ne preverja izjav ponudnika, s katerimi le-ta dokazuje, da izpolnjuje pogoje za dodelitev javnega naročila. S tem ukrepom se nižajo stroški dela pri naročniku in organu, ki vodi uradno evidenco.
Iz posameznega postopka javnega naročanja izloči ponudnik ali kandidat, če je na dan, ko se izteče rok za predložitev ponudb, uvrščen v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami in ga je na podlagi le-te potrebno izločiti iz vseh postopkov javnih naročil.
Zaradi uveljavitve novega zakonika se popravi tudi sklicevanje na Kazenski zakonik.
V skladu z evropsko zakonodajo je potrebno vzpostaviti podatkovno zbirko s podatki o kandidatih in ponudnikih, ki jih lahko naročniki izločijo iz postopkov javnega naročanja:
- če je proti ponudniku uveden stečajni ali likvidacijski postopek ali postopek prisilne poravnave;
- če je sklenil dogovor z upniki;
- če je prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe ali je proti njemu uveden postopek, ki se nanaša na te postopke;
- če je v kakršnih koli podobnih okoliščinah, ki nastanejo iz podobnega postopka, predvidenega v nacionalni zakonodaji ali drugih predpisih;
- če je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje v zvezi z njegovim poslovanjem;
- če mu lahko naročnik na kakršnikoli upravičeni podlagi dokaže hujšo kršitev poklicnih pravil;
- če ni poravnal obveznosti v zvezi s plačilom prispevkov za socialno varnost ali davkov v skladu s zakonitimi predpisi države, v kateri ima sedež, ali države, v kateri ima sedež naročnik, ali države, v kateri naj bi se pogodba izvajala;
- če je bil pravnomočno obsojen zaradi goljufije, korupcije, sodelovanja v kriminalni združbi ali druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Skupnosti;
- če se je v drugem postopku za oddajo naročila ali za odobritev donacije, ki se financira iz proračuna Skupnosti, ugotovilo resno kršitev pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti;
- če se pri kandidatu ali ponudniku ugotovi navzkrižje interesov;
- če je ponudnik ali kandidat podal zavajajoče informacije glede na zahteve naročnika, ki so pogoj za sodelovanje v razpisnem postopku, ali pa teh informacij sploh ni dal.
Evropska komisija pa bo vzpostavila centralno podatkovno zbirko o izključitvah, ki bo povezala podatkovne zbirke posameznih držav članic Evropske unije. V podatkovni zbirki se vodi evidenca tudi o kandidatih in ponudnikih, ki so bili pravnomočno obsojeni zaradi goljufije, korupcije, sodelovanja v kriminalni združbi ali druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Skupnosti. Vzpostavitev podatkovne zbirke je glede na nedorečenost evropske zakonodaje in ne-povezljivost uradnih evidenc Republike Slovenije zahteven projekt, za uresničitev katerega je potrebno sodelovanje več organov.
K 19. in 20. členu:
S tem členom se spremeni določba, ki je naročniku prepuščala presojo, ali se ponudnika, ki ne izpolnjuje ekonomskih in finančnih ali tehničnih in kadrovskih zahtev iz razpisa, izloči iz postopka javnega naročanja. Če ponudnik, čigar ponudba je najugodnejša, oziroma ponudnik, kateremu namerava naročnik v prvi fazi postopka dodeliti sposobnost za izvedbo javnega naročila, ne predloži dokazil, iz katerih izhaja, da je ekonomsko in finančno oziroma tehnično in kadrovsko sposoben izvesti javno naročilo, ga naročnik mora izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.
K 21. členu:
Razmerje 60 : 40 med ceno in ostalimi merili se je v praksi večkrat izkazalo za problematično, saj naročniku onemogoča upoštevanje celotnega življenjskega cikla izdelka, storitve ali gradnje oziroma upoštevanje dolgoročnih stroškov, zato je razmerje med merili prepuščeno presoji naročnika.
Naročnik ne sme določiti meril tako, da bi bil ponudnik, ki je oddal ponudbo za vse sklope, v primerjavi s ponudnikom, ki je oddal ponudbo le za en ali nekaj sklopov, v boljšem položaju – v okviru meril pridobil več točk. Na ta način se mala in srednja podjetja spodbuja k udeležbi v postopkih javnih naročil.
K 22. členu:
S tem členom se opredeljujejo vse vrste objav, ki jih predvideva:
- Uredba Komisije (ES) št. 1564/2005 z dne 7. septembra 2005 o določitvi standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru postopkov javnih naročil v skladu z Direktivo št. 2004/17/ES in Direktivo št. 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta,
- predlog Uredbe o spremembi Uredbe (ES) št. 1564/2005 glede standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru javnih naročil v skladu z direktivama Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS in
- določila za postopek oddaje naročila male vrednosti.
K 23. in 24. členu:
Uredba Komisije (ES) št. 1564/2005 z dne 7. septembra 2005 o določitvi standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru postopkov javnih naročil v skladu z Direktivo št. 2004/17/ES in Direktivo št. 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 257 z dne 1. 10. 2005, str. 1) določa obliko obvestil, ki jih morajo naročniki objaviti na Portalu javnih naročil in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Obvezne sestavine obvestil določa priloga VII evropske Direktive št. 2004/18/ES, ki je v nacionalni pravni red prenesena z Uredbo o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje.
K 25. členu:
S tem členom je določen rok za objavo obvestila o oddaji naročila tudi za tista naročila, ki so oddana po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, in sicer 48 dni.
Obvezen nabor podatkov v obvestilu o oddaji javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi se, tako kot za ostala obvestila, določi z uredbo.
K 26. členu:
V skladu s tem členom naročnik objavi obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku kadar:
– spreminja ali dopolnjuje navedbe v predhodno objavljenem obvestilu in/ali razpisni dokumentaciji,
– je ustavil postopek oddaje javnega naročila, razen postopka s pogajanji brez predhodne objave, ali
– je zavrnil vse ponudbe, razen v postopku s pogajanji brez predhodne objave, ali
– v odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi, postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, konkurenčnem dialogu ali natečaju ne dobi nobene popolne ponudbe ali nobene formalno nepopolne ponudbe, ki jo je ponudnik pravočasno in ustrezno dopolnil.
V primeru ustavitve postopka ali zavrnitve vseh ponudb je rok za objavo obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku 48 dni od te odločitve. V temu členu se opredeljuje tudi namen prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost in primeri, v katerih mora naročnik to obvestilo objaviti na portalu javnih naročil, in če je to glede na vrednost potrebno, tudi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta člen zajema tudi opredelitev obvestila o naročilu male vrednosti in poenostavljenega obvestila o naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu. Obvestilo o naročilu male vrednosti mora naročnik objaviti, kadar izjava postopek oddaje naročila male vrednosti, poenostavljeno obvestilo o naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu pa kadar namerava oddati posamezno naročilo v dinamičnem nabavnem sistemu. Pred oddajo posameznega naročila mora namreč omogočiti potencialnim ponudnikom vključitev v dinamični nabavni sistem in posledično sodelovanje pri posameznem naročilu, ki je predmet oddaje.
S tem členom se predvideva sprejem podzakonskega akta, ki bo urejal nabor podatkov v vseh obvestilih o javnih naročilih.
K 27. členu:
S tem členom se urejajo faze postopka. V postopku oddaje javnega naročila naročniku ni potrebno izvesti tistih faz postopka, ki niso primerne za vrsto postopka, ki ga izvaja. V postopku oddaje naročila male vrednosti ni predvidena objava obvestila o oddaji naročila. Prav tako ni vselej potrebna priprava razpisne dokumentacije.
Po oceni Ministrstva za finance, ki je pristojno za sistem javnega naročanja, gre vzrok za dolgotrajne postopke in številne zahteve za pravno varstvo v teh postopkih pripisati predvsem slabi pripravi naročnikov pred postopkom oddaje naročila (definiranje potrebe, ocena tržišča in določanje ocenjene vrednosti naročila, priprava razpisne dokumentacije in tehničnih specifikacij, slabo predvidevanje možnih zapletov v postopku,…). V skladu z navedenim se kot prva začetna faza postopka javnega naročanja izrecno navaja faza izračuna ocenjene vrednosti.
K 28. členu:
Člen kot obvezno sestavino pogodbe med naročnikom in najugodnejšim ponudnikom določa dejansko vrednost celotnega javnega naročila in rok veljavnosti pogodbe. Kadar celotne vrednosti naročila ob podpisu pogodbe ni mogoče določiti, t. j. predvsem v primeru nekaterih sukcesivnih dobav, kjer je težko vnaprej predvideti porabo (električna energija, mobilna telefonija), naročnik v pogodbi navede ocenjeno vrednost celotnega naročila.
S tem členom se določajo tudi obvezne sestavine pogodbe, kadar ponudnik v javnem naročilu nastopa s podizvajalci. V tem primeru mora pogodba vsebovati pooblastilo ponudnika in soglasje podizvajalca, na podlagi katerih naročnik opravljena in prevzeta dela oziroma dobave plača neposredno podizvajalcu. Pogodba mora vsebovati tudi podatke o predmetu, količini, vrednosti, ter kraju in roku izvedbe dela za javnega naročila, ki ga bo v okviru predmetnega naročila izvedel oziroma dobavil podizvajalec.
Kadar se po sklenitvi pogodbe med naročnikom in ponudnikom v izvajanje javnega naročila vključijo novi ali drugi podizvajalci, mora ponudnik v roku 5 dni naročniku dostaviti pooblastilo za neposredno plačilu novim podizvajalcem, soglasje podizvajalca za neposredno plačilo in izjavo, da je poravnal vse nesporne obveznosti prvotnemu podizvajalcu.
V skladu s tem členom naročnik ne sme spreminjati in dopolnjevati razpisne dokumentacije, če je potekel rok za predložitev ponudb. Prav tako določbe podpisane pogodbe v bistvenih delih ne smejo odstopati od določb osnutka pogodbe, razen če sta se o določbah pogodbe naročnik in ponudnik pogajala v postopku oddaje naročila.
Vlada Republike Slovenije sprejme podzakonski predpis, s katerimi natančneje uredi neposredna plačila podizvajalcem v postopkih javnega naročanja.
K 29. členu:
S tem členom so jasneje opredeljene obveznosti naročnika v zvezi z objavo obvestila o naročilu (obrazci: obvestilo o naročilu, obvestilo o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, obvestilo o naročilu male vrednosti) in razpisne dokumentacije. Naročnik mora zagotoviti prevzem razpisne dokumentacije v elektronski obliki. Prevzem razpisne dokumentacije na spletnih straneh naročnika ali portalu javnih naročil je brezplačen.
K 30. členu:
S tem členom se natančneje določa obvezno ravnanje naročnika v primeru, ko ponudnik umakne svojo ponudbo. Kadar ponudnik umakne svojo ponudbo po poteku roka za oddajo ponudb oziroma kadar izbrani ponudnik z naročnikom noče skleniti pogodbe, mora naročnik unovčiti ponudnikovo garancijo za resnost ponudbe, če je bila le-ta v predmetnem postopku javnega naročila predložena.
K 31. členu:
Na podlagi tega člena naročniku ni potrebno organizirati javnega odpiranja ponudb, če bo oddal javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave in če se v tem postopku pogaja le z enim ponudnikom. V navedenem primeru je izvedba javnega odpiranja brezpredmetna, saj je o odpiranju ponudb obveščen le ponudnik, s katerim se naročnik pogaja.
K 32. členu:
Skladno s spremembami zakona v zvezi z preveritvijo ponudbe in s tem povezanim ugotavljanjem sposobnosti ponudnikov za izvedbo naročila, naročnik preverja le ponudbo najugodnejšega ponudnika, zato je preverjanje smiselno šele po ocenjevanju in razvrstitvi ponudb. V postopku oddaje naročila male vrednosti se izjave ne preverjajo, razen če naročnik dvomi v resničnost ponudnikovih navedb. Načelno naročnik preveri ponudbo pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila oziroma najkasneje pred podpisom pogodbe.
Prednost preverjanja ponudbe pred sprejem odločitve o oddaji javnega naročila, je pridobitev relevantnih informacij o morebitni izločitvi ponudnika še pred sprejemom odločitve o oddaji naročila. Če naročnik po odločitvi o oddaji javnega naročila ugotovi, da ponudba izbranega ponudnika ne ustreza pogojem iz razpisne dokumentacije, mora izvesti nov postopek javnega naročila. Preverjanje ponudbe pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila torej lahko za naročnika pomeni prihranek časa in dela.
V primeru, da naročnik utemeljeno sumi, da je ponudnik k svoji ponudbi priložil neresnične izjave ali dokazila, mora na Državno revizijsko komisijo podati predlog za uvedbo postopka o prekršku. Naročnik lahko nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročanja, ne sme pa ponudniku, za katerega je podal predlog za uvedbo postopka o prekršku, priznati sposobnost za izvedbo javnega naročila oziroma oddati javno naročilo.
O prekršku, ki se nanaša na resničnost ponudnikovih navedb v ponudbi, odloči Državna revizijska komisija v 15-ih dni. Ponudnik, za katerega Državna revizijska komisija ugotovi, da je predložil neresnično izjavo ali dokazilo, zoper odločitev naročnika o izločitvi iz predmetnega postopka javnega naročanja nima pravice do pritožbe.
K 33. členu:
Ta člen opredeljuje evidenco ponudnikov z negativnimi referencami. V evidenco, ki jo vodi in na svoji spletni strani objavi Ministrstvo za finance, se uvrsti ponudnika, ki je v postopku javnega naročila podal neresnično izjavo oziroma dokazilo, in sicer na podlagi pravnomočne odločitve o tem prekršku. Zoper uvrstitev v evidenco ni mogoče uveljavljati pravnega varstva. Ponudnik se zbriše iz evidence, ko ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev vanjo.
K 34. členu:
S tem členom se jasno opredeli, kateri deli ponudbe se ne smejo dopolnjevati, in način odprave računskih napak. Za računsko napako se šteje le napaka v računski operaciji, odpravi pa jo lahko le naročnik, in sicer v pisnem soglasju s ponudnikom.
K 35. členu:
Določba tega člena opredeljuje, kako mora ravnati naročnik ob sprejemu odločitve oddaji javnega naročila. Odločitev mora naročnik obrazložiti, v njej mora navesti razloge in ugotovitve zanjo ter pravni pouk. Namen slednjega je, da se stranke seznani, na kakšen način lahko po zaključenem postopku oddaje javnega naročila uveljavljajo pravno varstvo. V pravnem pouku mora naročnik navesti, kje in v kakšnem roku se vloži zahtevek za revizijo, kakšna je višina takse za postopek revizije javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača, in sklic. Svojo odločitev mora naročnik pisno sporočiti vsem ponudnikom, in sicer z osebno vročitvijo v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku. Če ponudniku ni mogoče vročiti odločitve o oddaji naročila, velja 15-dnevna fikcija vročitve.
S tem členom se črta določba, ki je naročniku omogočala, da na podlagi pobude ponudnika spremeni svojo odločitev o oddaji javnega naročila.
Z namenom pospešitve postopka oddaje javnega naročanja se krajšajo roki v zvezi z dodatno obrazložitvijo odločitve o oddaji naročila, in sicer iz petih na tri delovne dni, ter ukinja možnost dopolnjevanja zahteve za dodatno obrazložitev.
V skladu s tem členom se za posamezna javna naročila, oddana na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu, smiselno uporabljajo vse določbe v zvezi z odločitvijo o oddaji naročila. Izjema od tega pravila so le določbe v zvezi s pravnim poukom, ki se ne uporabljajo zgolj v primeru, ko zakon ne predvideva pravnega varstva v postopku oddaje naročila (5. odstavek 32. člena ZJN-2 in 7. odstavek 32. člena ZJN-2).
S tem členom se za javna naročila, ki jih ni potrebno objaviti v Uradnem listu Evropske unije, krajša skrajni rok za sprejem odločitve o oddaji naročila, in sicer iz 60 dni na 45 dni.
K 36. členu:
V odločitvi o izločitvi ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila mora naročnik navesti pravni pouk, da se stranke seznani, na kakšen način lahko zoper odločitev o izločitvi uveljavljajo pravno varstvo.
Zaradi odprave nejasnosti izraza »prekinitev« se ta zamenja z izrazom »ustavitev« in natančneje opredeli. Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah zavzela stališče, da prekinitev postopka pomeni zaključek postopka, saj po prekinitvi le-tega ni mogoče nadaljevati.
Od spremembe dosedanje ureditve lahko naročnik ustavi postopek do odpiranja ponudb. Po tem roku lahko naročnik zavrne vse ponudbe. V primeru ustavitve postopka naročnik ponudnikom, ki so predložili ponudbo, le-to vrne neodprto. Odločitev, da zavrne vse ponudbe, mora naročnik obrazložiti in z njo seznaniti Vlado Republike Slovenije ali svoj nadzorni organ in ponudnike, ki so v predmetnem postopku oddaje javnega naročila predložili ponudbe.
V skladu z načelom transparentnosti mora naročnik za javna naročila, katerih vrednost je v primeru blaga ali storitev enaka ali višja od 40.000 evrov, v primeru gradenj pa 80.000 evrov, razen v primeru postopka s pogajanji brez predhodne objave, odločitev o ustavitvi postopka ali zavrnitvi vseh ponudb objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to primerno, tudi v Uradnem listu Evropske unije.
Če naročnik zavrne vse ponudbe, lahko za isti predmet izvede nov postopek oddaje javnega naročila le v primeru, da so se spremenile okoliščine, ki so bile razlog za zavrnitev vseh ponudb.
Po sprejemu odločitve o oddaji naročila lahko naročnik do sklenitve pogodbe odstopi od izvedbe javnega naročila, vendar le v primeru, da predmeta javnega naročila ne potrebuje več ali da za naročilo nima zagotovljenih finančnih sredstev. Preden naročnik odstopi od izvedbe javnega naročila mora pridobiti soglasje vlade oziroma svojega nadzornega organa. Svojo odločitev o odstopu od izvedbe javnega naročila, ki jo mora obrazložiti, mora posredovati ponudnikom, ki so v postopku sodelovali.
K 37. členu:
Kadar se naročnik v postopku s pogajanji brez predhodne objave ali v postopku s pogajanji po predhodni objavi pogaja le z enim ponudnikom, le-temu ni potrebno predložiti ponudbe po zaključku vsakega posameznega kroga pogajanj, temveč le prvo in končno ponudbo. Pri vsakem krogu pogajanj, ki ni končni, se namreč postavijo izhodišča za naslednji krog, ki so, skupaj z rezultati tega kroga pogajanj, zabeležena v zapisniku o pogajanjih. Glede na navedeno sta bistveni le prvo predložena ponudba in končna, izpogajana, ponudba. V primeru pogajanj z enim ponudnikom je torej smiselno, da ponudnik predloži le prvo in končno ponudbo.
K 38. členu:
S tem členom se v drugem poglavju drugega dela zakona poenoti način poimenovanja podpoglavij, hkrati pa se odpravlja napaka dvojne navedbe istega podpoglavja.
K 39. členu:
S tem členom se določa, da za postopek s pogajanji brez predhodne objave in postopek s pogajanji po predhodni objavi veljajo iste določbe v zvezi s pripravo razpisne dokumentacije in osnutkom pogodbe.
K 40. členu:
S tem členom se črta dvakrat navedeni naslov istega podpoglavja.
K 41. členu:
Ta člen opredeljuje dokumentacijo v postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.
K 42., 43. in 44. členu:
Ta člen opredeljuje posebne določne, ki natančneje urejajo postopek oddaje naročila male vrednosti.
K 45. členu:
Z namenom razjasnitve se s tem členom opredeljuje uporaba določb zakona za natečaj.
K 46. členu:
S tem členom se v postopku natečaja določa maksimalna vrednost posamezne podeljene nagrade, in sicer v višini 30.000, kadar prejme nagrado posameznik, oziroma 100.000 evrov, kadar prejme nagrado gospodarski subjekt.
K 47. členu:
S tem členom se za dokumentacijo, ki jo o postopku oddaje javnega naročila vodi naročnik, določa minimalni 10-letni rok hrambe. V primeru garancij se dokumentacija hrani najmanj dve leti po preteku garancije, neizbrane ponudbe pa se hranijo najmanj dve leti od datuma oddaje javnega naročila.
K 48. členu:
Postopek oddaje naročila male vrednosti se izvede za naročila, katerih vrednost je nižja od 40.000 oziroma v primeru gradenj 80.000 evrov. Glede na nizko vrednost in zahtevnost tovrstnega naročila naročniku ni potrebno sestaviti poročila o oddanem naročilu.
S tem členom se določbe v zvezi s poročilom o oddaji javnega naročila uskladijo s terminologijo iz drugih delov zakona.
K 49. členu:
Ministrstvo za finance je vzpostavilo sproten zajem statističnih podatkov o javnih naročilih neposredno iz obvestil o oddaji naročila, ki jih naročniki v skladu z zakonom objavljajo na portalu javnih naročil. V primeru okvirnih sporazumov morajo naročniki v skladu z zakonom objaviti obvestilo o oddaji javnega naročila, ko sklepajo okvirni sporazum. Za posamezna naročila objava obvestila o oddaji naročila ni obvezna, zato je Ministrstvo za finance predvidelo, da naročniki podatke o teh naročilih sporočijo preko posebne aplikacije na portalu javnih naročil. Rok za sporočanje teh podatkov je enak roku za sporočanje podatkov o javnih naročilih, katerih vrednost je v primeru blaga ali storitev nižja od 40.000 evrov, v primeru gradenj pa nižja od 80.000 evrov, t.j. 28. februar tekočega leta za preteklo leto.
Za javna naročila blaga ali storitev, katerih vrednost je nižja od 40.000 evrov, in javna naročila gradenj, katerih vrednost je nižja od 80.000 evrov, morajo naročniki, ki so organi Republike Slovenije, poleg podatkov o skupnem številu in skupnih vrednosti teh naročil sporočati tudi podatek o vrsti premeta (blago/storitev/gradnja). Ministrstvo za finance potrebuje te podatke za sporočanje statističnih podatkov Evropski komisiji, saj je le-ta za posamezno vrsto predmeta predvidela svoj obrazec.
K 50. členu:
Ministrstvo za finance mora Vladi Republike Slovenije do konca septembra tekočega leta v obravnavo predložiti statistično poročilo o javnih naročilih, oddanih v preteklem letu. Glede na to, da je bil s 1. januarjem 2009 zagotovljen avtomatičen zajem večine statističnih podatkov iz obvestil o oddaji naročila, ki jih morajo naročniki v skladu z zakonom objaviti na Portalu javnih naročil, priprava poročila pa je zahtevna naloga, je predvideno skrajšanje roka, v katerem mora Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o. Ministrstvu za finance posredovati nabor statističnih podatkov, in sicer iz 31. julija na 31. maj.
S tem členom se k posredovanju statističnih podatkov o oddanih javnih naročilih Evropski komisiji namesto Vlade Republike Slovenije zaveže Ministrstvo za finance. S statističnimi podatki razpolaga Ministrstvo za finance. Evropski komisiji se ne posredujejo obdelani podatki, temveč izvorni statistični podatki z delnimi vsotami. Podatki se posredujejo na obrazcih, ki jih je predpisala Evropska komisija. V skladu z navedenim je smotrno, da statistične podatke Evropski komisiji posreduje Ministrstvo za finance. Ministrstvo za finance, ne glede na ta člen, pripravi letno statistično poročilo, v katerega so vključeni izračuni, povzetek stanja na trgu javnih naročil, ugotovitve, statistične analize in predlogi ukrepov za spremembe na tem področju. Ministrstvo za finance posreduje Evropski komisiji statistične podatke za preteklo leto do 31. oktobra.
K 51. členu:
Naročnik in odgovorne oseba naročnika sta dolžna Državni revizijski komisiji posredovati dokumentacijo, ki jo le-ta potrebuje v postopku o prekršku, ki ga vodi v skladu s tem zakonom.
K 52. členu:
Kadar naročnik pri izvajanju javnega naročila s podizvajalci ne zagotovi, da so v pogodbi o izvedbi naročila navedeni vrste, predmet, količina, vrednost, kraj in rok izvedbe za dela, ki jih bo izvedel podizvajalec, ter osnovni podatki podizvajalca, ki so potrebni za izvajanje neposrednih plačil podizvajalcem, se z globo kaznuje za prekršek. V povezavi z izvajanjem javnega naročila s podizvajalci je prekršek tudi, če naročnik v razpisni dokumentaciji ne navede, kaj je v tem primeru obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila in da so neposredna plačila obvezna.
S tem členom se kot prekršek določi tudi ravnanje, ko naročnik ne sporoči statističnih podatkov o oddanih javnih naročili ali sporoči napačne statistične podatke. Kot prekršek se šteje tudi ravnanje, ko naročnik v postopku javnega naročanja zavrne vse ponudbe, za isti predmet pa izvede nov postopek, pri čemer se okoliščine, zaradi katerih je ponudbe zavrnil, niso spremenile. Naročnik stori prekršek, če pogoje za ugotavljanje sposobnosti ali tehnične specifikacije določi v nasprotju z določbami zakona.
Prekršek je tudi ravnanje, ko naročnik na Portalu javnih naročil in/ali v Uradnem listu Evropske unije ne objavi obvestil, ki jih predvideva zakon.
Kot prekršek se opredeli tudi ravnanje, ko naročnik v postopku oddaje javnega naročila zahteva od ponudnikov ali kandidatov, da predložijo dokazila iz uradnih evidenc, in ne-posredovanje dokumentacije Državni revizijski komisiji na podlagi njenega poziva.
Kot prekršek je opredeljeno tudi pooblastilo osebe zasebnega prava za izvedbo ali odločanje v postopku javnega naročanja. Kadar naročnik za svetovanje v postopku javnega naročanja najame osebo zasebnega prava, mora zagotoviti, da bo svetovanje plačano šele, ko bo naročilo uspešno oddano. V kolikor pride do plačila pred tem ali kljub neuspehu v postopku, se naročnika za prekršek oglobi.
Naročnik, ki ne unovči garancije za resnost ponudbe ponudnika, ki je umaknil svojo ponudbo po preteku roka za oddajo ponudb oz., kljub pozivu naročnika, z njim ni hotel skleniti pogodbe za izvedbo javnega naročila, se kaznuje z globo.
Kadar naročnik odda javno naročilo ponudniku, ki je uvrščen v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami, stori prekršek, zato se naročnika in njegovo odgovorno osebo oglobi.
Za navedene kršitve se določi globa v razponu od 5.000 evrov do 350.000 evrov za naročnika in od 2.000 evrov do 12.000 evrov za odgovorno osebo naročnika.
K 53. členu:
Z izločitvijo iz postopkov javnega naročanja za dobo treh oziroma petih let, odvisno od predmeta naročila, se kaznuje ponudnik, za katerega se v postopku o prekršku pravnomočno ugotovi, da je predložil neresnične izjave ali dokazila.
Takega ponudnika se v skladu z odločitvijo Državne revizijske komisije, ki jo mora le-ta sprejeti v roku 8-ih dni, izloči iz postopkov javnega naročanja za dobo 3 oziroma 5 let.
V primeru, da ponudnik ni pooblastil naročnika za neposredna plačila podizvajalcem se kaznuje z globo v vrednosti od 10.000 evrov do 100.000 evrov. V primerih javnih naročil, ki se izvajajo s podizvajalci, se ponudnik kaznuje z globo tudi, če k svojemu računu ali situaciji ne predloži potrjenih računov oziroma situacij podizvajalca ali če pri zamenjavi podizvajalca naročniku pravočasno ne predloži izjave, da je poravnal nesporne terjatve prvotnega podizvajalca, pooblastilo za izvedbo neposrednega plačila podizvajalcu in soglasje novega podizvajalca za to plačilo.
Ponudnik stori prekršek tudi, če kljub pozivu naročnika ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila, če enostransko odstopi od pogodbe in razlog za odstop ni objektivne narave ter ga ni mogoče pripisati naročniku in če je naročnik s ponudnikom prekinil pogodbo o izvedbi javnega naročila, ker ponudnik ni izpolnil pogodbenih obveznosti. Kadar naročnik v primeru navedenih kršitev unovči bančno garancijo za resnost ponudbe ali bančno garancijo za dobro izvedbo posla, se ponudnika ne kaznuje z globo.
Kadar podizvajalec, s katerim pri izvedbi javnega naročila nastopa izbrani ponudnik, naročniku na predloži soglasja k plačilu po asignaiciji, se kaznuje z globo od 10.000 evrov do 100.000 evrov.
V primeru navedenih kršitev se poleg pravne osebe z globo od 2.000 evrov do 10.000 evrov kaznuje tudi odgovorna oseba ponudnika oziroma podizvajalca.
K 54. in 55. členu:
Ta člen zožuje nabor primerov ničnosti pogodb, in sicer so pogodbe nične:
- če so sklenjene v nasprotju z odločitvami Državne revizijske komisije ali upravnega sodišča, ali
- če so sklenjene brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, pa bi ga naročnik v skladu z zakonom moral izvesti, ali
- če je podan utemeljen sum, izkazan s pravnomočnim sklepom o preiskavi, da je bilo pred ali pri samem sklepanju pogodbe, pri izvedbi te ali v zvezi z njo izvedeno določeno kaznivo dejanje oziroma poskus kaznivega dejanja (nedovoljeno sprejemanje daril, nedovoljeno dajanje daril, jemanje podkupnine, dajanje podkupnine, sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje in dajanje daril za nezakonito posredovanje, goljufija, poslovna goljufija).
S tem členom se umeščajo tudi primeri izpodbojnosti pogodb in njihove posledice. Kadar je pogodba izpodbojna se naročnika kaznuje z globo, lahko pa se pogodbo tudi razveljavi z učinkom za naprej. Razveljavitev pogodbe za naprej je določena le za hujše kršitve javno-naročniške zakonodaje, kot so:
- drobitev javnega naročila na manjše dele z namenom, da se izogne uporabi zakona;
- sklenitev pogodbe s ponudnikom, ki ni najugodnejši;
- kršitev določb v zvezi s pooblastilom za neposredno plačilo izvedenih in prevzetih del oziroma dobav neposredno podizvajalcem;
- sklepanje aneksov k pogodbi v nasprotju z določili zakona;
- predmet naročila je kaznivo dejanje;
- izvedba postopka s pogajanji ali konkurenčnega dialoga kljub temu, da za to niso izpolnjeni pogoji;
- ne-objava namere o oddaji javnega naročila v roku, ki ga določa zakon;
- sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom, čeprav je bil vložen zahtevek za revizijo in Državna revizijska komisija ni izdala soglasja za sklenitev pogodbe pred zaključkom postopka revizije;
- sklenitev pogodbe pred iztekom 10-dnevnega roka za vložitev zahtevka za revizijo.
Zgolj z globo v vrednosti od 20 do 40 odstotkov vrednosti sklenjene pogodbe so sankcionirane lažje kršitve:
- pobot terjatev in obveznosti brez izvedbe postopka javnega naročanja;
- pooblastilo tretje osebe ali osebe, ki ni naročnik, za izvedbo postopka oddaje javnega naročila z namenom, da se izogne uporabi zakona;
- ne-objava oziroma nepravočasna objava obvestila o javnem naročanju, razen namere o oddaji naročila;
- kadar je naročnik sklenil okvirni sporazum z več ponudniki, med katerimi pri oddaji posameznega naročila ponovno odpira konkurenco, v okvirnem sporazumu pa ni določil vseh pogojev. Pogodbe za posamezna naročila oddana na podlagi takega okvirnega sporazuma so sankcionirane, če naročnik pri oddaji posameznega naročila ni upošteval 10-dnevnega roka za vložitev zahtevka za revizijo.
- kadar naročnik pri oddaji posameznega naročila v okviru dinamičnega nabavnega sistema ni objavil poenostavljenega obvestila o naročilu, na podlagi katerega se ponudniki prijavljajo k sodelovanju v dinamičnem nabavnem sistemu, ali ni upošteval roka, določenega za predložitev prijav za vključitev v dinamični nabavni sistem, ali je postopek oddaje posameznega naročila nadaljeval preden je ocenil vse prijave za vključitev v dinamični nabavni sistem ali k oddaji ponudb za posamezno naročilo ni povabil vseh ponudnikov, ki so prijavljeni v dinamični nabavni sistem. Tako sklenjene pogodbe za posamezno naročilo so sankcionirane, če naročnik pri oddaji posameznega naročila ni upošteval 10-dnevnega roka za vložitev zahtevka za revizijo.
Tožbo za ugotavljanje ničnosti oziroma izpodbojnosti pogodbe lahko vloži oseba s priznano aktivno legitimacijo ali Državno pravobranilstvo Republike Slovenije in sicer na predlog Ministrstva za finance, Državne revizijske komisije, Upravnega sodišča Republike Slovenije, Računskega sodišča Republike Slovenije oziroma Urada za varstvo konkurence.
Presojanje ničnosti in izpodbojnosti pogodb ter odškodnin v zvezi z navedenim je v pristojnosti sodišč splošne pristojnosti. Sodišča morajo svoje odločitve o ničnosti oziroma izpodbojnosti pogodb posredovati v vednost Ministrstvu za finance.
Kadar je pogodba razveljavljena z učinkom za naprej, mora naročnik za oddajo preostanka predmeta naročila izvesti nov postopek oddaje naročila.
Ponudnik, ki je z naročnikom sklenil pogodbo:
- pred iztekom roka za vložitev zahtevka za revizijo postopka oddaje javnega naročila ali
- čeprav je bil seznanjen, da je bil vložen zahtevek za revizijo, ali
- čeprav je to v nasprotju z odločitvijo Državne revizijske komisije, s katero je bil seznanjen, ali
- čeprav je predmet pogodbe kaznivo dejanje,
ni upravičen do odškodnine. Do odškodnine prav tako ni upravičen ponudnik, ki ni pooblastil naročnika za izvajanje neposrednih plačil njegovim podizvajalcem. Kadar obstaja utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, povezano s korupcijo, lahko ponudnik uveljavlja le navadno škodo.
Ministrstvo za finance najkasneje do 30. novembra Evropski komisiji posreduje obrazložene odločitve, ki jih je sodišče sprejelo v preteklem letu, če je bilo ugotovljeno, da so razlogi za izpodbojnost utemeljeni, vendar niso izpolnjeni pogoji za razveljavitev pogodbe z učinkom za naprej. V teh primerih sodišče naročniku in njegovi odgovorni osebi odredi zgolj kazensko globo v vrednosti 20 do 40 odstotkov vrednosti pogodbe oziroma 1,6 do 2,4 odstotka vrednosti pogodbe. Ministrstvo za finance posreduje Evropski komisiji tudi tiste odločitve sodišča, ki se nanašajo na kršitve obdobja mirovanja, na kršitve suspenzivnosti postopka javnega naročanja zaradi vloženega zahtevka za reviziji in na ne-objavo obvestila o javnem naročanju na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije. Poleg zgoraj navedenih odločitev se Evropski komisiji posredujejo tudi odločitve, ko je sodišče ugotovilo kršitve v postopku oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu. V primeru, da se odločitve nanašajo na javna naročila, katerih vrednost je nižja od evropskih mejnih vrednosti (nižja od vrednosti iz prvega odstavka 12. člena ZJN-2), le-teh ni potrebno posredovati Evropski komisiji.
K 56. členu:
S tem členom se določa 3-mesečni rok za sprejem podzakonskega akta Vlade Republike Slovenije v zvezi z zagotovitvijo finančne discipline oziroma neposrednih plačil podizvajalcem in 30-dnevni rok za sprejem podzakonskega akta Vlade Republike Slovenije v zvezi z obveznimi informacijami v Obvestilu o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, Prostovoljnem obvestilu za predhodno transparentnost in Obvestilu o naročilu male vrednosti.
Vzpostavitev podatkovne zbirke o izključitvah ponudnikov in kandidatov iz postopkov javnega naročanja je glede na nedorečenost evropske zakonodaje, ne-povezljivost uradnih evidenc Republike Slovenije in glede na zahteve po kompatibilnosti s Centralno podatkovno zbirko Evropske komisije, v kateri se bodo vodili podatki za vse države članice Evropske unije, zahteven in dolgotrajen projekt, za uresničitev katerega je potrebno sodelovanje več organov.
K 57. členu:
S tem členom se razveljavi Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 66/07), ki je bila sprejeta 12.7.2007. Ne glede na navedeno se uredba uporablja do pričetka uporabe novega podzakonskega akta, s katerim se kot obvezna urejajo neposredna plačila podizvajalcem.
K 58. členu:
V skladu s tem členom mora Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o., ki upravlja portal javnih naročil, v roku 15 dni od začetka uveljavitve podzakonskega akta Vlade Republike Slovenije, s katerim se določa nabor obveznih podatkov v objavah, zagotoviti objavljanje obvestil o naročilih male vrednosti, z dnem uveljavitve tega zakona pa objavljanje prostovoljnih obvestil o predhodni transparentnosti.
K 59. členu:
S tem členom se razveljavlja sklep vlade, s katerim je ta zavezala ministrstva in njihove organe v sestavi ter vladne službe, da na svojih spletnih straneh objavijo namero o oddaji javnega naročila, katerega vrednost je nižja od vrednosti, za katere zakon predvideva objavo na portalu javnih naročil.
K 60. členu:
V skladu s tem členom se za postopke javnih naročil, ki so jih naročniki začeli izvajati pred začetkom uporabe tega zakona, določa način dokončanja teh postopkov.
K 61. členu:
Ministrstvo za finance vodi v skladu z do sedaj veljavnim zakonom evidenco o ponudnikih z negativnimi referencami. Uvrstitev v evidenco je predvidena na podlagi ugotovitve Državne revizijske komisije, da je ponudnik v postopku oddaje naročila predložil neresnična dokazila. Uvrstitev ponudnika na predmetni seznam ima lahko za uvrščeni pravni subjekt velike ekonomske posledice, saj je v tem primeru subjekt izključen iz postopkov oddaje javnih naročil za dobo treh oziroma petih let. Glede na to, zakon ne ureja načina preverjanja spornih dokazil, postopka uvrstitve na oziroma izbrisa iz seznama, niti ne omogoča ponudnikom ustreznega pravnega varstva, se ta materija s tem zakonom natančneje ureja. Evidenca ponudnikov z negativnimi referencami pa se začne voditi na novo, in sicer z dnem uveljavitve tega zakona.
K 62. členu:
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 16/08) je naročnikom v petem členu naložil obveznost izvedbe elektronske dražbe v primeru, da v postopku oddaje javnega naročila ne prejmejo nobene sprejemljive ponudbe. Sistem, ki bo omogočal izvedbo elektronske dražbe, bi moralo v skladu z 11. členom navedene novele zakona zagotoviti Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o. Glede na to, da sistem še ni vzpostavljen, se s tem členom ureja, od katerega trenutka naprej morajo naročniki ravnati v skladu z desetim odstavkom 35. člena ZJN-2.
K 63. člen:
Ker gre za zahtevno dopolnitev zakona, je v tem členu določeno, da začne zakon veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO IN DOPOLNJUJEJO:
1. člen
(predmet zakona)
(1) Ta zakon določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta št. 2004/18/ES z dne 31. 3. 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, storitev in blaga (UL L, št. 134 z dne 30. 4. 2004, str. 114, Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/75/ES z dne 16. novembra 2005 o popravku Direktive 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (ULL št. 323 z dne 9. 12. 2005, str. 55).
(3) Če naročnik izvaja dejavnost na vodnem, energetskem, transportnem področju ali področju poštnih storitev, veljajo za naročanje v zvezi s to dejavnostjo določbe zakona, ki ureja javno naročanje na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev.
2. člen
(pomen v zakonu uporabljenih pojmov)
(1) V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. »Dinamični nabavni sistem« je način izvedbe postopka javnega naročanja v okviru odprtega postopka, ki v celoti poteka na elektronski način. Uporablja se pri običajnih nabavah, katerih značilnost je, da v obliki kot so dostopne na trgu, v celoti izpolnjujejo zahteve naročnika. Ta postopek je časovno omejen, ves čas trajanja omogoča udeležbo ponudniku in ponudnici (v nadaljnjem besedilu: ponudnik), ki izpolnjuje pogoje in je predložil prijavo, skladno z razpisno dokumentacijo.
2. »Elektronska dražba« je ponavljajoči se postopek, kot del postopka javnega naročanja, ki poteka na elektronski način, v katerem ponudniki predstavijo nove cene, popuste in/ali izboljšanje ponudbe v okviru določenih elementov.
3. »Elektronska sredstva« pomenijo uporabo elektronske opreme za obdelavo podatkov (vključno z digitalno kompresijo) in shranjevanje podatkov, ki se pošiljajo ter prejemajo po žici, radiu, mikrovalovnih, optičnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih.
4. »Enotni besednjak javnih naročil (CPV)«, sprejet z Uredbo Komisije (ES) št. 2151/2003 z dne 16. decembra 2003 o spremembi Uredbe (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV), (UL L, št. 329 z dne 17. 12. 2003, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2151/2002/ES), je enakovredna referenčna nomenklatura, ki se uporablja v javnem naročanju. Enotni besednjak javnih naročil je enakovreden z drugimi veljavnimi nomenklaturami. V primeru različnih razlag področja uporabe tega zakona se zaradi morebitnih razlik med nomenklaturama:
- Enotni besednjak javnih naročil in NACE (Splošna industrijska klasifikacija ekonomskih aktivnosti v Evropskih skupnostih) iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam dejavnosti na področju gradenj), uporablja nomenklatura NACE,
- Enotni besednjak javnih naročil in CPC (Osrednja klasifikacija proizvodov in storitev – začasna različica) iz Seznama storitev, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev), uporablja nomenklatura CPC.
5. »Gospodarski subjekt« je skupni izraz za dobavitelja blaga, izvajalca storitev in izvajalca gradenj, ki je lahko vsaka pravna ali fizična oseba ali oseba javnega prava ali skupina teh oseb, ki na trgu ponujajo bodisi izvedbo gradenj in/ali gradnjo, blago ali storitve.
6. »Industrijski ali poslovni značaj« ima subjekt, ki deluje v pogojih proste konkurence na trgu z drugimi subjekti, tako, da izvaja gospodarske aktivnosti, to pomeni industrijske ali druge poslovne aktivnosti, katerih namen je dobava blaga ali storitev zasebnim ali javnim gospodarskim subjektom.
7. »Javno naročilo gradenj« je javno naročilo, katerega predmet je bodisi izvajanje bodisi projektiranje in izvajanje gradenj, ki so povezane z eno od dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj ali gradnja ali izvedba ene od dejavnosti na področju gradenj in ki ustreza zahtevam, ki jih določi naročnik. »Gradnja« je rezultat dejavnosti iz te točke, ki predstavlja gospodarsko in tehnično funkcionalno celoto.
8. »Javno naročilo blaga« je javno naročilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga na kredit, z možnostjo odkupa ali brez te možnosti. Javno naročilo, katerega predmet je dobava blaga in vključuje storitev namestitve in inštalacije, ki je vezana na to blago oziroma, da se blago lahko uporablja v skladu z njegovim namenom, se obravnava kot »javno naročilo blaga«.
9. »Javno naročilo storitev« je javno naročilo, katerega predmet je izvajanje ali izvedba ene ali več storitev iz Seznama storitev. Javno naročilo, katerega predmet so blago in storitve iz Seznama storitev se obravnava kot »javno naročilo storitev«, če vrednost zadevnih storitev presega vrednost blaga, ki je zajeto v naročilu. Javno naročilo, katerega predmet so storitve iz Seznama storitev in vključujejo dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki so samo dodatek glavnemu predmetu naročila, se obravnava kot javno naročilo storitev.
10. »Kandidat« je tisti, ki v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji ali v konkurenčnem dialogu na podlagi naročnikovega povabila k sodelovanju izkaže interes.
11. »Naročnikove spletne informacije o javnem naročanju« so del spletne strani naročnika, ki vsebuje informacije o javnih naročilih, ki jih naročnik namerava oddati, se izvajajo, so preklicana ali zaključena, predhodna informativna obvestila, ter vsakršne druge informacije, ki koristijo potencialnim ponudnikom pri pripravi ponudb, kot so kontaktna točka ali kontaktna oseba, njena telefonska številka, številka telefaksa, poštni in e-naslov.
12. »Okvirni sporazum« je sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več ponudniki, katerega namen je določiti pogoje za naročila, ki se bodo oddajala v določenem obdobju zlasti glede cene in, če je to mogoče, upoštevaje količino.
13. »Pisen« ali »pisno« pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje. Pomeni tudi informacije, ki se pošiljajo in hranijo na elektronski način.
14. »Pogodba o izvedbi javnega naročila« je odplačna pogodba med enim ali več ponudniki ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobav blaga ali opravljanje storitev v skladu s pomenom iz tega zakona.
15. »Ponudnik« je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba, ki ponuja izvedbo gradenj, storitev in/ali dobavo blaga in odda ponudbo.
16. »Popolna ponudba« je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.
17. »Formalno nepopolna ponudba« je tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.
18. »Pravočasna ponudba« je ponudba, ki jo naročnik prejme do izteka roka, določenega za prejem ponudb.
19. »Nepravilna ponudba« je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona.
20. »Neprimerna ponudba« je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji.
21. »Nesprejemljiva ponudba« je tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu.
22. »Portal javnih naročil« je spletni informacijski portal ministrstva, pristojnega za finance, kamor naročniki neposredno pošiljajo v objavo obvestila o javnih naročilih in razpisne dokumentacije v skladu s tem zakonom.
23. »Odprti postopek« je postopek, v katerem lahko vsak gospodarski subjekt predloži ponudbo.
24. »Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti« je postopek, katerega namen je oddaja javnega naročila, v katerem lahko katerikoli gospodarski subjekt predloži prijavo k sodelovanju, ponudbo pa lahko oddajo samo kandidati, ki jih povabi naročnik.
25. »Postopek s pogajanji« pomeni tisti postopek, ki vključuje pogajanja z namenom oddaje javnega naročila, v katerem naročnik povabi gospodarske subjekte in se z njimi pogaja o vseh pogojih za naročilo.
26. »Natečaj« je postopek, ki naročniku omogoča, da pridobi, predvsem na področjih urbanističnega ali prostorskega in krajinskega načrtovanja, arhitekture, inženiringa in informacijske tehnologije ali obdelave podatkov, načrt ali projekt, ki ga izbere žirija po razpisu natečaja z ali brez podelitve nagrad.
27. »Konkurenčni dialog« je postopek, ki ga naročnik uporabi v primerih oddaje posebno zahtevnih javnih naročil, v katerem lahko kateri koli gospodarski subjekt zahteva sodelovanje in v katerem naročnik opravi dialog s kandidati, ki sodelujejo v postopku, s ciljem oblikovati eno ali več variant, ki lahko izpolnijo njegove zahteve, in na podlagi katerih naročnik izbrane kandidate povabi, da predložijo ponudbo. Za namen uporabe postopka iz te točke se za javno naročilo šteje, da je »posebno zahtevno«, če ni mogoče objektivno:
- opredeliti tehničnih specifikacij v skladu s točko b), c) ali č) tretjega odstavka 37. člena tega zakona, ki bi lahko zadovoljila naročnikove potrebe ali dosegla cilje, in/ali
- določiti pravnih in/ali finančnih elementov projekta oziroma predmeta javnega naročila.
28. »Postopek zbiranja ponudb« je postopek javnega naročanja, v katerem naročnik pozove k predložitvi ponudb najmanj tri ponudnike, če je na relevantnem trgu zadostno število ponudnikov.
29. »Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi« je postopek javnega naročanja, v katerem predložijo svoje ponudbe ponudniki na podlagi obvestila o javnem naročilu, objavljenega na portalu javnih naročil.
30. »Predhodno informativno obvestilo« je objava namena oddaje javnih naročil blaga, storitev ali gradenj za naslednjih 12 mesecev.
31. »Sklop« je del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno.
32. »Skupni nabavni organ« je naročnik, ki na podlagi pooblastila drugih naročnikov ali pristojnega državnega ali občinskega organa:
- naroča blago in/ali storitve ali
- izvede postopek oddaje javnega naročila ali izvede postopek za sklenitev okvirnega sporazuma za gradnje, dobave blaga ali storitev.
33. »Svetovalni odbor za javna naročila« je organ Evropske komisije (v nadaljevanju: Komisija), sestavljen iz predstavnikov in predstavnic (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) držav članic Evropske unije, ki redno preučuje na predlog Komisije ali države članice uporabo ukrepov Sveta v zvezi z javnimi naročili.
(2) Za namene 2. točke prvega odstavka 17. člena in 97. člena tega zakona imajo v tem zakonu uporabljeni pojmi naslednji pomen:
1. »Javno telekomunikacijsko omrežje« pomeni javno telekomunikacijsko infrastrukturo, ki omogoča prenos signalov med določenimi omrežnimi priključnimi točkami po žici, mikrovalovnih, optičnih sredstvih ali drugih elektromagnetnih sredstvih;
2. »Omrežna priključna točka« pomeni vse fizične povezave in specifikacijo njihovega tehničnega dostopa, ki tvorijo del javnega telekomunikacijskega omrežja in so potrebne za dostop do tega javnega omrežja in za učinkovito komuniciranje v njem;
3. »Javne telekomunikacijske storitve« pomenijo telekomunikacijske storitve, katerih upravljanje so države članice posebej dodelile enemu ali več telekomunikacijskim subjektom;
4. »Telekomunikacijske storitve« pomenijo storitve, katerih izvajanje je v celoti ali delno sestavljeno iz prenosa in/ali usmerjanja signalov po telekomunikacijskem omrežju s pomočjo telekomunikacijskih procesov, razen storitev radijske radiodifuzije in televizije.
4. člen
(obravnavanje gospodarskih subjektov)
(1) Naročnik ne sme zavrniti kandidata oziroma ponudnika z utemeljitvijo, da bi moral imeti kandidat oziroma ponudnik za opravljanje določene dejavnosti po slovenski zakonodaji status fizične ali pravne osebe, če sme kandidat oziroma ponudnik isto dejavnost opravljati v državi članici, v kateri je ustanovljen.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek pa lahko naročnik v primeru javnih naročil storitev, gradenj ter blaga, ki vključujejo dodatne storitve in/ali namestitvena ter inštalacijska dela, ne glede na to ali so ponudniki pravne ali fizične osebe od le-teh zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevnega naročila.
(3) Skupine gospodarskih subjektov lahko predložijo ponudbo ali se prijavijo za kandidate. Naročnik od teh skupin ne sme zahtevati, da se povežejo v kakršno koli pravno formalno obliko, vendar lahko za izvedbo naročila od izbrane skupine zahteva predložitev ustreznega akta o skupni izvedbi naročila (na primer pogodbe o sodelovanju), če je to nujno za uspešno izvedbo javnega naročila.
(4) Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteva, da v svoji ponudbi navedejo vsak del naročila, ki ga morebiti nameravajo dati v podizvajanje tretji osebi, ter vse predlagane podizvajalce.
(5) Ponudnik, kateremu je bilo oddano naročilo, v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila.
(6) Vlada z namenom zagotovitve finančne discipline s predpisom natančneje določi pravila v primerih, ko ponudniki nastopajo s podizvajalci, tako, da v pogodbi glavni izvajalec pooblasti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem. Glavni izvajalec mora računu oziroma situaciji obvezno priložiti potrjene račune oziroma situacije svojih podizvajalcev.
(7) Naročnik lahko od ponudnikov zahteva, da v ponudbeni dokumentaciji predložijo tudi sestavo (kalkulacije) ponudbene cene v zvezi z javnim naročilom, zlasti v primeru javnih naročil, ki se izvajajo v sodelovanju s podizvajalci.
9. člen
(načelo enakopravne obravnave ponudnikov)
(1) Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila.
(2) Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.
(3) V primeru javnega naročanja, ki vključuje projektiranje, izbrani projektant ne sme sodelovati na razpisu za izvedbo naročila, ki ga je projektiral, razen če pridobi pisno soglasje ministra, pristojnega za finance, ki ga minister izda v primeru, ko projektant, ki je hkrati ponudnik za izvedbo naročila, razpolaga s svojo specifično tehnološko oziroma konstrukcijsko rešitvijo za izvedbo projekta, ki zaradi nižje cene ali višje kvalitete izvedbe projekta predstavlja njegovo konkurenčno prednost, s katero drugi ponudniki ne razpolagajo. Minister, pristojen za finance, mora izdati soglasje v roku 8 dni od prejema vloge projektanta.
12. člen
(mejne vrednosti za objave)
(1) Naročnik mora poslati v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti in portalu javnih naročil naročila, katerih vrednost je brez davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) enaka ali večja od naslednjih vrednosti:
1. v primeru naročanja blaga:
a) 133.000 eurov, če blago naročajo naročniki iz Seznama naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti), ki so organi Republike Slovenije in njihovi organi v sestavi in naročniki s področja obrambe, če je predmet naročila blago iz Seznama blaga, ki ga naročajo naročniki na področju obrambe, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam blaga),
b) 206.000 eurov, če blago naročajo drugi naročniki po tem zakonu, in če naročajo blago naročniki s področja obrambe, ki ni na Seznamu blaga;
2. v primeru naročanja storitev:
a) 133.000 eurov, če storitve naročajo naročniki iz Seznama naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti, ki so organi Republike Slovenije in njihovi organi v sestavi;
b) 206.000 eurov:
- če storitve naročajo drugi naročniki po tem zakonu;
- za javna naročila, ki jih odda kateri koli naročnik v zvezi s storitvami kategorije 8 iz Seznama storitev A, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev A), elektronskimi komunikacijskimi storitvami kategorije 5, katerih postavke v nomenklaturi CPV so enakovredne referenčnim številkam CPC 7524, 7525 in 7526, in/ali s storitvami iz Seznama storitev B, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev B);
3. 5.150.000 eurov za javna naročila gradenj.
(2) Naročnik mora poslati v objavo portalu javnih naročil naročila, katerih vrednost je brez DDV enaka ali večja od naslednjih vrednosti:
1. v primeru naročanja blaga in storitev: 40.000 eurov,
2. v primeru naročanja gradenj: 80.000 eurov.
(3) V primerih, ko Komisija objavi spremembe mejnih vrednosti iz tega zakona, vlada v Uradnem listu Republike Slovenije objavi nove evropske mejne vrednosti iz tega zakona.
13. člen
(naročila, ki jih naročnik subvencionira ali sofinancira z več kakor 50% deležem)
(1) Ta zakon se uporablja za oddajo:
a) naročil gradenj, ki jih naročniki neposredno sofinancirajo z več kakor 50% deležem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je 5.150.000 eurov ali več
– če ta naročila vključujejo dejavnosti gradbeništva, ki so navedene v Seznamu dejavnosti na področju gradenj,
– če vključujejo gradbena dela za bolnišnice, objekte za šport, rekreacijo in prosti čas, šolske in univerzitetne objekte ter objekte, ki se uporabljajo za upravne namene;
b) naročil storitev, ki jih naročniki neposredno sofinancirajo z več kakor 50% deležem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali večja od 206.000 eurov in ki so povezana z naročilom gradenj kot to določa a) točka tega odstavka.
(2) Če ta naročila iz prejšnjega odstavka, ki jih sofinancirajo naročniki v višini več kot 50%, oddajo naročniki, ali katere koli druge osebe, morajo pri oddaji naročila ravnati v skladu s tem zakonom.
14. člen
(metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil, okvirnih sporazumov in dinamičnih nabavnih sistemov)
(1) Naročnik mora izračunati ocenjeno vrednost javnega naročila upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja. Ocenjena vrednost javnega naročila mora vključevati tudi vrednost morebitnih nagrad in drugih izplačil kandidatom in ponudnikom. Ocenjena vrednost se določi tako, da je njena višina primerljiva s cenami na trgu, ki veljajo za predmet javnega naročila, če je dostopen na trgu in ni prilagojen posebnim potrebam naročnika.
(2) Ocenjena vrednost javnega naročila mora biti veljavna na dan pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo, oziroma v primeru, da objava ni potrebna, ko naročnik izda sklep o začetku postopka oddaje naročila.
(3) Naročnik ne sme določiti ocenjene vrednosti javnega naročila tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi tega zakona glede na mejne vrednosti predmeta javnega naročila.
(4) V zvezi z javnimi naročili gradenj mora izračun ocenjene vrednosti javnega naročila gradenj vključevati tako stroške gradnje kot tudi skupno ocenjeno vrednost blaga, potrebnega za izvedbo gradenj, ki ga je naročnik dal na voljo izvajalcu gradenj.
(5) V zvezi z javnimi naročili, ki jih je možno deliti na sklope veljajo naslednja pravila:
a) če lahko iz javnega naročila gradnje ali storitev izhaja možnost, da se naročilo lahko odda tudi po sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov. V primeru, da je skupna vrednost sklopov enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije, se za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik pa lahko odstopi od upoštevanja pravila za objave v Uradnem listu Evropske unije v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša kakor 80.000 eurov za storitve ali 1 milijon eurov za gradnje, če skupna vrednost teh sklopov ne presega 20% skupne vrednosti vseh sklopov javnega naročila.
b) če je na podlagi informacij o nabavah podobnega blaga mogoče zaključiti, da gre za naročila, ki se lahko oddajajo istočasno v ločenih sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov, upoštevaje mejno vrednost, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije. Če je skupna vrednost sklopov enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije, se za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik pa lahko odstopi od upoštevanja pravila za objave v Uradnem listu Evropske unije v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša kakor 80.000 eurov, če skupna vrednost teh sklopov ne presega 20% skupne vrednosti vseh sklopov.
(6) Glede javnih naročil blaga v zvezi z zakupom, najemom ali nakupom na kredit so vrednosti, ki jih je treba uporabiti pri izračunu ocenjene vrednosti naročila, naslednje:
a) pri javnih naročilih za določeno obdobje, če je to obdobje krajše ali enako 12 mesecem, celotna ocenjena vrednost za ves čas trajanja naročila ali če je obdobje trajanja javnega naročila daljše od 12 mesecev, celotna vrednost, ki vključuje ocenjeno preostalo vrednost;
b) v primeru naročil za nedoločeno obdobje ali naročil, za katera obdobja ni mogoče določiti, njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.
(7) V primeru javnih naročil za blago ali storitve, ki so dostopne na trgu ali naročil, ki bodo predmet ponovne oddaje v določenem obdobju, mora izračun ocenjene vrednosti temeljiti na:
a) dejanski celotni vrednosti istovrstnih zaporednih naročil, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v koledarskem letu, upoštevaje spremembe količine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu, ali
b) celotni ocenjeni vrednosti zaporednih naročil, oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi ali med koledarskim letom, če le-to ni daljše od 12 mesecev.
(8) Pri javnih naročilih storitev mora izračun ocenjene vrednosti temeljiti:
č) pri zavarovalniških storitvah na višini premije in drugih oblik plačil;
č) pri bančnih in drugih finančnih storitvah na pristojbinah, proviziji, obrestih in drugih oblikah plačil;
č) pri naročilih idejnih načrtov na honorarjih, plačljivih provizijah in drugih oblikah plačil;
č) pri naročilih storitev brez navedene skupne cene:
– v primeru javnih naročil za določeno obdobje, če je to obdobje 48 mesecev ali manj: skupna vrednost za njihovo celotno trajanje;
– v primeru naročil za nedoločeno obdobje ali naročil z obdobjem, daljšim kakor 48
mesecev: njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.
(9) Za okvirne sporazume in dinamične nabavne sisteme je vrednost, ki jo je treba upoštevati, maksimalna ocenjena vrednost (brez DDV) vseh naročil, predvidenih za celotno obdobje okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema.
(10) V primeru, da predmet javnega naročila lahko vzdržuje, nadgrajuje ali servisira samo za to pooblaščena oseba, morajo biti elementi, ki se na to nanašajo, ocenjeni za dobo petih let, vključeni v izračun ocenjene vrednosti javnega naročila.
16. člen
(javno naročanje in sklepanje okvirnih sporazumov preko skupnih nabavnih organov in/ali na podlagi pooblastila)
(1) Naročnik lahko naroči izvedbo gradenj in storitev ter nabavo blaga od ali preko skupnega nabavnega organa. Skupni nabavni organ za izvedbo postopka javnega naročanja ne sme zaračunati provizije.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka za pravilnost izvedbe javnega naročanja odgovarja naročnik. Šteje se, da je naročnik ravnal v skladu s tem zakonom, v kolikor je v skladu s tem zakonom ravnal skupni nabavni organ.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je skupni nabavni organ odgovoren za izvedbo javnega naročanja takrat, kadar izvaja naročanje na podlagi sklepa vlade.
(4) Naročniki lahko za izvedbo in odločanje v postopkih javnega naročanja pooblastijo le druge naročnike iz Seznama subjektov in kategorij subjektov javnega prava, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam subjektov in kategorij subjektov javnega prava) in Seznama naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti. Teh pristojnosti javni naročnik ne sme prenesti na osebo zasebnega
prava.
22. člen
(varstvo podatkov)
(1) Naročnik mora zagotoviti, da so vsi podatki med postopkom oddaje javnega naročila, ki jih kot poslovno skrivnost določi ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, poslovna skrivnost. Tajni podatki pa so tisti, ki jih kot tajne določa zakon, ki ureja tajne podatke ali drug zakon.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega stavka je javni podatek cena iz ponudbe in v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.
(3) Naročnik mora zagotoviti posredovanje, izmenjavo in shranjevanje informacij na tak način, da so varovani celovitost podatkov ter zaupno ravnanje s ponudbami in prijavami za sodelovanje. Pri posredovanju tehničnih specifikacij ponudnikom in kandidatom zaradi izbire dobaviteljev blaga in izvajalcev gradenj in storitev in v zvezi z oddajo naročil lahko naročnik zahteva varovanje tajnih podatkov, ki jim jih daje na razpolago.
(4) Naročnik mora imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb.
(5) Vsi, ki so prejeli podatke, ki so določeni z zakonom kot tajni, morajo upoštevati tajno naravo prejetih podatkov glede na stopnjo tajnosti.
(6) Celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu je javna, v kolikor ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena. Naročnik mora ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji naročila. Določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, glede vpogleda v dokumentacijo o javnem naročilu v času od odpiranja ponudb do sprejema odločitve o oddaji naročila, ne veljajo.
(7) Naročnik mora omogočiti ponudniku, v ponudbo katerega bo izveden vpogled, da je prisoten na vpogledu v njegovo ponudbo, ter ima možnost varovati svoje interese.
24. člen
(vrste postopkov)
(1) Naročnik izvede javno naročanje po enem izmed naslednjih postopkov:
1. odprti postopek,
2. postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti,
3. konkurenčni dialog,
4. postopek s pogajanji brez predhodne objave,
5. postopek s pogajanji po predhodni objavi,
6. postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi in
7. postopek oddaje naročila male vrednosti.(2) Naročnik izvede javno naročanje:
a) če je vrednost predmeta javnega naročila:
– v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 10.000 eurov in nižja od 40.000 eurov in
– v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 20.000 eurov in nižja od 80.000 eurov,
– po postopku zbiranja ponudb.
b) če je vrednost predmeta javnega naročila:
– v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 40.000 eurov in nižja od 133.000 eurov in
– v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 80.000 eurov in nižja od 274.000 eurov,
– po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka.
c) če je vrednost predmeta javnega naročila:
– v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 133.000 eurov in
– v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 274.000 evrov,
po postopkih iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka.
(3) Javno naročanje iz c) točke prejšnjega odstavka se izvaja ob uporabi odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. V posebnih razmerah, ki so izrecno določene v 27. členu tega zakona, lahko naročnik odda svoja javna naročila s pomočjo konkurenčnega dialoga. V posebnih primerih in razmerah, izrecno navedenih v 28. in 29. členu tega zakona, lahko uporabi postopek s pogajanji z ali brez objave obvestila o naročilu.
(4) V primeru, da se kadarkoli v postopku ugotovi, da vrednost javnega naročila presega katero od mejnih vrednosti iz tega zakona, mora naročnik javno naročanje prekiniti in začeti nov postopek, skladno določbam tega zakona.
(5) Določbe tega zakona, razen določb 105.a do 107. člena tega zakona, se ne uporabljajo za javna naročila, katerih vrednost je nižja od 10.000 eurov brez DDV za blago in storitve in 20.000 eurov brez DDV za gradnje. Naročniki morajo za ta naročila voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila.
(6) Vlada lahko s predpisom podrobneje določi posamezne elemente v izvajanju postopkov javnega naročanja.
28. člen
(oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi)
(1) Naročnik sme oddati svoje javno naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi:
1. če v odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali v konkurenčnem dialogu ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, pri čemer pa se prvotno določene zahteve iz razpisne dokumentacije ne smejo bistveno spremeniti. Naročniku pa ni treba objaviti obvestila o javnem naročilu, če v postopek s pogajanji vključi vse tiste ponudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 42. do 47. člena tega zakona in so v prejšnjem odprtem postopku ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali konkurenčnem dialogu predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami, vezanimi na postopek oddaje ponudb;
2. v izjemnih primerih oddaje javnega naročila, ko narava naročila in z naročilom povezana tveganja ne dopuščajo naročniku, da bi predhodno v celoti ocenil vrednost naročila;
3. v primeru storitev, med drugim za storitve kategorije 6 iz Seznama storitev A in intelektualnih storitev, kot so na primer storitve, ki vključujejo izdelavo načrtov za gradnje, če so značilnosti teh storitev take, da predmeta naročila ni mogoče določiti tako natančno, da bi bilo mogoče naročilo oddati z izbiro najugodnejšega ponudnika v skladu s pravili, ki veljajo za odprti postopek ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti;
4. v primerih javnih naročil gradenj, za gradnje, ki se izvajajo izključno zaradi raziskovanja, preskusov ali razvoja in ne zaradi ustvarjanja dobička iz te gradnje ali povrnitve stroškov raziskav in razvoja;
5. v primerih javnih naročil, katerih vrednost je nižja od vrednosti iz prvega odstavka 12. člena tega zakona.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se naročnik pogaja s ponudniki o ponudbah, ki so jih slednji predložili v tem postopku, da bi jih prilagodili zahtevam, ki jih je naročnik navedel že v objavi oziroma v razpisni dokumentaciji, z namenom izbire najugodnejšega ponudnika, ob uporabi vnaprej določenih meril. V primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka cena iz ponudbe, predložene v postopku s pogajanji, ne sme presegati cene iz ponudbe istega ponudnika, predložene v neuspešnem prej izvedenem postopku javnega naročanja.
(3) Naročnik mora med pogajanji zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov. Zlasti ne sme posredovati udeležencem pogajanj informacij na diskriminatoren način, zaradi katerega bi lahko bili nekateri ponudniki v prednosti pred drugimi. Pred pogajanji mora naročnik ponudnike, ki jih namerava povabiti k pogajanjem, seznaniti s pravili, po katerih bodo pogajanja potekala.
29. člen
(oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave)
(1) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna naročila gradenj, javna naročila blaga in javna naročila storitev:
1. če v postopku oddaje javnega naročila v odprtem postopku ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ne pridobi nobene ponudbe ali nobene primerne ponudbe oziroma nobene prijave in pod pogojem, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita in pod pogojem, da se Komisiji pošlje poročilo, če slednja to zahteva;
2. če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta javnega naročila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen ponudnik;
3. samo če je to nujno potrebno, kadar je iz razlogov, ki jih ni bilo mogoče predvideti in jih v nobenem primeru ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, javno naročilo neizogibno potrebno oddati in ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti postopek ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi;
4. če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti javni razpis v Uradnem listu Evropske unije, če lahko naročilo izpolni vnaprej znano končno število sposobnih ponudnikov in pod pogojem, da enakopravno obravnava vse ponudnike;
5. v primeru, če naročnik v že začetem postopku javnega naročanja zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more pravočasno oddati javnega naročila, izvedba naročila pa je nujna tudi v tem obdobju, pod pogojem, da vrednost naročila ne presega vrednosti iz prvega odstavka 12. člena tega zakona in na podlagi predhodnega soglasja ministrstva, pristojnega za finance. Naročnik lahko v takem primeru odda naročilo le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka.
(2) Cena iz ponudbe, predložene v postopku s pogajanji v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka, ne sme presegati cene iz ponudbe istega ponudnika, predložene v neuspešnem prej izvedenem postopku javnega naročanja.
(3) V primerih javnega naročanja na podlagi določb prvega odstavka tega člena, razen v primeru 1. točke prvega odstavka tega člena, mora naročnik pred začetkom postopka oddaje naročila ministrstvo, pristojno za finance, obvestiti o predmetu naročila, razlogih za uporabo tega postopka, vrednosti naročila, obdobju veljavnosti pogodbe in o gospodarskih subjektih, s katerimi se bo pogajal, če je to primerno več gospodarskih subjektov vključiti v postopek s pogajanji in uporabo postopka v primeru iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena utemeljiti.
(4) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna naročila blaga tudi v naslednjih primerih:
1. kadar je predmet javnega naročila blago, ki se izdela izključno zaradi raziskovanja, poskusov, študij ali razvoja; ta določba ne vključuje serijske proizvodnje zaradi preživetja na trgu ali zaradi povrnitve stroškov raziskav in razvoja;
2. za dodatne nabave blaga s strani prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo na trgu dostopnega blaga ali postavitev ali kot povečanje obsega obstoječega blaga ali postavitev, če bi zamenjava dobavitelja prisilila naročnika, da bi nabavil material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, to pa bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem; trajanje teh naročil kot tudi ponovitev naročil praviloma ne sme presegati treh let;
3. za blago, ponujeno in kupljeno na blagovni borzi;
4. za naročanje blaga pod posebno ugodnimi pogoji, bodisi od ponudnika blaga, ki zaključuje svoje poslovanje, ali v primerih stečaja od stečajnih ali likvidacijskih upraviteljev, ali na podlagi sporazuma z upniki ali po postopku, opredeljenem v zakonodaji, ki ureja to področje.
(5) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna naročila storitev, kadar je naročanje storitev vezano na predhodno izvedeni postopek javnega natečaja in mora biti naročilo v skladu z uporabljenimi pravili v postopku natečaja oddano izbranemu kandidatu ali enemu izmed izbranih kandidatov. Če je kandidatov več morajo biti vsi povabljeni v pogajanja.
(6) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna naročila gradenj in javna naročila storitev tudi v primeru:
1. za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotni projekt ali v prvotno naročilo, vendar so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila gradenj ali storitev, zajetih v tem projektu ali naročilu, pod pogojem, da se naročilo odda ponudniku, ki izvaja prvotno naročilo;
– če teh dodatnih gradenj ali storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to naročnikom povzročilo resne težave, ali
– če so dodatne storitve ali gradnje, čeprav bi se lahko ločile od izvajanja prvotnega naročila, nujno potrebne za dokončanje tega naročila. Skupna vrednost dodatnih naročil, opredeljenih v tej točki, ne sme presegati 30% zneska prvotnega naročila;
2. za dodatne gradnje ali storitve, ki predstavljajo ponovitev podobnih gradenj ali storitev kot so zajete v prvotnem naročilu, pod pogojem, da se oddajo istemu izvajalcu, kateremu je naročnik oddal prvotno naročilo, če so te gradnje ali storitve v skladu z osnovnim projektom oziroma prvotnim naročilom, oddanim na podlagi odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. Možnost uporabe takšnega postopka mora biti navedena že v postopku oddaje prvotnega javnega naročila in pri izračunu ocenjene vrednosti naročila, upoštevaje vrednosti dodatnih gradenj ali storitev. Ta postopek se lahko uporablja samo tri leta po oddaji prvega naročila.
32. člen
(okvirni sporazumi)
(1) Za namen sklenitve okvirnega sporazuma naročnik upošteva postopkovna pravila tega zakona za vse faze do oddaje naročil na podlagi tega sporazuma. Stranke okvirnega sporazuma so izbrane ob uporabi meril za izbor v skladu s 48. členom tega zakona. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji opredeliti način izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma glede na uspešnost v okviru posameznih meril.
(2) Veljavnost okvirnega sporazuma ne sme biti daljša od štirih let, razen v izjemnih primerih, upravičenih predvsem zaradi predmeta okvirnega sporazuma, o čemer pa mora naročnik pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance.
(3) Naročnik ne sme uporabljati okvirnih sporazumov neprimerno glede na namen in naravo
predmeta naročila ali tako, da bi s tem kršil temeljna načela.
(4) Okvirni sporazum se sklene na podlagi predhodno izvedenega odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka s pogajanji po predhodni objavi in postopka s pogajanji brez predhodne objave. Na podlagi okvirnega sporazuma se naročila oddajo v skladu s postopki iz petega in šestega odstavka tega člena. Ti postopki se lahko izvedejo le med naročniki in izbranimi ponudniki v okviru izvedenega postopka javnega naročanja. Pri oddaji naročil na podlagi okvirnega sporazuma stranke v nobenem primeru ne smejo bistveno spreminjati pogojev iz sklenjenega okvirnega sporazuma.
(5) Če se okvirni sporazum sklene z enim gospodarskim subjektom, se naročila na podlagi tega sporazuma vedno oddajo v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma. V zvezi z oddajo teh naročil, se naročnik lahko v pisni obliki posvetuje s ponudnikom, stranko okvirnega sporazuma, in zahteva, da ta po potrebi predloži ponudbo.
(6) Kadar se okvirni sporazum sklene z večjim številom ponudnikov, se mora skleniti z vsaj tremi, če je število gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje zadostno in/ali dovolj sprejemljivih ponudb, ki izpolnjujejo merila za izbor. Naročila na podlagi okvirnih sporazumov, sklenjenih z večjim številom gospodarskih subjektov, se lahko oddajo bodisi:
a) ob upoštevanju določb okvirnega sporazuma brez ponovnega odpiranja konkurence, v primerih, ko je vsebina določb tega sporazuma taka, da to omogoča,
b) če v okvirnem sporazumu niso vsi pogoji določeni, kadar izvajalci okvirnega sporazuma ponovno medsebojno konkurirajo na podlagi istih in po potrebi bolj natančno opredeljenih pogojev ter, če je to primerno, drugih pogojev iz določb okvirnega sporazuma, v skladu z naslednjim postopkom:
– za vsako naročilo, ki ga je treba oddati, se naročniki v pisni obliki posvetujejo z gospodarskimi subjekti, ki so sposobni izvesti naročilo;
– naročniki določijo rok, ki je dovolj dolg, da omogoča ponudnikom predložitev ponudb za vsako posebno naročilo, upoštevajoč dejavnike, kot so zapletenost predmeta naročila in čas, ki je potreben za pošiljanje ponudb;
– ponudbe se predložijo v pisni obliki in je njihova vsebina zaupna do izteka roka, določenega za odgovor;
– naročniki oddajo vsako naročilo ponudniku, ki je predložil najugodnejšo ponudbo na podlagi meril za izbor iz določb okvirnega sporazuma.
(7) O sklenitvi okvirnega sporazuma mora naročnik obvestiti ponudnike. Ponudnik lahko zahteva dodatno obrazložitev odločitve. Naročnik ni dolžan obvestiti sklenitelje okvirnega sporazuma o sklenitvi posamezne pogodbe na podlagi okvirnega sporazuma.
(8) Naročnik objavi predhodno informativno obvestilo, če namerava skrajšati rok za oddajo ponudb.
(9) Naročnik je dolžan objaviti obvestilo o oddaji javnega naročila v vseh primerih sklenitve okvirnih sporazumov, v roku 48 dni po sklenitvi okvirnega sporazuma. Naročnik ni obvezan objaviti obvestila o oddaji naročila v primerih sklenitve posamezne pogodbe na podlagi okvirnega sporazuma. Naročnik ni dolžan objaviti tistih informacij v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, katerih objava bi pomenila nespoštovanje predpisov ali bi bila drugače v nasprotju z javnim interesom, če bi škodila bodisi poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov bodisi bi posegala v lojalno konkurenco med njimi.
33. člen
(dinamični nabavni sistemi)
(1) Pri vzpostavitvi dinamičnega nabavnega sistema, naročnik upošteva pravila za odprti postopek v vseh fazah do oddaje naročil, ki se bodo oddala v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Vsi ponudniki, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev in so predložili prijavo, skladno z razpisno dokumentacijo, ter vsemi dodatnimi dokumenti se vključijo v sistem; prijave se lahko kadar koli popravijo, če so tudi po spremembi skladne z razpisno dokumentacijo. Zaradi vzpostavitve dinamičnega nabavnega sistema in oddaje naročil v njegovem okviru naročnik uporablja izključno elektronska sredstva.
(2) Za namene vzpostavitve dinamičnega nabavnega sistema naročnik:
a) objavi obvestilo o javnem naročilu z navedbo, da se uporablja dinamični nabavni sistem;
b) v razpisni dokumentaciji navede, med drugimi zadevami, značilnosti nabav, predvidenih v okviru dinamičnega nabavnega sistema, kakor tudi vse potrebne informacije v zvezi z nabavnim sistemom, uporabljeno elektronsko opremo ter tehničnimi pripravami in specifikacijami za povezavo;
c) po objavi obvestila in do zaključka delovanja sistema z elektronskimi sredstvi nudi neomejeni, neposredni in polni dostop do razpisne dokumentacije in do katerih koli dodatnih dokumentov ter v obvestilu navede internetni naslov, na katerem so ti dokumenti dostopni.
(3) Naročnik med celotnim trajanjem dinamičnega nabavnega sistema zagotavlja gospodarskim subjektom možnost, da oddajo prijavo in da pristopijo sistemu pod pogoji iz prvega odstavka tega člena. Naročnik zaključi ocenjevanje najpozneje 15 dni od datuma predložitve prijave. Vendar lahko podaljša to ocenjevalno obdobje, če se v tem času ne objavi nobeno povabilo k oddaji ponudb. Naročnik v najkrajšem možnem času obvesti ponudnika o njegovi vključitvi v dinamični nabavni sistem ali o zavrnitvi prijave.
(4) Vsako posamezno naročilo mora biti predmet povabila k oddaji ponudb. Naročnik pred povabilom k oddaji ponudb objavi poenostavljeno obvestilo o naročilu, ki vabi vse zainteresirane gospodarske subjekte, da predložijo prijavo v roku, ki ne sme biti krajši kakor 15 dni od datuma pošiljanja poenostavljenega obvestila. Naročnik ne sme nadaljevati s postopkom, dokler ne oceni vseh prijav, predloženih do tega skrajnega roka.
(5) Naročnik povabi vse ponudnike, ki so vključeni v dinamični nabavni sistem, da predložijo ponudbo za vsako posamezno naročilo, ki ga je treba oddati v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Zaradi tega določi rok za oddajo ponudb. Naročilo odda ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za izbor, navedenih v obvestilu o javnem naročilu v zvezi z vzpostavitvijo dinamičnega nabavnega sistema. Ta merila se lahko, če je to primerno, bolj natančno navedejo v povabilu.
(6) Dinamični nabavni sistem ne sme trajati dlje kakor štiri leta, razen v upravičenih izjemnih primerih, o čemer pa mora naročnik pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance.
(7) Naročnik ne sme uporabljati tega sistema tako, da onemogoča, omejuje ali izkrivlja konkurenco.
(8) Gospodarskim subjektom naročnik ne sme zaračunati nobenih stroškov za vključitev v dinamični nabavni sistem.
(9) Naročnik mora objaviti obvestilo o izidu v 48 dneh po oddaji vsakega naročila, lahko pa objavi obvestilo o oddanih javnih naročilih za četrtletje. V tem primeru mora naročnik vsa zbrana obvestila poslati v objavo v 48 dneh po koncu četrtine obdobja, za katerega je vzpostavljen dinamični nabavni sistem.41. člen
(preverjanje sposobnosti, izbor udeležencev in oddaja naročil)
(1) Naročnik mora javno naročilo oddati na podlagi meril, opredeljenih v 48. členu tega zakona, ob upoštevanju določb 49. člena tega zakona, upoštevaje možnost ponujanja variant, potem ko naročnik preveri sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo javnega naročila, ki izpolnjujejo pogoje, vezane na osnovno sposobnost kandidata ali ponudnika in sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti. Preverjanje se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 44. do 47. člena tega zakona in na nediskriminacijske pogoje in merila iz tretjega odstavka tega člena.
(2) Ne glede na druge določbe tega zakona ponudniku ni treba predložiti nobenega dokazila o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco; namesto dokazila ponudnik poda izjavo o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba. Podatke iz uradnih evidenc naročnik pridobi sam. Za pridobitev osebnih podatkov je potrebno soglasje subjekta, na katerega se podatki nanašajo.
(3) Naročnik lahko od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti. Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu.
(4) V postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi in v postopku konkurenčnega dialoga, lahko naročnik tako, da to navede v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji, omeji število primernih kandidatov, ki jih bo povabil, da predložijo ponudbe, da se udeležijo pogajanj ali da sodelujejo v dialogu, če je prijavljenih dovolj primernih kandidatov. Naročnik v obvestilu o javnem naročilu navede objektivne in nediskriminatorne pogoje ali pravila, ki jih namerava uporabiti, minimalno število kandidatov, ki jih namerava povabiti, ter, če je to primerno, maksimalno število. V postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti mora naročnik povabiti najmanj pet kandidatov. V postopku s pogajanji po predhodni objavi in v konkurenčnem dialogu mora naročnik povabiti najmanj tri kandidate. V vsakem primeru mora biti število povabljenih kandidatov zadostno za zagotovitev konkurence.
(5) Naročnik mora povabiti najmanj toliko kandidatov, kolikor jih je vnaprej določil kot minimalno število. Če je število kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje in minimalne stopnje sposobnosti, manjše od minimalnega števila, lahko naročnik nadaljuje postopek tako, da povabi kandidata oziroma kandidate, ki izpolnjujejo pogoje. Naročnik v takem primeru ne sme vključiti v postopek drugih gospodarskih subjektov, ki se niso prijavili za sodelovanje, niti kandidatov, ki nimajo zahtevanih sposobnosti.
(6) Če naročnik uporabi možnost zmanjšanja števila rešitev, o katerih je treba razpravljati, ali ponudb, o katerih se je treba pogajati v primeru uporabe konkurenčnega dialoga ali postopka s pogajanji po predhodni objavi, mora to storiti ob uporabi razlogov in pravil, ki so navedena v obvestilu o javnem naročilu, razpisni dokumentaciji ali v drugem dokumentu, ki vsebuje podatke o vsebini javnega naročila. V vsakem primeru mora dobiti dovolj rešitev ali primernih kandidatov, da je zagotovljena konkurenca.
42. člen
(osnovna sposobnost kandidata ali ponudnika)
(1) Naročnik mora iz postopka javnega naročanja izločiti vsakega kandidata ali ponudnika, če je bil le-ta ali njegov zakoniti zastopnik, v kolikor gre za pravno osebo, pravnomočno obsojen zaradi naslednjih kaznivih dejanj, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94, 23/99, 60/99, 40/04, 37/05 in 17/06, v nadaljnjem besedilu: Kazenski zakonik): hudodelsko združevanje, sprejemanje podkupnine pri volitvah (velja za fizične osebe), nedovoljeno sprejemanje daril, nedovoljeno dajanje daril, jemanje podkupnine (za fizične osebe), dajanje podkupnine, sprejemanje daril za nezakonito posredovanje in dajanje daril za nezakonito posredovanje, goljufija, poslovna goljufija, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in zatajitev finančnih obveznosti.
(2) Naročnik mora iz postopka javnega naročanja izločiti vsakega kandidata ali ponudnika, če je bil le-ta ali njegov zakoniti zastopnik, kolikor gre za pravno osebo, pravnomočno obsojen zaradi goljufije zoper finančne interese Evropskih skupnosti v smislu 1. člena Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti.
(3) Naročnik lahko zahteva od kandidatov ali ponudnikov, da predložijo izjavo, da niso storili dejanj iz prejšnjega odstavka. Ponudniki, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji, morajo predložiti dokazila, da niso storili dejanj iz prejšnjega odstavka. Če gre za utemeljen dvom o osnovni sposobnosti kandidatov ali ponudnikov iz prejšnjega odstavka, naročnik lahko zaprosi pristojne organe, z namenom da bi pridobil vse informacije o osnovni sposobnosti kandidatov ali ponudnikov iz prejšnjega odstavka, za katere menijo, da so potrebni. Če gre za kandidata ali ponudnika, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, lahko naročnik zaprosi za sodelovanje pristojne organe v državi, v kateri ima kandidat ali ponudnik svoj sedež. Informacije, ki jih morajo pridobiti naročniki, se morajo nanašati na pravne oziroma fizične osebe in vse druge osebe, ki so pooblaščene za zastopanje, odločanje ali nadzor nad kandidatom ali ponudnikom.
(4) Naročnik lahko določi, da bo iz postopka oddaje naročila izločil kandidata ali ponudnika, če:
a) je v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, kadar z njegovimi posli iz drugih razlogov upravlja sodišče, je opustil poslovno dejavnost ali je v katerem koli podobnem položaju;
b) je proti njemu uveden postopek stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave v skladu s predpisi;
c) je bil s pravnomočno sodbo v katerikoli državi obsojen za prestopek v zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem;
d) je storil veliko strokovno napako iz področja predmeta javnega naročila, ki mu je bila dokazana s sredstvi, ki jih naročnik lahko utemelji;
e) ni izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države naročnika;
f) ni izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države naročnika;
g) je pri dajanju informacij, zahtevanih v skladu z določbami 41. do 49. člena tega zakona, v tem ali predhodnih postopkih, namerno podal zavajajoče razlage ali teh informacij ni zagotovil.
(5) Če država, v kateri ima kandidat oziroma ponudnik svoj sedež, ne izdaja takšnih dokumentov, naročnik lahko namesto pisnega dokazila sprejme zapriseženo izjavo prič ali zapriseženo izjavo kandidata oziroma ponudnika. V primerih naročil katerih vrednost je enaka ali presega vrednost iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, mora biti ta izjava podana pred pravosodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim organom poklicnih ali gospodarskih subjektov v državi, v kateri ima kandidat oziroma ponudnik svoj sedež.
(6) Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, oblikovanega na podlagi informacij ministrstva, pristojnega za pravosodje in Davčne uprave Republike Slovenije, obvesti Komisijo kateri državni organi in drugi subjekti so pristojni za izdajo dokazil iz prejšnjega odstavka.
44. člen
(ekonomska in finančna sposobnost)
(1) Naročnik lahko od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo tudi pogoje iz tega člena. Izpolnjevanje minimalnih pogojev za priznanje sposobnosti za posamezno naročilo mora biti v povezavi in sorazmerno s predmetom naročila. Pogoje za priznanje sposobnosti je naročnik dolžan navesti v obvestilu o javnem naročilu bodisi opisno bodisi s sklicevanjem na določbe tega zakona.
(2) Naročnik lahko od gospodarskega subjekta kot dokaz o finančni in ekonomski sposobnosti gospodarskega subjekta zahteva predložitev enega ali več od naslednjih dokumentov, iz katerih bo lahko ugotovil izpolnjevanje zahtevane finančne in ekonomske sposobnosti, razen tistih podatkov, ki jih lahko pridobi sam v skladu z 41. členom tega zakona kot na primer:
a) ustrezne bančne izpiske, podatke o boniteti poslovanja ali, če je to primerno, dokazilo o škodnem zavarovanju poklicnega tveganja;
b) računovodske izkaze ali izvlečke iz računovodskih izkazov in poslovnih knjig z vsebino, kot jo naročnik določi v razpisni dokumentaciji, če jih zakonodaja države, v kateri je gospodarski subjekt registriran, zahteva;
c) različne oblike izpisov prometa ter, v kolikor je to primerno, prometa na področju javnega naročila za največ zadnja tri poslovna leta, upoštevajoč datum ustanovitve podjetja ali začetka poslovanja gospodarskega subjekta, če so informacije o tem prometu na voljo.
(3) Gospodarski subjekt se lahko, kadar je to primerno, za posamezno naročilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Kot dokazilo lahko na primer šteje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen za ta namen. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik lahko njegovo ponudbo izloči.
(4) Pogoji iz prejšnjega odstavka veljajo tudi v primeru, ko nastopa več gospodarskih subjektov skupaj. Pri tem se lahko sklicuje posamezni subjekt na sposobnosti sodelujočih v skupini ali drugih subjektov.
(5) Naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb oziroma razpisni dokumentaciji navesti, katero dokazilo ali dokazila iz drugega odstavka je izbral in katera druga dokazila so gospodarski subjekti dolžni predložiti.
(6) Ponudnik mora v ponudbi predložiti izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.
(7) Če gospodarski subjekt iz katerega koli utemeljenega razloga zahtevanih dokazov ne more predložiti, lahko ekonomsko in finančno sposobnost dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega naročnik meni, da je primeren.
45. člen
(tehnična in/ali kadrovska sposobnost)
(1) Naročnik oceni in preveri tehnično in/ali kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena.
(2) Gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga, na enega ali več od naslednjih načinov:
a) s seznamom:
- gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje. V potrdilih mora biti navedena vrednost, datum in kraj opravljenih gradenj z navedbo, da so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zaključene in z navedbo podatkov naročnika. Naročnik lahko določi, da mu naročniki z njihove strani izdana potrdila o opravljenem naročilu posredujejo neposredno;
- najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Gospodarski subjekt mora predložiti dokazilo o dobavi in storitvah, če je bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjav, ki jih izda ali sopodpiše pristojni organ, ali v obliki pogodb, računov, ipd. oziroma če naročnik ni bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjave naročnika ali v obliki pogodbe oziroma delov pogodbe v zvezi z javnim naročilom ali računom ali, če tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta;
b) z navedbo tehničnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskemu subjektu oziroma zanj opravljajo ali bodo opravljali dela, zlasti pa tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, ter v primeru javnih naročil gradenj tistih, od katerih lahko naročnik zahteva, da izvedejo gradnjo;
c) z opisom tehnične opreme in ukrepov, ki jih dobavitelj ali ponudnik storitev uporabljata za zagotovitev kakovosti, ter opis študijskih in raziskovalnih zmogljivosti;
d) če gre za kompleksne izdelke ali storitve, ali če je predmet naročila namenjen za posebne namene, se lahko opravi tudi ogled. Ogled opravijo predstavniki naročnika ali po naročnikovem pooblastilu pristojni organ države, kjer ima ponudnik svoj sedež, če ta organ s tem soglaša. Ogled obsega ponudnikove proizvodne ali tehnične zmogljivosti, če je potrebno tudi njegove raziskovalne in študijske zmogljivosti ter ukrepe za način ugotavljanja kakovosti;
e) z navedbo izobrazbene in strokovne kvalifikacije oseb pri izvajalcu storitve oziroma gradnje in/ali kvalifikacije oseb, odgovornih za vodenje projektov, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve oziroma gradnje;
f) če gre za javna naročila gradenj in javna naročila storitev ter samo v ustreznih primerih, z navedbo ukrepov za okoljsko upravljanje, ki jih bo lahko gospodarski subjekt uporabil med izvajanjem naročila;
g) z izjavo o povprečnem letnem obsegu razpoložljive delovne sile in številu oseb, odgovornih za vodenje projektov pri ponudniku storitev ali gradbenem izvajalcu za zadnja tri leta;
h) z izjavo o orodjih, obratni ali tehnični ali drugi opremi, ki je na voljo ponudniku storitev ali gradbenemu izvajalcu za izvedbo naročila;
i) z navedbo dela naročila, ki ga ponudnik storitev morebiti namerava oddati v podizvajanje;
j) v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti:
- z vzorci, opisi in/ali fotografijami, katerih ustreznost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik;
- s certifikati, ki jih izdajajo uradne pooblaščene ustanove ali pristojne agencije za nadzor kakovosti, s katerimi se potrdi skladnost izdelkov s tehničnimi specifikacijami ali veljavnimi standardi.
(3) Gospodarski subjekt se lahko, kadar je to primerno, za posamezno naročilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Kot dokazilo lahko na primer šteje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen za ta namen. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik lahko njegovo ponudbo izloči.
(4) Pogoji iz prejšnjega odstavka veljajo tudi v primeru, ko nastopa več gospodarskih subjektov skupaj. Pri tem se lahko sklicuje posamezni subjekt na sposobnosti sodelujočih v skupini ali drugih subjektov.
(5) V postopkih javnega naročanja, katerih predmet so dobave blaga, ki vključujejo namestitev ali vgraditev, opravljanje storitev in/ali izvedbo gradenj, se lahko sposobnost gospodarskih subjektov, da opravijo storitev ali izvedejo namestitvena dela ali gradnjo, oceni zlasti glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost, kot jih je naročnik opredelil v razpisni dokumentaciji.
(6) Naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb navesti, katero dokazilo iz drugega odstavka tega člena bo štel kot ustrezno. Pri tem naročnik obdobja poslovanja ponudnika iz seznama ne more opredeliti kot odločilni kriterij pri zbiranju dokazov o strokovni (tehnični) sposobnosti.
48. člen
(merila za izbiro ponudbe)
(1) Naročnik lahko odda naročilo:
a) na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila, kot so na primer kakovosti, cene, tehničnih prednosti, estetskih in funkcionalnih lastnosti, okoljskih lastnosti, stroškov poslovanja, stroškovne učinkovitosti, poprodajnih storitev in tehnične pomoči, datuma dobave ter roka za dobavo ali dokončanje del ali
b) na podlagi najnižje cene.
(2) Pri merilih za izbiro ponudbe pri naročanju živil se prednostno upoštevajo živila, ki so v shemah kakovosti (npr. sezonsko pridelana živila na integriran način, sezonsko pridelana živila na ekološki način ipd.) in živila, ki so proizvedena po nacionalnih predpisih o kakovosti živil.
(3) V kolikor naročnik navede merila v obvestilu o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji, morajo le-ta biti enaka.
(4) Naročnik mora v primeru oddaje naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu, opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila. Naročnik lahko ovrednoti merila z določitvijo maksimalnega razpona. Če po mnenju naročnika meril zaradi objektivnih razlogov ni mogoče ovrednotiti, mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu, navesti merila po vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
(5) Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena.
(6) V primeru dveh ali več ekonomsko najugodnejših ponudb naročnik izbere najugodnejšo ponudbo tudi na podlagi vnaprej določenih socialnih elementov, s katerimi se dosega spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanja težje zaposljivih oseb, boja proti nezaposlenosti in jih določi v razpisni dokumentaciji.
(7) V kolikor naročnik odda naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril, merilo cena ne sme biti manj kot 60% vseh meril, razen za intelektualne storitve, pri katerih merilo cena ne sme biti manj kot 40% vseh meril.
57. člen
(vrste objav)
(1) Vrste objav so:
1. predhodno informativno obvestilo,
2. obvestilo o javnem naročilu
3. obvestilo o oddaji naročila,
4. obvestilo o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi,
5. obvestilo o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.
(2) Naročnik vse vrste objav v zvezi z javnimi naročili pošlje v objavo portalu javnih naročil, upoštevaje njihovo vrednost pa predhodno tudi Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti.
58. člen
(oblika in način objave obvestil)
(1) Objave morajo imeti obliko standardnih obrazcev in vsebovati informacije iz Seznama informacij, ki morajo biti navedene v objavah. Naročnik lahko objavi tudi katero koli drugo informacijo, za katero meni, da je koristna. Naročnik je dolžan uporabljati standardne obrazce iz Uredbe Komisije (ES) št. 1564/2005 z dne 7. septembra 2005 o določitvi standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru postopkov javnih naročil v skladu z direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L, št. 257/1 z dne 1. 10. 2005).
(2) Objave mora naročnik poslati na portal javnih naročil na elektronski način, v obliki in po postopku za pošiljanje v skladu z Informacijami povezanimi z objavljanjem. Objave, ki jih naročnik pošlje v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti, se pošljejo v elektronski obliki preko portala javnih naročil.
(3) Obvestila, ki so sestavljena in odposlana na elektronski način in so v obliki in glede pravil za pošiljanje usklajena s pravili iz 2. točke Informacij povezanih z objavljanjem, morajo biti objavljena najkasneje v roku pet dni po pošiljanju v objavo.
(4) Obvestilo o javnem naročilu se objavi v celoti v slovenskem jeziku. V drugih uradnih jezikih Evropske skupnosti se objavi povzetek pomembnih elementov vsakega obvestila.
(5) Stroški objavljanja objav, ki se objavijo na portalu javnih naročil, se krijejo iz proračuna Republike Slovenije, stroški objavljanja objav, ki se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, pa se krijejo iz proračuna Evropske skupnosti. V organizacijo in kritje stroškov objav so všteti tudi prevodi v druge uradne jezike Evropske Unije.
62. člen
(obvestilo o oddaji naročila)
(1) Naročnik je dolžan objaviti obvestilo o oddaji javnega naročila, katerega vrednost je enaka ali presega vrednosti iz prvega in drugega odstavka 12. člena tega zakona, v roku 48 dni po oddaji naročila. Nabor podatkov, ki jih je dolžan posredovati naročnik v obvestilu o oddaji naročila določa Uredba Komisije (ES) št. 1564/2005 z dne 7. septembra 2005 o določitvi standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru postopkov javnih naročil v skladu z direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 257 z dne 1. 10. 2005, str. 1).
(2) Naročnik v obvestilu o oddaji javnega naročila tudi označi, ali želi podatke, ki jih za potrebe statistike posreduje v skladu z določbo 107. člena tega zakona, objaviti.
(3) V primeru javnega naročila storitev iz Seznama storitev B mora naročnik v obvestilu navesti, ali soglaša z objavo vsebine.
(4) Naročnik ni dolžan objaviti tistih informacij v zvezi z javnim naročilom, katerih objava bi ovirala izvajanje zakona, škodila poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali posegala v lojalno konkurenco med njimi.
63. člen
(obvestilo o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi)
(1) Naročnik mora poslati obvestilo o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb v objavo na portal javnih naročil.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje podatke:
a) podatke o naročniku,
b) navedbo predmeta javnega naročila in če je to primerno njegov opis,
c) podatke o postopku zbiranju ponudb z objavo obvestila o javnem naročilu,
d) merila, na podlagi katerih je primerjal ponudbe,
e) navedbo izbranega ponudnika ali sklenitelja okvirnega sporazuma,
f) pogodbeno vrednost in
g) rok veljavnosti pogodbe.
70. člen
(faze postopka)
(1) Postopek javnega naročanja poteka po naslednjih fazah, razen če ta zakon za posamezno vrsto postopka ne določa drugače:
1. predhodno informativno obvestilo, če je to primerno,
2. sklep o začetku postopka,
3. priprava razpisne dokumentacije,
4. objava obvestila o javnem naročilu,
5. predložitev in odpiranje ponudb,
6. pregled in ocenjevanje ponudb,
7. odločitev o oddaji javnega naročila,
8. objava obvestila o oddaji javnega naročila.
(2) V sklepu o začetku postopka mora naročnik navesti vir sredstev za financiranje javnega naročila.
71. člen
(priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe)
(1) Vsebino razpisne dokumentacije lahko sestavljajo, če ta zakon za posamezno vrsto postopka ne določa drugače, naslednji elementi:
1. povabilo k oddaji ponudbe,
2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
3. pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika,
4. splošni in posebni pogoji, ki bodo sestavni del pogodbe,
5. za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi,
6. morebitna finančna ali druga zavarovanja.
(2) Razpisna dokumentacija lahko vsebuje tudi druge listine, ki so, glede na predmet naročila, potrebne pri izdelavi ponudbe. Podatki iz razpisne dokumentacije morajo biti enaki podatkom navedenim v objavi obvestila o javnem naročilu. Kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila.
(3) Po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.
72. člen
(objava obvestila o javnem naročilu in razpisne dokumentacije)
Naročnik je dolžan objaviti obvestilo o javnem naročilu in razpisno dokumentacijo, vključno z njenimi spremembami in dopolnitvami na ali preko portala javnih naročil. Dostop, pregled in prevzem razpisne dokumentacije na portalu javnih naročil je brezplačen. Naročnik mora zagotoviti vpogled in prevzem tistih delov razpisne dokumentacije, ki iz tehničnih razlogov ne more biti dostopna na ali preko portala javnih naročil.
75. člen
(javno odpiranje ponudb)
Odpiranje ponudb je javno v primerih javnih naročil, katerih ocenjena vrednost je enaka ali višja od vrednosti iz drugega odstavka 12. člena tega zakona.
77. člen
(preveritev ponudbe)
(1) Naročnik mora, najkasneje pred sklenitvijo pogodbe o oddaji naročila, lahko pa že prej, preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe.
(2) V kolikor naročnik v postopku javnega naročanja ugotovi, da je posamezni ponudnik v ponudbi predložil neresnična in zavajajoča dokazila, je dolžan ponudnika izločiti iz nadaljnjega postopka javnega naročanja. Naročnik je dolžan o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, ki vodi evidenco o ponudnikih z negativnimi referencami. Takega ponudnika oziroma podizvajalca se izloči iz postopkov javnega naročanja za obdobje treh let, v kolikor je predmet naročila blago ali storitev oziroma za obdobje petih let, v kolikor je predmet naročila gradnja. Ministrstvo, pristojno za finance, objavi seznam ponudnikov z negativnimi referencami na svoji spletni strani.
78. člen
(dopustne dopolnitve ponudbe)
(1) V kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti.
(2) Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.
79. člen
(odločitev o oddaji naročila)
(1) Naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo. O svoji odločitvi mora naročnik pisno obvestiti ponudnike po pošti, faksu ali z elektronskimi sredstvi.
(2) Na pisno opozorilo ponudnika na odločitev naročnika, vloženo v petih dneh od dneva prejema obvestila o oddaji naročila, lahko naročnik po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev spremeni in sprejme novo, skladno določbi prejšnjega odstavka. Od dneva prejema nove odločitve o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo.
(3) V kolikor odločitev o oddaji naročila ne vsebuje:
– razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran in
– prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v petih dneh od dneva prejema odločitve naročnika. V kolikor zahteva ni obrazložena, naročnik ponudnika pozove, da jo v roku, ki ga določi naročnik, dopolni. Če ponudnik zahteve ne dopolni, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve oziroma zavrženje zahteve v petih dneh. Od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja.
(4) Naročnik sme zavrniti zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve delno ali v celoti, če bi bilo lahko razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi lahko s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika ali če bi lahko sporočeni podatki vplivali na pošteno konkurenco med ponudniki ali drugimi udeleženci v postopku, skladno z določili tega zakona o varstvu podatkov. Naročnik ne sme zavrniti zahteve komisije, pristojne za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, glede izročitve vseh podatkov o postopku oddaje naročila.
80. člen
(izločitev ponudb, prekinitev postopka, zavrnitev vseh ponudb)
(1) V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne.
(2) Naročnik lahko kadarkoli prekine postopek javnega naročanja.
(3) Naročnik lahko zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate in navesti razloge, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o svoji odločitvi, da začne nov postopek ter obvestiti vlado oziroma svoj nadzorni organ. Navedeno odločitev mora poslati v objavo na portal javnih naročil.
(4) V primeru javnih naročil, katerih vrednost je enaka ali večja od vrednosti iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, mora naročnik obvestiti tudi Komisijo in odločitev poslati v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti.
89. člen
(povabilo k pogajanjem po predhodni objavi)
(1) Naročnik ponudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, po pregledu ponudb povabi k pogajanjem v skladu s prvim odstavkom 85. člena tega zakona. Povabilo mora vsebovati vsaj podatke iz prvega odstavka 87. člena tega zakona.
(2) Naročnik se pogaja s ponudniki o vseh pogojih za izvedbo naročila, opredeljenih v ponudbah, ki so jih slednji predložili, da bi jih prilagodili zahtevam, ki jih je navedel že v objavi oziroma v razpisni dokumentaciji, z namenom izbire najugodnejše ponudbe, ob uporabi v naprej določenih meril.
(3) Naročnik mora med pogajanji zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov. Zlasti ne sme posredovati udeležencem pogajanj informacij na diskriminacijski način, zaradi katerega bi lahko bili nekateri ponudniki v prednosti pred drugimi.
(4) Naročnik po zaključenih pogajanjih od ponudnikov zahteva predložitev končne ponudbe v skladu z doseženim na pogajanjih. V primeru, da naročnik postopek s pogajanji opravi v več zaporednih fazah, velja navedeno za vsako fazo posebej.
94. člen
(dokumentacija o postopku oddaje naročila)
(1) Dokumentacijo o oddaji posameznega naročila, ki jo je dolžan voditi naročnik, sestavljajo:
– objava obvestila o javnem naročilu ali povabilo k oddaji ponudbe,
– razpisna dokumentacija, če je to primerno,
– predložene ponudbe.
(2) Dokumentacijo sestavljajo tudi drugi dokumenti glede na način izvedbe javnega naročanja.
96. člen
(področje uporabe)
(1) Javne natečaje organizirajo:
a) naročniki iz Seznama naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti, ki so organi Republike Slovenije in njihovi organi v sestavi, če je vrednost javnega naročila enaka ali večja od 133.000 eurov;
b) naročniki, ki niso navedeni v Seznamu naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti, če je vrednost javnega naročila enaka ali večja od 206.000 eurov;
c) vsi naročniki, če je vrednost javnega naročila enaka ali večja od 206.000 eurov, če se javna naročila nanašajo na storitve kategorije 8 iz Seznama storitev A, telekomunikacijske storitve kategorije 5, katerih vrstne številke v nomenklaturi CPV so enakovredne referenčnim številkam CPC 7524, 7525 in 7526, in/ali na storitve iz Seznama storitev B.
(2) Določbe tega dela zakona se uporabljajo za:
a) natečaje, ki se organizirajo kot del postopka za oddajo javnega naročila storitev;
b) natečaje s podelitvijo nagrad in/ali plačil udeležencem.
(3) V primerih iz a) točke prejšnjega odstavka se mejna vrednost nanaša na ocenjeno vrednost javnega naročila storitev brez DDV, vključno z vsemi morebitnimi nagradami in/ali plačili udeležencem. V primerih iz b) točke prejšnjega odstavka se mejna vrednost nanaša na skupni znesek nagrad in plačil, vključno z ocenjeno vrednostjo javnih naročil storitev brez DDV, ki se lahko pozneje oddajo po petem odstavku 29. člena tega zakona, če naročnik v obvestilu o natečaju ne izključi take oddaje naročila.
105. člen
(končno poročilo o oddaji naročila)
(1) Naročnik mora sestaviti pisno poročilo o vsakem oddanem naročilu, sklenjenemu okvirnemu sporazumu in vzpostavljenemu dinamičnemu nabavnemu sistemu, ki mora vsebovati predvsem naslednje podatke:
a) ime in naslov naročnika, predmet in vrednost naročila, okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema;
b) imena izbranih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo izbiro ter razvrstitev ponudb tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom;
c) imena zavrnjenih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo zavrnitev;
d) razloge za zavrnitev neobičajno nizkih ponudb;
e) ime izbranega ponudnika in razloge za izbiro njegove ponudbe, ter, v kolikor je to znano, delež naročila ali okvirnega sporazuma, ki ga izbrani ponudnik namerava dati v podizvajanje tretji osebi;
f) glede postopkov s pogajanji okoliščine iz 28. in 29. člena tega zakona, ki upravičujejo uporabo teh postopkov;
g) če gre za konkurenčni dialog, okoliščine iz 27. člena tega zakona, ki upravičujejo uporabo tega postopka;
h) po potrebi razloge, na podlagi katerih se je naročnik odločil, da ne odda naročila ali sklene okvirnega sporazuma ali da ne vzpostavi dinamičnega nabavnega sistema.
(2) Naročniki morajo sprejeti ustrezne ukrepe za dokumentiranje poteka postopkov za oddajo naročila, ki se izvajajo na elektronski način.
(3) Poročilo ali njegovi najpomembnejši podatki se sporočijo Komisiji, če le-ta to zahteva.
105.a člen
(sporočanje podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu)
(1) Naročnik ne sporoča podatkov o oddanih javnih naročilih, katerih vrednost je enaka ali presega vrednosti iz drugega odstavka 12. člena tega zakona. Navedeni podatki se zajemajo neposredno iz obvestil o oddaji naročila, ki jih naročnik objavi na portalu javnih naročil v skladu s prvim odstavkom 62. člena tega zakona.
(2) Naročniki iz prve alineje prvega odstavka 3. člena tega zakona, razen samoupravnih lokalnih skupnosti, posredujejo do 28. februarja tekočega leta na portal javnih naročil podatke o skupni vrednosti in številu oddanih javnih naročil v preteklem letu, ločeno za:
a) javna naročila, katerih vrednost je nižja od 10.000 eurov za blago in storitve oziroma 20.000 eurov za gradnje,
b) javna naročila, katerih vrednost je enaka ali presega vrednosti iz prejšnje točke in je nižja od 40.000 eurov za blago in storitve oziroma 80.000 eurov za gradnje.
106. člen
(statistično poročilo)
(1) Podatke o oddanih javnih naročilih v preteklem letu, ki so jih naročniki sporočili na portal javnih naročil v skladu s prejšnjim členom tega zakona, obdela Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., in jih pošlje ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. julija tekočega leta.
(2) Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., ima za obdelavo podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena zagotovljen brezplačen dostop do razširjenega nabora podatkov iz baze Poslovnega registra Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, v standardizirani obliki, ki jo Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve po ceniku ponuja tudi ostalim uporabnikom.
(3) Ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu, najkasneje do 30. septembra tekočega leta pripravi statistično poročilo o oddanih javnih naročilih v Republiki Sloveniji in ga posreduje vladi v potrditev.
(4) Vlada posreduje statistično poročilo o oddanih javnih naročilih, pripravljeno v skladu s 107. členom tega zakona, v katerem so ločeno navedena javna naročila blaga, storitev in gradenj, ki so jih oddali naročniki v predhodnem letu, najkasneje do 31. oktobra tekočega leta Komisiji.
108. člen
(prekrškovni organ)
(1) Organ, pristojen za ugotavljanje prekrškov naročnikov je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija).
(2) Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi sprejetih predpisih. Pooblaščeno uradno osebo določi predsednik Državne revizijske komisije v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
109. člen
(kazenske določbe)
(1) Z globo od 5.000 eurov do 350.000 eurov se za prekršek kaznuje naročnik, če:
1. odda naročilo brez izvedbe ustreznega postopka, razen v primerih, ko zakon to dopušča (25.–30. člen zakona),
2. ne upošteva rokov za objavo in predložitev ponudb, opredeljenih v tem zakonu (50.–56. člen zakona),
3. določi merila za izbor v nasprotju s tem zakonom (48. člen zakona),
4. izbere način določitve vrednosti, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil postopku oddaje javnega naročila (14. člen zakona),
5. v primeru, da je merilo ekonomsko najugodnejša ponudba, naročnik med izvajanjem predmeta javnega naročila spremeni predmet pogodbe o oddaji javnega naročila tako, da izbrana ponudba zaradi te spremembe ni več ekonomsko najugodnejša ponudba (48. člen zakona),
6. določbe pogodbe o oddaji javnega naročila odstopajo v bistvenih elementih od določb iz razpisne dokumentacije,
7. sklene pogodbo o oddaji javnega naročila s ponudnikom, ki je na seznamu ponudnikov z negativnimi referencami (drugi odstavek 77. člena zakona).
(2) Z globo od 2.000 do 12.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba naročnika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
110. člen
(ničnost pogodb)
Nične so pogodbe o javnih naročilih:
– če so sklenjene v nasprotju s postopki oddaje in ravnanji, ki so predpisani v tem zakonu, s katerim je naročnik razdelil vrednost naročila na manjše dele, da bi se izognil oddaji naročila po tem zakonu;
– če so sklenjene zaradi pobota terjatev in obveznosti brez izvedenega postopka za oddajo javnega naročila;
– če odda naročnik naročilo po drugih pogojih, ki jih določa ta zakon ali sklepa pogodbe s ponudnikom, ki ni izbran kot najugodnejši;
– če naročnik odda izvedbo naročila ali pooblasti za izvedbo naročila tretjo osebo ali osebo, ki ni naročnik po tem zakonu, da bi se na ta način izognil uporabi tega zakona;
– če so sklenjene spremembe in dopolnitve k osnovni pogodbi v nasprotju z določili tega zakona;
– če so sklenjene v nasprotju z odločitvami organa, pristojnega za revizijo postopkov javnega naročanja;
– če so sklenjene brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, pa bi ga naročnik po določbah tega zakona moral izvesti;
– če so sklenjene v vsebini, ki je posledica storjenega kaznivega dejanja ponudnika ali odgovorne osebe ponudnika.
| Zadnja sprememba: 01/18/2010 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |