Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
EVA: 2010-3111-0002
Številka: 00714-8/2010/8
Ljubljana, 20.05.2010
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 83. redni seji dne 20.5.2010 določila besedilo:
- Predloga zakona o javni agenciji za javno naročanje,
ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:
- Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo,
- Tina Teržan, državna sekretarka, Ministrstvo za javno upravo,
- mag. Milan Pirman, generalni sekretar, Ministrstvo za javno upravo,
- Sašo Matas, vodja službe za javna naročila, Ministrstvo za javno upravo.
PRILOGA: 1
PRVA OBRAVNAVA
EVA: 2010-3111-0002
PREDLOG ZAKONA O JAVNI AGENCIJI ZA JAVNO NAROČANJE
I. UVOD
1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA
Ocena stanja
V Republiki Sloveniji na leto oddamo 209.551 javnih naročil v vrednosti 4.473 mio eurov, kar predstavlja 12,98 odstotka bruto domačega proizvoda1. Precejšen del teh naročil, oddajajo organi državne uprave, torej ministrstva, organi v sestavi, vladne službe in upravne enote. Ob ukinitvi Urada za javna naročila leta 2004 so bile nekatere naloge z Zakonom o prenosu nalog nekaterih vladnih služb na ministrstva (ZPNNVSM, Ur.l. RS, št. 2/2004) prenesene na Ministrstvo za finance, nekatere pa so bile opuščene. Vsak izmed neposrednih proračunskih uporabnikov (naročnikov) oddaja naročila samostojno, z izjemo nekaterih skupnih naročil in naročil po pooblastilu, ki jih izvaja pretežno Ministrstvo za javno upravo. Nekatera naročila, ki se oddajo na podlagi pooblastil, v manjši meri izvajajo tudi drugi državni organi.
S skupnimi javnimi naročili vsako leto država prihrani 7 do 9 milijonov evrov, odvisno od uporabe storitev in števila oddanih naročil. Trenutno se skupno javno naročanje izvaja pri 12 predmetih naročil, v skupni ocenjeni pogodbeni vrednosti 70 milijonov eurov. Prav tako se nekatera naročila oddajajo po pooblastilu predvsem na področju informatike, vendar v manjši meri, kot k temu težijo skupne naloge državne uprave.
Lahko bi rekli, da pri informatizaciji na področju javnega naročanja Republika Slovenija zaostaja za ostalimi državami članicami. Čeprav se pri elektronskih objavah javnih naročil uvrščamo med deset najbolj uspešnih članic, pa smo pri samem elektronskem javnem naročanju na njenem repu2. V letu 2007 je bil vzpostavljen osrednji portal oddaje javnih naročil pri Uradnem listu RS, vendar postopek v fazah oddaje pred samo objavo za večino organov državne uprave informacijsko ni podprt. Še bolj pomembno je dejstvo, da sistem za elektronsko javno naročanje še ni zgrajen, čeprav so države članice, med njimi tudi Slovenija leta 2005, sprejele t.i. maanchestersko deklaracijo, s katero so se zavezale, da bodo leta 2010 vzpostavile vodenje vseh naročil izključno v elektronski obliki. Čeprav nekateri organi vsaj del postopka deloma informatizirajo (skupno javno naročilo za pisarniški material bo prvič vzpostavil elektronsko kataloško naročanje; prav tako skupno naročilo za fotografske storitve), enotnega pristopa ni.
Predlagatelj je na podlagi sklepa Vlade RS št. 43000-2/2010/4 z dne 9.3.2010, pridobil podatke o organiziranosti dela na področju izvajanja nalog s področja javnega naročanja, ki so ga posredovale vladne službe, ministrstva z organi v sestavi ter upravne enote. Na podlagi podatkov je predlagatelj ugotovil, da ima posebej organizirano notranje organizacijsko enoto za izvajanje javnih naročil 10 organov državne uprave. Gre za eno vladno službo (Generalni sekretariat Vlade RS), 5 ministrstev (Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za gospodarstvo, in Ministrstvo za notranje zadeve) ter dva organa v sestavi Ministrstva za pravosodje in dva Ministrstva za finance, v katerih je skupaj zaposlenih 97 javnih uslužbencev za izvajanje nalog javnega naročanja. Ostali organi državne uprave izvajajo naloge s področja javnega naročanja, poleg ostalih nalog, najpogosteje v okviru splošnih, pravnih, finančnih, investicijskih in drugih služb. Skupno število teh javnih uslužbencev, ki v ministrstvih in organih v sestavi in vladnih službah poleg drugih nalog v določenem deležu opravljajo tudi naloge javnega naročanja, je 146 javnih uslužbencev. Do mejne vrednosti za objavo v Uradnem listu EU izvaja naloge javnega naročanja v ministrstvih z organi v sestavi in vladnih službah 157 javnih uslužbencev, nad to vrednostjo pa 67 javnih uslužbencev. Podrobneje je analiza predstavljena v prilogi št. 4 k predlogu zakona.
____________________
1 Statistično poročilo o javnih naročilih oddanih v letu 2007, Ministrstvo za finance, maj 2009, stran 4
2 8th Government Benchmark Measurement, Evropska Komisija, november 2009,
http://ec.europa.eu/information_society/eeurope/i2010/docs/benchmarking/egov_benchmark_2009.pdf, stran 36.
Število postopkov, ki se izvajajo v vrednosti, za katere je potrebna objava v Uradnem listu EU, je v organih državne uprave po podatkih iz tabele, ki je priloga št. 5 tega predloga zakona je 276 v ocenjeni vrednosti 294 milijonov eurov.
Vlada RS je na 20. redni seji dne 2. 4. 2009 ustanovila Medresorsko koordinacijsko skupino za pregled sistema javnega naročanja in priprave predlogov ukrepov in sprememb zakonodaje, s katerimi bi povečali gospodarnost naročil in njegovo učinkovitost. Skupino sestavljajo štirje ministri in njihovi namestniki iz Ministrstva za finance, Službe Vlade RS za razvoj in evropske zadeve, Ministrstva za zdravje in Ministrstva za javno upravo ter drugi strokovnjaki s področja javnega naročanja. Med drugim je Vlada RS kot posebno nalogo skupine zapisala tudi izdelavo predlogov podlag in ukrepov za ustanovitev Agencije za javno naročanje. Medresorska koordinacijska skupina je v marcu 2010, razpravljala o osnutku zakona o Agenciji za javno naročanje, predvsem o njenih nalogah in pristojnostih. Na podlagi razprave je Ministrstvo za javno upravo pripravilo osnutek zakona in ga poslalo v javno obravnavo in medresorsko usklajevanje.
Področje deloma zaobjemata Zakon o javnem naročanju (ZJN-2, Uradni list RS 128/2006 in 16/2008) in Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS, Uradni list RS 128/2006 in 16/2008).
Razlogi za sprejem predloga zakona
Da bi zmanjšali razpršenost oddaj javnih naročil v organih državne uprave, povečali učinkovitost in gospodarnost pri javnem naročanju in ustrezno dvignili nivo strokovnosti pri delu državnih organov v postopkih javnega naročanja, je Ministrstvo za javno upravo pripravilo predlog Zakona o javni agenciji za javno naročanje. Ena izmed pomembnejših nalog Agencije za javno naročanje bo tudi vzpostavitev modernih komunikacijskih sredstev pri oddaji javnih naročil, vključno z elektronskimi katalogi in uporabo drugih informacijskih rešitev.
2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA
a) Cilji
Z Agencijo za javno naročanje se želi vzpostaviti enotno okolje javnega naročanja. Cilj predlaganega zakona je doseči bolj učinkovito, gospodarno in transparentno javno naročanje ter centralizacija javnih naročil, odpreti trg javnih naročil širšemu krogu potencialnih ponudnikov s ciljem doseganja večje kakovosti za isti denar (value for money) ter omogočiti cenejše blago in storitve (ter dolgoročno tudi gradnje) za potrebe delovanja države, tudi z večjo informatizacijo procesov. Obenem se želi vzpostaviti podporo javnim naročnikom pri oddaji naročil, kjer naročniki sami nimajo dovolj prakse in niso dovolj usposobljeni na področju postopkov oddaj javnih naročil.
Potrebno je vzpostaviti strokovno okolje s prenosom dobrih praks doma in iz tujine ter omogočiti naročnikom dostop do vzorčnih razpisnih dokumentacij, ki morajo odražati aktualno stanje na trgu.
b) Načela
Javno naročanje temelji na načelih, ki izhajajo iz Pogodbe o ustanovitvi ES, zlasti na načelu prostega pretoka blaga in storitev ter svobode ustanavljanja. Poleg teh načel temelji sistem javnega naročanja in ustanovitev Agencije za javno naročanje tudi na načelu gospodarnosti, načelu učinkovitosti in uspešnosti, načelu zagotavljanja konkurence med ponudniki, načelu enakopravne obravnave ponudnikov, načelu proporcionalnosti in načelu transparentnosti.
c) Poglavitne rešitve
Z zakonom se ustanovi Agencija za javno naročanje, katere namen je opravljanje strokovnih, razvojnih in izvršilnih nalog v zvezi s sistemom in izvajanjem javnih naročil, kot tudi naloge v zvezi s spodbujanjem razvoja sistema javnega naročanja, priprave vzorčnih razpisnih dokumentacij in prenosom dobrih praks. Agencija za javno naročanje bo strokovno in neodvisno oddajala javna naročila, ki presegajo mejne vrednosti za objavo v Uradnem listu Evropske unije, skupna javna naročila in naročila po pooblastilu.
Agencija za javno naročanje bo opravlja tako izvedbene kot tudi nekatere sistemske naloge.
Pomembnejše izvedbene naloge so:
- izvajanje skupnih javnih naročil za organe državne uprave v skladu s 36. členom Zakona o javnem naročanju;
- izvajanje javnih naročil za organe državne uprave, ki presegajo mejne vrednosti za objavo v Uradnem listu Evropske unije;
- izvajanje ostalih naročil v imenu in za račun organov državne uprave in drugih organov po pooblastilu;
- vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje informacijskega sistema za kataloško naročanje in v okviru tega sklepanje okvirnih sporazumov;
- priprava vzorčne razpisne dokumentacije za tipične vrste javnih naročil.
Poleg tega pa bo Agencija za javno naročanje opravljala tudi nekatere sistemske naloge:
- skrb za prenos dobrih praks v slovenski prostor;
- svetovanje Vladi RS in ministrstvu, pristojnemu za finance na področju javnega naročanja;
- skrb za implementacijo zelenega javnega naročanja;
- priprava analiz in priporočil za Vlado RS o sistemu javnega naročanja;
- sodelovanje pri pripravi predpisov s področja javnega naročanja;
- priprava, v sodelovanju z resornimi ministrstvi, standardizacije tipskih nabav.
S predlaganim zakonom bomo zagotovili večjo strokovno neodvisnost pri oddaji naročil, večjo in boljšo informatizacijo postopkov ter cenejše nabave blaga, storitev in gradenj.
V prvem letu bo glede na predviden obseg skupnih javnih naročil in drugih nalog Agencija za javno naročanje zaposlovala 30 javnih uslužbencev, od tega 25 za izvedbene in sistemske naloge, 5 zaposlenih pa predstavlja vodstvo in podporne službe. Kadri bi po ključu razdelitve večjih naročil na Agencijo za javno naročanje prešli iz:
- Ministrstva za javno upravo - 6 javnih uslužbencev,
- Ministrstva za obrambo – 9 javnih uslužbencev,
- Ministrstva za notranje zadeve - 6 javnih uslužbencev,
- Ministrstva za promet, Direkcije Republike Slovenije za ceste – 2 javna uslužbenca,
- Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Ministrstva za finance, Carinske uprava RS, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstva za zdravje – po en javni uslužbence, skupaj 7.
V drugem letu, ko bo Agencija za javno naročanje začela izvajati tudi naloge oddaj naročil nad evropskimi mejnimi pragovi za organe državne uprave bo, glede na število oddanih naročil nad evropskimi pragovi (priloga k gradivu), potrebno prerazporediti ali zaposliti dodatnih 62 zaposlenih, ki bodo vodili te postopke.
Alternativna rešitev
Pomembnejše naloge, ki bi jih opravljala Agencija za javno naročanje, bi lahko organizirali drugače in sicer okoli vsebinskih nosilcev pomembnejših nalog v Republiki Sloveniji. S predlogom zakona naj bi se v začetku letu 2012 na Agencijo za javno naročanje prenesle tudi naloge izvajanja postopkov oddaj javnih naročil nad pragom EU. V letu 2009 je bilo teh postopkov izvedenih 265. Po deležu so 75 odstotkov teh postopkov izvajala večja ministrstva, kot so Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za javno upravo in Direkcija Republike Slovenija za ceste, kot organ v sestavi Ministrstva za promet. To so organi državne uprave, ki imajo zelo dobro in specializirano organizirano podporno službo za javna naročila, kjer se danes na enem mestu povezuje vsebinska in postopkovna priprava razpisne dokumentacije. Vprašljivo je, ali morda ne bi s tem zakonom pretirano posegli v obstoječe in dobro delo pri večini večjih naročil, saj bi bila ob oddaji naročil preko agencije priprava naročila od same vsebine odmaknjena. Na vsebino agencija tako ne bo mogla vplivati, zato je izboljšanje večjih naročil, ki jih danes izvajajo omenjeni organi, lahko v posameznih primerih vprašljiva.
a. organiziranje okoli predmetov javnih naročil – investicij in informatike (ITKT)
Kot alternativno rešitev reševanju problemov javnega naročanja bi lahko organizirali skupno javno naročanje in pomembnejša naročila predvsem okoli dveh entitet, ki se ločita po vsebini dela in predstavljata večjo vsebinsko zaokroženo celoto ter naloge opravljata za pretežni del organov državne uprave. Z ustanovitvijo Javnega sklada za ravnanje z nepremičnim premoženjem Republike Slovenije bi lahko del javnih naročil po vsebini, predvsem skupna in večja naročila, za področje investicij in nekaterih skupnih nalog državne uprave vodila prav ta oseba javnega prava. Na področju informatike bi enako specializirana agencija (ali organ v sestavi) za organe državne uprave vodila skupna in zahtevnejša naročila s področja informatike. Tako bi povečali kakovost pri oddaji javnih naročil z obeh področij, obenem pa bi jih obdržali izvorno pri vsebinskem pripravljavcu javnih naročil. Odgovornost za pripravo naročila bi bila jasno opredeljena. Poleg navedenega bi prioritete naročil določal tisti, ki mora po vsebini izpeljati naročila in ne agencija, ki bi bila zato zadolžena le v postopkovnem smislu. Pravna podlaga so Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002, z vsemi dopolnitvami in spremembami – ZDU-1), Zakon o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/2005, z vsemi dopolnitvami in spremembami – ZVRS-UPB1) in Zakon o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/200 z vsemi spremembami in dopolnitvami – ZJS).
b. organiziranje v novem direktoratu za javna naročila na Ministrstvu za javno upravo
Kot alternativno rešitev bi znotraj Ministrstva za javno upravo nastal nov direktorat za javna naročila. Med glavnimi nalogami bi bila izvedba skupnih javnih naročil in naročil, ki jih po vsebini ministrstvo (s področja informacijske tehnologije) izvaja za druge državne organe. Tako bi bil stik z vsebinskimi pripravljavci javnih naročil večji, ta tudi ne bi bila odvisna od vrednosti naročila (tako velika kot manjša naročila). Vendar pa bi bilo s tem bolj omejeno izvajanje sistemskih nalog, direktorat prav tako ne bi mogel izvajati večjih naročil, ki so edinstvena drugim državnim organom (Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za obrambo). Pravna podlaga je Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002, z vsemi dopolnitvami in spremembami – ZDU-1).
c. organiziranje dela kot vladna služba (urad)
Urad za javna naročila je v sistemu javnega naročanja obstajal do leta 2004, ko so bile z Zakonom o prenosu nalog nekaterih vladnih služb na ministrstva (ZPNNVSM, Ur.l. RS, št. 2/2004) le-te prenesene na Ministrstvo za finance. Čeprav so nekatere v praksi zamrle, bi kot alternativo rešitvam predlaganega zakona lahko naloge namesto agencije izvajal Urad za javno naročanje. S tem bi nastala vladna služba, ki bi bila ustanovljena ravno z namenom reševanja oziroma premoščanja potreb državnih organov v obliki skupnih javnih naročil ali večjih in bolj zapletenih naročilih. Ta bi, za razliko od svojega predhodnika imel tudi več izvajalskih nalog. Vendar pa je kot slabost potrebno izpostaviti manjšo neodvisnost, kot jo prinaša organiziranje in izvedba postopkov v agenciji. Prav tako so lahko naloge agencije širše in pomenijo nudenje storitev tudi za druge organe javne uprave. Pravna podlaga je Zakon o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/2005, z vsemi dopolnitvami in spremembami – ZVRS-UPB1).
3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA
Ocenjuje se, da bi v prvem letu nastanka Agencije za javno naročanje nastale dodatne finančne posledice za državni proračun in sicer v višini 111.405 eurov, kar pomeni:
- za materialne stroške (računovodstvo, sejnine) 16.760 eurov,
- za investicije in investicijsko vzdrževanje (nakup strežniške opreme, registrirnikov, vzdrževanje opreme) 34.240 eurov,
- za plače (polna plača direktorja) 60.405 eurov (v primeru, da bo mesto v.d. direktorja in kasneje direktorja zasedel javni uslužbenec, ki sedaj opravlja dela in naloge na področju javnega naročanja, bo ta znesek nižji in bo predstavljal razliko med njegovo sedanjo plačo in plačo direktorja).
Dodatno povečanje odhodkov državnega proračuna se torej predvideva v višini 111.405 eurov v prvem letu, v drugem in nadaljnjih letih pa v višini 84.765 eurov.
Predvideni prihranki se gibljejo okoli 5 do 10 milijonov eurov. Glede na izkušnje pri oddaji skupnih javnih naročil, kjer se dosega prihranke v višini okoli 7 milijonov evrov, je pri povečanju obsega skupnih javnih naročil mogoče pričakovati dodatne prihranke. Ti pa so odvisni od obsega skupnih javnih naročil in tudi ostalih skupnih nalog (kataloško naročanje z uporabo informacijskih sredstev), ki bi jih izvajala Agencija z javno naročanje za vse organe državne uprave in druge organe.
V naslednjem proračunskem obdobju bodo sredstva zagotovljena v okviru nove proračunske postavke pri Ministrstvu za javno upravo »Javna agencija za javno naročanje«, v okviru katere bodo zagotovljena transferna sredstva za plače, materialne stroške ter investicije in investicijsko vzdrževanje.
Predvidenega povečanja ali zmanjšanja za druga javno finančna sredstva ni.
4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAČUN ŽE SPREJET
Sredstva so zagotovljena v sprejetem državnem proračunu v okviru proračunskih postavk organov državne uprave, ki bodo prenašali zaposlene na agencijo, v letu 2011 in 2012 pa bodo sredstva za delovanje Agencije za javno naročanje prerazporejena iz proračunskih postavk organov državne uprave na novo proračunsko postavko Javna agencija za javno naročanje.
5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVUEVROPSKE
UNIJE
Predlagana ureditev, z ustanovitvijo Agencije za javno naročanje, ni v nasprotju s pravom Evropske Unije. Pravna ureditev Evropske Unije na področju javnega naročanja neposredno ne ureja oziroma državam članicam ne določa obvezne ustanovitve centralnega organa, ki bi skrbel za strokovne, svetovalne, razvojne in/ali izvršilne naloge na področju javnega naročanja. Direktiva št. 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev v obrazložitvi namena sprejema predmetne direktive pa ugotavlja, da so v državah članicah razvili nekaj centraliziranih načinov naročanja ter da so številni naročniki odgovorni za pridobivanja ali oddajo javnih naročil/sklenitev okvirnih sporazumov za druge naročnike. Kot posledica tega se kaže, da le-ti skupni nakupi, se pravi t.i. skupna javna naročila, zaradi velikih količin nakupov prispevajo k večji konkurenčnosti in nemotenemu javnemu naročanju. Nadalje ugotavlja, da je zato treba v zakonodaji Skupnosti določiti osrednje naročniške organe za pomoč naročnikom ter opredeliti tudi pogoje, pod katerimi se lahko v skladu z načeloma nediskriminacije in enake obravnave ponudnikov šteje, da je naročnik, za katerega naročniški organ opravlja nakupe v zvezi z gradnjami, blagom in/ali storitvami, usklajen s predmetno direktivo. Direktiva 2004/18/ES poleg skupnega javnega naročanja ter zagotavljanja pomoči naročnikom, omenja še oblikovanje seznamov gradbenikov, dobaviteljev blaga ali ponudnikov storitev. Navedeno so usmeritve evropske zakonodaje za oblikovanje centralnega organa javnega naročanja.
Pregled ureditve v drugih pravnih sistemih pokaže, da ima večina držav članic Evropske Unije osrednji organ, katerih poglavitna naloga je skrb predvsem za skupno javno naročanje. Izjema na tem področju je predvsem Nizozemska, ki ima sistem javnega naročanja urejen decentralizirano. Pravne oblike ter naloge centralnih organov na področju javnega naročanja so od države do države različne, skupno pa jim je, da so bile ustanovljene predvsem z namenom zmanjšanja javne porabe, optimiziranja postopkov javnega naročanja ter standardizacije predmetov javnega naročanja.
Nekatere študije Evropske komisije dokazujejo, da ravno skupno javno naročanje pripomore k izboljšanju sistema javnega naročanja, tudi na področju t.i. zelenega oziroma trajnostnega javnega naročanja3. Prav v ta namen, za premostitev tržnih preprek, je Komisija oblikovala posebno spletno stran, ki je v pomoč naročnikov pri izvedbi zelenih naročil v skupnem javnem naročanju z uporabi standardnih pogojev in meril4.
Predlog zakona ne nasprotuje pravnemu redu Evropske Unije.
V nadaljevanju te točke sledi prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih.
___________________
3http://ec.europa.eu/environment/gpp/pdf/toolkit/module1_factsheet_joint_procurement.pdf
4http://www.leap-gpp-toolkit.org/
5.1 Avstrija
Republika Avstrija je v letu 2001 z zakonom ustanovila Zvezno agencijo za javno naročanje (Bundesbeschaffung GmbH (BB-GmbH)). Agencija je ustanovljena kot družba z omejeno odgovornostjo in je v stoodstotni lasti zvezne vlade. Je centralna organizacija za javno naročanje za vsa zvezna ministrstva ter njihove podrejene organe. Glavne naloge, ki jih agencija izvaja za naročnike so ugotavljanje potreb na področju javnega naročanja, izvajanje postopkov oddaje naročil, vključno s sklenitvijo pogodb tudi v imenu in za račun zveze, izvajanje postopkov za oddajo naročil po posebnem naročilu zveznih služb v njihovem imenu in za njihov račun, priprava in sprotno dopolnjevanje seznamov, zlasti o sklenjenih pogodbah, blagu in storitvah, razvoj trženja nakupa, to je predvsem opazovanje trga, analize trga in dobaviteljev ter razvoj posebnih strategij nabave, uresničevanje norm, razvoj in uporaba standardov ter oblikovanje potreb po pridobitvi mnenja zveznih služb in vzpostavitev nadzora nabave. Navedene naloge ima agencija določene v zakonu, podrobneje pa so opredeljene v izjavi o ustanovitvi in jih za državno upravo opravlja brezplačno. Agencija lahko navedene naloge izvaja tudi za ostale naročnike, kot so lokalne skupnosti, univerze, državna podjetja, vendar zanje obračunava plačilo. Bistveno pri tem avstrijskem modelu je, da koncept oddaje naročil izhaja iz poenostavitve nakupov in je ta organizirana preko elektronskega kataloga okoli predmetov naročil samih, torej centraliziranih naročil in ne po vrednosti, saj so ta lahko med organi zelo različna in dodatne sinergije ne prinašajo. Zvezna agencija ima trenutno zaposlenih devedeset ljudi.
5.2 Bolgarija
Agencija za javna naročila je bila v Republiki Bolgariji vzpostavljena v letu 2004. Naloge, organizacija, pravila delovanja in število zaposlenih določa statut agencije. Agencija je podrejena Ministrstvu za ekonomijo in energijo, s katerim tudi sodeluje predvsem pri pripravi zakonodaje na področju javnega naročanja. Glavna prioriteta agencije je zagotavljati učinkovito oddajo javnih naročil ob upoštevanju načel javnosti in transparentnosti, svobodne konkurence ter enakopravnosti in nediskriminacije ponudnikov oziroma kandidatov. Agencijo vodi izvršni direktor, s pomočjo generalnega sekretarja ter uslužbenca za informacijsko varnost. Sestavljena je iz treh direktoratov: Finančno-ekonomski in administrativno-pravni direktorat (splošni del), Direktorat za spremljanje, analizo in metodologijo javnega naročanja ter Direktorat za elektronsko javno naročanje (specializirani del). Število zaposlenih v skladu s statutom je triinpetdeset.
5.3 Danska
Centralni organ javnega naročanja že od leta 1994 pozna tudi Kraljevina Danska. Organiziran je kot družba z omejeno odgovornostjo (Statens og Kommunernes Indkøbs Service A/C). Družba je v 55-odstotni lasti Ministrstva za finance ter 45-odstotni lasti nacionalnih združenj lokalnih skupnosti Danske. Vodstvo sestavlja petčlanska uprava ter dva direktorja - direktor ter administrativni vodja (managing director). Družba izvaja postopke oddaje javnih naročil ter predvsem sklepa okvirne sporazume za naročnike. Zaposlenih ima okoli sedemdeset ljudi.
5.4 Finska
Centralni organ vlade za javno naročanje ima tudi Republika Finska. Organiziran je kot družba z omejeno odgovornostjo (Hansel Ltd.). Družba je bila ustanovljena z zakonom, ki ureja javno naročanje. Le-ta in državna strategija javnega naročanja (State Procurement Strategy) določata tudi njeno vlogo v sistemu javnega naročanja in njene glavne naloge. Njenih storitev se poslužujejo ministrstva, organi v sestavi, vladne agencije ter prav tako podjetja v lasti države, lokalne skupnosti, oziroma vsi naročniki, ki morajo naročila oddajati v skladu z zakonodajo na tem področju. Glavne naloge družbe so izvajanje javnih naročil za prej navedene organe, sklepanje okvirnih sporazumov za vse organe, svetovanje pri oddaji konkretnih javnih naročil. Hansel Ltd ima zaposlenih 55 uslužbencev.
5.5 Italija
V Italiji je centralni organ za javno naročanje organiziran kot delniška družba (Consip S.p.A; prvotno ime: CON.S.I.P. - "Concessionaria Servizi Informativi Pubblici") in je v lasti centralne vlade. Ustanovljena je bila leta 1997 in preoblikovana leta 2000, ko je prevzela naloge, kot jih ima danes. Družbi naloge določa ustanovitelj in lastnik, poglavitne naloge pa so svetovanje na področju javnega naročanja, racionalizacija javnega naročanja ter skrb za informatizacijo javnega naročanja. Družba ima petčlansko upravo ter tričlanski nadzorni odbor (vključno z dvema namestnikoma). CONSIP je verjetno največji centralni naročnik med državami članicami Evropske Unije in ima 510 zaposlenih.
5.6 Poljska
Republika Poljska ima centralni organ na področju javnega naročanja od leta 1995 v obliki urada za javna naročila (Urząd Zamówień Publicznych). Urad za javna naročila je neodvisna enota znotraj vlade. Predsednika urada imenuje predsednik vlade. Glavne naloge urada so objava javnih naročil, priprava predlogov zakonodaje na področju javnega naročanja, ureditev procesov vlaganja pritožb na področju javnega naročanja, nadzor izpeljave postopkov oddaje javnih naročil, priprava izobraževanj, organizacija seminarjev na področju javnega naročanja ter vzdrževanje mednarodnega sodelovanja na področju javnega naročanja. V uradu je zaposlenih sto dvajset ljudi.
5.7 Združeno kraljestvo
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ima prav tako centralni organ javnega naročanja (Office of Government Commerce (OGC)), ki je samostojna enota Ministrstva za finance. OGC sodeluje z vladnimi organi in ostalim javnim sektorjem, da bi zagotovila cilje, kot so zmanjšanje javne porabe, izvedba projektov oziroma oddaja naročil v zastavljenem času, kvaliteti in čim ugodnejši ceni, izboljšanje procesov javnega naročanja, tako z izobraževanjem ljudi ter orodij, zagotavljanje podpore za manjša in srednja podjetja. Naloga OGC je, da izboljša učinkovitost v postopkih oddaje javnih naročil in sicer tako, da ocenjuje stanje na področju javnega naročanja, z vzpostavitvijo podatkovnih baz (npr. pogodb), z zagotavljanjem jasnih smernic politike in standardov javnega naročanja, z upoštevanjem najboljših praks na področju javnega naročanja. Podatkov o številu zaposlenih ni bilo mogoče pridobili.
6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA
6. a Administrativne in druge posledice
- v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov:
Pri naročilih, ki se bodo izvajala na podlagi skupnih javnih naročil, se bo vzpostavil elektronski katalog. Ta bo zmanjšal stroške na strani naročnikov in odpravil nepotrebno papirno poslovanje, prav tako pa bo ponudnikom zaradi enotnega elektronskega spletnega okolja katalog pocenil in poenostavil poslovanje z državnimi organi.
6.b Presoja posledic na okolje:
Z vzpostavitvijo Agencije za javno naročanje bo prišlo do implementacije Akcijskega načrta za zeleno javno naročanje, predvsem pri izvajanju skupnih javnih naročil in naročil s pooblastilom.
6.c Presoja posledic na gospodarstvo:
Z ustanovitvijo Agencije za javno naročanje se bo povečala vloga pri oddaji skupnih javnih naročil in prenosom dobrih praks med slovenske naročnike, s čimer se bo povečala transparetnost naročil. Obenem se bodo z vzpostavitvijo elektronskega kataloga zmanjšali stroški pri poslovanju z naročniki državne (in druge) uprave.
Boljša priprava in morebiti dodajanje novih predmetov skupnih javnih naročil pomenijo prihranek na odhodkovni strani proračuna, danes se z izvedbo skupnih javnih naročil dosegajo prihranki v višini okoli 7 do 9 milijonih eurov na leto.
S transparetnejšo oddajo naročil bo dosežena tudi večja gospodarnost in dostopnost javnih naročil.
6.č Presoja posledic na socialnem področju:
6.d Izvajanje sprejetega predpisa:
Predstavitev bo izvedena predvsem za ministrstva in vladne službe, ki bodo neposredni uporabniki storitev Agencije za javno naročanje.
6.e Druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlog predpisa.
II. BESEDILO ČLENOV
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon določa ustanovitev, naloge, organizacijo, financiranje in nadzor nad Javno agencijo za javno naročanje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Agencija za javno naročanje).
(2) Agencija za javno naročanje je neodvisen svetovalni organ in opravlja strokovne, razvojne in izvršilne naloge na področju javnega naročanja.
2. člen
(namen ustanovitve Agencije za javno naročanje)
(1) Agencija za javno naročanje je oseba javnega prava, ki jo ustanovi Republika Slovenija.
(2) Namen Agencije za javno naročanje je opravljanje strokovnih, razvojnih in izvršilnih nalog v zvezi s sistemom in izvajanjem javnih naročil. Agencija za javno naročanje opravlja tudi druge naloge, vezane na spodbujanje razvoja sistema javnega naročanja, prenos dobrih praks, skladno z namenom, določenim v aktu o ustanovitvi.
(3) Agencija za javno naročanje opravlja s tem zakonom določene naloge v javnem interesu z namenom, da zagotovi trajne pogoje za razvoj področja javnega naročanja ter strokovno in neodvisno oddaja javna naročila, ki presegajo mejne vrednosti, ki jih je potrebno objaviti v Uradnem listu Evropske unije, skupna javna naročila in naročila po pooblastilu.
(4) Za vprašanja, ki s tem zakonom niso urejena, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne agencije, zakona o javnem naročanju ter zakona o javnem naročanju na energetskem, vodnem, transportnem področju in področju poštnih storitev.
3. člen
(naloge Agencije za javno naročanje)
(1) Agencija za javno naročanje opravlja naslednje izvedbene naloge:
- za organe državne uprave izvaja skupno javno naročanje vlade v skladu s 36. členom Zakona o javnem naročanju in druga naročila, za katera Vlada Republike Slovenije pooblasti agencijo;
- za organe državne uprave izvaja javna naročila, ki presegajo mejne vrednosti za objavo v Uradnem listu Evropske unije;
- zbira potrebe organov državne uprave in Vladi Republike Slovenije predlaga v sprejem izvedbo skupnih javnih naročil;
- izvaja naročila v imenu in za račun organov državne uprave in drugih organov po pooblastilu;
- vzpostavi, upravlja in vzdržuje informacijski sistem za kataloško naročanje organov in v okviru tega sklepa okvirne sporazume;
- pripravlja vzorčno razpisno dokumentacijo za tipične vrste javnih naročil;
- poroča Vladi Republike Slovenije o izvedenih nalogah v skladu s 7. členom tega zakona;
- vzpostavi in skrbi za bazo tržnih informacij za tipske predmete naročil.
(2) Agencija za javno naročanja izvaja tudi sistemske naloge:
- skrbi za prenos dobrih praks v slovenski prostor;
- svetuje Vladi Republike Slovenije in ministrstvu, pristojnemu za finance, na področju javnega naročanja;
- skrbi za implementacijo zelenega javnega naročanja;
- pripravlja analize in priporočila za Vlado Republike Slovenije o sistemu javnega naročanja;
- sodeluje pri pripravi predpisov s področja javnega naročanja;
- svetuje naročnikom pri pomembnejših javnih naročilih;
- skrbi za informatizacijo in razvoj elektronskega poslovanja na področju javnega naročanja;
- v sodelovanju z resornimi ministrstvi skrbi za standardizacijo tipskih nabav.
(3) Akt o ustanovitvi lahko določi, da Agencija za javno naročanje opravlja tudi druge naloge v javnem interesu, če so povezane z nalogami iz prvega in drugega odstavka tega člena oziroma če so nujen pogoj za opravljanje teh nalog.
(4) Pri nalogah iz druge alineje prvega odstavka tega člena je posamezni organ državne uprave odgovoren za pravilno in primerno pripravo tehničnih specifikacij in oblikovanje pogojev, ki se vežejo na vsebino predmeta naročila, Agencija z javno naročaje pa pravilno izvedbo postopka javnega naročila.
(5) Vlada lahko izjemoma določi tudi drugega izvajalca posamičnega skupnega javnega naročila ali naročila, ki presega mejno vrednost za objavo v Uradnem listu RS.
(6) Vlada z uredbo natančneje določi predmete, pravila, izjeme in postopke za izvedbo skupnih javnih naročil ter izvedbo javnih naročil, ki presegajo mejne vrednosti za objavo v Uradnem listu Evropske unije.
4. člen
(organa Agencije za javno naročanje)
Organa Agencije za javno naročanje sta svet Agencije za javno naročanje (v nadaljnjem besedilu: svet) in direktor ali direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor).
5. člen
(svet)
(1) Svet ima 5 članov. Člane ali članice sveta (v nadaljnjem besedilu: član sveta) imenuje in razrešuje ustanovitelj za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Predsednika ali predsednico sveta (v nadaljnjem besedilu: predsednik sveta) izvoli svet izmed svojih članov.
(2) Pristojnosti sveta in postopek imenovanja sveta se določi z aktom o ustanovitvi.
(3) Svet je za svoje delo odgovoren ustanovitelju ali ustanoviteljici (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj).
6. člen
(direktor)
(1) Direktorja imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog sveta, na podlagi javnega natečaja v skladu s pogoji in kriteriji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi.
(2) Direktor je imenovan za dobo petih let in je lahko ponovno imenovan.
(3) Direktor ne sme biti lastnik ali solastnik družb oziroma s temi družbami kapitalsko drugače povezan, ki se v Republiki Sloveniji pojavljajo kot ponudniki.
(4) Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo in izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ki ureja javne agencije, ter ostale pogoje, določene z aktom u ustanovitvi.
7. člen
(poročanje Vladi Republike Slovenije)
(1) Agencija za javno naročanje letno poroča Vladi Republike Slovenije o izvedenih nalogah ter razmerah na področju javnega naročanja in sicer do 30. maja tekočega leta za preteklo leto.
(2) Poročilo iz prvega odstavka tega člena mora vključevati podatke o izvedenih javnih naročilih, njihovem rezultatu, informacijskih rešitvah in informatizaciji na področju javnega naročanja, prenosu dobrih praks, in drugih pomembnih informacijah o delu Agencije za javno naročanje in sistemu javnega naročanja v Republiki Sloveniji.
8. člen
(zbirke podatkov)
Za potrebe transparentne in učinkovite oddaje javnih naročil Agencija za javno naročanje kot upravljavec zbirk podatkov vodi zbirke podatkov. Agencija za javno naročanja vzpostavi in skrbi za bazo tržnih informacij tipskih predmetov naročil.
9. člen
(sredstva za začetek dela Agencije za javno naročanje)
(1) Ustanovitelj v skladu z ustanovitvenim aktom zagotovi potrebne prostore, opremo in sredstva za začetek dela Agencije za javno naročanje.
Prihodki Agencije za javno naročanje so:
– sredstva državnega proračuna,
– prihodki, pridobljeni z nudenjem storitev pri izvajanju naročil,
– drugi prihodki.
(2) Prihodki Agencije za javno naročanje so namenjeni izvajanju dejavnosti in nalog Agencije za javno naročanje, določenih v tem zakonu in aktu o ustanovitvi, zagotavljanju pogojev za delovanje Agencije za javno naročanje in financiranju odhodkov, povezanih s tekočim poslovanjem Agencije za javno naročanje, kot so stroški dela, stroški materiala in storitev, stroški amortizacije in drugi stroški.
(3) O uporabi presežka prihodkov nad odhodki in o pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki odloča svet na predlog direktorja in v soglasju z ustanoviteljem.
(4) Prihodke in odhodke iz sredstev proračuna evidentira ločeno od prihodkov in odhodkov iz izvajanja storitev na trgu in prodaje blaga. Presežek prihodkov nad odhodki sredstev iz proračuna Agencija za javno naročanje vplača v proračun. Ustanovitelj ne krije presežka odhodkov nad prihodki iz naslova izvajanja dejavnosti na trgu.
(5) Agencija za javno naročanje lahko za svoje storitve, ki jih opravlja za pravne osebe in ko gre za izvedbo postopkov oziroma svetovanje v teh postopkih, v skladu z Zakonom o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/02) izda tarifo, s katero določi višino plačil za svoje storitve, ne more pa proti plačilu opravljati storitev, ki jih Agencija za javno naročanje opravlja na podlagi 1. in 2. alinee prvega odstavka 3. člena tega zakona.
10. člen
(nadzor)
Nadzor nad zakonitostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo dela Agencije za javno naročanje opravljata ministrstvi, pristojni za javno upravo in finance, in sicer sladno s svojimi delovnimi področji.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
11. člen
(prehodne določbe)
(1) Vlada Republike Slovenije najpozneje do začetka delovanja Agencije za javno naročanje sprejme akte, s katerimi uredi ustanovitev in začetek delovanja Agencije za javno naročanje.
(2) Agencija za javno naročanje začne delovati v šestdesetih dneh po vpisu v sodni register.
(3) Javna naročila, ki presegajo mejne vrednosti za objavo v Uradnem listu Evropske unije, in so določena v drugi alineji prvega odstavka 3. člena, začne Agencija za javna naročila izvajati s 1.1.2012.
(4) Z ustanovitvijo agencije preide vanjo določeno število zaposlenih v organih državne uprave, ki opravljajo upravne in strokovne naloge s področja javnega naročanja, ki skladno s tem zakonom preidejo v pristojnost agencije. Prehod zaposlenih se uredi v aktu o ustanovitvi.
(5) Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organih državne uprave se morajo uskladiti s tem zakonom v roku iz prvega odstavka tega člena. Najkasneje do datuma iz prvega odstavka tega člena Agencija za javno naročanje prevzame naloge, opremo, prostore in pravice proračunske uporabe. Postopek prevzema uredi Vlada Republike Slovenije v aktu o ustanovitvi.
(6) Agencija za javno naročanje vstopa kot pogodbena stranka v vsa pogodbena razmerja, ki so veljavna, in so na področjih in nalogah, ki se prenašajo na Agencijo za javno naročanje, trenutno sklenjene z organi državne uprave.
12. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
III. OBRAZLOŽITEV
Obrazložitev k 1. členu
Zakon o javni agenciji za javno naročanje določa ustanovitev, naloge, organizacijo, financiranje in nadzor, v skladu z Zakonom o javnih agencijah (ZJA, Uradni list RS št. 52/2002). Vsebinska podlaga za sprejem zakona je dokument z nazivom Strukturne prilagoditve v letih 2010 in 2011, ki ga je Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju Vlada RS) sprejela 1.10.2009.
Agencija za javno naročanje se ustanavlja kot javna agencija z javnimi pooblastili. Je neodvisen svetovalni organ, ki opravlja strokovne, razvojne in izvršilne naloge na področju javnega naročanja. Agencija za javno naročanje bo izvajala predvsem izvršilne naloge pri oddaji javnih naročilih, bodisi skupnih javnih naročil Vlade RS, bodisi po pooblastilih državnih in drugih organov in bo v njihovem imenu in za njihov račun izpeljala postopke oddaj javnih naročil. Razvojne in strokovne naloge bo opravljala predvsem s svetovanjem naročnikom pri izvedbi javnih naročil, pripravi vzorčnih razpisnih dokumentacij, svetovanjem Vladi RS na celovitem področju javnega naročanja in s prenosom dobrih praks predvsem iz evropskega prostora.
Obrazložitev k 2. členu
Za Agencija za javno naročanje se ustanovi kot javna agencija z javnimi pooblastili, ustanovi jo Republika Slovenija. Namen ustanovitve javne agencije je izboljšati kvaliteto pri izvedbi javnega naročanja, predvsem pa povečati gospodarnost javnega naročanja. Država kot enoten naročnik na trgu povpraševanja za različnim blagom ali storitvami le redko nastopa kot enoten, en povpraševalec. Takšen način znižuje cene nabavljenih predmetov naročil, obenem pa povečuje ekonomičnost oddaje naročil. Prav tako je namen ustanovitve agencije ponovna vzpostavitev nekaterih nalog, ki jih organi državne uprave pri svojem delu nujno potrebujejo. Agencija za javno naročanje bo poskrbela za zagotavljanje pogojev za razvoj področja javnega naročanja in po potrebi Vladi RS in sistemsko pristojnemu ministrstvu, Ministrstvu za finance, svetovala pri pripravi sistemskih rešitev s področja javnega naročanja.
Obrazložitev k 3. členu
Agencija za javno naročanje bo izvajala tako izvedbene kot sistemske naloge. Med pomembnejšimi izvedbenimi nalogami bo izvajanje skupnega javnega naročanja, kot ga določa 36. člen Zakona o javnem naročanju (ZJN-2, Uradni list RS št. 128/2006 in 16/2008) in oddajo ostalih naročil, za katere bo Vlada RS pooblastila agencijo. Agencija za javno naročanje bo izvajala večja in pomembnejša naročila, za katera bo agencijo pooblastilo večje število organov državne uprave in ostalih organov. Prav tako bo agencija izvajala vsa večja naročila za posamične organe državne uprave, v kolikor bodo ti presegli mejo za objavo v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Ob sprejemu zakona je ta meja 125.000 eurov za blago in storitve, 4.845.000 eurov za gradnje in 193.000 eurov za naročila s seznama B. Ena pomembnejših nalog je vzpostavitev in upravljanje z informacijskim sistemom za kataloško naročanje organov, saj bodo s tem racionalizirani nakupi. S področja informatike bo imela še eno pomembno nalogo, to je vzpostavitev in vzdrževanje podatkovne baze tržnih informacij za tipske predmete blaga, ki bodo služili kot orientacija naročnikov pri njihovih nakupih.
Agencija za javno naročanje bo izvajala nekatere sistemske naloge, kot pomoč predvsem Ministrstvu za finance in Vladi RS pri izvajanju politike javnega naročanja. Skrb za prenos dobrih praks je ena izmed pomembnejših nalog, saj danes skupni evropski prostor, 27 članic, izvaja naročanje na podlagi istih direktiv, zato so spoznanja teh držav in rešitev nujne za povečanje kakovosti javnega naročanja v Republiki Sloveniji. Pomembna naloga je tudi standardizacija tipskih nabav, saj to, s samo izvedbo skupnih javnih naročil, pomeni povečanje ekonomičnosti in gospodarnosti javnega naročanja.
Naloge jasno določa ta zakon, v samem aktu o ustanovitvi pa lahko Agencija za javno naročanje opravlja tudi druge naloge v javnem interesu, če so povezane s samim zakonom določenimi nalogami. Izvedba skupnih javnih naročil, predvsem pa določitev predmetov in izjem bo določena z uredbo o izvajanju skupnega javnega naročanja in ostalih naročil, ki jo Vlada RS sprejeme na podlagi tega zakona.
Obenem je potrebno razmejiti odgovornost. Za vsebinsko pripravo in tistih delov razpisne dokumentacije, ki se vežejo na predmet javnega naročila, bo odgovoren predlagatelj javnega naročila. Za postopkovni del, njegovo pravilno in zakonito izvedbo pa bo odgovorna Agencija za javno naročanje. Bolj podrobno bo postopek izvajanja naročil in sodelovanja med organi uredila uredba. Podobno se bodo z Uredbo določile izjeme, da lahko v izjemnih primerih naročilo izvede posamezen naročnik (organ državne uprave) samostojno.
Obrazložitev k 4., 5. in 6. členu
Agencijo predstavljata dva organa, svet agencije in direktor agencije. Svet agencije ima 5 članov, ki jih imenuje Vlada RS kot izvrševalka pravic in dolžnosti v imenu ustanoviteljice Republike Slovenije. Natančne pristojnosti sveta se določi z aktom o ustanovitvi. Direktorja imenuje in razrešuje Vlada RS na predlog sveta. Ker direktor vodi Agencijo za javno naročanje, ki ima pomemben, čeprav le delen, vpliv pri oddaji javnih naročil, ne sme biti lastnik ali solastnik družb oziroma z njimi kapitalsko povezan, če se te v Republiki Sloveniji pojavljajo kot ponudniki. Direktor mora imeti univerzitetno izobrazbo, izpolnjevati pa mora tudi ostale pogoje, določene z zakonom.
Obrazložitev k 7. členu
Agencija za javno naročanje opravlja kar nekaj nalog, ki so pomembna za delo Vlade RS in organe državne uprave, zato bo morala Agencija za javno naročanje vsako leto poročati o realizaciji nalog, predvsem na področju skupnega javnega naročanja.
Obrazložitev k 8. členu
Agencija za javno naročanje bo vzpostavila predvsem dva soodvisna informacijska sistema. Oba sta določena med poglavitnimi nalogami agencije v 3. členu zakona. Elektronski katalog bo predvsem pomoč naročnikom pri konkretnem naročanju blaga in storitev po že izvedenem javnem naročilu, ki ga bo kot skupno javno naročilo izvedla agencija. Baza tržnih informacij pa bo služila predvsem kot zbir informacij, predvsem cen, blaga in storitev, pri tistih predmetih, ki so specifični za nakupe državne uprave in katere je težko dobiti na trgu.
Obrazložitev k 9. in 10. členu
Javna agencija se financira iz sredstev proračuna, poleg tega pa lahko pridobiva sredstva tudi iz drugih virov. Za izvajanje javnih pooblastil in nalog, ki jih nalaga ta zakon, bo sredstva iz proračuna pridobila Agencija za javno naročanje na podlagi letnega programa dela. Prihodki agencije so namenjeni izvajanju nalog. Agencija za izvajanje storitev, ki jih opravlja za različne osebe, izda tarifo. Gre za naloge, ki jih lahko izvaja agencija za druge naročnike (izvedba postopka, svetovanja) in ne gre za skupna javna naročila in naročila nad evropskimi mejnimi vrednostmi. Nadzor opravljata pristojni ministrstvi.
Obrazložitev k 11. in 12. členu
Najkasneje šest mesecev po ustanovitvi mora Vlada RS sprejeti akte, potrebne za ustanovitev in delovanje, predvsem akt o ustanovitvi in Uredbo iz 3. člena tega zakona. Javna naročila, ki jih bo prvo leto izvajala Agencija za javno naročanje so skupna naročila in naročila po pooblastilih, s 1.1.2012 pa bo začela izvajati tudi javna naročila, ki presegajo mejne vrednosti za objavo v Uradnem listu EU. Agencija začne delovati 60 dni po vpisu v sodni register.
Z ustanovitvijo agencije preide vanjo določeno število ustrezno zaposlenih v organih državne uprave. Število je odvisno od obsega nalog pri določitvi skupnih javnih naročil, ki jih bo v skladu z Uredbo o izvajanju skupnega javnega naročanja oddaja Agencija za javno naročanje. Gre za javne uslužbence, ki opravljajo upravne in strokovne naloge s področja javnega naročanja in ki skladno s tem zakonom preidejo v pristojnost agencije. Ko prevzame Agencija za javno naročanje naloge tudi iz tretjega odstavka 11. člena, torej s 1.1.2012, preide na agencijo takrat tudi ustrezno dodatno število zaposlenih.
V času od sprejema zakona do njegove uveljavitve bo potrebno uskladiti akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organih državne uprave. Prav tako najkasneje do datuma iz prvega odstavka tega člena agencija prevzame naloge, opremo, prostore in pravice proračunske uporabe. Postopek prevzema se uredi v aktu o ustanovitvi, ki ga sprejme Vlada RS.
PRILOGA 1
Osnutek Uredbe o izvajanju javnih naročil Agencije za javno naročanje
Na podlagi 4. člena Zakona o javni agenciji za javno naročanje (Uradni list RS št. XX, ) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o izvajanju javnih naročil Agencije za javno naročanje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba določa zavezance, ki so dolžni ravnati v skladu s to uredbo, izvajalce skupnih javnih naročil, predmete skupnih javnih naročil, postopek izvedbe skupnih javnih naročil, izvajalce javnih naročil, ki presegajo vrednosti za objavo v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: velika naročila), postopek izvedbe velikih naročil ter izjeme skupnega javnega naročanja.
2. člen
Zavezanci po tej uredbi so ministrstva, organi v sestavi ministrstev, vladne službe ter upravne enote (v nadaljnjem besedilu: zavezanci), ki načrtujejo nabavo predmetov javnih naročil, ki so določeni s to uredbo.
Udeležba v oddaji skupnih javnih naročilih, pri predmetih, ki so določeni s to uredbo ter udeležba v oddaji velikih naročil, je zavezujoča za vse naročnike, razen v primeru, ko Vlada Republike Slovenije v skladu s 14. členom te uredbe za posameznega naročnika določi drugače.
Pooblastilo za izvedbo skupnega javnega naročila ali za izvedbo velikega naročila lahko izvajalcu skupnega javnega naročila ali izvajalcu velikega naročila dajo tudi drugi naročniki po zakonu, ki ureja javno naročanje. V primeru, da ti dajo pooblastilo za izvedbo skupnega javnega naročila ali velikega naročila, se smiselno uporabljajo določbe te uredbe.
3. člen
Skupno javno naročilo in veliko javno naročilo sta javno naročilo, ki se izvaja skladno s to uredbo ter zakonom, ki ureja javno naročanje.
4. člen
Izvajalec skupnih javnih naročil in velikih naročil je Javna agencija za javno naročanje (v nadaljnjem besedilu: Agencija za javno naročanje), Vlada Republike Slovenije pa lahko izjemoma določi tudi drugega izvajalca posameznega skupnega javnega naročila ali velikega naročila.
5. člen
Izvajalec skupnih javnih naročil se je najmanj enkrat letno dolžan posvetovati z večjimi zavezanci o izvajanju skupnih javnih naročilih.
II. PREDMETI SKUPNIH JAVNIH NAROČIL
6. člen
Predmeti skupnih javnih naročil so naslednji:
- nakup, konfiguracija in namestitev strojne računalniške opreme (osebni računalniki, zasloni, prenosni računalniki, čitalci),
- nakup in vzdrževanje naprav za fotokopiranje,
- nakup in vzdrževanje licenčne programske računalniške opreme različnih tehnologij,
- vzdrževanje strojne računalniške opreme,
- storitve podpore uporabnikom (storitve podpore za lokalno omrežje, storitve podpore za aplikacijske strežnike, večnivojska podpora za določena tehnološka področja, elektronske storitve in vsebine),
- storitve mobilne telefonije in nakup mobilnih aparatov ter storitve prenosa podatkov z uporabo omrežja mobilnega operaterja in nakup opreme za prenos podatkov,
- storitve stacionarne telefonije (analogna telefonija ter ISDN in IP telefonija),
- zavarovanje premoženja,
- nakup osebnih in kombiniranih vozil z izjemo specialnih vozil in vozil po posebnem naročilu ,
- nakup energentov (električna energija, plin, kurilno olje, goriva),
- nakup papirja za tiskanje,
- nakup pisarniškega materiala,
- fotografske storitve,
- poštne storitve,
- storitve čiščenja poslovnih prostorov,
- storitve upravljanje poslovnih prostorov,
- storitve varovanja poslovnih prostorov,
- najem poslovnih letalskih prevozov,
- nakup letalskih kart.
7. člen
Vlada Republike Slovenije lahko na podlagi predloga izvajalca skupnega javnega naročila ali na lasten predlog, s sklepom določi tudi druge predmete skupnih javnih naročil, ki niso določeni v 6. členu te uredbe.
Predlog dodatnih predmetov skupnih javnih naročil predlaga izvajalec skupnih javnih naročil in ga posreduje Vladi Republike Slovenije.
Predlog mora vsebovati:
- predmet dodatnih skupnih javnih naročil;
- izvajalca posameznega skupnega javnega naročila v primeru, ko izvajalec ni Agencija za javno naročaje;
- obdobje, za katerega bodo sklenjene pogodbe;
- okvirne terminske plane izvedbe dodatnih skupnih javnih naročil;
- naročnike, ki bodo sodelovali pri izvedbi posameznega dodatnega skupnega javnega naročila;
- vrsto postopka oddaje dodatnega skupnega javnega naročila.
III. POSTOPEK IZVEDBE SKUPNIH JAVNIH NAROČIL
8. člen
Izvajalec skupnih javnih naročil do konca meseca novembra obvesti vse zavezance po tej uredbi o predmetih skupnih javnih naročil, ki se bodo izvajala v naslednjem letu.
Obvestilo izvajalca skupnih javnih naročil mora vsebovati naslednje podatke:
- predmete skupnih javnih naročil;
- okvirne terminske plane izvedb skupnih javnih naročil;
- obdobja, za katera bodo sklenjene pogodbe;
- morebitne druge podatke.
Zavezanci so v roku, ki je določen v obvestilu izvajalca skupnih javnih naročil in ki ne sme biti krajši od 15 dni, izvajalcu skupnih javnih naročil dolžni sporočiti lastne potrebe ter ostale zahtevane podatke iz obvestila.
9. člen
Skladno s terminskim planom posameznega skupnega javnega naročila ter na podlagi sprejetega proračuna za tekoče leto in obvestila izvajalca skupnih javnih naročil, posamezen zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje:
- sprejme sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila,
- posreduje izvajalcu skupnih javnih naročil potrebe za izvedbo skupnega javnega naročila.
10. člen
Obvestilo o potrebah iz 8. člena te uredbe mora vsebovati zlasti naslednje podatke:
- naziv in naslov naročnika,
- predmet skupnega javnega naročila,
- konkretne količine blaga ali storitev za obdobje, za katero se bo naročilo oddalo,
- ocenjeno vrednost predmeta skupnega javnega naročila brez DDV,
- izjavo, da ima naročnik v državnem proračunu zagotovljena/načrtovana sredstva za izvedbo predmetnega javnega naročila, in navedbo proračunske postavke – konta v ta namen,
- izjavo, da lahko izvajalec skupnega javnega naročila odloča o vseh zadevah, ki so po zakonu o javnem naročanju potrebne za uspešen zaključek postopka oddaje skupnega javnega naročila in morebitnega z njim povezanega revizijskega postopka, in
- druge podatke, če so ti potrebni.
11. člen
Kadar izvajalec skupnih javnih naročil izvaja skupno javno naročilo, za katerega je potrebno sodelovanje strokovnjakov s področja, ki se izvaja kot skupno javno naročilo, so posamezni zavezanci, v katerih delovno področje spada skupno javno naročilo, na poziv izvajalca skupnih javnih naročil, dolžni imenovati osebo ali osebe, ki bodo sodelovale pri posameznem skupnem javnem naročilu.
Oseba ali osebe, ki jih določi zavezanec v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena so v času izvedbe posameznega skupnega javnega naročila dolžne sodelovati pri pripravi, spremljanju in izvajanju tega naročila.
12. člen
Predstojnik izvajalca skupnega javnega naročila sprejme na podlagi posredovanih potreb zavezancev sklep o izvedbi skupnega javnega naročila.
13. člen
Na podlagi izvedenega postopka skupnega javnega naročila lahko:
- izvajalec skupnih javnih naročil podpiše krovno pogodbo, na podlagi katere zavezanci podpišejo neposredne pogodbe ali,
- zavezanci neposredno podpišejo pogodbe ali,
- izvajalec skupnih javnih naročil podpiše okvirni sporazum, na podlagi katerega zavezanci podpišejo okvirne sporazume oziroma neposredne pogodbe.
Z neposredno pogodbo se uredijo pravice in obveznosti v zvezi s predmetom skupnega naročila, vključno s finančnimi obveznostmi posameznega zavezanca.
IV. POSTOPEK IZVEDBE VELIKIH NAROČIL
14. člen
Izvajalec velikih naročil vodi postopke javnih naročil po vrstnem redu prejema predlogov za izvedbo. Vlada Republike Slovenije lahko določi prednostne predmete izvedbe v posameznem proračunskem obdobju.
15. člen
Zavezanci izvajalcu velikih naročil posredujejo predlog za izvedbo naročila, ki mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
- predmet javnega naročila,
- ocenjeno vrednost,
- izračun ocenjene vrednosti,
- vir sredstev financiranja,
- predvideno obdobje trajanja javnega naročila ter
- predlog najmanj dveh članov strokovne komisije.
Predlog za izvedbo naročila za predmete naročil, za katere se pogodbe obnavljajo in se sklepajo za obdobje dveh ali več let, mora zavezanec izvajalcu velikih naročil posredovati vsaj šest mesecev pred potekom veljavnosti obstoječe pogodbe. Če so ta naročila zahtevnejša, mora zavezanec posredovati predlog za izvedbo naročila vsaj osem mesecev pred potekom veljavnosti obstoječe pogodbe.
Predlog za izvedbo naročila za predmete naročil, ki se sklepajo za krajše obdobje od dveh let in nakupe blaga ali gradenj, mora zavezanec izvajalcu velikih naročil posredovati pravočasno, kar pomeni z upoštevanjem rokov, ki jih določa zakon, ki ureja javno naročanje ter upoštevanjem zahtevnosti priprave razpisne dokumentacije za določen predmet naročila.
16. člen
Predstojnik izvajalca velikih naročil na podlagi predloga zavezanca sprejme sklep o začetku postopka.
17. člen
Člani strokovne komisije so v času izvedbe posameznega velikega naročila dolžni sodelovati pri pripravi, spremljanju in izvajanju tega naročila.
Posamezni zavezanec je odgovoren za pravilno in primerno pripravo tehničnih specifikacij in oblikovanje pogojev, ki se vežejo na vsebino predmeta naročila, izvajalec velikega naročila pa za pravilno izvedbo postopka javnega naročila.
Pred objavo javnega naročila mora zavezanec potrditi celotno dokumentacijo, ki jo pripravi strokovna komisija, ki jo sestavljajo člani zavezanca in Agencije za javno naročanje.
18. člen
Na podlagi izvedenega postopka javnega naročila lahko:
- izvajalec velikih naročil podpiše krovno pogodbo, na podlagi katere zavezanci podpišejo neposredne pogodbe ali,
- zavezanci neposredno podpišejo pogodbe ali,
- izvajalec velikih naročil podpiše okvirni sporazum, na podlagi katerega zavezanci podpišejo okvirne sporazume oziroma neposredne pogodbe.
V. IZJEME SKUPNEGA JAVNEGA NAROČANJA
19. člen
V primeru, da se:
- po javni objavi skupnega javnega naročila oziroma po sprejemu sklepa o začetku postopka oddaje skupnega javnega naročila, v kolikor se naročilo oddaja v postopku s pogajanji brez predhodne objave, pojavi dodatna potreba po nabavi predmeta skupnega javnega naročila, ki je ni več mogoče upoštevati pri izvedbi skupnega javnega naročila, ali
- po sklenitvi pogodbe na podlagi izvedenega postopka oddaje skupnega javnega naročila pojavi dodatna potreba, ki je ni bilo možno predvideti ob pripravi skupnega javnega naročila, ali
- postopek oddaje skupnega javnega naročila zaradi vloženega revizijskega zahtevka podaljša,
zavezanec pa za zagotovitev nemotenega delovanja nujno potrebuje blago ali storitev, ki je sicer predmet skupnega javnega naročila, lahko zavezanec na podlagi soglasja Vlade Republike Slovenije samostojno izvede postopek oddaje javnega naročila in sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila.
V primeru iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena lahko zavezanec odda naročilo in sklene pogodbo v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, samo za obdobje do poteka veljavnosti pogodbe, sklenjene na podlagi izvedenega postopka oddaje skupnega javnega naročila. To obdobje se določi na podlagi mnenja izvajalca skupnih javnih naročil.
V primeru iz tretje alineje prvega odstavka tega člena lahko zavezanec odda naročilo in sklene pogodbo v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, samo za obdobje do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka oddaje skupnega javnega naročila.
Vlogo za samostojno izvedbo postopka oddaje javnega naročila (v nadaljnjem besedilu: vloga) zavezanec posreduje izvajalcu konkretnega skupnega javnega naročila v predhodno mnenje. V vlogi mora zavezanec utemeljiti samostojno izvedbo postopka oddaje javnega naročila ter navesti predmet naročila, razloge za oddajo javnega naročila, vrednost naročila in obdobje veljavnosti pogodbe.
Izvajalec skupnih javnih naročil po prejemu popolne vloge preveri izpolnjevanje pogojev iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena. Izvajalec skupnih javnih naročil na podlagi pregleda in izpolnjevanja pogojev zavezancu poda predhodno mnenje.
Če izvajalec skupnih javnih naročil ugotovi, da vloga ne vsebuje vseh podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena, pozove zavezanca, da vlogo dopolni. V kolikor zavezanec vloge ne dopolni in mnenja ni mogoče izdati, se vloga zavrže. Mnenje mora izvajalec podati najkasneje v 10 dneh od prejema pravilne vloge.
Zavezanec pripravi predlog sklepa Vlade Republike Slovenije, s katerim ta odobri zavezancu samostojno izvedbo postopka oddaje javnega naročila in sklene pogodbo za predmet, ki je sicer predmet skupnega javnega naročila, ter predlog sklepa posreduje Vladi Republike Slovenije v sprejem. Priloga predloga sklepa Vlade Republike Slovenije je predhodno mnenje izvajalca skupnih javnih naročil.
VI. IZJEME PRI NAROČANJU VELIKIH NAROČIL
20. člen
V primeru, da zavezanec, ko gre za veliko naročilo, za zagotovitev nemotenega delovanja nujno potrebuje predmet javnega naročila, lahko na podlagi predhodnega pisnega soglasja Vlade Republike Slovenije samostojno izvede postopek oddaje javnega naročila in sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila.
Zavezanec pripravi predlog sklepa Vlade Republike Slovenije, s katerim ta odobri zavezancu samostojno izvedbo postopka oddaje javnega naročila in sklene pogodbo za predmet, ki je sicer predmet velikega naročila, ter predlog sklepa posreduje Vladi Republike Slovenije v sprejem. V predlog sklepa Vlade Republike Slovenije mora zavezanec navesti predmet naročila, ocenjeno vrednost naročila, vir sredstev financiranja, obdobje trajanja naročila ter objektivne okoliščine za samostojno izvedbo velikega naročila.
VII. IZVAJANJE IN SPREMLJANJE POGODB
21. člen
Med izvajanjem pogodb morajo naročniki obvestiti izvajalca skupnega javnega naročila o neizvrševanju pogodbenih obveznosti in morebitnih ovirah pri izvajanju pogodb, zlasti pa glede neupoštevanja dogovorjenih cen, dobavnih rokov, kakovosti in količin.
VIII. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
22. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o izvedbi postopkov oddaje skupnih javnih naročil za potrebe upravnih organov (Uradni list RS št. 111/2003, 52/2005)
23. člen
Postopki oddaje skupnih javnih naročil in/ali velikih naročil, za katere so bila obvestila o javnem naročilu objavljena pred uveljavitvijo te uredbe, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
24. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1.1.2011.
| Zadnja sprememba: 07/06/2010 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |