REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

mag. Helena KAMNAR
GENERALNA SEKRETARKA

REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

Predlog zakona posega tudi na področje listin za osebe za mednarodno zaščito, saj se zaradi uskladitve s pravnim redom EU) uvaja dovoljenja za prebivanje tujcev v novi – kartični obliki, ki bo vsebovala biometrične zaščitne elemente obrazne prepoznave in prstnih odtisov, predvideva pa tudi prenovo varnostnih standardov potnega lista za begunca.

Predlagane spremembe izhajajo iz izkušenj predlagatelja pri dosedanjem izvajanju zakona.



2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

2. 1. Cilji

Namen noveliranja ZMZ je odpraviti pomanjkljivosti obstoječega zakonskega besedila, ki so se pokazale z njegovo uveljavitvijo. Pomanjkljivosti se ne nanašajo samo na redakcijske popravke besedila, ampak predvsem na uskladitev z mednarodnimi standardi na tem področju z namenom zagotavljanja varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin prosilcev za mednarodno zaščito in oseb, ki jim je mednarodna zaščita v Republiki Sloveniji že priznana. S predlagano novelo so nekatere rešitve usmerjene v dvig standardov, kot jih določa skupna evropska azilna politika in drugi mednarodni standardi, druge rešitve pa so usmerjene v izboljšanje pogojev za uspešno vključitev oseb s priznano mednarodno zaščito v slovensko družbo, pri čemer se ohranjajo mehanizmi za preprečevanje zlorab na tem področju.

2. 2. Načela

Predlog zakona ne odstopa od načel, ki so bile vodilo pri pripravi osnovnega zakona. Tako tudi predlog zakona temelji na izhodišču, da se mednarodna zaščita prizna osebi, ki je svojo izvorno državo zapustila zaradi preganjanja. Že iz tega je razvidno, da je mednarodna zaščita po svojem izhodišču področje z mednarodno komponento. Element preganjanja je osnovna ločnica med mednarodno zaščito in klasičnimi migracijami. Razlog za neprostovoljno in nenačrtovano zapustitev izvorne države je preganjanje zaradi pripadnosti določeni družbeni skupini, rasi, nacionalnosti, etnični pripadnosti, politični pripadnosti ali veroizpovedi, ki predstavljajo razloge, ki izhajajo iz Konvencije o statusu begunca (Ženevska konvencija), ki predstavlja temeljni akt na področju azila oziroma mednarodne zaščite in zagotavlja določene garancije osebam, ki zaprosijo za mednarodno zaščito.

Skladno z družbenim razvojem se spreminjajo tudi pojavne oblike preganjanja, s tem pa tudi standardi varovanja človekovih pravic. Iz tega razloga se dopolnjuje tudi teorija prava mednarodne zaščite, posebej pomembna je zakonodaja Evropske unije na tem področju. Zakonodaja Evropske unije vključuje tudi standarde Konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ki določa katere človekove pravice so varovane v evropskem prostoru in kriterije za njihovo definiranje, zato predlog zakona vključuje tudi ta načela.

Zakon o mednarodni zaščiti temelji na načelu nevračanja (non-refoulement), ki predstavlja kogentno načelo v mednarodnem pravu. Temu načelu sledi tudi predlog zakona, saj je nesporno, da v primeru, ko pristojni organ ugotovi elemente, ki so določeni v 28. členu veljavnega zakona in predstavljajo vsebino načela nevračanja, prosilcu za mednarodno zaščito prizna status mednarodne zaščite. Črtanje določbe 20. člena zakona ne pomeni odstopanja od tega vodila, temveč zgolj razmejuje postopke po tem zakonu in po zakonu o tujcih, ki opredeljuje postopek odstranjevanja tujcev iz države, in s tem pripomore k večji pravni varnosti.




2.3 Poglavitne rešitve

a) Predstavitev predlaganih rešitev

- Prenehanje statusa osebe s priznano mednarodno zaščito: Veljavni zakon že določa pogoje za prenehanje statusa begunca in statusa subsidiarne zaščite. Predlog zakona kot razlog za prenehanje obeh statusov dodatno določa tudi smrt osebe in dejstvo, da se oseba statusu nedvoumno odpove. Razlog za uvedbo dodatnih razlogov za prenehanje obeh statusov izhaja iz dejstva, da veljavni zakon kot razloge za prenehanje statusa povzema razloge, določene v Direktivi 2004/83/ES, ki izhajajo iz Konvencije o statusu begunca, ne sledijo pa življenjskim situacijam kot so smrt osebe in pravici osebe, da se statusu po lastni volji sama odpove.

- Svetovalci za begunce: S predlogom zakona se pristojnost za imenovanje svetovalcev za begunce zaradi preprečevanja konflikta interesov prenaša na Ministrstvo za pravosodje. Veljavni zakon namreč pooblastilo za imenovanje svetovalcev za begunce daje Ministrstvu za notranje zadeve, ki pa je v sodnih postopkih zoper odločitve v postopkih za priznanje mednarodne zaščite prosilcem za mednarodno zaščito nasprotna stranka. Predlog omogoča, da za svetovalca za begunce kandidira tudi oseba, ki je državljan države Evropskega gospodarskega prostora, kar je skladno z načelom prostega pretoka blaga in storitev. Novost, ki jo v delu, ki se nanaša na svetovalce za begunce, prinaša predlog zakona, je tudi vodenje imenika svetovalcev za begunce, ki sledi ureditvi vodenja seznama odvetnikov, sodnih izvedencev in sodnih tolmačev, s tem namenom pa zakon določa tudi obseg podatkov, ki jih mora svetovalec posredovati ob prijavi na razpis.

Pomembna novost predloga zakona je tudi razlog za razrešitev svetovalca za begunce, in sicer neopravljanje dela svetovalca za begunce. Namen uvedbe dodatnega razloga za razrešitev svetovalca za begunce sledi pravici do učinkovitega sodnega varstva, ki se ne more uresničevati, če svetovalec funkcije, za katero je imenovan, ne opravlja. Dvigu kvalitete pravne pomoči prosilcem za mednarodno zaščito v obsegu, ki jo določa zakon, sledi dolžnost obveznega usposabljanja za svetovalce za begunce, ki do sedaj te funkcije niso opravljali.

Predlog uvaja tudi pravico mladoletnih prosilcev za mednarodno zaščito, ki so brez spremstva, do pomoči svetovalcev za begunce tudi v postopkih na prvi stopnji. Predlagatelj se je za navedeno rešitev odločil na predlog nevladnih organizacij v smislu zaščite mladoletnikov brez spremstva kot ranljive kategorije, ki se sami brez spremstva staršev oziroma drugih družinskih članov, znajdejo v tuji državi in prosijo za zaščito.

- Tolmači: Prvotna rešitev predloga zakona je bila črtanje vseh pogojev za izbiro tolmačev, zato da bi se lahko tolmači izbirali bolj prožno. Predlagatelj je v tem delu sledil izkušnjam iz že izvedenih javnih razpisov, ko se je izkazalo, da so pogoji, kot jih določa veljaven zakon, pretogi glede na potrebe po posebnih jezikih, za katere tolmačev ni mogoče pridobiti, saj na trgu ni tolmačev za te jezike, ki bi obenem izpolnjevali tudi postavljene pogoje.

Po pripombah Službe Vlade RS za zakonodajo in Ministrstva za pravosodje se je predlagatelj odločil, da nekatere minimalne pogoje za izbiro tolmačev ohrani z namenom zagotavljanja transparentnosti izbire tolmačev in posledične verodostojnosti izbranih tolmačev.

- Mladoletniki brez spremstva: Predlog ohranja obstoječe določbe glede mladoletnikov brez spremstva, obenem pa razširja obseg pristojnosti zakonitega zastopnika mladoletnika brez spremstva in uvaja dopolnjen sistem izbire zakonitih zastopnikov. Pomembna novost predloga je usposabljanje za zakonite zastopnike za mladoletnike brez spremstva, s čimer se predlagatelj odziva na dejanske potrebe te populacije prosilcev za mednarodno zaščito. S predlogom zakonskih sprememb predlagatelj sledi veljavnim sistemskim standardom in pristojnostim na tem področju, ki so dopolnjene z rešitvami, ki so usmerjene v specifične potrebe mladoletnikov brez spremstva, ki so prosilci za mednarodno zaščito.

_________________

¹

Pomoč pri vzdrževalnih delih v azilnem domu (postavka 6094 – Oskrba migrantov)

Predlog zakona določa, da lahko prosilci za mednarodno zaščito v azilnem domu pomagajo pri sporazumevanju drugih prosilcev pri vsakdanjem komuniciranju z uradnimi osebami. Če predvidevamo, da bi bil obseg pomoči pri sporazumevanju 20 ur na mesec, urna postavka pa bi znašala 3 EUR, potem bi za ta namen porabili 720 EUR na leto.

Denarno nadomestilo za zasebno nastanitev osebam s priznano mednarodno zaščito (postavka 6094 – Oskrba migrantov)

Predlog zakona predvideva podaljšanje obdobja za izplačevanje denarnega nadomestila za zasebno nastanitev, in sicer za eno leto. Ocenjuje se, da bodo finančne posledice v prvem letu cca. 55 000 EUR, naslednje leto pa, upoštevajoč vzorec 25 posameznikov, 69 000 EUR. Pri povečanem številu priznanih statusov mednarodne zaščite je predlagatelj upošteval predvideno preselitev oseb z Malte. Pri izračunu je bilo upoštevano predvideno povečanje socialnih transferjev. Predlagatelj poudarja, da je izračunana finančna posledica za predlagani ukrep skrajna, saj je treba upoštevati, da se večina oseb s priznano mednarodno zaščito v prvem letu ne odloči za zasebno nastanitev in da se znesek pri družini s priznano mednarodno zaščito po osebi zmanjšuje.

Enkratna denarna pomoč osebam s priznano mednarodno zaščito ob izselitvi iz azilnega doma (postavka 6094 – Oskrba migrantov)

Upoštevajoč vzorec 20 samskih oseb s priznano mednarodno zaščito, bodo nastale finančne posledice v višini 4 500 EUR na leto.

Dovoljenje za prebivanje osebe s priznano mednarodno zaščito kot samostojne listine (postavka 6094 – Oskrba migrantov)

Prvo leto po sprejetju zakona bodo nastale finančne posledice v višini 1 800 EUR na leto, nato pa vsako naslednje leto v višini 300 EUR, upoštevajoč vzorec 20 oseb s priznano mednarodno zaščito.

Potni list za begunce (postavka 6094 – Oskrba migrantov)

Ocenjuje se, da bodo zaradi potrebne nadgradnje v prvem letu od sprejetja zakona pri registru potnih listin nastale finančne posledice v višini 100 000 EUR na leto. Za tiskovino in stroške izdelave potnih listin ocenjujemo, da bodo v prvem letu od sprejetja zakona nastale finančne posledice v višini 1 500 EUR, nato pa, upoštevajoč vzorec 20 beguncev, vsako nadaljnje leto v višini 200 EUR.

Uvedba trimesečnega uvajalnega obdobja za osebe, ki bodo v Republiko Slovenijo sprejete na podlagi letne kvote ali v okviru instituta bremen med državami članicami Evropske unije (postavka 6094 – Oskrba migrantov)

Predvidene so finančne posledice v višini 60 000 EUR, upoštevajoč vzorec 10 do 12 oseb.

Finančna sredstva so v proračunu planirana.

Finančnih posledic na druga javnofinančna sredstva ni.
Za izvajanje zakona ni treba zagotoviti dodatnih sredstev.


4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAČUN SPREJET

Sredstva so zagotovljena v sprejetem državnem proračunu v okviru proračunske postavke 6094 - Oskrba migrantov.

5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

Prikaz ureditve v pravnem redu EU

6.1 Administrativne in druge posledice

a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov

- Prenos pristojnosti za izdajo potnega lista za tujca za osebe s priznano subsidiarno zaščito iz upravnih enot na Ministrstvo za notranje zadeve: Pristojnost za izdajo potnega lista za tujca za osebe s priznano subsidiarno zaščito se z upravnih enot prenaša na Ministrstvo za notranje zadeve, ker je Ministrstvo za notranje zadeve pristojni organ za prvostopenjske postopke v postopkih za priznanje mednarodne zaščite, kar pomeni, da odločbo o priznanju subsidiarne zaščite, ki je podlaga za izdajo potnega lista za tujca, izda navedeni organ.
- Izdaja dovoljenja za prebivanje v obliki samostojne listine: Uvaja se dovoljenje za prebivanje kot samostojna listina za osebe s priznano mednarodno zaščito zaradi uskladitve s pravnim redom EU. Za izdajo listine je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve.
- Izdaja biometričnih potnih listov za begunce: Standardi za izdajo potnega lista za begunce sledijo varnostnim standardom, ki izhajajo iz pravnega reda EU, medtem ko se ohranja vsebina, ki jo predvideva Konvencija o statusu begunca (Ženevska konvencija). Pristojnost za izdajo potnega lista za begunca ohranja Ministrstvo za notranje zadeve.

- Prenos pristojnosti za izdajo potnega lista za tujca za osebe s priznano subsidiarno zaščito iz upravnih enot na Ministrstvo za notranje zadeve: sprememba nima vpliva za obveznosti strank
- Omilitev pogojev za pridobitev v potnega lista za tujca za osebe s priznano subsidiarno zaščito: S predlogom zakona se iz pogojev za pridobitev potnega lista za tujca za osebe s subsidiarno zaščito črta pogoj obstoja humanitarnih razlogov, ki zahtevajo nujno prisotnost osebe v drugi državi. Glede na to, da osebe s priznano subsidiarno zaščito v večini ne posedujejo svojih nacionalnih potnih listov in jih zaradi narave statusa ne morejo pridobiti niti kasneje, se s tem omogoča, da oseba pridobi potovalni dokument pod pogoji, kot veljajo za druge kategorije tujce, ki se obravnavajo po Zakonu o tujcih.
- Izdaja dovoljenja za prebivanje v obliki samostojne listine: Uvaja se dovoljenje za prebivanje kot samostojna listina za osebe s priznano mednarodno zaščito, ki ga bo Ministrstvo za notranje zadeve izdajalo po uradni dolžnosti.
- Izdaja biometričnih potnih listov za begunce: Uvaja se biometrični potni list za begunce, za katerega bo oseba s priznano mednarodno zaščito morala zaprositi z vlogo. S tem se ohranja dosedanja ureditev. V kolikor oseba s priznano mednarodno zaščito ne bo imela sredstev za preživljanje oziroma mu preživljanje ne bo zagotovljeno kako drugače, bo oproščena plačila upravnih taks. Oseba bo vlogi za izdajo potnega lista morala predložiti fotografijo in dva prstna odtisa.

6.2 Presoja posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike

Predlog zakona nima vpliva na okolje.

6.3 Presoja posledic na gospodarstvo

Predlog zakona nima vpliva na gospodarstvo.

6.4 Presoja posledic na socialnem področju

Predlog zakona nima vpliva na socialno področje.

6.5 Presoja posledic na dokumente razvojnega načrtovanja

Predlog zakona nima vpliva na dokumente razvojnega načrtovanja.

6.6 Izvajanje sprejetega predpisa

a) Predstavitev sprejetega zakona

Sprejeti zakon bo objavljen v Uradnem listu RS ter na spletnih straneh predlagatelja. Predlagatelj bo zakon predstavljal v okviru obstoječih orodij. Ciljni skupini bodo zakonske spremembe predstavljene z dopolnitvami vsebine obveznega informiranja glede pravic in dolžnosti ter v internem časopisu.

b) Spremljanje izvajanja sprejetega predpisa

Za izvajanje sprejetega zakona je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve, ki bo izvajanje zakona tudi redno spremljalo v okviru rednega dela s prosilci za mednarodno zaščito in osebami s priznano mednarodno zaščito.

6.7 Druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlog predpisa

/

(2) Svetovalci za begunce dajejo podporo in pravno pomoč prosilcem v zvezi s postopki po tem zakonu na Upravnem sodišču Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: upravno sodišče) in Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vrhovno sodišče), mladoletnikom brez spremstva pa tudi v postopku na prvi stopnji.

(3) Minister, pristojen za pravosodje, imenuje svetovalce za begunce za triletno obdobje. Za postopek imenovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(4) Razpis za svetovalce za begunce objavi ministrstvo, pristojno za pravosodje v Uradnem listu Republike Slovenije. Odločba o imenovanju svetovalca za begunce je dokončna.

(5) Za svetovalca za begunce je lahko imenovan, kdor izpolnjuje te pogoje:

- je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora;

- je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost;

- je opravil pravniški državni izpit ali ima v Republiki Sloveniji zaključeno univerzitetno izobrazbo pravne smeri ali je končal enako raven izobraževanja v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja in ima opravljeno preverjanje znanja iz splošnega upravnega postopka, upravnega spora, prava človekovih pravic ter prava mednarodne zaščite;

- aktivno obvlada slovenski jezik;

- je vreden zaupanja za opravljanje dela svetovalca za begunce;

- je ob prijavi mlajši od 70 let;

- ni pravnomočno kaznovan za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je zagrožena kazen zapora šestih mesecev ali hujša kazen in kazen ni izbrisana;

- ni v kazenskem postopku za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je zagrožena kazen zapora šestih mesecev ali hujša kazen.

(6) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka morajo kandidati za svetovalce za begunce v prijavi na razpis navesti tudi osebno ime, naslov prebivališča ter kontaktne podatke (telefonska številka ter naslov elektronske pošte).

(7) Odvetnikom, vpisanim v imenik odvetnikov po zakonu, ki ureja odvetništvo, ni treba dokazovati pogojev od prve do šeste alineje petega odstavka tega člena.

(8) Ni vreden zaupanja tisti, za katerega je na podlagi dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da nalog iz drugega odstavka tega člena ne bo opravljal strokovno, pošteno ali vestno ali da kot svetovalec za begunce ne bo varoval ugleda instituta svetovanja ter nepristranskosti.

(9) Imenovani svetovalci za begunce morajo najpozneje v treh mesecih od imenovanja opraviti usposabljanje na področju prava mednarodne zaščite, ki ga izvajajo Center za izobraževanje v pravosodju ali drug državni organ, pooblaščena organizacija ali strokovno združenje. Imenovani svetovalci za begunce ne smejo dajati podpore in pravne pomoči kot svetovalci za begunce po določbah tega zakona, dokler ne izvedejo usposabljanja. Usposabljanje je brezplačno.

(10) Vsebino in obseg usposabljanja iz prejšnjega odstavka ter preverjanja znanj iz tretje alineje petega odstavka v okviru Centra za izobraževanje v pravosodju določi minister, pristojen za pravosodje. Obveznost usposabljanj ter preverjanja znanj ne velja za imenovane svetovalce za begunce, če imajo najmanj eno leto praktičnih izkušenj s tega področja, zlasti, če so že delali kot svetovalci za begunce oziroma kot odvetniki izvrševali zastopanje prosilcev po tem zakonu v vsaj treh zadevah pred sodišči.

(11) Svetovalec za begunce se razreši:

- če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev;

- če je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen;

- na lastno željo;

- če ne opravi usposabljanja iz devetega odstavka tega člena,

- ne opravlja funkcije svetovalca za begunce ali če je ne opravlja redno ali ne opravlja vestno.

(12) Šteje se, da svetovalec za begunce ne opravlja svoje funkcije, če prosilcem v treh zadevah v enem letu odkloni podporo in pomoč ali, če svetovalec ne obvešča prosilca oziroma zakonitega zastopnika o postopku. O dostopanju prosilcev do svetovalcev za begunce ministrstvo, pristojno za pravosodje, upravlja evidenco, v kateri zaradi izvajanja določb prejšnjega odstavka in prejšnjega stavka tega odstavka poleg osebnih podatkov svetovalca za begunce iz šestega odstavka tega člena obdeluje tudi podatke o zavrnitvah podpore in pomoči ali nerednem ali nevestnem delu, o katerih ga obvesti ministrstvo, Upravno sodišče ali Vrhovno sodišče.

(13) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko na podlagi obrazložene zahteve pridobi potrebne podatke ali informacije o razlogih za razrešitev od vseh upravljavcev osebnih podatkov, razen tistih podatkov, glede katerih zakon določa, da so del zaupnega razmerja ali da so del poklicne skrivnosti, oziroma da se podatki lahko pridobijo na podlagi odločbe sodišča samo za uporabo v drugih sodnih postopkih ali za potrebe predkazenskega postopka.«

(2) Pravica do nagrade za opravljeno delo in povračilo stroškov svetovalcem za begunce ne pripada:

- če ima prosilec dovolj lastnih sredstev;

- če je bil postopek ustavljen na podlagi izrecnega umika prošnje, še preden je bila vložena tožba ali pravno sredstvo pred pristojnim sodiščem, razen v primerih svetovanja na prvi stopnji.

(3) Način dostopa prosilca do svetovalca za begunce, merila za določitev nagrade za opravljeno delo in povračilo stroškov določi minister.«

Osebni razgovor se lahko opusti:

- če pristojni organ na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, lahko prošnji ugodi;
- če pristojni organ lahko odloči na podlagi 1., 2., 4., 6. in 13. točke 55. člena tega zakona,
- če gre za osebe iz 19. člena tega zakona,
- če se prošnja obravnava v okviru postopka po Uredbi 2003/343/ES in postopkov po konceptu nacionalne, evropske varne tretje države in države prvega azila.«

(1) Prosilec, ki je nastanjen v azilnem domu ali njegovi izpostavi in je brez lastnih sredstev za preživljanje, je enkrat na mesec upravičen do žepnine.

(2) Do žepnine ni upravičen prosilec, ki prejema finančno pomoč v skladu s 83. členom tega zakona, ali prosilec, ki ima lastna sredstva za preživljanje.

(3) Višino žepnine enkrat na leto na predlog ministrstva določi Vlada Republike Slovenije.

(4) Način izplačevanja žepnine določi minister v podzakonskem predpisu iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona.«

(2) Pristojni organ lahko odobri prosilcu razselitev na zasebni naslov, če so izpolnjeni pogoji:

– da je njegova istovetnost ugotovljena na podlagi drugega odstavka 43. člena tega zakona,

– da so mu na zasebnem naslovu zagotovljeni ustrezni pogoji za bivanje in

– da je bil z njim opravljen osebni razgovor.

(3) Ne glede na pogoja iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka lahko pristojni organ odobri razselitev na zasebni naslov prosilcu, pri katerem obstajajo utemeljeni zdravstveni razlogi ali drugi utemeljeni razlogi, ki jih ugotovi pristojni organ. Utemeljenost razlogov ugotavlja komisija, ki jo imenuje minister.

(4) Prosilcu, ki je v skladu s prvim odstavkom tega člena razseljen v druge primerne institucije in nima zagotovljene brezplačne osnovne oskrbe iz 79. člena tega zakona ter nima lastnih sredstev za preživljanje, se dodeli finančna pomoč v višini, določeni s predpisom iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona. Če višina stroškov oskrbe in nastanitve v drugi primerni instituciji presega višino finančne pomoči, ki je dodeljena prosilcu, razliko v stroških krije ministrstvo, v kolikor ni na podlagi drugega predpisa določen drug zavezanec za plačilo.

(5) Prosilcu, ki mu je odobrena razselitev na podlagi drugega odstavka tega člena in mu pristojni organ ne more zagotoviti nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi ter nima lastnih sredstev za preživljanje, se dodeli finančna pomoč v višini, določeni s predpisom iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona.

(6) Prosilcu, ki mu je odobrena razselitev na podlagi tretjega odstavka tega člena in nima zagotovljene brezplačne osnovne oskrbe iz 79. člena tega zakona ter nima lastnih sredstev za preživljanje, se dodeli finančna pomoč v višini, določeni s predpisom iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona.

(7) Če prosilec samovoljno zapusti zasebni naslov, kjer je nastanjen, mora stanodajalec o tem nemudoma obvestiti pristojni organ.

(8) V primeru povečanega števila prosilcev lahko Vlada Republike Slovenije sprejme sklep, s katerim določi načine in pogoje nastanitve in oskrbe prosilcev.

(9) Pristojni organ lahko razveljavi odločitev, s katero je bila prosilcu odobrena razselitev na zasebni naslov na podlagi drugega in tretjega odstavka tega člena, če:

– je na podlagi drugih postopkov v Republiki Sloveniji ugotovljeno, da prosilec krši javni red Republike Slovenije, kar vključuje tudi delo in zaposlovanje na črno, ali

– pogoji bivanja na zasebnem naslovu zaradi spremenjenih okoliščin niso več ustrezni.«.

1. izražanje kakršne koli oblike rasne, verske, nacionalne, spolne, politične ali druge nestrpnosti;
2. žaljiv ali nasilen odnos do sostanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev;
3. posedovanje ali uporaba orožja ali eksplozivnih snovi;
4. odtujevanje predmetov;
5. namerno uničevanje prostorov in opreme v integracijski hiši;
6. omogočanje bivanja drugim osebam;
7. vnašanje ali uživanje prepovedanih drog.

Za težje kršitve hišnega reda se izrečejo:

- pisni opomin,
- ukrep preselitve v druge nastanitvene zmogljivosti ministrstva,
- odpoved nastanitve v nastanitvenih zmogljivostih ministrstva,
- povrnitev škode.

(2) Za prvo težjo kršitev hišnega reda se izreče pisni opomin.

(3) Če oseba s priznano mednarodno zaščito ponovi katero koli težjo kršitev, se ji izreče ukrep preselitve v druge nastanitvene zmogljivosti ministrstva.

(4) Po drugi ponovitvi katere koli težje kršitve se izreče ukrep odpovedi nastanitve v nastanitvenih zmogljivostih ministrstva.

(5) Ukrep povrnitve škode se izreče za težjo kršitev iz 5. točke drugega odstavka 92. a člena tega zakona na podlagi dejansko povzročene škode.

(6) Zoper sklepe iz prvega odstavka tega člena je mogoča pritožba v roku treh dni od vročitve. Pritožba se vloži pri vodji notranje organizacijske enote, pristojne za vključitev oseb s priznano mednarodno zaščito v novo okolje.

(7) Pritožba zoper sklep iz prvega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve.

(8) O izrečenih ukrepih zaradi kršitev hišnega reda se vodi evidenca, ki se hrani za čas, ko je oseba nastanjena v nastanitvenih zmogljivostih ministrstva.

(2) Osebi iz prejšnjega odstavka tega člena, ki je v prvem letu po pridobitvi statusa uveljavljala pravico do nastanitve v integracijski hiši ali drugih nastanitvenih zmogljivostih ministrstva, se obdobje upravičenosti do denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu skrajša za čas bivanja v integracijski hiši ali drugih nastanitvenih zmogljivostih ministrstva.

(3) Osebi iz prvega odstavka tega člena, ki ima status dijaka ali študenta in v Republiki Sloveniji nima zavezancev za preživljanje, se obdobje upravičenosti do denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu iz prvega odstavka tega člena podaljša za čas rednega šolanja, vendar ne dlje kot do dopolnjenega 26 leta starosti.

(4) Oseba iz prvega odstavka tega člena, ki je kot mladoletnik brez spremstva bivala v posebni, za mladoletnike primerni nastanitvi in je med tem postala polnoletna, je dve leti po preteku bivanja v tej nastanitvi upravičena do denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu.

(5) Osebi iz prvega odstavka tega člena, ki je pridobila status na podlagi postopka združevanja družine, se obdobje upravičenosti do denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu šteje od dneva prihoda v Republiko Slovenijo.

(6) Sredstva za denarno nadomestilo za nastanitev na zasebnem naslovu zagotavlja ministrstvo.

(7) Postopek, višina, ter način dodelitve in izplačevanja denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu se določijo s predpisom iz drugega odstavka 89. člena tega zakona.«

(2) V prvih treh letih od pridobitve statusa osebe s priznano mednarodno zaščito temelji pomoč pri vključevanju v okolje po osebnem integracijskem načrtu, ki se pripravi in izvaja na podlagi posameznikovih potreb, znanja, zmožnosti in sposobnosti.

(3) Ministrstvo v najkrajšem možnem času po priznanju statusa osebi s priznano mednarodno zaščito zagotovi udeležbo na tečaju slovenskega jezika ter tečaju spoznavanja slovenske zgodovine, kulture in ustavne ureditve Republike Slovenije.

(2) Osebe s priznano mednarodno zaščito, ki se odločijo za vrnitev v izvorno državo, ohranijo pravice in obveznosti, ki jih določa ta zakon, do dneva odhoda iz države.

(3) Če oseba s priznano mednarodno zaščito nima lastnih sredstev, stroške vrnitve v izvorno državo krije ministrstvo.«

(7) Imetnikom dovoljenja za prebivanje iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko izda dovoljenje za prebivanje v obliki samostojne listine z veljavnostjo, krajšo od 10 let.

(8) Če status preneha, mora imetnik v osmih dneh po prenehanju ministrstvu vrniti dovoljenje za prebivanje, izdano kot samostojno listino. Če tega ne stori, mu policija ob preverjanju zakonitosti prebivanja v državi ali vstopa v državo ali ob preverjanju istovetnosti dovoljenje odvzame in ga pošlje ministrstvu.

(9) Oseba s priznano mednarodno zaščito je oproščena plačila upravne takse in stroškov tiskovine.

(10) Vsebina, oblika, način izdaje dovoljenja za prebivanje, način zajemanja prstnih odtisov ter način in označitev razveljavitve ali prenehanja dovoljenja za prebivanje so določeni v predpisu, sprejetim na podlagi zakona. ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.

K 58. členu

S predlogom novega 79. a člena se prosilcem za mednarodno zaščito, ki so nastanjeni v azilnem domu ali njegovi izpostavi in ki nimajo lastnih sredstev za preživljanje, daje pravica do žepnine. Do nje niso upravičeni prosilci, ki prejemajo finančno pomoč v skladu s 83. členom zakona, ali prosilci, ki imajo lastna sredstva za preživljanje. Predlog določa, da višino žepnine enkrat na leto določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva. Način izplačevanja žepnine se podrobneje določi v podzakonskem aktu iz tretjega odstavka 78. člena zakona.

K 59. členu

Združita se peti in šesti odstavek 80. člena. Ne gre za bistveno spremembo, ampak le za navezavo šestega odstavka na podzakonski akt, v katerem bo treba določiti način izračuna povračila in postopek plačila osnovne oskrbe.

K 60. členu

S 60. členom se predlagajo trije novi členi, ki opredeljujejo kršitve hišnega reda azilnega doma, ukrepe ob kršitvah in postopek izrekanja ukrepov ob kršitvi.

Kršitve se delijo na lažje in težje, pri čemer predlog poudarja slednje, za lažje kršitve pa se predlagata zgolj dva ukrepa, in sicer pisni opomin in začasna odprava izdaje dovolilnice. Predlagani sistem sankcioniranja deluje po sistemu stopnjevanja, in sicer tako, da teža izrečenega ukrepa sledi ponavljajočim se kršitvam.

Predlagani sistem sankcioniranja, predvsem najostrejša zagrožena kazen (neizplačilo žepnine za obdobje enega meseca naj bi delovala predvsem preventivno, saj se pričakuje, da bo že nekaj izrekov najstrožje sankcije zmanjšalo število in težo kršitev hišnega reda azilnega doma.

Predlog natančno določa tudi postopek sankcioniranja in daje možnost pritožbe zoper izrečeni ukrep.

K 61. členu

Obstoječa ureditev dopušča le razpisovanje vzdrževalnih del, ki so povezana z vzdrževanjem in nastanitvijo. V praksi se je že večkrat pokazala potreba po enostavnejšem sporazumevanju pri dnevnem neformalnem sporazumevanju med uradnimi osebami in prosilci. Omenjena potreba se kaže pri najpreprostejših opravilih v azilnem domu (obrazložitev hišnega reda, napotitev k uradnim uram, obroke).

K 62. členu

Omenjena sprememba se predlaga zato, ker sedanja ureditev ločuje pojma nastanitve in oskrbe, kljub temu da 79. člen Zakona o mednarodni zaščiti opredeljuje, da osnovna oskrba vključuje nastanitev, prehrano, obleko in obutev ter higienske potrebščine. Zato je smiselno nadomestiti oba pojma s pojmom brezplačna oskrba, ki že vključuje nastanitev in oskrbo.

K 63. členu

Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah določa, da imajo vsi otroci (do 18. leta starosti) pravico do najvišje dosegljive ravni zdravja ter do storitev ustanov za zdravljenje bolezni in zdravstveno rehabilitacijo ter da si bodo države prizadevale zagotoviti, da ne bo noben otrok prikrajšan za pravico do takega zdravstvenega varstva. Prav tako Direktiva Sveta 2003/9/ES določa, da države članice mladoletnikom, ki so bili žrtve kakršnih koli zlorab, zanemarjanja, izkoriščanja, mučenja ali krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali ki so trpeli zaradi oboroženih spopadov, zagotovijo dostop do rehabilitacije ter da se po potrebi organizira ustrezno psihološko zdravljenje in zagotovi strokovno svetovanje. Pri zagotovitvi dostopa do ustreznega zdravstvenega varstva je treba vedeti, da so otroci prosilci lahko utrpeli preganjanje, izgubo, travmo, nasilje, hudo pomanjkanje, spolno ali drugo izkoriščanje itd. Prav tako se je treba zavedati posebnega položaja mladoletnikov brez spremstva, ki so zaradi ločitve od staršev ali drugih skrbnikov, še bolj ranljivi. Zaradi zgoraj navedenega je nujna še posebna pozornost pri dostopu do rehabilitacije in drugih oblik svetovanja, zato se prosilce za mednarodno zaščito, ki so mladoletni pri obsegu pravic iz zdravstvenega varstva izenačuje z državljani Republike Slovenije, s čimer jim je zagotovljena tudi pravica do rehabilitacije.

K 64. členu

S predlogom spremembe prvega odstavka 85. člena se daje prosilcem za mednarodno zaščito pravica, da do trga dela dostopajo po 9 mesecih od vložitve prošnje za mednarodno zaščito, pod pogojem, da je njegova istovetnost nesporno ugotovljena in da v tem času še ni bila sprejeta odločitev pristojnega organa glede njegove prošnje za mednarodno zaščito, te zamude pa ni mogoče pripisati prosilcu. Direktiva 2003/9/ES določa, da lahko države članice določijo časovno obdobje, v katerem prosilci za mednarodno zaščito nimajo dostopa do trga dela. To obdobje ne sme biti daljše od enega leta in začne teči z dnem vložitve prošnje, saj direktiva določa, da morajo države članice določiti pogoje pod katerimi lahko prosilci za mednarodno zaščito dostopajo do trga dela po enem letu od vložitve prošnje, v kolikor odločitev o prošnji v tem času ni bila sprejeta, zamude pa ni mogoče pripisati prosilcu.

S predlagano spremembo se skrajšuje časovno obdobje, v katerem lahko prosilci dostopajo do trga dela, drugi pogoji, ki so vezani na to časovno okoliščino pa ostajajo nespremenjeni, s čimer predlog ostaja znotraj okvirov predpisanih z zakonodajo Evropske unije. Predlagatelj ocenjuje, da se bo s to možnostjo okrepilo dostojanstvo tistih prosilcev za mednarodno zaščito, katerih postopek traja dlje časa, posredno pa se bo s tem zmanjšal tudi strošek države za oskrbo in nastanitev teh prosilcev.

K 65. členu

Direktiva Sveta 2003/9/ES v prvem odstavku 10. členu določa, da se mladoletnim prosilcem zagotovi dostop do izobraževalnega sistema. Obstoječa formulacija, da se prosilcu »omogoči« dostop do izobraževanja, ne pomeni, da se mu »zagotovi« dostop. Beseda »zagotovi« namreč zahteva dejavno vlogo pristojnega organa in njegovega zakonitega zastopnika pri iskanju primernih možnosti za šolanje in izobraževanje prosilcev. Mladoletni prosilci imajo po Direktivi 2003/9/ES pravico do srednješolskega izobraževanja, vendar si ga bodo v njim neznanem okolju v Republiki Sloveniji težko sami uredili. Direktiva Slovenijo tudi izrecno zavezuje, da se ta pravica zagotovi mladoletnim prosilcem, pri katerih je zaradi njihove ranljivosti in posebnih potreb dejavna vloga pristojnega organa še zlasti pomembna. Pomembna pa je tudi vključitev zakonitega zastopnika pri zagotavljanju te pravice.

Z novim tretjim odstavkom se prosilcem pod pogoji, ki veljajo za državljane Republike Slovenije, omogoča visokošolsko in univerzitetno izobraževanje. Pri tem predlog breme dokazovanja izobrazbe, pridobljene v izvorni državi, prelaga na prosilca.

K 66. členu

Redakcijski popravek.


K 67. členu

Redakcijski popravek.

K 68. členu

89. člen Zakona o mednarodni zaščiti se redakcijsko usklajuje s predlogom 2. člena tega zakona.

K 69. členu

Redakcijski popravek.

K 70. členu

Določba je spremenjena tako, da tudi osebam s priznano mednarodno zaščito omogoča pridobitev dovoljenja za prebivanje kot samostojne listine v skladu z Uredbo Sveta 380/2008, ki spreminja Uredbo 1030/2002/ES z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav, kar pomeni tudi poenotenje oblike dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav ne glede na njihov status v Republiki Sloveniji. Ministrstvo mora izdati dovoljenje za prebivanje kot samostojno listino po dokončnosti odločbe o priznanju statusa begunca oziroma priznanju subsidiarne zaščite.

K 71. členu

S spremembo določbe v predlogu zakona nastanitev v integracijski hiši ni več obvezni pogoj za poznejše uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev. Če ima oseba s priznano mednarodno zaščito možnost zasebne nastanitve takoj po priznanju statusa, je upravičena do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev, če pa možnosti nima, se lahko nastani v integracijski hiši oziroma drugi nastanitveni zmogljivosti ministrstva v prehodnem obdobju največ enega leta.

Sprememba drugega odstavka je redakcijska, dopolnjene določbe četrtega odstavka pa dajejo zakonsko podlago za delovanje komisije, ki sestavlja mnenja in predloge v zvezi z nastanitvijo beguncev v nastanitvenih zmogljivostih ministrstva.

K 72. členu

Novi 92. a člen določa, da se pravila bivanja v integracijski hiši ali drugih nastanitvenih zmogljivostih ministrstva, ki so namenjena osebam s priznano mednarodno zaščito, določijo s hišnim redom.

Novi 92. b člen določa ukrepe, ki se osebi s priznano mednarodno zaščito lahko izrečejo ob kršitvah hišnega reda.

Predlog novega 92. c člena določa postopek izrekanja ukrepov in sledi njihovemu stopnjevanju ob ponovitvah kršenja hišnega reda, kot skrajni ukrep pa se predlaga odpoved prebivanja v integracijski hiši oziroma nastanitvenih zmogljivostih ministrstva, ki so namenjena osebam s priznano mednarodno zaščito.

S predlaganim 92. d členom se osebi z mednarodno zaščito zagotovijo sredstva za osnovne življenjske potrebščine do pridobitve denarne socialne pomoči oziroma do pridobitve drugih ustreznih sredstev, s katerimi mu je omogočeno preživljanje. Višina enkratne denarne pomoči se določi v skladu s sklepom o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih (Uradni list RS, št. 53/09) na podlagi Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06), in znaša zdaj 226,80 EUR. Postopek se začne po uradni dolžnosti z dnem dokončnosti odločbe o priznanju statusa, o višini enkratne denarne pomoči pa ministrstvo odloči z odločbo.

K 73. členu

V povezavi z 92. členom zakona je na novo določeno, da je oseba s priznano mednarodno zaščito, ki se po priznanju statusa odloči za nastanitev na zasebnem naslovu, upravičena do triletnega prejemanja denarnega nadomestila za tako nastanitev, če nima lastnih sredstev za preživljanje ali ji preživljanje ni zagotovljeno kako drugače. Če pa se odloči za nastanitev v integracijski hiši, se ji obdobje upravičenosti do denarnega nadomestila skrajša za čas bivanja v njej. Poleg tega se triletno obdobje upravičenosti do denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu za čas rednega šolanja podaljša osebam z mednarodno zaščito, ki imajo status dijaka ali študenta in so v Republiki Sloveniji brez zavezancev za preživljanje. S tem se jim olajša možnost pridobitve izobrazbe in poveča možnost uspešne vključitve v slovensko družbo.

K 74. členu

Določba sledi Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s čimer ne bo več vzporednega sistema financiranja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za osebe s priznano mednarodno zaščito, ki so brez lastnih sredstev za preživljanje. Doslej je bilo Ministrstvo za notranje zadeve tisto, ki jim je financiralo stroške tega zavarovanja, medtem ko je vsem drugim tujcem z dovoljenjem za stalno prebivanje in brez lastnih sredstev za preživljanje v Republiki Sloveniji te stroške financiralo Ministrstvo za zdravje. Spremenjena določba v predlogu zakona torej poenoti sistem financiranja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za vse tujce, ki v Republiki Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje, ne glede na zakonsko podlago za izdajo tega dovoljenja.

K 75. členu

Redakcijski popravek.

K 76. členu

Zakon o mednarodni zaščiti že v 16. členu določa načela in delovanje organov v postopkih, v katerih je prosilec mladoletnik brez spremstva. Prvi odstavek je v drugi alineji določal, da mora pristojna oseba čim prej začeti postopek iskanja mladoletnikovih staršev ali drugih sorodnikov. V skladu s 16. členom se ta postopek začne že v postopku ugotavljanja pogojev za priznanje mednarodne zaščite, zato je ponovljena določba nepotrebna.

K 77. členu

Sprememba določbe v predlogu zakona izenačuje osebe z mednarodno zaščito glede predšolske vzgoje ter osnovnošolskega, srednješolskega in univerzitetnega izobraževanja z državljani Republike Slovenije. Dosedanja ureditev je v zvezi z osnovnošolskim in srednješolskim izobraževanjem izenačevala z državljani Republike Slovenije le mladoletne osebe z mednarodno zaščito, odraslim pa je omogočala dostop do izobraževalnega sistema pod enakimi pogoji kakor tujcem, ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji. Takšna ureditev osebam z mednarodno zaščito izjemno otežuje pridobitev izobrazbe in zmanjšuje možnost pridobiti delo oziroma zaposlitev, hkrati pa na izobraževalnem področju daje prosilcem za mednarodno zaščito več pravic kot osebam, kakor tistim, ki jim je bila ta zaščita že priznana.


K 78. členu

Osebi s priznano mednarodno zaščito se pomoč pri vključevanju v novo okolje zagotavlja, dokler traja njen status. Za čimprejšnjo vključitev se pripravi osebni integracijski načrt, na katerem temelji ta pomoč v prvih treh letih od pridobitve statusa. Praksa je namreč pokazala, da je to obdobje, v katerem oseba s priznano mednarodno zaščito potrebuje intenzivnejšo pomoč pri vključevanju. Po triletnem obdobju pa se pomoč zagotavlja z informiranjem, svetovanjem in vključevanjem v programe, namenjene tem osebam. Ker je osnovni pogoj za njihovo uspešno vključitev znanje jezika ter poznavanje osnovnih značilnosti in delovanja družbe gostiteljice, je treba tem osebam v najkrajšem možnem času zagotoviti udeležbo na tečajih, na katerih si to znanje lahko pridobijo.

K 79. členu

Sprememba je redakcijska.

K 80. členu

Določene so pravice oseb z mednarodno zaščito, ki so v Republiko Slovenijo sprejete na podlagi letne kvote oziroma delitve bremen med državami članicami EU. Zanje je določeno trimesečno uvajalno obdobje, v katerem naj se seznanijo z novim okoljem in prilagodijo razmeram v novi državi sprejema. Predviden orientacijski program je namenjen pripravi na poznejše integracijske ukrepe, ki so jim zagotovljeni na podlagi 99. člena zakona. Med uvajalnim obdobjem so te osebe nastanjene v integracijski hiši in za toliko časa se tudi podaljša v 92. členu predvidena nastanitev v integracijski hiši oziroma drugih nastanitvenih zmogljivostih ministrstva.

K 81. členu

Zaradi uvedbe enotnega dovoljenja za prebivanje v skladu z Uredbo 380/2008/ES, ki spreminja Uredbo 1030/2002/ES, se bo dovoljenje za prebivanje izdalo po uradni dolžnosti kot samostojna listina v obliki izkaznice po dokončnosti odločbe o priznanju statusa, zato se 102. člen črta.

101. in 103. člen se črtata zaradi redakcijske uskladitve z 89. in 100. členom Zakona o mednarodni zaščiti.

K 82. členu

Sprememba je redakcijska.

K 83. členu

Dodan je nov drugi odstavek, ki pristojnemu organu nalaga dolžnost, da osebo s priznano subsidiarno zaščito 60 dni pred potekom tega statusa, obvesti o pogojih za podaljšanje subsidiarne zaščite in o posledicah, če podaljšanja ne bo uveljavljala.

V četrtem odstavku je dodan rok, v katerem mora oseba s priznano subsidiarno zaščito pristojnemu organu vrniti izpolnjen obrazec za podaljšanje subsidiarne zaščite.

Dodan je nov šesti odstavek, ki pristojnemu organu po prejemu obrazca za podaljšanje subsidiarne zaščite nalaga, da izda sklep, s katerim ugotoviti, da je oseba, ki prosi za podaljšanje subsidiarne zaščite, v postopku podaljšanja.



K 84. členu

Določen je postopek podaljšanja subsidiarne zaščite. Presojanje pristojnega organa do upravičenosti podaljšanja subsidiarne zaščite se izvaja v okviru razlogov, ki so bili podani že v prošnji za mednarodno zaščito, na podlagi katere je bila subsidiarna zaščita priznana. V kolikor pri takšni osebi obstajajo razlogi za podaljšanje subsidiarne zaščite, se le te podaljša za dve leti. Če razlogov za podaljšanje subsidiarne zaščite ni več, pristojni organ izda odločbo, s katero prošnjo za podaljšanje zavrne. V času trajanja postopka, v katerem se ugotavlja obstoj razlogov za podaljšanje subsidiarne zaščite, osebi, ki je v tem postopku, pripadajo pravice iz 89. člena zakona.

K 85. členu

Predlog uvaja spremembo prvega odstavka 112. člena, ki določa, da izkaznica prosilca potrjuje zgolj status prosilca ter pomeni dovoljenje, da lahko oseba ostane v Republiki Sloveniji do izvršljivosti odločitve v postopku mednarodne zaščite. Izkaznica prosilca ni dovoljenje za začasno prebivanje. Predlagana sprememba ni vsebinska, saj tudi sedanja ureditev določa, da je izkaznica prosilca veljala kot dovoljenje za začasno prebivanje, vendar v tem primeru ni šlo za dovoljenje za prebivanje, izdano na podlagi zakona, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji. Sprememba je predlagana prav zaradi razjasnitve tega dejstva.

Dodaja se je nov četrti odstavek, katerega besedilo je preneseno iz prvega odstavka črtanega 117. člena zakona.

K 86. členu

Zaradi nove oblike dovoljenja za prebivanje, ki se bo beguncu izdalo na podlagi dokončne odločbe o priznanju statusa, je spremenjena določba o izkazovanju statusa begunca. S predlogom zakona se črta izdaja izkaznice za begunca – ta bo odslej izkazoval svoj status in svojo istovetnost z dovoljenjem za prebivanje, saj bo izkaznica kot nova oblika dovoljena za prebivanje vsebovala fotografijo begunca ter podatke o njegovi podobi obraza in prstnih odtisov.

Zaradi nove oblike dovoljenja za prebivanje za osebe z mednarodno zaščito, ki bo vsebovalo tudi biometrične zaščitne elemente, je odslej določeno, da mora begunec oziroma oseba s subsidiarno zaščito, ki se ji izda dovoljenje za stalno oziroma začasno prebivanje po uradni dolžnosti, dati tudi prstne odtise za digitalni zajem. V Uredbi 380/2008/ES, ki spreminja Uredbo 1030/2002/ES je določena tudi starostna meja za odvzem prstnih odtisov zaradi izdaje dovoljenja za prebivanje. Določeno je, da je ta odvzem obvezen od šestega leta starosti.

Določeno je tudi, da je oseba z mednarodno zaščito oproščena plačila upravne takse in stroškov tiskovine, ker se dovoljenje izda po uradni dolžnosti.

Zaradi nove oblike dovoljenja za prebivanje za osebe z mednarodno zaščito je dodana določba, ki ureja dolžno ravnanje teh osebe ob pogrešitvi, izgubi ali tatvini dovoljenja za prebivanje. Pogrešitev dovoljenja za prebivanje mora oseba z mednarodno zaščito v določenem roku naznaniti ministrstvu kot pristojnemu organu.

K 87. členu

Zaradi nove oblike dovoljenja za prebivanje se s predlogom zakona črta izdaja izkaznice za begunca.

Zaradi nove oblike dovoljenja za prebivanje, ki se bo izdajalo osebam s subsidiarno zaščito ter izkazovalo status in istovetnost, je spremenjena določba o izkazovanju statusa osebe s to zaščito. Zaradi nove oblike dovoljenja za prebivanje se s predlogom zakona črta izdaja izkaznice o subsidiarni zaščiti, taka oseba pa bo svoj status in svojo istovetnost izkazovala z dovoljenjem za prebivanje, saj bo izkaznica kot nova oblika dovoljena za prebivanje vsebovala fotografijo ter podatke o podobi obraza in prstnih odtisov imetnika.

K 88. členu

Predlagatelj se je odločil, da tudi pri izdaji potnega lista za begunce sledi Uredbi 2252/2004/ES, še posebno, ker je sedanja oblika potnega lista za begunce zastarela in ne vsebuje nobenih zaščitnih elementov. V postopkih izdaje, vročitve in naznanitve pogrešitve potne listine predlog zakona sledi določbam Zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 62/09 – uradno prečiščeno besedilo), in določa, da je pristojni organ za to izdajo, vročitev in naznanitev ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, veljavnost potnega lista za begunca pa je deset let.

Ker potni list za begunca ne bo več edina javna listina, s katero begunec izkazuje svojo istovetnost, saj mu bo po uradni dolžnosti izdana nova oblika dovoljenja za prebivanje, ki bo izkazovala njegovo istovetnost in status, predlog zakona predvideva plačljivost stroškov tiskovine in upravne takse. Taka določba je dopuščena tudi v skladu z 29. členom Konvencije o statusu beguncev, plačila upravne takse pa je begunec oproščen, če nima lastnih sredstev za preživljanje oziroma mu preživljanje ni zagotovljeno kako drugače, kar izhaja iz določb Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/07 - UPB3 in 126/07).

K 89. členu

Pogoji za izdajo potnega lista osebi s priznano subsidiarno zaščito se izenačujejo s pogoji za izdajo potnega lista drugim tujcem, ki nimajo oziroma ne morejo pridobiti potnega lista izvorne države. Glede postopkov izdaje, vročitve in naznanitve pogrešitve potne listine za osebo s subsidiarno zaščito predlog zakona sledi določbam Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 64/09 – uradno prečiščeno besedilo), pristojnost za to izdajo, vročitev in naznanitev pa je dana ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.

K 90. členu

Prvi odstavek 117. člena se je prenesel v četrti odstavek 112. člena zakona.

Zaradi izdaje nove oblike dovoljenja za prebivanje in posledično črtanja izkaznice za begunca oziroma izkaznice za osebe s subsidiarno zaščito je spremenjena tudi določba v zvezi s pristojnostjo za izdajo podzakonskega predpisa in prenesena v 112. a člen predloga.

K 91. členu

Alineje 118. člena se zaradi boljše preglednosti spremenijo v točke.

Zaradi nove oblike dovoljenja za prebivanje in črtanja izkaznice za begunca oziroma izkaznice za osebe s subsidiarno zaščito ter vodenja evidence dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce, ki jo uvaja ta zakon, so nekoliko spremenjene določbe o vodenju evidenc.

K 92. členu

Alineje 119. člena se zaradi boljše preglednosti spremenijo v točke. Druga sprememba je redakcijski popravek.

K 93. členu

Alineje 120. člena se zaradi boljše preglednosti spremenijo v točke.

Zaradi nove oblike dovoljenja za prebivanje in črtanja izkaznice za begunca oziroma izkaznice za osebe s subsidiarno zaščito so nekoliko spremenjene določbe o vodenju evidenc.

Za učinkovito spremljanje izvajanja in udeležbe oseb z mednarodno zaščito v programih učenja slovenskega jezika in seznanjanja s slovensko kulturo, zgodovino in ustavno ureditvijo je z dopolnitvijo določbe zagotovljeno sprotno vodenje podatkov o udeležbi na tečajih.

K 94. členu

Glede na spremenjene določbe o vodenju evidenc in glede na izdajo nove oblike dovoljenja za prebivanje za osebe z mednarodno zaščito je določba spremenjena in prenesena v druge določbe predloga zakona.

K 95. členu

Zaradi črtanja 121. člena zakona je treba spremeniti tudi določbo 122. člena zakona, ki se je navezovala na črtani člen.

K 96. členu

Zaradi nove oblike dovoljenja za prebivanje za osebe z mednarodno zaščito je na novo določeno tudi, katere podatke mora ta oseba predložiti v postopku izdaje dovoljenja in nabor podatkov, ki jih v tem postopku vodi ministrstvo.

Hkrati je določeno, da se prstna odtisa hranita le do vročitve dovoljenja za prebivanje.

K 97. členu

Zaradi odprave izdaje izkaznice begunca in izdaje nove oblike dovoljenja za prebivanje je spremenjena tudi določba o uporabi podatkov iz evidenc, ki jih vodi pristojni organ v postopkih izdaje dovoljenja za prebivanje.

Zaradi odprave izdaje izkaznice o subsidiarni zaščiti in izdaje nove oblike dovoljenja za prebivanje je spremenjena tudi določba o uporabi podatkov iz evidenc, ki jih vodi pristojni organ v postopkih izdaje dovoljenja za prebivanje.

K 98. členu

Ker je s predlogom zakona določeno, da potni list za begunca vsebuje tudi biometrične podatke, je dodana določba o podatkih, ki jih begunec mora predložiti k vlogi za izdajo potnega lista. Dodana je tudi določba, da mora potni list za begunca vsebovati tudi pomnilniški medij, na katerem so podoba obraza in prstna odtisa imetnika obdelani in shranjeni, kot biometrični podatek.

Zaradi izdaje nove oblike dovoljenja za prebivanje in zaradi izdaje nove oblike potnega lista za begunca je v predlogu zakona nova določba, ki pooblaščenemu podjetju oziroma organu za izdelavo dovoljenja za prebivanje ali potnega lista za begunca dopušča uporabo osebnih podatkov iz evidenc o dovoljenjih za prebivanje in o potnih listih za begunca.

K 99. členu

S predlaganim členom se določa, da se postopki, začeti po tem zakonu (Uradni list RS, št. 111/2007, 111/2008 – odl. US in 58/2009) nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona. Z drugim odstavkom družinski člani oseb, ki jim je bil v Republiki Sloveniji priznan azil iz humanitarnih razlogov po določbam Zakona o azilu, ki je prenehal veljati 4. 1. 2008, in ki se jim mednarodna zaščita prizna po postopku združevanja družine, v Republiki Sloveniji pridobijo pravico do stalnega prebivanja.

K 100. členu

Podzakonski akti glede pravic in dolžnosti prosilcev za mednarodno zaščito, nagrajevanja in povračila stroškov svetovalcev za begunce ter glede oblike, vsebine in načina sprejema prošnje za mednarodno zaščito se z določbami tega zakona uskladijo v šestih mesecih od njegove uveljavitve.

K 101. členu

Predlog določa, da se podzakonski predpis iz osmega odstavka 112. a člena tega zakona izda v enem letu od uveljavitve slednjega, do takrat pa se uporabljata obstoječi izkaznici za begunca in za osebe s subsidiarno zaščito.

K 102. členu

Predlog določa, da se podzakonski predpis iz šestega odstavka 115. člena tega zakona izda v enem letu od uveljavitve slednjega, do takrat pa se uporablja obstoječi potni list za begunca.

K 103. členu

Predlog določa, da se podzakonski predpis iz petega odstavka 16. člena tega zakona izda v enem letu od uveljavitve slednjega, do takrat pa centri za socialno delo imenujejo zakonite zastopnike na podlagi določb obstoječega zakonskega besedila.

K 104. členu

Predlog določa, da se podzakonski predpis iz osmega odstavka 13. člena tega zakona izda v enem letu od uveljavitve slednjega.

K 105. členu

Predlog določa, da se podzakonski predpis iz tretjega odstavka 13. b člena tega zakona izda v enem letu od uveljavitve slednjega.

K 106. členu

Predlog ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, nalaga, da v roku enega leta od uveljavitve zakona prevzame od ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, vso dokumentacijo v zvezi s svetovalci za begunce in izvede javni razpis za imenovanje svetovalcev za begunce.

K 107. členu

Predlog določa, da svetovalcem za begunce, ki so bili za svetovalca za begunce imenovani na podlagi določb obstoječega zakona, funkcija ne preneha, razen če ne izpolnjujejo več pogojev tega imenovanja na podlagi določb tega zakona.

K 108. členu

Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito se z določbami tega zakona uskladi v šestih mesecih od njegove uveljavitve.

K 109. členu

Predpis iz četrtega odstavka 70. člena zakona se izda v šestih mesecih od uveljavitve slednjega.

K 110. členu

Listine za osebe s priznano mednarodno zaščito, izdane na podlagi določb obstoječega zakonskega besedila, ostanejo v veljavi do izdaje dovoljenja za prebivanje kot samostojne listine, razen izkaznice za begunca, ki se lahko uporablja še eno leto od začetka izdajanja nove oblike dovoljenja za prebivanja, do takrat pa mora ministrstvo beguncu zamenjati izkaznico s samostojno listino po uradni dolžnosti.

- zakonec prosilca ali osebe, ki je pridobila mednarodno zaščito, ali zunajzakonski partner v stalnem razmerju, kot ga določajo predpisi o bivanju tujcev v Republiki Sloveniji in predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih;

- mladoletni otroci para iz prejšnje alineje, če so neporočeni in nepreskrbljeni, ne glede na to, ali so bili rojeni v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali posvojeni, kot to določajo predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v Republiki Sloveniji;

- starši mladoletnika brez spremstva.

- mladoletnik brez spremstva ali mladoletnica brez spremstva (v nadaljnjem besedilu: mladoletnik brez spremstva) je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, mlajša od 18 let, ki je na ozemlju Republike Slovenije brez staršev ali zakonitega zastopnika;

(2) Upravno sodišče mora o tožbi zoper sklep, izdan na podlagi tega zakona, odločiti v sedmih dneh, razen če ni s tem zakonom drugače določeno.

(3) Vrhovno sodišče mora o pritožbi odločiti v 15 dneh od prejema pritožbe.

(4) V postopku sodnega varstva po tem zakonu se uporablja zakon, ki ureja upravni spor, če s tem zakonom ni drugače določeno.

- pridobitve informacij o statusu, pravicah in dolžnostih oseb z mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji;

- stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji;

- nastanitve v nastanitvenih zmogljivostih ministrstva;

- denarnega nadomestila za zasebno nastanitev;

- zdravstvenega varstva;

- socialnega varstva;

- izobraževanja;

- zaposlitve in dela;

- pomoči pri integraciji.

(2) Vlada Republike Slovenije izda predpis, s katerim določi načine in pogoje za zagotavljanje pravic iz prejšnjega odstavka.

(2) Če obstajajo razlogi za podaljšanje, pristojni organ izda odločbo, s katero osebi iz prejšnjega odstavka podaljša subsidiarno zaščito za dve leti. V čas neprekinjenega zakonitega bivanja v Republiki Sloveniji se šteje tudi čas do izdaje odločbe o podaljšanju subsidiarne zaščite.

(3) Če oseba ne izpolnjuje pogojev za podaljšanje, pristojni organ izda odločbo, s katero zavrne prošnjo za podaljšanje subsidiarne zaščite.

(4) Osebi iz prejšnjega člena do pravnomočnosti odločbe pripadajo pravice iz 101. člena tega zakona.

(5) Zoper odločbo iz drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko vloži tožba v 15 dneh od vročitve. Upravno sodišče mora o tožbi odločiti v 30 dneh od prejema tožbe.