Predlog zakona

Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

EVIDENČNI PODATKI
EVA: 2005-2311-0024
Šifra: 00715-21/2006/12
Ljubljana, 06.07.2006

PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE

L J U B L J A N A

Vlada Republike Slovenije je na 81. redni seji dne 6.7.2006 določila besedilo:

- PREDLOGA ZAKONA O MORSKEM RIBIŠTVU,

ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles sodelovali:

- Marija Lukačič, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
- Andrej Drašler, generalni direktor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano,
- Dejan Pehar, višji svetovalec, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
- Božidarka Vrabič, podsekretarka, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano.

Dušan Hočevar
NAMESTNIK GENERALNEGA SEKRETARJA

PRILOGA: 1

PRVA OBRAVNAVA
6.7.2006
EVA: 2005-2311-0024

PREDLOG ZAKONA O MORSKEM RIBIŠTVU

UVOD

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA IZDAJO ZAKONA O MORSKEM RIBIŠTVU

1.1 OCENA STANJA0

Veljavna zakonodaja na področju morskega ribištva izhaja iz leta 2002, ko je bil v Državnem zboru sprejet zakon, ki je nadomestil zakon iz leta 1976. Leta 2002 je bilo treba spremeniti zakonodajo zaradi vstopa Slovenije v Evropsko skupnost. Zakon je delno povzemal evropsko zakonodajo ter postopoma usklajeval slovenski pravni red s pravnim redom Skupnosti. Leta 2004 je Slovenija postala polnopravna članica Skupnosti in je prišlo do uskladitve pravnega reda na področju ribištva. Evropske uredbe so postale del slovenskega pravnega reda, kar je bil glavni vzrok za ponovno spreminjanje zakona o morskem ribištvu. Veljavni zakon delno povzema evropski pravni red, kar podvaja pravni red skupne ribiške politike, zaradi česar prihaja do velikega neskladja. Zato je potrebno sprejeti nov zakon, ki bo urejal samo slovenske posebnosti oziroma izvajanje določil evropskih uredb, kjer je dana možnost, da države članice uredijo zakonodajo po svojih merilih, in določijo pooblastila za izvajanje skupne ribiške politike.

Problematika slovenskega ribištva se je začela po osamosvojitvi leta 1991, ko se je ribolovno morje zmanjšalo in obsega samo še teritorialne ter notranje vode Republike Slovenije. V tem trenutku se je slovensko ribištvo znašlo pred velikim neskladjem med razpoložljivimi ribolovnimi viri ter obstoječo ribolovno floto. V mednarodnih vodah ribari zelo malo plovil, saj ostala niso usposobljena za ribolov v odprtih vodah Jadrana.

Slovenski ribiči so do osamosvojitve leta 1991 ulovili v povprečju 6000 ton rib letno. Skupna količina morskega ulova v povprečju za obdobje po osamosvojitvi pa znaša slabih 1700 ton.

Slovensko ribiško floto v povprečju sestavljajo precej stara plovila (povprečna starost vseh plovil v letu 2004 je bila 30 let). V povprečju je bilo v obdobju 1996–2004 v morski ribiški floti dobrih 80 % plovil do 12 metrov dolžine, ki izvajajo t. i. mali priobalni ribolov. Najpogostejša glavna ribiška orodja v obdobju 2002–2004 so bile stoječe mreže (tako opremljenih je kar 70 % vseh plovil), ki se uporabljajo za ulov belih rib.

Ocena skupne vrednosti gospodarskega ulova in vzreje znaša v povprečju za obdobje 2001-2003 slabih 5 milijonov evrov, pri čemer večinski del vrednosti odpade na akvakulturo. Povprečna vrednost vzreje v slovenski akvakulturi, ki jo sestavljata vzreja rib v celinskih vodah ter morju, je za to obdobje ocenjena na slabih 3,8 milijona evrov, povprečna vrednost gospodarskega ulova pa na slabih 1,2 milijona evrov.

Za slovensko morsko ribištvo je ključnega pomena ulov plavih rib, predvsem sardel, katere povprečni delež v obdobju 1990-2004 znaša okoli 86 % celotnega morskega ulova (v letu 2004 le še 46 % ali 373 ton). Ne glede na ta ulov je Slovenija še vedno neto uvoznica rib, pri čemer ima Slovenija eno najmanjših potrošenj rib na prebivalca (približno 7kg).

Prispevek dodane vrednosti v osnovnih cenah sektorja ribištva v BDP je relativno majhen na ravni celotnega narodnega gospodarstva, in sicer znaša v povprečju za zadnje obdobje okoli 0,016 % letnega bruto domačega proizvoda (BDP). Kljub temu je treba upoštevati tudi prispevek z ribištvom povezanih dejavnosti ter ekonomsko in tradicionalno vlogo gospodarskih ribiških dejavnosti v nekaterih območjih. Na državni ravni dohodek iz ribištva nima bistvenega pomena, ima pa zelo močno gospodarsko, socialno in politično vlogo v sami regiji, kjer se v povezavi z ribištvom razvijajo turizem in druge sorodne panoge.

Gospodarske dejavnosti v morskem ribištvu, zlasti morski gospodarski ribolov, so po obsegu proizvodnje v povprečju za analizirano obdobje 1990–2003 prispevale pomembnejši delež k skupni ribiški proizvodnji kot gospodarski dejavnosti. Opazen pa je izrazit upad morskega ulova in posledično tudi padec skupne proizvodnje v primerjavi s stanjem v letu 1990 in poznejšim obdobjem, zlasti z zadnjimi leti. Ta padec je predvsem posledica drastičnega zmanjšanja ribolovnega območja in posledičnega opuščanja ribolova s strani večjih ribiških gospodarskih subjektov zaradi neprimernosti plovil oziroma opreme. Dodaten razlog za upad ulova v zadnjih letih pa so tudi očitna izčrpanost ribolovnih virov v severnem Jadranu, neugodni vremenski pojavi (nižja temperatura vode), pojav meduz v zadnjih letih.

Ravno zaradi teh dejstev novi zakon prinaša kar nekaj novosti, ki bodo omogočile, da bo ribištvo skupaj z ostalimi panogami v obalni regiji še imelo prihodnost. Predvsem je treba omeniti vrnitev posebne ugodnosti ribičem, tj. olajšave pri plačevanju socialnih prispevkov.

Slovensko ribištvo se je znašlo pred novo preizkušnjo z vstopom Slovenije v Evropsko skupnost, ki je položaj ribištva še otežil. Z vstopom v Skupnost je Slovenija prevzela nove obveznosti, ki tudi direktno bremenijo ribiče. Sistem skupne ribiške politike pooseblja velike morske velesile in malim državam ne dopušča nikakršnih izjem, kar predstavlja precejšen problem in velike finančne obveznosti za državo članico.

1.2 SOCIALNA RAZSEŽNOST RIBIŠTVA V SLOVENIJI

Statistični podatki kažejo na izrazito povečevanje skupnega števila delovno aktivnih oseb v gospodarskem ribolovu in akvakulturi skupaj v obdobju 1995–2003. Vzrok temu je najverjetneje sprememba v upoštevanju nekaterih novih kategorij delovno aktivnih oseb, predvsem pomagajočih družinskih članov. Povečanje števila delovno aktivnih oseb je izrazito zlasti v akvakulturi.

V analiziranih letih 2002 in 2003 je bilo v razširjenem sektorju ribištva največ delovno aktivnih oseb v gospodarskih dejavnostih ribištva, in sicer 388 oseb v letu 2002 ter 386 oseb (okoli 62 %) v letu 2003. Od tega je bilo 228 oseb v letu 2002 ter 242 oseb v letu 2003 zaposlenih v sladkovodni vzreji. Velik del delovno aktivnih oseb v sektorju ribištva odpade tudi na dejavnost proizvodnje ribjih izdelkov, in sicer približno 30 % v letu 2002.

Po statističnih podatkih za leto 2002 je slabih 55 % vseh delovno aktivnih oseb v sektorju ribištva (oziroma 468 oseb) delalo v Obalno-kraški regiji.
V analiziranem obdobju 1999-2004 so bili neto dohodki zaposlenih v sektorju ribištva (po standardni klasifikaciji dejavnosti) v povprečju nižji tako od povprečja za vse dejavnosti, od povprečja za sektor A Kmetijstvo, lov in gozdarstvo ter od povprečja v priobalnih upravnih enotah. Dohodkovni položaj številnih malih morskih ribičev dodatno ogroža ukinitev statusa »ribič-kmet« leta 2004 s trenutno zakonodajo, s čimer so ribiči-kmetje na področju socialnih prispevkov izenačeni s podjetniki v ostalih gospodarskih dejavnostih.

Tako v morskem kot tudi v sladkovodnem ribištvu v Sloveniji v strukturi delovno aktivnih oseb prevladujejo osebe moškega spola v celotnem po osamosvojitvenem obdobju. Zaposlenost žensk v ribiškem sektorju je najpomembnejša v predelavi. Leta 2002 je bilo v proizvodnji ribjih izdelkov dobrih 66 % delovno aktivnih oseb ženskega spola (171 oseb).

2. RAZLOGI ZA SPREJEM NOVEGA ZAKONA

Leta 2002 je bil v Državnem zboru Republike Slovenije sprejet Zakon o morskem ribištvu (Uradni list RS, št. 58/02, v nadaljnjem besedilu: ZMR-1), ki ga je Republika Slovenija morala sprejeti zaradi bližajočega vstopa Slovenije v Skupnost ter prevzemanja pravnega reda Skupnosti, ki ureja in določa skupno ribiško politiko.
V času sprejemanja tega zakona, pred vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo, je bil takrat edini mogoč način približevanja slovenskega pravnega reda Skupnosti prav na področju ribištva, kar je omogočalo sprejetje podzakonskih predpisov in s tem implementacijo vsaj dela skupne ribiške politike.

Vstop Republike Slovenije v Skupnost je pomenil tudi celovito implementacijo skupne ribiške politike na podlagi uredb Sveta in Komisije, prav tako pa tudi sklepov in odločb, česar sprejeti zakon ni več dopuščal, saj je v nekaterih primerih prihajalo do podvojevanja zakonodaje oz. nezmožnosti natančnejše implementacije pravnega reda Skupnosti.

Glede na to, da si Slovenija v postopku pogajanja ni izpogajala izjem ali prehodnih obdobij, so z datumom vstopa v Sloveniji začeli veljati pravni akti Skupnosti, kar je povzročalo neskladje med ZMR-1 in veljavnim pravnim redom. Uredbe Skupnosti se morajo tako v državah članicah uporabljati neposredno.
Skupna ribiška politika Skupnosti temelji na sklopu uredb Skupnosti. ZMR-1, ki v osnovi povzema nekatere ključne uredbe Sveta s področja skupne ribiške politike, se z vstopom Republike Slovenije v Skupnost ne sme več uporabljati v delih, v katerih povzema uredbe Skupnosti. To pa je skoraj v vseh določbah ZMR-1.
Zaradi nastale situacije mora Republika Slovenija sprejeti nov zakon o morskem ribištvu (ZMR-2), ki bo urejal samo tista področja morskega ribištva, ki niso urejena s predpisi Skupnosti, in bo omogočil izvajanje pravnih aktov Skupnosti s področja ribištva.
ZMR-2 zato ne posega v določbe pravnih aktov Skupnosti o skupni ribiški politiki. S svojimi določbami samo omogoča, da Vlada RS in ministrstvo, pristojno za ribištvo, s podzakonskimi akti določita oziroma implementirata skupno ribiško politiko, in sicer v obsegu, ki jima ga predpisujejo oziroma dovoljujejo pravni akti Skupnosti.

3. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE

Cilj tega zakona je urediti področje ribištva v tistih delih, kjer to ni urejeno s predpisi Skupnosti. Prav tako predlog zakona zagotavlja pravni okvir, ki bo na podlagi pripravljenih podzakonskih predpisov omogočal izvajanje skupne ribiške politike.
Zakon ureja predvsem področja upravljanja rib, določitev ribolovnih območij za gojitev rib, določanje pravil za trajnostno rabo rib, naloge v zvezi z ohranjanjem ugodnega stanja rib in doseganja dobrega ekološkega stanja, izdajanje dovoljenj za gospodarski in negospodarski ribolov ter dovolilnic za prostočasni ribolov, gojitev in nabiranje morskih organizmov, vodenje predpisanih evidenc, seznamov ter poročanje, mesta prve prodaje in iztovora rib, javne službe v ribištvu, financiranje ribištva, status in zavarovanje ribičev-fizičnih oseb, nadzor ter druga, z morskim ribištvom povezana vprašanja.

Zakon uvaja tudi nekaj novosti, ki bodo omogočile razvoj ribištva. Tukaj je treba izpostaviti ponovno ureditev ugodnejšega statusa za morske gospodarske ribiče, ki jim je to edina in glavna dejavnost. Ribiči bodo v skladu s pokojninsko in invalidsko zakonodajo imeli možnost plačevanja znižane stopnje socialnih prispevkov, kar bo omogočalo preživetje tudi socialno najšibkejšim ribičem, ki zaradi novo nastalih dejstev ne zmorejo plačevati prispevkov.
Zakon celovito ureja tudi športni ter rekreacijski ribolov na morju, ki bo reguliran in bo omogočal manjšo konkurenco gospodarskim ribičem. Rešitev je uvedena tudi s podeljevanjem dovoljenj za negospodarski ribolov. Podeljevanje dovoljenj bo z javnim pooblastilom preneseno na pooblaščeno organizacijo. To bo odpravilo velike administrativne ovire. Saj je ministrstvo do sedaj izdalo okoli 900 odločb negospodarskim ribičem.
Zakon ureja tudi javne službe ter določa pooblastila za učinkovito izvajanje skupne ribiške politike. Predvsem veliko nalog prenaša z javnim pooblastilom na Zavod za ribištvo Slovenije, ki bo prevzel celotno zbiranje in poročanje podatkov ter izvedbo nadzornega sistema ribištva.

4. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

Sprejem zakona ne bo imel drugih posledic.

5. SEDANJA PRAVNA UREDITEV

5.1 Veljavni nacionalni predpisi na področju morskega ribištva:

Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o morskem ribolovu (Uradni list RS, št. 9/96);
Zakon o morskem ribištvu (ZMR-1, Uradni list RS, št. 58/02);
Pravilnik o športnem, podvodnem športnem in rekreacijskem ribolovu na morju (Uradni list RS, št. 69/03);
Pravilnik o evidenci ribolovnih zmogljivosti, ribolovnem naporu, ulovu, vzreji rib, iztovarjanju in ekonomskem položaju ribištva (Uradni list RS, št. 28/04);
Pravilnik o vsebini, obliki in evidenci dovoljenj za gospodarski ribolov (Uradni list RS, št. 83/04);
Pravilnik o vodenju ladijskega dnevnika za ribiška plovila, ki plovejo pod zastavo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 40/05);
Pravilnik o programu usposabljanja za izvajanje gospodarskega ribolova, potrdilu o opravljenem izpitu in o vodenju evidenc o izdanih potrdilih o opravljenih izpitih (Uradni list RS, št. 44/05);
Pravilnik o trgovskih imenih rib (Uradni list RS, št. 46/05);
Uredba o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 2/06).

5. 2 Mednarodni sporazumi, ki obvezujejo Republiko Slovenijo na področju ribištva:

Konvencija Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu UNCLOS;
Kodeks vedenja za odgovorno ribištvo, ki ga podrobneje ureja osem tehničnih smernic;
Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju (BHROPS, Uradni list RS – MP, št. 20-50/01 (Uradni list RS, št. 42/94));
Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o morskem ribolovu (Uradni list RS, št. 9/96);
Zakon o ratifikaciji sporazuma o ustanovitvi generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (Uradni list RS, št. 6/04).

6. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN

Z vstopom Slovenije v Skupnost so se obveznosti države članice na področju morskega ribištva izredno povečale. Slovenija se je morala pravno in institucionalno prilagoditi evropskemu pravnemu redu, kar pa je prineslo nove finančne obveznosti. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je določene naloge preneslo na Javni zavod za ribištvo Slovenije, ki poleg rednih upravnih nalog nudi tudi druge strokovne podlage s področja morskega ribištva. Sredstva so zagotovljena v letnem finančnem načrtu zavoda.

Glede na spoštovanje pravnega reda bo treba dokončati vzpostavitev in izvajanje celotnega nadzornega sistema ribištva ter nacionalnega programa zbiranja podatkov v skladu s predpisi Skupnosti. Ocenjuje se, da bosta oba sistema stala okoli 189 milijonov tolarjev. Slovenija bo na podlagi potrjenih programov s strani Komisije dobila povrnjenih 50 % vseh stroškov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je oba programa pripravilo ter jih do 31. 1. 2006 poslalo Komisiji v pregled. Vlada RS se je seznanila z obema programoma in hkrati odobrila prerazporeditev sredstev (sklep Vlade RS št. 34200-1/2006/7 z dne 2. 3. 2006).

Ne glede na to je ministrstvo zagotovilo sredstva, ki jih bo treba prerazporediti znotraj proračuna Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ministrstvo je na Vlado Republike Slovenije že podalo informacijo o lastnem deležu sredstev pri izvajanju strukturne politike v obdobju 2007–2013. Slovenija v tem obdobju pričakuje okoli 4.570 milijonov tolarjev evropskih sredstev za obdobje sedmih let.

Pozitivni finančni učinek na proračun lahko pričakuje s prispevkom športnih in podvodnih ribičev na morju. Morski športni ribiči morajo plačevati upravno takso v skladu z zakonom, ki določa upravne takse za izdajo dovoljenj. To znaša približno 4 milijone tolarjev letno ter letno pristojbino, ki jo določi minister. Za leto 2005 so pristojbine skupaj znašale okoli 4,5 milijone tolarjev. Slovenski proračun tako pridobi okoli 8,5 milijonov tolarjev prihodka od morskih športnih ribičev.

Zakon prinaša negativni finančni učinek, saj bo izgradnja posebnih sistemov za učinkovito izvajanje skupne ribiške politike znašala:

Predvideni odhodki iz proračuna:

Proračunska postavka Leto 2006 Leto 2007

2068-Ukrepi v ribištvu – EU – slovenska udeležba 89.794.000,00 SIT 38.000.000 SIT

2069-Ukrepi v ribištvu – EU – udeležba EU 22.350.025,00 SIT 38.000.000 SIT

4265- Zavod za ribištvo 140.774.000 SIT 123.091.000 SIT

Predvideni prihodek v proračun:

prihodki Leto 2007

Pristojbine in upravna taksa 8.500.000 SIT

Sredstva za izvedbo zakonskih nalog celotnega sistema še niso zagotovljena. Glede na to, bo potrebno v letu 2007 zagotoviti manjkajoča sredstva s prerazporeditvijo znotraj proračuna ministrstva.

7. FINANČNE POSLEDICE PREDLOGA ZAKONA ZA DRUGA JAVNO FINANČNA SREDSTVA

Zakon ne predvideva drugih javno finančnih posledic.

8. PRIKAZ UREDITVE RIBIŠTVA V NEKATERIH DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH

Skupna značilnost zakonodaje v državah članicah so osnovni zakoni, ki so modificirani tako, da omogočajo sprotno izvajanje evropskih uredb in drugih pravnih aktov, ki so seveda objavljeni v Uradnem listu Skupnosti v vseh uradnih jezikih držav članic.
Določen delež pravnega reda Skupnosti se spreminja vsako leto. Zlasti se za vsako leto določajo nacionalne ribolovne kvote, priporočene cene in referenčne cene. Redno se spreminjajo tudi tehnični ukrepi varstva ribolovnih virov ter časovnih in prostorskih zapor določenih ribolovnih območjih, v zadnjem času pa so vse pogostejši tudi ukrepi za obnovo staležev prekomerno lovljenih ribolovnih virov po posameznih ribolovnih območjih.

8.1 Italija (Legge no. 41 del 17. febbraio Piano per la razionalizzazione e lo sviluppo della pesca maritima (Gazzetta Ufficiale 203/65 z dne 14. 8.), popravek 381/88 Odlok Predsednika 188/69 25. 7.)

Italijanska zakonodaja, ki pokriva ribiški sektor, se deli na Zakon, predsedniški odlok in ministrske odloke.
Zakon št. 963 iz leta 1965 je pomožni zakon in ureja splošne zadeve. Govori o namenu zakona, varstvu ribolovnih virov, registru ribičev, vpisu v register, o ribolovnih dovoljenjih ter ureja kazenske sankcije. Sestavlja ga 33 členov, ki urejajo nacionalne posebnosti.

Predsedniški odlok št. 1639 iz leta 1968 ureja izvršitev zakona št. 963 iz leta 1965. Ta odlok ureja ribolovna sredstva, ribolovna območja, načine pridobitve dovoljenj in prepovedi.
Ministrski odloki podrobneje urejajo posamezna vprašanja, kot so npr. izdaja ribolovnih dovoljenj, določanje ribolovnih rezervatov.
Poleg zgoraj omenjene zakonodaje, ki je nacionalna italijanska, pa v Republiki Italiji veljajo evropske uredbe.

8.2 Nemčija (Bundesantstalt fur Landwirtschaft und ErnaHrung, Bundesanzeiger Nummer 120 vom 02. jul. 1999, Seite 10637)

Zvezna Republika Nemčija ima podoben sistem kot ostale države članice. Zvezna Republika Nemčija ima zvezni zakon na nivoju države, ki je krovni zakon za področje ribištva. Prav tako pa imajo posamezne dežele svoje zakone, s katerimi imajo pooblastilo v zveznem zakonu. Deželni zakoni urejajo specifična področja znotraj posameznih dežel.

Zakon je zelo kratek (18 členov). Zvezni zakon določa samo glavna pooblastila, sistem ribolovnih dovoljenj, ureja področje ribolovnih con ter nadzor. Bistveni del zakona so pooblastila, ki omogočajo, da država članica povzema zakonodajo Skupnosti oziroma uredbe Skupnosti veljajo direktno.

8.3 Malta (Fisheries conservation and Management act, 4th June 2001)

Malta ima zelo kratek zakon iz leta 2001. V zakonu so navedene nacionalne posebnosti ter določila, ki niso urejena z uredbami Skupnosti. Zakon ureja področja dostopa do ribolovnih virov, področje lokalnih ribiških plovil, ureditev področja tujih ribiških plovil ter mednarodne sporazume. Vse ostale določbe Malta povzema iz dela skupne ribiške politike.

9. PRILAGOJENOST UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE.

Predlog zakona o morskem ribištvu je v polni meri usklajen s pravnim redom EU. Z vstopom Slovenije v EU se je Republika Slovenija zavezala, da bo sprejela celoten pravni red EU brez prehodnih obdobij in izjem. Skupno ribiško politiko določajo uredbe Sveta ter Komisije, ki so z vstopom postale slovenski pravni red. Predlog zakona ureja samo tista poglavja, ki so v Sloveniji specifična oziroma tista poglavje, kjer uredbe narekujejo, da država članica določi pristojnost.

BESEDILO ČLENOV:

I. Splošne določbe

1. člen
(vsebina zakona)

(1) Ta zakon ureja morsko ribištvo kot upravljanje ribolovnih virov v morju in omogoča izvajanje skupne ribiške politike na področju ohranjanja, upravljanja in izkoriščanja ribolovnih virov, pogojev dostopa do ribolovnih virov, strukturnih ukrepov, nadzora, tržne ureditve ter mednarodnih odnosov s področja ribištva v skladu s predpisi Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: predpisi Skupnosti).

(2) Ta zakon vsebinsko povzema Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatnih tipov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L št. 206 z dne 22. 7. 1992, str.7, z vsemi spremembami).

2. člen
(namen zakona)

Namen tega zakona je urejanje tistega dela skupne ribiške politike Evropske skupnosti, ki je v pristojnosti Republike Slovenije.

3. člen
(ribolovni viri)

Ribolovni viri so prostoživeči morski organizmi: ribe, raki, mehkužci ter druge vodne živali in rastline, ki so predmet upravljanja (v nadaljnjem besedilu: ribe).

4. člen
(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1. gojitev morskih organizmov je gojitev po tem zakonu in po predpisih o ohranjanju narave, ki je namenjena dajanju v promet;

2. ribolovna dovolilnica je dovoljenje za rekreacijski ribolov;

3. ribiška oprema je oprema, s katero se izvajajo športni ribolov, rekreacijski ribolov in ribolov za znanstvene, raziskovalne in izobraževalne namene;

4. ribolovno orodje je orodje, s

katerim se izvajata gospodarski ribolov in ribolov za znanstvene, raziskovalne in izobraževalne namene;

5. ribolovni rezervat je območje namenjeno varstvu rib;

6. status ribiča-fizične osebe je status, ki ga fizična oseba pridobi, ko po tem zakonu pridobi pravico izvajati gospodarski ribolov.

5. člen
(uporaba zbirk podatkov)

(1) Za potrebe izvajanja tega zakona in predpisov Skupnosti lahko ministrstvo, pristojno za morsko ribištvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), pridobiva in uporablja podatke, ki jih v okviru predpisanih zbirk podatkov vodijo državni organi, javni zavodi in agencije, koncesionarji ter drugi pooblaščeni organi, in se nanašajo na:

zbirke statističnih podatkov v morskem ribištvu (v nadaljnjem besedilu: ribištvo);

podatke v veterini v zvezi z ribištvom;

podatke o pomorstvu v zvezi z ribištvom;

podatke o plovbi v zvezi z ribištvom;

podatke o morju v zvezi z ribištvom;

podatke o graditvi objektov v zvezi z ribištvom;

podatke o varstvu okolja in ohranjanju narave v zvezi z ribištvom;

druge podatke v ribištvu.

(2) Upravljavci zbirk podatkov pošljejo ministrstvu podatke brezplačno, zaračunajo pa lahko neposredne materialne stroške za potrebne dodatne izvode.

(3) Podatke iz prvega odstavka tega člena, ki imajo naravo osebnih podatkov, pošljejo upravljavci zbirk podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

6. člen
(posebno varstvo države)

(1) Ribe so naravni vir pod posebnim varstvom države skladno s predpisi Republike Slovenije in Skupnosti.

(2) Ribe, ki so lahko predmet ribolova, nabiranja ali gojitve predpiše Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

7. člen
(upravljanje rib)

(1) Upravljanje rib obsega: načrtovanje na področju upravljanja rib, določanje ribolovnih območij za gojitev rib, določanje pravil za trajnostno rabo rib, naloge v zvezi z ohranjanjem ugodnega stanja rib in doseganja dobrega ekološkega stanja, izdajanje dovoljenj za gospodarski in negospodarski ribolov ter dovolilnic za prostočasni ribolov, gojenje in nabiranje morskih organizmov, vodenje predpisanih evidenc, seznamov in poročanje, določanje mest prve prodaje in iztovora rib, javne službe, financiranje, status za zavarovanje ribičev-fizičnih oseb, nadzor ter druga, z ribištvom povezana vprašanja.

(2) Upravljanje rib je v pristojnosti države.

8. člen
(trajnostna raba rib in ribolov )

(1) Trajnostna raba rib je izvajanje ribolova na način in v času, da se z naravnim samoobnavljanjem ali z določenimi ukrepi upravljanja rib dolgoročno ohranjajo ribe ter se pri tem ne poslabšuje ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst.

(2) Ribolov je lovljenje rib in se izvaja v skladu s tem zakonom.

(3) Ribolov obsega gospodarski ribolov, ki je pridobitna dejavnost in negospodarski ribolov, ki je nepridobitna dejavnost in je namenjen znanstvenemu in raziskovalnemu delu ter prostočasnemu ribolovu.

(4) Gospodarski ribolov se izvaja na podlagi veljavnega dovoljenja za gospodarski ribolov in posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov.

(5) Negospodarski ribolov se izvaja na podlagi veljavnega dovoljenja za negospodarski ribolov ali veljavne ribolovne dovolilnice.

II. Gospodarski ribolov

9. člen
(program ribištva)

(1) Program ribištva je izdelan v skladu s predpisi Skupnosti in vsebuje:

oceno stanja na področju ribištva;

določitev ribolovnih možnosti, ki zagotavljajo trajnostno rabo rib;

cilje in usmeritve za varstvo in trajnostno rabo rib;

naloge in ukrepe za doseganje ciljev upravljanja rib;

oceno pričakovanih učinkov in potrebnih javno finančnih sredstev za doseganje ciljev;

nosilce posameznih nalog in

druge za upravljanje rib pomembne vsebine.

(2) Program ribištva na predlog ministrstva sprejme vlada.

(3) Program se izdela za obdobje, ki ga določajo predpisi Skupnosti.

10. člen
(zagotavljanje trajnostne rabe rib)

(1) Na podlagi programa iz prejšnjega člena, ki zagotavlja trajnostno rabo rib, dovoljenje za gospodarski ribolov in posebno dovoljenje za gospodarski ribolov na podlagi vloge izda ministrica oziroma minister ( v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za morsko ribištvo.

(2) Če število že izdanih dovoljenj za gospodarski ribolov presega s programom ribištva določene ribolovne možnosti, ki zagotavljajo trajnostno rabo rib, se novo dovoljenje ne izda.

(3) Dovoljenja za gospodarski ribolov se izda na podlagi časovnega zaporedja prispelih vlog.

(4) Ukrepe za zagotavljanje trajnostne rabe rib podrobneje predpiše minister.

11. člen
(dovoljenje za gospodarski ribolov)

(1) Dovoljenje za gospodarski ribolov lahko dobi pravna ali fizična oseba ki izpolnjuje naslednje pogoje:

da je pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik registrirana za opravljanje dejavnosti ribolova v skladu s predpisi;

da fizična oseba, ki želi pridobiti status ribiča-fizične osebe po tem zakonu ni lastnica ali solastnica gospodarske družbe ali ni vpisana v register samostojnih podjetnikov posameznikov, ni uživalka pokojnine in pisno izjavi, da bo opravljala izključno gospodarski ribolov;

da je fizična oseba strokovno usposobljena za gospodarski ribolov v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije oziroma, da ima pravna oseba vsaj eno osebo, ki je strokovno usposobljena za gospodarski ribolov skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije;

da razpolaga z ribiškim plovilom, vpisanim pri organu, pristojnem za pomorstvo;

da ji s pravnomočno odločbo sodišča ali pristojnega organa za odločanje o prekrških ni prepovedano izvajanje gospodarskega ribolova;

da ji dovoljenje za gospodarski ribolov ni bilo trajno odvzeto v skladu s drugim odstavkom 14. člena tega zakona.

(2) Vloga za pridobitev dovoljenja za gospodarski ribolov mora vsebovati dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka razen tistih, ki se vodijo v uradnih evidencah.

(3) O izdanih dovoljenjih za gospodarski ribolov se vodi seznam.

(4) Vsebino in obliko vloge, vsebino in obliko dovoljenj za gospodarski ribolov ter vsebino in način vodenja seznama izdanih dovoljenj za gospodarski ribolov podrobneje predpiše minister.

12. člen
(veljavnost dovoljenja za gospodarski ribolov)

Dovoljenje za gospodarski ribolov se izda za nedoločen čas.

13. člen
(prenehanje veljavnosti dovoljenja za gospodarski ribolov)

(1) Dovoljenje za gospodarski ribolov preneha veljati:

s smrtjo fizične osebe;

s prenehanjem pravne osebe;

s prenehanjem samostojnega podjetnika posameznika;

s prenehanjem opravljanja dejavnosti gospodarskega ribolova;

ob spremembi podatkov, ki so vpisani na dovoljenju za gospodarski ribolov;

z izpisom fizične osebe iz evidence ribičev-fizičnih oseb po tem zakonu;

s prenehanjem registracije oziroma namembnosti ribiškega plovila;

ob izpisu ribiškega plovila iz registra ribiških plovil Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnost);

z izdajo novega dovoljenja za isto plovilo.

(2) V primerih iz druge, tretje, četrte, pete, šeste in osme alineje prejšnjega odstavka mora imetnica oziroma imetnik (v nadaljnjem besedilu: imetnik) dovoljenja za gospodarski ribolov o nastalih spremembah obvestiti ministrstvo v treh delovnih dneh od nastale spremembe.

(3) Dovoljenje za gospodarski ribolov iz razlogov, navedenih v prvem odstavku tega člena, po uradni dolžnosti z odločbo prekliče minister.

14. člen
(začasen ali trajen odvzem dovoljenja za gospodarski ribolov)

(1) Dovoljenje za gospodarski ribolov minister po uradni dolžnosti z odločbo začasno ali trajno odvzame v primeru hujših kršitev predpisov Skupnosti, za katere je določen obvezen ukrep začasnega ali trajnega odvzema dovoljenja za gospodarski ribolov.

(2) Dovoljenje za gospodarski ribolov se trajno odvzame v primeru storitve tretjega zaporednega prekrška, za katerega je predpisan začasni odvzem po predpisih Skupnosti.

(3) O ugotovljenih hujših kršitvah iz prvega odstavka tega člena ribiška inšpektorica oziroma inšpektor (v nadaljnjem besedilu: ribiški inšpektor) obvesti ministrstvo.

15. člen
(začasna prepoved gospodarskega ribolova)

Minister lahko na določenem območju oziroma za določene vrste rib začasno prepove opravljanje gospodarskega ribolova, če Skupnost ugotovi neusklajenost ribolova z ribolovnimi možnostmi, ki zagotavljajo trajnostno rabo rib.

16. člen
(začasen preklic dovoljenja za gospodarski ribolov)

(1) Minister lahko na podlagi pisne vloge imetnika dovoljenja za gospodarski ribolov za določeno obdobje z odločbo začasno prekliče veljavnost dovoljenja za gospodarski ribolov.

(2) Preklicano dovoljenje za gospodarski ribolov iz prejšnjega odstavka se deponira na zavodu.

17. člen
(posebno dovoljenje za gospodarski ribolov)

(1) Posebno dovoljenje za gospodarski ribolov je dovoljenje za gospodarski ribolov v območjih in primerih, kjer in ko gospodarski ribolov v skladu s tem zakonom in predpisi Skupnosti sicer ni dovoljen.

(2) Posebno dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda:

ob pojavu zimskih jat rib;

ob množičnem pojavu rib v območju bližje obali.

(3) Posebno dovoljenje za gospodarski ribolov se izda na podlagi predpisane vloge, veljavnega dovoljenja za gospodarski ribolov in pozitivnega strokovnega mnenja javnega Zavoda za ribištvo Slovenije ( v nadaljnjem besedilu: zavod).

(4) V posebnem dovoljenju se določijo način, pogoji in čas izvajanja ribolova.

(5) O izdanih posebnih dovoljenjih za gospodarski ribolov se vodi seznam, ki vsebuje:

- osebno ime oziroma firmo imetnika posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov;

- številko in datum izdaje posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov ;

- način ribolova.

(6) Vsebino in obliko vloge, zahtevane elemente strokovnega mnenja zavoda, obliko in vsebino posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov, obliko, vsebino ter način vodenja seznama izdanih posebnih dovoljenj za gospodarski ribolov podrobneje predpiše minister.

18. člen
(razlogi za prenehanje veljavnosti in preklic posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov)

(1) Posebno dovoljenje za gospodarski ribolov preneha veljati s prenehanjem veljavnosti dovoljenja za gospodarski ribolov.

(2) Posebno dovoljenje za gospodarski ribolov se odvzame s preklicem posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov, če imetnik posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov ne izvaja ribolova v skladu z načini, pogoji in časom, določenimi v posebnem dovoljenju za gospodarski ribolov.

(3) O ugotovljenih kršitvah ribolova, določenih v posebnem dovoljenju za gospodarski ribolov, ribiški inšpektor obvesti ministrstvo.

(4) Minister po uradni dolžnosti z odločbo prekliče veljavnost posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov.

(5) O preklicanih posebnih dovoljenj za gospodarski ribolov se vodi seznam, ki vsebuje:

- osebno ime oziroma firmo imetnika posebnega dovoljenja;

- številko in datum odvzema posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov;

- način ribolova.

(6) Vsebino, obliko in način vodenja seznama preklicanih posebnih dovoljenj za gospodarski ribolov podrobneje predpiše minister.

19. člen
(prepovedi in zahteve pri izvajanju gospodarskega ribolova)

(1) Pri izvajanju gospodarskega ribolova je prepovedano:

1.loviti ribe z vlečnimi mrežami bližje kot 200 metrov od stoječih mrež, ki so predpisano označene;

2.loviti ribe bližje kot 300 metrov do ribiškega plovila, ko ta sveti ali izvaja ribolov z obkroževalno mrežo;

3.postaviti stoječe mreže bližje kot 200 metrov od že položenih stoječih mrež;

4.izvajati ribolov bližje kot 150 metrov od objektov, namenjenih gojitvi morskih organizmov;

5.uporaba vseh vrst strgač v notranjih morskih vodah ter teritorialnih vodah Republike Slovenije;

6.loviti ribe v pristaniščih;

7.loviti ribe na področjih, označenih za izvedbo športnih ribolovnih tekmovanj;

8.loviti ribe z razstrelivi in strupi;

9.uporabljati naprave, ki omogočajo dihanje pod vodo.

(2) Oseba, ki izvaja gospodarski ribolov mora imeti dokazilo o strokovni usposobljenosti v času ribolova na plovilu.

(3) Plovilo s katerega se izvaja športni ali rekreacijski ribolov ne sme ovirati ribiškega plovila, kadar ta izvaja gospodarski ribolov.

(4) Na ribiškem plovilu smejo biti samo tisti tipi ribolovnih orodij, s katerimi se izvaja ribolov in ki so navedeni v dovoljenju za gospodarski ribolov in posebnem dovoljenju za gospodarski ribolov.

(5) Ne glede na določbo 5. točke prvega odstavka tega člena lahko minister na podlagi vloge in utemeljenega strokovnega mnenja zavoda z odločbo izdano v upravnem postopku dovoli uporabo strgač za znanstvene, raziskovalne in izobraževalne namene.

20. člen
( evidenca ribiških plovil in označevanje ribolovnih orodij)

(1) Evidenco ribiških plovil vodi zavod v skladu s predpisi Skupnosti.

(2) Ribolovna orodja morajo biti pravilno označena.

(3) Pravila za vpis in izpis ribiških plovil iz evidence ribiških plovil ter označevanje ribolovnih orodij podrobneje predpiše minister.

III. Gojenje in nabiranje morskih organizmov

21. člen
(gojenje morskih organizmov)

Območja za gojenje morskih organizmov določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za vode in ohranjanje narave.

22. člen
(nabiranje školjk)

(1) Školjke lahko nabira vsaka oseba, ki ima veljavno dovoljenje za gospodarski ribolov.

(2) Način nabiranja školjk in dnevno količino nabranih školjk predpiše minister.

23. člen
(register objektov)

(1) Register objektov, namenjenih za gojitev morskih organizmov, je sestavni del ribiškega katastra in ga vodi zavod.

(2) Register iz prejšnjega odstavka vsebuje:

osebno ime imetnika vodne pravice za gojitev morskih organizmov;

ime in sedež firme – imetnice vodne pravice za gojitev morskih organizmov;

gojitveno kapaciteto;

vrste gojenih morskih organizmov;

lokacijo objekta in

druge za ribištvo pomembne podatke.

(3) Podatki iz prve alineje prejšnjega odstavka, ki imajo naravo osebnih podatkov, se zbirajo, obdelujejo in pošiljajo v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.

(4) Podrobnejšo vsebino registra objektov namenjenih za gojitev morskih organizmov predpiše minister.

IV. Mesta prve prodaje in mesta iztovora rib

24. člen
(mesta prve prodaje rib in mesta iztovora rib)

(1) Mesta prve prodaje rib, ki izpolnjujejo pogoje za promet z ribami in ribiškimi proizvodi, in mesta iztovora rib določi minister.

(2) Ribiči morajo voditi seznam prve prodaje rib.

(3) Obliko in način vodenja seznama prve prodaje rib podrobneje predpiše minister.

V. Negospodarski ribolov

25. člen
(ribolov za znanstvene, raziskovalne in izobraževalne namene)

(1) Ribolov za znanstvene, raziskovalne in izobraževalne namene se izvaja na podlagi dovoljenja za negospodarski ribolov.

(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda minister na podlagi vloge, s katero prosilka oziroma prosilec (v nadaljevanju: prosilec) izkaže upravičenost ribolova za znanstvene, raziskovalne in izobraževalne namene. Prosilec mora k vlogi priložiti mnenje zavoda.

(3) Izvajalec ribolova mora imeti dovoljenje za negospodarski ribolov pri sebi.

(4) Minister v dovoljenju iz prvega odstavka tega člena določi načine, pogoje in čas izvajanja ribolova.

(5) O izdanih dovoljenjih za negospodarski ribolov ministrstvo vodi seznam, ki vsebuje:
- osebno ime oziroma firmo imetnika dovoljenja za negospodarski ribolov;
- številko in datum izdaje dovoljenja za negospodarski ribolov ;
- način ribolova.

26. člen
(prostočasni ribolov)

(1) Prostočasni ribolov je športni ribolov in rekreacijski ribolov.

(2) Športni ribolov se izvaja s predpisano ribiško opremo na podlagi letnega dovoljenja za športni ribolov do dovoljene količine dnevnega ulova.

(3) Rekreacijski ribolov se izvaja z dnevno ali tedensko ribolovno dovolilnico ter s predpisano ribiško opremo.

(4) Dovoljenja iz drugega odstavka tega člena in dnevno ali tedensko ribolovno dovolilnico iz prejšnjega odstavka mora imeti oseba ob izvajanju prostočasnega ribolova vedno pri sebi.

(5) Za letno dovoljenje za športni ribolov in dnevno ali tedensko dovolilnico se plačuje pristojbina, ki jo določi minister, in je prihodek proračuna Republike Slovenije.

(6) Minister določi višino stroškov za izdajo letnih dovoljenj za športni ribolov in ribolovno dovolilnico, ki jih sme zaračunati nosilec javnega pooblastila za izdajo letnega dovoljenja za športni ribolov ali za ribolovno dovolilnico.

(7) Za prostočasni ribolov z obale, letno dovoljenje za športni ribolov in ribolovna dovolilnica nista potrebna.

(8) O količinah in vrstah rib ulovljenih s prostočasnim ribolovom se vodi seznam.

(9) Ribiško opremo, način prostočasnega ribolova, vodenje seznama ulova in dovoljeno količino dnevnega ulova podrobneje predpiše minister.

27. člen
(prepovedi pri izvajanju prostočasnega ribolova)

Pri izvajanju prostočasnega ribolova je prepovedano:

1. dajati ulov v promet;

2. izvajati ribolov bližje kot 50 metrov od stoječih mrež, ki so pravilno označene;

3. loviti nedorasle ribe;

4. nabirati školjke;

5. uporabljati trnek trojček na poteg;

6. uporabljati naprave za dihanje pod vodo.

28. člen
(športni ribolov s podvodno puško)

(1) Športni ribolov s podvodno puško se izvaja v okviru društev za športni ribolov na morju, ki so člani zveze društev za športni ribolov na morju.

(2) Športni ribolov s podvodno puško je dovoljen samo na podlagi letnega dovoljenja za športni ribolov s podvodno puško na predpisan način in do dovoljene količine dnevnega ulova.

(3) Za letno dovoljenje za športni ribolov s podvodno puško se plačuje pristojbina, ki jo določi minister, in je prihodek proračuna Republike Slovenije. Minister določi višino stroškov za izdajo letnega dovoljenj za športni ribolov s podvodno puško, ki jih sme zaračunati nosilec javnega pooblastila za izdajo letnega dovoljenja za športni ribolov s podvodno puško.

(4) Način izvajanja športnega ribolova s podvodno puško, vodenje seznama ulova in dovoljeno količino dnevnega ulova predpiše minister.

29. člen
(prepovedi pri izvajanju športnega ribolova s podvodno puško)

Pri izvajanju športnega ribolova s podvodno puško je prepovedan:

1. ribolov med sončnim zahodom in sončnim vzhodom ;

2. ribolov z uporabo aparatov, ki omogočajo dihanje pod vodo;

3. ribolov s plovilom, na katerem, ki je opremljeno s podvodno puška in napravo, ki omogočajo dihanje pod vodo;

4. ribolov v območjih zavarovanih s tem zakonom ali z drugimi predpisi, po katerih ribolov ni dovoljen.

VI. Javno pooblastilo za izvajanje nalog v ribištvu

30. člen
(podelitev javnega pooblastila)

(1) Pravnim osebam javnega in zasebnega prava, ki delujejo na področju ribištva, lahko minister v skladu z določbami zakona, ki ureja državno upravo, na podlagi javnega natečaja, za določen čas z odločbo podeli javno pooblastilo za izvajanje naslednjih nalog:

vodenje in vzdrževanje predpisanih evidenc in seznamov po tem zakonu ter nadzornega in informacijskega sistema ribištva v skladu s predpisi Skupnosti;

biološko vzorčenje ulova;

zbiranje predpisanih podatkov;

izdajanje letnih dovoljenj za športni ribolov

;

izdajanje dnevnih in tedenskih ribolovnih dovolilnic za rekreacijski ribolov;

izdajanje letnih dovoljenj za športni ribolov s podvodno puško.

(2) Za pridobitev javnega pooblastila mora pravna oseba javnega ali zasebnega prava izpolnjevati naslednje pogoje:

- deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev javnega pooblastila;

- ima dejavnost za izvajanje nalog na podlagi javnega pooblastila opredeljeno v svojem ustanovitvenem aktu;

- ima usposobljen kader za izvajanje javnega pooblastila;

- ima vzpostavljeno potrebno infrastrukturo za učinkovito izvajanje javnega pooblastila.

(3) Natančnejše pogoje, kriterije, merila in postopek za podelitev javnega pooblastila podrobneje določi minister.

31. člen
(odvzem javnega pooblastila)

(1) Nosilcu javnega pooblastila se odvzame javno pooblastilo, če:
- so s pravnomočno odločbo pristojnega organa ugotovljene nepravilnosti pri njegovem poslovanju;
- ne izpolnjuje več predpisanih pogojev;
- se pri izvajanju nadzora nad izvajanjem javnega pooblastila ugotovijo večje nepravilnosti.

(2) O odvzemu javnega pooblastila odloči minister z odločbo.

32. člen
(nadzor nad delom nosilca javnega pooblastila)

(1) Nadzor nad zakonitostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo dela osebe, ki ji je podeljeno javno pooblastilo na podlagi tega zakona, opravlja ministrstvo.

(2) Ministrstvo v zvezi z danim javnim pooblastilom opravlja nad nosilcem javnega pooblastila nadzor nad zakonitostjo njegovih splošnih aktov in instančni nadzor nad zakonitostjo njegovih posamičnih aktov.

VII. Ribolovna rezervata

33. člen
(ribolovna rezervata)

(1) Za varstvo rib po tem zakonu sta namenjena ribolovna rezervata, in sicer:

portoroški ribolovni rezervat, ki obsega notranji del Piranskega zaliva s pripadajočimi solinami in

strunjanski ribolovni rezervat, ki obsega morje ob obali ob rtiču Strunjan in notranji del Strunjanskega zaliva s pripadajočo laguno ter solinami.

(2) Gospodarski ribolov in plovba z ribiškimi plovili v ribolovnih rezervatih sta prepovedana.

(3) Prostočasni ribolov v ribolovnih rezervatih je prepovedan.

(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek in pod pogojem, da ni v nasprotju s predpisi ki urejajo ohranjanja narave, je v ribolovnih rezervatih dovoljen:

izlov zimskih jat cipljev na podlagi posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov in

prostočasni ribolov z obale.

VIII. Neposredno opravljanje nalog

34. člen
(neposredno opravljanje nalog)

Upravne in strokovne naloge, ki se nanašajo na trajnostno rabo rib opravlja ministrstvo neposredno na območjih upravnih enot Koper, Izola in Piran.

IX. Javna služba v ribištvu

35. člen
(naloge javne službe v ribištvu)

(1) Za izvajanje tega zakona in predpisov Skupnosti opravlja zavod:

vodenje evidence ribiških plovil;

vodenje evidence ribičev-fizičnih oseb za socialno zavarovanje;

zbiranje predpisanih podatkov;

raziskovanje ribolovnih virov;

spremljanje stanja za zagotavljanje trajnostne rabe rib in ribolovnih možnosti,

monitoring populacij rib in monitoring rib kot elementa ekološkega stanja voda po predpisih o varstvu okolja in voda ter določbah tega zakona in

poročanje državnim organom, organom Skupnosti in organom mednarodnih organizacij s področja ribištva, katerih članica je Republika Slovenija.

(2) Naloge iz prejšnjega odstavka izvaja zavod kot javno službo.

(3) Podrobnejše opredelitve in predviden obseg nalog iz prvega odstavka tega člena se določijo v letnem programu in finančnem načrtu dela zavoda, ki ga potrdi vlada.

X. Financiranje v ribištvu

36. člen
(zagotavljanje sredstev)

(1) V proračunu Republike Slovenije se po tem zakonu zagotavljajo sredstva za:
- financiranje javne službe v ribištvu;
- sofinanciranje strukturnih ukrepov v skladu s predpisi Skupnosti;
- financiranje in sofinanciranje ukrepov s področja ribištva, ki so državna pomoč v skladu s prepisi Skupnosti.

(2) Vlada predpiše vrste financiranja in sofinanciranja iz prejšnjega odstavka, pogoje in merila, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci za dodelitev sredstev, upravičence ter postopek dodelitve pomoči in nadzor nad porabo dodeljenih sredstev.

(3) Ministrstvo je pristojni organ za izvajanje in spremljanje državnih pomoči s področja ribištva. Naloge ministrstva za spremljanje državnih pomoči predpiše vlada.

XI. Posebna ureditev upravnega postopka financiranja in sofinanciranja ukrepov v ribištvu v skladu predpisi Skupnosti

37. člen
(poziv)

(1) Pristojni organ lahko stranko pred pisnim pozivom za dopolnitev vloge opozori na pomanjkljivosti po telefonu ali na drug primeren način, če to pripomore k lažjemu uresničevanju pravic strank.

(2) Če stranka kljub opozorilu iz prejšnjega odstavka ne odpravi pomanjkljivosti, pristojni organ pisno pozove stranko po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

38. člen
(odprava odločbe po nadzorstveni pravici)

(1) Organ, pristojen za nadzor, lahko po nadzorstveni pravici odpravi odločbo pod pogoji, v roku in iz razlogov, določenih v predpisu Skupnosti, ki določa obveznost vračila strankam, kadar jim je bilo z odločbo odobrenih preveč sredstev.

(2) Če predpis Skupnosti roka iz prejšnjega odstavka ne določa drugače, lahko pristojni organ odločbo odpravi v petih letih od vročitve odločbe.

39. člen
(obnova postopka)

Postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, se v primeru ugotovitve, da je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb, obnovi v roku petih let od dokončnosti odločbe.

40. člen
(poračunavanje in vračila neupravičeno izplačanih sredstev)

Sredstva, ki jih mora stranka na podlagi izvršljive odločbe vrniti, lahko pristojni organ poračuna s sredstvi, ki stranki še niso bila izplačana, in sicer iz kateregakoli ukrepa ribiške politike, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače, sicer morata ministrstvo ali agencija takoj zahtevati vračilo v proračun.

XII. Ukrepi za izvajanje skupne ribiške politike

41. člen
(pristojnost vlade)

Vlada predpiše ukrepe in postopke za izvrševanje predpisov Skupnosti s področja skupne ribiške politike ter določa pristojne organe in organizacije za izvrševanje predpisov Skupnosti.

XIII. Status in zavarovanje ribičev-fizičnih oseb

42. člen
(status ribičev-fizičnih oseb za socialno zavarovanje)

Na področju pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja se fizična oseba, ki je vpisana v evidenco ribičev-fizičnih oseb po tem zakonu, šteje za kmeta v skladu s predpisi o pokojninskem, invalidskem in zdravstvenem zavarovanju.

43. člen
(evidenca ribičev-fizičnih oseb za socialno zavarovanje)

(1) Evidenco ribičev-fizičnih oseb vodi ministrstvo.

(2) O vpisu oziroma izbrisu ribičev-fizičnih oseb v oziroma iz evidence iz prejšnjega odstavka odloča ministrstvo v upravnem postopku.

(3) V evidenco ribičev-fizičnih se po uradni dolžnosti vpišejo ribiči-fizične osebe, ki imajo pridobljeno dovoljenje za gospodarski ribolov kot ribiči-fizične osebe.

(4) V evidenco ribičev-fizičnih oseb po tem zakonu se vpišejo naslednji podatki:

EMŠO;

davčna številka;

osebno ime;

naslov stalnega prebivališča;

datum vpisa in

datum izbrisa.

(5) Iz evidence ribičev-fizičnih oseb se ribiči-fizične osebe izbrišejo po uradni dolžnosti:

ob prenehanju veljavnosti dovoljenja za gospodarski ribolov;

ob vpisu lastništva oziroma solastništva pravne osebe v sodni register ali ob vpisu v evidenco samostojnih podjetnikov posameznikov;

če ne opravljajo izključno gospodarskega morskega ribolova in

ob upokojitvi.

(6) Ministrstvo izbriše iz evidence osebo iz tretje alineje prejšnjega odstavka na predlog ribiškega inšpektorja.

(8) Ribiči-fizične osebe, ki so vpisani v evidenco po tem členu, so dolžni voditi knjige po predpisih, ki veljajo za samostojne podjetnike posameznike.

(9) Vsebino in način vodenja evidence ribičev-fizičnih oseb podrobneje predpiše minister.

XIV. Inšpekcijski nadzor

44. člen
(izvajanje nadzora)

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter izvajanjem predpisov Skupnosti opravljajo ribiški inšpektorji, inšpektorji za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil ter uradni veterinarji, vsak v okviru svojih pristojnosti.

(2) O izvajanju nadzora se inšpektorji iz prejšnjega odstavka medsebojno obveščajo.

(3) Inšpektorji Skupnosti izvajajo nadzor nad predpisi Skupnosti v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju Republike Slovenije v skladu s svojimi pooblastili.

(4) Inšpektorji iz prvega odstavka tega člena so dolžni o ugotovljenih nepravilnostih obveščati ministrstvo.

45. člen
(pooblastila ribiškega inšpektorja)

Ribiški inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih o inšpekciji, še naslednja pooblastila:

1. nadzira izvajanje predpisov Skupnosti;

2. nadzira osebe, ki izvajajo gojitev morskih organizmov;

3. pregleduje ribiška plovila, ribolovna orodja in listine ribiških plovil;

4. pregleduje dovoljenja za gospodarski ribolov in posebna dovoljenja za gospodarski ribolov;

5. pregleduje dovoljenja za negospodarski ribolov;

6. pregleduje dovoljenja za ribolov za znanstvene in izobraževalne namene;

7. pregleduje dnevne in tedenske ribolovne dovolilnice ;

8. pregleduje sezname, evidence in dokumente, določene s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter predpisi Skupnost;

9. pregleduje objekte pravnih in fizičnih oseb, ki se ukvarjajo z dejavnostmi gospodarskega ribištva, ter dokumentacijo, ki jo po tem zakonu potrebujejo za izvajanje teh dejavnosti;

10. pregleduje sezname ribiških plovil;

11. predlaga izpis iz evidence ribiških plovil in zbirk podatkov določenih s tem zakonom ter s predpisi Skupnosti;

12. pregleduje ulov;

13. preverja dnevno dovoljeno količino ulova iz športnega in rekreacijskega ribolova;

14. pregleduje ribiško opremo;

15. nadzira gibanje ribiških plovil, še zlasti med izvajanjem ribolova;

16. nadzira pridelavo, predelavo in distribucijo;

17. nadzira dajanje v promet in promet na drobno z ribiškimi proizvodi;

18. nadzira iztovarjanje rib;

19. nadzira pretovarjanje rib;

20. nadzira delovanje in opravljanje nalog javne službe v ribištvu in javnih pooblastil;

21. preverja izpolnjevanje pogojev za opravljanje nalog javne službe v ribištvu in javnih pooblastil;

22. ugotavlja nezakonito pridobitev sredstev oziroma nenamensko porabo sredstev po tem zakonu;

23. prepove promet ali odredi neškodljivo uničenje ribiških proizvodov, ki ne ustrezajo predpisom;

24. nadzoruje izključno opravljanje gospodarskega ribolova po tretji alineji šestega odstavka 43. člena tega zakona.

46. člen
(ukrepi ribiškega inšpektorja)

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko ribiški inšpektor poleg ukrepov po splošnih predpisih o inšpekciji odredi še naslednje ukrepe:

1. zaseže s tem zakonom ali predpisi Skupnosti prepovedana sredstva, ribolovna orodja, opremo in nezakonit ulov;

2. zaseže ulov iz negospodarskega ribolova, ki je v prometu;

3. odvzame dokumentacijo za ugotavljanje dejanskega stanja na podlagi ugotovljenega suma storitve prekrška;

4. začasno prepove izvajanje dejavnosti ribolova ali dajanje v promet ribiških proizvodov;

5. začasno prepove plovbo ribiškega plovila do dokončne odločitve pristojnega organa;

6. predlaga odvzem ali začasen preklic dovoljenja za gospodarski ribolov ali posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov;

7. do odločitve pristojnega organa prepove opravljanje javne službe izvajalcu javne službe;

8. do odločitve pristojnega organa prepove izvajanje javnega pooblastila.

47. člen
(pooblastila inšpektorja za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil)

Inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil ima poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih o inšpekciji, še naslednja pooblastila:

1. nadzira izvajanje predpisov Skupnosti;

2. nadzira promet z ribiškimi proizvodi;

3. pregleduje objekte pravnih in fizičnih oseb, ki se ukvarjajo z ribolovom, gojitvijo morskih organizmov, ki jih potrebujejo za izvajanje dejavnosti;

4. nadzira kakovost ribiških proizvodov.

48. člen
(ukrepi inšpektorja za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil)

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil poleg ukrepov po splošnih predpisi o inšpekciji, odredi še naslednje ukrepe:

- prepove promet z ribiškimi proizvodi, ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev za označevanje ribiških proizvodov;

- prepove promet ali odredi neškodljivo uničenje ribiških proizvodov, če ne ustrezajo predpisani kakovosti.

XV. Naloge policije

49. člen
(nadzor policije)

(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravlja tudi policija.
(2) Policisti imajo pri izvajanju nadzora pravico:
- pregledati ribiška plovila, ribolovna orodja in listine ribiških plovil;
- pregledati dovoljenja za gospodarski ribolov, posebna dovoljenja za gospodarski ribolov ter dovoljenja za negospodarski ribolov;
- pregledati ribolovne dovolilnice;
- preverjati dnevno dovoljeno količino ulova iz športnega in rekreacijskega ribolova.

XVI. Naloge ministrstva pristojnega za pomorstvo

50. člen
(nadzor pooblaščenih oseb ministrstva pristojnega za pomorstvo)

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter izvajanjem predpisov Skupnosti opravljajo tudi pooblaščene osebe ministrstva pristojnega za pomorstvo.

(2) Pooblaščene osebe ministrstva pristojnega za pomorstvo imajo pri izvajanju nadzora pravico:

1. pregledati ribiška plovila, ribolovna orodja in listine ribiških plovil;

2. pregledati dovoljenja za gospodarski ribolov in posebna dovoljenja za gospodarski ribolov ter dovoljenja za negospodarski ribolov;

3. preverjati dnevno dovoljeno količino ulova iz športnega in rekreacijskega ribolova;

4. nadzirati gibanje ribiških plovil.

(3) O ugotovitvah kršitev pri nadzoru iz prejšnjega člena ministrstva pristojnega za pomorstvo v treh delovnih dneh obvesti ribiškega inšpektorja, ki uvede nadaljnji postopek.

XVII. Kazenske določbe

51. člen
(kršitve predpisov Skupnosti)

Vlada določi prekrške za kršitve predpisov Skupnosti s področja tega zakona v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.

52. člen
(prekrški pravnih in fizičnih oseb)

(1) Z globo od 420 do 41.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če:

1. izvaja gospodarski ribolov brez dovoljenja za gospodarski ribolov (četrti odstavek 8. člena);

2. ne obvesti v roku o nastalih spremembah (drugi odstavek 13

člena);

3. opravlja ribolovne aktivnosti na območjih oziroma na ribolovnih virih, kjer je minister z odločbo začasno prepovedal opravljanje le-teh (15. člen);

4. dovoljenje za gospodarski ribolov za plovilo ni bilo deponirano pri zavodu (drugi odstavek 16. člen);

5. izvaja gospodarski ribolov brez posebnega dovoljenja na območjih in v primerih, kjer je posebno dovoljenje potrebno (prvi odstavek 17. člen);

6. ne opravlja gospodarskega ribolova v skladu s posebnim dovoljenjem (četrti odstavek 17. člena);

7. lovi ribe z vlečnimi mrežami bližje kot 200 metrov od stoječih mrež (1. točka prvega odstavka 19. člena);

8. lovi ribe bližje od 300 metrov od plovila ko ta sveti ali lovi ribe z obkroževalno mrežo (2. točka prvega odstavka 19. člena);

9. postavlja stoječe mreže bližje kot 200 metrov od že položenih stoječih mrež (3. točka prvega odstavka 19. člena);

10. izvaja ribolov bližje kot 150 metrov od objektov namenjenih za gojitev morskih organizmov (4. točka prvega odstavka 19. člena);

11. pri ribolovu uporablja strgače v notranjih morskih vodah ter teritorialnih vodah Republike Slovenije (5. točka prvega odstavka 19. člena);

12. lovi ribe v pristaniščih (6. točka prvega odstavka 19. člena);

13. lovi ribe na področjih, označenih za izvedbo športnih ribolovnih tekmovanj (7. točka prvega odstavka 19. člena);

14. izvaja ribolov z razstrelivi ali strupi (8. točka prvega odstavka 19. člena);

15. pri izvajanju gospodarskega ribolova uporablja naprave za dihanje pod vodo (9. točka prvega odstavka 19. člena);

16. na ribiškem plovilu oseba med izvajanjem gospodarskega ribolova nima dokazila o strokovni usposobljenosti za opravljanje gospodarskega ribolova oziroma dokazilo ni na plovilu (tretja alineja prvega odstavka 11. člena in drugi odstavek 19. člena);

17. ne spoštuje prednosti (tretji odstavek 19. člena);

18. na plovilu so orodja oziroma se ribolov opravlja z orodji, ki niso vpisana v ribolovnem dovoljenju (četrti odstavek 19. člena);

19. opravlja ribolov s strgačami brez posebnega dovoljenja (peti odstavek 19. člena);

opravlja ribolov z orodji, ki so nepravilno označena v skladu z predpisom, ki ga je izdal minister (drugi odstavek 20. člena)

;

21. nabira školjke brez ustreznega dovoljenja (prvi odstavek 22. člena);

22. nabira školjke v nasprotju s predpisom, ki ga izda minister (drugi odstavek 22. člena);

23. vrši prodajo ali iztovarja ribe in ribiške proizvode izven mesta, ki jih določi minister (prvi odstavek 24. člen).

24. ne vodi seznama o prvi prodaji (drugi odstavek 24. člena);

25. izvaja ribolov za znanstvene, raziskovalne in izobraževalne namene brez ustreznega dovoljenja (prvi odstavek 25. člena);

26. dovoljenja za izvajanje ribolova za znanstvene, raziskovalne ali izobraževalne namene izvajalec nima pri sebi (tretji odstavek 25. člena);

27. ne opravlja ribolova za znanstvene, raziskovalne ali izobraževalne namene v skladu z določenimi pogoji (četrti odstavek 25. člena);

28. izvaja javna pooblastila v nasprotju kot določi minister (šesti odstavek 26. člena);

29. izvaja gospodarski ribolov v ribolovnih rezervatih ali pluje z ribiškim plovilom v ribolovnem rezervatu brez posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov (drugi odstavek 33. člena),

(2) Z globo od 420 do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

(3) Z globo od 420 do 1.200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi fizična oseba.

(4) Z globo od 420 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje ribič-fizična oseba, če ne vodi knjige po predpisih, ki veljajo za samostojne podjetnike posameznike (osmi odstavek 43. člena).

53. člen
(prekrški fizičnih oseb)

(1) Z globo od 200 do 1.000 eurov se za prekršek kaznuje fizična oseba, če nima pri sebi letnega dovoljenja ali dnevne oziroma tedenske karte za prostočasni ribolov (četrti odstavek 26. člena).

(2) Z globo od 260 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje fizična oseba, če:

1. izvaja športni ribolov brez letnega dovoljenja za športni ribolov ter z opremo, katera ni predpisana (drugi odstavek 26. člena);

2. izvaja rekreacijski ribolov brez dnevne ali tedenske karte za rekreacijski ribolov ali ribiško opremo katera ni predpisana (tretji odstavek 26. člena);

3. lovi ribe na način in z opremo, ki ni predpisana, ne vodi evidence ulova ali pa je prekoračil dnevno dovoljeno količino ulova (deveti odstavek 26. člena);

4. daje v promet ulov iz športnega ali rekreacijskega ribolova (1. točka 27. člena);

5. izvaja prostočasni ribolov bližje kot 50 metrov od stoječih mrež, ki so predpisano označene (2. točka 27. člena);

6. ob izvajanju ribolova lovi nedorasle ribe (3. točka 27. člena);

7. ob izvajanju prostočasnega ribolova nabira školjke (4. točka 27. člena);

8. izvaja ribolov z trnkom trojček na poteg (5. točka 27. člena);

9. pri izvajanju prostočasnega ribolova uporablja naprave za dihanje pod vodo (6. točka 27. člena);

10. opravlja podvodni športni ribolov na način, ki ni predpisan, ne vodi predpisane evidence ulova ali pa je prekoračil dnevno dovoljeno količino ulova (četrti odstavek 28. člena);

11. opravlja športni ribolov s podvodno puško med sončnim zahodom in sončnim vzhodom (1. točka 29. člena);

12. opravlja športni podvodni ribolov s podvodno puško in napravami, ki omogočajo dihanje pod vodo (2. točka 29. člena);

13. ima na plovilu, s katerega se izvaja ribolov, hkrati podvodno puško in naprave, ki omogočajo dihanje pod vodo (3. točka 29. člena);

14. lovi ribe v območjih, zavarovanih s tem zakonom ali z drugimi predpisi po katerih ribolov ni dovoljen (4. točka 29. člena);

15. izvaja prostočasni ribolov v rezervatih (tretji odstavek 33. člena).

54. člen
( stranske sankcije)

(1) Za prekršek iz 1., 3., 5., 11., 19., 25. in 29. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona se poleg predpisane globe obvezno izreče tudi stranska sankcija odvzema ribolovnega orodja.

(2) Za prekršek iz 15. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona se poleg predpisane globe obvezno izreče tudi stranski sankciji odvzema potapljaške obleke in naprave za dihanje pod vodo.

(3) Za prekršek iz 9., 12. in 13. točke drugega odstavka 53. člena tega zakona se poleg predpisane globe obvezno izreče tudi stranske sankcije odvzema podvodne puške, potapljaške obleke in naprave za dihanje pod vodo.

(4) Za prekršek iz 11. in 14. točke drugega odstavka 53. člena tega zakona se poleg predpisane globe obvezno izreče tudi stranska sankcija odvzema podvodne puške.

(5) Za prekršek iz 8. in 15. točke drugega odstavka 53. člena tega zakona se poleg predpisane globe obvezno izreče tudi stranska sankcija odvzema ribiške opreme.

(6) Za kršitve, ki so določene s predpisom Skupnosti, ki ureja hujše kršitve se poleg predpisane globe izreče tudi stranski sankciji odvzema ribolovnega orodja in odvzema premoženjske koristi (ulov).

XVIII. Prehodne in končne določbe

55. člen
(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:

- Zakon o morskem ribištvu (Uradni list RS, št. 58/02) in
- Pravilnik o kakovosti rib, ribiških proizvodov in izdelkov, ki so v prometu (Uradni list RS,
št. 94/02 in 42/03).

56. člen
(uporaba in veljavnost predpisov ter rok za izdajo novih predpisov)

(1) Do uveljavitve podzakonskih predpisov iz tega zakona se uporabljajo naslednji predpisi:

Odlok o morskem ribištvu (Uradne objave občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana, št. 42/87 in 1/94, Primorske novice);

Pravilnik o športnem, podvodnem športnem in rekreacijskem ribolovu na morju (Uradni list RS, št. 69/03);

Pravilnik o evidenci ribolovnih zmogljivosti, ribolovnem naporu, ulovu, vzreji rib,iztovarjanju in ekonomskem položaju ribištva (Uradni list RS, št. 28/04);

Pravilnik o vsebini, obliki in evidenci dovoljenj za gospodarski ribolov (Uradni list RS, št. 83/04);

Pravilnik o vodenju ladijskega dnevnika za ribiška plovila, ki plovejo pod zastavo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 40/05);

Pravilnik o programu usposabljanja za izvajanje gospodarskega ribolova, potrdilo o opravljenem izpitu in o vodenju evidenc o izdanih potrdili o opravljenih izpitih (Uradni list RS, št. 44/05);

Pravilnik o trgovskih imenih rib (Uradni list RS, št. 46/05);

Uredba o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 2/06);

Uredba o financiranju in sofinanciranju razvoja morskega in sladkovodnega ribištva za leto 2006 (Uradni list RS, št. 45/06).

(2) Vlada in minister izdata predpise po tem zakonu v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona.

57. člen
(uskladitev z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije)

Do sprejetja kataloga, ki določa standarde strokovnih znanj in spretnosti, ki so potrebna za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije na področju gospodarskega ribolova v skladu z Zakonom o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (Uradni list RS, št. 83/03) se strokovna usposobljenost za gospodarski ribolov preverja pred tričlansko izpitno komisijo, ki jo imenuje minister. Za področja in obseg znanj, ki jih mora osvojiti kandidat za opravljanje izpita po programu usposabljanja za izvajanje gospodarskega ribolova, način opravljanja izpita in način vodenja evidence o izdanih potrdilih o opravljenih izpitih se uporablja Pravilnik o programu usposabljanja za izvajanje gospodarskega ribolova, potrdilu o opravljenem izpitu in o vodenju evidenc o izdanih potrdilih o opravljenih izpitih (Uradni list RS, št.44/05).

58. člen
(uporaba zneskov)

Do dneva uvedbe eura, kot valute Republike Slovenije se:

- v prvem odstavku 52.člena tega zakona namesto zneska »420 eurov« uporablja znesek »100.000 tolarjev«, namesto zneska »41.000 eurov« pa znesek 10.000.000 tolarjev«;

- v drugem odstavku 52.člena tega zakona namesto zneska »420 eurov uporablja znesek »100.000 tolarjev«, namesto zneska »4.100 eurov« pa znesek »1.000.000 tolarjev«;

- v tretjem odstavku 52.člena tega zakona namesto zneska »420 eurov uporablja znesek »100.000 tolarjev«, namesto zneska »1.200 eurov pa znesek »300.000 tolarjev«;

- v četrtem odstavku 52.člena tega zakona namesto zneska »420 eurov uporablja znesek »100.000 tolarjev«, namesto zneska »1.200 eurov pa znesek »300.000 tolarjev«;

- v prvem odstavku 53.člena tega zakona namesto zneska »200 eurov« uporablja znesek »50.000 tolarjev«, namesto zneska »1.000 eurov« pa znesek »250.000 tolarjev« in

- v drugem odstavku 53.člena tega zakona namesto zneska »260 eurov« uporablja znesek »60.000 tolarjev«, namesto zneska »1.200 eurov« pa znesek »300.000 tolarjev«.

59. člen
(uporaba zakona)

Določbi 42. in 43. člena tega zakona se začneta uporabljati v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.

60. člen
(veljavnost zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

OBRAZLOŽITEV ČLENOV:

k 1. členu (vsebina zakona)
Z zakonom se zagotavlja izvajanje skupne ribiške politike na podlagi predpisov Evropske skupnosti. Prav tako pa so v prvem členu navedena glavna poglavja skupne ribiške politike znotraj katerih se nahaja na nivoju uredb Sveta in Komisije celotni pravni red ribištva. Prvi člen tudi vsebinsko povzema okoljsko direktivo Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatnih tipov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrstah.

k 2. členu (namen zakona)
Ker je izvajanje skupne ribiške politike predpisano z uredbami Sveta in Komisije, ki se tudi v Sloveniji neposredno uporabljajo, je namen tega zakona zlasti ureditev tistih vprašanj, ki jih je treba uskladiti z notranjim pravnim redom.

k 3. členu (ribolovni viri)
Tretji člen določa ribolovne vire, ki so predmet tega zakona, jih našteva ter poimenuje s skupno besedo »ribe«. Ribolovni viri so vse živalske oziroma rastlinske vrste, ki so predmet tega zakona.

k 4. členu (pomen izrazov)
Našteva izraze, ki so navedeni v zakonu, in razlaga njihov pomen.

k 5. členu (uporaba zbirk podatkov)
Ureja dostop do podatkov iz uradnih zbirk podatkov za potrebe izvajanja tega zakona in upošteva varstvo osebnih podatkov. Gre za zelo široko področje; ministrstvo ne upravlja z vsemi evidencami podatkov, ki jih potrebuje, zato jih za učinkovito izvajanje skupne ribiške politike (predvsem poročanja) želi pridobiti od ostalih organov v Sloveniji.

k 6. členu (posebno varstvo države)
V Sloveniji država upravlja z ribolovnimi viri, izdaja ribolovna dovoljenja in izvaja vse ukrepe, s katerimi po tem zakonu posega v upravljanje rib. Vlada Republike Slovenije bo sprejela uredbo, v kateri bodo navedeni ribolovni organizmi, ki so predmet ribolova ter vzreje v slovenskih teritorialnih in notranjih vodah.

k 7. členu (upravljanje rib)
Upravljanje rib vsebuje/obsega vse navedene vsebine, ki so predmet tega zakona ter določa, da je upravljanje rib v pristojnosti države.

k 8. členu (trajnostna raba rib in ribolov )
Ribolov je opredeljen kot dejavnost trajnostne rabe rib s ciljem ohranjanja ugodnega stanja rib.
Ribolov kot pridobitno dejavnost je mogoče izvajati le na podlagi veljavnega dovoljenja za gospodarski ribolov. Ribolov kot nepridobitno dejavnost pa na podlagi dovoljenja za negospodarski ribolov ali dovolilnice. Dovoljenja za gospodarski ribolov izdaja ministrstvo, dovoljenja oziroma dovolilnice pa organizacija, ki bo s strani ministrstva pridobila javno pooblastilo.

k 9 .členu (program ribištva)
Člen določa izdelavo programa ribištva. Program se bo izdelal na podlagi predpisov Skupnosti ter nacionalnih predpisov za obdobje šestih let. Program ribištva je zelo pomemben akt, ki bo narekoval bodočo upravljaje z ribolovnimi organizmi v Sloveniji. Program bo tudi podlaga za izdajanje dovoljenj v prihodnosti. Program bo medresorsko usklajen in ga bo sprejela Vlada.

k 10. členu (zagotavljanje trajnostne rabe rib)
Določa, da mora biti število dovoljenj v skladu z ribolovnimi možnostmi. V Sredozemskem morju zaenkrat še ne obstaja sistem največjega dovoljenega letnega ulova TAC (po vrstah), prav tako še niso določene nacionalne ribolovne kvote (po vrstah) državam članicam, ki jih nato delijo svojim ribičem. Zaradi tega Javni zavod za ribištvo izvaja biološko spremljanje ribolovnih virov v slovenskem morju. Spremljanje virov je neizogibna podlaga ministrstvu za upravno odločanje.
Z vstopom Republike Slovenije v EU je slovenska ribiška flota zajeta v nacionalno evidenco (register) ribiških plovil in je sestavni del ribiške flote EU. Z vstopom v Skupnost se je število dovoljenj omejilo na razpoložljivo ribiško floto, vpisano v register.

k 11.,12. in 13 členu (dovoljenje, veljavnost in prenehanje dovoljenja za gospodarski ribolov)
Gospodarski ribolov lahko izvajajo pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ter fizične osebe, ki so vpisane v register ribičev-fizičnih oseb po tem zakonu ter izpolnjujejo še dodatne pogoje po 11. členu. Dovoljenja za gospodarski ribolov izdaja ministrstvo na podlagi vloge, ki jo pošlje fizična ali pravna oseba. Dovoljenje za gospodarski ribolov se izda za nedoločen čas. Dovoljenje pa lahko preneha veljati, če pravna ali fizična oseba ne izpolnjuje pogojev iz 13. člena tega zakona. Vsa dovoljenja se vodijo v evidenci ribolovnih dovoljenj, ki jo vodi Zavod za ribištvo. Ministrstvo pa lahko izda le toliko dovoljenj za gospodarski ribolov, kolikor je prostih mest v evidenci ribiških plovil. S tem v zvezi bo ministrstvo pripravilo ustrezen pravilnik. Dovoljenje za gospodarski ribolov se izda na plovilo.

k 14.,15., in 16. členu (začasen ali trajen odvzem dovoljenja za gospodarski ribolov ter začasna prepoved ribolovnih aktivnosti in začasen preklic dovoljenja za gospodarski ribolov)

Določa, da minister dovoljenje začasno ali trajno odvzame v vseh tistih primerih, ko je to predpisano s pravnimi predpisi Skupnosti in je tak ukrep obvezen v vseh državah članicah. Določena je tudi obveznost inšpektorja, da obvešča ministra o ugotovljenih kršitvah, ki zahtevajo uvedbo ukrepa.
Zaradi varstva ribolovnih virov pred prekomernim izkoriščanjem je določeno, da lahko minister začasno prepove opravljanje ribolovnih aktivnosti na določenem območju oziroma za določeno ribolovno vrsto.
Določeno je tudi, da lahko minister začasno prekliče dovoljenje za opravljanje gospodarskega ribolova na zahtevo stranke oziroma ga ribiči za čas ne izvajanja ribolova deponirajo na Zavodu za ribištvo Slovenije.

k 17. in 18. členu (posebno dovoljenje ter razlogi za prenehanje in preklic za posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov)
Dovoljenja za izvajanje gospodarskega morskega ribolova se lahko izdajajo na območjih, na katerih je gospodarski ribolov prepovedan. Pomembno je določilo, da se dovoljenje lahko izda samo imetniku dovoljenja za gospodarski ribolov. Ministru daje pristojnost, da pogoje, načine in čas izvajanja ribolova določi v posebnem dovoljenju. Takšno posebno dovoljenje je namenjeno predvsem izlovu zimskih jat cipljev v obeh rezervatih ter ribolov na območju bližje obali ob množičnem pojavu rib. Posebno dovoljenje se izdaja za določen čas. Določeni so razlogi za prenehanje veljavnosti posebnega dovoljenja in pogoji za njegov odvzem. Določena je obveznost inšpektorja, da poroča ministru o ugotovljenih kršitvah, zaradi katerih minister posebno dovoljenje po službeni dolžnosti tudi odvzame.

k 19. členu (prepovedi in zahteve pri izvajanju gospodarskega ribolova )
V členu so navedena nacionalna pravila za učinkovito izvajanje gospodarskega ter negospodarskega ribolova, ki so pomembna za nemoten ribolov. Novo je določilo, da je ribolov bliže kot 150 m od ribogojnic in školjčišč prepovedan.
To je utemeljeno s tem, da do sedaj takšen odmik ni bil predpisan, ob izdajanju posebnih dovoljenj pa je prihajalo do nesporazumov. Odmik 150 m od ribogojskih objektov je usklajen s predpisi o plovbi, kajti na tej oddaljenosti morajo biti postavljene zunanje označbe objektov na morju tudi zaradi varnosti plovbe po predpisih o pomorstvu. To določilo velja tako za gospodarski kot negospodarski ribolov. Enako velja tudi za prepoved ribolova v pristaniščih.
Določeno je, da je ribolov v pravilno označenih področjih, kjer se izvajajo športna ribolovna tekmovanja, prepovedan. Gre za začasno zaporo, ki bo omogočala nemoteno izvedbo športne prireditve.

k 20. členu (evidenca ribiških plovil in označevanje ribolovnih orodij)
Člen določa organ, ki bo vodil evidenco ribiških plovil. Prav tako pa daje podlago za pripravo dveh pravilnikov, in sicer za pravilno označevanje ribolovnih orodij ter vpis in izpis ribiških plovil v evidenco ribiških plovil. Določeno je tudi, da minister predpiše obliko in način označevanja ribolovnih orodij, v kolikor ni to že urejeno s pravnimi akti EU. To določilo bo odpravilo pomanjkljivo opremljenost, boljšo vidljivost in prepoznavnost.
Boljša vidljivost bo doprinesla k manjšemu medsebojnem vplivu posameznih ribolovnih načinov, boljša prepoznavnost pa k boljšemu nadzoru nad izvajanjem ribolova in preprečevanju nelegalnega ribolova.

k 21.,22. in 23 členu (gojenje in nabiranje morskih organizmov)

Ta člen omogoča, da ima tudi minister, pristojen za ribištvo, vpliv na določanje prostora, namenjenega gojitvi morskih organizmov v slovenskem morju. Koncesije za gojitev morskih organizmov podeljuje vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za vode. Ker parcele za gojitev morskih organizmov zasedajo ribolovni prostor, ki je že sicer izredno omejen, bo treba v prihodnje razmisliti, do katerega obsega je smiselno povečevati prostor za gojitev organizmov. Določata nabiranje morskih organizmov. Morske organizme v morju lahko nabira vsaka pravna ali fizična oseba, ki ima pridobljeno dovoljenje za gospodarski ribolov. Pri nabiranju školjk je prepovedana vsaka oprema, ki omogoča dihanje pod vodo.
Ministrstvo bo pripravilo pravilnik, ki bo podrobneje uredil nabiranje školjk, način in pogoje.

k 24. členu (mesta prve prodaje)
Določa mesta prve prodaje ter mesta iztovora. Oba ukrepa sta natančno določena z uredbami Skupnosti. Država članica pa mora določiti mesta, na katerih se bodo vršile aktivnosti prve prodaje, oziroma mesta iztovora. Omenjeni prostori morajo biti urejeni v skladu z veterinarsko-sanitarnimi predpisi. Predvsem pa so mesta prve prodaje pomembna za urejenost trga z ribami in ribiškimi proizvodi. Na mestu prve prodaje bo zajem vseh podatkov, ki jih je treba poslati Komisiji.

k 25. členu (ribolov, za znanstvene, raziskovalne in izobraževalne namene)
Člen določa negospodarski ribolov namenjen za znanost, raziskave in izobraževanje. Ribolov za znanstvene, raziskovalne in izobraževalne namene je namenjen strokovnim inštitucijam, ki izvajajo raziskovanja. Dovoljenje izda minister po predhodnem strokovnem mnenju Zavoda. Z dovoljenjem bo možno izvajati ribolov v celotnih notranjih in teritorialnih vodah RS, vendar z odločbo določenem načini, kraju in času.

k 26. in 27 členu (prostočasni ribolov ter prepovedi pri izvajanju prostočasnega ribolova)
Prostočasni ribolov je športni ribolov in rekreacijski ribolov. Športni ribiči lahko pridobijo letno dovoljenje, rekreativni pa dnevno ali tedensko karto. Glede na veljavno ureditev gre za novost, da minister ne bo več izdajal letnih dovoljenj za športni ribolov na morju in za športni ribolov s podvodno puško, temveč bo to izdajala zveza za športni ribolov na morju po javnem pooblastilu.
Ohrani se pristojbina za dovoljenja oziroma dovolilnice, minister pa določi višino upravičenih stroškov izdajatelju dovoljenj in kart, ki jih smejo zaračunati za izdajo.
Novo je določilo, da je namenski ribolov nedoraslih rib (velikostni razredi, po vrstah, ki jih sicer po pravnih predpisih Skupnosti ni dovoljeno dajati v promet) prostočasnim ribičem prepovedan.

k. 28. in 29. členu (športni ribolov s podvodno puško ter prepovedi pri izvajanju športnega ribolova s podvodno puško)
Športni ribolov se lahko izvaja samo od sončnega vzhoda do sočnega zahoda in na podlagi pridobljenega dovoljenja. Podrobnejša določila podvodnega športnega ribolova bodo določena v pravilniku. Športni ribolov je mogoče izvajati na območjih, na katerih ga ta zakon ne prepoveduje, oziroma po zakonodaji o ohranjanju narave.

K 30.,31. in 32. členu (Javno pooblastilo za izvajanje nalog v ribištvu)
Členi določajo postopke za dodelitev javnega pooblastila, odvzem javnega pooblastila ter nadzor nad delom. Ministrstvo se je na podlagi izkušenj ter racionalizacije odločilo, da bo določene naloge s področja ribištva pooblastilo institucije na podlagi javnega pooblastila. Predvsem je tukaj pomembno omeniti, da je potrebno vse naloge v povezavi z biološkimi vzorčenji ter izdajanji dovoljenj za športni in rekreacijski ribolov dodeliti institucijam, ki imajo neposredno povezavo z dogajanjem oziroma so teritorialno bližje ribičem.

k 33. členu (ribolovna rezervata)
Z novim zakonom se ohranjata tudi oba ribolovna rezervata, ki sta pomembna predvsem za ohranjanje in varstvo ribolovnih virov. Izjema je le dovoljeni izlov zimskih jat cipljev, ki se na tem območju že tradicionalno pojavljajo v takšnem obsegu, da jih je smotrno izloviti. Dovoljeno je tudi izvajanje negospodarskega ribolova za znanstveno-raziskovalne potrebe.

k 34. členu (območna enota ministrstva)
Člen daje možnost ustanovitve območne enote na obali, na katero bi se preneslo tudi del upravnih nalog. Ker je ribičem treba na neposredni način pogosto razlagati številne evropske predpise in je treba tudi ažurno izdajati različna dovoljenja, je smotrno, da se na obali ustanovi območna enota, na katero se bo preneslo del upravnih nalog.

k 35. členu (naloge javne službe v ribištvu)
Določa naloge javne službe, ki jo izvaja Javni zavod za ribištvo Slovenije. Med ključne naloge sodi vodenje registra ribiških plovil in vzpostavitev celovitega sistema poročanja ter nadzora ribiških plovil. Med javne naloge sodi tudi izvajanje raziskovanja ribolovnih virov. Vlada Republike Slovenije vsako leto potrdi program dela in finančni načrt, ki je podlaga za programski okvir ter financiranje zavoda.

k 36. členu (zagotavljanje sredstev)
Člen določa financiranje v ribištvu. V ribištvu se financiranje izvaja na podlagi strukturnih skladov, državnih pomoči s področja ribištva ter financiranja javne službe v ribištvu. Na podlagi teh členov bo sprejeta letna uredba vlade, ki bo natančneje določala ukrepe in višino sofinanciranja. Na področju strukturnega sklada se začenja novo obdobje 2007-2013, s katerim ministrstvo pridobiva še dodatne naloge. Določen je pristojni organ za spremljanje državnih pomoči s področja ribištva in vse naloge v zvezi s spremljanjem. Pristojni organ je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je odgovorno za pošiljanje vsebine in poročanje podatkov o državnih pomočeh s področja ribištva Evropski komisiji ter za presojo skladnosti državnih pomoči v ribištvu, ki jih za izvrševanje Uredbe Sveta (ES) 659/1999 z dne 27. 3. 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L, št. 83, z dne 27. 3. 1999, str. 1–9) in Uredbe Sveta (ES) 994/98 z dne 7. 5. 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene kategorije horizontalne državne pomoči (UL L, št. 142 z dne 14. 5. 1998, str. 1–4) Evropski komisiji ni treba priglasiti.
Naloge pristojnega organa so zlasti: obravnava, ocenjevanje in pošiljanje priglasitev državnih pomoči s področja ribištva Evropski komisiji, obravnava, ocenjevanje in dajanje mnenja za državne pomoči s področja ribištva, ki pomenijo skupinsko izjemo in za pomoči po pravilu "de minimis," zbiranje, obdelava in spremljanje podatkov o državnih pomočeh in o pomočeh, dodeljenih po pravilu "de minimis", ter vodenje evidenc o teh podatkih, priprava letnega poročila, skladno z nacionalnimi in EU predpisi ter svetovanje dajalcem državnih pomoči s področja ribištva.

k 37.-40. členu (Posebna ureditev upravnega postopka)

Predlagano je, da se na področju izvajanja ukrepov ribiške politike s tem zakonom posamezna vprašanja upravnega postopka urejajo drugače, kot določa zakon, ki ureja splošni upravni postopek. Namen posebne ureditve upravnega postopka je predvsem večja učinkovitost izvajanja postopkov in prilagoditev na podlagi dosedanjih izkušenj. Predlagano je, da se uredi področje poziva, odpravi odločba, obnovi postopek ter poračunavanje in vrnejo neupravičeno izplačana sredstva.
Za primer poziva je predlagano, da lahko pristojni organ stranko pred pisnim pozivom za dopolnitev vloge opozori na pomanjkljivosti po telefonu ali na drug primeren način, če to pripomore k lažjemu uresničevanju pravic strank. Šele če se stranka na tak poziv ne odzove, se uporabijo določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Za primer odprave odločbe je predlagano, da organ, pristojen za nadzor, po nadzorstveni pravici odločbo lahko opravi pod pogoji, v roku in iz razlogov, določenih v pravnem aktu Evropske unije, ki določa obveznost vračila strankam, kadar jim je bilo z odločbo odobrenih preveč sredstev. Nadalje je predlagano, da če predpis Evropske unije roka ne določa drugače, lahko pristojni organ odločbo odpravi v petih letih od vročitve odločbe.

Primer je, da sredstva, ki jih mora stranka na podlagi izvršljive odločbe vrniti, lahko agencija ali ministrstvo poračuna s sredstvi, ki stranki še niso bila izplačana, in sicer iz kateregakoli ukrepa ribiške politike, če pravni akti EU tega ne določajo drugače. Če je to s pravnim aktom EU urejeno drugače, morata ministrstvo ali agencija takoj zahtevati vračilo v proračun.

k 41. členu (pristojnost Vlade)
Člen določa ukrepe in postopke za izvrševanje predpisov Skupnosti s področja skupne ribiške politike. V tem členu se daje možnost Vladi RS, da določi pristojne organe in organizacije, ki bi bile potrebne za izvajanje skupne ribiške politike Skupnosti. Predvsem gre za pripravo Uredbe o prekrških, ki bo pripravljena na podlagi uredbe Skupnosti. Prav tako pa člen daje podlago, da lahko Vlada določi morebitno spremembo oziroma novi pristojni organ za izvajanje skupne ribiške politike.

k 42. in 43. členu (status in zavarovanje ribičev-fizičnih oseb)
Ponovno se za ribiče uvaja možnost plačevanja nižjih socialnih prispevkov v skladu z pokojninsko in invalidsko zakonodajo. Predlagano je, da se fizične osebe, ki so vpisane v evidenco ribičev fizičnih oseb po tem zakonu in niso hkrati registrirane kot samostojni podjetnik po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za kmeta na področju pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja. Vse ostale obveznosti za ribiče-fizične osebe z vidika skupne ribiške politike ostajajo enake, kot to velja za ostale ribiče. Za doseganje pravic glede socialnega varstva iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja je treba vzpostaviti evidenco ribičev fizičnih oseb, ki niso vpisani v registru gospodarskih družb ali register samostojnih podjetnikov posameznikov. Pričakuje se, da bo to možnost uveljavilo okoli 20 morskih ribičev.
Določeni so podatki, ki morajo biti vsebina registra ter način vpisa in izbrisa iz registra.

k 44. členu (izvajanje nadzora)
Določa izvajanje nadzora po tem zakonu. Nadzor po tem zakonu izvajajo inšpektor za ribištvo, inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, pooblaščene osebe Uprave Republike Slovenije za pomorstvo ter policija. Republika Slovenija trenutno razpolaga samo z enim inšpektorjem, pristojnim za ribištvo, zato je smiselno in potrebno, da tudi ostali resorji, ki so na morju prisotni, pridobijo enaka pooblastila in s tem omogočijo boljši nadzor. Identično rešitev nadzora imajo tudi druge države in tudi sosednja Republika Hrvaška.

k 45. in 46. členu (pooblastila in ukrepi inšpektorja za ribištvo)
Pooblastila inšpektorja za ribištvo so usklajena z njegovimi pristojnostmi in delom, ki ga opravlja tako na morju (s službenim plovilom) kot na kopnem.
Ukrepi inšpektorja za ribištvo so usklajeni z ukrepi, ki jih inšpektorju nalagajo predpisi EU. Prav tako pa policija izvaja nadzor po tem zakonu, ker pomorska policija praktično nepretrgoma opravlja nadzor na morju s svojimi plovili. Glede na kadrovsko podhranjenost ribiške inšpekcije (ob pripravi tega gradiva je za ribištvo na morju zadolžen en sam inšpektor) bi bilo nesmiselno, da policija pri odkritju prekrška ne bi bila zmožna ukrepati.
V tretjem odstavku je določeno, da o nepravilnostih policija obvesti inšpektorja za ribištvo. Ta poda obdolžilni predlog oziroma odločbo o prekršku zoper storilca. Tako se policiji ne nalaga dodatnega dela (poleg njenega), ker inšpektor za ribištvo prevzame postopek v nadaljnjo obdelavo.

k 47. in 48 členu (pooblastila in ukrepi inšpektorja za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil)
Pooblastila inšpektorja za kontrolo kakovosti so usklajena z njegovimi pristojnostmi in delom, ki ga opravlja. Ukrepi inšpektorja za kontrolo kakovosti so usklajeni z ukrepi, ki jih inšpektorju nalagajo predpisi EU.

k 49. členu (nadzor policije)
Člen določa nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi. Policija ima skupaj z ribiškim inšpektorjem zelo pomembno vlogo saj ima Slovenijo trenutno enega ribiškega inšpektorja, ki pa glede na uredbo o določitvi slovenskega ribolovnega morja nima opreme predvsem pa je eden inšpektor premalo za izvajanje nadzora nad celotnim območjem.

k 50. členu (nadzor pooblaščenih oseb Uprave Republike Slovenije za pomorstvo)
Pooblastila pooblaščenih oseb Uprave Republike Slovenije za pomorstvo. Tudi ta nadzor je smiseln zaradi enakih razlogov in je enako urejen kot v predhodnem poglavju oziroma členu. Tako se Upravi RS za pomorstvu tudi ne nalaga dodatnega dela (poleg njenega), ker Uprava Republike Slovenije za pomorstvo o ugotovljenem prekršku obvesti inšpektorja za ribištvo, ki prevzame postopek v nadaljnjo obdelavo.

k 51. členu (kršitve predpisov Skupnosti)
Na področju skupne ribiške politike je celotno poglavje, ki urejuje prekrške. Člen določa, da mora Vlada RS določiti prekrške za kršitve predpisov Skupnosti. Vlada bo morala sprejeti uredbo. Uredba bo podlaga za ukrepanje inšpektorja v kolikor bo prekršek storjen po uredbah Skupnosti.

k 52. in 53 členu (prekrški pravnih in fizičnih oseb)
Tudi ta člen določa nacionalne prekrške fizičnih ter pravnih oseb. Tudi v tem členu je razpon glob za prekrške usklajen z zakonom o prekrških. Inšpektor ob neposredni ugotovitvi izda najnižjo možno globo, ki jo je mogoče plačati le v polovičnem znesku v roku osmih dni. V kolikor se kršitelj pritoži, pa odloča o globi sodišče.

k 54 členu (stranske sankcije)
Za posamezne prekrške, določene po tem zakonu, je določen tudi obvezni varstveni ukrep odvzema predmetov, s katerimi je bil storjen prekršek, in odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi.

k 55. členu (prenehanje veljavnosti)

Določa, da z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati ZMR-1 in določeni, na njegovi podlagi izdani predpisi, ki so eksplicitno našteti.

k 56. členu (uporaba in veljavnost predpisov)
Določa, kateri predpisi na podlagi ZMR-1 ostajajo še v veljavi.

k 57. členu (dokazovanje usposobljenosti ribičev v prehodnem obdobju)
Določeno je, da lahko usposobljenost za opravljanje gospodarskega morskega ribolova dokazujejo osebe po tem zakonu s potrdilom o strokovni usposobljenosti za opravljanje gospodarskega ribolova, ki so ga v skladu s predpisi pridobile pred uveljavitvijo tega zakona.
Z uveljavitvijo novega zakona se bo usposobljenost ribičev preverjala na podlagi predpisov o šolstvu in Zakona o nacionalnih poklicnih prekvalifikacijah (Uradni list RS, št. 83/2003). Pristojna ministrstva in zbornice se na tej podlagi odločajo, za katere poklice se bodo pripravili programi izobraževanja in za katere poklice katalogi standardov strokovnih znanj in spretnosti, na osnovi katerih posameznik dokaže, da je usposobljen za delo, ki ga opravlja.

k 58. členu (uporaba zneskov)
Člen določa višino zneskov eurih do uvedbe evra v Republiki Sloveniji.

k 59 in 60. členu (veljavnost zakona in uporaba zakona)
Določa uveljavitev zakona ter prehodno obdobje za vpis ribičev-fizičnih oseb v evidenco, ki bo na Zavodu za ribištvo Slovenije. Določeno je, da se bodo ribiči-fizične osebe lahko vpisali v evidenco v šesti mesecih po uveljavitvi tega zakona.

***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***

Zadnja sprememba: 07/14/2006

Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov

Proračunska postavka	Leto 2006	Leto 2007
2068-Ukrepi v ribištvu – EU – slovenska udeležba	89.794.000,00 SIT	38.000.000 SIT
2069-Ukrepi v ribištvu – EU – udeležba EU	22.350.025,00 SIT	38.000.000 SIT
4265- Zavod za ribištvo	140.774.000 SIT	123.091.000 SIT

prihodki	Leto 2007
Pristojbine in upravna taksa	8.500.000 SIT