Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Mag. Andrej Vizjak, poslanec



Ljubljana, 29.01.2009



Na podlagi 88. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03 69/04, 68/06), 19. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92, 15/94, 19/94, 44/94, 123/04 in 90/05) in 114. in 142. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št 35/02, 60/04, 64/07 in 92/07-uradno prečiščeno besedilo) vlagam spodaj podpisani poslanec


PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB,



ki vam ga pošiljam v obravnavo na podlagi 114. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.





Mag. Andrej Vizjak _______________________






Priloga:
- predlog novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb




PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB



I. U V O D

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

1. Veljavni Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08 in 76/08; v nadaljevanju: ZDDPO-2), ki se uporablja od 1. januarja 2007, je bil sprejet v okviru davčne reforme 2006 in je moderen ter konkurenčno naravnan zakon, ki spodbuja nadaljnji razvoj in zaposlovanje. ZDDPO-2 je bil dvakrat spremenjen in dopolnjen.

Davčna reforma iz leta 2006 je pomenila prvi korak k omogočanju sistemskih pogojev za doseganje Lizbonskih ciljev, to je ciljev za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, za prestrukturiranje gospodarstva v smislu večje tehnološke zahtevnosti, večje intenzivnosti človeškega kapitala in višje dodane vrednosti ter za večje zaposlovanje. Eden izmed ciljev davčne reforme je bil zagotoviti obdavčitev, ki bo davčnim zavezancem omogočala pregledno davčno okolje za poslovanje. Zaradi navedenega je bila izbrana rešitev, ki pomeni kompromis med davčnimi olajšavami in davčno stopnjo.

Z davčno reformo so bile ukinjene investicijske olajšave v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva, večji poudarek je bil namenjen olajšavam za vlaganja v raziskave in razvoj.

2. Z dopolnitvijo Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki je bila določena v Zakonu o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 76/08), ki je začel veljati 26.7.2008, rešitev glede z njim uveljavljene olajšave pa se je uporabljala od 1.1.2008 dalje, je bila določena investicijska olajšava v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva v obliki znižanja davčne osnove za vse zavezance po ZDDPO-2. Navedena investicijska olajšava je bila določena v višini 20 % investiranega zneska, vendar je bil znesek davčne olajšave omejen na največ 20.000 evrov, vendar največ v višini davčne osnove. In sicer se je olajšava uveljavljala tako, da se je uveljavljala največ v višini 10.000 evrov v obdobju vlaganja in 10.000 evrov v obdobju po obdobju vlaganja. Nadaljnji pogoj za uveljavljanje olajšave je bil, da je zavezanec lahko uveljavljal investicijsko olajšavo, če je v letu vlaganja zaposloval nepretrgoma najmanj 2 delavca za polni delovni čas.

3. Z nedavno spremembo Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki je bila objavljena v Uradnem listu št. 5/09, se je investicijska olajšava v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva povišala na 30 % investiranega zneska, pri čemer je določena najvišja absolutna olajšava v višini 30.000 evrov. Znižanje davčne osnove je možno v davčnem obdobju vlaganja največ v višini 30.000 evrov, vendar največ v višini davčne osnove. Črtal se je tudi pogoj glede zaposlitve pri uveljavljanju olajšave za investiranje, kar pomeni, da bo zavezanec investicijsko olajšavo lahko uveljavljal tudi, če nima nobenega zaposlenega.

4. Splošna davčna stopnja za obdavčitev dohodkov pravnih oseb znaša za leto 2008 22 % od davčne osnove, za leto 2009 je določena stopnja 21 % od davčne osnove in za leto 2010 ter nadaljnja leta stopnja 20 % od davčne osnove.


2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona

Cilj predlaganega zakona je razbremenitev gospodarstva v času svetovne finančne krize in obenem spodbujanje gospodarstva za investiranje in posledično rast in razvoj tudi v težjih in spremenjenih razmerah. Zaradi pričakovane manjše gospodarske aktivnosti v letu 2009 kot posledice prej navedene finančne krize, bodo predlagani ukrepi pomenili blaženje negativnih učinkov finančne krize. Namen predlaganih ukrepov je zagotoviti lažje pogoje gospodarjenja ter posledično preprečiti povečanje nezaposlenosti.

Načelo zakona je zagotoviti ukrepe, ki zasledujejo navedene cilje, za vse zavezance oziroma omogočiti koriščenje olajšave za investiranje in olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj vsem zavezancem glede na njihovo gospodarsko moč.

Predlog zakona predvideva uresničitev navedenega cilja z uveljavitvijo višje olajšave za investiranje in olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj ter znižanjem splošne davčne stopnje. Ob načelu enake davčne obravnave predlog zakona ne odstopa od temeljnih načel, na katerih temelji osnovni zakon. Namen predlaganih olajšav in rešitve v zvezi s splošno davčno stopnjo je vzpodbujanje razvoja in gospodarske rasti, olajšanje položaja gospodarskim subjektom ter blažitev negativnih učinkov finančne krize. Davčna razbremenitev in nove investicije bodo pomagale pri zagonu gospodarstva v razmerah krize in po njej.

Poglavitna rešitev predloga zakona je znižanje davčne stopnje, in sicer bo splošna davčna stopnja za lansko leto znašala 20 % od davčne osnove, v naslednjih dveh letih pa se bo zniževala tako, da bo za leto 2009 znašala 19 % od davčne osnove in za leto 2010 ter za nadaljnja leta 18 % od davčne osnove.

Predlog zakona določa tudi spremembo in dopolnitev že uveljavljene investicijske olajšave. Predlaga se povišanje zneska, ki se lahko uveljavlja kot investicijska olajšava, in sicer se olajšava po predlogu zakona lahko uveljavlja v višini 30 % investiranega zneska, brez omejitve absolutnega zneska olajšave, vendar največ v višini davčne osnove. Sprememba je tudi pri prenosu neizkoriščenega dela davčne olajšave v naslednja obdobja, kjer bo zavezanec v posameznem davčnem obdobju davčno osnovo lahko zmanjšal za celoten znesek olajšave, vendar največ v višini davčne osnove.

Predlog zakona nadalje določa tudi spremembo in dopolnitev že uveljavljene splošne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj. Po predlogu se navedena olajšava iz 20 % zneska, ki prestavlja vlaganja v raziskave in razvoj poveča na 40 % navedenega zneska. Pri čemer pa posebna davčna regijska olajšava za raziskave in razvoj ostaja v veljavi, v skladu z veljavnim zakonom in v skladu z Uredbo o davčni regijski olajšavi za raziskave in razvoj, to je, da povečuje splošno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj v višini, ki je, kot do sedaj, za 10 oziroma 20 odstotnih točk (glede na področje države) višja od splošne olajšave.

Predlog zakona tudi določa, da se tudi od plačil za obresti od kreditov, ki jih pravne osebe - rezidenti RS najamejo pri bankah v tujini in so zavarovani na podlagi posebnih zakonov s poroštvom Republike Slovenije ne plača davek. S tem se odpravlja nesmisel, da država praktično sama sebi predpisuje davek na obresti od kreditov, ki jih sama najema in odplačuje. V času finančne krize so pravne osebe, ki na podlagi posebnih zakonov pridobijo državno poroštvo, sposobne same v tujini najeti kredite ceneje, kot bi to bilo preko domačih poslovnih bank ali SID d.d. s čimer tudi prispevajo k omilitvi posledic finančne krize.


3. Ocena finančnih posledic za državni proračun in druga javno finančna sredstva

3.1. Znižanje davčne stopnje

V letu 2007 je 75.538 davčnih zavezancev po podatkih iz obračunov DDPO, ki jih je posredoval DURS, obračunalo 1.119 mio evrov davka od dohodkov pravnih oseb (po veljavni stopnji 23 %). Ob predpostavkah, da se število zavezancev in obračunske postavke, na katere davčna stopnja ne vpliva, ne spremenijo in ob upoštevanju nominalne rasti BDP, ki je za leto 2008 ocenjena na 9,4 %, bi predlog znižanja davčne stopnje v letu 2008 iz 22 % na 20 % pomenil izpad javnofinančnih prihodkov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb v višini 106 mio evrov. Ob enakih predpostavkah in upoštevanju nominalne gospodarske rasti za leto 2009 v višini 6,9% bi se davek v letu 2009 pri znižanju davčne stopnje iz 21 % na 19% zmanjšal za 104 mio evrov, v letu 2010 pri gospodarski rasti ocenjeni na 7,7 % in znižanju davčne stopnje iz 20 % na 18 % pa za 104 mio evrov. Skupni finančni učinek predlaganega znižanja davčne stopnje bi v obdobju 2008-2010 glede na trenutno veljavno ureditev v letu 2008, pomenil izpad javnofinančnih sredstev v skupni višini največ 314 mio evrov. Poudariti je potrebno, da ocene temeljijo na podatkih iz davčnih obračunov za leto 2007, ko je bila dosežena visoka gospodarska rast in s tem tudi visoka rast davčnih osnov oziroma davka od dohodkov pravnih oseb. Ker pa se za leto 2009 pričakuje umiritev gospodarske rasti, predlagatelj ocenjuje, da bo tudi izpad javnofinančnih prihodkov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb nižji od ocenjenega.

3.2. Investicijske olajšave

Ob upoštevanju zadnjih makroekonomskih podatkov SURS in UMAR-jevih Jesenskih napovedi gospodarskih gibanj, da bo v letu 2008 28,3 % BDP bruto investicij v osnovna sredstva, od tega se po podatkih SURS nanaša približno 40 % na opremo, ter upoštevanju predpostavke, da lahko znaša investicijska olajšava največ 30 % vseh investicijskih vlaganj v opremo ter predpostavki, da bi vse gospodarske družbe koristile investicijsko olajšavo, se lahko javnofinančni prihodki iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb zaradi uvedbe investicijske olajšave znižajo največ za okrog 100 mio evrov. Predlagatelj pričakuje, da bo negativni finančni učinek za javne finance zaradi investicijske olajšave bistveno nižji, če se upošteva dejstvo, da je v letu 2006, ko je bila splošna investicijska olajšava za opremo še v veljavi, to investicijsko olajšavo koristilo le dobrih 28 % davčnih zavezancev.

Z zvišanjem že uveljavljene splošne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj se ne pričakuje bistvenega znižanja javnofinančnih prihodkov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, saj je bilo ocenjeno, da se bo veljavna olajšava realizirala v bistveno višjem obsegu kot se je do sedaj (v letu 2007 je bilo uveljavljenih za 67 mio evrov olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj).

Predlagatelj predvideva, da bodo predlagani ukrepi pripomogli k zmanjšanju upadanja gospodarske rasti, kar bo imelo za posledico tudi povečevanje javnofinančnih prihodkov. Upoštevaje to dinamično komponento ocene predlagatelj predvideva, da bo dejanski izpad javnofinančnih prihodkov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb bistveno nižji od zgoraj prikazanega. Morebitni izpad javnofinančnih prihodkov zaradi rešitev v predlogu zakona se bo pokril v breme drugih javnofinančnih prihodkov oziroma se bodo za ustrezen znesek znižali javnofinančni odhodki, glede na situacijo pa se bo lahko tudi povečal primanjkljaj.

Predlog zakona ne bo imel finančnih posledic na druga javno finančna sredstva.

Za izvajanje zakona ni potrebno zagotoviti dodatnih sredstev.


4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost ureditve pravu EU

Predlog zakona ni povezan s pravnim redom Skupnosti.

4.1. Investicijske olajšave in olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj

V zadnjih letih so se številne države, ki so v preteklosti zagotavljale visoke investicijske davčne olajšave, odločile, da je bolje imeti širšo davčno osnovo, kar omogoča nižje davčne stopnje.

Investicijska olajšava je v drugih državah zelo redka, investicijsko olajšavo pa imajo Belgija, Češka in Nizozemska. Kljub temu da v večini držav ni klasičnih investicijskih olajšav, to je za vlaganja v nepremičnine in opremo, pa nekatere države zagotavljajo ciljno usmerjene olajšave za investicije, kot so olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj (R&R).

V tabeli so navedeni podatki o investicijskih olajšavah za pravne osebe po posameznih državah, povzeti po European Tax Handbook 2007.

AvstrijaNima klasičnih1 investicijskih olajšav.
Ima olajšave za investicije v R&R, za izobraževanje in posebno olajšavo za novo pridobljene deleže oziroma delnice v domačih podjetjih. Olajšava za raziskave in razvoj je v višini 25 % stroškov v R&R za inovacije, ki so patentirane oziroma so pomembne za avstrijsko ekonomijo (pomen se dokazuje z certifikatom, ki ga podeli Ministrstvo za gospodarstvo).
BelgijaRežim investicijske olajšave v Belgiji omogoča:
    - normalni investicijski odbitek v določenem odstotku od investicije, ki se uporablja v primeru:
        o investiranja v R&R, nove tehnologije na okoljskem področju in na področju varčevanja z energijo (14,5 %)
        o investiranja v industriji pri vzpodbujanju obnovljivih materialov za različno embalažo (3 %)
        o investiranja v ladjedelništvo (30 %)
    - posebni investicijski odbitek v povezavi z amortizacijo osnovnih sredstev v zvezi z dano investicijo. Ta vrsta odbitka se lahko uporablja:
        o v podjetju z manj kot 20 zaposlenimi (velja v višini 11.5 % izračunane amortizacije)
        o za okoljsko prijazne investicije in R&R pa velja ta vrsta olajšave za vsa podjetja (velja v višini 21,5 % izračunane amortizacije)
Poleg navedenih imajo še nekaj vrst davčnih vzpodbud (R&R, olajšave za investicije malih podjetij v varnostne ukrepe...).
ČeškaIma investicijsko olajšavo za velike investicije, ki izpolnjujejo pogoje:
    - investicija znaša najmanj 200 milijonov čeških kron (100 milijonov za investicije v regije z visoko stopnjo nezaposlenosti), v investiciji mora biti najmanj 40 % stroškov za opremo, drugi pogoji.
Obstajajo še olajšave za R&R in vzpodbude za zaposlovanje.
DanskaNima klasičnih investicijskih olajšav.
Med davčnimi vzpodbudami so navedene olajšave za R&R in davek na tonažo.
FinskaNima klasičnih investicijskih olajšav.
Med davčnimi vzpodbudami so navedene olajšave za pospešeno amortizacijo pri malih in srednjih podjetjih pri investiranju v manj razvita območja in davek na tonažo.
FrancijaNima klasičnih investicijskih olajšav.
Med drugimi davčnimi vzpodbudami je navedena pospešena amortizacija.
NemčijaNima klasičnih investicijskih olajšav.
Pospešena amortizacija: po stopnji 9 % se lahko amortizira obnovitev stavb v sedmih letih od takšnega posega, v naslednjih štirih letih pa po stopnji 7 %.
Dodatna amortizacija: v primeru, da neto sredstva podjetja presegajo več kot 204.507 EUR, se dovoli dodatna amortizacija do višine 20 % od novo nabavljenih sredstev v naslednjih štirih letih.
ItalijaNima klasičnih investicijskih olajšav.
10 % davčna olajšava za stroške v R&R v letih od 2007-2009; olajšava se poveča, na 15 % če podjetje sodeluje z raziskovalnimi inštituti oziroma univerzami. Davčna olajšava za podjetje ne sme preseči meje 15 mio EUR v enem letu.
NizozemskaIma navedeno splošno investicijsko olajšavo. Odbitek iz tega naslova je možen le za investicije v razponu od 2.100 EUR do 232.000 EUR (v letu 2007). Pri izračunu olajšave se upošteva padajoča davčna lestvica, kjer se za zneske, manjše od 35.000 EUR, upošteva 25 %, za zneske, večje od 232.000 EUR, pa 0 %.
Združeno kraljestvoNima klasičnih investicijskih olajšav.
Olajšava za R&R: mala in srednja podjetja so upravičena do olajšave v višini 150 % odhodkov, ki se nanašajo na R&R, odhodki za R&R pa morajo znašati več kot 10.000 GBP. Velika podjetja so prav tako upravičena do olajšave v višini 150 % odhodkov, ki se nanašajo na R&R, če se raziskave nanašajo na raziskovanje cepiv. V nasprotnem primeru so velika podjetja upravičena do olajšave v višini 125 % odhodkov, ki se nanašajo na R&R.

Vir: European Tax Handbook 2007.
__________________________
1 Kot klasične investicijske olajšave so mišljene olajšave za investicije v nepremičnine in opremo.

Določanje davčnih olajšav je v davčni pristojnosti posamezne države članice EU. V okviru prava Skupnosti ni ureditve v zvezi z davčnimi olajšavami, razen v primerih, ko gre za spodbujanje določenega sektorja in je potrebno upoštevati pravila v zvezi z državnimi pomočmi, kar pa ni primer pri predlagani predmetni olajšavi za investicije.

4.2. Splošne davčne stopnje

V zadnjih letih države članice EU zaradi širitve davčne osnove in zaradi zagotavljanja davčne konkurenčnosti znižujejo splošne davčne stopnje. Te znašajo po posameznih državah (Vir: European Tax Handbook 2008):

Nizozemska:
Od 1. januarja 2008 stopnja davka od dohodkov pravnih oseb znaša: 20 % za dobiček do 40.000 EUR, 23 % za dobiček od 40.000 EUR do 200.000 EUR in 25,5 % za dobiček nad 200.000 EUR.

Češka:
Od 1. januarja 2008 znaša stopnja davka od dohodkov pravnih oseb 21 %. Stopnja se postopno znižuje, in sicer na 20 % v letu 2009 in na 19 % v letu 2010. Dobički investicijskih, vzajemnih in pokojninskih skladov so obdavčeni po posebni stopnji, ki znaša 5 %.

Nemčija:
Od 1. januarja 2008 stopnja davka od dohodkov pravnih oseb znaša 15 %, stopnja se poveča na 15,83 % zaradi solidarnostnega dodatka v višini 5,5 %. Pred 1. januarjem 2008 je stopnja davka od dohodkov pravnih oseb znašala 25 % oziroma 26,38 % z vključenim solidarnostnim dodatkom.

Ciper:
Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb znaša 10 %, pravne osebe, ki jih zakon opredeljuje kot javne, pa plačujejo davek po stopnji 25 %.


5. Druge posledice, ki jih bo imelo sprejetje zakona

Druge posledice predloga zakona so pozitivni učinki na gospodarstvo oziroma na davčno breme posameznih davčnih zavezancev in odprava razlik v možnostih za koriščenje olajšave med velikimi in malimi podjetji.



II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, in 05/09) se v 55. členu v prvem odstavku številka »20« nadomesti s številko »40«, številka »30« se nadomesti s številko »50« in številka »40« se nadomesti s številko »60«.

2. člen

V 55. a členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30 % investiranega zneska v opremo in v neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v višini davčne osnove.«

Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(5) Zavezanec lahko za neizkoriščen del olajšave iz prvega odstavka tega člena zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih po obdobju vlaganja, vendar največ v višini davčne osnove.»

3. člen

V 60. členu se številka »20« nadomesti s številko »18«.

4. člen

V drugi točki 70. člena se doda nova alineja, ki se glasi:

»d) od kreditov, ki jih pravne osebe najemajo s poroštvom Republike Slovenije«.

5. člen

V 97. členu se številka »22« nadomesti s številko »20« in številka »21« s številko »19«.
6. člen

Ta zakon se uporabi že pri obračunu davka od dohodka pravnih oseb za leto 2008.

7. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


III. OBRAZLOŽITEV


K 1. členu:

Ta člen določa, da lahko zavezanec uveljavlja splošno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj iz prvega stavka prvega odstavka 55. člena zakona v višini 40 % zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj, vendar največ v višini davčne osnove. Ob tem pa ostaja v veljavi tudi regijska davčna olajšava za raziskave in razvoj, določena v tretjem stavku prvega odstavka 55. člena zakona in urejena tudi z Uredbo o davčni regijski olajšavi za raziskave in razvoj. Ker je regijska davčna olajšava za raziskave in razvoj v 55. členu določena kot dodatna olajšava splošni olajšavi na način, da se znesek splošne olajšave poveča za 10 oziroma 20 odstotnih točk, sta v tem členu povečani številki 30 in 40 na 50 in 60.


K 2. členu:

Člen določa, da lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30 % investiranega zneska v opremo in v neopredmetena dolgoročna sredstva. Znižanje davčne osnove je možno v celotnem znesku v davčnem obdobju vlaganja, vendar največ v višini davčne osnove.

Člen pa določa tudi možnost prenašanja olajšave v naslednja obdobja. Pri prenosu neizkoriščenega dela davčne olajšave v naslednja obdobja lahko zavezanec v posameznem davčnem obdobju davčno osnovo zmanjša za celoten znesek olajšave, vendar največ v višini davčne osnove.


K 3. členu:

Ta člen določa splošno davčno stopnjo 18 % od davčne osnove.

K 4. členu:

Člen določa, da se tudi od plačil za obresti od kreditov, ki jih pravne osebe - rezidenti RS najamejo pri bankah v tujini in so zavarovani na podlagi posebnih zakonov s poroštvom RS, ne izračuna, odtegne in plača davek po stopnji 15 %.


K 5. členu:

Ta določba je prehodna določba glede splošne stopnje, ki je določena v 60. členu zakona in znaša 18 % od davčne osnove, ki se bo uporabila prvič za leto 2010. Ta člen pa določa, da ne glede na 60. člen zakona, se davek plačuje po stopnji 20 % od davčne osnove za leto 2008, nadalje se stopnja znižuje za eno odstotno točko, kar pomeni, da bo za leto 2009 veljala splošna stopnja 19 % od davčne osnove.

K 6. členu:

Ta člen določa, da se zakon uporabi že pri obračunu davka od dohodka pravnih oseb za leto 2008.

K 7. členu:

Da zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu je potrebno zaradi čim hitrejše uveljavitve ukrepov za izogib in blažitev posledic svetovne finančne in gospodarske krize na slovensko gospodarstvo, kar ima lahko težko popravljive posledice za delovanje države.




IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO:

55. člen
(olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj)

(1) Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 20% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v tem obdobju, vendar največ v višini davčne osnove. Vlaganja iz tega odstavka so vlaganja v:
1. notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca, vključno z nakupom raziskovalno-razvojne opreme, ki se izključno in stalno uporablja pri izvajanju raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca;
2. nakup raziskovalno-razvojnih storitev (ki jih izvajajo druge osebe, vključno s povezanimi osebami, oziroma druge javne ali zasebne raziskovalne organizacije). Ne glede na prvi stavek tega odstavka, lahko zavezanec uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 30% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v skladu s tem odstavkom, če ima sedež in opravlja svojo dejavnost na področjih države, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od poprečja države do 15%, in v višini 40% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v skladu s tem odstavkom, če ima sedež in opravlja svojo dejavnost na področjih države, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od poprečja države za več kot 15%, vendar največ v višini davčne osnove (v nadaljnjem besedilu: regijska olajšava). Vlada Republike Slovenije z uredbo določi shemo za izvajanje regijske olajšave. Pri ugotavljanju zneska, za katerega zavezanec lahko zmanjšuje davčno osnovo v skladu s tem odstavkom, se upoštevajo zneski za vlaganja po tem odstavku, v skladu z določbami tega zakona o določanju davčne osnove. Pri razmerjih s povezanimi osebami se upoštevajo zneski, ugotovljeni po določbah tega zakona o določanju davčne osnove pri poslovanju med povezanimi osebami. Vlaganja v raziskave in razvoj po tem odstavku mora zavezanec opredeliti v poslovnem načrtu ali posebnem razvojnem projektu oziroma programu.

(2) Zavezanec lahko za neizkoriščen del davčne olajšave po tem členu v davčnem obdobju zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih.

(3) Pri zmanjšanju davčne osnove na račun neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij se davčna osnova najprej zmanjša za neizkoriščen del davčne olajšave starejšega datuma.

(4) Zmanjšanje davčne osnove zaradi neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij je dovoljeno največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

(5) Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za vlaganja po prvem odstavku tega člena v delu, ki so financirana iz sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.

(6) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše izvajanje tega člena.

55.a člen
(olajšava za investiranje)

(1) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30 % investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva, vendar ne več kot 30.000 eurov in največ v višini davčne osnove.

(2) Za opremo iz prejšnjega odstavka tega člena se ne štejejo:
1. pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme, in
2. motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI.

(3) Za neopredmetena sredstva iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo dobro ime in usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva.

(4) V primeru finančnega najema lahko znižanje davčne osnove v skladu s tem členom uveljavlja zavezanec, ki opremo pridobi na podlagi finančnega najema.

(5) Zavezanec lahko za neizkoriščen del olajšave iz prvega odstavka tega člena zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih po obdobju vlaganja, vendar zmanjšanje ne sme presegati 30.000 eurov v posameznem davčnem obdobju skupaj z zmanjšanjem za takšna vlaganja v tekočem davčnem obdobju in največ v višini davčne osnove.

(6) Če zavezanec proda oziroma odtuji opremo oziroma neopredmeteno sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo po tem členu, prej kot v treh letih po letu vlaganja oziroma pred dokončnim amortiziranjem v skladu s tem zakonom, če je to krajše od treh let, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve opreme oziroma neopredmetenega sredstva.

(7) Za odtujitev po šestem odstavku tega člena se šteje tudi prenehanje zavezanca, pri prenehanju s stečajem oziroma likvidacijo pa začetek stečajnega oziroma likvidacijskega postopka. Za odtujitev sredstva se ne štejejo prenos premoženja, zamenjava kapitalskih deležev ter združitve in delitve v skladu z 38. do 54. členom tega zakona. Upoštevajo pa se olajšave in pogoji, ki bi veljali, če ne bi prišlo do prenosa premoženja, zamenjave kapitalskih deležev in združitve in delitve.

(8) V primeru finančnega najema se določba šestega odstavka tega člena uporablja tudi, če najemojemalec izgubi pravico uporabe opreme.

(9) Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za investicije po tem členu v delu, ki so financirane iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.
60. člen
(splošna stopnja)

Davek se plačuje po stopnji 20 % od davčne osnove.

70. člen
(davčni odtegljaj)

(1) Davek se izračuna, odtegne in plača po stopnji 15% od dohodkov rezidentov in nerezidentov – razen dividend in dohodkov podobnih dividendam, izplačanih preko poslovne enote nerezidenta, ki se nahaja v Sloveniji – ki imajo vir v Sloveniji, in sicer od:

1. plačil dividend, pri tem se za dividendo štejejo:

a) dividenda, ki je dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki, ki se izplača družbenikom ali članom v zvezi z udeležbo v dobičku izplačevalca;

b) dohodki, podobni dividendam iz 74. člena tega zakona;

2. plačil za obresti, razen obresti:

a) od kreditov, ki jih najema, in vrednostnih papirjev, ki jih izdaja Slovenija;

b) iz najetih kreditov in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev s strani pooblaščene institucije v skladu z zakonom, ki ureja zavarovanje in financiranje mednarodnih gospodarskih poslov, za katera po navedenem zakonu daje poroštvo Slovenija;

c) ki jih plačujejo banke, razen od obresti, ki so plačane osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva ali prebivališče v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5% in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom tega zakona;

Za namene tega člena vključujejo obresti dohodek iz vseh vrst terjatev ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, obresti od vseh dolžniških vrednostnih papirjev in drugih dolžniških finančnih inštrumentov, vključno s premijami in nagradami, ki pripadajo takim vrednostnim papirjem in finančnim inštrumentom, razen zamudnih obresti.

3. plačil za uporabo ali pravico do uporabe avtorskih pravic, patentov, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic in drugih podobnih dohodkov;

Za namene tega člena vključujejo plačila uporabe premoženjskih pravic plačila vsake vrste, prejeta za uporabo ali pravico do uporabe kakršnihkoli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi in programsko opremo, kateregakoli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule ali postopka ali za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah;

4. plačil za zakup nepremičnin, ki se nahajajo v Sloveniji;

5. plačil za storitve nastopajočih izvajalcev ali športnikov, če ta plačila pripadajo drugi osebi;

6. plačil za storitve, če so plačila opravljena osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5% in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom tega zakona.

(2) Davek se ne izračuna, odtegne in plača od dohodkov iz prvega odstavka tega člena, plačanih:

1. Sloveniji ali samoupravni lokalni skupnosti v Sloveniji;

2. Banki Slovenije;

3. zavezancu rezidentu, ki izplačevalcu sporoči svojo davčno številko;

4. zavezancu nerezidentu, ki je zavezan za davek od dohodkov, ki jih dosega z dejavnostjo oziroma posli v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, in izplačevalcu sporoči svojo davčno številko, če gre za dohodke, plačane tej poslovni enoti.

(3) Davek se ne izračuna, odtegne in plača od dohodkov iz 1. točke prvega odstavka tega člena, plačanih nerezidentu, rezidentu v državi članici EU oziroma EGP, ki ni Slovenija, zavezancu za davek od dohodkov v državi rezidentstva, če ne gre za dohodke, plačane poslovni enoti tega nerezidenta v Sloveniji, in če nerezident davka po prvem odstavku tega člena ne more uveljavljati v državi rezidentstva, ker primeroma uveljavlja ukrep izvzema dividend iz davčne osnove in transakcija ne pomeni izogibanja davkom.

(4) Znesek davka, ki je bil po prvem odstavku tega člena izračunan, odtegnjen in plačan, se lahko na zahtevo, naslovljeno na davčni organ, delno ali v celoti vrne, če ga nerezident delno ali v celoti ni mogel uveljavljati in je do nezmožnosti uveljavljanja tega davka prišlo po izračunu, odtegnitvi in plačilu davka.

(5) Davek se ne izračuna, odtegne in plača od dohodkov iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena, plačanih nerezidentom- pokojninskim skladom, investicijskim skladom in zavarovalnicam, ki lahko izvajajo pokojninski načrt, pod pogoji iz tretjega odstavka 61. člena tega zakona, ki so rezidenti države članice EU oziroma EGP, ki ni Slovenija, če ne gre za dohodke, plačane poslovni enoti tega nerezidenta v Sloveniji, in če nerezident davka po prvem odstavku tega člena ne more uveljavljati v državi rezidentstva. Kot nezmožnost uveljavljanja davka se pri zavezancih po tem odstavku šteje tudi oprostitev od obdavčenja ali obdavčitev dohodkov teh zavezancev v državi rezidentstva po stopnji 0%.

(6) Določba četrtega odstavka tega člena se uporablja tudi za primere iz petega odstavka tega člena.

(7) Ne glede na določbe tretjega in petega odstavka tega člena se davek izračuna, odtegne in plača oziroma ni mogoče uveljavljati vračila iz četrtega in šestega odstavka tega člena za plačila v države, s katerimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogočila spremljanje obdavčitve ali neobdavčitve dohodka. Sklep o določitvi seznama držav objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije.

(8) Če Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti in Banka Slovenije izplačujejo ali so jim bili zaračunani dohodki iz prvega odstavka tega člena, se štejejo za rezidente.


(uporaba 60. člena tega zakona)

Ne glede na 60. člen tega zakona, se davek plačuje po stopnji 23 % od davčne osnove za leto 2007, 22 % od davčne osnove za leto 2008 in 21 % od davčne osnove za leto 2009.


Zadnja sprememba: 04/22/2009
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov