Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Majda Širca,
Poslanka ZARES - nova poltika
Gospod France Cukjati
predsednik Državnega zbora
Ljubljana, 23. januar 2008
Na podlagi 88. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06), 19. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92, 15/94, 19/94, 44/94, 123/04 in 90/05) ter 114. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/02, 60/04 in 64/07) vlagam
PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O IZVAJANJU REJNIŠKE DEJAVNOSTI
ki vam ga pošiljam v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora.
Majda Širca
Poslanka ZARES - nova politika
PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O IZVAJANJU REJNIŠKE DEJAVNOSTI
I. UVOD
1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona
V Sloveniji smo leta 2002 sprejeli Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/2002). Rejništvo je v skladu z zakonom posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško družino na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja ali drugega zakon,a in je namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini. Sistem rejništva predstavlja odgovornost države, da otroku, ki iz različnih razlogov začasno ne more živeti pri svojih starših, najde družino, v kateri bo pridobil pozitivno družinsko izkušnjo. Temeljne psihološke pravice otroka je namreč najlažje zagotoviti v družini, v skupini, ki je otroku hkrati varna in razvidna.
V Sloveniji ima rejništvo dolgoletno tradicijo. Prvič se omenja že leta 1906, ko je časopis »Leibache Zeitung« poročal o nameščanju otrok v druge družine. Poročilo o tem je obravnaval tudi Prvi avstrijski kongres o otroškem varstvu.
Začetke organiziranega rejništva v Sloveniji pripisujemo Zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok, kjer so se že leta 1926 pričeli pripravljati na organizacijo posebne otroške kolonije. Od takrat dalje so nameščali otroke v družine na tem območju. Vprašanja rejništva je urejal poseben pravilnik, ki je uvedel strokovni nadzor nad rejniškimi družinami, opredelil finančne obveznosti do njih, določil starostno mejo otrok ob namestitvi, pa tudi usposabljanje rejnic. Rejništvo se je izkazalo kot uspešna oblika skrbi za otroke, zato so postopoma organizirali več kolonij.
Po 2. svetovni vojni se je število otrok, ki so potrebovali varstvo, izredno povečalo, zato so se začele širiti možnosti za zavodsko varstvo. Do leta 1955 je bila skrb za otroke, ki niso mogli živeti pri starših, zelo neenotno urejena. Otrokom do tretjega leta starosti so bili namenjeni "dečji domovi" ali rejniške družine, ki so bile v pristojnosti zdravstvene službe. Otroke med tretjim in sedmim letom starosti so nameščali v otroške domove. Ti so bili v pristojnosti socialnega varstva. Otroke nad sedmim letom starosti pa so nameščali v domove s šolo, ki so bili v pristojnosti šolstva. Stalno premeščanje otrok je bilo za otroke izredno slabo.
Leta 1955 je prišlo do preusmeritve v rejništvo kot prednostno obliko družbenega varstva otrok. Kljub nedvomni odločitvi za razvoj rejništva, se je pojavljala cela vrsta problemov. Leta 1960 je bil sprejet zakon o rejništvu, ki je prenehal veljati s sprejetjem zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 15/76). Pravni ureditvi je sledilo postopno ustanavljanje centrov za socialno delo in s tem se je krepila strokovna podpora rejniškim družinam.
V zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je bilo rejništvo obravnavano kot družinsko razmerje. Z zakonom o socialnem skrbstvu iz leta 1974 je bilo omogočeno uveljavljanje poklicnega statusa rejnice oziroma rejnika. Bili smo ena prvih držav, ki je omogočala opravljanje rejništva kot poklica.
Rejniška družina je družina z vsemi zakonitostmi družine, vendar pa je to za otroka druga, drugačna družina. Iz te osnovne predpostavke izhaja, da rejniška družina za otroka ne predstavlja »nadomestka« biološki družini v vseh funkcijah in v celem življenju. Pomembna prednost namestitve otroka v rejniško družino je vsekakor dejstvo, da je to družina - kjer veljajo določena družinska pravila, kjer so vloge razdeljene med družinske člane, kjer se rešujejo konflikti, kjer se deli delo in obveznosti in kjer so prisotna čustva. Otroci potrebujejo družine. Če ne morejo odraščati v biološki družini, jim je potrebno zagotoviti vsaj nadomestno ali dopolnilno družino: kajti družina otroku omogoča »sociološko učlovečenje«, procesno dogajanje, ki dopolnjuje »biološko učlovečenje« in je osnova razvoja osebnosti in nadaljnjega socialnega obnašanja.
Z dejstvom, da je rejniška družina nadomestna družina za nadomeščanje posameznih ali vseh nalog biološke družine v določenem obdobju in ne »nadomestek« biološke družine, postaja jasno, da je potrebno za vsakega otroka posebej ugotavljati kaj, koliko in kako bo rejniška družina poskrbela za otroka. Pomembno je, da bodoče rejniške družine izberemo in jih usposobimo za to delo, da jih vključimo v krog ljudi, ki so pomembni za otroka, upoštevamo njihovo mnenje, jih pri njihovem delu podpiramo, jim svetujemo in njihovo delo, ki je opredeljeno kot javna služba, tudi nadziramo.
V rejništvu je danes nameščenih 1189 otrok ter 345 otrok, nameščenih v družine, ki izvajajo rejništvo kot sorodniki. Rejnikov in rejnic z dovoljenjem za izvajanje rejniške dejavnosti je letos 857. Med njimi je tistih, ki izvajajo rejniško dejavnost kot poklic 142, otroci so trenutno nameščeni pri 727 rejnikih, prostih mest pri rejnicah in rejnikih z dovoljenjem za izvajanje rejniške dejavnosti pa je trenutno 134.
2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona
Osnovno načelo tega zakona je zagotovitev kakovostnega izvajanja rejniške dejavnosti z namenom zasledovanja načela največje koristi otroka tudi po 18. letu starosti rejenca, nameščenega v rejniško družino. Predlog zakona zasleduje tudi ustavno načelo enakosti pred zakonom, saj je treba izenačiti pravice, ki jih država zagotavlja otrokom v bioloških družinah, s pravicami otrok - rejencev, za katere država (namesto bioloških staršev) prevzame obvezno skrb tudi po dopolnjenem 18. letu, če ti nadaljujejo šolanje.
Po predlogu novele zakona mora center za socialno delo (po veljavnem zakonu "lahko") dodeliti rejencu, v primeru, da pride do prekinitve rejništva, novo rejniško družino, če rejenec po dopolnjenem 18. letu nadaljuje šolanje.
3. Ocena finančnih posledic predloga zakona
a) Finančne posledice za državni proračun in za druga javna finančna sredstva
Ocenjujem, da se zaradi predložene novele zakona število otrok v rejništvu ne bo bistveno povečalo (natančni statistični podatki o tej kategoriji rejencev niso javno dostopni), prav tako se ne bo bistveno povečalo število rejnic oziroma rejnikov, ki jim bo Republika Slovenija plačevala prispevke za socialno varnost, saj gre predvsem za izjemne primere. Na podlagi omenjenega ne bo bistvenih posledic za državni proračun.
Predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti ne predstavlja obremenitve za druga javna finančna sredstva.
b) Navedba, da so sredstva za izvajanje zakona v državnem proračunu zagotovljena
Za izvajanje zakona ni treba zagotoviti dodatnih sredstev iz proračuna Republike Slovenije za leto 2008 in 2009.
4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost ureditve pravu EU
a) Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih
Irska
Rejništvo na Irskem je urejeno z Zakonom o skrbi za otroka (Child care Act 1991) in s Pravilnikom o skrbi za otroka (Child care (Placement of children in Foster care) Regulation 1995. Na irskem je v rejništvu trenutno okrog 4,500 otrok.
Rejništvo se lahko ustanovi tudi proti volji staršev kot ukrep sodišča za zavarovanje otrokove koristi. Po Nacionalnih standardih za rejništvo lahko rejenec ostane v družini tudi po osemnajstem letu starosti, pri čem so rejniki upravičeni do povrnitve vseh stroškov.
Danska
V primeru, da se starša ne strinjata z izločitvijo otroka iz družine, se spor lahko reši na sestanku občinskega odbora, ki ga sestavlja pet članov: mestni sodnik, psiholog in trije člani občine in ti odločijo o odvzemu otroka. Odločitev je časovno opredeljena, običajno za eno leto. Po preteku tega roka se primer ponovno obravnava. V postopku so starši zaščiteni in brezplačno dobijo odvetnika. Odbor poleg tega odloča o prepovedi stikov staršev z otrokom, o telefonskih pogovorih in o dopisovanju. Po 15. letu obvezno upošteva mnenje otroka in ta ima pravico vpogleda v dokumentacijo in pravico do pravne pomoči. V starosti 12 do 15 let ga vprašajo, ali želi soodločati o svoji usodi. Stremijo za tem, da njegovo mnenje upoštevajo od tiste starosti dalje, ko je sposoben razumeti stvari.
Češka
V Češki republiki je rejništvo razumljeno kot »manjša posvojitev«, kar pomeni, da je vloga bioloških staršev pri rejniških otrocih omejena. To pomeni daljše ali celo stalno rejništvo, ne glede na to, ali je to posameznik ali skupina otrok. Prva oblika je rejništvo v rejniških družinah, druga oblika pa so otroške vasi. Rejništvo torej praviloma ne predvideva stikov z biološkimi starši, vendar pa so takšni stiki sestavni del delovanja v vaseh SOS. To je dogovor, sprejet glede na zahteve konvencije o pravicah otrok.
Rejništvo se kot zakonita socialna plačana oblika nadomestnega varstva otrok konča s polnoletnostjo otrok pri starosti 18 let. Pri podaljšanju izobraževanja po tej prelomnici sredstva nakazujejo neposredno mlademu odraslemu do 26. leta starosti. Odnos skrbstvenih teles do slednjega je v tem trenutku zakonsko še nejasen, zato praksa temelji na posameznih dejavnikih na obeh straneh, torej mlademu odraslemu in rejniški družini. Ni še povsem jasno kdaj dejansko preneha rejništvo, še zlasti glede na čustvene vezi med rejniškimi starši in rejencem.
Velika Britanija
Rejništvo je oblika začasne ali občasne pomoči otrokom in mladostnikom, ki začasno ne morejo živeti v matični družini. Rejništvo je lahko kratkotrajno ali dolgotrajno. Lahko traja od nekaj tednov do več mesecev, to je pač odvisno od potrebnega časa, ko socialni delavci skušajo pomagati matični družini, da reši svoje težave. Večina otrok, ki so v rejništvu, se vrne v matično družino. Rejniško delo običajno vključuje tudi stike z matično družino, ki lahko svojega otroka oz. otroke redno obiskuje.
V evropskem pravnem redu na področjurejniške dejavnosti ni posebnih usklajevalnih pravil, zato rejništva ni treba usklajevati s pravnim redom Evropske skupnosti.
b) Prikaz prilagojenosti predlagane ureditve pravu evropske unije
V evropskem pravnem redu na področju rejniške dejavnosti ni posebnih usklajevalnih pravil, zato rejništva ni treba usklajevati s pravnim redom Evropske skupnosti.
5. Druge posledice sprejetja zakona
Predlog zakona zasleduje ustavno načelo enakosti pred zakonom, saj izenači pravice, ki jih država zagotavlja otrokom v bioloških družinah, s pravicami otrok - rejencev, za katere država (namesto bioloških staršev) prevzame obvezno skrb tudi po dopolnjenem 18. letu, če ti nadaljujejo šolanje.
II. BESEDILO ČLENOV
1. člen
V 40. členu zakona o izvajanju rejniške dejavnosti ( Uradni list RS št. 110/2002) se doda novi drugi odstavek, ki se glasi:
"V primeru, da rejniška družina odkloni nadaljnje bivanje rejenca v družini v času nadaljevanja njegovega šolanja po dopolnjenem 18. letu starosti, je dolžnost centra otroka, da šolajočemu rejencu najde novo rejniško družino."
2. člen
Zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV:
K 1. členu
Veljavni zakon o izvajanju rejniške dejavnosti omogoča rejništvo po 18. letu starosti, če se rejenec redno šola, a se morata o tem strinjati tako rejenec, kot tudi rejniška družina. V primerih, ko rejniška družina ne podaljša rejniške pogodbe, rejenec pa po 18. letu nadaljuje šolanje, so možnosti za kakovostno bivanje rejencev zmanjšane. Država oziroma v njenem imenu centri za socialno delo po veljavnem zakonu niso obvezani najti nove rejniške družine za takšnega rejenca.
Z dopolnitvijo 40. člena zakona lahko rejenec tudi ob nasprotovanju njegove rejniške družine, po dopolnjenem 18. letu starosti nadaljuje bivanje v novi rejniški družini, ki jo mora ob strinjanju rejenca poiskati center za socialno delo.
K 2. členu
Določba 2. člena določa vacatio legis.
IV. BESEDILO ČLENOV ZAKONA, KI SE SPREMINJAJO ALI DOPOLNJUJEJO
40. člen
Če rejenec po dopolnjenem 18. letu starosti še ostane v rejniški družini zaradi nadaljevanja šolanja, je dolžnost centra otroka in centra rejnika, da pred podaljšanjem rejniške pogodbe v skladu s tem zakonom, skupaj z rejencem in rejnikom ugotovijo, da je nadaljnje bivanje rejenca v rejniški družini v korist rejenca.
| Zadnja sprememba: 04/14/2008 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |