Predlog zakona

Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

EVIDENČNI PODATKI
EVA: 2007-2011-0014
Številka: 00720-8/2008/24
Ljubljana, 21.02.2008

PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE

L J U B L J A N A

Vlada Republike Slovenije je na 159. redni seji dne 21.02.2008 določila besedilo:

- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ,

ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles sodelovali:

– dr. Lovro Šturm, minister za pravosodje,
– Robert Marolt, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje,
– Igor Bele, sekretar, vodja sektorja za izvrševanje kazenskih
sankcij, Ministrstvo za pravosodje.

mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR

PRILOGA: 1

PRVA OBRAVNAVA
EVA 2007-2011-0014

PREDLOG
ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ

I. UVOD

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA

Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij predstavlja del kaznovalnega prava, kamor spadajo še Kazenski zakonik, Zakon o kazenskem postopku, Zakon o prekrških in Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja.

Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij je vsebinsko vezan na določbe vseh navedenih kazenskopravnih zakonov, zaradi česar je bil tudi časovno sprejet kot zadnji s predmetnega področja v Državnem zboru, in sicer 23. februarja leta 2000. Začel pa je veljati trideseti dan po objavi, to je 9. aprila leta 2000.

Veljavni zakon celovito ureja področje izvrševanja vseh kazenskih sankcij. Na tem področju pa je bilo prav v zadnjem času sprejetih nekaj pomembnih sprememb in novosti, zaradi česar je moral slediti temu tudi Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. Tako je v nujnem postopku pred Državnim zborom Republike Slovenije je predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1E), ratificirana sta tudi že sporazuma o ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča in o sodelovanju s Svetim sedežem. Vse to narekuje, da se v določenih delih dopolni tudi zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. Poleg tega pa so se med dosedanjim izvajanjem zakona o izvrševanju kazenskih sankcij pokazale potrebe po spremembah in dopolnitvah posameznih vprašanj, ki jih zakon ureja, čeprav so tudi že sicer urejene v veljavnem zakonu. Nekatere rešitve so se namreč med izvajanjem pokazale, da niso najboljše, da dovoljujejo različna tolmačenja ali pa da so premalo dorečene.

Nadalje terja spremembe in dopolnitve zakona dejstvo, da je potrebno veljavni zakon uskladiti z veljavnim Zakonom o prekrških, ki je pričel veljati z 1.1.2005, ki je s seboj prinesel temeljito prenovo prekrškovnega prava (odprava kazni zapora, uvedba uklonilnega zapora itd.), Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij pa se iz nam neznanih razlogov v vmesnem času ni spreminjal. V predlogu zakona gre na ta račun za spremembe in dopolnitve najmanj petnajstih členov.

2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

Temeljni cilj, ki ga tudi sicer zasleduje zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, prav tako pa tudi spremembe in dopolnitve, je čim bolj zakonito in strokovno izvrševanje kazenskih sankcij, jasna opredelitev pravic obsojencev ter zagotovitev varstva teh pravic. Zaradi tega je potrebno uskladiti vse tiste določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki so zaradi spremenjene ali na novo uveljavljene zakonodaje po sprejemu zakona postale ovira za učinkovito in uspešno delo na področju izvrševanja kazenskih sankcij.

Načela, ki se uresničujejo v predlogu zakona, so:

1. Načelo pravne varnosti, ki se uresničuje preko uskladitve zakonske dikcije Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij z že veljavnimi zakoni in obvezujočimi mednarodnimi pogodbami (Zakon o prekrških, Zakon o upravnem postopku, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Zakon o socialnem varstvu, Zakon o prijavi prebivališča, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Zakon o uvedbi eura, Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Mednarodnim kazenskim sodiščem, sporazum o sodelovanju s Svetim sedežem).

2. Načelo ekonomičnosti in hitrosti v upravnem pravu, ki se uresničuje preko zmanjševanja števila upravnih zadev, pri katerih se v postopku subsidiarno uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku tako, da se bodo številne zadeve, ki so se doslej reševale z izdajo upravne odločbe, reševale tako, da bodo odločitve o zahtevah obsojencev in mladoletnikov evidentirane v njihovem individualnem programu tretmaja.

Predlog zakona prinaša naslednje poglavitne rešitve:

1. Opredeliti in urediti poglavitne rešitve vseh tistih vprašanj, ki jih predvideva Statut Mednarodnega kazenskega sodišča in ki se nanašajo na izvrševanje sodb tega sodišča v primeru, da bi obsojenec prestajal kazen v Republiki Sloveniji. Republika Slovenija kot država, ki je zavezana, da bo spoštovala in izvrševala sodbe Mednarodnega kazenskega sodišča, mora v zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij urediti tista vprašanja, ki jih statut Mednarodnega kazenskega sodišča ne ureja, ni pa mogoče uporabiti tistih določb, ki sicer veljajo za obsojence na prestajanju kazni po naših zakonih. Republika Slovenija je sicer sprejela Zakon o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Mednarodnim kazenskim sodiščem (zakon je objavljen v Uradnem listu RS, dne 14.11.2002). Vendar nima ta zakon nobenih odločb o izvrševanju kazni zapora obsojencev Mednarodnega kazenskega sodišča, ki bi tako kazen prestajali v Republiki Sloveniji. Zaradi tega je treba vprašanja izvrševanja kazni zapora v naši državi urediti v tem zakonu.

2. Pripravljene so spremembe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki zmanjšujejo število upravnih zadev, pri katerih se v postopku subsidiarno uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku tako, da se bodo številne zadeve, ki so se doslej reševale z izdajo upravne odločbe, reševale tako, da bodo odločitve o zahtevah obsojencev in mladoletnikov evidentirane v njihovem individualnem programu tretmaja. Takšna rešitev je potrebna zaradi razbremenitve strokovnih in drugih delavcev zavodov za prestajanje kazni zapora in prevzgojnega doma na področju opravljanja del in nalog pri vodenju upravnih postopkov, saj vse večja obremenitev delavcev na tem področju bistveno zmanjšujejo obseg njihovega strokovnega dela z obsojenci in mladoletniki. S tem se upošteva načelo ekonomičnosti in hitrosti v upravnem pravu.

3. Tretje pomembno področje, ki ga zakon doslej izrecno ni urejal, je področje zagotavljanja duhovne in pastoralne oskrbe za zaprte osebe. Pravica do duhovne oskrbe v zavodih za prestajanje kazni zapora, se sicer tudi sedaj zagotavlja vsem obsojencem, vendar je potrebno, da se to področje sistemsko in normativno uredi na način, ki bo glede na slovenske razmere, versko opredelitev zaprtih oseb in v skladu z mednarodnimi standardi najbolj učinkovit. Pri tem je treba izhajati iz minimalnih pravil Organizacije združenih narodov o ravnanju z obsojencih in iz Evropskih zaporskih pravil. V predlagani dopolnitvi zakona je tako dodan člen, ki daje osnovo za podrobno ureditev teh pravic v podzakonskem aktu.

4. Uvedba in posodobitev strokovne teminologije v smeri uskladitve ureditve Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij z modernimi penološkimi smernicami kot tudi sodobnimi načeli v predmetnem okviru.

Ostale spremembe in dopolnitve ne zadevajo bistvenih vsebinskih sprememb, temveč že določeno sistemsko ureditev le dopolnjujejo ali jasneje določajo sedanje uveljavljene določbe. Nekatere spremembe pa so glede na to, da je zakon v popravi, povsem redakcijske narave.

Med poglavitna vprašanja, ki so že doslej urejena v veljavnem zakonu, pa zahtevajo le dodatne obrazložitve ali manjše spremembe, je omeniti predvsem tale:

Ureditev pravne podlage za zbiranje nekaterih dodatnih osebnih podatkov in listin o obsojencu, poenotenje določenih izrazov na področju obravnave obsojencev, vprašanje povrnitve stroškov prisilne privedbe obsojenca na prestajanje kazni zapora. Sem spadajo tudi vprašanja podrobnejše ureditve pravic obsojencev iz dela oziroma dela v okviru delovne terapije ter pravice, ki jim ne pripadajo ali pa so omejene. Obsojencem dopolnitev omogoča širši krog oseb in institucij, s katerimi si lahko dopisujejo, imajo z njimi telefonske stike oziroma jih lahko obiskujejo. Podobno se zmanjšuje odstotek denarja, ki ga morajo obsojenci hraniti kot obvezni prihranek. Končno zakonski predlog tudi na novo opredeljuje organizacijo Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, tako da se le-ta deli na generalni urad in zavode za prestajanje kazni zapora ter prevzgojni dom. Opredeljene so tudi določene naloge Uprave, ki jih le-ta v praksi izvaja, zakonsko pa po uveljavitvi zakona o državni upravi niso podrobneje določene.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

Predlog zakona nima finančnih posledic za državni proračun in ne vpliva na druga javno finančna sredstva.

Novela zakona bo po oceni predlagatelja imela kratkoročno določene finančne posledice, vendar se ocenjuje, da bo dolgoročni finančni učinek predlagani sprememb pozitiven, zlasti z vidika prenovitve ureditve dela zapornikov, ki je v noveli urejeno bolj stimulativno. Zaradi ukinitve nekaterih dodatkov in nadomestil iz dela obsojencev pa se bodo zmanjšali izdatki sredstev proračuna in sredstev javnih gospodarskih zavodov.

4. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI
PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

a) Sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem

- Avstrija
Republika Avstrija ima dva zakona o sodelovanju z mednarodnimi sodišči: prvi je zvezni zakon o sodelovanju z mednarodnimi sodišči iz leta 1996, ki ureja sodelovanje z mednarodnimi sodišči, ustanovljenimi v tistem času. Tu gre predvsem za Haaško sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije in za Sodišče za zločine, storjene na območju Ruande. Drugi zakon je Zakon o sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC) iz leta 2002.

Oba zakona v celoti urejata problematiko sodelovanja avstrijskih sodnih oblasti z Mednarodnim kazenskim sodiščem. Zakon o sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem iz leta 2002 vsebuje tudi vse omejitve in posebne določbe, ki jih vsebuje statut Mednarodnega kazenskega sodišča, tako imenovani Rimski statut.

- Francija
Tudi francoski zakon o sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem iz leta 2002 vsebuje posebno poglavje, ki govori o izvrševanju zapornih kazni. Francoski zakon določa, da je izrečena obsodba Mednarodnega kazenskega sodišča izvršljiva in s premestitvijo obsojenca na francosko ozemlje pomeni neposredni in takojšen izvršljivi naslov za tisti del kazni, ki ga obsojenec še ni odslužil. V postopku za prevzem prestajanja kazni na ozemlju Republike Francije se ugotavlja zgolj obstoj soglasja med francosko vlado in Mednarodnim kazenskim sodiščem glede premestitve zadevnega obsojenca, sodno overjeni izvod sklepa o obsodbi in uradno obvestilo Mednarodnega kazenskega sodišča o datumu začetka izvrševanja kazni in trajanja preostanka kazni.

Kakršnokoli vlogo obsojenca, kot npr. prošnjo za namestitev v tujini, polovično prostost, znižanje kazni, začasno prekinitev prestajanja kazni, namestitev pod elektronski nadzor ali pogojno prostost, se preko generalnega tožilca na pritožbenem sodišču, pristojnem za območje, kjer prestaja kazni, odstopi pravosodnemu ministru, ta pa v najkrajšem času in z vsemi ustreznimi dokumenti posreduje vlogo Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Mednarodno kazensko sodišče odloči o tem, ali se obsojeni osebi lahko odobri zaprošeni ukrep ali ne. Če je sklep Mednarodnega kazenskega sodišča neugoden, vlada Republike Francije sporoči sodišču, ali soglaša, da obsojeno osebo še obdrži na prestajanju kazni na ozemlju Republike Francije ali pa namerava zaprositi za njeno premestitev v neko drugo državo, ki jo bo določilo sodišče.

- Belgija
Vsebinsko povsem enako ureditev pozna tudi Kraljevina Belgija, ki ureja ta vprašanja v zakonu o sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem iz leta 2004.

b) Poenostavitev administrativnih in drugih postopkov

Vlada Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za pravosodje, da do 30. 6. 2008 poda ustrezne predloge za spremembo Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in podzakonskih predpisov z namenom poenostavitve administrativnih in drugih postopkov ter postopkov glede povrnitve stroškov v kazenskem postopku.

Predlagane spremembe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij zmanjšujejo število upravnih zadev, pri katerih se v postopku subsidiarno uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku tako, da se številne zadeve, ki so se doslej reševale z izdajo upravne odločbe, rešujejo tako, da bodo odločitve o zahtevah obsojencev in mladoletnikov evidentirane v njihovem individualnem programu tretmaja. Takšna rešitev je potrebna zaradi razbremenitve strokovnih in drugih delavcev zavodov za prestajanje kazni zapora in prevzgojnega doma na področju opravljanja del in nalog pri vodenju upravnih postopkov, saj vse večja obremenitev delavcev na tem področju bistveno zmanjšujejo obseg njihovega strokovnega dela z obsojenci in mladoletniki. Podatki kažejo, da se je število izdanih odločb v zavodih v letu 2006 v primerjavi z letom poprej povečalo za 12, 2%.

Predlagana je tudi poenostavitev vodenja disciplinskih postopkov, ki predvideva, da bo vse disciplinske kazni obsojencem izrekal direktor zavoda, v dislociranih oddelkih pa vodja tega oddelka, namesto sedanjih disciplinskih komisij.

Številne odločitve, ki jih strokovni in drugi delavci zavodov sprejemajo tekom izvrševanja kazenskih sankcij so se že po sedanji ureditvi sprejemale brez posebnega formalnega postopka. Tako delavci zavoda zaprtim osebam izrekajo ustne ukaze in odredbe, s katerimi jim nalagajo, da morajo opraviti določeno delo, nekaj storiti ali opustiti, se odstraniti z določenega mesta ali oditi na določen kraj ali prostor in podobno.

S predlagano rešitvijo pa se bodo tudi številne odločitve, ki so se do sedaj sprejemale po pravilih splošnega upravnega postopka, obsojencem in mladoletnikom le ustno naznanile in se vpisale v njihov individualni program tretmaja. Številčno gledano pomeni takšna rešitev zmanjšanje števila upravnih postopkov v zavodih in prevzgojnem domu od približno 5700 upravnih zadev letno na približno 350 zadev. Toliko je bilo namreč v letu 2006 odločitev o predčasnem odpustu obsojencev, ki se bodo tudi po predlagani spremembi še vedno sprejemale po pravilih splošnega upravnega postopka. Vse zadeve, o katerih je pristojen odločati generalni direktor uprave pa se bodo tudi v bodoče reševale v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku, le da bo o njih odločal direktor zavoda. Teh postopkov je bilo v letu 2006 približno 330 in jih glede na naravo ni mogoče nadomestiti z vpisom odločitve v individualni program tretmaja. Pazniki so v letu 2006 odredili in opravili 1.487 preiskav bivalnih prostorov, 1.204 preizkuse alkoholiziranosti, z odredbo so odprli 1.022 pisem in pregledali 24.606 paketov.

Pretežni del upravnih odločb, ki se izdajajo v zavodih, predstavljajo odločitve, ki so vezane na delo obsojencev med prestajanjem kazni. Vzporedno s predlagano spremembo Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij je bil zato že spremenjen in dopolnjen tudi Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (Uradni list RS, št. 102/00 in 127/06) po katerem so strokovni in drugi delavci zavodov o režimu prestajanja kazni zapora obsojencev in mladoletnikov, o njihovih pravicah iz dela ter o obiskih, odločali skladno z zakonom o splošnem upravnem postopku, pri čemer so odločali s pisno odločbo. Po določbah Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvrševanju kazni zapora, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 112/07 z dne 7.12.2007 in velja od 22.12.2007 dalje, pa se o navedenih zadevah odloča v okviru individualnega programa tretmaja obsojenca in ne več z odločbo in sicer tako, da se odločitve ustrezno zapišejo v individualni program tretmaja. Pravna varnost obsojencev in njihovih pravic s tem ni ogrožena, ker je zagotovljena pravica do pritožbe zoper odločitve v individualnem programu tretmaja.

S to spremembo je odpadlo večje število upravnih postopkov, saj se je skladno s pravilnikom do sedaj z upravno odločbo razporejalo obsojence na delo zunaj zavoda in v okviru zavoda, premeščalo obsojence iz enega na drugo delovno mesto in se jim določalo število dni letnega dopusta. Glede na to, da je v letu 2006 delalo skoraj 40% obsojencev, predstavlja sprememba pravilnika pomembno razbremenitev strokovnih in drugih delavcev zavodov za prestajanje kazni zapora in prevzgojnega doma na področju opravljanja del in nalog pri vodenju upravnih postopkov.

Po predlagani spremembi se bodo torej zadeve, o katerih je po sedanji ureditvi pristojen odločati generalni direktor uprave, še vedno reševale v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, medtem ko se bo večina zadev iz izvirne pristojnosti predstojnikov zavodov, njihovih oddelkov in prevzgojnega doma, reševala z evidentiranjem odločitev v individualne programe tretmaja obsojencev in mladoletnikov.

S takšno rešitvijo ne bo v ničemer zmanjšana pravna varnost in varstvo pravic obsojencev in mladoletnikov, saj je obsojencem in mladoletnikom zoper odločitve, sprejete v individualnem programu tretmaja zagotovljena pravica do pritožbe na Ministrstvo za pravosodje, kakor tudi sodno varstvo pri pristojnem upravnem sodišču.

Vse zadeve, ki se bodo reševale v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku, se bodo reševale po skrajšanem ugotovitvenem postopku, saj je mogoče dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi uradnih podatkov, ki jih o obsojencih zbira in z njimi razpolaga uprava oziroma zavod, zato ni nobene potrebe za zaslišanje obsojencev. Izjema so le postopki o disciplinski obravnavi in izrekanju disciplinskih kazni za hujše disciplinske prestopke, ki so v Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij posebej urejeni.

c) Organiziranost duhovne oskrbe zaprtih oseb

Pravico do duhovne oskrbe imajo zaporniki v vseh evropskih državah. Duhovna oskrba v zaporih je opredeljena v predpisih s področja izvrševanja kazenskih sankcij na Danskem, v Belgiji, v Angliji, v Avstriji, na Madžarskem, na Češkem, na Slovaškem in na Poljskem. Madžarska ima duhovno oskrbo v zaporih opredeljeno z aktom ministra in z navodili direktorja madžarske uprave, ostale države pa imajo versko oskrbo v zaporih urejeno v zakonih o izvrševanju kazenskih sankcij in dodatno s posebnimi navodili. Ta opredeljujejo načine in postopke za dovoljevanje duhovnih potreb zaprtih oseb in postopke sodelovanja s predstavniki posameznih verskih skupnosti.

V posameznih državah je vprašanje duhovne oskrbe urejeno takole:

Švica
Glede na federalno strukturo, se kazenske sankcije izvršujejo v okviru pristojnosti šestindvajsetih kantonov.

Za zagotavljanje verske oskrbe v zaporih je pravni temelj ustava in spoštovanje mednarodnih dokumentov.

Švedska
Na Švedskem je pravni temelj ustava, posebnih določil v kazenski zakonodaji ni. Vsakdo se lahko udeležuje verskih obredov in izraža versko prepričanje. Tudi ljudje v zaporih, v priporih, bolnišnicah in drugih institucijah morajo imeti možnost, da jih obiskujejo duhovniki ali učitelji njihove lastne vere.

Danska
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je stopil v veljavo 1. julija 2001 v 35. členu 1.odstavek določa, da ima zaprta oseba pravico, da se udeležuje verske dejavnosti znotraj zapora. Če je potrebno iz razlogov reda ali varnosti, lahko upravnik ali od njega pooblaščen delavec obsojencu odkloni dostop do verske dejavnosti, ki se odvija v zaporu. Drugi odstavek 35. člena se glasi: "Obsojenec ima pravico, da ima razgovore s duhovnikom njegove verske skupnosti.".

Belgija
Religiozna oskrba in pastoralne aktivnosti so zelo natančno določene v splošnih predpisih in navodilih njihove uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (iz leta 1965 in 1971). Sistem deluje izključno na podlagi želja in potreb zaprtih oseb. Ob sprejemu v zapor obsojenec prejme tiskan obrazec, na katerem lahko obkroži ali želi podporo in pomoč duhovnika določene verske skupnosti (katoliške cerkve, protestantske, ortodoksne, anglikanske, izraelske, Islama, ali posebnega svetovalca) in če želi obiskovati verske obrede, ki so organizirani v zaporu. Željo potrdi s podpisom. Kasneje lahko svoje želje spremeni, ponovno v pisni obliki. Obiski v celicah potekajo samo na podlagi uradne prošnje obsojenca.

Predpisi razlikujejo med priznanimi in nepriznanimi cerkvami in verskimi skupnostmi. Jamstvo v zvezi s svobodo misli se ne razširja na svobodo izvajanja ideologije. Nepriznane se lahko vključujejo le na podlagi posebnih prošenj obsojencev in dovoljenj.

Predpisi določajo postopek zadovoljevanja verskih potreb, možnosti odpovedi sodelovanja s konkretnim predstavnikom verske skupnosti, postopanje v primeru življenjske ogroženosti obsojenca, ki je tudi član določene verske skupnosti, prepovedana morebitna ravnanja duhovnikov, prehrano povezano s določeno vero in druge postopke vezane na versko oskrbo.

Anglija
V Angliji zagotavlja imenovanje duhovnikov za opravljanje verske dejavnosti v zaporih parlamentarni zakon. Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij iz leta 1952 določa, da morajo imeti vse zaporske lokacije zaposlene duhovnike.

Vsi postopki in aktivnosti na področju zagotavljanja verske oskrbe v zaporih so predpisani v okviru pravil, ki določajo način imenovanja duhovnikov, postopke zagotavljanja verske oskrbe zapornikom, način izvajanja obredov, pastoralnih aktivnosti, dolžnosti vodstva zaporov, izvajanje poučevanja v veri, obiskov in drugih pomembnih postopkov v zvezi z versko oskrbo.

Avstrija
Duhovna oskrba v zaporih je urejena s Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij (85.člen).

Madžarska
Na Madžarskem je duhovna oskrba v zaporih urejena z aktom ministra in s navodili direktorja madžarske uprave.

Češka
Področje je definirano v zakonu (No.169/1999 Coll., 22,43) in z posebnimi navodili direktorja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. Dogovor o sodelovanju s predstavniki verskih skupnosti je urejen v dveh smereh, kot pravica zaprte osebe do duhovne in druge podobne oskrbe in kot možnost za državo, da registrirane cerkve sodelujejo pri izpolnjevanju namenov zapora. Zakon napotuje na zakon o cerkvah in na svobodo veroizpovedi, kjer je definirano, katere cerkve oziroma verske skupnosti so registrirane za izvajanje posebnih uslug, med katerimi so na seznamu tudi duhovna oskrba in pastoralne aktivnosti v zaporih. V zakonu je v nadaljevanju določeno, da je sodelovanje med zaporom in registrirano cerkvijo urejeno s posebnimi navodili.

1. Eno od teh navodil je Dogovor o pastoralni oskrbi, podpisan 1994 leta in dopolnjen leta 1999, ki glede na posebna navodila s strani direktorja uprave ustvarja prvi pogoj za konkretno službo s strani duhovnikov v zaporih.

2. Drug pomemben predpis so Navodila s strani direktorja uprave (No. 27/2001) o profesionalni duhovniški oskrbi, ki je ekumenska, znotraj uprave.

Slovaška
Verska oskrba se izvaja za pripornike in zapornike. Zakon o priporu ureja versko oskrbo za pripornike. Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij vsebuje določilo o sodelovanju verskih skupnosti pri izvrševanju kazni zapora. Predstavniki registriranih cerkva lahko izvajajo osebne kontakte z obsojenci med prestajanjem kazni, lahko se zanimajo za njihovo vedenje med prestajanjem kazni in jim lahko pomagajo pri urejanju primernih pogojev za njihovo bodoče življenje. Zapori omogočajo izvajanje skupnih verskih obredov v prostem času. Udeležba je neobvezna. Čas izvajanja je določen v hišnih redih zaporov.

Poljska
Vse aktivnosti v zaporih s strani cerkva in verskih skupnosti so natančno predpisane v obstoječi zakonodaji. Razen verskih aktivnosti, lahko sodelujejo tudi v procesu tretmaja, prav tako sodelujejo z družinami obsojencev, lahko izvajajo tudi prostočasne aktivnosti.

V Angliji, na Danskem, v Avstriji, na Češkem, Poljskem in na Madžarskem imajo redno zaposleno določeno število duhovnikov, tudi različnih veroizpovedi, glede na to, kolikšna je zastopanost posamezne veroizpovedi v zaporniških vrstah.

5. PRILAGOJENOST PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

Predlagana ureditev ni povezana s pravnim redom EU.

6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ne bo potrebno dopolniti oziroma spremeniti posamezne podzakonske akte, ki urejajo posamezna področja.

Predlog zakona zato nima drugih posledic.

II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 22/00, 52/02 – ZDU-1, 113/05 – ZJU-B in 70/06) se v celotnem besedilu zakona besedilo "okvirni program individualnega tretmaja" v različnih sklonih nadomesti z besedama "osebni načrt" v ustreznem sklonu.

V celotnem besedilu zakona se besedilo "program individualnega tretmaja" v različnih sklonih nadomesti z besedama "osebni načrt" v ustreznem sklonu.

V celotnem besedilu zakona se besedilo "individualni program tretmaja" v različnih sklonih nadomesti z besedama "osebni načrt" v ustreznem sklonu.

V celotnem besedilu zakona se besedilo "okvirni program tretmaja" v različnih sklonih nadomesti z besedama "osebni načrt" v ustreznem sklonu.

V celotnem besedilu zakona se besedi "program tretmaja" v različnih sklonih nadomestita z besedama "osebni načrt" v ustreznem sklonu.

V celotnem besedilu zakona se besedi "proces tretmaja" v različnih sklonih nadomestita z besedama "osebni načrt" v ustreznem sklonu.

V celotnem besedilu zakona se besedo "paznik" nadomesti z besedama "pravosodni policist" v ustreznem sklonu in številu.

V celotnem besedilu zakona se beseda "direktor" v različnih sklonih nadomesti z besedama "generalni direktor" v ustreznem sklonu.

V celotnem besedilu zakona se beseda "upravnik" v različnih sklonih pa z besedo "direktor" v ustreznem sklonu.

2. člen

V drugem odstavku 1. člena se beseda "kazni" nadomesti z besedo "sankcije".

Dodajo se novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:

"(3) Po določbah tega zakona se izvršuje tudi kazen zapora, ki jo je izreklo Mednarodno kazensko sodišče, če je obsojenca napotilo na prestajanje zaporne kazni v Republiko Slovenijo skladno z določili 103. člena statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (Zakon o ratifikaciji Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, Uradni list RS, št. 29/01).

(4) Obsojenec, ki je napoten na prestajanje kazni zapora v smislu prejšnjega odstavka, prestaja kazen zapora tako, kot jo je izreklo Mednarodno kazensko sodišče.

(5) Obsojenec, ki prestaja kazen zapora po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, pošlje pritožbo, prošnjo, predlog ali zahtevo za revizijo iz statuta Mednarodnega kazenskega sodišča Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Njegova pisanja se Mednarodnemu kazenskemu sodišču posreduje prek ministrstva, pristojnega za pravosodje.".

3. člen

Prvi odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Če sodišče, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji, ni samo pristojno za njeno izvršitev, mora poslati overjen prepis odločbe s potrdilom o izvršljivosti pristojnemu sodišču v osmih dneh od dneva, ko postane odločba izvršljiva, oziroma v osmih dneh od dneva, ko jo prejme od sodišča višje stopnje.".

4. člen

8. člen se spremeni tako, da se glasi:

"8. člen

(1) Odločbe, izdane na podlagi 12., 25., 26., 62., drugega odstavka 77., 79., 81., 82., 89., 95., 98., 107., 108., 113., 193., 206. in 236. člena tega zakona, se izdajajo skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(2) O dovoljenih pritožbah zoper odločbe, ki jih izda na prvi stopnji Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: uprava), odloča ministrstvo, pristojno za pravosodje.

(3) Organi, pristojni za odločanje o zadevah po določbah prvega odstavka tega člena, odločajo v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank.

(4) Vpis odločitve v osebni načrt na podlagi tega zakona nadomesti izdajo odločbe. Zoper odločitev, sprejeto v osebnem načrtu, ima obsojenec pravico vložiti pritožbo na generalnega direktorja uprave v roku osmih dni od seznanitve z odločitvijo.

(5) Upravni postopek lahko vodi in odloča v upravnih zadevah iz 236. člena tega zakona delavec, ki ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo.".

5. člen

V 9. členu se v drugi alineji pika nadomesti z vejico in doda nova tretja alinea, ki se glasi: "– za zaposlovanje zaprtih oseb.".

6. člen

V 10. členu se prva alineja spremeni tako, da se glasi:

Osebni načrt je pisni dogovor med obsojencem in zavodom o vseh pomembnih vsebinah in aktivnostih med prestajanjem kazni in predstavlja individualiziran načrt prestajanja kazni in priprave na odpust vsakega obsojenca ter zajema vsa področja življenja in delovanja med prestajanjem kazni in pripravo na odpust. V osebnem načrtu morajo biti opredeljeni vsi cilji, dejavnosti, aktivnosti in akterji, ki bodo pripeljali do realizacije. Osebni načrt obsojenca zajema obdobje samega prestajanja kazni in tudi obdobje po prestani kazni.".

Tretja alineja se spremeni tako, da se glasi:

"Ožji družinski člani so: zakonec oz. oseba, s katero oseba, zoper katero se izvršuje kazenska sankcija, živi v življenjski skupnosti, sorodnik v ravni črti, sorodnik v stranski črti do drugega kolena, posvojenec, posvojitelj, očim, mačeha, pastorek in pastorka.".

7. člen

V 11. členu se besedilo "kazni zapora, izrečene v postopku o prekršku," nadomesti z besedama "uklonilni zapor".

8. člen

Prvi odstavek 12. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Direktor uprave lahko dovoli obsojencem, ki so bili obsojeni na kazen zapora do štiriindvajset mesecev, če niso bili obsojeni na kazen zapora zaradi storitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, če so osebnostno urejeni in so redno zaposleni ali se izobražujejo, da med prestajanjem kazni zapora še naprej ostanejo v svojem delovnem ali izobraževalnem razmerju in prebivajo doma, razen ob prostih dneh, praviloma na koncu tedna, ko morajo biti v zavodu. ".

9. člen

Doda se nov 12. a člen, ki se glasi:

"12. a člen

(1) Kazen zapora do šestih mesecev, ki jo sodišče s sklepom nadomesti s hišnim zaporom, prestaja obsojenec v poslopju, v katerem stalno ali začasno prebiva, oziroma v javni ustanovi za zdravljenje ali oskrbo, v kateri je nameščen.

(2) Sodišče pošlje sklep o nadomestnem hišnem zaporu tudi zavodu za prestajanje kazni, v katerega bi bil obsojenec sicer napoten, ter policijski postaji na območju, kjer se izvaja hišni pripor.

(3) Sodišče lahko obsojencu v hišnem zaporu omeji ali prepove stike z osebami, ki z njim ne prebivajo oziroma ga ne oskrbujejo.

(4) Izvajanje hišnega zapora nadzoruje sodišče samo ali preko policije. Policija sme vsak čas tudi brez zahteve sodišča preverjati izvajanje hišnega zapora, o morebitnih kršitvah hišnega zapora pa mora brez odlašanja obvestiti sodišče.".

10. člen

Prvi odstavek 13. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Izvrševanje dela v splošno korist, s katerim sodišče nadomesti kazen zapora do enega leta, pripravi, vodi in nadzoruje center za socialno delo, pristojen po predpisih o socialnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: pristojni center) v sodelovanju z območnimi zavodi, pristojnimi za zaposlovanje. Dogovor o začetku opravljanja nalog, ki ga sklenejo obsojenec, organizacija, pri kateri bo delo opravljal in pristojni center, se šteje kot poziv za nastop kazni.".

V drugem odstavku se pred besedo "lokalne" doda beseda "samoupravne".

Doda se novi tretji odstavek, ki se glasi:

"Samoupravne lokalne skupnosti so dolžne zagotavljati delovne naloge in izvajalske organizacije za izvrševanje dela v splošno korist.".

11. člen

Prvi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Izvrševanje kazni zapora in mladoletniškega zapora mora biti organizirano tako, da obsojencu in mladoletniku nudi programe in aktivnosti za izboljšanje kakovosti življenja in večjo socialno vključenost po prestani kazni.".

V drugem odstavku se besedilo "v procesu tretmaja." nadomesti z besedilom "pri pripravi in izvajanju osebnega načrta.".

V tretjem odstavku se besedi "s tretmajem" nadomestita z besedilom "z ravnanji, s postopki in z aktivnostmi".

V četrtem odstavku se črta prvi stavek.

12. člen

V prvem odstavku 15. člena se črtajo besede "in želi delati".

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"(3) Obsojencu, ki je zmožen za delo in delo opravlja, se lahko nudijo ugodnosti skladno z možnostmi zavoda.".

13. člen

Prvi in drugi odstavek 16. člena se spremenita tako, da se glasita:

"(1) Obsojencu je treba skladno z možnostmi zavoda in njegovimi sposobnostmi in interesi omogočiti, da med prestajanjem kazni pridobi znanja, zlasti pa da dokonča osnovnošolsko obveznost in si pridobi poklic. Izobraževanje, opredeljeno v osebnem načrtu, ima enak status kot delo.

(2) Obsojencu je treba v zavodu skladno z možnostmi omogočiti kulturno-izobraževalne dejavnosti, športno-rekreativne dejavnosti, spremljanje dogajanj doma in v svetu ter druge aktivnosti, ki so koristne za njegovo telesno in duševno zdravje.".

V tretjem odstavku se besedilo "v procesu tretmaja, uspehih pri delu in" nadomesti z besedo "pri".

14. člen

Prvi in drugi odstavek 18. člena se črtata in nadomestita z novim prvim odstavkom, ki se glasi:

"(1) Obsojenca, ki je na prostosti, pozove na prestajanje kazni zapora okrožno sodišče, na območju katerega je sodišče izdalo sodbo na prvi stopnji, takoj, najpozneje pa v osmih dneh po prejemu izvršljive odločbe.".

Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:

"Če je obsojencu izrečena kazen zapora do treh let, lahko sodišče odredi, da jo prestaja v odprtem zavodu, če mu je izrečena kazen zapora do petih let, pa lahko sodišče odredi, da jo prestaja v polodprtem zavodu.".

Dosedanji tretji, četrti, peti in šesti odstavek postanejo drugi, tretji, četrti in peti odstavek.

15. člen

Prvi odstavek 21. člena se črta.

Dosedanji drugi odstavek postane edini odstavek.

16. člen

Drugi odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(2) Stroške privedbe na prestajanje kazni plača obsojenec organu, ki ga je privedel. Plačilni nalog o plačilu stroškov privedbe izda organ, ki je privedbo izvršil. Obseg sredstev, ki naj jih obsojenec povrne, se določi s smiselno uporabo določb pravilnika, ki ureja povrnitev stroškov privedbe v kazenskem postopku.".

Tretji odstavek se črta.

17. člen

V 1. točki prvega odstavka 24. člena se za besedo "kazni" dodajo vejica in besede "kar ugotavlja posebna zdravstvena komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za pravosodje.".

6. točka se spremeni tako, da se glasi:

"6. če je odložitev potrebna, da obsojenec poskrbi za varstvo in vzgojo otrok ali v primerih, ko bi se lahko bistveno poslabšajo bivanjske razmere njegove družine, o čemer da mnenje pristojni center, na območju katerega prebiva obsojenčeva družina;".

V 8. točki se za besedilom "da sama skrbi zanj" pika spremeni v ";".

Za 8. točko se doda nova 9. točka, ki se glasi:

"9. če mu je potrebna odložitev, da dokonča program zdravljenja odvisnosti, v katerega je vključen in bi njegova prekinitev ogrozila uspešno dokončanje programa, če to predlaga pristojni center.".

V drugem odstavku se za besedo "starosti" pika spremeni v vejico in doda besedilo "v primerih iz 9. točke prejšnjega odstavka pa največ za dve leti.".

18. člen

V tretjem odstavku 25. člena se besedilo "predsednik okrožnega sodišča ali sodnik, ki ga on pooblasti" nadomesti z besedilom "sodnik, ki vodi zadeve izvrševanja kazni zapora".

19. člen

V prvem odstavku 26. člena se besedilo "predsednika višjega sodišča" nadomesti z besedama "višje sodišče.".

V tretjem odstavku se besedilo "predsednik višjega sodišča je dolžan" nadomesti z besedilom "višje sodišče je dolžno.".

V četrtem odstavku se za piko doda nov drugi stavek, ki se glasi:

"Vložitev nove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora v tem terminu ne povzroči zadržanja začetka prestajanja kazni.".

20. člen

Prvi odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Ko obsojenec nastopi kazen, je treba ugotoviti njegovo istovetnost, ga fotografirati, mu vzeti prstne odtise, bris ustne sluznice in druge biometrične podatke, zapisati njegov osebni opis ter opraviti zdravniški pregled.".

V tretjem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:

"V sprejemnem obdobju se opravljajo vse aktivnosti in postopki, ki so potrebni za ustrezno vključitev obsojencev v življenje v zavodu in izdelavo osebnega načrta obsojenca, ki mora upoštevati tudi varnostne razloge.".

21. člen

Prvi odstavek 30. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Za obsojenca se ob prihodu na prestajanje kazni lahko določi poseben režim, ki traja največ trideset dni. V sprejemnem obdobju se spoznava njegova osebnost, zdravstveno stanje, delovne in učne sposobnosti in druge okoliščine, pomembne za obravnavo obsojenca ter za njegovo pravilno razvrstitev. Ob zaključku sprejemnega obdobja se z obsojencem sklene pisni dogovor o osebnem načrtu. Če obsojenec odkloni podpis, ne more biti deležen ugodnosti, kar pa ne velja za pravice, ki so mu zagotovljene po zakonu.".

22. člen

Za 30. členom se doda nov 30. a člen, ki se glasi:

"30. a člen

"(1) Zavod za prestajanje kazni oziroma prevzgojni dom prijavi obsojenca ali druge osebe, ki so nastopile kazen zapora ali so bile sprejete v zavod, skladno z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča.

(2) Obsojence ali druge posameznike, ki so nastopili kazen zapora ali bile v zavode sprejete pred uveljavitvijo zakona iz prejšnjega odstavka, zavod prijavi v tridesetih dneh po uveljavitvi tega zakona.".

23. člen

V 32. členu se doda nova peta alineja, ki se glasi:

"– podatke o dodatnih obiskovalcih, dopisovalcih in osebah, s katerimi obsojenci opravljajo telefonski razgovor;".

24. člen

V 33. členu se za drugo alineo dodajo nove tretja, četrta, peta, šesta in sedma alinea, ki se glasijo:

"– osebno fotografijo,

– prstne odtise, podatke o DNK profilu osebe in druge biometrične podatke,

– osebni opis,

– varnostne podatke iz 36. a člena tega zakona,".

Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:

"(2) Podatki o dodatnih obiskovalcih, dopisovalcih in osebah, s katerimi obsojenci opravljajo telefonski razgovor, lahko obsegajo:

– ime in priimek,

– podatke o prebivališču,

– razmerje do obsojenca,

– telefonsko številko.".

25. člen

34. člen se spremeni tako, da se glasi:

"34. člen

Podatki o ožjih družinskih članih obsojenca lahko obsegajo:

– ime in priimek,

– enotno matično številko,

– spol in rojstne podatke,

– podatke o državljanstvu,

– podatke o prebivališču,

– podatke o sorodstvenem odnosu,

– število družinskih članov,

– podatke o preskrbljenosti družinskih članov.".

26. člen

36. člen se spremeni tako, da se glasi:

"36. člen

(1) Podatki o obsojencu, ki se zbirajo med izvrševanjem kazni zapora in se uporabljajo pri izdelavi in dopolnjevanju osebnega načrta obsojenca, vključno z izdelavo varnostne ocene, obsegajo:
– podatke o osebnosti in vedenju obsojenca,
– podatke o ukrepih in sklenjenih dogovorih z obsojencem v osebnem načrtu in glede priprave na življenje po prestani kazni,
– podatke o doseženih rezultatih njegove obravnave med izvrševanjem kazni zapora,
– podatke o ukrepih in dosežkih na področju priprave na odpust,
– podatke, ki se nanašajo na družinski status (samski, poročen, vdovec, dalj časa trajajoča življenjska skupnost),
– podatke, ki se nanašajo na stanovanjske, bivalne in družinske razmere,
– podatke o izobrazbi in pridobljenih znanjih,
– podatke o dozdajšnjih zaposlitvah,
– podatke o socialnem in ekonomskem stanju, o plači pred nastopom kazni zapora, drugih prejemkih, lastništvu nepremičnin in obveznostih preživljanja,
– podatke o samomorilni ogroženosti,
– fotografijo iz 29. člena tega zakona,
– osebni opis,
– podatke o kazenskih postopkih, ki tečejo pri sodiščih zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj pred nastopom kazni zapora in po njem,
– podatkih o odprtih kazenskih postopkih in pravdnih postopkih, v katerih je bilo odločeno o škodi glede kaznivega dejanja,
– varnostne podatke iz 36. a člena tega zakona.

(2) Med prestajanjem kazni zapora se za obsojenca izdela varnostna ocena.".

27. člen

Za 36. členom se doda nov 36. a člen, ki se glasi:

"36. a člen

(1) Varnostni podatki obsegajo:
– podatke o begosumnosti obsojenca,
– podatke o vključenosti v organizirane kriminalne združbe,
– podatke o samomorilnosti,
– druge podatke o obsojencu, ki vplivajo na varnostno oceno obsojenca.

(2) Varnostni podatki se zbirajo v zavodu in od drugih državnih organov.".

28. člen

V prvem odstavku 37. člena se besedilo "njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika" nadomesti z besedama "drugih oseb.".

V drugem odstavku se za besedo "pravosodnih" doda besedilo "organih, policiji".

29. člen

V 40. členu se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:

"(4) Skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, je upravljavcu zbirke podatkov oziroma osebi, ki jo upravljavec pooblasti, osebam, ki so pooblaščene za nadzor nad delom zavodov, sodišču, državnemu tožilstvu, policiji in organom za notranje zadeve glede kazenskega postopka, ki teče zoper obsojeno osebo, ter državnim organom in nosilcem javnih pooblastil o osebah na prestajanju kazni zapora dopusten neposredni dostop do naslednjih podatkov iz centralne evidence:

– ime in priimek,

– EMŠO,

– rojstni podatki,

– stalno ali začasno prebivališče,

– državljanstvo,

– zavod, kraj prestajanja kazni,

– izrek, nastop in iztek kazni oziroma predviden odpust.

(5) Dostop do podatkov iz prejšnjega odstavka je dopusten tudi osebi, na katero se podatki nanašajo.".

30. člen

V 42. členu se v prvem odstavku za besedo "higienskim" doda beseda "zahtevam", besedi "tretmajskim zahtevam" pa se nadomestita z besedilom "omogočati realizacijo osebnega načrta".

Prvi stavek drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi:

"Obsojenca se razporedi v enoposteljno sobo skladno s prostorskimi možnostmi zavoda.".

31. člen

V 49. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

"(2) Odločitev o skrajšanju delovnega časa in priznanju drugih pravic iz študija se zapiše v obsojenčev osebni načrt.".

32. člen

Prvi odstavek 52. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Obsojenec dela v gospodarskih dejavnostih zavoda, na delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda ali v okviru delovne terapije.".

V drugem odstavku se pika nadomesti z vejico in doda besedilo "če je to skladno z osebnim načrtom.".

Tretji odstavek se črta.

33. člen

V prvem odstavku 54. člena se besedilo "zaposlenih v državnih organih" nadomesti z besedilom "orientacijskega delovnega mesta v sistemu plač javnega sektorja.".

34. člen

Prvi odstavek 56. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Obsojenec, ki med prestajanjem kazni zapora dela, ima za vsak mesec dela s polnim delovnim časom pravico do dveh dni letnega dopusta. Po kriterijih, ki jih predpiše minister, pristojen za pravosodje, obsojenec lahko dobi do šest dni dodatnega letnega dopusta v enem letu. Obsojenec, ki je kazen zapora nastopil iz pripora, lahko za čas, ko je v priporu delal, pridobi največ trideset dni letnega dopusta v letu, ko je nastopil kazen zapora.".

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"(3) Dopust mora obsojenec izkoristiti najpozneje eno leto po pridobitvi pravice. Odločitev o odmeri in izrabi letnega dopusta se zapiše v obsojenčev osebni načrt.".

V četrtem odstavku se na koncu stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo "skladno z možnostmi zavoda.".

Peti odstavek se črta.

35. člen

Drugi odstavek 57. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(2) Ko vsota prihranjenega denarja iz prejšnjega odstavka doseže vrednost treh zneskov mesečne denarne socialne pomoči, določene po predpisih o socialnem varstvu, lahko obsojenec s presežkom ravna kot s preostalim denarjem, ki ga dobi za nagrado.".

Tretji in četrti odstavek se črtata.

36. člen

Prvi odstavek 72. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Nadzor pisemskih pošiljk je dopusten le, kadar gre za sum vnašanja ali iznašanja predmetov, ki jih obsojenec ne sme posedovati. Pregled se opravi tako, da pravosodni policist odpre pisemsko pošiljko v navzočnosti obsojenca, pri čemer pravosodni policist ne sme brati vsebine pisma.".

V drugem odstavku se na koncu doda besedilo "ali druga oseba, ki jo on pooblasti.".

37. člen

V prvem odstavku 73. člena se za končno piko dodata nova četrti stavek in peti stavek, ki se glasita:

"Mladoletne osebe, ki niso ožji sorodniki, smejo biti na obisku samo v prisotnosti polnoletnega obiskovalca. Odločitev o obiskih drugih oseb se zapiše v osebni načrt obsojenca.".

V drugem odstavku se za besedo "zadevah," doda besedilo "strokovni delavec pristojnega centra,".

38. člen

Prvi odstavek 74. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Obiski obsojenca se opravljajo v primerno opremljenih notranjih ali zunanjih prostorih in so nenadzorovani, nadzorovani ali za steklom. O načinu obiska na podlagi varnostne ocene odloča direktor. Odločitev o obliki obiska se zapiše v osebni načrt obsojenca.".

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"(2) Obisk se lahko prekine le, če se obsojenec ali njegov obiskovalec neprimerno vedeta, motita druge ali če je ogrožena varnost oseb ali zavoda.".

Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:

"(3) Ob zaostrenih varnostnih razmerah ali dogodkih lahko direktor zavoda začasno odredi, da se vsi obiski zavoda ali dela zavoda opravljajo za steklom ali da se začasno ne izvajajo.".

Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek, pri čemer se beseda "prejšnjega" nadomesti z besedo "drugega".

39. člen

V prvem odstavku 75. člena se na koncu besedila pika nadomesti z vejico in doda besedilo "predstavnikom pristojnega centra in predstavnikom zavoda za zaposlovanje.".

Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:

"(2) Obsojencu se lahko omogoči tudi telefonske pogovore z drugimi osebami. Odločitev o tem se zapiše v njegov osebni načrt.".

Drugi odstavek postane tretji odstavek, pri čemer se črta besedilo "za ohranitev reda in discipline v zavodu". Na koncu odstavka se doda nov stavek, ki se glasi:

"Odločitev o prepovedi telefonskih pogovorov obsojencu se zapiše v njegov osebni načrt.".

Dodata se novi peti in šesti odstavek, ki se glasita:

"(5) Telefonski razgovori so nadzorovani in nenadzorovani. O vrsti telefonskega razgovora na podlagi varnostne ocene odloča direktor zavoda.

(6) Nadzorovani telefonski pogovor se izvede tako, da se obsojenca in njegovega sogovornika obvesti o nadzoru in se njun pogovor posluša oziroma snema za namen poslušanja. Zavod lahko vodi evidenco telefonskih pogovorov obsojenca.".

Tretji odstavek postane četrti odstavek.

40. člen

76. člen se spremeni tako, da se glasi:

"76. člen

(1) Obsojenec v zaprtem režimu lahko štirikrat letno v primernih razmikih sprejme pošiljke s hrano, enkrat mesečno pošiljke s perilom in z osebnimi predmeti ter neomejeno pošiljke s časopisi, z revijami oziroma s knjigami.

(2) Obsojenci v polodprtem režimu lahko štirikrat letno v primernih razmikih sprejmejo pošiljke s hrano, enkrat tedensko pošiljke s perilom in z osebnimi predmeti ter neomejeno pošiljke s časopisi, z revijami oziroma s knjigami.

(3) Obsojenci v odprtem režimu lahko brez omejitev sprejemajo pošiljke s hrano, perilom, z osebnimi predmeti in s časopisi oziroma knjigami.

(4) Ob zaostrenih varnostnih razmerah ali dogodkih lahko direktor zavoda začasno omeji prejemanje pošiljk s hrano, perilom in z osebnimi predmeti in s časopisi oziroma knjigami.

(5) Obsojenec v zavodu praviloma ne sme imeti pri sebi denarja v gotovinski obliki. Podrobneje izvajanje tega odstavka uredi minister, pristojen za pravosodje, s pravilnikom.

(6) Nadzor sprejetih pošiljk opravljajo pravosodni policisti.

(7) Zavod vodi evidenco paketov, ki jih prejme obsojenec.".

41. člen

Pred 77. členom se doda nov naslov, ki se glasi: "Ugodnosti obsojencev".

77. člen se spremeni tako, da se glasi:

"77. člen

(1) Za aktivno prizadevanje in doseganje uspehov pri izpolnjevanju osebnega načrta ter spoštovanje hišnega reda lahko direktor zavoda obsojencu podeli naslednje ugodnosti:
– podaljšan ali nenadzorovan obisk;
– nenadzorovan obisk zunaj zavoda;
– izhod iz zavoda s spremstvom pooblaščene uradne osebe;
– prost izhod iz zavoda, razen v okolje, kjer je storil kaznivo dejanje;
– prost izhod iz zavoda;
– delna ali popolna izraba letnega dopusta zunaj zavoda;
– do sedem dni neplačanega letnega dopusta letno;
– dodatne ugodnosti znotraj zavoda.

(2) Prost izhod iz zavoda se sme obsojencu dodeliti do petkrat mesečno in sme trajati do 53 ur. Med prostim izhodom obsojenec ne sme zapustiti ozemlja Republike Slovenije. Izjemoma lahko odhod iz države dovoli minister, pristojen za pravosodje.

(3) Pri odločanju o dodelitvi posamezne vrste ugodnosti je treba poleg kriterijev iz prvega odstavka tega člena upoštevati osebnost obsojenca, nevarnost pobega, vrsto in način storitve kaznivega dejanja, način nastopa kazni, mogoče odprte kazenske postopke pa tudi druge okoliščine, ki kažejo na možnost zlorabe dodeljenih ugodnosti; upoštevati je treba tudi odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev.

(4) Če je obsojenec od dodelitve ugodnosti do njihove izrabe storil disciplinski prekršek ali se ni držal sprejetih dogovorov iz osebnega načrta, se mu lahko ugodnost odvzame ali nadomesti z drugo vrsto ugodnosti.

(5) Stroške izhoda iz zavoda s spremstvom pooblaščene uradne osebe plača obsojenec; če obsojenec brez svoje krivde nima sredstev, te stroške plača zavod.

(6) O ugodnostih iz tega člena odloča direktor po predhodnem mnenju strokovnih delavcev.

(7) Obsojencu, ki prestaja kazen zapora po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, se zunajzavodske ugodnosti iz tega člena lahko dodelijo samo po predhodni odločitvi Mednarodnega kazenskega sodišča.".

42. člen

Za 78. členom se doda nov 78. a člen, ki se glasi:

"78. a člen

(1) Obsojenci imajo pravico do duhovne oskrbe. Vsebina in obseg duhovne oskrbe se lahko omejita le zaradi varnosti in ohranitve reda v zavodu.

(2) Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje predpiše uresničevanje in izvajanje duhovne oskrbe obsojencev.".

43. člen

V 79. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

"(3) O premestitvi iz prejšnjih odstavkov za obsojenca, ki prestaja kazen zapora po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, se le-to nemudoma obvesti.".

44. člen

V 80. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

"(3) Določbi prejšnjih odstavkov se za obsojenca, ki prestaja kazen zapora po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, uporabljajo le po pridobitvi ustreznega mnenja Mednarodnega kazenskega sodišča.".

45. člen

V prvem odstavku 81. člena se za besedo "članov" postavi pika, črta pa se besedilo "rejnika in skrbnika.".

Za drugim odstavkom se dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

"(3) Odločitev o premestitvi obsojenca v okviru istega zavoda na podlagi 80. člena tega zakona se zapiše v obsojenčev osebni načrt.

(4) Če to narekujejo razlogi varnosti ali interesi ohranitve reda in discipline v zavodu, lahko o premestitvi odloči direktor zavoda, in sicer v soglasju z direktorjem zavoda, kamor se obsojenec premešča, o čemer obvesti generalnega direktorja. Če med direktorjema ni doseženo soglasje, o premestitvi odloči generalni direktor. V nujnih primerih mora biti odločitev sprejeta v oseminštiridesetih urah. Zoper odločitev direktorja zavoda je dopustna pritožba na generalnega direktorja, zoper odločitev generalnega direktorja pa na ministrstvo za pravosodje, in sicer v treh dneh. Pritožba ne zadrži izvršitve.".

Doda se nov osmi odstavek, ki se glasi:

"(8) Ob odločanju o premestitvi obsojenca, ki prestaja kazen zapora po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, se zaprosilo za mnenje Mednarodnemu kazenskemu sodišču posreduje prek ministrstva, pristojnega za pravosodje.".

Dosedanji tretji, četrti in peti odstavki postanejo peti, šesti in sedmi odstavek.

46. člen

V tretjem stavku prvega odstavka 82. člena se na koncu stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo "kar ugotavlja posebna zdravstvena komisija iz 24. člena tega zakona.".

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"(3) Zoper odločbo iz tega člena je dovoljena pritožba. Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži njene izvršitve.".

Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:

"(5) Obsojencu, ki prestaja kazen po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, ni mogoče prekiniti prestajanja kazni, če ni tako odločilo Mednarodno kazensko sodišče.".

47. člen

V drugem odstavku 87. člena se druga alineja spremeni tako, da se glasi:

"– fizični napad na soobsojenca, delavca zavoda ali tretjo osebo;".

Tretja alineja se spremeni tako, da se glasi:

"– izdelovanje ali vnašanje predmetov, primernih za napad, pobeg ali za storitev kaznivega dejanja in poskusa pobega;".

Šesta alineja se spremeni tako, da se glasi:

"– posedovanje, vnašanje, skrivanje in razpečevanje alkoholnih pijač in narkotikov ter drugih nedovoljenih predmetov;".

Osma alineja se spremeni tako, da se glasi:

"– povzročitev materialne škode, če je povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti;".

V dvanajsti alineji se črta beseda "obsojenci".

48. člen

Za 2. točko prvega odstavka 88. člena se doda nova 3. točka, ki se glasi:

"3. omejitev sprejemanja pošiljk do šestih mesecev, če se v pošiljki najdejo alkoholne pijače, prepovedana droga ali predmeti, ki so primerni za pobeg ali napad, ali mobilni telefon;".

Dosedanji 3. in 4. točka postaneta 4. oziroma 5. točka.

49. člen

Prvi odstavek 89. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Če stori obsojenec v zavodu dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja, zavod pristojnemu državnemu tožilstvu poda kazensko ovadbo.".

Prvi stavek drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi:

"(2) Če obstaja utemeljen sum, da je obsojenec med prestajanjem kazni zapora v zavodu storil kaznivo dejanje, lahko direktor zavoda odloči, da se tak obsojenec iz razlogov varnosti začasno, najdlje do sodne odločbe, loči od drugih obsojencev.".

50. člen

Prvi in drugi odstavek 90. člena se spremenita tako, da se glasita:

"(1) Disciplinske kazni izreka direktor zavoda ali oseba, ki jo za to pooblasti direktor zavoda, v dislociranih oddelkih pa vodja dislociranega oddelka ali oseba, ki jo za to pooblasti vodja dislociranega oddelka.

(2) Disciplinska kazen oziroma javni opomin se ne sme izreči, če je od storitve disciplinskega prestopka preteklo več kot šest mesecev, izvršiti pa ne, če je od izreka disciplinske kazni preteklo več kot šest mesecev.".

V celotnem tretjem odstavku se besedi "disciplinska komisija" nadomestita z besedilom "direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka".

V petem odstavku se beseda "pripelje" nadomesti z besedo "privede".

51. člen

Prvi odstavek 92. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Disciplinski postopek se začne na obrazložen predlog za uvedbo disciplinskega postopka, ki ga poda vodja tiste notranje organizacijske enote zavoda, v kateri je bil prestopek storjen. Prijava se poda vodji notranje organizacijske enote zavoda oziroma vodji dislociranega oddelka. Predlog mora biti podan najpozneje v petih delovnih dneh od storitve oziroma odkritja disciplinskega prestopka in mora biti vročen obsojencu. Preden se obsojencu izreče disciplinska kazen ali javni opomin, mu je treba omogočiti, da se izjasni o predlogu, ugotoviti je treba dejanski stan prestopka ter druge okoliščine glede prestopka in osebnosti obsojenca, ki so potrebne za pravilno izbiro oziroma odmero kazni.".

Drugi in tretji odstavek se črtata.

Četrti odstavek postane drugi odstavek.

52. člen

Naslov poglavja pred 99. členom se spremeni tako, da se glasi "Pomoč obsojencu za socialno vključevanje po odpustu".

99. člen se spremeni tako, da se glasi:

"99. člen

(1) Zavodi obsojencu med prestajanjem kazni nudijo pomoč, vodenje in urejanje pri načrtovanju socialnega vključevanja po odpustu.

(2) Načrtovanje in realizacija socialnega vključevanja po prestani kazni potekata po osebnem načrtu obsojenca prek vključevanja v individualne, skupinske in skupnostne programe in aktivnosti. Programi in aktivnosti za dvig kakovosti življenja, večjo socialno vključenost in povečanje zaposlitvene možnosti po odpustu se izvajajo v zavodu, zunaj zavoda in v njegovem življenjskem okolju.

(3) Načrtovanje socialnega vključevanja zaprtih oseb vodijo strokovni delavci zavoda, ki delujejo v strokovnem timu in so pri svojem delu dolžni uporabljati sodobne metode dela in spoznanja posameznih strok.".

53. člen

Prvi odstavek 100. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti in programov socialnega vključevanja poleg obsojenca in delavcev zavoda sodelujejo pristojni centri, zavodi za zaposlovanje, upravni organi za stanovanjske zadeve ter javni zavodi s področja zdravstva in izobraževanja, razen če obsojenec to odkloni.".

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"(3) Vsi udeleženci v procesu socialnega vključevanja obsojenca morajo delovati usklajeno.".

54. člen

105. člen se spremeni, tako da se glasi:

"105. člen

(1) O pogojnem odpustu obsojencev odloča komisija za pogojni odpust (v nadaljnjem besedilu: komisija).

(2) Pogojni odpust lahko komisija odredi brez nadzorstva ali z varstvenim nadzorstvom. Naloge varstvenega nadzorstva nad pogojno odpuščenimi opravlja svetovalec iz členov od 143 do 146 tega zakona.

(3) Predsednika, njegovega namestnika in člane komisije ter njihove namestnike imenuje minister, pristojen za pravosodje, izmed vrhovnih sodnikov, vrhovnih državnih tožilcev in delavcev ministrstva, pristojnega za pravosodje.

(4) Komisija odloča v sestavi treh članov.

(5) Komisijo skliče predsednik oziroma njegov namestnik, ki mora paziti, da so v komisiji zastopani predstavniki vseh organov iz drugega odstavka tega člena.

(6) Strokovno delo za komisijo opravlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.

(7) Pogojni odpust obsojenca, ki prestaja kazen po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, je mogoč le na podlagi odločitve Mednarodnega kazenskega sodišča skladno s 110. členom statuta Mednarodnega kazenskega sodišča.".

55. člen

Prvi odstavek 106. člena se spremeni, tako da se glasi:

"(1) Komisija odloča o pogojnem odpustu na prošnjo obsojenca ali njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika ali na predlog direktorja zavoda. Zavod po uradni dolžnosti pri obsojencih, ki so prvič na prestajanju zaporne kazni in ki niso obsojeni na zaporno kazen, daljšo od treh let, prouči izpolnjevanje pogojev za pogojni odpust ob polovici prestane kazni. Za preostale obsojence zavod prouči izpolnjevanje pogojev za pogojni odpust po dveh tretjinah prestane kazni.".

V četrtem odstavku se na koncu črta pika in doda besedilo "in skladno z načrtom varstvenega nadzora pristojnemu centru".

Dodata se nov peti in šesti odstavek, ki se glasita:

"(5) Komisija za pogojni odpust lahko predlaga sodišču prve stopnje, ki je izreklo kazen zapora, da pogojno odpuščenemu obsojencu postavi svetovalca, ki opravlja varstveno nadzorstvo. Sodišče s sklepom določi svetovalca pred nastopom pogojnega odpusta. V sklepu lahko obsojencu določi naloge v skladu s Kazenskim zakonikom.

(6) Izvajanje pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom se izvaja v enaki obliki kot pri pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom.".

56. člen

V prvem odstavku 108. člena se črta besedilo "tri četrtine kazni, vendar največ en mesec pred iztekom kazni" in nadomesti z besedilom "dve tretjini kazni, vendar največ dva meseca pred iztekom kazni.".

Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:

"(2) Predčasni odpust obsojenca, ki prestaja kazen po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, je mogoč le na podlagi odločitve Mednarodnega kazenskega sodišča skladno s 110. členom statuta Mednarodnega kazenskega sodišča.".

Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

57. člen

Prvi odstavek 124. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Kazen prepovedi vožnje motornega vozila se izvrši trideseti dan po pravnomočnosti sodbe oziroma trideseti dan po vročitvi pravnomočne sodbe, s katero je kazen izrečena, obsojencu.".

Druga alinea drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi:

"– podatki o času trajanja izrečene kazni, računajoč od dneva vpisa v evidenco vozniških dovoljenj, ki se izvede na dan določen s tem zakonom,".

Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi:

"(7) Do vzpostavitve ustreznih elektronskih povezav opravi vpis v evidenco iz prvega odstavka upravna enota v kraju sedeža sodišča, ki je izreklo kazen prepovedi vožnje motornega vozila. Sodišče mora overjen prepis sodbe s potrdilom o izvršljivosti poslati pristojni upravni enoti v osmih dneh po pravnomočnosti sodbe oziroma po njeni vročitvi obsojencu.".

58. člen

Naslov poglavja pred 128. členom se spremeni tako, da se beseda "Kazni" nadomesti z besedo "Sankcije", v naslovu 1. oddelka pa se besedi "Kazen zapora" nadomestita z besedama "Uklonilni zapor".

128. člen se spremeni tako, da se glasi:

"128. člen

(1) Določbe o izvrševanju kazni zapora se smiselno uporabljajo tudi za osebe, ki prestajajo uklonilni zapor, določen v postopku o prekršku (v nadaljnjem besedilu: oseba, ki prestaja uklonilni zapor), če ni z zakonom drugače določeno.

(2) Oseba, ki prestaja uklonilni zapor, lahko tudi še med prestajanjem le-tega sodišču predlaga nadomestitev plačila globe z opravo nalog v splošno korist ali korist samoupravne interesne skupnosti. O predlogu odloči sodišče v 48 urah po prejemu predloga.".

59. člen

129. člen se črta.

60. člen

130. člen se spremeni tako, da se glasi:

"130. člen

Za izvršitev oprave določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti, s katero se nadomesti plačilo globe, izrečene v postopku za prekršek, poskrbi pristojni center.".

61. člen

V prvem odstavku 131. člena se besedilo "kaznovanih za prekršek, na prestajanju kazni zapora" nadomesti z besedilom "ki prestajajo uklonilni zapor,".

V tem in naslednjih členih zakona se besedilo "osebe, kaznovane za prekršek" ali "oseba, kaznovana za prekršek, sme med prestajanjem kazni" v različnih sklonih nadomesti z besedilom "osebe, ki prestajajo uklonilni zapor" v ustreznem sklonu in številu.

V tretji alinei drugega odstavka se besedi "kazni zapora" nadomestita z besedama "uklonilnega zapora".

62. člen

132. člen se spremeni tako, da se glasi:

"132. člen

(1) Prestajanje uklonilnega zapora, izrečenega v postopku o prekršku, se sme prekiniti samo zaradi zdravstvenih razlogov.

(2) Če je osebi, ki prestaja uklonilni zapor, prekinitev prestajanja uklonilnega zapora dovoljena zaradi zdravljenja, lahko prekinitev traja, dokler je potrebno zdravljenje zunaj zavoda.

(3) O prekinitvi prestajanja uklonilnega zapora odloči direktor uprave s sklepom na podlagi mnenja zavodskega zdravnika. Zoper sklep je dovoljena pritožba.

(4) Čas prekinitve se ne všteje v prestajanje uklonilnega zapora.".

63. člen

133. člen se črta.

64. člen

135. člen se spremeni tako, da se glasi:

"135. člen

Oseba, ki prestaja uklonilni zapor, se odpusti s prestajanja uklonilnega zapora skladno z določbami zakona, ki ureja prekrške.".

65. člen

136. člen se črta.

66. člen

V naslovu oddelka pred 137. členom se besedi "Denarna kazen" nadomestita z besedo "Globa".

V celotnem 137. členu se besedi "denarne kazni" nadomestita z besedo "globe".

67. člen

139. člen se spremeni tako, da se glasi:

"139. člen

Za izvršitev stranske sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila se smiselno uporabljajo določbe 124. člena tega zakona.".

68. člen

Prvi odstavek 144. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Svetovalec z obsojencem izdela osebni načrt, ki mora vsebovati vsebinsko in časovno izpolnjevanje navodil, ki jih je odredilo sodišče. V načrtu se opredelijo vsebina, izvajalci in roki za realizacijo načrta.".

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"(2) Med izvajanjem varstvenega nadzorstva in dogovora iz prejšnjega odstavka morata svetovalec in obsojenec vzdrževati redne osebne stike.".

69. člen

160. člen se spremeni tako, da se glasi:

"160. člen

(1) Za izvršitev varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe 124. člena tega zakona.

(2) Če tisti, ki mu je izrečen ta varnostni ukrep, nima vozniškega dovoljenja, se ta ukrep izvrši tako, da se v evidenco izdanih vozniških dovoljenj vpiše prepoved izdaje vozniškega dovoljenja za čas trajanja tega ukrepa.

(3) Za osebo iz prejšnjega odstavka se v evidenco vozniških dovoljenj poleg podatkov iz drugega odstavka 124. člena tega zakona vpiše ime in priimek osebe, EMŠO in kraj rojstva ter stalno oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.".

70. člen

V drugem odstavku 169. člena se črta besedilo "ali sodnik za prekrške, ki je izrekel vzgojni ukrep,".

71. člen

V prvem odstavku 171. člena se črta besedilo "oziroma sodnika za prekrške", beseda "pripelje" pa se nadomesti z besedo "privede".

72. člen

V četrtem odstavku 172. člena se črtata besedi "oziroma predsednika Republiškega senata za prekrške".

73. člen

V 186. členu se črtajo besede "ter tretma".

74. člen

Prvi stavek 192. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Disciplinske kazni izreka direktor prevzgojnega doma oziroma oseba, ki jo pooblasti.".

75. člen

V 201. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

"(2) Upravo iz prejšnjega odstavka sestavljajo Urad, zavodi in prevzgojni dom.".

V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo "kazni zapora, izrečene v postopku o prekršku" nadomesti z besedilom "uklonilni zapor, določen v postopku o prekršku".

76. člen

Prvi odstavek 207. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) V zavodih morajo biti med seboj ločeni moški od žensk in mladoletni od polnoletnih. Skladno s prostorskimi zmožnostmi zavoda je treba v čim večji meri zagotoviti tudi ločitev oseb v uklonilnem zaporu od obsojencev, nekadilcev od kadilcev, upoštevati pa je treba tudi zdravstveno stanje zaprtih oseb.".

Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:

"(6) Sodišče, ki je osebi v postopku o prekršku določilo uklonilni zapor, pošlje le-to na izvrševanje uklonilnega zapora primarno v odprt ali polodprt oddelek zavoda, skladno s prostorskimi možnostmi zavodov. V primeru zlorabe odprtega oziroma polodprtega režima pa se oseba lahko premesti na zaprt oddelek zavoda.".

77. člen

Drugi odstavek 214. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(2) Pooblaščene uradne osebe so delavci pravosodne varnostne policije (v nadaljnjem besedilu: pravosodni policisti), ki opravljajo naloge varovanja in nadzora, strokovni delavci, generalni direktor in njegov namestnik, delavci uprave, ki opravljajo nadzor, direktorji zavodov in njihovi namestniki, vodje oddelkov obsojencev, vodje dislociranih oddelkov zavodov in njihovi namestniki ter direktor prevzgojnega doma in njegov namestnik.".

78. člen

223. člen se črta.

79. člen

Pred 231. členom se naslov poglavja "Pazniki" nadomesti z naslovom "Pravosodna varnostna policija".

Prvi odstavek 231. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Delovno razmerje pravosodnega policista lahko sklene, kdor izpolnjuje poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, še naslednje posebne pogoje:
– da je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
– da aktivno govori slovenski jezik,
– da ima končan najmanj štiriletni program srednjega izobraževanja,
– da ima ustrezne psihofizične sposobnosti za delo v zavodu in ne uživa prepovedanih drog,
– da ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
– da je bil varnostno preverjen in da zanj ne obstaja varnostni zadržek.".

Dodajo se novi četrti, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo:

"(4) Uprava lahko zbere o osebi, s katero želi skleniti delovno razmerje za opravljanje nalog pravosodnega policista, z njeno pisno privolitvijo podatke, na podlagi katerih se ugotavlja varnostne zadržke za opravljanje nalog v upravi.

(5) Varnostno preverjanje iz prejšnjega odstavka obsega preveritev podatkov, določenih s predpisi, ki določajo pogoje za pridobitev orožne listine. Varnostno preverjanje na podlagi zahtevka uprave opravi ministrstvo, pristojno za pravosodje, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve.

(6) Uprava preveri tudi ostale podatke, ki jih kandidat za sklenitev delovnega razmerja posreduje v postopku sklenitve delovnega razmerja.

(7) Oseba, za katero se z varnostnim preverjanjem ugotovi obstoj varnostnega zadržka, ne more skleniti delovnega razmerja za opravljanje del pravosodnega policista. Za osebo, ki ne privoli v varnostno preverjanje, se šteje, da ne izpolnjuje varnostnih pogojev za opravljanje teh del.

(8) Če se varnostni zadržek ugotovi po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, osebi preneha delovno razmerje.".

80. člen

Prvi in drugi odstavek 232. člena se spremenita tako, da se glasita:

"(1) Pravosodni policist mora v osemnajstih mesecih po sprejemu v delovno razmerje uspešno opraviti predpisano usposabljanje in zahtevan strokovni izpit. Program usposabljanja in program strokovnega izpita predpiše minister, pristojen za pravosodje.

(2) Če pravosodni policist ne opravi izpita iz prejšnjega odstavka, mu po preteku odpovednega roka preneha delovno razmerje.".

Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:

"(3) Pravosodni policist, ki je pridobil status pooblaščene uradne osebe v drugem državnem organu, mora opraviti usposabljanje samo iz vsebin, ki jih program za pooblaščene uradne osebe drugega državnega organa ne zajema. Zahtevane vsebine določi minister, pristojen za pravosodje.".

81. člen

Prvi in drugi odstavek 233. člena se spremenita tako, da se glasita:

"(1) Pravosodni policist mora vsakih pet let pred posebno komisijo opraviti preizkus poznavanja predpisov in strokovne usposobljenosti za delo.

(2) Pravosodni policist, ki preizkusa ne opravi, ima pravico do ponovitve preizkusa v času do 3 mesecev. Če preizkusa ponovno ne opravi, se ga razporedi na drugo delovno mesto v državni upravi, ustrezno njegovi izobrazbi.".

82. člen

234. člen se spremeni tako, da se glasi:

"234. člen

(1) Pravosodni policisti so oboroženi in enotno uniformirani ter nosijo položajne oznake.

(2) Pravosodni policisti lahko opravljajo delo tudi v civilni obleki pod pogoji, ki se jih določi s pravilnikom.

(3) Vozila, ki se uporabljajo za opravljanje nalog varovanja in nadzora, so posebej označena in opremljena.

(4) Minister, pristojen za pravosodje, s pravilnikom predpiše nošenje, hrambo in vzdrževanje orožja, vrsto, videz in način nošenja uniforme, položajne oznake ter označitev vozil.".

83. člen

Prvi odstavek 235. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Pravosodni policisti skrbijo za varnost, red in disciplino v varovanih objektih, spremljajo varovane osebe zunaj zavoda, nadzirajo in organizirajo delo v delavnicah, skrbijo za poklicno in delovno usposabljanje obsojencev ter sodelujejo v izvajanju programov obravnave in nadzirajo obsojence na zunanjih deloviščih.".

Tretji in četrti odstavek se spremenita tako, da se glasita:

"(3) Pravosodni policisti morajo zasledovati pobegle varovane osebe, dokler obstaja možnost prijetja. O pobegu obsojenca se takoj obvesti policija. Pravosodni policisti lahko brez odločbe sodišča vstopijo v tuje stanovanje in druge prostore, če zasledujejo pobeglo varovano osebo.

(4) Pravosodni policisti skrbijo tudi varovanje varovanih objektov in oseb.".

Dodajo se novi peti, šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo:

"(5) Varovani objekti so: zavodi za prestajanje kazni zapora, zgradbe, kjer so sodišča, državna tožilstva, državna pravobranilstva in ministrstvo za pravosodje.

(6) Varovane osebe so zaprte osebe: obsojenci, priporniki, mladoletniki v prevzgojnem domu in osebe, zoper katere je odrejena izvršitev uklonilnega zapora.

(7) Pravosodni policisti, ki varujejo ali so v službi v varovanih objektih, lahko ugotavljajo identiteto oseb, ki prihajajo ali odhajajo iz varovanih objektov ali so na območju na katerem je prepovedano ali omejeno gibanje.

(8) Pravosodni policisti zagotavljajo pomoč pravosodnim organom, če pri izvrševanju svojih nalog naletijo na upiranje ali ogrožanje ali če to utemeljeno pričakujejo.".

84. člen

236. člen se spremeni tako, da se glasi:

"236. člen

(1) Pravosodni policist sme obsojenca odstraniti iz skupnih bivalnih in drugih prostorov in ga odvesti v poseben prostor, če je podan sum:
– da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali če resno grozi, da bo storil tako kaznivo dejanje,
– da se pripravlja na beg ali upor,
– da kakorkoli ogroža sebe ali druge,
– da huje ovira druge pri delu, počitku ali razvedrilu.

(2) O odstranitvi je pravosodni policist, vodja izmene, dolžen takoj obvestiti upravnika zavoda oziroma vodjo oddelka zavoda. V posebnem prostoru sme ostati obsojenec do odločitve upravnika ali vodje oddelka zavoda, vendar največ dvanajst ur.

(3) Če se sumi, da obsojenec v telesu skriva ali prenaša prepovedane substance ali predmete, se ga namesti v samsko sobo s posebno opremo, kjer prebiva ločeno od drugih obsojencev.

(4) Namestitev iz prejšnjega odstavka odredi upravnik zavoda in lahko traja najdlje trideset dni.

(5) Podrobnejše pogoje ukrepa iz tretjega odstavka tega člena določi minister, pristojen za pravosodje.".

85. člen

V 237. členu se za številko "235." beseda "in" nadomesti z vejico, za številko "236." se doda besedilo "in 239.", besedilo "in po drugih predpisih" pa se črta.

86. člen

238. člen se spremeni tako, da se glasi:

"238. člen

(1) Za zagotovitev varnosti, reda in discipline smejo pravosodni policisti izdajati ukaze, opraviti osebni pregled obsojenca, pregled bivalnih prostorov, pregled osebne prtljage obsojencev in oseb, ki prihajajo v varovani objekt, identifikacijo in varnostni pregled oseb, ki prihajajo v varovani objekt ali se zadržujejo v varovanem območju varovanih objektov ali ovirajo delo pravosodnih policistov pri njihovem delu zunaj varovanih objektov. Pravosodni policisti lahko od obsojencev in drugih oseb zbirajo tudi operativne informacije, ki se nanašajo na obsojence.

(2) Pravosodni policisti smejo opraviti osebni pregled obiskovalca zaprte osebe, če sumijo, da ima obiskovalec pri sebi predmete ki niso dovoljeni.

(3) Pravosodni policisti imajo pravico preprečiti vstop in izstop vozilu ali osebi s prtljago, če oseba ne dovoli njihovega pregleda.

(4) Za varovanje območij zavodov za prestajanje kazni zapora ter preprečevanje pobegov obsojencev se lahko namestijo in uporabljajo videonadzorni sistemi.

(5) Obvestilo o izvajanju ukrepa uporabe videonadzornega sistema mora biti jasno in vidno objavljeno.

(6) Če želi posameznik pogledati posnetke, ki se nanašajo nanj, se njegov zahtevek rešuje na način, določen z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(7) Način uporabe videonadzornega sistema, odrejanja snemanja, ravnanje s posnetki ter nadzor podrobneje predpiše minister, pristojen za pravosodje.".

87. člen

V 239. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

"(2) Pravosodni policisti imajo med opravljanjem svojega dela pravico uporabiti prisilna sredstva tudi zoper druge osebe, če te ovirajo njihovo delo, ogrožajo varnost varovanega objekta in oseb v njem ali varovane osebe zunaj varovanih objektov. Pravosodni policisti imajo med opravljanjem svojega dela pravico uporabiti prisilna sredstva zoper osebo, ki je zalotena pri kaznivem dejanju ali kršenju javnega reda in miru in jo zadržijo do prihoda policije.".

Dosedanji drugi odstavek postane nov tretji odstavek.

Dosedanji tretji odstavek postane nov četrti odstavek, pri čemer se v četrti alineji beseda "gumijevka" nadomesti z besedo "palica".

Dosedanji četrti odstavek postane nov peti odstavek, pri čemer za besedo "lahko" dodajo besede "glede na varnostne okoliščine".

Dosedanji peti odstavek postane nov šesti odstavek, pri čemer se beseda "urad" nadomesti z besedo "upravo".

88. člen

Prvi odstavek 241. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Uprava zagotavlja pravno pomoč delavcu uprave, zoper katerega je uveden kazenski postopek ali odškodninski postopek zaradi opravljanja uradnih nalog, ki jih je po oceni uprave opravljal skladno s predpisi.".

Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:

"(4) Pravosodnemu policistu preneha delovno razmerje z dnem, ko uprava na podlagi pravnomočne sodbe izda ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja.".

89. člen

243. člen se spremeni tako, da se glasi:

"243. člen

Naloge vzgojne službe opravljajo strokovni delavci: vzgojitelji, psihologi, pedagogi, socialni delavci, učitelji, učitelji praktičnega pouka, delovni terapevti in zdravstveno osebje.".

90. člen

244. člen se spremeni tako, da se glasi:

"244. člen

(1) Strokovni delavci skrbijo za takšno organizacijo življenja in dela v zavodu, ki pospešuje ustrezno vključitev obsojenca v normalno življenje na prostosti po prestani kazni.

(2) Strokovni delavci pripravljajo osebni načrt obsojenca in vodijo njegovo realizacijo, organizirajo in vodijo skupinske in individualne programe za obsojence ter sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju vse ostalih ukrepov, s katerimi se poizkuša doseči boljšo vključitev obsojencev v družbeno skupnost.

(3) Za strokovne delavce se organizira usposabljanje in izobraževanje za specifično področje in metode dela.".

91. člen

245. člen se črta.

92. člen

247. člen se spremeni tako, da se glasi:

"247. člen

(1) Gospodarske dejavnosti uprave se organizirajo kot terapevtske in učne delavnice v tistih zavodih, kjer je to potrebno za izvajanje izobraževalnih in korektivnih dejavnosti obsojencev.

(2) Za delovanje terapevtskih in učnih delavnic se smiselno uporabljajo predpisi s področja izobraževanja.

(3) Obsojencem, ki so vključeni v delovno terapijo iz 15. člena tega zakona, pripada plačilo za delo pri delovni terapiji, in sicer po kriterijih in merilih, ki jih predpiše minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo.

(4) Obsojenci iz prejšnjega odstavka imajo tudi pravico do letnega dopusta v višini in pod pogoji, ki jih določa ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi o letnem dopustu obsojencev. Obsojencem je zagotovljena tudi pravica do 30-minutnega odmora med delovno terapijo, če traja poln delovni čas. Pravico do sorazmernega odmora med delovno terapijo imajo tudi obsojenci, če delovna terapija traja najmanj štiri ure dnevno.".

93. člen

248. člen se spremeni tako, da se glasi:

"248. člen

(1) Ustanovitelj posameznih pravno-organizacijskih oblik gospodarskih dejavnosti uprave je Vlada Republike Slovenije, ki v ustanovnem aktu uredi vprašanja, ki izhajajo iz namena ustanovitve posamezne organizacijske oblike, ter druga vprašanja skladno z določbami zakona, ki ureja gospodarske javne službe.

(2) Gospodarske dejavnosti uprave se organizirajo kot režijski obrati smiselno po predpisih, ki urejajo organizacijo režijskih obratov. Taka organizacijska oblika je smiselna, ko bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti podjetje po določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe, ali podeliti koncesijo. Režijski obrati se organizirajo kot notranje organizacijske enote zavodov.

(3) Gospodarske dejavnosti uprave se lahko organizirajo tudi v eni od pravno-organizacijskih oblik, ki jih določa zakon, ko se zaradi zagotavljanja večjih možnosti dela obsojencev ukvarjajo tudi s proizvodnjo izdelkov in storitev za potrebe uprave in potrebe drugih organov ali so ti izdelki lahko namenjeni trgu.".

94. člen

249. člen se spremeni tako, da se glasi:

"249. člen

Kadar obstajajo pogoji, da se gospodarske dejavnosti uprave v enaki kakovosti lahko zagotavljajo učinkoviteje na drug način, se te pravne osebe lahko preoblikujejo skladno z zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo.".

95. člen

250. člen se spremeni tako, da se glasi:

"250. člen

V posameznem zavodu se lahko glede na velikost zavoda, posebne značilnosti zavodskih programov, velikost in posebnosti gospodarskih dejavnosti ter iz drugih razlogov organizirajo gospodarske dejavnosti v več organizacijskih oblikah.".

96. člen

Doda se novo poglavje in nov 250. a člen, ki se glasita:

"III. DAJANJE PODATKOV IZ KAZENSKE EVIDENCE

250. a člen

(1) Kazenska evidenca obsega: osebne podatke o storilcih kaznivih dejanj iz sodb ali drugih odločb sodišč, podatke o izrečenih kaznih, varnostnih ukrepih, pogojnih obsodbah, sodnih opominih in o obsodbah, s katerimi je bila storilcem kaznivih dejanj, o katerih se vodi kazenska evidenca, oproščena kazen, ter o njihovih pravnih posledicah; poznejše spremembe podatkov o obsodbah, ki so bile vpisane v kazensko evidenco, pa tudi podatke o izvršeni kazni in razveljavitvi vpisa neupravičene obsodbe.

(2) O vzgojnih ukrepih se vodi posebna evidenca, ki obsega osebne podatke o mladoletniku, podatke o izrečenih vzgojnih ukrepih in podatke o izvršenih vzgojnih ukrepih oziroma druge podatke, ki se nanašajo na izvrševanje vzgojnih ukrepov.

(3) Podatki iz kazenske evidence se dajejo le za neizbrisane obsodbe sodišču, državnemu tožilstvu, policiji in organom za notranje zadeve za potrebe kazenskih postopkov, ki tečejo zoper prej obsojeno osebo, organom, pristojnim za izvrševanje kazenskih sankcij, in pristojnim organom, ki sodelujejo v postopku za podelitev amnestije, pomilostitve ali za izbris obsodbe. Navedenim organom se omogoči varen elektronski dostop do kazenske evidence tako, da lahko zahtevo posredujejo tudi v elektronski obliki, in v primeru, če oseba ni zabeležena v evidenci, takoj prejmejo sporočilo, da oseba ni vpisana v kazenski evidenci. Če pa oseba je zabeležena, pa organu ministrstvo za pravosodje posreduje v elektronski obliki podatek iz kazenske evidence o neizbrisani sodbi.

(4) Podatki iz kazenske evidence o neizbrisani obsodbi se posredujejo državnim organom, na obrazloženo zahtevo pa se smejo posredovati tudi pravnim osebam in zasebnim delodajalcem, če še trajajo pravne posledice obsodbe ali varnostni ukrepi ali pa če imajo upravičen, na zakonu utemeljen interes. Državnim organom in izvajalcem javnih pooblastil se omogoči varen elektronski dostop do kazenske evidence tako, da lahko zahtevo posredujejo tudi v elektronski obliki, in v primeru, če oseba ni zabeležena v evidenci, takoj prejmejo sporočilo, da oseba ni vpisana v kazenski evidenci. Če pa oseba je zabeležena, pa organu ministrstvo za pravosodje posreduje v elektronski obliki podatek iz kazenske evidence o neizbrisani sodbi.

(5) Na upravičeno z zakonom določeno zahtevo ustanov, društev ali skupin, ki so jim otroci ali mladoletniki zaupani v učenje, vzgojo, varstvo ali v oskrbo, se dajo podatki iz kazenske evidence tudi za izbrisane obsodbe za kazniva dejanja po 173. členu, po drugem odstavku 174. člena, po drugem odstavku 175. člena, storjenega proti mladoletni osebi, in po 176. členu Kazenskega zakonika.

(6) Obsodbe za kazniva dejanja iz prejšnjega odstavka se vpišejo v posebno evidenco, področni zakoni pa predpišejo pogoje in omejitve za dajanje podatkov o takih obsodbah; v primerih, ki niso zajeti v prejšnjem odstavku, se obsodba kljub ohranitvi v posebni evidenci šteje za izbrisano.

(7) Posamezniku se sme na njegovo zahtevo dati podatke o tem, da je bil oziroma da ni bil obsojen, samo če jih potrebuje za uveljavitev svojih pravic.

(8) Določbe o zakonski rehabilitaciji in izbrisu sodbe in o sodni rehabilitaciji se smiselno uporabljajo tudi, kadar gre za sodbo, ki jo je slovenskemu državljanu izreklo tuje sodišče.

(9) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za sodbe, ki so jih državljanom Republike Slovenije izrekla tuja sodišča, določbe o posredovanju podatkov pa se uporabljajo tudi za državne organe, pravne osebe in zasebne delodajalce držav, članic Evropske unije, če ni z zakonom določeno drugače.

(10) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za dajanje podatkov iz evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških ter skupne evidence kazenskih točk v cestnem prometu, iz evidence kazenskih točk in sklepov sodišč v postopkih za prekrške, če ni z zakonom določeno drugače.".

97. člen

V 251. do 255. členu se znesek: "10.000 tolarjev" spremeni v: "50 eurov"; znesek: "30.000 tolarjev" v: "150 eurov"; znesek: "50.000 tolarjev" v: "250 eurov"; znesek: "100.000 tolarjev" v: "500 eurov"; znesek "150.000 tolarjev" v: "700 eurov"; znesek "300.000 tolarjev" v: "1.400 eurov"; znesek "1,000.000 tolarjev" v: "4.500 eurov" in znesek "5,000.000 tolarjev" v: "21.000 eurov".

98. člen

261. člen se črta.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

99. člen

Do vzpostavitve ustreznih varnih elektronskih povezav se podatki iz 29. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij posredujejo pisno.

100. člen

Varovanje varovanih objektov iz 84. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij se začne izvajati postopoma po zagotovljenem dodatnem številu ustrezno usposobljenih pravosodnih policistov, najkasneje pa v petih letih od uveljavitve tega zakona.

101. člen

Šteje se, da uradniki, ki imajo do dneva, ko se bo v celoti začel izvajati program usposabljanja, opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka, izpolnjujejo pogoj glede opravljenega strokovnega izpita po 90. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (232. člen ZIKS).

102. člen

Podzakonski predpisi, izdani na podlagi tega zakona, morajo biti izdani oziroma usklajeni s tem zakonom v roku dvanajstih mesecev po njegovi uveljavitvi.

103. člen

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati Uredba o nazivih, pogojih za pridobitev nazivov in posebnih označbah nazivov paznikov (Uradni list RS, št. 53/00).

104. člen

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati določba tretjega odstavka 10. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora (Uradni list RS, št. 102/00, št. 127/06 in št. 112/07).

105. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati določba sedmega odstavka 22. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07).

106. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV

K 1. členu:

Predlagana rešitev usklajuje terminologijo v pogledu strokovne obravnave obsojenca na prestajanju kazni zapora. Še posebej je to pomembno zato, ker se v sedaj veljavnem zakonu uporabljajo trije različni izrazi za program obravnave obsojenca, ki se pripravi ob nastopu kazni zapora. Poleg tega pa je s predlagano rešitvijo jasneje opredeljena individualna obravnava obsojenca od skupinske, kar je pomembno za stroko.

Predlagana sprememba pomeni uskladitev z uvedbo nove kategorije pravosodnih policistov, ki jo terja sprememba oziroma modifikacija položaja in obsega nalog, ki jih po veljavni ureditvi zakona opravljajo pazniki.

Predlagana sprememba pomeni uskladitev z že veljavnimi zakoni oziroma drugimi predpisi.

K 2. členu:

Novi trije odstavki 1. člena zakona določajo pristojnost Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij za izvršitev zaporne kazni, ki jo izreče Mednarodno kazensko sodišče, če je obsojenec napoten na prestajanje kazni v Republiko Slovenijo. Skladno s kazensko zakonodajo Republike Slovenije v naši državi ni možno prestajati kazni, daljše od 30 let. Skladno z določbami iz statuta Mednarodnega kazenskega sodišča morajo obsojenci, ki prestajajo kazen v Republiki Sloveniji, vsa pisanja na Mednarodno kazensko sodišče poslati preko slovenskega ministrstva za pravosodje.

Nadomestitev besede "kazni" z besedo "sankcije" v drugem odstavku prvega člena zakona je zgolj redakcijskega značaja.

K 3. členu:

Predlagana sprememba pomeni uskladitev z Zakonom o prekrških.

K 4. členu:

Predlagane spremembe 8. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij zmanjšujejo število upravnih zadev, pri katerih se v postopku subsidiarno uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku tako, da se bodo številne zadeve, ki so se doslej reševale z izdajo upravne odločbe, reševale tako, da bodo odločitve o zahtevah obsojencev in mladoletnikov evidentirane v njihovem osebnem načrtu (po veljavni dikciji zakona je to individualni program tretmaja). Takšna rešitev je potrebna zaradi razbremenitve strokovnih in drugih delavcev zavodov za prestajanje kazni zapora in prevzgojnega doma na področju opravljanja del in nalog pri vodenju upravnih postopkov, saj vse večja obremenitev delavcev na tem področju bistveno zmanjšujejo obseg njihovega strokovnega dela z obsojenci in mladoletniki. Podatki kažejo, da se je število izdanih odločb v zavodih v letu 2006 v primerjavi z letom poprej povečalo za 12,2%. Gre prvenstveno za poenostavitev administrativnih postopkov, zlasti za zmanjšanje izdajanja raznih odločb, ki se sedaj nadomeščajo z vpisom odločitve v osebni načrt.

K 5. členu:

Gre za izrecno konkretizacijo zakonske dikcije, na podlagi katere proračun zagotavlja sredstva tudi za zaposlovanje zaprtih oseb. S predlagano ureditvijo se odpravlja dosedanje nedoslednosti pri uporabi predmetnih določb. Nejasnosti pri uporabi veljavne dikcije zakona so se pojavljale zlasti glede vprašanja, ali določbe prve alinee veljavnega zakona ("– izvrševanje kazenskih sankcij") pokrivajo tudi zaposlovanje zaprtih oseb. Glede na predvideno ustanavljanje režijskih obratov je to še bolj aktualno.

K 6. členu:

Osebni načrt je pisni dokument, ki ga podpiše obsojenec in v imenu zavoda oziroma direktorja zavoda vodja zavodskega strokovnega tima. Pri izdelavi osebnega načrta se upošteva vse razmere in ugotovitve o posameznem obsojencu (osebne potrebe, sposobnosti in nagnjenja) in vse morebitne spremembe v času prestajanja kazni, z aktivno udeleženostjo obsojenca v največji možni meri. Izkušnje namreč kažejo, da je načrtovanje prestajanja kazni najbolj uspešno takrat, ko je obsojenec v procesu načrtovanja aktivno udeležen. To priporočajo tudi Standardi minimalnih pravil za ravnanje z obsojenci Združenih narodov (The United Nations Standard 66 (1) in 69. (Making Standards Work, an international handbook on good prison Minimum Rules for the Treatment of Prisoners – SMR), in sicer Pravila 65, practice, Penal Reform International, The Hague, March 1995, str. 120, 123-124). V osebni načrt se zapišejo vse aktivnosti, dejavnosti in programi ter morebitne ugodnosti in omejitve s ciljem, da obsojenec v sebi lahko utrdi voljo in vedenje, ki vodita v življenje v skladu z veljavnimi normami. Osebni načrt pripravi strokovni tim zavoda, v osebnem načrtu se določi tudi ključni delavec-pedagog, ki skrbi za usklajevanje osebnega načrta obsojenca ter obsojencu pomaga pri njegovi realizaciji. Tretma je tujka, ki temelji na predpostavki, da je zaprta oseba 'objekt', na katerega bo delovalo strokovno prizadevanje. Večina odgovornosti temelji na strokovnih prizadevanjih, in zaprti osebi jemlje oz. zmanjšuje aktivno vlogo pri rehabilitaciji in načrtovanju lastnega življenja. Namesto tretmaja, ki temelji na pasivni vlogi zaprte osebe zakon vpeljuje sodobno strokovno metodo dela, in sicer osebno načrtovanje, ki rezultira v pisnem dokumentu z imenom osebni načrt. Tretmajski oz. rehabilitacijski model, ki se je uveljavil v 60-letih prejšnjega stoletja in smo ga preskušali tudi pri nas (Logatec, Ig) je začel konec 70. in v začetku 80. let doživljati številne kritike: »individualizira družbene probleme, težko je dokazati njegovo uspešnost, lahko vodi k zanemarjanju temeljnih pravic, zanika osebno dostojanstvo (lahko vodi v infantilizacijo, medikalizacijo in patologizacijo), pričakovanja so bila postavljena previsoko, niso bila uresničljiva, »daje potuho« država pretirano skrbi za državljane, ne spodbuja osebne odgovornosti, je predrag, …« (Dekleva 1996). Rehabilitativni model izhaja iz predpostavke, da je posameznik bolan in potrebuje »tretma«, zdravljenje. Strokovnjaki, od katerih je zaprta oseba preveč odvisna (dodeljevanje ugodnosti ipd.), pri njej ugotavljajo deficite in jih želijo »popravljati« in odstranjevati. Klient ima v procesu rehabilitacije pasivno vlogo, aktivno vlogo pa imajo strokovnjaki, ki se pogosto za morebitni napredek ali spodrsljaj klienta čutijo bolj odgovorni, kot klient sam. Ta pristop posamezniku v precejšnji meri odvzema kompetentnost za definiranje lastnih potreb in ciljev ter tako ne upošteva perspektive uporabnika. Kompetentnost posameznika nase prevzame država, oziroma strokovnjaki, ki so za to pooblaščeni. Tretma je tujka za ekvivalentni slovenski izraz obravnava, torej lahko uporabimo slovenski izraz. Prejšnja definicija: "Tretma je vsako strokovno utemeljeno prizadevanje, da se zaprti osebi pomaga olajšati ali odstraniti telesne, duševne ali socialne težave." temelji bolj na predpostavki, da je zaprta oseba 'objekt', na katerega bo delovalo strokovno prizadevanje. Večina odgovornosti temelji na strokovnih prizadevanjih, in zaprti osebi jemlje oz. zmanjšuje aktivno vlogo pri rehabilitaciji in načrtovanju lastnega življenja.

Spremembam tretjega odstavka botruje uskladitev z ureditvijo Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Namesto zunajzakonske skupnosti se uporablja izraz življenjska skupnost, ki je definiran tudi v Zakonu o socialnem varstvu. Po Zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti je možna tudi istospolna partnerska skupnost, ki je izraz zunajzakonska skupnost ne pokriva. Med pomembnimi osebami oziroma ožjimi družinskimi člani manjkajo še očim, mačeha, pastorka in pastorek. S penološkega vidika je koristno, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora ohranja stike z zunanjim svetom, še posebej pa z ožjimi družinskimi člani, ki mu lahko pomagajo po prestani kazni na prostosti. Zaradi tega se krog ožjih družinskih članov, ki imajo z obsojencem med prestajanjem kazni zapora pravico ohranjati osebne in druge stike ter z njegovim pristankom vlagati različne vloge v njegovo korist, razširja na mačeho, očima in pastorka.

K 7. členu:

Terminološka uskladitev dikcije zakona, ki jo terja sprememba Zakona o prekrških, ki odpravlja kazen zapora kot eno od oblik kazni za storitev prekrška.

K 8. členu:

Predlagatelj zastopa stališče, da se po novem omogoča obliko t. im. "vikend kazni" za vse obsojence, ki prestajajo kazen do štiriindvajset mesecev, so osebnostno urejeni in so v rednem delovnem ali izobraževalnem razmerju in ne le za tiste, ki so storili kazniva dejanja iz malomarnosti (teh v praksi skoraj ni). "Vikend kazen" mora obsojencu omogočiti, da še naprej ostane v svojem delovnem razmerju. To omogoča tudi Zakon o delovnih razmerjih. Vikend kazen ne sme pomeniti, da obsojenec med prestajanjem kazni med tednom dela (in biva) zunaj zavoda, na svojem bivšem (in morebitnem bodočem) delovnem mestu in je njegov delovni status urejen tako kot za obsojence, ki delajo zunaj zavoda – kot to izvajamo zdaj. V tem primeru je ta možnost namenjena samo premožnim obsojencem, ki si lahko privoščijo, da živijo doma ob mesečnem plačilu npr. 70 eurov in krijejo vse življenjske stroške, le za vikend pridejo prestajat kazen v zapor. Zaradi takšnega izvrševanja tega člena ta dejansko nikoli ni zaživel. Ta člen bi v takšni obliki lahko bistveno prispeval k zmanjšanju prenapolnjenosti naših zaporov, ki je v zadnjih nekaj letih vedno bolj pereč problem. Dosedanje določbe 12. člena zakona so omogočale tovrstno obliko izvrševanja kazni le do šest mesecev zapora. V praksi se je uveljavljal 12. člena relativno redko, ker je omejitev le na malomarnostna kazniva dejanja (promet) in, ker je pogodbe o delu sklepal zapor in oseba ni bila v delovnem razmerju z delodajalcem, temveč z zaporom. Prejemala je le majhen delež plačila za opravljeno delo in velikokrat zaslužek ni zadostoval za kritje osnovnih življenjskih stroškov. Za zapor pa tovrstni način izvršitve kazni pomeni tudi manjši strošek in razbremenitev prostorske stiske med delovnimi dnevi. Predlog za podaljšanje možnosti za obsojene do dveh let utemeljujemo s tem, da bo omogočal izvršitev zaporne kazni do dveh let na način, ki je primeren za ljudi z zaposlitvijo, bivanjem, urejenim odnosom do življenjskega okolja (integriranost) in mu omogoča kolikor toliko normalno funkcioniranje tudi med prestajanjem/izvrševanjem kazni zapora. Tretji odstavek 86. člena Kazenskega zakonika omogoča delo v splošno korist za kaznovane do enega leta zapora in je višina dveh let le normalna pot določene zaostritve, saj je pa v tem primeru oseba pod drugim/zaporniškim režimom ob koncu tedna oz. kar ves čas pod psihološkim. Delo opravljajo strokovni delavci zapora in ni potrebe po dodatnih zaposlitvah. Pripravijo se osebni načrti obravnave tovrstno zaprtih in ni razlike z ostalimi. V določeni meri bo uveljavitev te oblike izvršitve kazni razbremenila prostorsko stisko po zaporih v Mariboru, Ljubljani in Kopru.

K 9. členu:

V tem členu je urejeno izvajanje nadomestne kazni hišnega zapora po tretjem odstavku 86. člena KZ-1. Hišni zapor se izvaja enako kot hišni pripor po 199.a členu Zakona o kazenskem postopku. Postopkovno že preizkušen model izvajanja hišnega pripora v praksi ne bi smel povzročati nikakršnih težav pri izvajanju hišnega zapora.

Sodišče izdani sklep o nadomestnem hišnem zaporu pošlje tudi pristojnemu zavodu za prestajanje kazni zapora, da ta v primeru odredbe o izvršitvi kazni zapora lahko takoj izvede postopek za nastop zaporne kazni. Sodišče ima možnost za takšno odločitev v primeru kršitve hišnega zapora po določbi tretjega odstavka 86. člena KZ-1.

V primeru, ko bo sodišče ocenilo, da namesto kazni zapora do šestih mesecev, lahko isti učinek doseže z nadomestnim hišnim zaporom, bo imela taka odločitev več pozitivnih posledic. Po izreku kazni se bo omilil položaj obsojenca, odpadli bodo negativni učinki kratkotrajne prostostne kazni, državni proračun pa bo prihranil znatna finančna sredstva, ki jih za prestajanje zaporne kazni namenja za vsakega obsojenca.

K 10. členu:

Za to obliko sankcije se uporabljajo različni izrazi. Predlagani izraz delo v splošno korist je dovolj širok, da pokrije vse vrste organizacij in dejavnosti, hkrati pa je krajši, bolj razumljiv in enostavnejši. Po veljavni ureditvi imamo področje urejeno tako, da Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij financira izvrševanje te sankcije in vodi evidence, centri za socialno delo pa ga organizirajo, izvajajo in nadzorujejo ter poročajo sodišču. Težava je v evidentiranju (uprava oz. zavodi ne prejemajo sklepov sodišč). Dejansko pa je to sankcija, ki naj ne bi imela nobene povezave z zapori in je pri nas različno urejena za različne faze kazenskega ali prekrškovnega postopka (mladoletniki, predkazenski postopek, itd.). Predlagane spremembe odpravljajo administrativne ovire v okviru izvrševanja dela v splošno korist, saj ukinjajo delovanje dveh organov (Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij in centrov za socialno delo) na področju izvrševanja te sankcije. Veljavna ureditev zakona velikokrat vodi v številne nejasnosti glede razdelitve vlog in dodatno birokratizacijo in podražitev izvrševanja te sankcije. Z izvrševanjem so se ukvarjali strokovni delavci centrov za socialno delo in Zavodi za prestajanje kazni zapora. Alternativne sankcije morajo biti v čim večji meri vpete v lokalne skupnosti, storilci, napoteni na delo v splošno korist naj ne bi prihajali v stik z zaporskim okoljem. Centri za socialno delo že do zdaj izvršujejo to sankcijo za mladoletnike in za osebe, napotene na delo v splošno korist v predkazenskem postopku, pa tudi za obsojence in storilce prekrškov (razen sklepanja pogodb z izvajalskimi organizacijami in povračila stroškov) zato bo takšna rešitev poenotila status delovanje na tem področju za vse kategorije storilcev kaznivih dejanj oz. prekrškov. Morebitni stroški za prevoz in malico se bodo povrnili iz proračunskih sredstev Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. V obstoječi shemi ni potrebe po dodatnem zaposlovanju strokovnih delavcev po zaporih za izvajanje 13. člena zakona oziroma 86/3 člena KZ-1.

Pri sankciji izvrševanja dela v splošno korist gre za skupnostno sankcijo, kjer naj bi storilec storjeno škodo poravnal oz. popravil s prispevkom v obliki svojega dela na območju samoupravne lokalne skupnosti, kjer prebiva. Zato morajo pri izvrševanju te sankcije samoupravne lokalne skupnosti pri tej sankciji tvorno sodelovati. Zaradi dosedanjega nesodelovanja jih predlagana ureditev k sodelovanju zakonsko obvezuje.

K 11. členu:

Novela v predmetnem členu vnaša termine, ki izhajajo iz sodobnih spoznanj družboslovnih oziroma humanističnih ved. Namesto omogočanja usposabljanja obsojenca mora zavod organizirati ali izvajati določene programe in aktivnosti za izboljšanje kakovosti življenja (širok pojem, ki zajema vsa področja življenja) in socialno vključenost. Socialna vključenost je novejši, širši in ustreznejši pojem, ki nadomešča zastarela izraza rehabilitacijo in reintegracijo, vključuje pa tudi pomen obeh omenjenih. Socialna vključenost se nanaša na vsa področja posameznikovega življenja: delo, znanje, bivanje, kulturo, družbo, in samo po sebi že vključuje tudi skladnost z veljavnimi pravnimi in moralnimi normami, kar je sicer izrecno vsebovano v sedanji dikciji prvega odstavka 14. člena zakona. Takšno pojmovanje je zato obsoletno, neutemeljeno repetitivno in se zato črta iz dikcije zakona. Med prestajanjem kazni je obsojenca treba seznaniti z vsemi ravnanji, postopki in aktivnostmi in ne le s tistimi, ki jih je stari zakon definiral kot tretma, torej »vsako strokovno utemeljeno prizadevanje, da se zaprti osebi pomaga olajšati ali odstraniti telesne, duševne ali socialne težave«. Seznaniti jih je potrebno z vsemi ravnanji, postopki in aktivnostmi iz osebnega načrta, vsi postopki pa niso vedno »strokovno utemeljena prizadevanja za lajšanje osebnih težav, saj so nekatera ravnanja namenjena npr. izvajanju hišnega reda, zagotovitvi varnosti ipd. V osebnostne pravice običajno posegajo omejevalne aktivnosti (predvsem tiste iz 29. člena ZIKS) in ne tiste, ki nudijo pomoč.

Sprememba drugega odstavka je uskladitev dikcije zakona z uvedbo nove kategorije osebnega načrta, ki nadomešča sedanji individualni program tretmaja.

V dikciji zakona se opušča termin tretma in se nadomešča z opisnim načinom opisa aktivnosti.

Spremembi četrtega odstavka so botrovale slabe izkušnje z veljavno dikcijo zakona v praksi. Obsojenci so namreč množično navajali formalne razloge za odklonitev, tako da je bila odločitev dostikrat odvisna zgolj od verbalnih sposobnosti posameznika in ne od morebitne upravičenosti razlogov za odklonitev.

K 12. členu:

Gre za uskladitev z modernimi trendi izvrševanja kazenskih sankcij. Pri izvrševanju kazni zapora se strmi k uresničevanju dveh temeljnih ciljev. To sta socialna vključenost zaprtih oseb in zavarovanje družbe pred nadaljnjimi kaznivimi dejanji istih oseb. Temelj za izvajanje socialne vključenosti pa je prav delo zaprtih oseb, poklicno izobraževanje ter osnovno šolanje. Na tak način se občutno izboljšujejo možnosti obsojenca učinkovite in trajne vključitve v družbo bo po prestani kazni. Pri tem ne gre za prisilno delo, ampak za vzpodbujanje obsojenca, da svoj čas prestajanja kazni v čim večji možni meri izkoristi produktivno.

K 13. členu:

Pravica do izobraževanja je temeljna človekova pravica, opredeljena v Ustavi. Obsojencu smo med izvrševanjem kazenskih sankcij dolžni zagotavljati vse pravice državljanov Slovenije, razen tistih, ki so mu izrecno odvzete ali omejene z zakonom. Raziskave kažejo, da vključevanje zaprte osebe v najrazličnejše izobraževalne programe (formalne in neformalne) bistveno vpliva na zmanjševanje povratništva¹, saj bistveno povečajo izbire, ki jih ima posameznik ob povrnitvi v družbo. Pripomore k večji humanizaciji zaporov in tudi varnosti. Zato je nujno, da se za izobraževanje v Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij opredeli enak status kot ga ima delo. Delo ne sme biti pomembnejše kot ostale oblike dejavnosti v zavodu (izobraževanje, različne obravnave ipd.). Delo in izobraževanje sta dopolnjujoči dejavnosti, ki vsaka na svoj način omogoča rast in uspešnost posameznika (odvisno od njegovih potreb). Uzakonjena podelitev enakega statusa izobraževanju pa hkrati pomaga pri odpravljanju predsodkov pri delavcih. Potrebnost izenačenja obeh statusov potrjuje tudi sklep posveta vzgojne službe v Bohinju leta 2006. K izenačitvi statusov nas zavezujejo različni mednarodni dokumenti, katerih podpisnica je tudi Republika Slovenija, in sicer Evropska zaporska pravila in Priporočilo št. R (89) 12 – Izobraževanje v zaporih, ki navaja: "Izobraževanje naj ne bi imelo nižjega statusa kot delo v zaporih in zaporniki naj ne bodo zaradi izobraževanja finančno ali kako drugače prikrajšani, ker se izobražujejo.". Tudi Evropska zaporska pravila v svojem 78. pravilu pravijo, "da je treba izobraževanje upoštevati kot dejavnost v režimu, ki mora imeti enak položaj in biti enako nagrajevana kot delo, če poteka v običajnem delovnem času in je del sprejetega osebnega načrta".

Gre za korekcijo zastarele terminologije. Telesna vzgoja ni primeren termin, saj ne gre za vzgojo, temveč za zagotavljanje športnih in rekreativnih dejavnosti. Termin prosveta (zastarelo za izobraževanje) je zamenjan s sodobnejšim izrazom izobraževanje. Tudi obsojenec, ki si prizadeva v procesu izobraževanja in dosega dober učni uspeh, mora biti stimuliran in nagrajen z dodatnimi ugodnosti v skladu z možnostmi zavoda. Takšne ugodnosti so predvsem nagrada in dodatna motivacija k nadaljnjim prizadevanjem. V primerjavi s tistimi obsojenci, ki med prestajanjem kazni niso pripravljeni narediti ničesar, je to prav gotovo velik korak.

Dopolnitev je redakcijskega značaja.

K 14. členu:

Predlagana sprememba je korekcija problemov, ki z veljavno ureditvijo nastajajo v praksi.

K 15. členu:

Sprememba je predlagana s ciljem boljšega medresorskega sodelovanja in obveščanja. Centri za socialno delo so nosilci postpenalne pomoči obsojencem in brez obveščenosti o nastopu kazni, pri načrtovanju postpenalnih aktivnosti ne morejo sodelovati. Obsojenci se z obveščanjem centra pogosto niso strinjali, saj so bili ob nastopu kazni npr. prejemniki denarne socialne pomoči, ki bi jim bila ob nastopu kazni ukinjena. Po Zakonu o socialnem varstvu so sicer prejemniki denarnih socialnih pomoči) dolžni sami obvestiti center za socialno delo ob spremembah, ki vplivajo na prejemanje denarne socialne pomoči, vendar tega običajno ne storijo. Glede na spremembo 40. člena, ki centrom za socialno delo omogoča neposreden dostop do evidence zaprtih oseb, odpade potreba po posebnem obveščanju centrov o nastopu kazni zapora.

K 16. členu:
_______________________
¹ Raziskava v Veliki Britaniji (Social Exclusion Unit, 2002) je pokazala, da se za trikrat zmanjša možnost povratništva pri tistih zaprtih osebah, ki se v času prestajanja kazni izobražujejo! Podobne rezultate kažejo tudi raziskave in študije skandinavskih držav.

Predlagana sprememba je korekcija problemov, ki z veljavno ureditvijo nastajajo v praksi. Predlagana rešitev je primernejša in tudi racionalnejša, odpravlja pa tudi neutemeljene administrativne ovire. Privedbo obsojenca na prestajanje kazni izvaja policija. Za privedbe imajo tudi izdelane stroškovnike. S tako ureditvijo se bo prihranilo delo in se ukinilo nepotrebno dopisovanje med državnimi organi. Sedaj policija za vsako privedbo na podlagi stroškovnika z dopisom le-te pošlje Zavodu za prestajanje kazni zapora, ki mora obsojencu izdati odločbo s katero mu naloži plačilo stroškov privedbe. Stroške privedbe po predlagani ureditvi osebi, ki se privede, zaračuna policija.

K 17. členu:

Z uvedbo posebne zdravstvene komisije se zmanjša možnost pritiska obsojencev na posameznega zavodskega zdravnika. Hkrati lahko komisija s svojim delom preko dobre prakse razvije enotne kriterije za to področje za celo državo in omogoča tudi lažje odločanje sodišč pri vlogah za odložitev prestajanja kazni zapora.

Predlagana sprememba omogoča odložitev nastopa kazni v primeru nastopa nepredvidenih okoliščin v obsojenčevi družini, ki bistveno ogrožajo njihove bivanjske razmere. V praksi življenje pogosto postreže z dogodki, ki niso tako predvidljivi in v naprej opredeljivi, pa lahko bistveno poslabšajo ali ogrozijo življenje družine obsojenca. V nekaterih družinah obsojencev pride do nenadnih sprememb, katerim npr. partnerka in svojci niso kos in bi krajša prisotnost obsojenca lahko bistveno pripomogla k temu, da se razmere za ostale družinske člane ne bi bistveno poslabšale (npr. izguba stanovanja, žena invalidka, ipd.). To se v praksi dogaja, pa do zdaj zakon zaradi takšnih razmer odložitve nastopa kazni ni omogočal. Varovalka pa je tu mnenje centra za socialno delo.

Sprememba je redakcijskega značaja.

Pri razlogih za odložitev izvršitve kazni zapora se v praksi pogostokrat pojavljajo primeri, ko so obsojeni storilci kaznivih dejanj vključeni v različne terapevtske programe in predlagajo odložitve iz teh razlogov, vendar jim ni mogoče ugoditi, saj veljavni 24. člen zakona tega razloga ne predvideva. Zlasti v primerih tistih obsojencev, ki so storili kaznivo dejanje zaradi odvisnosti od mamil, so ti terapevtski programi z vidika individualne prevencije velikokrat uspešnejši kot pa izvrševanje kazni zapora. Znano je sicer, da zdravljenje odvisnosti od mamil med prestajanjem kazni zapora praviloma ni uspešno, četudi je izrečeno v obliki varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja. Omenjene oblike zdravljenj oziroma terapij se večkrat izvajajo tudi v tujini tudi v okviru različnih po svetu lociranih terapevtskih skupnostih² in je v takšnih primerih mogoče zagotoviti izvršitev kazni zapora le preko mednarodne tiralice, kar pa pomeni nasilno pretrganje lahko zelo uspešnega programa ter posledično povzroči več škode kot koristi. Odlog nastopa kazni na predlog centra za socialno delo je po novi 9. točki določen zaradi dokončanja programa zdravljenja je del vključevanja civilne sfere – raznih komun za zdravljenje, bolnišničnega zdravljenja ipd., kjer bi nastop kazni pomenil prekinitev programa in bi zapor pomenil dodatno osebnostno obremenitev.

Sprememba drugega odstavka je potrebna spričo dejstva, da se omenjeni terapevtski in njim sorodni programi praviloma ne izvajajo dlje kot tri leta, bi se tudi na ta način izločilo prvo leto izvajanja takšnega programa kot tistega, ki bi bil še upoštevan.
__________________________
² Npr. Don Pierinove skupnosti "Srečanje", kjer se program praviloma izvaja tri leta.

K 18. členu:

Sprememba je vezana na ustrezno celovito ureditev delovnega področja "sodnika, ki vodi zadeve izvrševanja kazni zapora", vendar to ni ovira, da se ta sprememba uveljavi najprej v Zakonu za izvrševanje kazenskih sankcij, saj se takšen sodnik že sedaj omenja v prvem odstavku 28. člena zakona. Nadalje gre pri izvrševanju kazni zapora za logično nadaljevanje kazenskega postopka, ki je privedel do obsodilne sodbe z izrečeno kaznijo zapora. Nobene razumne razlage ni mogoče najti za odločanje predsednika okrožnega sodišča o tem kako se bo v tem delu izvršila soba sodišča. Četudi ima predsednik okrožnega sodišča pristojnost nadzora nad ravnanjem s priporniki (213. d člen Zakona o kazenskem postopku) in pristojnost nadzora glede zakonitega ravnanja z obsojenci (212. člen Zakona za izvrševanje kazenskih sankcij), to ne pomeni, da bi morala biti njemu pridržana tudi pristojnost odločanja o odlogu izvršitve kazni zapora. Ta pristojnost je vsebinsko morda celo v nasprotju z njegovimi nadzornimi pristojnostmi. Tudi okoliščina, da se v tem postopku odloča skladno z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek (8. člen Zakona za izvrševanje kazenskih sankcij) ni ovira za predlagano ureditev.

K 19. členu:

Pri spremembah prvega in drugega odstavka člena gre za vsebinsko uskladitev z določbami prejšnjega člena.

Zaradi v praksi zaznanih pogostih primerov, ko se prav časovni termin iz četrtega odstavka veljavnega 26. člena Zakona za izvrševanje kazenskih sankcij zlorablja za to, da se vlagajo vedno nove in nove prošnje za odložitev kazni zapora (ki glede na tretji odstavek 25. člena Zakona za izvrševanje kazenskih sankcij povzročijo samodejno odložitev začetka prestajanja kazni) in na ta način onemogoča oziroma zavlačuje z njeno izvršitvijo (lahko tudi zaradi pričakovanega zastaranja izvršitve kazni), se predmetna določba spremeni. Četudi bi bila torej nova prošnja za odlog izvršitve vložena v tem roku - to je med prejemom odločbe višjega sodišča in naslednjim dnem, ko bi obsojenec sicer že moral nastopiti kazen zapora - to ne bi predstavljalo razloga za odlog izvršitve kazni, ampak bi se moral obsojenec kljub temu zglasiti na prestajanju kazni, o prošnji pa bi se odločalo že v času, ko bi obsojenec na ta način že začel prestajati kazen zapora (oziroma bi bil na prestajanje lahko tudi priveden, če se sam ne bi zglasil).

K 20. členu:

Predlagane dopolnitve pomenijo vsebinsko nagraditev obstoječe ureditve, upoštevajoč njen prvotni namen.

Sprememba je redakcijskega značaja.

K 21. členu:

Že v sedanji zakonodaji je predvideno do tridesetdnevno sprejemno obdobje, ki je namenjeno spoznavanju obsojenca, kar je pomembno za njegovo pravilno razvrstitev v različne bivalne dele ali režime zavoda in pripravi vsega potrebnega za izdelavo osebnega načrta, ki bo temeljni program njegovega življenja in dela v zavodu in tudi program dela strokovnih delavcev z njim, hkrati pa se v tem času dokončno izdela tudi varnostna ocena. Po stališču stroke in mednarodnih pravil (Pravilo 96 Minimalnih standardov za ravnanje z zaprtimi Združenih narodov - The United Nations Standard Minimum Rules for the Treatment of Prisoners) naj bi tako sprejemno obdobje ne trajalo dlje, kot je potrebno in določen je tridesetdnevni rok.

K 22. členu:

Gre za uskladitev z 9.a členom Zakona o prijavi prebivališča, ki določa, da bo po novem zavod za prestajanje kazni oziroma prevzgojni dom prijavil začasno prebivališče posameznika v roku treh dni po nastopu kazni zapora, pripora oziroma vzgojnega ukrepa, odjavil pa ga bo pred odpustom. Glede trajanja prijave začasnega prebivališča in obnove prebivališča na tem naslovu veljajo določbe 17. člena Zakona o prijavi prebivališča. Tujca, ki nima veljavnega dovoljenja za prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji in prijavljenega stalnega oziroma začasnega prebivališča, bo zavod v istem roku prijavil oziroma odjavil pri pristojni policijski postaji.

K 23. členu:

Predlagane spremembe zakona omogočajo zbiranje podatkov, ki jih je potrebno voditi zaradi omogočanja izvajanja kazni zapora in omogočanja pravic in ugodnosti obsojencev. Veljavni zakon je bil namreč napisan pred sedaj veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Tako so se tudi po sprejetju tega zakona po zavodih še vedno zbirali podatki in vodile evidence, kar pa ni bilo v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, na kar je v nekaterih zavodih opozorila tudi že pristojna inšpekcijska služba.

K 24. členu:

Predlagane spremembe zakona omogočajo zbiranje podatkov, ki jih je potrebno voditi zaradi omogočanja izvajanja kazni zapora in omogočanja pravic in ugodnosti obsojencev. Veljavni zakon je bil namreč napisan pred sedaj veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Tako so se tudi po sprejetju tega zakona po zavodih še vedno zbirali podatki in vodile evidence, kar pa ni bilo v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, na kar je v nekaterih zavodih opozorila tudi že pristojna inšpekcijska služba.

K 25. členu:

Predlagane spremembe zakona omogočajo zbiranje podatkov, ki jih je potrebno voditi zaradi omogočanja izvajanja kazni zapora in omogočanja pravic in ugodnosti obsojencev. Veljavni zakon je bil namreč napisan pred sedaj veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Tako so se tudi po sprejetju tega zakona po zavodih še vedno zbirali podatki in vodile evidence, kar pa ni bilo v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, na kar je v nekaterih zavodih opozorila tudi že pristojna inšpekcijska služba.

K 26. členu:

Predlagane spremembe zakona omogočajo zbiranje podatkov, ki jih je potrebno voditi zaradi omogočanja izvajanja kazni zapora in omogočanja pravic in ugodnosti obsojencev. Veljavni zakon je bil namreč napisan pred sedaj veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Tako so se tudi po sprejetju tega zakona po zavodih še vedno zbirali podatki in vodile evidence, kar pa ni bilo v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, na kar je v nekaterih zavodih opozorila tudi že pristojna inšpekcijska služba.

K 27. členu:

Predlagane spremembe zakona omogočajo zbiranje podatkov, ki jih je potrebno voditi zaradi omogočanja izvajanja kazni zapora in omogočanja pravic in ugodnosti obsojencev. Smisel varnostnih podatkov je, da so na enem mestu zbirajo in hranijo vsi tisti podatki, ki so pomembni za hitro odločanje o ukrepih zoper obsojenca (preventivni varnostni ukrepi na primer). Sedaj so ti delno vključeni v druge sklope podatkov (drugi podatki, ki se zbirajo med prestajanjem kazni), bolj varnostno občutljivi pa se ne zbirajo oziroma se zaradi varnosti drugih oseb samo ustno prenašajo med osebjem. Ker se bo skladno z drugimi predlaganimi spremembami zakona pridobivalo podatke tudi od drugih državnih organov (npr. policije), je potrebno zagotoviti, da se ti podatki ustrezno hranijo in obdelujejo. Zaradi tega se bodo vsi varnostni podatki zbirali ločeno. Veljavni zakon je bil namreč napisan pred sedaj veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Tako so se tudi po sprejetju tega zakona po zavodih še vedno zbirali podatki in vodile evidence, kar pa ni bilo v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, na kar je v nekaterih zavodih opozorila tudi že pristojna inšpekcijska služba.

Sprememba je razlagalne narave.

K 28. členu:

Predlagana sprememba se uvaja zaradi odprave nejasnosti veljavne ureditve, ki se je pokazala v predmetnem okviru v praksi.

Sprememba omogoča boljšo koordinacijo med državnimi organi in posledično odpravlja administrativne ovire.

K 29. členu:

Predlagane spremembe zakona omogočajo zbiranje podatkov, ki jih je potrebno voditi zaradi omogočanja izvajanja kazni zapora in omogočanja pravic in ugodnosti obsojencev. Veljavni zakon je bil namreč napisan pred sedaj veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Tako so se tudi po sprejetju tega zakona po zavodih še vedno zbirali podatki in vodile evidence, kar pa ni bilo v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, na kar je v nekaterih zavodih opozorila tudi že pristojna inšpekcijska služba.

K 30. členu:

Predlagane spremembe so redakcijske narave.

Predlagane spremembe upoštevajo dejstvo, da razpoložljivi prostorski pogoji v večini zavodov ne omogočajo bivanja v samskem bivalnem prostoru in zato prihaja v praksi do kršitev veljavne ureditve zakona v predmetnem okviru.

K 31. členu:

Sprememba predstavlja odpravo administrativnih ovir.

K 32. členu:

Predlagana sprememba predmetnega člena jasneje določa pogoje za delo obsojencev zunaj zavoda. Delo zunaj zavoda se lahko obsojencu omogoči na začetku prestajanja kazni le v primeru, če je to določeno v njegovem osebnem načrtu. Uvaja se pojem delavna terapija. V zavode prihaja na prestajanje kazni vse več oseb, ki se zaradi različnih dejavnikov ne morejo vključiti v normalne delavne procese. Gre predvsem za osebe, ki na primer nikdar niso izoblikovale delovnih navad, so osebnostno neurejene, ima jo težave z odvisnostjo od nedovoljenih drog ali alkohola ipd.. Delovna terapija naj bi jim pomagala pri pridobivanju sposobnosti in veščin za vključevanje v normalne delovne procese in zlasti na prilagajanje na zahteve po odpustu iz zavoda.

Predlagane spremembe drugega in tretjega odstavka so redakcijske narave.

K 33. členu:

Predlagana sprememba pomeni terminološka uskladitev z ureditvijo Zakona o sistemu plač javnega sektorja. S predlagano rešitvijo se osnova za izračun plače za delo obsojencev usklajuje z veljavnimi predpisi o sistemu plač v javnem sektorju. Ker plačilni razredi oziroma plačilna lestvica, ki bo podlaga za določitev osnove za izračun plače obsojencev, še ni izdelana, je predvideno, da osnovo za izračun plače določi minister, pristojen za pravosodje, v odstotku od osnovne plače prvega plačilnega razreda, ki velja za javne uslužbence po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju.

K 34. členu:

Pri dopustu obsojencev ne gre za njihov prost izhod izven zavoda za prestajanje kazni zapora, marveč za plačane dneve, ko so obsojenci oproščeni dela. Pravica do prostega izhoda izven zavoda je tem obsojencem dostopna pod splošnimi pogoji in sicer neodvisno od pravice do dopusta.

Po sedaj veljavnem členu si je obsojenec pravico do dopusta pridobil šele po šestih mesecih dela. Ker je bilo veliko obsojencev, ki so delali manj kot šest mesecev, je bilo nato težko izračunavati sorazmerne dele, ki so jim pripadali, prav tako pa so morali nato ves dopust v glavnem koristiti ob koncu koledarskega leta, kar je povzročalo težave delodajalcem. Tako bo vpeljava novega načina podeljevanja dopusta pomenila prednost za obe strani. Predlagana sprememba poenostavlja odmerjanje letnega dopusta obsojenca tako, da jim pripadata za vsak mesec dela s polnim delovnim časom dva dneva letnega dopusta. Določitev dveh dni letnega dopusta za mesec dni dela pomeni pozitivno dodatno motivacijo obsojencem za redno in uspešno delo in tako deloma soprispevajo k zmanjšanju stroškov izvrševanja kazni zapora.

Razlog za višino dopusta, ki odstopa od ureditve Zakona o delovnih razmerjih, je v dodatni stimulaciji obsojencev, da delajo.

Sedanje določilo o koriščenju dopusta v posebnih prostorih je bilo zaradi prostorske neustreznosti in prezasedenosti, v večini zaporov nemogoče izvajati, še tam, kjer pa so prostore imeli, so bili le ti premajhnih kapacitet glede na potrebe.

Sprememba je redakcijske narave in pomeni uskladitev s spremembo tretjega odstavka tega člena.

K 35. členu:

Predlagatelj ocenjuje, da je odstotek plačila za delo v višini 20 odstotkov, ki ga mora obsojenec hraniti do odpusta s prestajanja kazni zapora, previsok. V praksi se namreč dogaja, da obsojenci pogosto prosijo, da se jim dovoli del obveznega prihranka porabiti za nakup osebnih potrebščin in za pomoč pri preživljanju družinskih članov.

Predlagani spremembi sta redakcijske narave.

K 36. členu:

Dodaja se možnost pregledovanja izhodne pošte. Sedaj se tudi ob sumih, da se iz zavoda iznašajo stvari pridobljene na nedovoljen način; pri tem je šlo tudi za denar pridobljen od prekupčevanja z drogo; pisem niso mogli pregledovati. Spremenjen način pregleda pa bo predvsem zagotovil večjo varnost zaposlenih, saj bi ob sedanjem načinu, ob primeru, da se v pošiljki vnašajo stvari primerne za napad, obsojenec lahko takoj napadel paznika.

Predlagana sprememba pomeni uskladitev z določbami Zakona o javnih uslužbencih.

K 37. členu:

V praksi prihaja do težav, ko so obsojenci pod raznimi pretvezami in navajanji raznih dejstev (npr. bratranec, sestrična itd.) uspeli doseči vpis mladoletnikov, za katere se je kasneje izkazalo, da so z njimi v manipulativnem odnosu ali pa do so to njihove še mladoletne prijateljice. Prav tako je potrebno, da se zagotovi, da so mladoletni obvarovani nekontroliranega vpliva zapora s prisotnostjo polnoletne osebe.

Strokovni delavec centra za socialno delo je nosilec postpenalne obravnave, ima javna pooblastila za pomoč pri načrtovanju aktivnosti po prestani kazni in mora imeti možnost stika z obsojencem. Predlagana rešitev formalno širi krog predstavnikov tudi na predstavnike centrov za socialno delo, ki že zdaj opravljajo razgovore z obsojenci med prestajanjem kazni zapora. Kot zunanji sodelavci pri načrtovanju socialne vključenosti po odpustu sodelujejo z zavodskim strokovnim timom. Ob takšnih obiskih opravljajo tudi razgovore z obsojenci, osebni razgovor pa je ključen za kakovostno in strokovno delo.

K 38. členu:

Gre za vsebinsko dopolnitev veljavne ureditve v skladu s spremembami v tem zakonu in jasno razdelitvijo oblike obiskov in varovanja ob tem.

Predlagane spremembe so odraz problemov, ki so bili v zvezi z veljavno ureditvijo zaznani v praksi. Nova določila dajejo možnost, da se v določenih varnostnih razmerah dodatno poveča varnost pri obiskih (na primer najava vnosa droge ali strelnega orožja).

Ob zaostrenih varnostnih razmerah (npr. upor, ugrabitev talcev) je zelo verjetno, da obiskov začasno ne bo moč normalno in varno izvajati.

Predlagana sprememba je redakcijske narave.

K 39. členu:

Predlagane spremembe so redakcijske narave.

Sprememba veljavnega drugega odstavka člena pa je botroval primer, da je obsojenec preko telefona grozil svojcem in celo uradnim osebam v drugih državnih organih. Ker to po veljavnem zakonu nima direktne povezave z "ohranitvijo reda in discipline v zavodu", je težko utemeljiti prepoved telefoniranja, kljub temu, da bi to narekovali varnostni razlogi.

K 40. členu:

Predlagano zmanjšanje števila paketov je posledica trenutnih varnostnih pogojev, saj je količina paketov, ki sedaj prihaja v zavode, težko obvladljiva in predstavlja velik varnostni problem. Zaprte osebe in njihovi sodelavci uporabljajo vedno bolj inovativne načine za skrivanje droge, tudi skrivanje v originalno pakirana živila pri samih proizvajalcih. V vseh teh primerih je odkrivanje čedalje težje, po nepotrebnem pa prihaja tudi do uničevanja oziroma razvrednotenja prejetih živil.

Praksa drugih evropskih držav gre v smeri, da se vnos droge omeji tudi z bistvenim zmanjšanjem števila pošiljk, ki jih prejemajo obsojenci. Tako je že v sedanjih predpisih Republike Avstrije določeno maksimalno število paketov na štiri na leto, direktorji zaporov pa so zadnja leta praviloma redno uveljavljali možnost in zaradi povečanega števila poskusov vnosa droge v celoti prepovedali vnos paketov. Hkrati pa so zaprtim osebam omogočili, da v zaporskih kantinah kupijo več blaga tako v pogledu količine (maksimalne dnevne, tedenske in mesečne vrednosti), kakor tudi v pogledu obsega ponudbe v kantinah.

K 41. členu:

Ugodnosti se podeljujejo obsojencem, ki so morali izpolniti vsa določila, da so prišli do njih in sobivajo z mnogimi sozaporniki, ki ugodnosti nimajo. Zato je podeljevanje ugodnosti tudi "vzgojno delo". Če se odvzem ugodnosti omeji samo na hujše disciplinske prekrške, za katere se lahko izreče disciplinska kazen oddaje v samico, se s tem dejansko lahko tolerira neustrezno vedenje obsojencev. Predlagatelj zastopa stališče, da je možnost odvzema ugodnosti potrebno razširiti tudi na lažje disciplinske prestopke. Po sedanjem 92. členu Pravilnika o izvrševanju kazni zapora so med drugim lažji disciplinski prestopki tudi: nepravilen odnos do delavcev zavoda, nedovoljena oddaljitev iz delovnega mesta, posedovanje alkoholnih pijač ali narkotikov, odklanjanje hišnih del. Obsojenim, ki storijo take »lažje prekrške« ne bi smeli nagrajevati z ugodnostmi. V vsakem primeru pa seveda v zakonu ostaja varovalka v besedi »lahko«, tako da odvzem ugodnosti ni avtomatičen, pač pa lahko direktor, na predlog strokovne skupine, ugodnosti tudi ne odvzame. Ugodnosti so pomemben dejavnik pozitivne stimulacije zaprtih oseb in istočasno pomemben faktor kontrolirane reintegracije obsojene osebe v vsakodnevno življenje po odpustu. Že tako je reintegracija težka³. Ostanek prejšnjega koncepta izvrševanja kazni zapora je tudi omogočanje prostih izhodov iz zavoda v oblikah obiskov, izhodov domov, v šolo, na delo, k zdravniku ipd. iz strogo varovanih zavodov. Tako imamo situacijo, ko iz strogo varovanega zapora redno hodijo izven zavoda tudi storilci najhujših kaznivih dejanj, osebe kaznovane za bagatelna dejanja, celo osebe na prestajanju uklonilnega zapora pa te možnosti nimajo. Osebe, ki si svojo osebnostjo, oceno varnosti, odnosom do okolja, posledic k.d. ipd. »prislužijo« tovrstne izven zavodske ugodnosti, bi morale kazen prestajati v odprtih dislociranih oddelkih zaporov. Na Slovenski vasi (ZPKZ Dob) je tako na dislociranem oddelku ob enem pazniku povprečno 58 oseb, na OO Ig 12 in na Rogozi 35 zaprtih oseb. Naši odprti oddelki so specifični, saj so varovani in tako primerni za večje število zaprtih oseb. Prvi odstavek 77. člena zakona se zato dopolni tako, da se izobraževanje izenači z delom in s tem tudi pogoji za podelitev ugodnosti.
________________________
³ Revija »Socialno delo junij 2007- raziskava: Položaj oseb v postpenalni obravnavi na trgu dela«.

Nov sedmi odstavek je potreben zaradi uskladitve s statutom Mednarodnega kazenskega sodišča.

K 42. členu:

Predlagatelj predlaga vsebinsko dopolnitev zakona, s katero izrecno zagotavlja pravico do duhovne oskrbe, tako da se vsakemu obsojencu, ki to želi, pod enakimi pogoji omogoči uresničevanje verskih aktivnosti ne glede na njegovo versko prepričanje oziroma pripadnost posamezni verski skupnosti. To velja tudi za predstavnike verskih skupnosti, ki jim zakon omogoča vstop v zavod in izvajanje verskih dejavnosti.

Minister za pravosodje je pooblaščen, da podrobneje uredi uresničevanje in izvajanje duhovne oskrbe obsojencev.

K 43. členu:

Uskladitev z Zakonom o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Mednarodnim kazenskim sodiščem.

K 44. členu:

Uskladitev z Zakonom o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Mednarodnim kazenskim sodiščem.

K 45. členu:

Predlagana sprememba je redakcijskega značaja.

Predlagana sprememba je redakcijskega značaja.

Predlagana sprememba je redakcijskega značaja.

Uskladitev z Zakonom o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Mednarodnim kazenskim sodiščem.

K 46. členu:

Sprememba v prvem odstavku 82. člena zakona je predlagana z namenom, da se doba prekinitve prestajanja kazni zapora zaradi bolezni obsojenca lahko časovno omeji. Taka rešitev je smotrna zaradi preprečitve manipulacij glede podaljšanja prekinitve kazni zapora.

Tretji odstavek je redakcijskega pomena.

Nov peti odstavek pa pomeni uskladitev s statutom Mednarodnega kazenskega sodišča.

K 47. členu:

Cilj predloga je zagotovitev, da se s stališča disciplinskih prestopkov kaznuje tako fizično kot tudi psihično nasilje, katerega zapornik izvaja, in sicer ne glede na to, proti komu ga izvaja.

Predlagane spremembe so redakcijskega značaja.

Predmet varstva v zadnji alineji drugega odstavka 87. člena zakona sta lahko delavec zavoda in obiskovalec, saj izkušnje iz prakse kažejo, da obsojenci tudi nad njimi izvajajo različne oblike psihičnega ali fizičnega prisiljevanja. Cilj predloga je zagotovitev, da se s stališča disciplinskih prestopkov kaznuje tako fizično kot tudi psihično nasilje, katerega zapornik izvaja, in sicer ne glede na to, proti komu ga izvaja.

K 48. členu:

Predlagana rešitev predvideva novo disciplinsko kazen omejitve sprejemanja pošiljk, ki jo je mogoče izreči obsojencu v disciplinskem postopku, če se v pošiljki, ki je bila poslana obsojencu, najde alkohol, prepovedana droga, predmeti za napad ali pobeg oziroma mobilni telefon. Ta disciplinski ukrep bo po oceni predlagatelja bistveno pripomogel k preprečevanju vnašanja nedovoljenih predmetov in snovi v zavod preko pošiljk.

Spremembe so redakcijske narave.

K 49. členu:

Dosedanja zakonska ureditev ni bila skladna s kazensko zakonodajo, saj je upravniku zapora dajala pravico razsojanja o kaznivem dejanju in njegovi kvalifikaciji. Po novem je ta pravica podana tožilcu. Poleg tega je bila oseba med prestajanjem kazni zapora v kazensko odgovornem smislu v boljšem položaju od oseb na svobodi, saj je bila ob na primer nizki zagroženi kazni lahko avtomatsko oproščena kazenskega postopka in prejela samo disciplinsko kazen, ki pa seveda ne prinašaj podaljšanja kazni ali izreka druge kazni zapora. Kot taki so bili obsojenci privilegirani v odnosu do drugih državljanov in zlasti do uslužbencev zavodov, ki so bili tudi večkrat žrtve teh kaznivih dejanj. Kot nadomestilo sedanjemu predlogu za disciplinski postopek, se tako uvaja podajanje kazenske ovadbe. Tako bo predlagana ureditev prinesla večjo zaščito zlasti delavcem v zaporih, hkrati pa od obsojencev zahtevala odgovornost za svoja dejanja, ki jo imajo vsi posamezniki v Republiki Sloveniji, kar bo posledično prineslo tudi povečanje reda in discipline ter varnosti v zaporih.

Pri spremembi gre za uskladitev s potrebo prakse, saj izkušnje s sedanjo dikcijo zakona kažejo, da uradne osebe v zavodih kljub izkazanim in upravičenim varnostnim razlogom obsojencev niso mogle ločiti od drugih obsojencev, ker pri očitanem dejanju ni bilo jasno, ali gre za kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen od enega leta. Prav tako je določitev, za katero kaznivo dejanje gre pri določenem dejanskem stanju, spričo velikega števila modifikacij posameznih kaznivih dejanj, ki so določene v Kazenskem zakoniku, zahtevno strokovno delo, ki zahteva poglobljeno poznavanje določb kazenskega materialnega prava, ki ga marsikatera uradna osebe v zavodih ni vešča v trenutnih razmerah. Pri odločanju o ločitvi obsojenca od ostalih obsojencev zaradi varnostnih razlogov pa gre za dejavnost, pri kateri je odločilnega pomena prav hitrost odločanja, saj se na ta način prepreči eskalacija varnostno občutljivih situacij.

K 50. členu:

Ena bistvenih značilnosti disciplinskega kaznovanja mora biti v hitrosti izvedbe postopka. Veljavna ureditev v predmetnem okviru način zelo zapletena in po obliki preveč podobna kazenskemu postopku, kar v praksi povzroča, da disciplinski postopki trajajo neutemeljeno dolgo in s tem izgubljajo svojo primarno vzgojno vlogo. Disciplinski postopki zaradi istih razlogov nesmotrne in neutemeljene kompleksnosti in dolgotrajnosti postopka pogosto zastarajo. Uradne osebe zavodov, ki so po veljavni ureditvi dodeljene v disciplinske komisije, imajo pogosto veliko težav, ker praviloma nimajo pravne izobrazbe, ki jo terjajo nesorazmerno visoko določene kavtele, ki so v dosedanji ureditvi disciplinskega postopka praktično enake tistim v kazenskem postopku. Težava se pojavlja tudi v dejstvu, da žrtve kazenskih prestopkov, ki so v veliki meri drugi obsojenci, ne upajo nastopati kot priče v teh postopkih, saj se bojijo soobsojecev. Nova ureditev bo poenostavila postopek, ki bi bil zato lahko hitrejši in s tem učinkovitejši in bolj pravičen, ohranja pa se seveda pravica do pritožbe, saj gre pri izreku disciplinske kazni za občuten poseg v način prestajanja kazni zapora.

Sprememba petega odstavka služi uskladitvi terminologije z drugimi zakoni, saj npr. ZKP govori zgolj o privedbi osebe.

K 51. členu:

K 52. členu:

Predlagane spremembe povzemajo termine pomoč, svetovanje in urejanje po Pravilniku o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev. Pomoč se deli na prvo socialno pomoč ob nastopu kazni in osebno pomoč med nastopom kazni in pri pripravi na odpust. Prva socialna pomoč se izvaja ob nastopu kazni in obsega pomoč pri prepoznavanju socialne stiske ali težave, oceno možnih rešitev, seznanjanje zaprte osebe z možnimi aktivnostmi, programi in z obveznostmi, ki sledijo posamezni aktivnosti ter predstavitev mreže izvajalcev, ki lahko posamezniku nudijo pomoč pri socialnem vključevanju po prestani kazni. Osebna pomoč obsega svetovanje, urejanje in vodenje z namenom, da bi posamezniku omogočili razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje ter izboljševanje njegovih socialnih zmožnosti. Svetovanje je organizirana oblika strokovne pomoči posamezniku v situacijsko pogojenih socialnih stiskah in težavah, ki jih sam ne zna ali ne zmore odpraviti, je pa pripravljen spremeniti svoje vedenje, poiskati ustrezne rešitve in urediti odnose z drugimi osebami v socialnem okolju. Urejanje je oblika strokovne pomoči posamezniku, ki je zašel v socialne stiske in težave zaradi osebnostnih ali vedenjskih posebnosti in pri tem ogroža tudi druge osebe. Za uspešno pomoč je potrebno sodelovanje ključnih dejavnikov v širšem okolju. Vodenje zajema: pomoč pri reševanju osebnih in socialnih stisk, oblikovanje, izvajanje in spremljanje osebnega načrta, vzdrževanje stikov in sodelovanje s posameznikom oziroma njegovimi svojci, sodelovanje z drugimi strokovnimi delavci in ustanovami ter organiziranje prostočasnih aktivnosti. Posodobitev izrazoslovja. Hkrati člen v skladu s sodobnimi spoznanji humanističnih strok napotuje, da naj strokovnjaki pri odločanju o za posameznika pomembnih zadevah odločajo timsko, saj se s tem zmanjša osebni dejavnik posameznega strokovnega delavca, zaradi prisotnosti strokovnjakov različnih strok pa je tudi odločitev sama bolj kakovostna. Timsko delo v praksi zavodov teče že vrsto let. Strokovne delavce pa člen (tako kot prejšnji) zavezuje, da delujejo v skladu s sodobnimi spoznanji posameznih strok.

K 53. členu:

Boljša usklajenost izrazoslovja s prejšnjima členoma, vsebinsko ničesar ne spremeni, saj se oboje nanaša se na področje priprave na odpust in vključevanja v življenje po prestani kazni. Gre za redakcijsko spremembo.

Sprememba je redakcijske narave.

K 54. členu:

Pogojni institut je pomembna varovalka sistema in se je v trenutni praksi spremenil osnovni smisel, saj mora biti pogojni odpust nadaljevanje izvrševanja kazni v specifični obliki. Le-ta je v določenih možnih omejitvah oz. nadzoru ravnanja izpuščene osebe v času pogojnega odpusta. Dinamika izvrševanja kazni zapora bo z uveljavitvijo instituta "po uradni dolžnosti" večja in bo vpeljala v zapore dodatne oblike dela in večjo skrb za postpenalna prizadevanja zaprtih oseb in obstoječih strokovnih služb v zavodih za prestajanje kazni in centrih za socialno delo. Dopolnitev pomeni tudi uskladitev s statutom Mednarodnega kazenskega sodišča.

K 55. členu:

Uvaja se preverjanje pogojev za pogojni odpust po uradni dolžnosti. Namen tega je, da v zaporu obsojencev ne bi zadrževali dlje, kot je potrebno. Če se namreč za obsojene, glede na kriterije, ki jih podaja zakon in Kazenski zakonik, ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji, da se jih lahko pogojno odpusti, se to predlaga komisiji za pogojni odpust. Predlog pogojni komisiji je seveda mogoče podati že po sedanji ureditvi, ki predvideva, da lahko predlog poda direktor zavoda, vendar ne gre za tako sistematičen pristop. Se pa s to novostjo nekoliko posega tudi v doktrino prestajanja kazni, ki tako ni le v kaznovanju pač pa predvsem v pripravi na življenje po odpustu iz zavoda in socialni integraciji v družbo, saj se povečuje vloga strokovne skupine po zavodih. Ena od posledic te novosti bo lahko tudi zmanjšanje števila zaprtih v zavodih za prestajanje kazni zapora.

Določitev o postavitvi svetovalca pogojno odpuščenemu obsojencu bo prišla v poštev le izjemoma. O takšnem predlogu bo komisija za pogojne odpuste ocenjevala predvsem glede posameznih obsojencev, ki prestajajo dolgo zaporno kazen zaradi hudih kaznivih dejanj in pri katerih obstaja bojazen, da bodo na prostosti brez nadzorstva ponovili kaznivo dejanje. Tak predlog bo obravnavalo sodišče in odločilo s sklepom, v katerem bo lahko obsojencu naložilo še posebne naloge.

Izvedba postopka za določitev svetovalca ne bo zahtevna, pogojni odpust pa bo v tem primeru potekal enako kot pri pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom.

Pri pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom bosta dosežena dva cilja, problematičnim obsojencem bo olajšano vključevanje v normalno življenje na prostosti, hkrati pa bo zagotovljeno nadzorstvo nad obsojencem vsaj za čas pogojnega odpusta. Izkušnje v tujini potrjujejo takšna pričakovanja, primeri hudih kaznivih dejanj, storjenih v času pogojnega odpusta, ki smo jim bili priča, pa tako ureditev naravnost terjajo.

Dodatnih finančnih obremenitev ni pričakovati, šlo bo le za posamezne primere obsojencev, pogojni odpusti časovno niso dolgi, praviloma so krajši kot preizkusna doba pri pogojni obsodbi. Lahko torej ugotovimo, da se bo zaradi enakovrednega postopka kot pri pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom, ki je že uzakonjen model, priključil še posamezen primer varstvenega nadzorstva za pogojno odpuščenega obsojenca.

K 56. členu:

Predčasen odpust pomeni uveljavitev na Bavarskem uveljavljenega posebnega letnega dopusta v času do šest mesecev, ko lahko direktor zapora obsojencu dovoli ta dopust pred predvidenim pogojnim odpustom. S tem se bo doseglo zmanjšanje števila vlog na komisijo za pogojne odpuste.

Dopolnitev pomeni uskladitev s statutom Mednarodnega kazenskega sodišča.

Gre za redakcijsko spremembo.

K 57. členu:

S predlagano spremembo se natančno določa, da se prepoved vožnje motornega vozila začne izvrševati trideseti dan po pravnomočnosti sodbe, s katero je bila sankcija izrečena oziroma trideseti dan po prejemu pravnomočne sodbe, če je bila zoper sodbo izdano na prvi stopnji vložena pritožba. S tem se odpravlja situacija, da se je izvršitev prepovedi vožnje motornega vozila izvajala preden je bila stranki vročena pravnomočna sodba t.j v primerih odločanja na višjem sodišču) in preden je bila sankcija sploh vpisana v evidenco vozniških dovoljenj.

S tem se tudi omogoča, da sodišče določi začetek izvrševanja ter o tem pravočasno, torej še preden izvede vpis v evidenco, obvesti storilca.

Do vzpostavitve elektronske povezave, pa bodo vpise še vedno izvajale upravne enote po sedežu sodišča, katerim so sodišča dolžna posredovati predlog za izvršitev sankcije najkasneje v roku osmih dni po pravnomočnosti sodbe oziroma po tem, ko je bila storilcu vročena pravnomočna sodba.

K 58. členu:

Terminološka uskladitev dikcije zakona z Zakonom o prekrških.

S spremembo se odpravlja pomanjkljivost veljavne pravne ureditve na področju uklonilnega zapora. S tem se v večji meri zagotavlja primarni namen uklonilnega zapora, in sicer da se denarna obveznost plača. Gre tudi za odpravo administrativnih ovir.

K 59. členu:

Črtanje člena narekuje veljavni Zakon o prekrških, ki je odpravil kazen zapora kot sankcijo, ki se lahko izreče v postopku o prekršku.

K 60. členu:

Delo v splošno korist je skupnostna sankcija, kar pomeni, da se izvaja v lokalni skupnosti. O skupnostnih sankcijah govori Priporočilo R (92) 16 Sveta Evrope in Priporočilo Rec (2000) 22 z dvema dodatkoma. V drugem dodatku navaja Osnovna priporočila za učinkovito implementacijo skupnostnih sankcij in ukrepov, ki naj bi jih države, ki na novo urejajo to področje pri načrtovanju in zakonodaji upoštevale. Ta priporočila ne govorijo ravno v prid naši rešitvi, saj navajajo, da bi morala biti za to področje ustanovljena ustrezna služba z zagotovljenimi potrebnimi viri, in sicer takšna, da bi sodne oblasti zaupale v njeno delovanje. Ta služba naj bi imela kakovosten visoko usposobljen kader, vse v skladu s principi Priporočila R (97) 12. Priporočilo R (92) 16 pa v poglavju VII – Udeleženost in sodelovanje skupnosti nalaga, da naj bi oblasti ob implementaciji skupnostnih sankcij v čem večji meri uporabljala tudi ustrezne vire, ki že obstajajo v lokalnih skupnostih. Centri za socialno delo so že ves čas izvajalci t.i. »probacijskih dejavnosti« v Sloveniji. Imajo razvejano mrežo služb po lokalnih skupnostih, ustrezno izobražen kader in znanje na tem področju. Pod termin skupnostnih sankcij namreč sodijo (po priporočilu Rec (2000) 22: alternativne oblike v predkazenskem postopku v obliki nadzorstva, probacija kot samostojna sankcija brez izreka zaporne kazni, pogojna obsodba z nadzorstvom, delo v korist skupnosti, poravnava, mediacija, kompenzacija, navodila zdravljenja odvisnosti in psihiatričnega zdravljenja, vezano na kriminalno vedenje, intenzivni nadzor in pomoč (supervizija) določenih kategorij storilcev, elektronski monitoring, pogojni odpust z nadzorstvom. Ker naj bi bilo izvajanje vseh teh sankcij organizirano pregledno in jasno, pod okriljem ene službe, je v danih okoliščinah najbolj smotrno, da te naloge opravljajo centri za socialno delo, saj že zdaj opravljajo večino teh nalog.

K 61. členu:

Terminološka uskladitev dikcije zakona z Zakonom o prekrških.

K 62. členu:

Terminološka uskladitev dikcije zakona, ki jo terja sprememba Zakona o prekrških, ki odpravlja kazen zapora kot eno od oblik kazni za storitev prekrška. Spremembe ureditve prekinitve prestajanja uklonilnega zapora pa so potrebne tudi zaradi same pravne narave instituta uklonilnega zapora, ki ni kazen ampak sredstvo za zagotovitev plačila denarne obveznosti od posameznika, ki ima denarna sredstva. V trenutku, ko bo posameznik v uklonilnem zaporu poravnal globo, lahko gre na prostost, torej mu ni potrebno prekinjati kazni zaradi raznih dogodkov, saj ima možnost, da plača in gre domov. Pomembno pri tem pa je, da se mu v primeru bolezni prekine prestajanje, ker bi drugače zdravljenje potekalo na stroške zavoda, pri čemer je dobro, da se prekinitev odredi čimprej, torej da jo odredi direktor zavoda.

K 63. členu:

Terminološka uskladitev dikcije zakona z Zakonom o prekrških.

K 64. členu:

Terminološka uskladitev dikcije zakona, ki jo terja sprememba Zakona o prekrških, ki odpravlja kazen zapora kot eno od oblik kazni za storitev prekrška.

K 65. členu:

Terminološka uskladitev dikcije zakona, ki jo terja sprememba Zakona o prekrških, ki odpravlja kazen zapora kot eno od oblik kazni za storitev prekrška.

K 66. členu:

Terminološka uskladitev dikcije zakona, ki jo terja sprememba Zakona o prekrških, ki odpravlja termin denarna kazen in namesto nje uvaja izraz globa.

K 67. členu:

124. člen ZIKS ureja izvrševanje kazni prepovedi vožnje motornega vozila, izrečene v kazenskem postopku po določbi 39. člena KZ. Ker veljavni zakon o prekrških določa podobno stransko sankcijo, je potrebno v 139. členu določiti smiselno uporabo določbe 124. člena tudi, če je prepoved vožnje motornega vozila izrečena v postopku o prekršku.

K 68. členu:

K vzdrževanju rednih osebnih stikov morata biti zavezana oba, tako svetovalec kot tudi oseba, ki ji je bil izrečen pogojni odpust ali je bila obsojena na pogojno kazen zapora z varstvenim nadzorstvom. Tudi slednji mora imeti svoje odgovornosti.

Z izrazom osebni načrt namesto pisnega dogovora sledimo dikciji v celotnem zakonu. Vsebina ostane nespremenjena. Drugi stavek veljavnega zakona ima zastarelo dikcijo, saj pojem socialno skrbstvo že dolgo ni več v aktivni rabi. Potrebno pa je, da se v načrtu jasno določi vsebina z izvajalci in roki. Izraz vsebina pa že vsebuje tako naloge varstva, nadzorstva, pomoči in storitev, ki jih center za socialno delo po nudi po zakonu o socialnem varstvu.

K 69. členu:

Ker se z zakonom ureja na enak način izvrševanje kazni in stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila in prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je smiselno, da se na enak način uredi tudi izvršitev varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja. Kazni, sankcije oziroma ukrepi se dejansko nanašajo na pravico do udeležbe v cestnem prometu kot voznik in dejansko posegajo v to pravico in ne v samo vozniško dovoljenje, ki je le listina, s katero se izkazuje pravica. Ker se bo z novim načinom izvrševanja kazni, sankcij in ukrepov zagotovila ažurna evidenca, do katere bodo imeli dostop organi nadzora, dolgotrajno in neučinkovito izvrševanje varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja na dosedanji način ni več potrebno.

S spremenjeno določbo je dana tudi zakonska podlaga, da se v evidenci izdanih vozniških dovoljenj, vodijo tudi osebni podatki o osebi, ki nima veljavnega vozniškega dovoljenja in ji je bil izrečen varnostni ukrep kot prepoved izdaje vozniškega dovoljenja.

K 70. členu:

Terminološka uskladitev dikcije zakona, ki jo terja sprememba Zakona o prekrških, ki odpravlja kategorijo sodnikov za prekrške.

K 71. členu:

Terminološka uskladitev dikcije zakona, ki jo terja sprememba Zakona o prekrških, ki odpravlja kategorijo sodnikov za prekrške. Sprememba služi uskladitvi terminologije z drugimi zakoni, saj npr. ZKP govori o privedbi osebe.

K 72. členu:

Terminološka uskladitev dikcije zakona, ki jo terja sprememba Zakona o prekrških, ki odpravlja kategorijo sodnikov za prekrške.

K 73. členu:

Gre za vsebinsko uskladitev dikcije zakona, saj že izrazi vzgoja, prevzgoja in izobraževanje zajemajo vsa ravnanja in ukrepe v predmetnem okviru.

K 74. členu:

Odpravo posebne disciplinske komisije v tem okviru terja večja učinkovitost delovanja na predmetnem področju. Predlagana sprememba pomeni uskladitev z določbami Zakona o javnih uslužbencih.

K 75. členu:

Predlagana sprememba pomeni uskladitev z Zakonom o državni upravi.

Terminološka uskladitev dikcije zakona, ki jo terja sprememba Zakona o prekrških, ki odpravlja kazen zapora kot eno od oblik kazni za storitev prekrška, kot tudi uvedba instituta uklonilnega zapora.

K 76. členu:

Predlagana sprememba pomeni uskladitev z modernimi smernicami prestajanja kazni zapora.

Predlagana sprememba pomeni upoštevanje smotra uklonilnega zapora, ki ni kazen ampak sredstvo za zagotovitev plačila denarnih obveznosti posameznika. zato je pravilno in smotrno, da za se take posameznike glede na zavodske možnosti določi milejši režim kot za obsojence.

K 77. členu:

Po veljavni zakonski ureditvi imajo status pooblaščene uradne osebe le pazniki in posamezniki, ki jih zakon posebej našteva. Predlaga se širitev, pri čemer je najpomembnejši predvsem inštruktorji, vodje oddelkov obsojencev in strokovni delavci. Ti slednji so po veljavni ureditvi s pooblaščenimi uradnimi osebami izenačeni le v pravicah, sedaj pa se popolnoma izenačujejo, tudi v pristojnostih in omejitvah. Gre za vsebinsko dopolnitev veljavne ureditve, saj je obstoječa povzročala več težav, največkrat pa v povezavi s pooblastili za odločanje in problematiki groženj in napadov na delavce zavodov, ki niso pravosodni policisti in se napad na njih ni smatral kot napad na uradno osebo in so bili postopke prisiljeni sprožiti v zasebni tožbi, čeprav se je napad zgodil v zvezi z njihovim delom.

K 78. členu:

V praksi se je pokazalo, da zdravstvena komisija, ki je določena v tem členu, ni potrebna. Zadeve ugotavljanja zdravstvene sposobnosti za delo pooblaščenih uradnih oseb Uprave oziroma postopkov upokojitve, ki sodijo v pristojnost zdravstvene komisije, opravljajo pristojni organi s področja zdravstva in pokojninske dejavnosti po splošnih predpisih.

K 79. členu:

Predlagane spremembe in dopolnitve 231. člena predstavljajo potrebno osnovo za izvajanje kvalitetnejšega kadrovskega izbora novih pravosodnih policistov in predvsem izločanje tistih, ki bi bili povezani s storilci kaznivih dejanj.

K 80. členu:

Predlagane spremembe predstavljajo prilagoditev praksi drugih zaporskih sistemov v Evropi, kjer je za usposabljanje novih delavcev namenjen čas od 1 do 2 let. Strokovna ocena, je da lahko nov delavec lahko prične samostojno delati v zaporskem sistemu šele po daljšem usposabljanju, ki je splet teorije in praktičnega dela pod vodstvom mentorja. Predlagatelj v ta namen že pripravlja izpopolnjen sistem usposabljanja, ki bo zadostil vsem praktičnim in normativnim zahtevam ter zagotovil visoko usposobljenost novih delavcev za samostojno delo.

V praksi se srečujemo s problemom, da so za paznika sprejete osebe, ki so končale usposabljanja za policista, vojaškega policista, carinika in podobno in že imajo nekatera znanja in veščine, ki jih zahtevamo tudi v našem usposabljanju. Gre predvsem za veščine, ki se jih pridobiva daljši čas (samoobramba, uporaba strelnega orožja), kar bi jim lahko v celoti priznali in bi s tem prihranili tudi del stroškov za usposabljanje.

K 81. členu:

S spremembami prvega in drugega odstavka se ustvari ustreznejše pogoje za izvajanje obdobnih preizkusov usposobljenosti in poznavanja predpisov, črta pa se psihofizične lastnosti, ki se ugotavljajo po splošnih predpisih.

K 82. členu:

S prvim odstavkom se določajo položajne oznake, ki so bile do sedaj bile predmet uredbe in rešene neustrezno. Z novim drugim odstavkom pa se omogoča pravosodnim policistom, da lahko določene naloge iz varnostnih razlogov opravljajo tudi v civilni obleki. Tretji odstavek ureja službena vozila. Minister za pravosodje pa bo podrobno ureditev določil s pravilnikom.

K 83. členu:

V zavodih se srečujemo z razmerami, da na fizično istem prostoru delata dve osebi: paznik in inštruktor in vsak od njiju opravlja svoje naloge. Z uvedbo kategorije pravosodnih policistov se pod skupnim nazivom pokrivajo tako inštruktorji kot tudi pazniki, pooblastila obeh se na ta način širijo, prav tako bo na ta način zagotovljena dodatno usposobljenost sedanjih paznikov za izvajanje del v delavnicah (boljša varnostno pokritost). Pa tudi način dela paznikov v delavnicah bo na ta način bolj ustvarjalen in se bi varnostne naloge izvajale na višjem nivoju z manjšim občutkom represije.

Podrobneje se uredi izvajanje dodatnih nalog nove zakonske kategorije pravosodnih policistov, predvsem varovanje varovanih oseb in varovanih objektov ter njihovih pooblastil v zvezi s tem.

Kadar bodo pravosodni policisti zasledovali pobeglega obsojenca, ki bi se pred njimi zatekel v neko stanovanje ali druge prostore, je logično, da bodo brez odredbe sodišča vstopili v ta prostor z namenom prijetja pobeglega obsojenca. Nelogično in popolnoma nesmiselno bi namreč bilo, da bi v takem primeru zasledovanje prekinili in da bi morali pridobiti odredbo sodišča za vstop v tak prostor (doktrina exigent circumstances).

Pri predlagani spremembi gre za pravno podlago pooblastila, da pravosodni policisti lahko nudijo pomoč pravosodnim organom.

K 84. členu:

Izraz "utemeljeno" je v tem zakonu uporabljen na več mestih in je neadekvatno prenesen iz ureditve Zakona o kazenskem postopku tudi zato, ker pazniki in druge uradne osebe zavoda po veljavni ureditvi s svojimi obstoječimi pooblastili niti ne morejo dokazovati obstoja utemeljenosti. Če bi v postopkih dokazovanja (odrejanja ukrepov, disciplinski postopki itd.) slediti izrazu "utemeljeno", ki ga uporablja veljavni zakon, bi morale uradne osebe v zavodu razpolagati s podobnimi ali enakimi pooblastili kot policija, kar vključuje tudi tajne postopke (uporaba posebnih metod in sredstev), kar pa je seveda nesprejemljivo. Uradne osebe v zavodih pa morajo imeti z namenom, da se zagotovi učinkovitejše preprečevati nedovoljene aktivnosti, ki se v zaporih izvajajo v oblikah, ki so značilne za organiziran kriminal, za svoje delo ustrezna orodja. Dopolnitve so vezane na preprečevanje vnosa droge in drugih predmetov v telesu, ker so pazniki po zdajšnji ureditvi zaradi prepovedi pregledovanja telesnih odprtin nemočni in je potrebno kontrolo urediti na drug način. Smiselno je povzeta praksa iz Avstrije, kjer se osebo namesti v ločeno sobo opremljeno s posebno WC školjko, ki omogoča odkrivanje prepovedanih predmetov.

K 85. členu:

Predlagana sprememba pomeni uskladitev z Zakonom o prekrških.

K 86. členu:

Predlagana dopolnitev pomeni določitev zakonske podlage za uporabo pooblastil zoper osebe, ki prihajajo v zavod, saj obstoječi predpisi ne dajejo dovolj možnosti za kontrolo osebe, ki lahko v prtljagi ali na telesu skrivajo prepovedane predmete, ki jih nameravajo izročiti obsojencu. V zvezi z novimi nalogami je potrebno razširiti pooblastila tudi na osebe, ki niso obsojenci.

Dopolnitve zakona pomenijo pravno podlago za uporabo videonadzornih sistemov, ki jo je potrebno določiti zaradi zahtev Zakona o varovanju osebnih podatkov.

K 87. členu:

Zaradi širjenja delovnih nalog pravosodnih policistov na varovanje pravosodnih organov je potrebno tudi dopolniti obstoječa pooblastila in sicer tista, ki omogočajo preverjanje identitete oseb ki prihajajo v varovani objekt ukrepanje tudi prosti osebam, ki bi ogrožale varovani objekt ali osebe v njem.

Sprememba izraza gumijevka v palica je tehnične narave, saj je palica širi in gumijevka ožji pojem. Pod palico se razume: gumijevko, palico z ročajem in teleskopsko palico. Ostale spremembe so redakcijskega pomena.

Odločitev o vrsti prisilnega sredstva mora vselej temeljiti na varnostnih okoliščinah, v katerih se prisilno sredstvo uporablja.

K 88. členu:

Predlagano rešitev utemeljuje predlagatelj z dejstvom, da v praksi niso redki primeri, ko obsojenci tudi zoper druge strokovne delavce zavoda vlagajo kazenske ovadbe, češ da so kršili njihove pravice oziroma da so z njimi neustrezno ravnali. Po oceni predlagatelja je namreč treba vsem delavcem zavoda, zoper katere je bil uveden kazenski ali odškodninski postopek, zagotoviti enako pravno pomoč.

Z dodanim novim odstavkom se ureja problematiko, ko je opisana v veljavnem tretjem odstavku in vzpostavlja pravno podlago za prekinitev delovnega razmerja.

K 89. členu:

Pojmovanje "delavci vzgojne službe" se zaradi zastarelosti in pojmovne neustreznosti opušča in nadomešča s pojmom "strokovni delavci".

K 90. členu:

244. člen se spremeni tako, da se glasi:

Pojmovanje "delavci vzgojne službe" se zaradi zastarelosti in pojmovne neustreznosti opušča in nadomešča s pojmom "strokovni delavci".

K 91. členu:

Predlagane spremembe so redakcijskega značaja.

K 92. členu:

Po oceni predlagatelja je potrebno pravice obsojencev, ki so vključeni v delovno terapijo, posebej opredeliti s tem zakonom, saj predpisi o izobraževanju niso ustrezni za izvajanje te dejavnosti. Zaradi tega predlagatelj predlaga, da obsojencem pripada plačilo za terapevtsko delo po kriterijih in merilih, ki jih predpiše minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo. Enako velja tudi za pravice, ki jih določa nov četrti odstavek 247. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.

K 93. členu:

Predlagane spremembe predstavljajo osnovo za prenovitev izvajanja gospodarske dejavnosti z zavodih v skladu z novim konceptom izvajanja dela obsojencev.

K 94. členu:

Predlagane spremembe predstavljajo osnovo za prenovitev izvajanja gospodarske dejavnosti z zavodih v skladu z novim konceptom izvajanja dela obsojencev.

K 95. členu:

Predlagane spremembe predstavljajo osnovo za prenovitev izvajanja gospodarske dejavnosti z zavodih v skladu z novim konceptom izvajanja dela obsojencev.

K 96. členu:

Predlagane spremembe predstavljajo uskladitev z ureditvijo KZ-1.

K 97. členu:

Sprememba predmetnih členov predstavlja uskladitev z Zakonom o uvedbi eura, pri čemer se zvišuje globe, predpisane v razponu. Višina globe je določena sorazmerno s težo prekrškov, prav tako pa smo pri povišanju izhajali iz pomena vrednote, ki se s tem varuje.

K 98. členu:

Predlagana sprememba pomeni uskladitev z že veljavnimi zakoni oziroma drugimi predpisi.

K 99. členu:

Ti členi predstavljajo prehodne in končne določbe in so usklajeni s spremembami in dopolnitvami, ki jih ta zakon predlaga.

K 100. členu:

Ti členi predstavljajo prehodne in končne določbe in so usklajeni s spremembami in dopolnitvami, ki jih ta zakon predlaga.

K 101. členu:

Ti členi predstavljajo prehodne in končne določbe in so usklajeni s spremembami in dopolnitvami, ki jih ta zakon predlaga.

K 102. členu:

Ti členi predstavljajo prehodne in končne določbe in so usklajeni s spremembami in dopolnitvami, ki jih ta zakon predlaga.

K 103. členu:

Ti členi predstavljajo prehodne in končne določbe in so usklajeni s spremembami in dopolnitvami, ki jih ta zakon predlaga.

K 104. členu:

Pri predlagani spremembi gre za razbremenitev zavodov za prestajanje kazni opravil v zvezi s plačevanjem in izterjavo stroškov privedb. Stroške, ki nastanejo s policijsko privedbo posameznika na prestajanje zapora ali s pobega, po veljavnem zakonu in Pravilniku o prestajanju kazni zapora stroške privedbe v proračun najprej vplača Zavod za prestajanje kazni, stroške pa nato izterja od zapornika, kar pomeni nesmotrno podvajanje nalog in dodatne stroške transakcij. Dejansko so stroški nastali policiji, zato naj bo tudi ta odgovorna za njihovo izterjavo. S predlagano spremembo se uvaja povrnitev vseh stroškov, ki organom, ki izvršijo privedbo, s privedbo nastanejo. Kot že dalj časa opozarja Ministrstvo za notranje zadeve, so z uspešno privedbo povezani najrazličnejši stroški, vključno z npr. stroški predhodnih poizvedb o prebivališču obdolženca, razlogi za nastanek teh stroškov pa so predvsem na strani osebe, ki jo je potrebno privesti. V praksi zaradi veljavne določbe 20. člena pravilnika sodišča teh stroškov ne priznavajo. Poudariti velja, da je potrebno zagotoviti (kjer je to mogoče, saj lahko sodišče obdolženca iz zakonskih razlogov tudi oprosti plačila stroškov postopka), da se v proračun povrnejo vsi stroški, ki so nastali npr. zaradi izmikanja obdolženega. S predlagano spremembo se odpravlja večkratno zaračunavanje istega zneska. Tako sodišča kot organ, ki izvrši privedbo, sredstva za delo črpajo iz državnega proračuna. Zaradi navedenega je povsem nesmiselno, da se znesek, ki predstavlja strošek enega proračunskega uporabnika, zaračuna drugemu proračunskemu uporabniku, saj ta drugi pa pravilih, ki veljajo za državni proračun, tega zneska ne plača prvemu organu, temveč neposredno v proračun. S predlagano spremembo se torej manjša obseg dela, ki je potrebno za obračunavanje, izterjavo in plačevanje predmetnih stroškov, prav tako pa pomeni izognitev bančnim provizijam, ki pri vsaki transakciji nastanejo. Na mestu je poudarek, da je v praksi, ki se tiče policijskih privedb, taka rešitev že sprejeta, saj policija v kazenski spis zgolj vloži obračun stroškov, ki ga sodišče nato upošteva pri odločitvi o stroških postopka. V praksi z obrazložitvijo, ki izhaja iz tega odstavka, nekatera sodišča tudi zavračajo plačevanje stroškov privedbe zavodom za prestajanje kazni zapora, ki pa te stroške sodiščem obračunavajo. Povedano kaže, da povrnitev stroškov privedbe v praksi pomeni določen prihodek zavodov za prestajanje kazni zapora, zato je potrebno finančne posledice spremembe upoštevati tudi pri pripravi bodočih proračunov. Rešitev, ki jo uvaja sprememba, je sprejeta tako v Nemčiji kot tudi v Avstriji, kjer ne poznajo zaračunavanja med sodišči in organi, ki izvajajo privedbe, saj npr. v Avstriji organi privedbo opravljajo v okviru t. im. uradne pomoči (Amtshilfe), ki ima podlago v 22. členu avstrijske ustave.

K 105. členu:

Zaradi drugačne ureditve izvrševanja kazni in varnostnega ukrepa v kazenskem postopku, stranske sankcije, izrečene v postopku o prekršku, ki se nanašajo na vozniško dovoljenje v 124., 139. in 160. členu tega zakona, je potrebno razveljaviti sedmi odstavek 22. člena Zakona o prekrških, ki določa prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z dnem pravnomočnosti sodbe.

K 106. členu:

V končni določbi je določen splošni petnajstdnevni rok za uveljavitev predloga zakona po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

1. člen

(1) Po tem zakonu se izvršujejo kazenske sankcije ter drugi ukrepi, ki jih je izreklo sodišče v kazenskem postopku.

(2) Po določbah tega zakona se izvršujejo tudi kazni, varstveni in vzgojni ukrepi, izrečeni v postopku o prekršku ali v kakšnem drugem postopku, če ni z zakonom drugače določeno.

3. člen

(1) Če sodišče ali sodnik za prekrške, ki sta izdala odločbo na prvi stopnji, nista sama pristojna za njeno izvršitev, morata poslati overjen prepis odločbe s potrdilom o izvršljivosti pristojnemu sodišču oziroma sodniku za prekrške v osmih dneh od dneva, ko postane odločba izvršljiva, oziroma v osmih dneh od dneva, ko jo prejmeta od sodišča višje stopnje oziroma od organa za postopek o prekrških, ki odloča na drugi stopnji.

(2) Izvršitev kazenske sankcije se sme odložiti samo v primerih in ob pogojih, ki jih določa zakon.

8. člen

(1) Odločbe, izdane na podlagi tega zakona, se izdajajo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. O dovoljenih pritožbah zoper odločbe, ki jih izda na prvi stopnji Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: uprava), odloča ministrstvo, pristojno za pravosodje.

(2) Organi, pristojni za odločanje o zadevah po določbah 12., 22., 52., 56., 73., 81., 98., 108. in 116. člena tega zakona, odločajo v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank.

(3) Upravni postopek lahko vodi in odloča o upravnih zadevah iz 236. člena tega zakona delavec, ki ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo.

9. člen

Republika Slovenija zagotavlja iz proračuna sredstva za:

- izvrševanje kazenskih sankcij,

- financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti na področju penologije.

10. člen

Posamezni izrazi iz tega zakona imajo naslednji pomen: Tretma je vsako strokovno utemeljeno prizadevanje, da se zaprti osebi pomaga olajšati ali odstraniti telesne, duševne ali socialne težave.

Mučenje je vsako dejanje, s katerim uslužbenec javne službe ali druga oseba po ukazu ali pristanku uradne osebe z namenom, da bi dobila od te ali od tretje osebe obvestila ali priznanje, da osebo kaznuje za dejanje, ki ga je storila ali ga je osumljena, zaradi zastraševanja ali kaznovanja tretje osebe ali zaradi kakšnega koli drugega razloga, ki temelji na diskriminaciji katerekoli vrste osebi, zoper katero se izvršuje kazenska sankcija, hote povzroča hude telesne ali duševne bolečine ali trpljenje. Ta pojem ne zajema bolečine ali trpljenja, ki je neizogibna in nehotena posledica izvrševanja zakonite sankcije.

Ožji družinski člani so zakonec oziroma oseba, s katero oseba, zoper katero se izvršuje kazenska sankcija, živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec, brat in sestra.

PRVI DEL

IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ

I. IZVRŠEVANJE KAZNI

I. P O G L A V J E

KAZNI, IZREČENE V KAZENSKEM POSTOPKU

1. oddelek

Kazen zapora

11. člen

Kazni zapora in mladoletniškega zapora, kazni zapora, izrečene v postopku o prekršku, ter kazni zapora, izrečene po drugih predpisih, se izvršujejo v zavodih za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod).

12. člen

(1) Direktor uprave lahko dovoli obsojencem, ki so bili obsojeni za kazniva dejanja, storjena iz malomarnosti, na kazen zapora do šestih mesecev, če so osebnostno urejeni in so redno zaposleni ali se izobražujejo ter so prvič na prestajanju kazni zapora, da med prestajanjem kazni zapora še naprej delajo na svojem delovnem mestu, bivajo doma, razen ob prostih dneh, praviloma na koncu tedna, ko morajo biti v zavodu.

(2) Direktor uprave dovoli prestajanje kazni zapora iz prejšnjega odstavka na prošnjo obsojenca ali na predlog zavoda, ko obsojenec kazen zapora nastopi v zavodu.

(3) Če se ugotovi, da obsojenec kakorkoli zlorablja način prestajanja kazni zapora iz prvega odstavka tega člena, direktor uprave nemudoma odloči, da obsojenec prestaja kazen v zavodu.

(4) Zoper odločbo iz drugega in tretjega odstavka tega člena je dovoljena pritožba.

13. člen

(1) Izvrševanje dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti, s katerim sodišče nadomesti kazen zapora do treh mesecev, pripravi, vodi in nadzoruje uprava v sodelovanju s centrom za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: pristojni center), pristojnim po predpisih o socialnem varstvu.

(2) Pristojni center obvesti sodišče, če obsojeni ne izpolnjuje nalog, ki izvirajo iz opravljanja dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti.

14. člen

(1) Izvrševanje kazni zapora in mladoletniškega zapora mora biti organizirano tako, da omogoča usposabljanje obsojenca in mladoletnika za življenje na prostosti, da bo živel v skladu z veljavnimi pravnimi in moralnimi normami.

(2) Obsojenca je treba vzpodbujati in mu omogočiti, da aktivno sodeluje v procesu tretmaja.

(3) Obsojenca je treba seznaniti s tretmajem med izvrševanjem kazenskih sankcij. Opozoriti ga je treba, v kolikšni meri utegnejo posamezne oblike posegati v njegove osebnostne pravice.

(4) Obsojenec ima pravico zavrniti postopke iz prejšnjega odstavka, če ima upravičene razloge, ki jih mora izrecno navesti. Obsojenca, ki odkloni postopke iz prejšnjega odstavka, je treba opozoriti na morebitne posledice zavrnitve teh postopkov.

15. člen

(1) Obsojencu, ki je zmožen za delo in želi delati, je treba omogočiti delo v skladu z možnostmi zavoda. Za obsojenca, ki ni sposoben za redno delo, mora zavod v okviru možnosti zagotoviti delovno terapijo.

(2) Delo obsojenca mora omogočiti ohranjevanje, pridobivanje in povečanje njegovih strokovnih sposobnosti, da bi se po prestani kazni laže vključil v življenje na prostosti.

(3) Delo za obsojenca mora biti organizirano v okviru možnosti zavoda po sodobnih tehnoloških in drugih postopkih, v kakršnih se enaka ali podobna dela opravljajo zunaj zavoda.

16. člen

(1) Obsojencu je treba v skladu z možnostmi zavoda in njegovimi sposobnostmi in interesi omogočiti, da med prestajanjem kazni pridobi znanje, zlasti pa da dokonča osnovnošolsko obveznost in si pridobi poklic.

(2) Obsojencu je treba v zavodu v okviru možnosti ustvarjati pogoje za kulturno-prosvetno dejavnost, telesno vzgojo, spremljanje dogajanj doma in v svetu ter za druge aktivnosti, ki so koristne za njegovo telesno in duševno zdravje.

(3) Obsojencu se lahko za dosežene rezultate v procesu tretmaja, uspehih pri delu in izobraževanju dajejo ugodnosti, določene s tem zakonom in drugimi predpisi.

1. Sprejem obsojencev

Poziv obsojencem na prestajanje kazni

18. člen

(1) Obsojenca, ki je na prostosti, pozove na prestajanje kazni zapora okrožno sodišče, na območju katerega ima obsojenec stalno oziroma začasno prebivališče, takoj, najpozneje pa v osmih dneh po prejemu izvršljive odločbe.

(2) Obsojenca, ki je brez stalnega oziroma začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pozove na prestajanje kazni zapora okrožno sodišče, na območju katerega je sodišče izdalo sodbo na prvi stopnji.

(3) Obsojenca, ki je v priporu, pošlje na prestajanje kazni zapora okrožno sodišče, na območju katerega prestaja pripor.

(4) Obsojenca, ki je že na prestajanju kazni, pa je bil ponovno obsojen, razporedi na prestajanje kazni okrožno sodišče iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.

(5) Sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, ukrene vse potrebno, da se najde obsojenec, ki je neznanega prebivališča.

(6) Pri odločitvi o tem, v kateri zavod pošlje obsojenca, sodišče upošteva spol, starost, vrsto in višino izrečene kazni ter pri zaščitenih osebah po zakonu, ki ureja zaščito prič, tudi ukrepe v programu zaščite.

21. člen

(1) Zavod, v katerem je obsojenec nastopil kazen, obvesti z njegovim pisnim soglasjem o nastopu kazni pristojni center na območju, na katerem ima obsojenec prebivališče.

(2) O nastopu kazni obsojenca, ki je tuji državljan ali oseba brez državljanstva, je treba obvestiti konzularne organe njegove države oziroma uradno organizacijo, ki po pravilih mednarodnega prava varuje njegove koristi.

22. člen

(1) Obsojenec ima pravico do brezplačne vozovnice, če so mu za nastop kazni potrebna medkrajevna prevozna sredstva.

(2) Stroške privedbe na prestajanje kazni plača obsojenec. Obsojenec plača stroške tudi v primeru, če je na prestajanje kazni priveden z bega. Odločbo o plačilu stroškov privedbe izda upravnik zavoda.

(3) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba.

24. člen

(1) Obsojencu, ki je na prostosti, se sme na njegovo prošnjo ali z njegovo privolitvijo na prošnjo ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika ali na predlog pristojnega centra odložiti izvršitev kazni zapora:

1. če zaradi hujše bolezni ni zmožen nastopiti kazni;

2. če v njegovi ožji družini kdo umre ali je huje bolan in je nujno potrebna obsojenčeva pomoč;

3. če mu je potrebna odložitev, da bi lahko opravil ali dokončal neodložljiva poljska ali sezonska dela ali dela, ki jih je povzročila naravna nesreča ali kakšna druga nesreča, pa v svoji družini nima za delo drugih sposobnih članov;

4. če mora opraviti določeno delo, ki ga je začel, in bi nastala občutnejša škoda, če ga ne bi opravil;

5. če mu je potrebna odložitev, da konča šolo ali opravi izpit, za katerega se je pripravljal;

6. če mu je potrebna odložitev, da poskrbi za varstvo in vzgojo otrok, o čemer da mnenje pristojni center, na območju katerega prebivajo obsojenčevi otroci;

7. če so skupaj z njim obsojeni njegov zakonec ali drugi člani skupnega gospodinjstva ali že prestajajo kazen in bi bilo ogroženo preživljanje starih, bolnih ali mladoletnih družinskih članov, če bi vsi obsojeni hkrati prestajali kazen zapora;

8. če ima obsojenka otroka, ki še ni star eno leto, ali če je obsojenka noseča in do poroda ni ostalo več kot pet mesecev, ali če ima otroka, ki še ni star dve leti, in zahtevajo posebni zdravstveni, socialni ali drugi razlogi, da sama skrbi zanj.

(2) Izvršitev kazni se v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka lahko odloži, dokler traja bolezen, v primerih iz 2., 3., 4. in 6. točke skupaj največ za tri mesece, v primerih iz 5. in 7. točke največ za šest mesecev, v primerih iz 8. točke pa, dokler otrok ne dopolni enega leta oziroma dveh let starosti. V primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka je obsojenec dolžan vsak mesec predložiti sodišču zdravniško potrdilo o nezmožnosti za prestajanje kazni.

(3) Izvršitev kazni iz razloga po 1. točki prvega odstavka tega člena se lahko odloži tudi po uradni dolžnosti.

25. člen

(1) Prošnjo za odložitev izvršitve kazni zapora je treba vložiti v treh dneh po prejemu poziva za nastop kazni. Če nastane razlog za odložitev pozneje, lahko vloži obsojenec prošnjo tudi po tem roku, vendar pred dnevom, ko bi se moral zglasiti na prestajanju kazni.

(2) Prošnji je treba priložiti tudi dokaze o razlogih za odložitev.

(3) O prošnji za odložitev izvršitve kazni odloča predsednik okrožnega sodišča ali sodnik, ki ga on pooblasti. Odločbo je treba izdati v osmih dneh od prejema prošnje. Preden izda odločbo, lahko sodišče s potrebnimi preverjanji ugotovi dejstva, ki jih prosilec navaja v prošnji. Do izdaje odločbe o prošnji se začetek prestajanja kazni odloži.

(4) Če sodišče ugodi prošnji za odložitev izvršitve kazni, pošlje en izvod odločbe zavodu, v katerem bi moral obsojenec nastopiti prestajanje kazni.

(5) Če je prošnja vložena pred vročitvijo poziva, po izteku roka iz prvega odstavka tega člena ali če prošnji niso priložena dokazila, da je razlog za odložitev nastal pozneje, sodišče prošnjo s sklepom zavrže.

26. člen

(1) Zoper odločbo, izdano na podlagi tretjega in petega odstavka prejšnjega člena, je dovoljena pritožba na predsednika višjega sodišča v treh dneh od vročitve odločbe. Pritožba zadrži izvršitev kazni, razen pritožbe zoper odločbo, s katero je bila prošnja za odložitev kazni zavrnjena, ker je bila vložena ponovno iz istih odložitvenih razlogov, oziroma zavržena, ker je bila vložena po preteku predpisanega roka.

(2) Če ima obsojenec pooblaščenca, vroči sodišče odločbe in druga pisanja pooblaščencu.

(3) Predsednik višjega sodišča je dolžan izdati odločbo o pritožbi v treh dneh od dneva prejema pritožbe.

(4) Če je bila pritožba iz prvega odstavka tega člena zavrnjena oziroma zavržena, mora obsojenec nastopiti kazen zapora prvi delovni dan po vročitvi odločbe.

Sprejem obsojenca v zavod

29. člen

(1) Ko obsojenec nastopi kazen v zavodu, je treba ugotoviti njegovo istovetnost, ga fotografirati in mu odvzeti prstne odtise ter opraviti zdravniški pregled.

(2) Ob sprejemu v zavod je treba obsojenca seznaniti s hišnim redom, z omejitvami pravic oziroma dolžnostmi, ki jih ima med prestajanjem kazni, z načinom uveljavljanja njegovih pravic in z disciplinskimi kaznimi, ki se lahko izrečejo zoper njega, ter z ugodnostmi, ki jih je lahko deležen.

(3) Zavod mora nameniti posebno pozornost obsojencem v sprejemnem obdobju. V sprejemnem obdobju se opravljajo vse aktivnosti in postopki, ki so potrebni za ustrezno vključitev obsojencev v življenje v zavodu, ter sestavi okvirni program individualnega tretmaja.

(4) Pri zaščitenih osebah po zakonu, ki ureja zaščito prič, mora zavod ob sprejemu obsojenca in sestavi okvirnega programa individualnega tretmaja upoštevati odločitve komisije, pristojne za zaščito ogroženih oseb, in sodelovati z enoto, pristojno za zaščito ogroženih oseb.

30. člen

(1) Za obsojenca se ob prihodu na prestajanje kazni lahko določi poseben režim, ki traja največ trideset dni. V sprejemnem obdobju se spoznava njegova osebnost, zdravstveno stanje, delovne in učne sposobnosti in druge lastnosti, pomembne za tretma obsojenca ter za njegovo pravilno razvrstitev. Ob zaključku sprejemnega obdobja se z obsojencem sklene pisni dogovor o tretmaju.

(2) Za preučitev osebnosti po prejšnjem odstavku se posamezni obsojenci z njihovo privolitvijo lahko pošljejo v specializirane organizacije, kjer lahko ostanejo največ tri mesece.

Zbirke podatkov o obsojencih in varstvo osebnih podatkov

32. člen

Zbirka podatkov iz prejšnjega člena obsega:

- podatke o identiteti obsojenca in o njegovem osebnem stanju;

- podatke o ožjih družinskih članih obsojenca;

- podatke o sodni odločbi, ki jo je treba izvršiti oziroma ki se izvršuje;

- podatke o obsojencu, ki se zbirajo med prestajanjem kazni zapora.

33. člen

Podatki o identiteti obsojenca in o njegovih osebnih stanjih obsegajo:

- ime in priimek obsojenca,

- enotno matično številko,

- rojstne podatke,

- podatke o državljanstvu,

- podatke o prebivališču,

- podatke o splošnem zdravstvenem stanju ob sprejemu v zavod in morebitni invalidnosti.

34. člen

Podatki o ožjih družinskih članih obsojenca obsegajo:

- podatke, ki se nanašajo na družinsko razmerje,

- število družinskih članov,

- spol in starost družinskih članov,

- podatki o preskrbljenosti družinskih članov.

36. člen

Podatki o obsojencu, ki se zbirajo med izvrševanjem kazni zapora in se uporabljajo za program individualnega tretmaja, obsegajo:

- podatke o osebnosti in vedenju obsojenca med prestajanjem kazni zapora,

- podatke o ukrepih in sklenjenih dogovorih z obsojencem na področju tretmaja ter socialnega učenja za življenje na prostosti po prestani kazni zapora, - podatke o doseženih rezultatih tretmaja med izvrševanjem kazni zapora,

- podatke o ukrepih in doseženih rezultatih na področju pomoči obsojencu po prestani kazni,

- podatke, ki se nanašajo na družinski status (samski, poročen, vdovec, dalj časa trajajoča življenjska skupnost),

- podatke, ki se nanašajo na stanovanjske in bivalne pogoje,

- podatke o izobrazbi in pridobljenih znanjih,

- podatke o dosedanjih zaposlitvah,

- podatke o socialnem in ekonomskem stanju, o plači pred nastopom kazni zapora, drugih prejemkih, lastništvu nepremičnin in obveznosti preživljanja.

37. člen

(1) Upravljalec zbirke podatkov oziroma oseba, ki jo upravljalec pooblasti, zbira podatke za zbirke podatkov o obsojencih iz členov od 32. do 36. tega zakona neposredno od obsojenca, na katerega se nanašajo, od njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika pa le tedaj, če obsojenec pisno privoli.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se podatki o obsojencu, kadar je to mogoče, zbirajo pri pravosodnih in drugih državnih organih, javnih zavodih, pristojnih centrih ter organih lokalne samouprave.

40. člen

(1) Uprava vodi centralno evidenco o osebah na prestajanju kazni zapora.

(2) Podatke za centralno evidenco iz prejšnjega odstavka posredujejo upravi upravljalci zbirke podatkov in drugi organi v skladu z zakonom.

(3) Centralna evidenca razvida oseb iz prvega odstavka tega člena vsebuje podatke iz členov od 32. do 36. tega zakona.

2. Položaj obsojencev

Prostori in prehrana

42. člen

(1) Prostori, v katerih prebivajo obsojenci, morajo ustrezati zdravstvenim, higienskim in tretmajskim zahtevam.

(2) Obsojenca se praviloma razporedi v samsko sobo. Skupne spalnice obsojencev imajo največ osem postelj.

(3) Obsojencu je skladno z možnostmi zavoda ter na njegovo željo mogoče dodeliti samsko sobo.

(4) Obsojenca, ki je zaščitena oseba po zakonu, ki ureja zaščito prič, se razporedi ob upoštevanju odločitev komisije, pristojne za zaščito ogroženih oseb, in v sodelovanju z enoto, pristojno za zaščito ogroženih oseb.

49. člen

Obsojencu, ki se šola ali se izobražuje po verificiranih programih za pridobitev stopnje izobrazbe in obenem dela, lahko upravnik zavoda skrajša delovni čas in prizna druge pravice iz študija ob delu.

52. člen

(1) Obsojenec praviloma dela v gospodarskih dejavnostih zavoda in na delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda.

(2) Obsojenec lahko dela tudi zunaj zavoda pri pravnih ali fizičnih osebah.

(3) Obsojencu se lahko omogoča delo iz prejšnjega odstavka praviloma v zadnjih šestih mesecih prestajanja kazni zapora, izjemoma pa že na začetku ali med prestajanjem kazni zapora, če je to v skladu s programom tretmaja.

54. člen

(1) Osnova za izračun plačila za delo obsojencev je 25 odstotkov osnove za obračun plače zaposlenih v državnih organih.

(2) Količnike za določitev osnovnih plačil ter kriterije in merila za ocenjevanje uspešnosti in rezultatov dela predpiše minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo. Pri oblikovanju kriterijev in meril se upošteva kakovost in količina opravljenega dela, obsojenčev prispevek k zmanjšanju stroškov proizvodnje, zahtevnost in težavnost dela ter delovne pogoje.

(3) Obsojencu se za doseženi nadpovprečni oziroma podpovprečni uspeh pri delu v skladu z merili in kriteriji iz tega člena plačilo za delo ustrezno poveča oziroma zmanjša.

56. člen

(1) Obsojenec, ki je med prestajanjem kazni zapora delal nad šest mesecev, vštevši tudi delo med priporom in odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe pri delu, ima pravico do nepretrganega dopusta najmanj 18 in največ 30 delovnih dni v koledarskem letu. Če obsojenec v koledarskem letu ne izpolni pogoja iz tega odstavka, ima pravico do letnega dopusta sorazmerno času, prebitem na delu.

(2) Če obsojenec med trajanjem letnega dopusta zboli, se mu ta čas ne šteje v letni dopust.

(3) Upravnik zavoda lahko obsojencu dovoli, da izrabi letni dopust v dveh ali več delih, pri čemer mora en del počitka trajati brez presledka najmanj dvanajst delovnih dni.

(4) Če obsojenec preživlja svoj letni dopust v zavodu, ga preživi v posebnih prostorih zavoda. Režim v posebnih prostorih oziroma med letnim dopustom mora biti organiziran tako, da omogoča sprostitev, razvedrilo, rekreacijo in počitek.

(5) Minister, pristojen za pravosodje, predpiše kriterije za letni dopust nad 18 dni.

57. člen

(1) Zavod, v katerem obsojenec prestaja kazen, mora 20 odstotkov plačila za delo, ki ga prejme obsojenec, hraniti kot njegov obvezni prihranek.

(2) V programu tretmaja se lahko določi manjši del plačila za delo, ki ga je treba hraniti kot njegov obvezni prihranek.

(3) Upravnik zavoda lahko dovoli obsojencu, da določen znesek iz obveznega prihranka troši že med prestajanjem kazni zapora, če to ni v nasprotju s programom tretmaja.

(4) Zoper odločbo, izdano na podlagi tega člena, je dovoljena pritožba.

72. člen

(1) Nadzor pisemskih pošiljk je dopusten le v primeru, kadar gre za utemeljen sum vnašanja predmetov, ki jih obsojenec ne sme posedovati. Pregled se opravi tako, da obsojenec odpre pisemsko pošiljko v navzočnosti pooblaščenega delavca zavoda, pri čemer delavec zavoda ne sme prebirati vsebine pisma.

(2) Nadzor pošiljk iz prejšnjega odstavka odredi upravnik zavoda.

(3) Minister, pristojen za pravosodje, s pravilnikom podrobneje uredi nadzor pisemskih pošiljk iz prvega odstavka tega člena in določi, katerih predmetov obsojenec ne sme imeti pri sebi.

73. člen

(1) Obsojencu je treba omogočiti, da ga najmanj dvakrat tedensko lahko obiščejo ožji družinski člani, rejnik in skrbnik. Z dovoljenjem upravnika zavoda ga smejo obiskati tudi druge osebe. Obiska ni mogoče omejiti na manj kot eno uro.

(2) Obsojencu je treba omogočiti, da ga na njegovo zahtevo obišče pooblaščenec, ki ga zastopa v njegovih zadevah, oziroma svetovalec, če mu je bil določen.

(3) Če je obsojenec tuj državljan, oseba brez državljanstva ali begunec, ima konzularni predstavnik njegove države ali države, ki varuje njegove koristi, oziroma predstavnik uradne organizacije, ki varuje koristi beguncev, pravico, da ga obiskuje. Ta pravica se sme odreči konzularnemu predstavniku samo, če se taka pravica odreka slovenskim konzularnim predstavnikom v državi, ki ji pripada obsojenec.

74. člen

(1) Obiski obsojenca se praviloma opravijo v posebnih, primerno opremljenih prostorih in so nadzorovani ali brez nadzorstva, o čemer odloča upravnik.

(2) Obisk se lahko prekine le v primeru, če obsojenec ali njegov obiskovalec motita druge ali če je ogrožena varnost oseb ali zavoda.

(3) Zoper prekinitev iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba, ki ne zadrži izvršitve.

75. člen

(1) Obsojencu je treba omogočiti telefonske pogovore z ožjimi družinskimi člani, pooblaščencem, konzularnim predstavnikom oziroma predstavnikom uradne organizacije, ki varuje koristi beguncev.

(2) Upravnik lahko obsojencu prepove telefonske pogovore, če to narekujejo varnostni razlogi za ohranitev reda in discipline v zavodu.

(3) Stroške telefonskih pogovorov nosi obsojenec.

76. člen

(1) Obsojenec lahko sprejema pošiljke s hrano, perilom, osebnimi predmeti in časopisi oziroma knjigami.

(2) Obsojenec lahko prejema tudi denar.

(3) Nadzor sprejetih pošiljk opravljajo delavci uprave.

77. člen

(1) Za aktivno prizadevanje v procesu tretmaja, za prizadevanje in uspehe pri delu ter za spoštovanje hišnega reda zavoda lahko upravnik podeli obsojencu naslednje ugodnosti:

- podaljšan ali nenadzorovan obisk;

- nenadzorovan obisk zunaj zavoda;

- izhod iz zavoda s spremstvom pooblaščene uradne osebe;

- prost izhod iz zavoda, razen v okolje, kjer je storil kaznivo dejanje;

- prost izhod iz zavoda;

- delna ali popolna izraba letnega počitka zunaj zavoda;

- do sedem dni brezplačnega letnega počitka na leto.

(2) Prost izhod iz zavoda se sme obsojencu dodeliti do štirikrat na mesec in sme trajati do 48 ur. V času prostega izhoda obsojenec ne sme zapustiti ozemlja Republike Slovenije. Izjemoma lahko odhod iz države dovoli minister, pristojen za pravosodje.

(3) Pri odločanju o dodelitvi posamezne vrste ugodnosti je treba poleg kriterijev iz prvega odstavka tega člena upoštevati osebnost obsojenca, nevarnost pobega, vrsto in način storitve kaznivega dejanja ali kršitve javnega reda in miru, kakor tudi druge okoliščine, ki kažejo na možnost zlorabe dodeljenih ugodnosti; upoštevati je treba tudi odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev.

(4) Če je obsojenec od dodelitve ugodnosti do njihove izrabe storil hujši disciplinski prekršek, za katerega se sme izreči disciplinska kazen oddaje v samico, ali se ni držal sprejetih dogovorov na področju tretmaja, se mu lahko ugodnost odvzame ali nadomesti z drugo vrsto ugodnosti.

(5) Stroške izhoda iz zavoda s spremstvom pooblaščene uradne osebe plača obsojenec; v primeru, da obsojenec brez svoje krivde nima sredstev, plača te stroške zavod.

(6) O ugodnostih iz tega člena odloča upravnik po predhodnem mnenju strokovnih delavcev.

Premeščanje obsojencev in prekinitev prestajanja kazni

79. člen

(1) Obsojenec se lahko premesti iz enega v drug zavod ali oddelek zavoda v Republiki Sloveniji, če je to potrebno za izvajanje programa tretmaja ali delovnega programa zavoda oziroma če to narekujejo razlogi varnosti ali interesi ohranitve reda in discipline v zavodu ali če to zaradi zagotavljanja varnosti obsojenca predlaga enota, pristojna za zaščito ogroženih oseb, po zakonu, ki ureja zaščito prič.

(2) Če je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, se lahko obsojenec začasno premesti iz enega v drug zavod ali oddelek zavoda, če je to potrebno zaradi racionalnejše izvedbe postopka.

80. člen

(1) Obsojenca, ki prestaja kazen zapora v zavodu ali njegovem oddelku s strožjim režimom, se med prestajanjem kazni zapora lahko premesti v zavod ali njegov oddelek s svobodnejšim režimom, če se oceni, da ne bo zlorabil takega režima.

(2) Obsojenca, ki zlorabi svobodnejši režim zavoda ali njegovega oddelka ali za katerega narekujejo premestitev drugi utemeljeni razlogi, se premesti v zavod ali njegov oddelek s strožjim režimom.

81. člen

(1) Postopek za premestitev se začne na predlog upravnika zavoda ali enote, pristojne za zaščito ogroženih oseb po zakonu, ki ureja zaščito prič, ali na prošnjo obsojenca oziroma njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika.

(2) O premestitvi obsojenca v okviru istega zavoda odloča upravnik zavoda potem, ko dobi mnenje vodje oddelka, o premestitvi iz enega zavoda v drugega pa direktor uprave, ko dobi mnenje zavoda, v katerem obsojenec prestaja kazen zapora, in mnenje zavoda, v katerega naj bi bil obsojenec premeščen.

(3) Če je obsojenec premeščen na lastno prošnjo ali prošnjo njegovih ožjih družinskih članov, plača stroške premestitve sam, sicer pa zavod, iz katerega je premeščen.

(4) Zoper odločbo o premestitvi je dovoljena pritožba. Pritožba zoper odločbo iz 79. člena tega zakona ne zadrži njene izvršitve.

(5) Prošnja za premestitev iz istih razlogov se lahko ponovi po preteku šestih mesecev od dneva, ko je bilo odločeno o prejšnji prošnji.

82. člen

(1) Direktor uprave lahko po uradni dolžnosti ali na prošnjo obsojenca, njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika dovoli prekinitev prestajanja kazni. Pri prekinitvi prestajanja kazni se smiselno upoštevajo enaki razlogi kot za odložitev izvršitve kazni (prvi odstavek 24. člena tega zakona). Prekinitev sme trajati največ tri mesece; če je bila prekinitev dovoljena zaradi zdravljenja obsojenca, lahko traja prekinitev, dokler je potrebno zdravljenje. Prekinitev po uradni dolžnosti sme izjemoma trajati tudi več kot tri mesece. Čas prekinitve se ne všteje v prestajanje kazni.

(2) Če se med trajanjem prekinitve kazni ugotovi, da so prenehali razlogi, iz katerih je bila prekinitev dovoljena, pokliče direktor uprave obsojenca takoj na prestajanje kazni ne glede na rok, do katerega mu je bila prekinitev dovoljena.

(3) Zoper odločbo iz tega člena je dovoljena pritožba, ki ne zadrži njene izvršitve.

(4) Prošnja za prekinitev prestajanja kazni iz istih razlogov se lahko ponovi po preteku šestih mesecev od dneva, ko je bilo odločeno o prejšnji prošnji.

Red in disciplina

a) Disciplinske kazni

87. člen

(1) Obsojenec se lahko disciplinsko kaznuje za disciplinske prestopke. Disciplinski prestopki so hujši in lažji.

(2) Hujši disciplinski prestopki so:

- neizpolnitev ukaza uradne osebe, ki bi povzročila hujše motnje v delovanju zavoda;

- fizični napad na soobsojenca ali delavca zavoda;

- izdelovanje ali vnašanje predmetov, primernih za napad, pobeg ali za storitev kaznivega dejanja;

- pobeg s prestajanja kazni zapora;

- zloraba dodeljenih ugodnosti;

- vnašanje ali izdelava alkoholnih pijač in narkotikov, njihovo uživanje ali njihovo razpečevanje;

- naklepna kršitev predpisov o varstvu pri delu, varstvu pred požarom, eksplozijo ali drugimi naravnimi nesrečami;

- povzročitev večje materialne škode, če je povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti;

- ukvarjanje s prekupčevanjem;

- posojanje denarja in medsebojno zadolževanje za oderuške obresti;

- ponavljanje lažjih disciplinskih kršitev;

- prisiljevanje, izvajanje psihičnih in fizičnih oblik pritiska nad drugimi obsojenci in napeljevanje k temu.

(3) Lažje disciplinske prestopke določi s pravilnikom minister, pristojen za pravosodje.

88. člen

(1) Disciplinske kazni, ki se smejo izreči obsojencu za hujše disciplinske prestopke, so:

1. razporeditev na drugo delo do treh mesecev, če je kršitev storjena v zvezi z delom;

2. omejitev podeljevanja ugodnosti iz 77. člena tega zakona do treh mesecev, če je obsojenec zlorabil dodeljene ugodnosti;

3. oddaja v samico do enaindvajset dni s pravico do dela;

4. oddaja v samico do štirinajst dni brez pravice do dela.

(2) Za lažje disciplinske prestopke se obsojencu lahko izreče javni opomin.

89. člen

(1) Če stori obsojenec v zavodu dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja, za katerega je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do enega leta, se kaznuje z disciplinsko kaznijo oddaje v samico do 30 dni.

(2) Če obstaja utemeljen sum, da je obsojenec med prestajanjem kazni zapora storil v zavodu kaznivo dejanje, za katerega je predpisana hujša kazen od enega leta zapora, lahko upravnik zavoda odloči, da se tak obsojenec začasno, najdlje do sodne odločbe, loči od drugih obsojencev. Če pristojno sodišče zahteva ločitev obsojenca zaradi interesov preiskave, je upravnik zavoda to dolžan storiti.

(3) Zoper odločbo iz prejšnjih odstavkov je dovoljena pritožba. Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži njene izvršitve.

90. člen

(1) Disciplinske kazni za hujše disciplinske prestopke izreka disciplinska komisija zavoda, ki jo imenuje direktor uprave na predlog upravnika zavoda, javni opomin pa upravnik zavoda oziroma vodja oddelka zavoda.

(2) Disciplinska kazen oziroma javni opomin se ne sme izreči oziroma izvršiti, če je od storitve disciplinskega prestopka preteklo več kot šest mesecev.

(3) Pri izrekanju disciplinskih kazni za hujše disciplinske prestopke sme disciplinska komisija odložiti izvršitev izrečene disciplinske kazni za čas do šestih mesecev. Disciplinska komisija odloži izvršitev disciplinske kazni, če oceni, da je mogoče pričakovati, da bo pri obsojencu tudi brez izvršitve disciplinske kazni dosežen namen kaznovanja.

(4) Če obsojenec v času, za katerega je bila odložena izvršitev disciplinske kazni, znova stori hujši disciplinski prestopek, se mu izreče za oba prestopka ena sama disciplinska kazen.

(5) Policijska postaja, ki v skladu z zakonom pridrži obsojenca v času koriščenja zunajzavodskih ugodnosti, ga po končanem postopku pripelje v najbližji zavod.

92. člen

(1) Disciplinski postopek se začne na obrazložen predlog vodje tiste notranje organizacijske enote, v kateri je bil prestopek storjen. Predlog mora biti vročen obsojencu in disciplinski komisiji najmanj 24 ur pred začetkom disciplinske obravnave.

(2) Obsojenec mora biti prisoten na disciplinski obravnavi.

(3) Obsojenec ima pravico, da ga v disciplinskem postopku zagovarja pooblaščenec, ki je lahko navzoč na disciplinski obravnavi. Pooblaščenec ne more biti iz vrst obsojencev.

(4) O izrečeni disciplinski kazni se izda pisna odločba, ki se jo vroči obsojencu.

Usposabljanje obsojencev za normalno življenje na prostosti

99. člen

(1) Zavodi morajo usposabljati obsojence za normalno življenje na prostosti.

(2) Usposabljanje obsojenca za normalno življenje na prostosti poteka po programu individualnega, skupinskega in skupnostnega tretmaja na podlagi pisnega dogovora med obsojencem in zavodom.
(3) Za usposabljanje obsojenca za normalno življenje na prostosti skrbijo strokovni delavci zavoda, ki so dolžni v programu tretmaja obsojencev uporabljati sodobne metode dela in spoznanja posameznih strok.

100. člen

(1) Pri izdelavi in izvajanju programa individualnega tretmaja sodelujejo pristojni centri, zavod, pristojen za zaposlovanje, upravni organi za stanovanjske zadeve ter javni zavodi s področja zdravstva in izobraževanja, razen v primerih, ko obsojenec to odkloni.

(2) Poleg organov in služb iz prejšnjega odstavka lahko pomoč obsojencu organizirajo tudi društva, dobrodelne organizacije, organizacije za samopomoč in druge organizacije civilne družbe.

(3) Vsi udeleženci v procesu usposabljanja obsojenca za normalno življenje na prostosti morajo delovati usklajeno.

(4) Pri izdelavi in izvajanju programa individualnega tretmaja za obsojenca, ki je zaščitena oseba po zakonu, ki ureja zaščito prič, zavod sodeluje z enoto, pristojno za zaščito ogroženih oseb, ter v soglasju z njo tudi z drugimi organi iz prvega in drugega odstavka tega člena.

3. Odpust obsojencev

Pogojni odpust

105. člen

(1) O pogojnem odpustu obsojencev odloča komisija za pogojni odpust (v nadaljnjem besedilu: komisija), v primerih, ki jih določa zakon, pa tudi upravnik zavoda.

(2) Predsednika, njegovega namestnika in člane komisije ter njihove namestnike imenuje minister, pristojen za pravosodje, izmed vrhovnih sodnikov, vrhovnih državnih tožilcev in delavcev ministrstva, pristojnega za pravosodje.

(3) Komisija odloča v sestavi treh članov.

(4) Komisijo skliče predsednik oziroma njegov namestnik, ki mora paziti, da so v komisiji zastopani predstavniki vseh organov iz drugega odstavka tega člena.

(5) Strokovno delo za komisijo opravlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.

106. člen

(1) Komisija odloča o pogojnem odpustu na prošnjo obsojenca ali njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika ali na predlog upravnika zavoda.

(2) V prošnji za pogojni odpust mora biti navedeno, v katerem kraju namerava obsojenec prebivati v času, ko je na pogojnem odpustu.

(3) Prošnja za pogojni odpust se vloži pri zavodu ali neposredno pri komisiji.

(4) Pogojno odpuščeni obsojenec se mora po prihodu v kraj iz drugega odstavka tega člena v osmih dneh prijaviti pristojni upravni enoti, ki ji mora v enakem roku sporočiti tudi vsako spremembo kraja prebivanja.

108. člen

(1) Upravnik zavoda ima pravico potem, ko dobi mnenje strokovnih delavcev, predčasno odpustiti obsojenca, ki se ustrezno obnaša, si prizadeva pri delu in se aktivno udeležuje drugih koristnih dejavnosti ter je prestal tri četrtine kazni, vendar največ en mesec pred iztekom kazni.

(2) Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba.

4. oddelek

Prepoved vožnje motornega vozila

124. člen

(1) Kazen prepovedi vožnje motornega vozila se izvrši z dnem pravnomočnosti sodbe, s katero je kazen izrečena.

(2) Kazen prepovedi vožnje motornega vozila se za potrebe izvrševanja te kazni vpiše v evidenco izdanih vozniških dovoljenj. Podatke vpisujejo sodišča, pri katerih ti nastanejo. Vpišejo se:

- podatki o sodbi (številka in datum sodbe, organ, ki je sodbo izdal, datum pravnomočnosti sodbe, podatki o kategorijah vozniškega dovoljenja za katere je izrečena kazen prepovedi vožnje motornega vozila),

- podatki o času trajanja izrečene kazni, računajoč od dneva pravnomočnosti sodbe in

- podatki o preteku časa iz prejšnje alinee.

(3) Dostop do podatkov iz evidence iz prejšnjega odstavka in pravico do njihove uporabe imajo le tisti, ki so po zakonu upravičeni do pridobivanja podatkov iz kazenske evidence (105. člen Kazenskega zakonika).

(4) Vpis iz drugega odstavka tega člena se opravi z elektronsko obdelavo podatkov.

(5) Sodišče seznani obsojenca z dnem vpisa iz drugega odstavka tega člena.

(6) Minister, pristojen za vodenje evidence izdanih vozniških dovoljenj, lahko podrobneje predpiše način izvršitve kazni prepovedi vožnje motornega vozila.

II. P O G L A V J E

KAZNI, IZREČENE V POSTOPKU O PREKRŠKU

1. oddelek

Kazen zapora

128. člen

Določbe o izvrševanju kazni zapora se smiselno uporabljajo tudi za osebe, ki prestajajo kazen zapora, izrečeno v postopku o prekršku (v nadaljnjem besedilu: oseba, kaznovana za prekršek), če ni z zakonom drugače določeno.

129. člen

Če se izvrši odločba o prekršku takoj, ne glede na vloženo pritožbo, odredi izvršitev kazni zapora, ki je bila izrečena za prekršek, sodnik za prekrške, ki je izdal odločbo o prekršku.

130. člen

(1) Izvršitev kazni zapora, izrečene v postopku o prekršku, se odloži iz razlogov prvega odstavka 24. člena tega zakona, in sicer v primeru iz 1. točke, dokler traja bolezen, v primerih iz 2. do 7. točke do enega meseca, v primerih iz 8. točke pa dotlej, dokler otrok ne dopolni enega leta oziroma dveh let starosti.

(2) Prošnjo za odložitev kazni zapora je treba vložiti v treh dneh od prejema poziva za nastop kazni pri sodniku za prekrške, pristojnem za izvršitev kazni. K prošnji je treba priložiti dokaze o razlogih za odložitev.

(3) Odločbo o odložitvi nastopa kazni zapora izda v treh dneh od prejema prošnje sodnik za prekrške, ki je pristojen za izvršitev kazni. Do izdaje odločbe o prošnji se začetek prestajanja kazni odloži.

(4) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba v treh dneh po prejemu odločbe na Republiški senat za prekrške, ki odloči o pritožbi v treh dneh po njenem prejemu. Pritožba zadrži izvršitev kazni, razen pritožbe zoper odločbo, s katero je bila prošnja za odložitev kazni zavrnjena, ker je bila vložena ponovno iz istih odložitvenih razlogov, oziroma zavržena, ker je bila vložena po preteku predpisanega roka.

(5) Če je bila pritožba iz prejšnjega odstavka zavrnjena ali zavržena, mora oseba, ki je kaznovana za prekršek, nastopiti kazen zapora prvi delovni dan po vročitvi odločbe.

131. člen

(1) Zavod zbira, obdeluje, shranjuje in vodi zbirko podatkov o osebah, kaznovanih za prekršek, na prestajanju kazni zapora.

(2) Zbirka podatkov iz prejšnjega odstavka obsega:

- podatke o identiteti osebe, kaznovane za prekršek,

- podatke o odločbi, ki jo je treba izvršiti,

- podatke o osebi, kaznovani za prekršek, ki se zbirajo med prestajanjem kazni zapora.

(3) Za zbirke podatkov iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo zbirke podatkov o obsojencih na prestajanju kazni zapora.

132. člen

(1) Prestajanje kazni zapora, izrečene v postopku o prekršku, se sme prekiniti največ do deset dni. Pri prekinitvi prestajanja kazni se smiselno upoštevajo razlogi za odložitev izvršitve kazni iz prvega odstavka 24. člena tega zakona.

(2) Če je osebi, kaznovani za prekršek, prekinitev prestajanja kazni dovoljena zaradi zdravljenja, lahko prekinitev traja, dokler je potrebno zdravljenje zunaj zavoda.

(3) O prekinitvi kazni odloči direktor uprave. Zoper odločbo je dovoljena pritožba.

(4) Čas prekinitve se ne všteje v prestajanje kazni.

133. člen

(1) Kdor je, medtem ko služi vojaški rok ali civilno službo oziroma ko je na služenju v rezervnem sestavu oboroženih sil, kaznovan na kazen zapora, izrečeno v postopku o prekršku, ki ga je storil, preden je nastopil vojaški rok ali civilno službo oziroma odšel v rezervni sestav oboroženih sil, se mu po uradni dolžnosti odloži začetek izvrševanja kazni, dokler ne odsluži vojaškega roka ali civilne službe oziroma dokler ni odpuščen iz služenja v rezervnem sestavu oboroženih sil.

(2) Če je osebi iz prejšnjega odstavka izrečena v postopku o prekršku denarna kazen za prekršek, ki ga je storila, preden je vstopila v oborožene sile, se ta ne spremeni v zapor in se ne izvrši, dokler služi vojaški rok ali civilno službo oziroma je na služenju v rezervnem sestavu oboroženih sil.

135. člen

Oseba, kaznovana za prekršek, se odpusti s prestajanja kazni zapora tisti dan in uro, ko ji izteče kazen.

136. člen

(1) Oseba, kaznovana za prekršek, ki je prestala polovico oziroma tretjino kazni zapora, se lahko predčasno odpusti s prestajanja kazni zapora, če je iz narave prekrška in iz njenega obnašanja med prestajanjem kazni zapora mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovila prekrška.

(2) Določba prvega odstavka se ne uporablja, če je bila osebi izrečena kazen zapora do petnajst dni ali če je bila denarna kazen spremenjena v zapor.

(3) O predčasnem odpustu odloča upravnik zavoda.

2. oddelek

Denarna kazen

137. člen

Za izvršitev denarne kazni, izrečene v postopku o prekršku posamezniku ali odgovorni osebi pravne osebe, in za izvršitev denarne kazni, izrečene po drugih predpisih, se smiselno uporabljajo določbe 120. do 123. člena zakona.

139. člen

Za izvršitev stranske kazni prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe 124. člena tega zakona.

144. člen

(1) Svetovalec sklene s sodelovanjem pristojnega centra z obsojencem pisni dogovor, ki mora vsebovati vsebinsko in časovno izpolnjevanje navodil, ki jih je odredilo sodišče. V dogovoru se opredeli vsebina izvajanja pomoči, skrbstva, nadzora ali varstva.

(2) Med izvajanjem varstvenega nadzorstva in dogovora iz prejšnjega odstavka mora svetovalec z obsojencem vzdrževati ustrezne osebne stike.

(3) Pri medsebojnih stikih svetovalec ugotavlja, ali se dogovor v praksi uresničuje, ter hkrati opozarja obsojenca na morebitna odstopanja od dogovorjene vsebine varstvenega nadzorstva.

160. člen

(1) Varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja izvrši upravni organ za notranje zadeve, pristojen za izdajo vozniških dovoljenj, na območju katerega ima tisti, ki mu je izrečen ta ukrep, stalno prebivališče. Če stalnega prebivališča ni mogoče ugotoviti, izvrši ukrep iz tega odstavka organ, pristojen po njegovem začasnem prebivališču.

(2) Če tisti, ki mu je izrečen ta ukrep, ima vozniško dovoljenje, se mu le-to odvzame in uniči.

(3) Če tisti, ki mu je izrečen ta varnostni ukrep, nima vozniškega dovoljenja, se ta ukrep izvrši tako, da se v evidenco upravnega organa, pristojnega za izdajanje vozniških dovoljenj, vpiše prepoved izdaje vozniškega dovoljenja za čas trajanja tega ukrepa. Za izvršitev tega ukrepa je pristojen upravni organ za notranje zadeve, na območju katerega ima tisti, zoper katerega je ta ukrep izrečen, stalno prebivališče.

(4) Izvajanje varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja se začne od dneva odvzema, v primerih iz prejšnjega odstavka pa od dneva vpisa v evidenco. Za vodenje evidence o izvajanju varnostnega ukrepa in za prisilno izvršitev se smiselno uporabljajo določbe 124. člena tega zakona.

(5) Komur je izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, je na poziv upravnega organa za notranje zadeve, pristojnega za izdajo vozniških dovoljenj, dolžan prinesti vozniško dovoljenje.

3. oddelek

Vzgojni ukrepi

169. člen

(1) Za izvršitev vzgojnih ukrepov skrbi center, pristojen po kraju bivanja; če mladoletni storilec kaznivega dejanja (v nadaljnjem besedilu: mladoletnik) nima stalnega prebivališča, pa tisti center, kjer je sedež sodišča, ki je izreklo ukrep.

(2) Sodišče ali sodnik za prekrške, ki je izrekel vzgojni ukrep, pošlje pravnomočno odločbo o vzgojnem ukrepu v izvršitev pristojnem centru v osmih dneh po izvršljivosti odločbe.

(3) Če je mladoletnik zaščitena oseba po zakonu, ki ureja zaščito prič, pristojni center pri izvajanju vzgojnega ukrepa upošteva odločitve komisije, pristojne za zaščito ogroženih oseb, in sodeluje z enoto, pristojno za zaščito ogroženih oseb.

(4) Minister, pristojen za pravosodje, izda v soglasju z ministrom, pristojnim za socialne zadeve, podrobnejše predpise o izvrševanju vzgojnih ukrepov, razen vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom.

171. člen

(1) Če se izvrševanje vzgojnega ukrepa ne more začeti ali nadaljevati, ker je mladoletnik pobegnil ali se skriva, mora pristojni center oziroma vzgojni zavod o tem obvestiti sodišče oziroma sodnika za prekrške in pristojno policijsko postajo, da ga izsledi in pripelje v vzgojni zavod, iz katerega je mladoletnik pobegnil.

(2) Minister, pristojen za notranje zadeve, izda v soglasju z ministrom, pristojnim za socialne zadeve, navodilo za izvajanje določbe prejšnjega odstavka.

172. člen

(1) Organ, ki je izrekel vzgojni ukrep, lahko na prošnjo mladoletnika, njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika, na predlog centra ali po uradni dolžnosti odloži izvršitev zavodskega ukrepa:

1. če je mladoletnik huje bolan;

2. če v njegovi ožji družini kdo umre ali je huje bolan;

3. če mladoletnik končuje šolo ali je pred izpitom, na katerega se je pripravljal;

4. če ima mladoletnica otroka, ki še ni star eno leto, ali če je noseča ali če ima otroka, ki še ni star dve leti in posebni zdravstveni, socialni in drugi razlogi zahtevajo, da sama skrbi zanj;

5. če je potrebno, da poskrbi za varstvo in vzgojo otrok, o čemer da mnenje center, na območju katerega prebivajo mladoletnikovi otroci.

(2) Prošnji za odložitev je potrebno priložiti tudi dokaze o vzrokih za odložitev.

(3) Začetek izvrševanja ukrepa se lahko odloži v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena, dokler traja bolezen; v primerih iz 2. in 5. točke največ za tri mesece; v primeru iz 3. točke največ za šest mesecev; v primeru iz 4. točke pa, dokler otrok ne dopolni enega leta oziroma dveh let starosti.

(4) Zoper sklep o zavrnitvi prošnje za odložitev je dovoljena pritožba v treh dneh po vročitvi sklepa na predsednika višjega sodišča oziroma predsednika Republiškega senata za prekrške, ki je dolžan v treh dneh izdati odločbo.

(5) Pritožba odloži izvršitev odločbe.

186. člen

Ob sprejemu v prevzgojni dom se prouči mladoletnikova osebnost, ugotovi njegovo zdravstveno stanje, zmožnost usposabljanja, sposobnosti in interesi ter druge lastnosti, pomembne za vzgojo, prevzgojo in izobraževanje ter tretma mladoletnika.

192. člen

Disciplinske kazni izreka disciplinska komisija, ki jo imenuje direktor uprave. Za disciplinski postopek se smiselno uporablja določba 92. člena tega zakona.

DRUGI DEL

I. ORGANI ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ

1. oddelek

Uprava

201. člen

(1) V Republiki Sloveniji izvršuje kazenske sankcije Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za pravosodje.

(2) Kazni zapora in mladoletniškega zapora, kazni zapora, izrečene v postopku o prekršku, ter kazni zapora, izrečene po drugih predpisih, se izvršujejo v zavodih, ki so dislocirane notranje organizacijske enote uprave. Zavodi imajo lahko dislocirane oddelke.

207. člen

(1) V zavodih morajo biti med seboj ločeni obsojenci in osebe, kaznovane za prekršek, mladoletne osebe od polnoletnih, kakor tudi moški od žensk.

(2) Obsojenci se pošiljajo v zavode po navodilu o pošiljanju in razporejanju obsojencev, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje.

(3) Pri napotitvi obsojencev, ki jim je bila izrečena kazen zapora do treh let (107. člen kazenskega zakonika), je treba upoštevati tudi, ali so osebnostno urejeni oziroma je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bodo zlorabili svobodnejšega režima prestajanja kazni.

(4) Določba prejšnjega odstavka velja tudi za napotitev obsojencev, ki jim je bila izrečena kazen do petih let zapora.

(5) Sodišče, ki je izreklo kazen na prvi stopnji, oceni, ali obsojenec iz tretjega in četrtega odstavka tega člena izpolnjuje pogoje za prestajanje kazni zapora v odprtem oziroma polodprtem zavodu ali oddelku.

2. oddelek

Delavci zavodov

214. člen

(1) Delavci uprave so delavci s posebnimi dolžnostmi in posebnimi pooblastili (v nadaljnjem besedilu: pooblaščene uradne osebe) in drugi delavci.

(2) Pooblaščene uradne osebe so delavci, ki opravljajo naloge varovanja in nadzora (pazniki), direktor Uprave, upravniki zavodov in vodje dislociranih oddelkov zavodov.

(3) V pravilniku o sistemizaciji delovnih mestu se določi tista delovna mesta, na katerih delajo pooblaščene uradne osebe.

223. člen

(1) Uprava ima zdravstveno komisijo, ki ocenjuje sposobnost pooblaščenih uradnih oseb za opravljanje dela.

(2) Zdravstveno komisijo imenuje direktor uprave in ima pet članov, od katerih so najmanj trije zdravniki.

(3) Pooblaščena uradna oseba, za katero komisija iz prvega odstavka tega člena oceni, da ni sposobna za opravljanje svojega dela, je pa sposobna za drugo delo v upravi, se razporedi na drugo delo, ki ustreza stopnji njene strokovne usposobljenosti in zdravstvenemu stanju, oziroma se ji omogoči poklicna rehabilitacija, če je to potrebno.

(4) Po razporeditvi iz prejšnjega odstavka se zadeva odstopi v nadaljnji postopek pristojni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaradi priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja.

(5) Če je zmanjšana delovna sposobnost posledica opravljanja nalog uprave, obdrži pooblaščena uradna oseba osnovno plačo, ki bi jo prejemala za prejšnje delo, če je to zanjo ugodnejše.

(6) Če komisija iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da pooblaščena uradna oseba ni sposobna za opravljanje svojega ali drugega dela v upravi, pošlje zadevo v nadaljnji postopek pristojni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaradi priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja.

Pazniki

231. člen

(1) Delovno razmerje paznika lahko sklene, kdor izpolnjuje poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, še naslednje posebne pogoje:

- da ima končan najmanj štiriletni program srednjega izobraževanja,

- da ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,

- da ima ustrezne psihofizične sposobnosti za delo v zavodu.

(2) Psihofizične sposobnosti se določijo v pravilniku o sistemizaciji delovnih mest.

(3) Pred sklenitvijo delovnega razmerja mora paznik opraviti preizkus psihofizičnih sposobnosti za delo.

232. člen

(1) Paznik mora v šestih mesecih po sprejemu v delovno razmerje uspešno opraviti predpisano usposabljanje in zahtevan preizkus znanja. Program usposabljanja predpiše minister, pristojen za pravosodje.

(2) Če paznik ne opravi preizkusa iz prejšnjega odstavka, mu po preteku odpovednega roka preneha delovno razmerje.

(3) Po opravljenem izpitu iz prvega odstavka tega člena mora paznik pred direktorjem uprave dati prisego, ki se glasi:

"Slovesno prisegam, da bom pri izvajanju nalog varovanja in nadzora vestno, odgovorno, humano in zakonito izpolnjeval svoje naloge ter spoštoval človekove pravice in temeljne svoboščine."

233. člen

(1) Paznik mora vsakih pet let pred posebno komisijo opraviti preizkus strokovnega znanja in psihofizičnih sposobnosti za delo.

(2) Paznika, ki preizkusa ne opravi, se razporedi po splošnih predpisih o razporeditvi na drugo delovno mesto.

(3) Način opravljanja preizkusa ter sestavo komisije iz prvega odstavka tega člena določi direktor uprave.

234. člen

(1) Pazniki so oboroženi in enotno uniformirani.

(2) Vozila, ki se uporabljajo za opravljanje nalog varovanja in nadzora, so posebno označena in opremljena.

(3) Minister, pristojen za pravosodje, s pravilnikom predpiše nošenje, hrambo in vzdrževanje orožja, vrsto, izgled in način nošenja uniforme ter uporabo, označitev in opremo vozil.

235. člen

(1) Pazniki skrbijo za varnost, zavarovanje, red in disciplino v zavodu, spremljajo obsojence zunaj zavoda in nadzirajo obsojence na zunanjih deloviščih.

(2) Pazniki lahko opravijo preizkus alkoholiziranosti ali prisotnosti prepovedane droge pri obsojencu, če so znaki, da je v zavodu ali ob prihodu v zavod pod vplivom alkohola ali prepovedane droge.

(3) Paznik mora zasledovati pobeglega obsojenca, dokler obstoja možnost prijetja.

(4) Pazniki lahko opravljajo tudi varovanje sodnih zgradb. Pri opravljanju teh nalog imajo pazniki pravice in dolžnosti v skladu z zakonom, ki ureja zasebno varovanje. Minister za pravosodje podrobneje predpiše organizacijo varovanja sodnih zgradb.

236. člen

(1) Paznik-vodja izmene, izjemoma paznik, sme obsojenca odstraniti iz skupnih bivalnih in drugih prostorov in ga odvesti v poseben prostor, če je podan utemeljen sum:

- da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali če resno grozi, da bo storil tako kaznivo dejanje,

- da se pripravlja na beg ali upor,

- da kakorkoli ogroža sebe ali druge,

- da huje ovira druge pri delu, počitku ali razvedrilu.

(2) O odstranitvi je paznik-vodja izmene dolžan takoj obvestiti upravnika zavoda oziroma vodjo oddelka zavoda. V posebnem prostoru sme ostati obsojenec do odločitve upravnika ali vodje oddelka zavoda, vendar največ 12 ur.

237. člen

Določbe 235. in 236. člena tega zakona veljajo smiselno tudi za osebe, kaznovane v postopku za prekršek in po drugih predpisih ter za mladoletnike.

238. člen

(1) Za zagotovitev varnosti, reda in discipline smejo pazniki opraviti osebni pregled obsojenca, pregled bivalnih prostorov, pregled osebne prtljage obsojencev, identifikacijo oseb, ki prihajajo v zavod ali ovirajo delo paznikov, pregled obiskovalcev zavoda s tehničnimi sredstvi ter identifikacijo in odstranitev osebe, ki se brez dovoljenja nahaja v označenih prostorih zavodov, kjer je gibanje omejeno.

(2) Pazniki imajo pravico preprečiti vstop in izstop vozilu ali osebi s prtljago, če pregled zahtevajo na vidnem mestu objavljena pravila varovanja, oseba pa ne dovoli njihovega pregleda.

239. člen

(1) Pazniki imajo pravico uporabiti prisilna sredstva zoper obsojence, če drugače ne morejo preprečiti bega, napada, samopoškodbe ali večje materialne škode.

(2) Telesna sila se sme uporabiti tudi, če drugače ni mogoče zagotoviti izvršitve ukaza, ki je izdan v mejah pooblastil.

(3) Za prisilna sredstva iz prvega odstavka tega člena se štejejo:

- sredstva za vklepanje in vezanje;

- telesna sila;

- plinski razpršilec;

- gumijevka;

- opozorilni strel;

- strelno orožje z gumijastim in ostrim strelivom;

- službeni psi.

(4) Paznik sme uporabiti le tisto prisilno sredstvo, s katerim lahko z najmanjšimi škodljivimi posledicami za osebo, proti kateri ga uporabi, opravi uradno nalogo.

(5) O vsaki uporabi prisilnega sredstva zoper obsojenca je treba takoj obvestiti upravo.

241. člen

(1) Uprava zagotovi pravno pomoč pazniku, zoper katerega je uveden kazenski ali odškodninski postopek zaradi opravljanja uradnih nalog, ki jih je po oceni uprave opravil v skladu s predpisi.

(2) Oceno poda komisija, ki jo imenuje direktor uprave.

(3) Če je bil paznik obsojen zaradi kaznivega dejanja iz druge alinee prvega odstavka 231. člena tega zakona, mora sodišče pravnomočno sodbo poslati direktorju uprave.

Vzgojna služba

243. člen

Naloge vzgojne službe opravljajo psihologi, pedagogi, sociologi, vzgojitelji, socialni delavci, inštruktorji in učitelji praktičnega pouka.

244. člen

(1) Delavci vzgojne službe skrbijo za takšno organizacijo življenja in dela v zavodu, ki pospešuje ustrezno vključitev obsojenca v normalno življenje na prostosti po prestani kazni.

(2) Delavci vzgojne službe pripravljajo program individualnega tretmaja obsojenca in skrbijo za njegovo realizacijo, organizirajo in vodijo skupinske oblike tretmaja obsojencev ter sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju vseh ostalih ukrepov, s katerimi se poizkuša doseči boljšo psihosocialno prilagoditev obsojencev.

245. člen

Inštruktorji in učitelji praktičnega pouka so delavci v gospodarskih dejavnostih zavodov, ki skrbijo za poklicno in delovno usposabljanje obsojencev ter sodelujejo v izvajanju programov tretmaja.

247. člen

(1) Gospodarske dejavnosti uprave se organizirajo:

- kot terapevtske in učne delavnice v tistih zavodih, kjer je to potrebno za izvajanje izobraževalnih in korektivnih dejavnosti obsojencev,

- kot režijski obrati v tistih zavodih, ki se zaradi zagotavljanja večjih možnosti dela obsojencev ukvarjajo tudi s proizvodnjo izdelkov in storitev za potrebe uprave in potrebe drugih organov.

(2) Za delovanje terapevtskih in učnih delavnic se smiselno uporabljajo predpisi s področja izobraževanja.

(3) Režijski obrati se ustanovijo v skladu z določbami zakona, ki ureja upravo, za njihovo delovanje pa se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe.

248. člen

Kadar zaradi večjega obsega gospodarskih dejavnosti, posebnih značilnosti teh dejavnosti, povezovanja s poslovnimi partnerji, tehničnih, ekonomskih in drugih razlogov ni smotrno ustanoviti režijskega obrata, se lahko ustanovi javni gospodarski zavod ali javno podjetje po določbah zakona, ki ureja gospodarske javne službe.

249. člen

250. člen

Ustanovitelj posameznih organizacijskih oblik gospodarskih dejavnosti uprave je Vlada Republike Slovenije, ki v ustanovnem aktu uredi vprašanja, ki izhajajo iz namena ustanovitve posamezne organizacijske oblike, ter druga vprašanja v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske javne službe.

TRETJI DEL

I. KAZENSKE DOLOČBE

251. člen

(1) Z globo od 300.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:

1. če opravlja določeno gospodarsko dejavnost, ki ji je prepovedana z varnostnim ali varstvenim ukrepom prepovedi določene gospodarske dejavnosti (168. člen tega zakona);

2. če omogoči drugemu opravljanje poklica, dejavnosti in dolžnosti, čeprav ve, da mu je bil s pravnomočno odločbo izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja določenega poklica, določene samostojne dejavnosti ali kakšne dolžnosti (159. člen tega zakona).

(2) Z globo od 30.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz 1. točke prejšnjega odstavka.

252. člen

(1) Z globo od 30.000 tolarjev do 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tisti, ki se izmika odvzemu vozniškega dovoljenja (160. člen zakona).

(2) Z globo od 30.000 tolarjev do 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tisti, ki med prestajanjem kazni zapora vozi tiste vrste oziroma kategorije motornega vozila, za katero mu je sodišče izreklo prepoved vožnje ali odvzem vozniškega dovoljenja (97 člen tega zakona).

253. člen

Z globo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tisti, ki mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, samostojne dejavnosti ali dolžnosti (158. člen tega zakona) ali varnostni ukrep prepovedi samostojnega opravljanja dejavnosti ali poklica, če to prepoved prekrši (163. člen tega zakona).

254. člen

Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje pogojno odpuščeni obsojenec, če se v osmih dneh po prihodu v kraj, kjer namerava stalno prebivati, ne javi pristojni upravni enoti ali ne sporoči spremembe kraja prebivanja, dokler je na pogojnem odpustu (106. člen tega zakona).

255. člen

(1) Z globo od 100.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek vzgojni zavod, ki ne sprejme mladoletnika, ki mu je izrečen vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod (170. člen tega zakona).

(2) Z globo od 10.000 tolarjev do 100.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba vzgojnega zavoda, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

261. člen

Vlada Republike Slovenije izda predpise o nazivih, pogojih za pridobitev nazivov in posebnih označb paznikov najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Zadnja sprememba: 05/07/2008

Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov