· načelo zakonitosti in strokovnosti – z natančnejšo opredelitvijo posameznih pooblastil se bo zagotovila večja zakonitost in strokovnost dela policistov, s tem pa tudi večja pravna varnost oseb;
· načelo sorazmernosti – pri izvajanju ukrepov je treba izhajati iz ugotovitev posameznega postopka in hkrati zagotavljati prost pretok oseb in blaga kot dveh osnovnih pravic Skupnosti.

Členi 8., 9. in 10. v celoti na novo urejajo izvajanje t. i. izravnalnih ukrepov, to je ukrepov v notranjosti države, ki jih slovenski policisti izvajajo za preprečevanje in odkrivanje čezmejne kriminalitete in nedovoljenih migracij na notranjih mejah. Spremembe upoštevajo spremembe zakonodaje na področju pooblastil Policije (Zakon o policiji, Zakon o kazenskem postopku) ter določajo cilje, način in obseg tega pooblastila. V smislu sprememb navedenih členov se spreminjata tudi 42. in 43. člen (evidence) in 1. člen zakona (definicije). V 14. členu je predvideno prehodno obdobje pri uveljavljanju določil v praksi, ki bo omogočilo vzpostavitev z zakonom predvidene evidence, kakor tudi strokovno usposabljanje policistov.

Spremembe, vsebovane v 3. in 11. členu, so potrebne zaradi poenotenja različnega tolmačenja, ki se je pojavilo v praksi glede postavitev in vzdrževanja prometnih znakov in obvestilnih tabel, oziroma glede možnosti uporabe orožja s strani članov tujih varnostnih organov.

Madžarska:

15. člen Uredbe št. 62/2007 ministra za pravosodje in organe pregona o pravilih delovanja Policije daje pooblastilo policiji, da sama ali v sodelovanju z drugimi organi opravlja poostrene nadzore zunaj mejnega območja za odkrivanje nedovoljenih migrantov. Take kontrole ne smejo biti identične mejni kontroli.

29. člen Zakona o Policiji kot sestavni del policijskega postopka z osebo določa identifikacijski postopek za ugotavljanje zakonitosti zadrževanja v državi, kakor tudi upravičenost policistov, da pregledajo osebo, oblačila in vozilo v primerih suma storitve kaznivega dejanja ali prekrška.

3.2 PRILAGOJENOST PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

Predpis se ne sprejema zaradi uskladitve s pravnim redom EU.

»(1) Ta zakon določa organizacijo in način opravljanja nadzora državne meje, izvajanja izravnalnih ukrepov in mednarodno policijsko sodelovanje.«

Četrti odstavek se črta.

Dosedanja peti in šesti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

»(1) Za gradnjo ali spremembo namembnosti objektov po predpisih o graditvi objektov in naprav na območju mejnega prehoda je treba pridobiti soglasji direktorja pristojne policijske uprave in direktorja pristojnega carinskega urada. Če ne pride do dogovora med državnimi organi, izda soglasje ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. V primeru pritožbe drugih subjektov, o pritožbi zoper odločitev direktorja policijske uprave odloči ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, o pritožbi zoper odločitev direktorja carinskega urada pa odloča ministrstvo, pristojno za finance.

Drugi odstavek se črta.
V tretjem odstavku se črtata besedi »in drugega«.

Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.

Novi tretji odstavek se spremeni tako, da glasi:

(3) Soglasje velja do izdaje ustreznega gradbenega ali drugega dovoljenja, vendar največ dve leti.

(1) Zaradi ugotavljanja nedovoljenega vstopa, preverjanja zakonitosti bivanja na ozemlju Republike Slovenije ter preprečevanja in odkrivanja nedovoljenih migracij in čezmejne kriminalitete lahko policisti zoper osebo, za katero obstaja utemeljena verjetnost, da naj bi prestopila notranjo mejo, izvajajo izravnalne ukrepe kot jih določa ta zakon.

(2) Med izravnalne ukrepe spadajo naslednja policijska pooblastila: pregled listin, preverjanje osebe, kontrola osebe ter kontrola prevoznega sredstva in stvari.

(3) Pooblastila v okviru izravnalnih ukrepov izvajajo policisti tako, da naključno in nediskriminatorno preverjajo osebe, ki so prestopile notranjo mejo.«

Za 35. členom se dodata nov 35.a in 35.b člen, ki se glasita:

(1) Policist lahko zahteva od osebe, da mu na vpogled izroči listine, ki dokazujejo, da je oseba v Republiko Slovenijo vstopila na dovoljen način ter dovoljenja in listine, ki dokazujejo zakonitost bivanja na ozemlju Republike Slovenije.

(2) Policist sme zaradi iskanja znakov ponarejanja ali prenarejanja listin in dovoljenj opraviti njihov pregled, vključno s pregledom z uporabo tehničnih sredstev in naprav.

(3) Policist lahko osebne podatke osebe preverja v zbirkah podatkov, ki jih upravlja ministrstvo za notranje zadeve ter zbirkah podatkov do katerih imajo policisti dostop na podlagi predpisov Evropske unije ali mednarodnih pogodb.

(4) V primeru, da istovetnosti osebe ni mogoče ugotoviti na podlagi predloženih listin ali v primeru dvoma v istovetnost osebe, sme policist v zbirkah podatkov iz prejšnjega odstavka preveriti biometrične podatke, kar je odvzem prstnih odtisov in odtisov dlani ter preveriti druge telesne identifikacijske značilnosti, če izhajajo iz zbirk podatkov.

(1) Policist sme opraviti kontrolo osebe, njenega prevoznega sredstva in stvari, ki jih ima oseba pri sebi ali pod svojim nadzorom:
- če obstaja sum, da ima oseba pri sebi ali v prevoznem sredstvu prepovedane predmete ali stvari;

- če obstaja sum, da ima oseba pri sebi ponarejene ali prenarejene listine ali dovoljenja;

- če obstaja sum, da se v prevoznem sredstvu skrivajo druge osebe.

(2) Pred začetkom kontrole policist pozove osebo, da pokaže kaj ima pri sebi ali v prevoznem sredstvu, razen če bi to ogrozilo varnost ljudi in premoženja.

(3) Kontrolo osebe mora opraviti oseba istega spola, razen če s postopkom ni mogoče odlašati.

(4) Pri kontroli osebe policist z rokami pretipa oblačila osebe in pregleda vsebino predmetov, ki jih ima oseba pri sebi, pod svojim nadzorom ali v prevoznem sredstvu.

(5) Kontrola prevoznega sredstva obsega zunanji in notranji pregled prevoznega sredstva, vključno z njegovimi skritimi deli.

(6) Pri kontroli stvari in prevoznega sredstva smejo policisti uporabljati tehnična sredstva in naprave in če je potrebno pregledati posamezne dele prevoznega sredstva.

(7) Če policist med izvajanjem kontrole po tem členu najde predmete ali stvari, ki se smejo odvzeti po zakonu, ki ureja kazenski postopek ali po zakonu, ki ureja prekrške, policist nadaljuje postopek po navedenih zakonih. V primeru, da najdeni predmeti ne sodijo med navedene predmete ali stvari, v skladu s predpisi pa spadajo v področje nadzora drugega državnega organa, jih prepustijo pristojnemu organu v nadaljnji postopek.«

III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV

1. člen
V 1. členu se črta četrti odstavek, ki je opredeljeval ukrepe v notranjosti. Ti ukrepi se preimenujejo v izravnalne ukrepe in so podrobneje opredeljeni in razčlenjeni v poglavju »VI. Izravnalni ukrepi«, in sicer v členih 35., 35. a in 35. b ZNDM.

2. člen
Sprememba tretje točke 3. člena je potrebna, ker mejni prehodi, na katerih je bilo mogoče prehajati državno mejo do vstopa Republike Slovenije v schengensko območje, pravno nimajo več statusa mejnega prehoda. Ker pa so dejansko na teh območjih še vedno objekti in naprave, ki jih upravlja Ministrstvo za javno upravo, je treba opredeliti status teh območij za namene upravljanja in prostorske ureditve. S spremembo tretje točke bodo ta območja veljala kot območja mejnih prehodov, vendar samo za namene upravljanja in prostorske ureditve.

Četrta točka je zajeta v novi tretji točki.

3. člen
Sprememba desetega člena glede označitev mejne črte na cestnih in drugih komunikacijah (pešpoti, poljske poti ..) je potrebna zaradi jasnosti izvajanja predpisa v praksi. Potek mejne črte, kjer le-ta ni dovolj razpoznaven, je treba označiti s posebnimi opozorilnimi tablami. Te table so določene s Pravilnikom o označevanju bližine mejne črte, mejnih prehodov in njihovih območij (Uradni list RS, št. 116/07) in gre za table z napisom »POZOR DRŽAVNA MEJA«. Poleg te opozorilne table je treba cestne povezave označiti tudi z ustrezno prometno signalizacijo, ki prepoveduje promet vozil, saj je v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah zunanjo mejo dovoljeno prestopati samo na za to določenih mejnih prehodih in torej ne na katerikoli cestni povezavi, ki poteka preko mejne črte.

Zaradi ustrezne pravne varnosti udeležencev cestnega prometa na komunikacijah, ki vodijo preko mejne črte, jih je treba s prometno signalizacijo obvestiti oziroma jim prepovedati vožnjo preko mejne črte. Način označitve je predpisan z zgoraj omenjenim pravilnikom, in sicer se postavi prometni znak št. II-3 »prepovedan promet v obeh smereh«.

V šestem odstavku je opredeljena pristojnost organov za postavitev in vzdrževanje posebnih opozorilnih tabel ter prometne signalizacije, opisane v tretjem odstavku. Prav tako Zakon opredeljuje posebno prisilno služnost lastnikov nepremičnin, kjer je potrebno tako signalizacijo postaviti z namenom seznanitve o bližini poteka državne meje oziroma območja suverenosti naše države. Z vidika ustavnega načela sorazmernosti je tak poseg v pravice drugih zakonsko omejen in ne sme zmanjšati vrednosti nepremičnin.

4., 5., in 6. člen
Postopek ustanovitve mejnega prehoda je treba prilagoditi dejstvu, da mejni prehodi obstajajo zgolj na zunanji meji. V tretjem odstavku se spremeni postopek določitve območja mejnega prehoda, v kolikor ne bi prišlo do dogovora med pristojnimi državnimi organi, saj pritožbeni postopki med posameznimi državnimi organi niso opredeljeni.

7. člen
Po vstopu Republike Slovenije v schengensko območje ni več potrebe po delitvi mejnih prehodov na notranjih in zunanjih mejah in je zato smiselno urejati zgolj postopke za gradnjo objektov na območju mejnih prehodov na zunanji meji. Podaljšan je rok veljavnosti soglasja za gradnjo ali spremembo namembnosti objektov na dve leti z namenom zagotavljanja večje pravne varnosti strank v postopku. Podobno kot v 6. členu je podrobneje opredeljen postopek oblikovanja soglasja med državnimi organi oziroma postopek pritožbe drugih subjektov.


8. člen in 9. člen
Poglavje »VI. UKREPI V NOTRANJOSTI DRŽAVE« je treba zaradi spremenjenih razmer ponovno pojmovno in vsebinsko opredeliti. Poglavje VI. se zato preimenuje v IZRAVNALNI UKREPI in vsebuje tri člene (35. člen – izravnalni ukrepi, 35. a – pregled listine in preverjanje osebe in 35. b – kontrola osebe, prevoznega sredstva in stvari). Sedanji 35. člen (ukrepi v notranjosti) je bilo treba zaradi večje jasnosti razdeliti na več členov in ga omejiti tudi po namenu in intenzivnosti. Zakon torej ne uvaja novega pooblastila Policije temveč na bolj podroben in jasen način določa delovanje Policije v območju de jure in de facto prostega pretoka blaga, oseb, storitev in kapitala. Prav zaradi okolja v katerem bodo policisti pooblastilo uporabljati ga je potrebno določno in nedvoumno pravno urediti, predvideti okoliščine ter krog oseb pri katerih se pooblastilo lahko izvede.

V strokovnih krogih v Republiki Sloveniji se pojem "Izravnalni ukrepi" uporablja že nekaj časa. Policija je za to področje tudi ustanovila nove policijske postaje, pristojne za to področje, in jih poimenovala »policijske postaje za izravnalne ukrepe.« Enak pojem se uporablja tudi v drugih državah (npr. v Republiki Avstriji, Republiki Nemčiji).

Razlogi, ki so privedli do spremembe členov, so povezani s polnopravnim članstvom Republike Slovenije v schengenskem prostoru. Decembra 2007, ko je Republika Slovenija vstopila v schengenski prostor, je bil odpravljen nadzor na notranjih kopenskih mejah (z Republiko Avstrijo, Italijansko republiko in Republiko Madžarsko).

Z odpravo nadzora na notranjih mejah se je država »odpovedala« stalni in sistematični mejni kontroli potnikov, ki vstopajo in izstopajo v Republiko Slovenijo preko notranjih mej (meja z Italijo, Madžarsko in Avstrijo). S tem je posredno nastala tudi večja verjetnost izvajanja čezmejne kriminalitete, nedovoljenih migracij in drugih oblik prepovedanih dejanj z mednarodno razsežnostjo. Ker je treba takšna dejanja učinkovito preprečevati in zagotavljati ustrezno stopnjo varnosti na celotnem ozemlju Republike Slovenije in hkrati zagotoviti dosledno spoštovanje človekovih pravic, je treba ustrezno dopolniti in namensko omejiti ukrepe, ki jih izvajajo policisti za preprečevanje teh kaznivih ravnanj.

Pomemben razlog za spremembo ureditve izravnalnih ukrepov je za izvajalce zakona premalo jasna opredelitev ukrepov ter s tem višanje pravnih standardov za poseg v človekovo zasebnost. Veljavni zakon je namreč nabor vseh ukrepov, ki jih izvajajo policisti v notranjosti, vseboval samo v enem členu, ki se je glede vsebine in obsega ukrepov skliceval na drug člen (29. člen). Ta določba omogoča mejni policiji pri opravljanju mejne kontrole kontrolo potnikov, prevoznega sredstva in stvari, in obsega tudi preiskavo osebe ter preiskavo prevoznega sredstva vključno z razstavljanjem posameznih delov prevoznega sredstva. S predlagano novo določbo policija v okviru izravnalnih ukrepov ne bo imela več pooblastila preiskovati osebo oziroma razstavljati prevozna sredstva. Gre za sistemsko, ustavno-pravno in primerjalno-pravno primernejšo ureditev, ki bo omejila diskrecijo policistov pri izvajanju teh pooblastil, omejila intenziteto posega v zasebnost posameznikov pri kontroli vozil in oseb ter predvsem izvedbo pooblastila vezala na obstoj ustreznih stopenj predhodnega suma.

Izvajanje izravnalnih ukrepov po tem zakonu mora biti v skladu z določbami Zakonika o schengenskih mejah (21. člen). Zakonik določa, da izravnalni ukrepi oziroma kontrola znotraj ozemlja ne sme imeti enakovrednega učinka, kot ga ima mejna kontrola. Enakovrednega učinka izravnalni ukrepi nimajo, če njihov cilj ni nadzor meje, če pomenijo naključno izvajanje kontrol, če se ukrepi glede načrtovanja in izvajanja jasno ločijo od sistematičnih kontrol oseb na zunanjih mejah, če temeljijo na splošnih policijskih informacijah in izkušnjah in so zlasti usmerjeni k boju proti čezmejni kriminaliteti.

Predlagani ukrepi, opisani v novem 35., 35. a in 35. b členu, upoštevajo te smernice. Ti ukrepi se izvajajo naključno in temeljijo na splošnih policijskih informacijah (npr. prepoznani načini izvajanja kaznivih dejanj, ugotovitve analiz tveganja), na podlagi katerih se tudi načrtujejo in izvajajo, vse pod pogojem predhodnega prestopa (notranje) meje. Policijski postopek po prestopu notranje meje se ne začne z izvajanjem tega pooblastila, temveč se predhodno izvajajo drugi – splošni policijski postopki. Tako se ustavitev vozila izvede po predpisih o varnosti cestnega prometa, pri tujcih se identiteta in preverjanje listin ter pravnega naslova za vstop v državo izvaja neposredno na podlagi Zakona o tujcih. Šele v primeru ugotovljenega suma glede pristnosti dokumenta ali zlorabe identitete druge osebe se prične uporabljati to pooblastilo z namenom razjasnitve vseh okoliščin. Podobno je tudi pri kontroli stvari ali prevoznega sredstva.

Tretji odstavek določa dodaten pogoj, ki omejuje izvajanje izravnalnih ukrepov. Izravnalni ukrepi se ne smejo izvajati sistematično ali diskriminatorno v smislu, da se lahko izvajajo pri vseh osebah samo zaradi dejstva, ker se nahajajo na določenem kraju (npr. pri vseh osebah v kombiniranih vozilih z romunskimi registracijskimi tablicami pri prestopu notranje meje iz Italije). Izravnalni ukrepi se morajo izvajati po načelu naključnosti in v notranjosti države pri osebah, ki so prestopile notranjo mejo. Policisti bodo torej predhodno morali ugotavljati, ali je oseba prestopila notranjo mejo ali ne, le ob ugotovljeni utemeljeni verjetnosti »prestopanja meja« bodo lahko izvajali ukrepe, predvidene v 35. členu in podrobneje opredeljene v 35. a oziroma 35. b členu.

Pojem »utemeljena verjetnost« je vsebinsko podoben pojmu »večja verjetnost« in mora izhajati iz okoliščin in podatkov, ki kažejo na možnost, da je oseba prestopila notranjo mejo. Pomeni, da je mogoče iz okoliščin in podatkov (listine, dovolilnice, vozne karte, potrdila o plačilu cestnin) utemeljeno sklepati, da je oseba prestopila notranjo mejo.

Pri tovornih vozilih in avtobusih bo ugotavljanje smeri potovanja za policiste v praksi lažje kot pri posameznih potnikih. Smer potovanja bo namreč razvidna iz potnih nalogov, dovolilnic in drugih dokumentov, ki jih osebe, ki izvajajo prevoz, morajo posedovati. Pri potnikih v osebnih avtomobilih oziroma »samostojnih« potnikih bo treba prestop meje ugotavljati na druge načine (npr. prepoznavanje/identifikacija dejavnikov tveganja neposredno po prestopu notranje meje – kasnejše zaustavljanje na varnem mestu ). Vsakršno izpraševanje potnikov zaradi ugotavljanja okoliščin prestopa notranje meje je v nasprotju z vsebino ene od osnovnih pravic Skupnosti – pravico svobode gibanja (še posebej pri državljanih EU).

V primerjavi z veljavnim zakonom je predlog zakona natančnejši glede določitve oseb, pri katerih se lahko izvajajo izravnalni ukrepi. S tem predlagan zakon v večji meri zagotavlja spoštovanje in varovanje človekovih pravic. Z natančnejšo opredelitvijo so iz izvajanja izravnalnih ukrepov izvzete osebe, ki so npr. vstopile v Republiko Slovenijo na mejnem prehodu na zunanji meji in so bile kontrolirane v okviru mejne kontrole (obstoj žiga mejne kontrole v potni listini) ter osebe, ki se gibljejo izključno znotraj ozemlja Republike Slovenije. Tako bodo lahko policisti na primer uporabljali to pooblastilo pri potniku iz Gorice v Ljubljano, ne pa pri potniku, ki bo potoval iz Nove Gorice v Ljubljano, torej znotraj Slovenije in ne bo prestopil notranje meje.


Predlagani 35. člen »izravnalni ukrepi« opredeljuje namen opravljanja izravnalnih ukrepov in določa vrsto teh ukrepov.

Med izravnalne ukrepe se štejejo pregled listine in preverjanje osebe, kontrola osebe, kontrola prevoznega sredstva in kontrola stvari. Navedene ukrepe lahko policisti izvajajo samo, če je to potrebno zaradi ugotavljanja nedovoljenega vstopa, preverjanja zakonitosti bivanja na ozemlju Republike Slovenije, preprečevanja in odkrivanja nedovoljenih migracij in čezmejne kriminalitete.

Nedovoljen vstop v Republiko Slovenijo je opredeljen v 11. členu Zakona o tujcih (Ztuj-1- UPB-5).

Preverjanje zakonitosti bivanja zajema preverjanje, ali tujec oziroma državljan tretje države na ozemlju Republike Slovenije prebiva zakonito, torej ali poseduje vsa potrebna dovoljenja (npr. veljaven vizum, veljavno dovoljenje za delo, ali ni prekoračil dovoljeno obdobje bivanja). Nezakonito prebivanje je podrobneje opredeljeno v 47. členu Zakona o tujcih.

Pojem nedovoljena migracija je treba razumeti kot gibanje državljanov tretjih držav preko državne meje na nedovoljen način, brez ustreznih dovoljenj in listin, kakor tudi izvajanje dejavnosti znotraj države, ki omogočajo takšna dejanja (npr. prevoz oseb, ki so vstopile ilegalno).

Pojem čezmejna kriminaliteta opredeljuje izvrševanje kateregakoli kaznivega dejanja, ki se izvaja na ozemlju dveh ali več držav, praviloma pa se izvaja organizirano in z namenom prenašanja ali prevažanja predmetov kaznivega dejanja preko ene ali več državnih meja (npr. tihotapstvo oseb, orožja, prepovedanih drog, radioaktivnih in drugih prepovedanih snovi, prevoz ukradenih vozil in drugih ukradenih predmetov itd.). Pojem čezmejna kriminaliteta vsebuje tudi kazniva dejanja, ki so storjena na ozemlju ene države, vendar se posledice, storilec, sredstvo kaznivega dejanja ali predmet kaznivega dejanja nahajajo oz. nastanejo na ozemlju druge države (npr. tatvina vozila v Italiji, vozilo se nahaja v Republiki Sloveniji).


10. člen
Podrobneje se opredeljuje ukrep pregled listine in preverjanje osebe (predlagani 35. a člen) ter kontrolo osebe, kontrolo prevoznega sredstva in kontrolo stvari (predlagani 35. b člen).

Ob izpolnjevanju splošnih pogojev za uporabo izravnalnih ukrepov (naključnost preverjanja in ugotovitev verjetnosti dejstva prestopa notranje meje) lahko policist zahteva od osebe, da ta izroči na vpogled listine, ki dokazujejo legalnost vstopa in bivanja na ozemlju Republike Slovenije. To pomeni pregled listine (npr. potnega lista z ustreznim vizumom ter vstopnim žigom, ki dokazuje zakonitost vstopa) in potrditev, da je oseba vstopila zakonito in da je na ozemlju Republike Slovenije zakonito. Ob ugotovitvi prekrška se zoper osebo vodi postopek po Zakonu o prekrških (npr. zaradi kršitve Zakona o tujcih).

Pregled listine lahko zajema tudi temeljit pregled listine z uporabo tehničnih sredstev in naprav za iskanje znakov ponarejanja ali prenarejanja listin. Preprečevanje ponarejanja ali prenarejanja potovalnih in drugih dokumentov (potnih listin, vizumov, dovoljenj za prebivanje ...) je pomemben element v boju proti nezakonitim migracijam in čezmejni kriminaliteti.

Poleg pregleda listine lahko policist osebo preveri v zbirkah podatkov, ki jih upravlja ministrstvo za notranje zadeve ter zbirkah podatkov do katerih imajo policisti dostop na podlagi predpisov Evropske unije ali mednarodnih pogodb (npr. schengenski informacijski sistem) z namenom preveritve, ali se osebo išče, ali je zanjo razpisan kakšen dodaten ukrep, ki ga je treba izvesti (npr. ugotovitev prebivališča) in podobno. Preverjanje v zbirkah podatkov ministrstva za notranje zadeve je potrebno predvsem zaradi zlorab identitete državljanov naše države in s tem zaščite njihovih interesov.

Preverjanje biometričnih podatkov in verifikacija prstnih odtisov je pogoj za uspešno uporabo določenih evropskih zbirk podatkov, ki vsebujejo biometrične podatke (npr. vizumski informacijski sistem, SIS), zato je treba omogočiti izvedbo ukrepa, ki vključuje takšno preverjanje. Temu je namenjeno tudi preverjanje drugih identifikacijskih značilnosti, še posebej v primerih zlorab identitete, kakor tudi za zagotavljanje učinkovitega izvajanja razpisanih ukrepov zoper določene osebe (npr. odvzem prostosti, privedba k pristojnemu organu). Preverjanje identifikacijskih značilnosti (npr. uporaba proteze, razpoznavna tetovaža, brazgotine, ..) je seveda vezano na obstoj takih značilnosti v posameznih zbirkah podatkov. Če takih podatkov v primerjalni zbirki podatkov ni, tudi preverjanje ni mogoče.

Pri preverjanju biometričnih podatkov gre za zajem podatkov in preverjanje v obstoječih zbirkah podatkov, ki so bile ustanovljene na podlagi drugih pravnih podlag (SIS) in do katerih lahko policija dostopa. Z zajemom oziroma preverjanjem podatkov ne nastane nova zbirka biometričnih podatkov, prav tako se podatki pridobljeni v postopku po 35. členu ne bodo hranili oziroma vnašali v druge policijske zbirke podatkov.

Če je podan sum posedovanja prepovedanih stvari ali predmetov, kontrola osebe, poleg pregleda listine in preverjanja osebe, vsebuje tudi pooblastilo policista, da od osebe zahteva, naj pokaže, kaj ima pri sebi, pregled osebe in pregled oblačil. Ukrep ni namenjen preverjanju osebe glede nevarnosti napada ali samopoškodovanja, temveč ugotavljanju, ali oseba poseduje kakršne koli predmete ali stvari, ki so pomembne za razjasnitev okoliščin glede nedovoljenega vstopa, zakonitosti bivanja, nedovoljenih migracij ali čezmejne kriminalitete (npr. oseba ima pri sebi originalne potovalne dokumente od oseb, ki jih prevaža v vozilu, medtem ko osebe navajajo, da so listine izgubile). Pregled osebe ne obsega telesnega pregleda ali osebne preiskave .

Pri pregledu policist z rokami pretipa oblačila in pregleda vsebino predmetov, ki jih ima oseba pri sebi ali s seboj.

Z izvajanjem teh ukrepov se Republika Slovenija uspešno bori proti nedovoljenim migracijam in nedovoljenemu zadrževanju oseb na ozemlju Republike Slovenije, kar je tudi njena obveznost v skladu s schengenskim pravnim redom, saj s tem prispeva k večji varnosti celotnega schengenskega območja. Enako velja za izvajanje kontrole prevoznega sredstva oziroma stvari.

Pri kontroli prevoznega sredstva, ki zajema zunanji in notranji pregled prevoznega sredstva, lahko policist, če obstaja sum, da oseba v prevoznem sredstvu prevaža osebe, prepovedane predmete ali stvari, dokumente ali listine, opravi podroben pregled vseh delov prevoznega sredstva, tudi z uporabo tehničnih sredstev in naprav (npr. uporaba merilca gostote materiala, merilec srčnega utripa, detektor radioaktivnega sevanja). Policisti lahko tudi pregledajo posamezne dele prevoznega sredstva, kjer so lahko skriti prepovedani predmeti oziroma stvari, listine ali osebe, če sumijo, da gre za tak prevoz. Z določilom želi zakonodajalec uvesti postopno stopnjevanje kontrole prevoznega sredstva oziroma stvari (upoštevaje načelo sorazmernosti).

Kontrola stvari zajema zunanji in notranji pregled. Če obstaja sum, da oseba poseduje prepovedane predmete ali stvari, dokumente ali listine, lahko policist opravi podroben pregled predmetov ali stvari, ki obsega pregled vseh delov, tudi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev in naprav (npr. detektor za odkrivanje mamil in eksplozivov).

Ob odkritju skritih prepovedanih predmetov v vozilu ali v stvari (npr. prepovedana droga, skrita v rezervnem kolesu) se postopek po določilih tega zakona zaključi ter takoj nadaljuje v skladu z Zakonom o kazenskem postopku oziroma Zakonom o prekrških (npr. pridobitev odredbe sodišča za hišno preiskavo ali preiskavo osebe). Zakon torej natančno ločuje postopke v smislu kazenskega oziroma prekrškovnega postopka od predhodnih – kontrol v okviru izravnalnih ukrepov. Stopnja suma v okviru izvajanj izravnalnih ukrepov je enaka kot pri vseh drugih policijskih postopkih, torej vezan na osnovne policijske ugotovitve v postopkih in ne zadošča le zgolj domneva.

11. člen
Podrobnejša opredelitev četrtega odstavka veljavnega 37. člena zakona je potrebna, saj je sedaj veljavni člen omogočal pripadnikom tujih varnostnih organov, ki spremljajo predstavnika te države na obisku v Republiki Sloveniji, vnos in nošenje orožja ter pripadajočega streliva. Zakon ni nikjer določal možnosti morebitne uporabe orožja, zato je predlagana sprememba nujna. Omejuje se uporaba orožja le v primerih zavarovanja življenja ali neposrednega napada, s katerim je ogroženo življenje.

12. člen

Predlagana sprememba je nujna zaradi spremembe poglavja VI. ter dveh novih členov, ki sta dodana v tem poglavju. Gre za spremembo zaradi sklicevanja na ustrezne člene.

13. člen
Čas hranjenje podatkov v evidencah se krajša zaradi spremenjenih standardov na področju varovanja osebnih podatkov, kakor tudi zaradi načela sorazmernosti.

14. člen
Ureja uveljavitev zakona. Zaradi potrebe po prilagoditvi računalniških aplikacij in ustreznega usposabljanja policistov za izvajanja izravnalnih ukrepov je potrebno, da se uporaba določenih členov odloži. Do uveljavitve novih določb veljajo določbe sedaj veljavnega zakona.



IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO