UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejetje zakona

2. Cilji in načela zakona

3. Bistvene rešitve zakona

4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in primerjava z EU

5. Ocena finančnih posledic zakona za državni proračun

6. Ocena finančnih posledic zakona za druga javna finančna sredstva

7. Druge posledice zakona

II. BESEDILO ČLENOV:

– opremo in surovine za proizvodnjo vina, s katerimi je mogoče letno proizvesti količine, ki presegajo količine, dovoljene za lastno rabo, in ne presegajo z zakonom določenega obsega proizvodnje (v nadaljevanju: mali proizvajalec vina) in
– opremo za proizvodnjo žganja, katere zmogljivost presega minimalno določeno (v nadaljevanju: mali proizvajalec žganja),

1. trošarinski zavezanec je proizvajalec trošarinskih izdelkov, pooblaščeni prejemnik trošarinskih izdelkov iz druge države članice, uvoznik trošarinskih izdelkov, pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost trgovine na debelo s trošarinskimi izdelki, oziroma oseba, na katero se v skladu s tem zakonom lahko prenese trošarinska obveznost;

2. imetnik trošarinskega dovoljenja je trošarinski zavezanec, ki pridobi trošarinsko dovoljenje carinskega organa, da v okviru opravljanja svoje dejavnosti v trošarinskem skladišču proizvaja, obdeluje, predeluje, dodeluje (v nadaljnjem besedilu: proizvaja), skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine;

3. trošarinsko dovoljenje je odločba, ki jo izda carinski organ trošarinskemu zavezancu, da lahko v okviru opravljanja svoje dejavnosti, v trošarinskem skladišču proizvaja, skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine;

4. trošarinsko skladišče je ena ali več med seboj povezanih ograjenih površin ali prostorov, ki tvorijo tehnološko enoto, kjer imetnik trošarinskega dovoljenja proizvaja, skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine in, ki mora biti vidno označena in fizično ločena od preostalih površin ali prostorov;

5. režim odloga plačila trošarine je ureditev, ki se nanaša na proizvodnjo, skladiščenje in prejemanje ali odpremljanje trošarinskih izdelkov, na podlagi katere je obveznost za plačilo trošarine odložena;

6. oproščeni uporabnik trošarinskih izdelkov je fizična oziroma pravna oseba, ki pod pogoji, določenimi s tem zakonom, pridobi dovoljenje carinskega organa, da lahko v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. in 55. člena tega zakona nabavlja trošarinske izdelke brez plačila trošarine (v nadaljnjem besedilu: oproščeni uporabnik);

7. obrat oproščenega uporabnika je prostor, naprava oziroma oprema, v kateri so hranjeni trošarinski izdelki, ki jih je oproščeni uporabnik nabavil za potrebe svoje dejavnosti brez plačila trošarine;

8. uvoznik trošarinskih izdelkov je carinski dolžnik, določen v skladu s carinskimi predpisi, oziroma prejemnik trošarinskih izdelkov iz tretje države oziroma tretjega ozemlja;

9. pooblaščeni prejemnik je trošarinski zavezanec, ki ima dovoljenje carinskega organa, da v okviru svoje dejavnosti prejema trošarinske izdelke od osebe iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine. Pooblaščeni prejemnik ne sme skladiščiti ali odpremljati trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine;

10. nepooblaščeni prejemnik je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti občasno prejema trošarinske izdelke od osebe iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine. Nepooblaščeni prejemnik ne sme skladiščiti ali odpremljati trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine in mora carinskemu organu predložiti instrument za zavarovanje plačila trošarine, preden mu dobavitelj odpremi trošarinske izdelke;

11. davčni zastopnik je oseba, ki jo imetnik trošarinskega skladišča iz druge države članice pooblasti, da v njegovem imenu in za njegov račun v Sloveniji izvršuje obveznosti in uveljavlja pravice po tem zakonu.

(2) Pošiljatelj trošarinskih izdelkov mora izdati trošarinski dokument, če:

– te trošarinske izdelke dobavlja pod režimom odloga plačila trošarine oziroma izvaža ali

– te trošarinske izdelke dobavlja prejemniku v drugo državo članico.

(3) Trošarinski dokument mora biti izstavljen v petih izvodih, če ni s tem zakonom ali predpisom, izdanim na njegovi podlagi, drugače določeno, in sicer:

1. en izvod obdrži pošiljatelj,

2. en izvod spremlja blago in je za prejemnika,

3. en izvod spremlja blago in ga prejemnik potrjenega vrne pošiljatelju oziroma carinskemu organu,

4. en izvod spremlja blago in je namenjen nadzornemu organu namembnega območja oziroma namembne države članice in

5. en izvod je namenjen nadzornemu organu odpremnega območja.

(4) Izvod trošarinskega dokumenta iz 5. točke prejšnjega odstavka mora pošiljatelj predložiti nadzornemu organu najkasneje ob odpremi pošiljke.

– v primerih, ko mu je trošarinske izdelke dobavil pošiljatelj iz Slovenije, najpozneje v 15 dneh po prejemu pošiljke oziroma

– v primerih, ko mu je trošarinske izdelke dobavil pošiljatelj iz druge države članice, najpozneje 15. dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem je prejel pošiljko.

(2) Prejemnik trošarinskih izdelkov iz prejšnjega odstavka potrdi prejem pošiljke tako, da na trošarinskem dokumentu navede datum in kraj prevzema trošarinskih izdelkov ter podpiše izvod trošarinskega dokumenta, ki ga vrne pošiljatelju oziroma carinskemu organu. Pred potrditvijo prejema trošarinskih izdelkov mora na trošarinskem dokumentu označiti, da je preveril vsebino pošiljke in da je ta skladna z navedbami v trošarinskem dokumentu.

(3) Preden prejemnik vrne potrjen izvod trošarinskega dokumenta pošiljatelju oziroma carinskemu organu, ga mora predložiti v potrditev nadzornemu organu.

(4) Izvoz trošarinskih izdelkov potrdi carinski organ na trošarinskem dokumentu, ko se izdelki dejansko iznesejo iz Skupnosti.

(5) Pošiljatelj, ki ne prejme potrjenega izvoda trošarinskega dokumenta v roku iz prvega odstavka tega člena, mora o tem nemudoma, vendar najkasneje v desetih dneh po poteku roka iz prvega odstavka tega člena, obvestiti pristojni carinski organ, ki sprejme vse potrebne ukrepe, da ugotovi, ali je v skladu s tem zakonom nastala obveznost za obračun trošarine.

(2) Če pošiljatelj dobavlja trošarinske izdelke s plačano trošarino v drugo državo članico ali prek druge države članice v skladu z 8.a členom tega zakona ali če dobavlja v drugo državo članico popolnoma denaturiran alkohol, lahko namesto obrazca iz prejšnjega odstavka uporabi poenostavljeni trošarinski dokument, ki mora ustrezati obrazcu, ki ga določa evropska zakonodaja.

(3) Če pošiljatelj pošilja trošarinske izdelke iz Slovenije v drugo državo članico prejemniku, ki v skladu z zakonodajo te države članice ni pooblaščen, da bi prejemal trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine, in za to pošiljko izda trošarinski dokument v skladu s prejšnjim odstavkom, mora trošarinskemu dokumentu priložiti še dokument, ki dokazuje, da je bila trošarina plačana v namembni državi članici ali da je bil v skladu z zakonodajo te države članice izpeljan drug predpisan postopek za obračun trošarine v tej državi. V tem dokumentu mora biti naveden vsaj naslov pristojnega organa v namembni državi članici ter datum in sklicna oziroma evidenčna številka plačila trošarine pri tem organu oziroma datum in sklicna oziroma evidenčna številka sprejema instrumenta zavarovanja za plačilo trošarine pri tem organu.

(4) Če se trošarinski izdelki na območju Slovenije v skladu s tem zakonom gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine, mora vsebina in oblika trošarinskega dokumenta, ki spremlja pošiljko, ustrezati obrazcu iz prvega odstavka tega člena.

(5) Minister, pristojen za finance, predpiše pogoje, pod katerimi lahko pošiljatelj trošarinskih izdelkov namesto obrazca iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena kot trošarinski dokument uporabi komercialni ali drug upravni dokument ter druge poenostavitve v zvezi z izdajanjem trošarinskih dokumentov v skladu s tem členom, predvsem v primerih, ko se trošarinski izdelki gibljejo pod režimom odloga med trošarinskimi skladišči istega imetnika trošarinskega dovoljenja in v primerih, ko isti pošiljatelj pogosto in redno pošilja trošarinske izdelke istemu prejemniku in carinskemu organu, omogoči izvajanje trošarinskega nadzora na drug ustrezen način.

(6) Če tehnične možnosti to dopuščajo, lahko carinski organ dovoli uporabo tehničnih pripomočkov za izmenjavo podatkov.

1. ko so trošarinski izdelki uskladiščeni v trošarinskem skladišču drugega imetnika trošarinskega dovoljenja in je ta potrdil prejem in skladnost pošiljke z navedbami v dokumentu pošiljke na izvodu trošarinskega dokumenta;

2. ko so trošarinski izdelki uskladiščeni v obratu oproščenega uporabnika in je ta potrdil prejem in skladnost pošiljke z navedbami v dokumentu pošiljke na izvodu trošarinskega dokumenta;

3. ko so trošarinski izdelki izvoženi in je carinski organ na trošarinskem dokumentu potrdil, da so dejansko iznešeni iz carinskega območja Skupnosti v skladu s carinskimi predpisi;

4. ko trošarinske izdelke pošlje osebi v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države lahko sodeluje v režimu odloga plačila trošarine in prejme potrjen izvod trošarinskega dokumenta v skladu z 9. členom tega zakona.

(2) Imetniku trošarinskega dovoljenja se plačilo trošarine od trošarinskih izdelkov, ki so bili skladiščeni v njegovem trošarinskem skladišču odpusti, če:

1. so bili uporabljeni kot osnovni material za proizvodnjo drugih trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču;

2. so bili uporabljeni kot vzorci za analize v zvezi s testiranjem proizvodnje oziroma za znanstvene namene;

3. so bili uporabljeni za namene trošarinskega nadzora;

4. so bili predloženi in uporabljeni za namene kontrole kvalitete, ki jo v trošarinskem skladišču opravljajo pooblaščene osebe;

5. so bili uničeni pod nadzorom carinskega organa;

6. je bil ugotovljen primanjkljaj trošarinskih izdelkov, za katerega imetnik trošarinskega dovoljenja dokaže, da je nastal zaradi višje sile (razen kraje) ali, da je neločljivo povezan s procesom proizvodnje, skladiščenja in prevoza izdelkov;

7. je bil alkohol popolnoma denaturiran v skladu s predpisom iz 44. člena tega zakona;

8. so bili tobačni izdelki denaturirani in uporabljeni za industrijske oziroma hortikulturne namene.

(3) Oproščenemu uporabniku se plačilo trošarine odpusti:

1. če so trošarinski izdelki odposlani v trošarinsko skladišče in ko je imetnik trošarinskega dovoljenja na izvodu trošarinskega dokumenta potrdil prejem pošiljke in skladnost pošiljke z navedbami v dokumentu;

2. če so bili trošarinski izdelki uporabljeni za namene iz 44. ali 55. člena tega zakona in so določeni v dovoljenju carinskega organa iz 27. člena tega zakona.

(4) Oproščenemu uporabniku se plačilo trošarine odpusti, če:

1. so bili trošarinski izdelki uporabljeni kot vzorci za analize v zvezi s testiranjem proizvodnje v njegovih proizvodnih prostorih ali skladišču;

2. so bili trošarinski izdelki uporabljeni za namene trošarinskega nadzora;

3. so bili trošarinski izdelki predloženi in uporabljeni za namene kontrole kvalitete, ki jo v njegovih proizvodnih prostorih ali skladišču opravljajo pooblaščene osebe;

4. so bili trošarinski izdelki uničeni pod nadzorom carinskega organa;

5. je bil ugotovljen primanjkljaj trošarinskih izdelkov, za katerega dokaže, da je nastal zaradi višje sile (razen kraje) in primanjkljaj, ki je neločljivo povezan s procesom proizvodnje, skladiščenja in prevoza izdelkov, za katerega proizvodnjo so bili trošarinski izdelki porabljeni.

(5) Imetniku trošarinskega dovoljenja se odpusti plačilo trošarine po 2. do 6. točki drugega odstavka tega člena, oproščenemu uporabniku pa po 1. do 5. točki prejšnjega odstavka pod pogojem, da pridobi dovoljenje carinskega organa. Način ugotavljanja primanjkljajev, ki so neločljivo povezani s procesom proizvodnje, skladiščenja in prevoza trošarinskih izdelkov, določi minister, pristojen za finance, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za standardizacijo.

(6) Uvozniku se plačilo trošarine odpusti:

1. v primeru iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, če v roku 15 dni prejme potrditev imetnika trošarinskega dovoljenja oziroma oproščenega uporabnika, da je prevzel pošiljko;

2. če dokaže, da so trošarinski izdelki, ki so bili uvoženi v okviru carinskega odložnega postopka, dejansko iznešeni iz Slovenije;

3. če je alkohol, ki ga uvaža, popolnoma denaturiran v skladu s predpisom iz 44. člena tega zakona;

(7) Imetniku trošarinskega dovoljenja in oproščenemu uporabniku iz četrtega in petega odstavka 6. člena tega zakona se plačilo trošarine odpusti, če so trošarinski izdelki skladiščeni v drugem trošarinskem skladišču in to na trošarinskem dokumentu potrdi imetnik trošarinskega dovoljenja tega drugega trošarinskega skladišča.

(8) Imetniku trošarinskega dovoljenja in oproščenemu uporabniku iz četrtega in petega odstavka 6. člena tega zakona se plačilo trošarine odpusti, če:

1. so bili trošarinski izdelki sproščeni v porabo, in je bila trošarina plačana s strani kupca;

2. so bili trošarinski izdelki v postopku stečaja in likvidacije prodani imetniku trošarinskega dovoljenja ali oproščenemu uporabniku in je skladiščenje potrjeno v trošarinskem dokumentu;

3. so bili trošarinski izdelki odpremljeni iz trošarinskega skladišča ali obrata oproščenega uporabnika upniku (na podlagi razdelitve premoženja) in je bila hkrati plačana trošarina ali, če je upnik – imetnik trošarinskega dovoljenja, potrdil prejem pošiljke na trošarinskem dokumentu.

(9) Imetniku trošarinskega dovoljenja in oproščenemu uporabniku iz sedmega odstavka 6. člena tega zakona se plačilo trošarine odpusti, če so bili trošarinski izdelki skladiščeni v drugem trošarinskem skladišču ali obratu oproščenega uporabnika in je to potrjeno v drugem trošarinskem dokumentu ali če je bilo premoženje pridobljeno v obdobju 180 dni od dneva, ki sledi dnevu prijave združitve za vpis v register in so bili trošarinski izdelki odpremljeni za ta namen, trošarina pa plačana v istem času.

(10) Določbe tega člena se smiselno upoštevajo za odpustitev plačila trošarine pooblaščenemu prejemniku.

– vsaka odprema trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča ali/in iz obrata oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, razen če so trošarinski izdelki odpremljeni: drugemu trošarinskemu skladišču oziroma drugemu obratu oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, carinskemu skladišču (razen prostocarinski prodajalni), prostocarinski coni, v carinskem tranzitnem postopku oziroma v izvoz ter

– vsaka odprema iz proizvodnega obrata trošarinskega zavezanca, ki ni imetnik trošarinskega dovoljenja.

(2) Pri odpremi trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča ali iz obrata oproščenega uporabnika v drugo trošarinsko skladišče ali drugemu oproščenemu uporabniku, za katero ni v roku 15 dni od dneva odpreme potrjeno, da je pošiljka prispela na namembni kraj na ozemlju Slovenije ali bila iznešena iz Skupnosti, nastane obveznost za obračun trošarine 16. dan po dnevu odpreme.

(3) Pri odpremi trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča v Sloveniji osebi v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države lahko prejema trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine, za pošiljko, za katero v roku iz druge alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona ni potrjeno, da je prispela na namembni kraj v drugi državi članici, nastane obveznost za obračun trošarine zadnji dan v davčnem obdobju, v katerem bi ta oseba morala potrditi in vrniti izvod trošarinskega dokumenta.

(4) Če oproščeni uporabnik uporabi trošarinske izdelke za namene, za katere ni predpisana oprostitev plačila trošarine, nastane obveznost za obračun trošarine zadnji dan v mesecu, v katerem so bili trošarinski izdelki porabljeni.

(5) Od trošarinskih izdelkov, ki so bili v trošarinskem skladišču porabljeni kot surovina za proizvodnjo drugih izdelkov oziroma, ki so bili uporabljeni kot pogonsko gorivo oziroma gorivo za ogrevanje ter od primanjkljaja trošarinskih izdelkov, razen od primanjkljaja iz 6. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona, nastane obveznost za obračun trošarine zadnji dan v mesecu, v katerem so bili trošarinski izdelki porabljeni oziroma v katerem je bil ugotovljen primanjkljaj.

(6) Trošarina, katere plačilo je bilo odloženo na podlagi četrtega in petega odstavka 6. člena tega zakona, mora biti obračunana 30. dan po poteku veljavnosti dovoljenja, če oseba, ki ji je prenehala veljavnost dovoljenja, ni prejela potrjenega izvoda trošarinskega dokumenta od prejemnika trošarinskih izdelkov.

(7) Trošarina, katere plačilo je bilo odloženo na podlagi šestega odstavka 6. člena tega zakona, mora biti obračunana 30. dan po poteku veljavnosti dovoljenja, če oseba, ki ji je prenehala veljavnost dovoljenja, ni prejela potrjenega izvoda trošarinskega dokumenta od prejemnika trošarinskih izdelkov.

(8) Trošarinski zavezanec mora obračunati in plačati trošarino od predpisanih osnov po stopnjah oziroma v zneskih, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine.

1. trošarinski izdelki še niso sproščeni v porabo v eni od držav članic in se sprostijo v porabo v Sloveniji ali

2. so trošarinski izdelki, ki so bili že sproščeni v porabo v kateri drugi državi članici, vnešeni v Slovenijo za opravljanje dejavnosti ali

3. so trošarinski izdelki, ki so bili že sproščeni v porabo v kateri drugi državi članici, namenjeni, da se vnesejo v Slovenijo za opravljanje dejavnosti v Sloveniji in so najavljeni v skladu z 8.a členom.

(2) Obveznost za plačilo trošarine za trošarinske izdelke iz 1. točke prejšnjega odstavka nastane, ko so trošarinski izdelki v Sloveniji sproščeni v porabo.

(3) Obveznost za plačilo trošarine za trošarinske izdelke iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena nastane, ko so trošarinski izdelki dobavljeni prejemniku oziroma ko pošiljatelj najavi pristojnemu carinskemu organu, da namerava trošarinske izdelke vnesti v Slovenijo za opravljanje dejavnosti.

(4) V primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena se trošarina obračuna in plača od predpisanih osnov po stopnjah oziroma v zneskih, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine.

(5) Za trošarinske izdelke, ki so bili sproščeni v porabo v kateri drugi državi članici in jih v Slovenijo vnaša fizična oseba za svoje osebne potrebe, obveznost za plačilo trošarine v Sloveniji ne nastane.

(6) Šteje se, da so trošarinski izdelki namenjeni za opravljanje dejavnosti, če je prejemnik teh izdelkov v Sloveniji pravna ali fizična oseba, ki opravlja samostojno (neodvisno) dejavnost, ali kdo drug za račun ene od njiju. Pri presoji, ali so izdelki, ki se vnašajo v Slovenijo, namenjeni za opravljanje dejavnosti, carinski organ upošteva predvsem:

– status osebe, ki razpolaga s trošarinskimi izdelki,

– namembni kraj pošiljke in, če je glede na okoliščine primera to primerno, obliko prevoza,

– dokumente, ki se nanašajo na pošiljko,

– naravo in količino izdelkov.

(7) Ne glede na prejšnji odstavek se šteje, da so vnešeni trošarinski izdelki namenjeni za opravljanje dejavnosti, če količine presegajo:

– 800 kosov cigaret,

– 400 kosov cigarilosov,

– 200 kosov cigar,

– 1,0 kilogram drobno rezanega tobaka oziroma drugega tobaka za kajenje,

– 10 litrov žganja,

– 20 litrov vmesnih pijač,

– 90 litrov vina, vključno z največ 60 litrov penečega vina,

– 110 litrov piva.

(2) Plačnik trošarine v skladu s prvim odstavkom tega člena je tudi fizična oseba, ki ne opravlja registrirane dejavnosti proizvodnje alkohola in alkoholnih pijač in ne more pridobiti trošarinskega dovoljenja, ima pa v lasti oziroma uporabi opremo in surovine za proizvodnjo vina, s katerimi je mogoče letno proizvesti količine, ki presegajo količine, dovo­ljene za lastno rabo ter opremo za proizvodnjo žganja, katere kapaciteta presega minimalno določeno (v nadaljevanju: mali proizvajalec vina in žganja).

(3) Poleg oseb iz prvega in drugega odstavka tega člena je plačnik trošarine tudi:

1. oproščeni uporabnik trošarinskih izdelkov, ki uporabi trošarinske izdelke za namene, za katere ni predpisana oprostitev plačila trošarine;

1.a nepooblaščeni prejemnik trošarinskih izdelkov iz 29.b člena tega zakona;

1.b davčni zastopnik;

1.c pošiljatelj trošarinskih izdelkov, ki so bili sproščeni v porabo v drugi državi članici, obveznost za obračun in plačilo trošarine pa je v skladu s tem zakonom nastala v Sloveniji ali, če je glede na okoliščine primera to primerneje, prejemnik teh trošarinskih izdelkov;

1.d prodajalec trošarinskih izdelkov iz petega odstavka 8.a člena tega zakona;

2. kupec, prejemnik trošarinskih izdelkov iz 1. točke 15. člena tega zakona;

3. kupec iz 2. točke 15. člena tega zakona;

4. upnik iz 3. točke 15. člena tega zakona;

5. upnik iz 4. točke 15. člena tega zakona;

6. oseba, ki nezakonito proizvede, uvozi, vnese iz druge države članice, prevaža, proda ali kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena tega zakona; v skladu s to točko je plačnik trošarine tudi oseba, ki sodeluje pri nezakoniti proizvodnji ali uvozu trošarinskih izdelkov, oziroma oseba, ki hrani nezakonito proizvedene oziroma uvožene trošarinske izdelke;

6.a oseba, ki je v skladu s tem zakonom predložila instrument za zavarovanje plačila trošarine ali garant oziroma porok, naveden na instrumentu za zavarovanje plačila trošarine;

7. oseba, ki ima na zalogi trošarinske izdelke, za katere se spremeni višina trošarine v skladu s 6. točko 15. člena tega zakona.

(4) Če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.

(2) Instrument za zavarovanje plačila trošarine se obvezno predloži za izdelke, ki se odpremljajo, razen če se odpremljajo po fiksnih cevovodih, za izdelke, ki se proizvajajo, skladiščijo in prejemajo v trošarinskem skladišču, pa na zahtevo carinskega organa.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko namesto imetnika trošarinskega dovoljenja, ki odpremlja trošarinske izdelke iz Slovenije v drugo državo članico, instrument za zavarovanje plačila trošarine predloži prevoznik ali lastnik trošarinskih izdelkov ali prejemnik trošarinskih izdelkov.

(4) Prejšnji odstavek se uporablja tudi, kadar trošarinske izdelke iz druge države članice v Slovenijo pošilja oseba, ki ima v skladu z zakonodajo te države članice dovoljenje, da sme odpošiljati trošarinske izdelke v druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine.

(5) Višino zneska instrumenta za zavarovanje plačila trošarine za izdelke, ki se odpremljajo iz trošarinskega skladišča, določi carinski organ tako, da višina zneska ustreza trošarinskemu dolgu za te izdelke.

(6) Če carinski organ zahteva predložitev instrumenta za zavarovanje plačila trošarine za izdelke, ki se proizvajajo, skladiščijo in prejemajo v trošarinskem skladišču, je višina zneska instrumenta za zavarovanje lahko nižja od zneska trošarinskega dolga v davčnem obdobju. Višino zneska instrumenta carinski organ določi ob upoštevanju naslednjih kriterijev:

– ugled, zanesljivost in finančna stabilnost imetnika trošarinskega dovoljenja;

– obseg poslovanja imetnika trošarinskega dovoljenja;

– predvidene oblike evidenc in kontrole v trošarinskem skladišču;

– dosedanje poslovanje imetnika trošarinskega dovoljenja.

(7) Če ima imetnik trošarinskega dovoljenja več trošarinskih skladišč, zavarovanje pa se nanaša na vsa trošarinska skladišča, se višina zavarovanja določi na podlagi povprečnega dolga v davčnem obdobju.

(8) Imetniku trošarinskega dovoljenja ne pripadajo obresti od gotovinskega pologa, ki je položen v zavarovanje.

(9) Kadar carinski organ v zvezi z odobritvijo carinsko dovoljene rabe ali uporabe trošarinskih izdelkov zahteva zavarovanje plačila carinskega dolga v skladu s carinskimi predpisi, se predloženi instrument zavarovanja lahko uporablja tudi za zavarovanje plačila trošarine, če je višina zavarovanja ustrezna.

(10) Zavarovanje plačila trošarine ni potrebno za trošarinske izdelke, za katere stopnja trošarine znaša 0.

(11) V primeru prenehanja veljavnosti trošarinskega dovoljenja se lahko instrument zavarovanja sprosti šele potem, ko je bila plačana trošarina za trošarinske izdelke na zalogioziroma, ko obveznost za plačilo trošarine ne more več nastati.

(12) Postopek zavarovanja in vrste instrumentov zavarovanja plačila trošarine predpiše minister, pristojen za finance.

(2) Za dovoljenje iz prejšnjega odstavka lahko zaprosi oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1. v skladu s predpisanimi pogoji neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost, pri kateri uporablja trošarinske izdelke za namene iz 44. ali 55. člena tega zakona;

2. vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva;

3. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;

4. zoper njo ni začet postopek stečaja oziroma likvidacije;

5. pred izdajo dovoljenja predloži instrument zavarovanje plačila trošarine v skladu s tem zakonom;

6. izpolnjuje druge pogoje, določene s tem zakonom.

(3) Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena, lahko pridobi dovoljenje, če izpolnjuje še naslednje pogoje:

1. da je proizvodni prostor, skladišče oziroma drug prostor za skladiščenje trošarinskih izdelkov organiziran in opremljen tako, da omogoča varno skladiščenje in uporabo pridobljenih trošarinskih izdelkov ter pravilno merjenje zalog teh izdelkov;

2. da knjigovodsko spremljanje izdelkov zagotavlja natančen vpogled v porabo trošarinskih izdelkov in stanje zalog izdelkov, za katere proizvodnjo so bili trošarinski izdelki uporabljeni;

3. da so dani materialni pogoji za izvajanje nadzora.

(4) Podrobnejše predpise o pogojih iz prejšnjega odstavka, ki so vezani na posamezno vrsto trošarinskih izdelkov, predpiše minister, pristojen za finance.

(5) V primeru prenehanja dovoljenja se lahko instrument zavarovanja sprosti šele po tem, ko je bila plačana trošarina za trošarinske izdelke na zalogi oziroma, ko obveznost za plačilo trošarine ne more več nastati.

(6) Postopek zavarovanja in vrste instrumentov zavarovanja plačila trošarine predpiše minister, pristojen za finance.

(7) Preden carinski organ izda dovoljenje, mora ugotoviti, ali nameni uporabe trošarinskih izdelkov dejansko ustrezajo navedbam v vlogi za izdajo dovoljenja, kot tudi normative porabe trošarinskih izdelkov v proizvodnji drugih izdelkov. Carinski organ mora na kraju samem ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja.

(8) Če carinski organ ugotovi, da oproščeni uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega člena, določi rok za odpravo nepravilnosti.

27. člen

(2) V vlogi za izdajo dovoljenja se podrobneje navede: namen in način uporabe trošarinskih izdelkov; normativ porabe za vsakizdelek, pri katerega proizvodnji se porablja; količino trošarinskih izdelkov, na katero se nanaša dovoljenje, toda največ količino za enoletno proizvodnjo oziroma pričakovano količino proizvodnje za isto obdobje.

(3) Dovoljenje se izda na ime osebe, ki je zaprosila za izdajo in se ne sme prenašati na drugo osebo.

(4) V dovoljenju carinski organ navede količine trošarinskih izdelkov, ki se lahko nabavljajo brez plačila trošarine za predpisane namene v določenem obdobju, ki ne sme biti daljš od 12 mesecev; kraj, kjer bodo trošarinski izdelki uporabljeni, in namen uporabe. Količine se določi glede na proizvodne kapacitete in glede na obdobje, na katero se nanaša dovoljenje.

(5) Sprememba količin iz prejšnjega odstavka v obdobju, na katerega se nanaša dovoljenje in odobritev količine za naslednje obdobje, je mogoča na podlagi naknadnega zahtevka.

1. imetnik trošarinskega dovoljenja, ki je trošarinske izdelke, ki so že bili sproščeni v porabo, vnesel v trošarinsko skladišče;

2. uvoznik, ki vrača uvožene izdelke, od katerih je plačal trošarino, v tretjo državo oziroma na tretje ozemlje;

3. izvoznik, ki izvozi trošarinske izdelke, ki jih je nabavil s plačilom trošarine;

4. oseba, ki je pridobila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino ali je bila trošarina zanje plačana ob uvozu oziroma ob vnosu iz druge države članice, uporabljeni pa so bili za namene iz 44. člena in iz prvega odstavka 55. člena tega zakona;

5. oseba, ki je nabavila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino in jih porabila za izdelavo drugih trošarinskih izdelkov;

6. trošarinski zavezanec, ki je trošarinske izdelke prodal, v skladu s predpisanimi pogoji, osebi z 31. člena tega zakona brez obračunane trošarine, sam pa je nabavil trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino oziroma je trošarino plačal ob uvozu oziroma ob vnosu iz druge države članice;

7. pooblaščeni ali nepooblaščeni prejemnik, ki trošarinske izdelke, od katerih je plačal trošarino, v nespremenjenem stanju pošlje v trošarinsko skladišče;

8. oseba, ki je nabavila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino, jih umaknila iz tržišča, ker so postali neužitni oziroma neuporabni in jih uničila pod nadzorom carinskega organa.

(2) Trošarina iz tega člena se vrne pod pogoji in na način, ki ga določi minister, pristojen za finance.

(3) Trošarina iz tega člena se vrne v roku, določenem za vračilo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(4) Oseba iz 5. točke prvega odstavka tega člena uve­ljavlja pravico do vračila trošarine za trošarinski izdelek, porabljen v lastni proizvodnji na podlagi dokazila o plačilu trošarine za končni izdelek.

(2) Črtan.

(3) Trošarina iz šestega odstavka 34. člena tega zakona zapade v plačilo na dan prenehanja veljavnosti trošarinskega dovoljenja, plačana pa mora biti v 30 dneh po zapadlosti.

(4) Trošarina iz sedmega odstavka 34. člena tega zakona zapade v plačilo na dan dokončanja postopka stečaja, likvidacije ali združitve, plačana pa mora biti v 30 dneh po zapadlosti.

(5) Vračilo plačane trošarine lahko imetnik trošarinskega dovoljenja iz 1. točke prvega odstavka 30. člena tega zakona uveljavi z odbitkom od trošarinske obveznosti, izkazane v mesečnem obračunu ali z zahtevkom za vračilo.

(2) Carinski organ bo zahteval predložitev instrumenta za zavarovanje v skladu s prejšnjim odstavkom, če je pošiljka trošarinskih izdelkov iz druge države članice napovedana tako pozno, da rok za plačilo poteče šele potem, ko so trošarinski izdelki že dobavljeni prejemniku v Sloveniji, in v vseh drugih primerih, ko carinski organ glede na okoliščine primera oceni, da je plačilo trošarine ogroženo.

(3) Glede vrste in višine instrumenta za zavarovanje plačila trošarine po tem členu se smiselno uporablja 23. člen tega zakona.

(2) Trošarina se plačuje v višini:

1. 1.643 tolarjev za 1% prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter piva;

2. 0 tolarjev za en hektoliter mirnega vina;

3. 0 tolarjev za en hektoliter penečega vina;

4. 0 tolarjev za en hektoliter drugih fermentiranih pijač;

5. 15.000 tolarjev za en hektoliter vmesnih pijač;

6. 166.500 tolarjev za 100% prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter etilnega alkohola.

(3) V prostocarinskih prodajalnah se trošarina plačuje v višini 90% trošarine, določene v prejšnjem odstavku.

(2) Mali proizvajalec vina je fizična oseba, ki ima v lasti oziroma v uporabi vsaj 0,05 hektara in največ 20 hektarov vinograda in opremo za proizvodnjo vina, s katero prideluje vino iz lastnega pridelka grozdja ter letno ne proizvede več kot 100.000 litrov vina.

(3) Mali proizvajalec vina plačuje trošarino za proizvedene količine vina v koledarskem letu, zmanjšane za količine, dovoljene za lastno rabo.

(4) Trošarina za vino iz prejšnjega odstavka se plačuje po stopnji, ki velja za mirna vina na dan 30. novembra tekočega leta oziroma za vina posebnih trgatev na dan 31. marca naslednjega leta.

(5) Mali proizvajalec vina predloži obračun trošarine za vino do 31. decembra tekočega leta, obračun trošarine za vina posebnih trgatev pa do 30. aprila naslednjega leta.

(6) Mali proizvajalec žganja je fizična oseba, ki ima v lasti oziroma v uporabi kotel za kuhanje žganja s prostornino 40 litrov ali več ter ne opravlja dejavnosti proizvodnje žganja in letno ne proizvede več kot 500 litrov žganja. Za žganje se štejejo naravna žganja iz tarifne oznake 2208 kombinirane nomenklature carinske tarife, dobljena z destilacijo alkoholno prevrelega soka, drozge, tropin ali pikeja iz sadja, grozdja, gozdnih plodov ali alkoholno prevrele melase iz sladkorne pese, žit, krompirja in drugih kmetijskih rastlin ter brez dodanega sladkorja, škrobnega sirupa ali surovin na bazi škroba, surovega in rafiniranega etilnega alkohola ter brez umetnih barvil in arome.

(7) Mali proizvajalec žganja plačuje trošarino v pavšalnem letnem znesku.

(8) Trošarina za vsak kotel s prostornino 40 do 100 litrov znaša 3.000 tolarjev, za vsak kotel s prostornino nad 100 litrov in več pa 6.000 tolarjev.

(9) Malemu proizvajalcu žganja odmeri trošarinsko obveznost carinski organ z odločbo do 30. aprila tekočega leta.

(10) Obračunana oziroma z odločbo odmerjena trošarina zapade v plačilo 30. dan po predložitvi obračuna oziroma vročitvi odločbe.

(11) Ob prijavi začetka proizvodnje v skladu z 62. členom tega zakona morajo carinskemu organu mali proizvajalci vina sporočiti tudi podatek o skupni površini vinogradov, mali proizvajalci žganja pa podatek o prostornini posameznega kotla, ki jih imajo v lasti oziroma uporabi.

(12) Če lastnik oziroma uporabnik kotla najkasneje do 30. aprila tekočega leta sporoči carinskemu organu, da kotel ni v uporabi, in zahteva njegovo zapečatenje, v naslednjih davčnih obdobjih ne nastane trošarinska obveznost, dokler je kotel zapečaten. V letu, ko carinski organ kotel odpečati ali ugotovi, da je bil odpečaten brez soglasja carinskega organa, nastane trošarinska obveznost skladno s sedmim in osmim odstavkom tega člena.

(13) Zapečatenje in odpečatenje kotla opravi carinski organ na zahtevo in stroške lastnika oziroma uporabnika kotla. Stroške zapečatenja in odpečatenja kotla določi minister, pristojen za finance.

(14) Zgornjo mejo količine vina za lastno rabo iz tretjega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo.

(15) Ne glede na 33., 34. in 35. člen tega zakona trošarinski zavezanec, ki proizvaja žganje v količini, ki presega količino iz šestega odstavka tega člena, vendar ne opravlja dejavnosti proizvodnje žganja, obračunava in plačuje trošarino v davčnem obdobju, ki je enako koledarskemu letu. Trošarino mora plačati najpozneje do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto.

(16) Podrobnejše določbe o izvajanju tega člena predpiše minister, pristojen za finance.

(2) Trošarina od cigaret se plačuje kot specifična trošarina, ki je določena v znesku za 1000 kosov in kot proporcionalna trošarina, ki je določena v odstotku od drobnoprodajne cene cigaret.

(3) S 1. julijem 1999 se trošarina od cigaret določi v višini 45% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji, in sicer tako, da se specifična trošarina določi v višini 20% od skupne davčne obremenitve najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji, ki vključuje trošarino in davek na dodano vrednost od teh cigaret.

(4) S 1. julijem 2001 se trošarina določi v višini 46% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji; s 1. januarjem 2002 se trošarina določi v višini 49% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji, s 1. julijem 2002 se trošarina določi v višini 51% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji, s 1. januarjem 2003 se trošarina določi v višini 53% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji, s 1. julijem 2003 se trošarina določi v višini 55% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji in s 1. januarjem 2004 se trošarina določi v višini 57% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji.

(5) Trošarina se določi tako, da znaša:

– najmanj 57% drobnoprodajne cene enega zavojčka cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda v Sloveniji in

– od 1. julija 2004 najmanj 50 evrov v tolarski protivrednosti, od 1. julija 2005 najmanj 54 evrov v tolarski protivrednosti, od 1. julija 2006 najmanj 58 evrov v tolarski protivrednosti, od 1. julija 2007 najmanj 62 eurov v tolarski protivrednosti in od 1. januarja 2008 najmanj 64 eurov v tolarski protivrednosti za 1000 kosov cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda v Sloveniji.

(6) Znesek specifične trošarine in stopnjo proporcionalne trošarine po tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena določi vlada na osnovi drobnoprodajne cene cigaret iz najbo­lje prodajanega cenovnega razreda, ki velja na dan 1. januarja za tekoče leto.

(7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, vlada do vključno 31. decembra 2007 določa znesek specifične in stopnjo proporcionalne trošarine na osnovi drobnoprodajne cene cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda, ki ga ugotavlja na dan 1. januarja za obdobje do 30. junija in na dan 1. julija za obdobje do 31. decembra. Če se v teku polletja dodatno spremeni drobnoprodajna cena cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda, lahko vlada ustrezno spremeni znesek specifične in stopnjo proporcionalne trošarine.

(8) Trošarina se plačuje v višini:

1. za cigare in cigarilose: 0 tolarjev za 1000 kosov in 5% od drobnoprodajne cene;

2. za drobno rezan tobak: 32 eurov v tolarski protivrednosti za en kilogram;

3. za ostali tobak za kajenje: 20 eurov v tolarski protivrednosti za en kilogram.

(9) V prostocarinskih prodajalnah se trošarina plačuje v višini 60% trošarine, določene v prejšnjih odstavkih.

(10) Drobnoprodajna cena iz prvega odstavka tega člena je cena, ki jo določi proizvajalec oziroma davčni zastopnik oziroma pooblaščeni ali nepooblaščeni prejemnik oziroma uvoznik. Drobnoprodajna cena vključuje trošarino in davek na dodano vrednost.

(11) Oseba iz prejšnjega odstavka mora prijaviti drobnoprodajne cene pristojnemu carinskemu organu, in sicer 30 dni pred sprostitvijo tobačnih izdelkov v porabo po tako določenih cenah, drobnoprodajne cene cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda pa mora prijaviti najpozneje 45 dni pred sprostitvijo teh cigaret v porabo.

(12) Prodaja tobačnih izdelkov po drobnoprodajnih cenah, ki so višje od prijavljenih, ni dovoljena.

(2) Vrsta energentov in električne energije se določi glede na uvrstitev v tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife, veljavne na dan uveljavitve tega zakona ali glede na značilnosti posameznega izdelka.

(3) Po tem zakonu se za energente štejejo:

– izdelki iz tarifnih oznak od 1507 do 1518, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo;

– izdelki iz tarifnih oznak 2701 in 2702;

– izdelki iz tarifnih oznak od 2704 do 2715;

– izdelki iz tarifnih oznak 2901 in 2902;

– izdelki iz tarifne oznake 2905 11 00, ki niso sintetičnega izvora, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo;

– izdelki iz tarifne oznake 3403;

– izdelki iz tarifne oznake 3811;

– izdelki iz tarifne oznake 3817;

– izdelki iz tarifne oznake 3824 90 99, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo.

(4) Za energente po tem zakonu se štejejo tudi:

1. vsak izdelek, razen biogoriva, ki je naprodaj oziroma se uporablja oziroma je glede na namen uporabe pogonsko gorivo;

2. aditivi oziroma ekstenderji, ki so dodani pogonskim gorivom;

3. vsak drug ogljikovodik, ki je naprodaj oziroma se uporablja oziroma je glede na namen uporabe gorivo za ogrevanje, razen šote ali biomase.

(5) Za biomaso iz prejšnjega odstavka se štejejo biološko razgradljive frakcije izdelkov, odpadkov in ostankov iz kmetijstva (vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora), gozdarstva in povezanih panog, kot tudi biološko razgradljive frakcije industrijskih in komunalnih odpadkov.

(6) Za biogoriva po tem zakonu se štejejo:

1. bioetanol (etilni alkohol-C2H5OH) iz tarifne oznake 2207 10 00 – nedenaturiran, koncentracije 80 vol.% ali več – in iz tarifne oznake 2207 20 00 – denaturiran, kakršnekoli koncentracije;

2. biodizel (mono alkil (običajno metil) ester maščobnih kislin)) iz tarifne oznake 3824 90 99;

3. etil tertio butileter (imenovan tudi etil butil sulfid-C2H5-S-C4H9) iz tarifne oznake 2930 90 70;

4. bioplin ((mešanica plinov: metana-CH4 (več kot 45 vol.%), ogljikovega dioksida-CO2 in v sledovih dušika-N2, vodika-H2 in vodikovega sulfida-H2S) iz tarifne oznake 2705 00 00;

5. biodimetileter (CH3-O-CH3) iz tarifne oznake 2905 11 00.

(7) Za električno energijo po tem zakonu se šteje energija iz tarifne oznake 2716.

(8) Ta zakon se ne uporablja za:

– energente, ki se uporabljajo za dvojno rabo, tj. kot gorivo za ogrevanje ter hkrati za namen, ki ni pogon ali ogrevanje (npr. uporaba energentov za kemično redukcijo, uporaba v elektrolitskih in metalurških procesih);

– električno energijo, ki se uporablja za kemijsko redukcijo in elektrolitične in metalurške procese;

– električno energijo, kadar ta predstavlja več kot 50% stroška izdelka.

(2) Če je količinska enota za trošarino določena v litrih oziroma kubičnih metrih, se liter oziroma kubični meter merita pri temperaturi +15 stopinj C.

(3) Trošarina se plačuje v višini: tolarjev

1. od motornega bencina iz tarifnih oznak
2710 11 31, 2710 11 41, 2710 11 45,
2710 11 49, 2710 11 51 in 2710 11 59
(za 1.000 litrov), in sicer:
1.1 letalski bencin 99.124
1.2 osvinčeni bencin z vsebnostjo svinca nad
0,013 g/l 99.124
1.3 neosvinčeni bencin z vsebnostjo svinca do
0,013 g/l in z oktanskim številom (RON) do
manj kot 98 90.371
1.4 neosvinčeni bencin z vsebnostjo svinca do
0,013 g/l in z oktanskim številom (RON) 98
ali več 90.371
2. od plinskega olja iz tarifnih oznak od
2710 19 41 do 2710 19 49 (za 1000 litrov),
in sicer:
2.1 za pogonski namen 76.856
2.2 za gorivo za ogrevanje 9.934
3. od utekočinjenega naftnega plina iz tarifnih
oznak od 2711 12 11 do 2711 19 00
(za 1000 kilogramov), in sicer:
3.1 za pogonski namen 32.200
3.2 za gorivo za ogrevanje 0
4. od metana iz tarifne oznake 2711 29 00
(za 1000 kilogramov), in sicer:
4.1 za pogonski namen 32.200
4.2 za gorivo za ogrevanje 0
5. od naravnega plina (tarifni oznaki 2711 11 00
in 2711 21 00) (za en kubični meter), in sicer:
5.1 za pogonski namen 23,50
5.2 za gorivo za ogrevanje 2,70
6. od kerozina iz tarifnih oznak iz tarifnih oznak
2710 19 21 in 2710 19 25 (za 1000 litrov),
in sicer:
6.1 za pogonski namen 71.106
6.2 za gorivo za ogrevanje 5.000
7. od kurilnega olja iz tarifnih oznak od 2710 19 61
do 2710 19 69 (za 1.000 kilogramov) 5.000
8. od električne energije iz tarifne oznake 2716
(za 1 megavatno uro) 236
9. od trdih goriv iz tarifnih oznak 2701, 2702 in
2704 (za 1 gigajoul kalorične vrednosti) 70,6

(4) Od drugih energentov iz tretjega odstavka 53. člena tega zakona se trošarina plačuje glede na namen uporabe po stopnji, ki je predpisana za enakovredno pogonsko gorivo oziroma gorivo za ogrevanje.

(5) Trošarina za aditive in ekstenderje, ki so dodani energentu, je enaka trošarini za energent, kateremu so dodani.

(6) Od izdelkov iz 1. in 3. točke četrtega odstavka 53. člena tega zakona se trošarina plačuje glede na namen porabe po stopnji, ki je predpisana za enakovredno pogonsko gorivo oziroma gorivo za ogrevanje.

(7) Za energente, ki se dokazljivo porabijo za pogon statičnih delovnih strojev, strojev v gradbeništvu in strojegradnji, motornih tirnih vozil v železniškem prometu ter žičnic in strojev ter naprav na smučiščih, imajo kupci – osebe, ki opravljajo dejavnost – pravico do vračila trošarine v višini 50% trošarine, ki je predpisana za pogonski namen.

(8) Način vračila trošarine, carinski organ, pristojen za vračilo, roke za predložitev zahtevka, roke za vračilo trošarine ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati kupec energentov iz prejšnjega odstavka, predpiše minister, pristojen za finance.

(9) Za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (vključno s traktorji), imajo kupci pravico do vračila trošarine v višini 50% trošarine, ki je predpisana za pogonski namen.

(10) Količine, na katere se nanaša pravica do vračila plačane trošarine, način vračila trošarine, carinski organ, pristojen za vračilo, roke za predložitev zahtevka, roke za vračilo trošarine ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati kupec energentov iz prejšnjega odstavka, predpiše minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

(11) Za energente, katerim se v trošarinskem skladišču doda biogorivo iz šestega odstavka 53. člena tega zakona ali izdelki iz tarifnih oznak od 1507 do 1518, 3824 90 55, 3824 90 80, 3824 90 85, 2201, 2851 00 10, 4401 in 4402, ima imetnik trošarinskega skladišča pravico do vračila plačane trošarine ali do oprostitve plačila trošarine sorazmerno deležu dodanega izdelka, vendar do največ 25%.

(12) Količine, na katere se nanaša pravica do vračila plačane trošarine ali do oprostitve plačila trošarine, način vračila trošarine, carinski organ, pristojen za vračilo, roke za predložitev zahtevka, roke za vračilo trošarine ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati imetnik trošarinskega skladišča iz prejšnjega odstavka, predpiše minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo ter ministrom, pristojnim za okolje.

(13) Ne glede na znesek iz 5.1. in 5.2. točke tretjega odstavka tega člena se do 1. maja 2014 trošarina za naravni plin za ogrevanje in za pogonski namen plačuje v znesku 1,50 tolarjev za en kubični meter.

(14) Trošarina iz 8. točke tretjega odstavka tega člena se začne plačevati s 1. januarjem 2007.

(15) Ne glede na zneske iz 2.1, 6.1 in 9. točke tretjega odstavka tega člena, se od 1. januarja 2010 trošarina plačuje:
– od plinskega olja
za pogonski namen 330 evrov v tolarski protivrednosti;
– od kerozina za pogonski namen 330 evrov v tolarski protivrednosti;
– od trdih goriv 0,30 evrov v tolarski protivrednosti.

1. ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo v letalskem in pomorskem prometu, razen v primeru uporabe letala oziroma plovila za zasebne namene, ter za pogon ribiških ladij;

2. ki se uporabljajo v obratih za proizvodnjo električne energije in v obratih za skupno proizvodnjo električne in toplotne energije;

3. ki jih proizvajalec v svojih proizvodnih prostorih porabi za nadaljnjo predelavo oziroma proizvodnjo netrošarinskih izdelkov ali drugih energentov in električne energije, razen če so bili uporabljeni kot pogonsko gorivo za transportna sredstva;

4. ki so injicirani v plavže za namene kemične redukcije kot dodatek koksu, ki je osnovno gorivo;

5. ki se porabijo za druge namene in ne kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje;

6. ki se uporabljajo za proizvodnjo drugih nekovinskih mineralnih izdelkov.

(2) Za uporabo letala oziroma plovila za zasebne namene iz 1. točke prejšnjega odstavka se šteje lastnikova uporaba letala oziroma plovila ali uporaba na podlagi najema oziroma drugega naslova, ki se ne more opredeliti kot pridobitna dejavnost oziroma v primerih, ko se ne uporablja za prevoz potnikov ali blaga oziroma, ko ne gre za opravljanje prevoznih storitev oziroma v primeru, ko letala oziroma plovila uporabljajo državni organi.

(3) Minister, pristojen za finance, predpiše postopke za uveljavitev oprostitve iz 1. točke prvega odstavka tega člena.

(2) Energent, uvožen v Skupnost, se šteje za označen, če uvoznik predloži potrdilo tujega davčnega oziroma carinskega organa, proizvajalca oziroma tujega označevalca, da je bil označen izven Skupnosti in da, glede na vrsto in količino, vsebuje tiste snovi za označevanje, ki so predpisane na podlagi tega zakona. Če uvoznik potrdila ne predloži ali ne more na drug način dokazati, da je uvoženi energent označen, se energent šteje za neoznačen.

(3) Skladiščenje posameznih energentov mora biti organizirano na način, ki zagotavlja, da drugi izdelki ne vplivajo na nevtraliziranje sredstva za označevanje.

(4) Vrsto in količino sredstva za označevanje ter postopek označevanja energentov na podlagi tega člena predpiše minister, pristojen za finance.

(2) Energent v standardnem rezervoarju motornih vozil oziroma plovil ali drugih motorjev se šteje za označen energent, če vsebuje sredstvo za označevanje v katerikoli koncentraciji. Metodo, s katero se ugotavlja prisotnost sredstva za označevanje, predpiše minister, pristojen za finance.

(3) Iz energenta, označenega v skladu s 56. členom tega zakona, ni dovoljeno odstraniti sredstva za označevanje oziroma zmanjševati njegove koncentracije.

(4) Energentu, označenemu v skladu s 56. členom tega zakona, ni dovoljeno dodajati substanc, ki onemogočajo ugotavljanje označenosti.

(2) Vsaka oseba, ki prvič postane trošarinski zavezanec, mora pri carinskem organu vložiti prijavo iz prejšnjega odstavka najmanj 15 dni pred pričetkom proizvodnje, skladiščenja, prejemanja oziroma odpremljanja ali uvoza trošarinskih izdelkov.

(3) Trošarinski zavezanec mora v roku iz prejšnjega odstavka prijaviti tudi predvideno prenehanje opravljanja dejavnosti, prekinitev oziroma ustavitev proizvodnje zaradi nepredvidenih razlogov pa mora prijaviti nemudoma.

(4) Obveznost prijave v skladu s tem členom velja tudi za malega proizvajalca vina iz 45. člena tega zakona.

(5) Mali proizvajalec žganja iz 45. člena tega zakona mora prijaviti nakup oziroma odsvojitev kotla za kuhanje žganja oziroma spremembo načina obračunavanja in plačevanja trošarine v primeru preseganja količinskih omejitev iz šestega odstavka 45. člena tega zakona.

(2) V skladu z ekonomsko politiko Slovenije ali če se spremeni razmerje med tolarjem in evrom za več kot 5% od uveljavitve oziroma zadnje spremembe višine trošarine, lahko Vlada Republike Slovenije:

– zmanjša ali poveča trošarino za energente in električno energijo do 50% trošarin, določenih s tem zakonom, ali določi trošarino za izdelke s stopnjo 0, vendar ne sme določiti trošarin, nižjih od minimalne trošarine, določene z evropskimi predpisi;

– poveča trošarino za alkohol in alkoholne pijače do 50% trošarin, določenih s tem zakonom;

– spreminja razmerje med specifično in proporcionalno trošarino pri cigaretah, če se pomembneje spremenijo razmere na trgu cigaret, vendar le v okvirih trošarine, določene v 51. členu tega zakona, in določi minimalno trošarino, ki ne sme preseči 90% skupne davčne obremenitve cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda v Sloveniji.

(3) Zaradi poenostavitve obračuna trošarin pri uvozu v potniškem prometu lahko minister, pristojen za finance, določi zneske trošarin za tiste količine trošarinskih izdelkov, ki se še lahko štejejo za uvoz v nekomercialne namene.

(4) Minister, pristojen za finance, objavlja spremembe navedb tarifnih oznak po tem zakonu v skladu z veljavno nomenklaturo carinske tarife.

1. ne zapečati trošarinskih izdelkov, ki se pošiljajo v drugo državo članico pod režimom odloga plačila trošarine v skladu s tem zakonom (peti odstavek 7. člena);

2. ne izda trošarinskega dokumenta za trošarinske izdelke v skladu s tem zakonom (drugi odstavek 8. člena);

3. ne potrdi prejema pošiljke in ne vrne trošarinskega dokumenta v predpisanem roku pošiljatelju (prvi odstavek 9. člena);

4. ne plača trošarine od predpisanih osnov po stopnjah oziroma zneskih, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine (osmi odstavek 13. člena, četrti odstavek 13.a člena v povezavi s 34., 35. in 35.a členom, drugi odstavek 14. člena in četrti odstavek 45. člena);

5. nezakonito proizvede, nezakonito uvozi, nezakonito vnese iz druge države članice ali iznese v drugo državo članico, nezakonito prevaža, kupi oziroma proda nezakonito proizvedene oziroma nezakonito uvožene trošarinske izdelke oziroma sodeluje pri nezakoniti proizvodnji ali uvozu ali prenosu trošarinskih izdelkov iz ene države članice v drugo ali hrani nezakonito proizvedene, uvožene ali iz druge države članice vnesene trošarinske izdelke (16., 29.a, 29.b, 62. in 63. člen);

6. prenese dovoljenje, izdano v skladu s tem zakonom, na druge osebe (tretji odstavek 21. člena, tretji odstavek 27. člena, tretji odstavek 29.a člena in tretji odstavek 29.c člena);

7. ne izpolnjuje obveznosti, določene v prvem odstavku 22. člena, ali ne odpravi nepravilnosti v določenem roku (drugi odstavek 22. člena);

8. kot oproščeni uporabnik ne odpravi nepravilnosti v določenem roku (osmi odstavek 26. člena);

9. kot oproščeni uporabnik ne vodi evidenc o nakupu, gibanju in porabi trošarinskih izdelkov po vrsti, količini in vrednosti (29. člen);

10. kot pooblaščeni prejemnik ne izpolnjuje obveznosti po tem zakonu (četrti odstavek 29.a člena);

11. kot nepooblaščeni prejemnik ne izpolnjuje obveznosti po tem zakonu (29.b člen);

12. kot davčni zastopnik ne izpolnjuje obveznosti po tem zakonu (četrti odstavek 29.c člena);

13. ne obračuna trošarine oziroma je ne obračuna v davčnem obdobju (drugi odstavek 33. člena);

14. ne izkaže trošarine v mesečnem obračunu trošarine, ne predloži obračuna trošarine carinskemu organu v predpisanem roku (34. in peti odstavek 45. člena);

15. odpremlja ali omogoči, da se etilni alkohol odpremi iz trošarinskega skladišča ali vnesejo iz druge države članice ali uvozijo brez plačila trošarine za uporabo v proizvodnji neprehrambenih izdelkov, ne da bi bili denaturirani v skladu s tem zakonom (drugi odstavek 44. člena);

16. ne prijavi drobnoprodajne cene pristojnemu carinskemu organu v predpisanem roku (enajsti odstavek 51. člena); prodaja tobačne izdelke po drobnoprodajnih cenah, ki so višje od prijavljenih (dvanajsti odstavek 51. člena); ne označi tobačnih izdelkov, ki so v prometu v Sloveniji, s tobačno znamko (prvi odstavek 52. člena) ter ne zagotovi, da je tobačna znamka nalepljena na embalažo pod celofanskim ali drugim papirjem tako, da je ni mogoče odstraniti, ne da bi bila poškodovana embalaža (tretji odstavek 52. člena);

17. ne označi plinskega olja ali kerozina s predpisanim sredstvom za označevanje oziroma skladiščenja ne organizira na predpisan način (56. člen);

18. v svojem knjigovodstvu ne zagotovi predpisanih podatkov ter ne vodi predpisanih evidenc (59. člen);

19. carinskemu organu ne prijavi pričetka, spremembe ali prenehanja svoje dejavnosti oziroma posameznega posla ali tega ne prijavi pravočasno (62. in 63. člen);

20. zahteva vračilo trošarine po 30. ali 30.a členu ter sedmem, devetem, enajstem in dvanajstem odstavku 54. člena na podlagi neresničnih podatkov;

21. kot oproščeni uporabnik uveljavlja oprostitev plačila trošarine v nasprotju s 44. in 55. členom tega zakona.

(2) Z globo od 50.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 50.000 do 450.0000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, če zahteva vračilo trošarine na podlagi neresničnih podatkov (54. člen) ali če kot trošarinski zavezanec ne vodi predpisanih evidenc (59. člen) oziroma opusti dolžnost sporočila ali prijave (62. in 45. člen), če nezakonito proizvede, nezakonito uvozi, nezakonito vnese iz druge države članice ali iznese v drugo državo članico, nezakonito prevaža, kupi oziroma proda nezakonito proizvedene oziroma nezakonito uvožene trošarinske izdelke oziroma sodeluje pri nezakoniti proizvodnji ali uvozu ali prenosu trošarinskih izdelkov iz ene države članice v drugo ali hrani nezakonito proizvedene, uvožene ali iz druge države članice vnešene trošarinske izdelke (16. člen).

1. gibanja trošarinskih izdelkov ne spremlja pravilno izpolnjen trošarinski dokument (peti odstavek 7. člena in 10. člen);

2. ne izda trošarinskega dokumenta v predpisanem številu izvodov (tretji odstavek 8. člena);

3. ne posreduje nadzornemu organu izvoda trošarinskega dokumenta v predpisanem roku (četrti odstavek 8. člena);

4. ne potrdi trošarinskega dokumenta na predpisan način (9. člen);

5. kot pošiljatelj ali prejemnik trošarinskih izdelkov iz drugih držav članic ne izpolni predpisanih obveznosti ali jih ne izpolni v predpisanem roku (8.a člen);

6. kot pošiljatelj ne obvesti carinskega organa, da ni prejel potrjenega trošarinskega dokumenta v predpisanem roku (peti odstavek 9. člena);

7. ne predloži instrumenta za zavarovanje plačila trošarine v skladu s 23. členom tega zakona;

8. postopka denaturacije ne izvrši v trošarinskem skladišču ali če ga ne izvrši po predpisanem postopku in z uporabo predpisanega denaturanta (tretji odstavek 44. člena);

9. ne razvrsti trošarinskih izdelkov na način, kot je določen v 37., 38., 39., 40., 41., 42., 48., 49., 50. in 53. členu tega zakona;

10. ne izda računa ali drugega dokumenta v skladu z 58. členom tega zakona;

11. ne hrani dokumentacije v predpisanem roku (60. člen).

(2) Z globo od 50.000 do 1,000.000 se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(2) Z globo od 50.000 do 1,000.000 se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

1. označeni energent, ki se uporablja kot gorivo za ogrevanje uporabi za drug namen, kot je določen z oznako, oziroma ga toči za pogon motornih vozil ter plovil ali drugih motorjev oziroma ga toči v standardni rezervoar motornih vozil, plovila ali drugih motorjev oziroma odstrani iz energenta sredstvo za označevanje ali zmanjša njegovo koncentracijo ali energentu dodaja substance, ki onemogočajo ugotavljanje označenosti (57. člen);

2. ne zagotovi, da se energenti dajejo v promet v skladu s tem zakonom (57.a člen).

(2) Z globo od 50.000 do 1,000.000 se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Če carinski organ kot prekrškovni organ izreče globo za prekršek v skladu s tem členom, izreče tudi obvezen od­vzem označenega energenta.

(5) Če pooblaščena uradna oseba organa iz prejšnjega odstavka osebno zazna prekršek iz tega člena ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav, zaseže označeni energent še pred odločitvijo o prekršku. Zaseg označenega energenta se opravi tako, da se vozilo, v katerem je najden označeni energent, v spremstvu pooblaščene uradne osebe organa iz prejšnjega odstavka napoti do kraja, kjer je mogoče označeni energent izčrpati iz rezervoarja, rezervoar očistiti in shraniti zaseženi energent do pravnomočnosti odločitve o odvzemu. Za zaseženo količino energenta se izda potrdilo.

(6) Stroške črpanja označenega energenta in čiščenja rezervoarja nosi voznik vozila, v katerem je bil odkrit označeni energent, oziroma lastnik vozila.

1. ne popiše vseh izdelkov na zalogi in ne predloži zapisnika o popisu davčnemu in carinskemu organu v skladu s 76. členom tega zakona;

2. ne popiše zalog, ne predloži zapisnika o popisu, ne določi prodajnih cen trošarinskih izdelkov z vračunano trošarino ter ne plača trošarine v skladu s 77. členom tega zakona.

(2) Z globo od 200.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.

***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***

Zadnja sprememba: 10/06/2006

Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov