Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
EVA: 2006-1611-0003
Številka: 00712-31/2006/22
Ljubljana, 28.09.2006



PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE

L J U B L J A N A


Vlada Republike Slovenije je na 90. redni seji dne 28.9.2006 določila besedilo:

- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TROŠARINAH,

ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 142. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije po skrajšanem postopku.

Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah obravnava po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevne spremembe Zakona o trošarinah, ki se sprejemajo zaradi uvedbe eura kot nove nacionalne valute, poleg tega pa gre za usklajevanje z drugimi predpisi, kot je Zakon o prekrških, in spremembami aktov Evropske Unije. Prilagaja se tudi obdavčitev električne energije, ki se zaradi svojih specifičnih lastnosti razlikuje od drugih trošarinskih izdelkov, in katere obdavčitev moramo uveljaviti do 1.1.2007, ko poteče prehodno obdobje, v katerem je bila trošarina na električno energijo enaka 0.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki pri delu Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles sodelovali:


- dr. Andrej Bajuk, minister za finance,
- mag. Andrej Šircelj, državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade RS,
- mag. Žiga Lavrič, državni sekretar na Ministrstvu za finance,
- Irena Erjavec, generalna direktorica na Ministrstvu za finance.




mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR

PRILOGA: 1



SKRAJŠANI POSTOPEK
EVA: 2006-1611-0003


PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TROŠARINAH



Ureditev obdavčevanja trošarinskih izdelkov s trošarinami v Sloveniji je usklajena z načeli, ki jih za take izdelke določajo evropski predpisi. Zaradi vstopa v Evropsko unijo in zagotavljanja prostega pretoka blaga med državami članicami je Slovenija v svoj pravni red prevzela celotno evropsko ureditev obdavčevanja trošarinskih izdelkov. Z zadnjo spremembo zakona o trošarinah leta 2004 je bila dosežena skladnost z evropskimi direktivami, vključno z Direktivo Sveta št. 2003/96 o preoblikovanju okvira Skupnosti za obdavčevanje energentov in elektrike (t. i. »energetsko »direktivo), ki jo je Evropski svet sprejel ob koncu leta 2003. S to direktivo je preoblikovan sistem obdavčevanja energentov in med trošarinske izdelke so, poleg alkohola in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov ter mineralnih olj, dodani še zemeljski plin, električna energija, premog in koks, in zanje je na novo določen način obdavčevanja.

Slovenija je s 1. majem 2004 prevzela v svoj pravni red tudi to novo direktivo tako, da je med trošarinske izdelke uvrstila električno energijo, premog in koks, zemeljski plin pa je v naši nacionalni zakonodaji že opredeljen kot trošarinski izdelek od uveljavitve Zakona o trošarinah leta 1999, vendar je zanj trošarina znašala sprva 0 (nič) tolarjev, od leta 2001 pa 1,50 tolarjev za en kubični meter.

Glede nivoja minimalne obdavčitve za električno energijo in zemeljski plin je Slovenija zahtevala prehodno obdobje, in sicer za električno energijo do 1. januarja 2007 in za zemeljski plin do 1. maja 2014. Glede zahteve za električno energijo je Evropska komisija ugotovila, da že direktiva sama po sebi omogoča prehodno obdobje za dosego minimalne stopnje obdavčitve do 1. januarja 2007 zaradi morebitnih negativnih vplivov na cene, zato posebnega prehodnega obdobja zanjo ni odobrila. Glede prehodnega obdobja za zemeljski plin pa je Evropska komisija Evropskemu svetu predlagala, da ga odobri ob pogoju, da pred tem datumom poraba naravnega plina v celotni končni porabi energentov ne bo dosegla 25 %.

Zakon o trošarinah (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZTro) električno energijo ureja skupaj z drugimi trošarinskimi izdelki in ne upošteva njenih specifičnih lastnosti. Zaradi tehničnih karakteristik električne energije, posebnosti njene proizvodnje, nezmožnosti skladiščenja, hkratne proizvodnje in porabe ter neskladnosti fizičnih in kupoprodajnih tokov sta postopek obračuna trošarine, predvsem pa izvajanje vseh obveznosti trošarinskega režima, ki jih določa veljavni zakon, neprimerna. S predlaganim zakonom se zato na novo ureja način obračunavanja trošarine na električno energijo. Druge spremembe pa so povezane z uvedbo eura, oziroma izvirajo iz potreb, na katere je pokazala dosedanja praksa izvajanja zakona.
S predlaganim zakonom predlagatelj ne posega v obstoječa temeljna načela veljavnega zakona o trošarinah.

S spremembami in dopolnitvami zakona se zmanjšajo administrativne obremenitve udeležencev na trgu z električno energijo, izenačijo pogoji poslovanja vseh zavezancev, ki trgujejo z biogorivi in poenostavijo postopki za kmete – male pridelovalce vina.

S predlaganim zakonom se natančneje opredeljujejo specifična pravila obdavčitve električne energije, vendar tudi pri obdavčitvi te zakon sledi načelom, ki veljajo za obdavčitev drugih trošarinskih izdelkov. Zaradi narave trgovanja z električno energijo predlog zakona uvaja poenostavitve trošarinskega nadzora nad gibanjem tega trošarinskega izdelka v primerjavi z gibanjem drugih trošarinskih izdelkov in natančno določa zavezance za plačilo trošarine. V primerjavi z veljavno ureditvijo, po kateri pod trošarinski režim nadzora proizvodnje, hrambe in gibanja trošarinskih izdelkov zapadejo vsi proizvajalci in trgovci s trošarinskimi izdelki, predlog zakona za električno energijo dopušča gibanje brez spremnega trošarinskega dokumenta, zavezanci za plačilo trošarine pa so le tisti dobavitelji in proizvajalci, ki električno energijo dobavljajo končnim porabnikom. Tako se bistveno zmanjšajo administrativne obremenitve udeležencev na trgu z električno energijo.

Biogoriva, ki se uporabijo za pogon, se uvrstijo med trošarinske izdelke in niso več izvzeta iz sistema trošarinskega nadzora. Obravnavajo se enako kot druga pogonska goriva. Hkrati zakon omogoča izenačitev poslovanja oziroma možnosti uveljavljanja oprostitve plačila trošarine vsem subjektom, ki dajejo na trg biogoriva, ne glede na to, ali mešanje biogoriv s fosilnimi gorivi opravijo v Sloveniji, v drugi državi članici EU ali v tretji državi.
Spremembe, vezane na male proizvajalce vina, prinašajo olajšavo zanje, saj jim, dokler trošarina za vino znaša 0 (nič) eurov, ni treba predlagati obračuna trošarine. Za zavezance, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina, se poenostavlja poročanje, in sicer jim podatkov o proizvodnji, lastni porabi in članih gospodinjstva ni treba pošiljati, ampak jih carinski organ povzame iz registra po uradni dolžnosti.

S predlogom zakona se tista biogoriva, ki se uporabijo za pogon, uvrstijo med trošarinske izdelke in niso več izvzeta iz sistema trošarinskega nadzora. Trošarina zanje bo sicer 0 (nič), vendar je taka rešitev potrebna, ker omogoča carinskemu organu vzpostaviti ustrezen nadzor nad gibanjem, proizvodnjo, predelavo in hrambo, enako, kot zakon in direktiva določata za druge energente. Glede na to, da se povečuje število subjektov, ki v Sloveniji poslujejo z biogorivi, predlagatelj ocenjuje, da je treba z vidika nadzora obravnavati biogoriva enako kot druga pogonska goriva. Dosedanja praksa, ko je za biogoriva veljala izjema in se niso obravnavala kot drugi trošarinski izdelki, je povzročala nepreglednost in omogočala malverzacije, nadzornemu organu pa onemogočala ustrezen nadzor. Na ta način bo dosežena tudi popolna uskladitev z Direktivo Sveta 2003/96, ki v 20. členu za gibanje biogoriv predvideva uporabo trošarinskega spremnega dokumenta.

Električna energija bo obdavčena ob dobavi končnim odjemalcem, ki pridobijo električno energijo za svojo končno porabo in imajo na priključnem mestu nameščene merilne naprave. Zavezanci za plačilo trošarine bodo dobavitelji, ki dobavljajo električno energijo končnim porabnikom. Trošarina bo s 1. 1. 2007 znašala 1 euro/MWh, kar v ustreza znesku, ki je predviden v veljavnem zakonu.

S spremembo zakona se zavezancem, in sicer vsem imetnikom trošarinskega dovoljenja in pooblaščenim prejemnikom, omogoča, da poračunajo vračilo trošarine in svojo obveznost že na obrazcu za obračun in jim ni treba vlagati posebnega zahtevka za vračilo.

Za energente, ki se vnašajo v Slovenijo iz drugih držav članic, se uveljavlja enaka ureditev kot pri uvozu – obveznost potrdila o označenosti goriva. V praksi se, kljub enotni ureditvi fiskalnega označevanja na nivoju Skupnosti, pojavljajo različne nacionalne ureditve in interpretacije ureditev glede označevanja. S predlagano spremembo se zagotavlja upoštevanje nacionalnih in pravil EU o označenosti in s tem se preprečujejo zlorabe.

Z dopolnitvijo zakona se natančneje opredeli obveznost hrambe tiste dokumentacije, ki se nanaša na poslovanje s trošarinskimi izdelki na notranjem trgu.

Zneski trošarine in globe se, zaradi prehoda nacionalne tolarske valute na euro, ne spreminjajo, ampak le ustrezno preračunajo. Izjema so posebno hudi prekrški glede na višino povzročene škode. Zakon določa, da se sme storilec kaznovati strožje, s trikratnikom splošno zagrožene višine globe. Za posebno hud prekršek se šteje povzročitev visoke škode, in sicer neplačilo trošarine v višini štiri oziroma osem povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo v času storitve prekrška. V tem primeru se storilec kaznuje s trikrat višjo globo kakor je splošna, predpisana za tisto vrsto prekrška.

Za prekrške, ki so glede na višino povzročene škode storjeni v kvalificirani, hujši obliki, zakon določa rok, ki je daljši od splošnega zastaralnega roka za prekrške (v skladu s 43. členom Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 70/06 – uradno prečiščeno besedilo 3; v nadaljnjem besedilu: ZP-1).

Spremembe drugih členov so pretežno redakcijske.

Zakon bo začel veljati 1. januarja 2007.
Glavnina predlaganih vsebinskih sprememb Zakona o trošarinah je posledica sprejetja Direktive Sveta 2003/96/EC z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčevanje energentov in električne energije. S sprejetjem predloga zakona bo naš pravni red v celoti usklajen z evropsko ureditvijo obdavčevanja trošarinskih izdelkov tudi na področju obdavčevanja električne energije. Ostale spremembe so povezane z zagotavljanjem boljšega izvajanja zakona in nekoliko natančneje prenašajo ureditve iz Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov, Direktive Sveta 92/84/EGS
z dne 19. oktobra 1992 o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače in Direktive Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete. Ne gre za vsebinske spremembe, temveč samo za nekoliko jasnejše določbe, ki jih bo lažje učinkovito izvajati.

Države članice so določbe direktive prenesle v svojo splošno zakonodajo o trošarinah oziroma v zakone, ki urejajo obdavčitev energentov. Zato da bi oblikovali čim bolj transparentna, učinkovita in evropsko primerljiva pravila, je predlagatelj preučil sisteme iz drugih držav članic EU in ugotovil:


Avstrija
Področje biogoriv v Avstriji urejata Mineralölsteuergesetz (Zakon o davkih na mineralna olja) in uredba o gorivih, kise spreminja v rednih časovnih obdobjih (enkrat letno), pri čemer se te spremembe nanašajo na povečanje deleža biogoriv na trgu: od 1. 4. 2005 naj bi znašal delež biogoriv in drugih obnovljivih goriv 2,5 % celotne prodaje bencina in dizelskega goriva na trgu na področju prevoza. Ta odstotek se potem postopno povečuje do leta 2008, ko naj bi dosegel raven, ki jo določa evropska Direktiva 2003/30/ES (5,75 %). Direktiva predvideva, da se bo ta odstotek dosegel v letu 2010, toda Avstrija ga bo predvidoma dosegla že dve leti prej, kar je v Evropski uniji precejšnja izjema, saj imajo številne države članice težave pri doseganju ciljev iz te direktive. Subjekti, ki morajo upoštevati predpisane količine biogoriva, so vsi davčni zavezanci za plačilo davkov na bencin in dizelsko gorivo, kakor jih določa navedena uredba o gorivih.

V Avstriji so zavezanci za plačilo trošarine proizvajalci električne energije (predvsem tisti, ki jo proizvajajo za lastno rabo v tistem delu, ki jo poleg tega dajejo tudi na trg oziroma jo dostavljajo končnim uporabnikom), distributerji in končni porabniki, če jo sami uvažajo iz tujine. Ni olajšav za t. i. zeleno elektriko.

Nemčija
Nemški Zakon o davkih na mineralna olja so leta 2004 spremenili tako, da omogoča popolno oprostitev davka na biogoriva in ogrevalna olja, proizvedena iz biomase do leta 2009. To vključuje tudi deleže teh olj in biogoriv, pomešane z običajnimi gorivi in ogrevalnimi olji. Za leto 2005 so načrtovali 2-odstotni delež biogoriv v celotni porabi običajnih fosilnih goriv za pogon motornih vozil, s podatki o uresničevanju tega cilja za zdaj ne razpolagamo.

Vlada finančno podpira raziskave na področju biodizelskega goriva in njegove uporabe za pogon motornih vozil. Imajo nekaj obratov, ki proizvajajo biodizelsko gorivo, začeli so že tudi z mešanjem biogoriva in dizla. Pripravljajo dolgoročno vladno strategijo o prihodnosti na področju obnovljivih virov energije, ki naj bi bila v kratkem končana. Biogoriva so pomemben del tega načrta. Z vladno uredbo imajo nekatere kvalitativne kriterije za določanje kakovosti goriv, ki vključuje tudi merila za presojo kakovosti biodizelskega goriva. Pripravili so tudi Akt o obnovljivih virih energije, ki naj bi predstavil njihovo uporabo, poleg tega pa finančno spodbujajo programe, ki vključujejo sredstva za uporabo obnovljivih virov energije, npr. sončni kolektorji, nasadi poljščin, ki se gojijo za proizvodnjo biomase, mali bioplinski sistemi, globoki geotermalni sistemi, majhne hidroelektrarne.

Nemčija ima obdavčitev električne energije urejeno v Stromsteuergesetz (StromStG) iz leta 1999, na podlagi katerega je izdana tudi uredba Verordnung zur Durchführung des Stromsteuergesetzes. Trošarinski zavezanci za plačilo trošarine na elektriko so dobavitelji, ki z elektriko oskrbujejo končne potrošnike; osebe, ki proizvajajo elektriko same za lastno rabo in končni porabniki, ki pridobivajo elektriko iz tujine. Vsak od zavezancev, ki želi jemati električno energijo iz omrežja, potrebuje dovoljenje nadzornega organa, ki ga ta podeljuje na podlagi izpolnjevanja nekaterih pogojev, med drugim predložitve zavarovanja v višini predvidene dvomesečne obveznosti. Uvajajo tudi nekatere oprostitve in znižane stopnje trošarine, zlasti na področju železniškega prometa, proizvodnji, kmetijski in gozdarski industriji, oproščena je električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov.

Velika Britanija
V Veliki Britaniji se prav tako trudijo doseči minimalne tržne deleže biogoriv, ki jih nalaga Evropska Unija vsem državam članicam. V energetski strategiji so si zadali cilje, ki se jim skušajo približati, do leta 2010 naj bi tako delež t.i. zelenih energentov znašal 10% vseh porabljenih energentov na trgu, ter se postopoma povečeval na 20% do leta 2020. Vlada je že leta 2002 uvedla spodbude za biodizel, ki so jim pred kratkim sledile tudi spodbude za bioetanol. V letu 2005 je prodaja biogoriv obsegala 0,25% vseh goriv na trgu.

Zavezanci za plačilo trošarine na elektriko so prav tako dobavitelji, ki dostavljajo električno energijo končnim porabnikom. V praksi ta sistem dobro deluje, saj imajo tako relativno malo število trošarinskih zavezancev, kar je ugodno z vidika nadzora.


Zaradi predlagane spremembe zakona v proračunu ni treba zagotoviti dodatnih finančnih sredstev.

Predlagane spremembe bodo imele negativni finančni učinek za državni proračun zaradi širitve kroga upravičencev do oprostitve oziroma vračila trošarine za biogoriva. Ocenjujemo, da bo izpad proračunskih prihodkov znašal približno 300 milijonov tolarjev letno.

S skrajšanjem roka uskladitve trošarin za cigarete z minimalno trošarino, določeno z direktivo, se bodo proračunski prihodki povišali za 1 milijardo tolarjev.
Predlagane spremembe ne bodo imele finančnih posledic za druga javna finančna sredstva.
S spremembami in dopolnitvami zakona se zmanjšajo administrativne obremenitve udeležencev na trgu z električno energijo, izenačijo pogoji poslovanja vseh zavezancev, ki trgujejo z biogorivi in poenostavijo postopki za kmete – male pridelovalce vina.

1. člen

V Zakonu o trošarinah (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) se za 1. členom doda 1.a člen, ki se glasi:
»1.a člen

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive:
– Direktiva Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov (UL L št. 76 z dne 23. 3. 1992, str. 1);
– Direktiva Sveta 94/74/ES z dne 22. decembra 1994 o spremembah Direktive 92/12/EGS o splošnem režimu za trošarinske izdelke in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih izdelkov, Direktive 92/81/ES o uskladitvi trošarinskih struktur za mineralna olja in Direktive 92/82/EGS o približevanju trošarinskih stopenj za mineralna olja (UL L št. 365 z dne 31. 12. 1994, str. 46);
– Direktiva Sveta 92/108/EGS z dne 14. decembra 1992 o spremembah Direktive 92/12/EGS o splošnem režimu za trošarinske izdelke in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih izdelkov ter o spremembah Direktive 92/81/ES (UL L št. 390 z dne 31. 12. 1992, str. 124);
– Direktiva Sveta 96/99/EGS z dne 30. decembra 1996 o spremembah Direktive 92/12/EGS o splošnem režimu za trošarinske izdelke in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih izdelkov (UL L št. 8 z dne 11. 1. 1997, str. 12);
– Direktiva Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L št. 291 z dne 31. 10. 1992, str. 21);
– Direktiva Sveta 92/84/ES z dne 19. oktobra 1992 o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače (UL L št. 316 z dne 31. 10. 1992, str. 29);
– Direktiva Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete (UL L št. 316 z dne 31. 10. 1992, str. 8);
– Direktiva Sveta 95/59/ES z dne 27. novembra 1995 o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov (UL L št. 291 z dne 6. 12. 1995, str. 40);
– Direktiva Sveta 2002/10/ES z dne 12. februarja 2002 o spremembi direktiv 92/79/EGS, 92/80/EGS in 95/59/ES glede strukture in stopnje trošarine, ki velja za predelani tobak (UL L št. 46 z dne 16. 2. 2002, str. 26);
– Direktiva Sveta 1999/81/ES z dne 29. julija 1999 o spremembi Direktive 92/79/EGS o približevanju davkov na cigarete, Direktive 92/80/EGS o približevanju davkov na tobačne izdelke, razen cigarete, in Direktive 95/59/ES o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov (UL L št. 211 z dne 11.8.1999, str. 47);
– Direktiva Sveta 95/60/ES z dne 27. novembra 1995 o davčnem označevanju plinskega olja in kerozina (UL L št. 291 z dne 6. 12. 1995, str. 46);
– Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L št. 283 z dne 31. 10. 2003, str. 51);
– Direktiva Sveta 2004/74/ES z dne 29. aprila 2004 o spremembi Direktive Sveta 2003/96/ES o možnosti nekaterih držav članic za uporabo začasnih izjem ali znižanih stopenj obdavčitve energentov in električne energije (UL L št. 157 z dne 30. 4. 2004, str. 87).«.

2. člen
V 4. členu v 11. točki se za besedo »članice« doda besedilo »ali prodajalec iz petega odstavka 8.a člena tega zakona«.

3. člen

V 8. členu se v tretjem odstavku v 3. točki črta besedilo »oziroma carinskemu organu«.
4. člen

V 9. členu se v prvem odstavku v prvem stavku črta besedilo »oziroma, v primeru ko mu je trošarinske izdelke dobavil uvoznik, carinskemu organu«.

V prvi alineji se beseda »prejemu« nadomesti z besedo »odpremi«.

V drugem in tretjem odstavku se črta besedilo »oziroma carinskemu organu«.

V petem odstavku se besedilo »vendar najpozneje v desetih dneh po poteku roka iz prvega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »v primerih iz druge alineje prvega odstavka tega člena pa najpozneje v šestdesetih dneh od dneva odpreme trošarinskih izdelkov«.

5. člen

V 10. členu se v drugem odstavku besedilo »lahko namesto obrazca iz prejšnjega odstavka« nadomesti z besedo »se«.

V tretjem odstavku se beseda »prejšnjim« nadomesti z besedo »prvim«.

6. člen

V 12. členu se v desetem odstavku za besedo »pooblaščenemu« doda besedilo »in nepooblaščenemu prejemniku«.
7. člen

V 13. členu se v prvem odstavku v drugi alineji besedilo »vsaka odprema iz proizvodnega obrata« nadomesti z besedilom »vsaka proizvodnja v obratu«.

V tretjem odstavku se besedilo »zadnji dan v davčnem obdobju, v katerem bi ta oseba morala potrditi in vrniti izvod trošarinskega dokumenta« nadomesti z besedilom »61. dan po dnevu odpreme«.

V petem odstavku se za besedilom »oziroma v katerem je« doda besedilo »nastal oziroma je«.

8. člen

V 13.a členu se v prvem odstavku črta 2. točka.

Dosedanja 3. točka postane 2. točka.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Obveznost za plačilo trošarine za trošarinske izdelke iz 2. točke prvega odstavka tega člena nastane, ko prejemnik prejme trošarinske izdelke.«.

9. člen

V 17. členu se črta drugi odstavek.

Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.

10. člen

V 23. členu se v drugem odstavku za besedilom »fiksnih cevovodih« doda besedilo »ali elektroenergetskem omrežju ali omrežju za prenos plina«.

11. člen

V 26. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Fizična ali pravna oseba, ki pridobi dovoljenje za oproščenega uporabnika, sme nabavljati trošarinske izdelke brez plačila trošarine.«.

12. člen

V 27. členu se za petim odstavkom dodata šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»(6) Imetnik dovoljenja mora obveščati carinski organ o vseh spremembah podatkov, ki jih je navedel v vlogi za izdajo dovoljenja.
(7) Pri statusni spremembi, širitvi, omejitvi ali opustitvi dejavnosti oziroma spremembi podatkov, navedenih v dovoljenju, mora imetnik dovoljenja zaprositi carinski organ za spremembo oziroma prenehanje veljavnosti dovoljenja. Imetnik dovoljenja mora carinski organ obveščati o vseh spremembah podatkov, ki jih je navedel v vlogi za izdajo dovoljenja za oproščenega uporabnika.«.

13. člen

V 30. členu se v prvem odstavku v 1. točki za besedo »porabo« doda besedilo »v Sloveniji«.

V 5. točki za besedo »porabila« doda besedilo »kot sestavino«.

14. člen

V 35. členu se v petem odstavku besedilo »iz 1. točke prvega odstavka 30. člena tega zakona, uveljavi« nadomesti z besedilom »in pooblaščeni prejemnik uveljavita«.

15. člen

V 35.b členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) V primerih iz prejšnjega člena mora oseba, ki je dolžna plačati trošarino, ob najavi prejema trošarinskih izdelkov v skladu z 8.a in 29.b členom tega zakona, predložiti carinskemu organu ustrezen instrument za zavarovanje plačila trošarine v višini pričakovane trošarinske obveznosti za to pošiljko. Instrument za zavarovanje lahko predloži tudi druga oseba, če carinski organ tako zavarovanje šteje za ustrezno.«.

Drugi odstavek se črta.

Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.

16. člen

V 43. členu se v drugem odstavku v 1. točki besedilo »1.643 tolarjev« nadomesti z besedilom »6,86 eurov«.

V 2., 3. in 4. točki se beseda »tolarjev« nadomesti z besedo »eurov«.

V 5. točki se besedilo »15.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »62,59 eurov«.

V 6. točki se besedilo »166.500 tolarjev« nadomesti z besedilom »694,79 eurov«.

Tretji odstavek se črta.

17. člen

45. člen se spremeni tako, da se glasi:
»45. člen
(mali proizvajalci vina in žganja)

(1) Fizična oseba, ki ne opravlja proizvodnje alkohola in alkoholnih pijač v okviru dejavnosti, registrirane v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe, ali v okviru dopolnilne dejavnosti po predpisih o kmetijstvu, in ne more pridobiti trošarinskega dovoljenja, ima pa v lasti oziroma uporabi: je plačnik trošarine v skladu s prvim odstavkom 17. člena tega zakona, obračunava in plačuje trošarino v skladu s tem členom.

(2) Mali proizvajalec vina je fizična oseba, ki ima, skupaj s člani gospodinjstva, v lasti oziroma v uporabi najmanj 0,05 hektara in največ 20 hektarov vinograda in opremo za proizvodnjo vina, s katero prideluje vino iz lastnega pridelka grozdja, in letno ne proizvede več kakor 100.000 litrov vina.

(3) Kot člani gospodinjstva iz prejšnjega odstavka se štejejo osebe, ki imajo na dan nastanka trošarinske obveznosti skupno stalno ali začasno prebivališče.

(4) Mali proizvajalec vina plačuje trošarino za proizvedene količine vina v koledarskem letu, zmanjšane za količine, dovoljene za lastno rabo.

(5) Trošarina za vino iz prejšnjega odstavka se plačuje po stopnji oziroma v znesku, ki velja na dan 30. novembra leta, za katerega se obračunava trošarina.

(6) Mali proizvajalec vina vloži obračun trošarine za vino do 28. februarja naslednjega leta. Osebam, ki so vpisane v registru pridelovalcev grozdja in vina po predpisih o vinu, in se po tem zakonu štejejo za male proizvajalce vina, podatkov o pridelavi in lastni porabi vina ter številu članov gospodinjstva v obračunu ni treba navajati. Te podatke carinski organ povzame iz registra pridelovalcev grozdja in vina po uradni dolžnosti, razen podatka o številu članov gospodinjstva, ki ga povzame iz centralnega registra prebivalstva.

(7) Ne glede na prejšnji odstavek mali proizvajalec vina ne vlaga obračuna trošarine za vino, če trošarina za leto, na katerega se obračun nanaša, znaša 0 eurov.

(8) Mali proizvajalec žganja je fizična oseba, ki ima v lasti oziroma v uporabi kotel za kuhanje žganja s prostornino 40 litrov ali več, in letno ne proizvede več kakor 500 litrov žganja. Za žganje se štejejo naravna žganja iz tarifne oznake 2208 kombinirane nomenklature carinske tarife, dobljena z destilacijo alkoholno prevretega soka, drozge, tropin ali pikeja iz sadja, grozdja, gozdnih plodov ali alkoholno prevrete melase iz sladkorne pese, žit, krompirja in drugih kmetijskih rastlin ter brez dodanega sladkorja, škrobnega sirupa ali surovin na bazi škroba, surovega in rafiniranega etilnega alkohola ter brez umetnih barvil in arome.

(9) Mali proizvajalec žganja plačuje trošarino v pavšalnem letnem znesku.

(10) Trošarina za vsak kotel s prostornino od 40 do 100 litrov znaša 12,50 eurov, za vsak kotel s prostornino nad 100 litrov in več pa 25 eurov.

(11) Malemu proizvajalcu žganja odmeri trošarinsko obveznost carinski organ z odločbo do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto.

(12) Obračunana oziroma z odločbo odmerjena trošarina zapade v plačilo 30. dan po predložitvi obračuna oziroma vročitvi odločbe.

(13) Ob prijavi začetka proizvodnje v skladu z 62. členom tega zakona morajo mali proizvajalci žganja carinskemu organu sporočiti podatek o prostornini posameznega kotla, ki ga imajo v lasti oziroma uporabi.

(14) Če lastnik oziroma uporabnik kotla najpozneje do 30. aprila tekočega leta sporoči carinskemu organu, da kotel ni v uporabi, in zahteva njegovo zapečatenje, v naslednjih davčnih obdobjih ne nastane trošarinska obveznost, dokler je kotel zapečaten. V letu, ko carinski organ kotel odpečati ali ugotovi, da je bil odpečaten brez soglasja carinskega organa, nastane trošarinska obveznost v skladu z desetim odstavkom tega člena.

(15) Zapečatenje in odpečatenje kotla opravi carinski organ na zahtevo in stroške lastnika oziroma uporabnika kotla. Višino stroškov zapečatenja in odpečatenja kotla predpiše minister, pristojen za finance.

(16) Zgornjo mejo količine vina za lastno rabo iz tretjega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo.

(17) Ne glede na 33., 34. in 35. člen tega zakona, oseba, ki proizvaja žganje v količini, ki presega količino iz šestega odstavka tega člena, vendar ne opravlja dejavnosti proizvodnje žganja, obračunava in plačuje trošarino v davčnem obdobju, ki je enako koledarskemu letu. Trošarino mora plačati najpozneje do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto.

(18) Podrobnejše določbe o izvajanju tega člena predpiše minister, pristojen za finance.«

18. člen

V 51. členu se v petem odstavku v drugi alineji za besedilom »62 eurov« črta besedilo »v tolarski protivrednosti in od 1. januarja 2008 najmanj 64 eurov v tolarski protivrednosti«, za besedilom »1. julija 2007 najmanj« pa se število »62« nadomesti s številom »64«.

V osmem odstavku se v 1. točki beseda »tolarjev« nadomesti z besedo »eurov«.

V 2. in 3. točki se črta besedilo »v tolarski protivrednosti«.

Deveti odstavek se črta.

V dosedanjem desetem odstavku, ki postane deveti odstavek, se za besedo »proizvajalec« doda besedilo »imetnik trošarinskega dovoljenja«.

Dosedanji enajsti in dvanajsti odstavek postaneta deseti in enajsti odstavek.

19. člen

V 53. členu se v četrtem odstavku v 1. točki črta za besedo »izdelek« črta vejica in besedilo »razen biogoriva«.

Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Biogoriva iz prejšnjega odstavka se štejejo za pogonsko gorivo, ko glede fizikalno kemijskih lastnosti izpolnjujejo pogoje iz veljavnih standardov in so primerna za direktno uporabo za pogon ali kot dodatek fosilnim gorivom.«.

Dosedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.

Dosedanji osmi odstavek se črta.

20. člen

Za 53. členom se doda nov 53.a člen, ki se glasi:
» 53.a člen
(električna energija)

(1) Ne glede na določbe tega zakona je trošarinski zavezanec za električno energijo:
– dobavitelj električne energije končnim odjemalcem v Sloveniji ali
– končni odjemalec, ki električno energijo za svojo končno porabo pridobi v državah članicah EU oziroma jo uvozi iz tretjih držav, ali
– proizvajalec, ki električno energijo proizvede za pokrivanje lastnih potreb.

(2) Končni odjemalec je končni porabnik električne energije, ki ima na priključnem mestu nameščene merilne naprave za ugotavljanje porabe električne energije skladno z zakonom, ki ureja energetiko.

(3) Ne glede na 13. člen zakona nastane obveznost za obračun trošarine takrat, ko: – je električna energija odvzeta iz električnega prenosnega oziroma distribucijskega omrežja in dobavljena s strani dobavitelja končnemu odjemalcu na priključno mesto, ali
– ko končni odjemalec iz prvega odstavka tega člena vnese oziroma uvozi električno energijo v Slovenijo, ali
– ko proizvajalec proizvedeno električno energijo porabi za pokrivanje lastnih potreb.

(4) Za dobave električne energije iz prve alineje tretjega odstavka tega člena, za katere dobavitelj končnemu odjemalcu izdaja zaporedne obračune, se šteje, da so opravljene v trenutku, ko poteče obdobje, na katerega se taki obračuni nanašajo, vendar to obdobje ne sme biti daljše od enega leta.

(5) Šteje se, da je končni odjemalec vnesel oziroma uvozil električno energijo v Slovenijo takrat, ko jo je prevzel iz električnega omrežja.

(6) V primerih iz tretje alineje tretjega odstavka tega člena se šteje, da obveznost za obračun trošarine nastane zadnji dan v mesecu, v katerem je proizvajalec proizvedeno električno energijo porabil za pokrivanje lastnih potreb.

(7) Dobavitelj električne energije lahko za tiste odjemalce, ki se jim merilne naprave odčitavajo enkrat letno, obračunava trošarino na podlagi predvidene mesečne dobave, ki temelji na podatkih preteklega obračunskega obdobja oziroma na oceni predvidene dobave v prvem obračunskem obdobju za novega odjemalca. Na podlagi dejansko dobavljenih količin, dobavitelj enkrat letno opravi poračun trošarine, in sicer v mesečnem obračunu trošarine za mesec v katerem ugotovi dejansko dobavljene količine električne energije.«.

21. člen

V 54. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(3) Trošarina se plačuje v višini: eurov
1. od motornega bencina iz tarifnih oznak 2710 11 31, 2710 11 41,
2710 11 45, 2710 11 49, 2710 11 51 in 2710 11 59
(za 1000 litrov), in sicer:
1.1 letalski bencin ........................................................................................... 413,6371
1.2 osvinčeni bencin z vsebnostjo svinca nad 0,013 g/l ................................ 413,6371
1.3 neosvinčeni bencin z vsebnostjo svinca do 0,013 g/l
in z oktanskim številom (RON) do manj kakor 98 ............................... 377,1115

1.4 neosvinčeni bencin z vsebnostjo svinca do 0,013 g/l in
z oktanskim številom (RON) 98 ali več......................................................377,1115

2. od plinskega olja iz tarifnih oznak od 2710 19 41 do 2710 19 49
(za 1000 litrov), in sicer:

2.1 za pogonski namen ............................................................................ 320,7144
2.2 za gorivo za ogrevanje ............................................................................ 41,4538

3. od utekočinjenega naftnega plina iz tarifnih oznak od 2711 12 11 do 2711 19 00
(za 1000 kilogramov), in sicer:
3.1 za pogonski namen................................................................................... 134,3682
3.2 za gorivo za ogrevanje........................................................................................ 0

4. od metana iz tarifne oznake 2711 29 00
(za 1000 kilogramov), in sicer:
4.1 za pogonski namen ................................................................................. 134,3682
4.2 za gorivo za ogrevanje........................................................................................ 0

5. od zemeljskega plina (tarifni oznaki 2711 11 00 in 2711 21 00)
(za en kubični meter)
5.1 za pogonski namen....................................................................................... 0,0981
5.2 za gorivo za ogrevanje ................................................................................0,0113

6. od kerozina iz tarifnih oznak iz tarifnih oznak 2710 19 21 in 2710 19 25
(za 1000 litrov), in sicer:
6.1 za pogonski namen .................................................................................. 296,7201
6.2 za gorivo za ogrevanje............................................................................... 20,8646

7. od kurilnega olja iz tarifnih oznak od 2710 19 41 do 2710 19 49 in 2710 19 99
(za 1000 kilogramov)....................................................................................20,8646

8. od električne energije iz tarifne oznake 2716
(v megavatnih urah)
8.1. za neposlovno uporabo........................................................................................1,0
8.2. za poslovno uporabo............................................................................................0,5

9. od trdih goriv iz tarifnih oznak 2701, 2702 in 2704
(v gigajoulih kalorične vrednosti) ........................................................................0,30

10. od biogoriv iz šestega odstavka 53. člena tega zakona .........................................0.«


Enajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(11) Za energente, katerim je dodano biogorivo iz šestega odstavka 53. člena tega zakona ali izdelki iz tarifnih oznak od 1507 do 1518, 3824 90 55, 3824 90 80, 3824 90 85, 2201, 2851 00 10, 4401 in 4402, ima upravičenec pravico do vračila plačane trošarine ali do oprostitve plačila trošarine sorazmerno deležu dodanega izdelka, vendar do največ 5%. Za nove energente lahko Vlada Republike Slovenije določi delež vračila oziroma oprostitve plačila trošarine v skladu s standardi, ki urejajo kakovost goriv.«

Dvanajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(12) Način vračila trošarine, carinski organ, pristojen za vračilo, roke za predložitev zahtevka, roke za vračilo trošarine ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati upravičenec iz prejšnjega odstavka, predpiše minister, pristojen za finance.«.

V trinajstem odstavku se beseda »naravni« nadomesti z besedo »zemeljski« in besedilo »1,50 tolarjev« nadomesti z besedilom »0,0063 eurov«.

V petnajstem odstavku se v napovednem stavku besedilo »2.1, 6.1 in 9« nadomesti z besedilom »2.1 in 6.1«.

V prvi in drugi alineji se črta besedilo »v tolarski protivrednosti«.

Tretja alineja se črta.

Za petnajstim odstavkom se dodajo novi šestnajsti do devetnajsti odstavek, ki se glasijo:
»(16) Za potrebe tega zakona se za »poslovno uporabo« šteje uporaba s strani gospodarskih subjektov, ki kjerkoli samostojno dobavljajo blago ali storitve, ne glede na namen ali rezultate te ekonomske dejavnosti. Kot gospodarski subjekt se lahko šteje tudi del podjetja ali pravne osebe, ki z organizacijskega vidika predstavlja samostojno enoto, ki je sposobna sama delovati z lastnimi sredstvi.

(17) Pojem »ekonomska dejavnost« iz prejšnjega odstavka zajema vse dejavnosti proizvajalcev, trgovcev in oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter poklicnimi dejavnostmi.

(18) Državni organi, organi lokalnih skupnost in drugi subjekti javnega prava se ne štejejo za gospodarske subjekte v smislu šestnajstega odstavka tega člena, če gre za dejavnosti ali transakcije, ki jih opravljajo kot organi oblasti. Pri opravljanju dejavnosti ali transakcij pa se štejejo za gospodarske subjekte v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot da niso gospodarski subjekti, povzročila znatno izkrivljanje konkurence.

(19) V primeru, ko posamezen subjekt uporablja trošarinski izdelek tako za poslovno kot za neposlovno uporabo, se trošarinski izdelek obdavči sorazmerno z vsakim načinom uporabe. V primeru, ko je poslovna ali neposlovna uporaba zanemarljiva, se lahko šteje kot da je ni.«.

22. člen

V 55. členu se v prvem odstavku v 3. točki črta besedilo »in električne energije«.

Za 6. točko se dodajo 7., 8., 9. in 10. točka, ki se glasijo:
»7. ki se uporabljajo za dvojno rabo, na primer kot gorivo za ogrevanje in hkrati za namen, ki ni pogon ali ogrevanje (uporaba energentov za kemijsko redukcijo, uporaba v elektrolitskih in metalurških procesih in podobno);
8. električne energije, ki se uporablja za kemijsko redukcijo in elektrolitske in metalurške procese;
9. od električne energije, kadar je proizvedena v mali hidroelektrarni ali v drugi elektrarni iz druge vrste obnovljive energije, ki ni fosilnega ali jedrskega izvora, z močjo do vključno 2 MW, in jo proizvajalec porabi za lastno rabo;
10. od električne energije, kadar ta predstavlja več kakor 50 % stroška izdelka.«.

Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov pomeni proizvodnjo v skladu z oznako DI 26 NACE nomenklature iz Uredbe Sveta (ES) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L št. 293 z dne 24. 10. 1990, str. 1, s spremembami).
(4) Strošek izdelka iz 10. točke prvega odstavka tega člena pomeni seštevek skupne nabave blaga in storitev, povečan za stroške dela in amortizacije na ravni podjetja. Ta strošek se obračunava na enoto povprečja. Strošek električne energije pomeni dejansko plačano ceno električne energije ali strošek proizvodnje električne energije, če jo proizvaja podjetje.«.

Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek.

23. člen

V 56. členu se v prvem odstavku črta zadnji stavek.

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Energenti, vneseni iz druge države članice ali uvoženi iz tretje države oziroma tretjega ozemlja, se štejejo za označene, če jih spremlja potrdilo tujega davčnega oziroma carinskega organa, proizvajalca oziroma tujega označevalca, da so bili označeni v drugi državi članici ali v tretji državi oziroma na tretjem ozemlju in da, glede na vrsto in količino, vsebujejo tiste snovi za označevanje, ki so predpisane na podlagi tega zakona. Če oseba, ki vnaša energente, oziroma uvoznik ne razpolaga s potrdilom ali ne more drugače dokazati, da so energenti označeni, se energenti štejejo za neoznačene.«.

24. člen

V 57. členu se v prvem odstavku črta beseda »standardni«.

V drugem odstavku se črta beseda » standardnem«.

25. člen

60. člen se spremeni tako, da se glasi:
»60. člen
(hramba dokumentacije)

(1) Trošarinski zavezanec mora hraniti izdane in prejete račune, trošarinske dokumente, dokumente o opravljenem izvozu in uvozu, iznosu, vnosu, nakupu, prodaji, dokumente, na podlagi katerih je uveljavljal oprostitev trošarine, obračune trošarine in vse knjigovodske listine, ki se kakor koli nanašajo na proizvodnjo, skladiščenje, odpošiljanje, prejemanje, hrambo, nakup, prodajo, prevoz, izvoz oziroma uvoz, iznos oziroma vnos trošarinskih izdelkov in so pomembni za obračunavanje in plačevanje trošarine, 10 let po poteku leta, na katero se te listine nanašajo.

(2) Upravičenec do vračila trošarine iz 30. in 30.a člena je dolžan hraniti listine, na podlagi katerih mu je bila vrnjena trošarina, 10 let po poteku leta, na katero se listine nanašajo.«.

26. člen

V 62. členu se v petem odstavku beseda »nakup« nadomesti z besedo »pridobitev«.
27. člen

V 66. členu se črta prvi odstavek.

V dosedanjem drugem odstavku, ki postane prvi odstavek, se črta besedilo »ali če se spremeni razmerje med tolarjem in eurom za več kakor 5 % od uveljavitve oziroma zadnje spremembe višine trošarine«.

V prvi alineji se za besedilom »s stopnjo 0« črtata vejica in besedilo »vendar ne sme določiti trošarin, nižjih od minimalne trošarine, določene z evropskimi predpisi«.

V tretji alineji se besedilo »90 % skupne davčne obremenitve cigaret« nadomesti z besedilom »100 % trošarine za cigarete«.

Za tretjo alinejo se doda četrta alineja, ki se glasi:
»– poveča trošarino za cigare, cigarilose, drobno rezan tobak in za ostali tobak za kajenje do 50 % trošarin, določenih s tem zakonom.«

Za novim prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka lahko Vlada v primeru izrednih razmer na trgu ali zaradi zasledovanja posebnih ciljev ekonomske politike države, zmanjša trošarino na energente in električno energijo za več kot 50 % trošarine, določene s tem zakonom ali določi, da se določeno obdobje trošarina na te trošarinske izdelke ne plačuje.«

28. člen

V 68. členu se v naslovu črta beseda »hujši«.

V prvem odstavku se besedilo »od 500.000 do 30,000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »od 2.000 do 125.000 eurov«. Za besedilom »pravna oseba« se doda vejica in besedilo »samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost«.

V 1. točki se v oklepaju beseda »peti« nadomesti z besedo »četrti«.

V 2. točki se v oklepaju za besedilom »drugi odstavek 8. člena« doda besedilo »in prvi odstavek 8.a člena«.

V 5. točki se v oklepaju za številom »16.« doda besedilo »18., 26.«.

V 8. točki se za besedilom »kot oproščeni uporabnik« doda besedilo »ne izpolnjuje obveznosti, določenih v 26. členu,«.

V 14. točki se za besedilom »v predpisanem roku« doda besedilo »oziroma ne izkaže trošarine v mesečnem obračunu na podlagi resničnih in popolnih podatkov«.

Za 21. točko se doda 22. točka, ki se glasi:
»22. odpečati kotel brez soglasja carinskega organa (dvanajsti odstavek 45. člena).«.

V drugem odstavku se besedilo »od 50.000 do 1,000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »od 200 do 4.100 eurov«. Za besedilom »odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika« se doda besedilo »ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost«.

V tretjem odstavku se besedilo »od 50.000 do 450.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »od 200 do 1.200 eurov«.

29. člen

Za 68. členom se doda 68.a člen, ki se glasi:
»68.a člen
(odvzem predmetov)

(1) Trošarinski izdelki iz 68. člena prvega odstavka 5. točke se odvzamejo.

(2) Predmeti prekrškov iz prejšnjega odstavka se odvzamejo tudi, če niso last storilca prekrška.

(3) Če se predmet prekrška, ki bi se moral odvzeti, ne najde, se odvzem predmeta izvrši tako, da se od storilca prekrška izterja vrednost predmeta in se opravi postopek za izterjavo trošarinskih dajatev.«.

30. člen
V 69. členu se v prvem odstavku besedilo »od 300.000 do 10,000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »od 1.200 do 41.000 eurov«. Za besedilom »pravna oseba« se doda vejica in besedilo »samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost«.

V 1. točki se besedilo v oklepaju spremeni tako, da se glasi: »četrti odstavek 7. člena in tretji odstavek 10. člena«.

11. točka se spremeni tako, da se glasi: »ne hrani dokumentacije oziroma je ne hrani v predpisanem roku (60. člen)«.

V drugem odstavku se besedilo »od 50.000 do 1,000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »od 200 do 4.100 eurov«. Za besedilom »odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika« se doda besedilo »ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost«.

31. člen
V 70. členu se v prvem odstavku besedilo »od 400.000 do 6,000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »od 1.600 do 25.000 eurov«. Za besedilom »pravna oseba« se doda vejica in besedilo »samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost«.

V drugem odstavku se besedilo »od 50.000 do 1,000.000« nadomesti z besedilom »od 200 do 4.100 eurov«. Za besedilom »odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika« se doda besedilo »ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost«.

32. člen

V 71. členu se v prvem odstavku besedilo »od 400.000 do 12,000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »od 1.600 do 50.000 eurov«. Za besedilom »pravna oseba« se doda vejica in besedilo »samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost«.

V drugem odstavku se besedilo »od 50.000 do 1,000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »od 400 do 4.100 eurov«. Za besedilom »odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika« se doda besedilo »ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost«.

V tretjem odstavku se besedilo »od 100.000 do 300.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »od 400 do 1.200 eurov«.

Četrti odstavek se črta.

Dosedanji peti odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Če pooblaščena uradna oseba organa iz prejšnjega odstavka osebno zazna prekršek iz tega člena ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav, izda kršitelju odredbo za izčrpanje energenta in čiščenje rezervoarja. Črpanje in čiščenje rezervoarja se lahko opravita na katerem koli pooblaščenem servisu. Kršitelj mora v roku dveh delovnih dni carinskemu organu predložiti dokaz, da je odredbo izvršil.«.

Dosedanji šesti odstavek postane peti odstavek.

33. člen
72. člen se spremeni tako, da se glasi:
»72. člen
(posebno hudi prekrški)

Če se s prekrškom iz tega zakona povzroči neplačilo trošarine v znesku, ki presega štiri povprečne mesečne neto plače v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo v času storitve prekrška, če prekršek stori posameznik, oziroma v znesku, ki presega osem povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo v času storitve prekrška, če prekršek stori pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se sme zaradi protipravno pridobljene premoženjske koristi pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznovati z globo do 375.000 eurov, njihove odgovorne osebe z globo do 12.300 eurov, posameznik pa z globo do 3.600 eurov.«.

34. člen
72.a člen se spremeni tako, da se glasi:

»72.a člen
(globa, sorazmerna višini neplačane trošarine)

Globa, ki je predpisana v razponu, se lahko izreče z odločbo v hitrem postopku tudi v višjem znesku, kot je najnižja višina globe, pri čemer se taka globa izreče v odstotku od neplačane trošarine, in sicer v višini 50 % neplačane trošarine. Globa, določena v skladu s tem členom, ne sme preseči najvišjega zneska, določenega za posamezni prekršek v skladu s tem zakonom.«.

35. člen
Za 72.a členom se doda 72.b člen, ki se glasi:
»72.b člen
(zastaranje posebno hudih prekrškov)

(1) Postopek o prekrških iz 72. člena tega zakona se ne more več začeti, ko potečejo tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen.

(2) Zastaranje pretrga vsako dejanje, ki ga stori prekrškovni organ. Z vsakim pretrganjem začne zastaralni rok znova teči, vendar pa se postopek zaradi prekrška nikakor ne more več začeti ali nadaljevati po preteku šestih let od dneva storitve prekrška.«.



PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
36. člen
Oseba, ki je na dan uveljavitve tega zakona opravljala dejavnost proizvodnje ali trgovine z biogorivi iz 53. člena zakona, mora uskladiti poslovanje z določbami tega zakona do 1. marca 2007.

37. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2007, razen spremenjenega 66. člena zakona, ki se uporablja od dneva uveljavitve tega zakona dalje.


III. OBRAZLOŽITEV


K 1. členu:
V skladu z uveljavljeno nomotehniko se v zakonu navaja zakonodaja EU, ki je prenesena v pravni red Republike Slovenije.

K 2. členu:
S predlagano dopolnitvijo 4. člena veljavnega zakona se definicija usklajuje z ureditvijo v petem odstavku 8.a člena veljavnega zakona in bo omogočila imenovanje davčnega zastopnika ne glede na to, ali ima prodajalec iz druge države članice EU status trošarinskega skladišča. Rešitev je usklajena z 10. členom Direktive 92/12.

K 3. členu:
Sprememba je potrebna zaradi uskladitve z drugimi določbami zakona in tudi Direktivo 12/92 ter Uredbo Komisije 2719/92. Izvod trošarinskega dokumenta, ki ga potrdi prejemnik, ta vedno vrne pošiljatelju in ne carinskemu organu.

K 4. členu:
Sprememba je povezana s spremembo 8. člena veljavnega zakona. Izvod, ki ga potrdi prejemnik, ta vedno vrne pošiljatelju in ne carinskemu organu. Uvoznik mora imeti trošarinski dokument, ki ga potrdi prejemnik, da se mu lahko plačilo trošarine odpusti v skladu s 1. točko šestega odstavka 12. člena.

Rok za vračilo potrjenih trošarinskih dokumentov pošiljatelju blaga se ne veže več na dan prejema, temveč na dan odpreme blaga. Gre za usklajevanje z določbo 13. člena veljavnega zakona v tistih primerih, ko trošarinske izdelke dobavlja pošiljatelj iz druge države članice. Rok bo zdaj relativno daljši, ker se je v praksi pokazalo, da je zdaj veljavni rok prekratek.

K 5. členu:
V primerih, navedenih v 10. členu veljavnega zakona, se uporablja samo poenostavljen trošarinski dokument in ne običajni trošarinski dokument. S to spremembo je dosežena uskladitev s 4. točko 7. člena Direktive 92/12 in Uredbo Komisije 3649/92.

Drugi odstavek 10. člena veljavnega zakona se nanaša na poenostavljen trošarinski dokument, tretji odstavek pa se mora sklicevati na prvi odstavek, kjer je naveden običajni trošarinski dokument, ki se v teh primerih vselej uporablja. Gre za podrobnejšo uskladitev z 18. členom Direktive 92/12.

K 6. členu:
Dosedanja ureditev glede odpustitev trošarin v zvezi s primanjkljaji je bila definirana le za imetnike trošarinskih skladišč, smiselno pa se je uporabljala tudi za pooblaščene prejemnike, kakor je to dovoljeval 10. odstavek obravnavanega člena. S spremembo izenačujemo pogoje pooblaščenemu prejemniku in nepooblaščenemu prejemniku, pri obeh pa seveda velja oprostitev le za gibanje trošarinskih izdelkov v režimu odloga.

K 7. členu:
Prvi odstavek veljavnega zakona se spreminja, ker se je v praksi pokazalo, da skladiščenje v obratu proizvajalca trošarinskih izdelkov, ki nima trošarinskega dovoljenja, omogoča odlog plačila trošarine, dokler izdelkov ne odpremi iz svojega skladišča. To pa je v nasprotju s samim namenom instituta trošarinskega dovoljenja, zato se trenutek nastanka obveznosti za plačilo trošarine v teh primerih premakne na trenutek konca proizvodnje trošarinskih izdelkov.

Tretji odstavek veljavnega zakona se spreminja, ker sledi spremembi 9. člena zakona.

V petem odstavku veljavnega zakona se natančneje določa trenutek nastanka obveznosti za plačilo trošarine pri primanjkljajih, za katere zavezanci niso oproščeni plačila trošarine.

K 8. členu:
S spremembo 13.a člena veljavnega zakona se v prvem odstavku črta 2. točka, ki določa, da nastane obveznost za plačilo trošarine takrat, ko so trošarinski izdelki, ki so že bili sproščeni v porabo v drugi državi članici EU, vneseni v Slovenijo za opravljanje dejavnosti. V praksi se je izkazalo, da takih situacij ni mogoče nedvoumno prepoznati in da omenjena določba predstavlja oviro pri učinkovitem nadzoru pri goljufijah z mineralnimi olji. Tako se bo odslej za vse primere vnašanja trošarinskih izdelkov z že plačano trošarino iz drugih držav članic v Slovenijo v okviru opravljanja dejavnosti uporabljal postopek, naveden v 8.a členu (najava pošiljke, obvezna izdaja trošarinskega dokumenta), kar bo olajšalo izvajanje kontrole.

Sprememba tretjega odstavka je potrebna zaradi črtanja 2. točke in se prilagaja dogajanju v praksi, ob najavi pošiljke prejemnik predloži instrument zavarovanja trošarine, obveznost za plačilo trošarine pa nastane ob prejemu blaga.

K 9. členu:
Črtani drugi odstavek se smiselno prenese v 45. člen Zakona o trošarinah in s tem se poveča jasnost predpisa, vse določbe glede malih pridelovalcev vina in žganja pa se uredijo na enem mestu.

K 10. členu:
V skladu z odobreno derogacijo se trošarina za električno energijo začne plačevati 1. januarja 2007. To zavezuje tudi druge postopke ravnanja in obveznosti, določene z zakonom, vključno z zavarovanjem plačila trošarine. Ker je električna energija zaradi svojih tehničnih karakteristik specifično blago in specifično je tudi njeno distribuiranje, je potrebna dopolnitev zakona tako, da dobave po elektroenergetskem omrežju ne zapadejo pod obveznost predložitve instrumenta za zavarovanje plačila trošarine (kar praviloma velja za trošarinske izdelke, ki se v odložnem režimu odpremljajo po običajnih poteh, npr. cestnih, železniških ...). Dopolnitev je dikcijsko usklajena z Energetskim zakonom.

K 11. členu:
Sprememba je potrebna zaradi dikcijske usklajenosti z drugimi določbami zakona.

K 12. členu:
Take spremembe zdaj niso zakonsko urejene, obstaja pa primerljiva ureditev pri imetnikih trošarinskih dovoljenj (v 22. členu veljavnega zakona), ki se je izkazala za smiselno in učinkovito. Tako se omogoči večja ažurnost takih dovoljenj ter lažje in učinkovitejše opravljanje nadzora nad poslovanjem trošarinskih zavezancev.

K 13. členu:
Gre za redakcijski spremembi oziroma natančnejše oblikovanje določb. V peti točki se tako izključi možnost napačne interpretacije določbe, da bi bil lahko trošarinski zavezanec, proizvajalec trošarinskih izdelkov, upravičen do oprostitve plačila trošarine za vse trošarinske izdelke, ki jih v proizvodnji kakor koli porablja. Upravičen je samo do oprostitve trošarine za tiste trošarinske izdelke, ki jih vključi v neki nov trošarinski izdelek, svoj končni proizvod; ne pa na primer tudi za energente, ki jih porabi v svojih transportnih sredstvih ali za ogrevanje svojih poslovnih prostorov. Taka celostna oprostitev na podlagi te določbe ni bila in ni v skladu z namenom zakonodajalca.

K 14. členu:
S to spremembo se zavezancem, in sicer vsem imetnikom trošarinskega dovoljenja in pooblaščenim prejemnikom, omogoča, da poračunajo vračilo trošarine in svojo obveznost že na obrazcu za obračun in jim ni treba vlagati posebnega zahtevka za vračilo.

K 15. členu:
Doslej je imel carinski organ pri odločitvi, ali bo zahteval predložitev ustreznega instituta zavarovanja bodočega trošarinskega dolga ali ne, diskrecijsko pravico. Pri tem je upošteval vse okoliščine konkretnega primera, natančneje opredeljene v pravilniku, ki ga je na podlagi zakona izdal minister za finance. Vendar je v praksi carinski organ v primerih iz 8.a in 29.b člena zakona dejansko vedno zahteval zavarovanje. Ta določba se torej spreminja v skladu s potrebo po jasnosti in nedvoumnosti obveznosti po predložitvi instituta zavarovanja.

S to spremembo odpade tudi potreba po drugem odstavku istega člena, zato se ta črta.

K 16. členu:
Spremembe so potrebne zaradi uvedbe eura.

K 17. členu:
S predlagano spremembo se prenaša definicija malega proizvajalca vina in malega proizvajalca žganja iz 17. člena v 45. člen zakona. Bolj jasno se urejajo status malega zavezanca za trošarino in kriteriji za določitev obveznosti plačila trošarine, ki so za malega proizvajalca vina tudi nekoliko poenostavljeni.

Načeloma se mali proizvajalec opredeli kot fizična oseba, ki ne opravlja proizvodnje alkohola in alkoholnih pijač v okviru dejavnosti, registrirane po predpisih o gospodarskih družbah, torej kot samostojni podjetnik posameznik, niti v okviru dopolnilne dejavnosti po predpisih o kmetijstvu, torej v okviru kmetije, ima pa v lasti ali uporabi opremo in surovine za proizvodnjo vina ali žganja s kapaciteto, s katero je mogoče proizvesti določene količine vina ali žganja. Kot dodaten pogoj za malega proizvajalca vina je opredeljena tudi zgornja meja obsega pridelave. Določba pomeni, da za malega proizvajalca vina in žganja trošarinska obveznost nastane že na podlagi izpolnjevanja kriterijev, ki nakazujejo možnost proizvodnje vina ali žganja, kar pomeni, da se morajo skladno z določbo 62. člena Zakona o trošarinah kot trošarinski zavezanci prijaviti carinskemu organu. Pri tem se za male vinarje upošteva tudi določba drugega odstavka, po kateri osebe, ki sicer izpolnjujejo kriterije iz prvega odstavka tega člena, vendar vina ne proizvajajo, niso trošarinski zavezanci.

Skladneje z evropskim pravnim redom za trošarine so v drugem odstavku na novo podrobneje definirani kriteriji za malega proizvajalca vina, in sicer so količinske omejitve površine in proizvodnje vina vezane na gospodinjstvo, torej proizvodno enoto kot celoto, in ne na posameznega zavezanca. Določeno je, da se kot mali proizvajalec vina šteje gospodinjstvo oziroma predstavnik gospodinjstva (taka dikcija daje jasnejšo pravno podlago za določitev enega člana kot predstavnika gospodinjstva za zavezanca za trošarino), katerega člani imajo v lasti ali uporabi najmanj 0,05 hektara, vendar največ 20 hektarov vinograda, in letno ne proizvedejo več kakor 100.000 litrov vina. Torej je obseg omejen tudi navzgor, kar pomeni, da se celotna proizvodnja večjega obsega od določenega, za namene tega zakona, obravnava na način, kakor je določen za druge trošarinske zavezance.

Podana je definicija gospodinjstva.

Zaradi poenostavitve postopkov in evidenc se določa enoten datum upoštevanja stopnje trošarine za mirna vina in za vina posebnih trgatev, in sicer 30. november tekočega leta, torej leta proizvodnje.

V petem odstavku se sicer ohranja obveznost pošiljanja obračuna trošarine za vino. Zaradi enotne obravnave mirnega vina in drugih vin se podaljšuje rok za pošiljanje obračuna z 31. decembra na 28. februar. Dodaja pa se določba, s katero se poenostavlja poročanje za zavezance, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina, in sicer se določa, da tem zavezancem podatkov o proizvodnji, o lastni porabi in članih gospodinjstva, ki jih je mogoče pridobiti iz registra, ob poročanju ni treba pošiljati, ampak jih carinski organ povzame iz registra po uradni dolžnosti.

V šestem odstavku je dodana še ena poenostavitev sistema, s katero se določa, da zavezancem za leta, za katera je na dan 30. novembra za vino določena trošarina 0 tolarjev, obračuna trošarin sploh ni treba pošiljati.

Določbe za male proizvajalce žganja so ostale nespremenjene, predlaga se le, da bi se kot prostornina kotla določila njegova uporabna prostornina.

K 18. členu:
Spremembe so potrebne zaradi uvedbe eura.

S spremembo petega odstavka se za pol leta skrajša prehodno obdobje za dosego minimalne trošarine za cigarete. Tako bomo že 1. julija 2007 znesek trošarine za cigarete dokončno uskladili z zneskom, ki ga določa direktiva, in s tem zagotovili stabilen vir državnega proračuna.

Z dopolnitvijo desetega odstavka imajo imetniki trošarinskega dovoljenja obveznost za prijavljanje drobnoprodajnih cen tobačnih izdelkov. Dopolnitev je usklajena z določbo 9. člena Direktive 95/59/ES, po kateri proizvajalci oziroma njihovi zastopniki ali pooblaščeni prejemniki v Skupnosti in uvozniki tobačnih izdelkov iz držav nečlanic lahko svobodno določijo najvišjo drobnoprodajno ceno za vsak svoj izdelek in za vsako državo članico, v kateri se zadevni izdelki sprostijo v porabo.

K 19. členu:
S prvo spremembo, črtanjem besedila »razen biogoriva«, se na pobudo nadzornega organa tista biogoriva, ki se uporabijo za pogon, uvrstijo med trošarinske izdelke in niso več izvzeta iz sistema trošarinskega nadzora. Trošarina zanje bo sicer 0 (nič), vendar je taka rešitev potrebna, ker omogoča carinskemu organu vzpostaviti ustrezen nadzor nad gibanjem, proizvodnjo, predelavo in hrambo, prav tako zakon in direktiva določata za druge energente. Glede na to, da se povečuje število subjektov, ki v Sloveniji poslujejo z biogorivi, nadzorni organ ocenjuje, da je treba z vidika nadzora obravnavati biogoriva prav tako kot druga pogonska goriva. Dosedanja praksa, ko je za biogoriva veljala izjema in se niso obravnavala kot drugi trošarinski izdelki, je povzročala nepreglednost in omogočala malverzacije, nadzornemu organu pa onemogočala nadzor in razčiščevaje stanja. Tako bo dosežena tudi popolna uskladitev z Direktivo Sveta 2003/96.

Z dopolnitvijo, dodanim odstavkom, določamo kriterije, kdaj se gorivo šteje za pogonsko gorivo in s tem za trošarinski izdelek, ki zapade pod zakonsko določen nadzor. Kot kriterij se upoštevajo standardi, ki jih določa Evropski komite za standardizacijo oziroma Institut za standardizacijo RS (npr. za biodizel je to SIST EN 14 214).

S črtanjem osmega odstavka odpravljamo nejasnost in nekonsistentnost besedila zakona, Besedilo se smiselno prenaša v 55. člen zakona, kamor po vsebini in strukturi zakona tudi spada.

K 20. členu:
S predlagano dopolnitvijo zakona se uvaja poenostavitev trošarinskega nadzora nad gibanjem električne energije v primerjavi z gibanjem drugih trošarinskih izdelkov in natančno določa zavezance za plačilo trošarine. V primerjavi z veljavno ureditvijo, po kateri pod trošarinski režim nadzora proizvodnje, hrambe in gibanja trošarinskih izdelkov pridejo vsi proizvajalci in trgovci s trošarinskimi izdelki, predlog zakona za električno energijo dopušča gibanje brez spremnega trošarinskega dokumenta, zavezanci za plačilo trošarine pa so le tisti dobavitelji in proizvajalci, ki električno energijo dostavljajo končnim porabnikom. Tako se bistveno zmanjšajo administrativne obremenitve udeležencev na trgu z električno energijo.

S predlagano dopolnitvijo zakona se natančno opredeli nastanek obdavčljivega dogodka pri dobavah električne energije, daje se možnost mesečnega obračuna na podlagi predvidene mesečne dobave (akontacija) in letnega poračuna ter dopušča, da letni poračun ne sovpada s koledarskim letom. Takšna rešitev je potrebna zaradi posebnosti odčitavanja in obračuna porabljene električne energije na merilnih napravah pri končnih odjemalcih, in je usklajena tudi z Združenjem za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije in zavezanci – dobavitelji električne energije.

K 21. členu:
Sprememba tretjega odstavka 54. člena je potrebna zaradi uvedbe eura. Zneski se ne spreminjajo, temveč se le ustrezno preračunajo v novo valuto. V istem odstavku se med energente, za katere se plača trošarina, doda nova točka 10. biogoriva, in sicer z zneskom trošarine 0 (nič) eurov. Dopolnitev je vezana na spremembo četrtega odstavka 53. člena, ki biogoriva uvršča med trošarinske izdelke.

V tretjem odstavku se v 7. točki, ki določa znesek trošarine za kurilno olje, doda tarifna oznaka za mazut (KN 2710 19 99) in s tem odpravi morebiten dvom o njegovi obdavčitvi.

V 8. točki se za električno energijo določi trošarina za neposlovno uporabo (gospodinjstva) v višini 1 euro/ MWh, za poslovno uporabo pa nižji znesek, in sicer 0,5 eurov/MWh. Glede na to se v šestnajstem do devetnajstem odstavku natančno definira poslovna uporaba električne energije.

S spremembo enajstega in dvanajstega odstavka 54. člena veljavnega zakona se pooblaščenim prejemnikom in imetnikom trošarinskega skladišča izenačijo pogoji poslovanja oziroma možnosti uveljavljanja oprostitve plačila trošarine za biogoriva, ki se dodajo pogonskim gorivom fosilnega izvora. Po veljavni ureditvi so to možnost imeli le imetniki trošarinskega skladišča, ki so mešanje opravili v lastnem skladišču. Omejitev vračila oziroma oprostitve plačila trošarine se zniža s 25% na 5%, ker je to delež, ki se v praksi dodaja fosilnim gorivom in se, glede na veljavni standard, sme dodajati, ne da bi se spremenila njihova kakovost. V primeru novega energenta na slovenskem trgu ima vlada pooblastilo, da v skladu s standardi, ki urejajo kakovost goriv, določi drugačen odstotek vračila oziroma oprostitve plačila trošarine.

V dvanajstem odstavku se črta del člena, ki daje ministru za finance pravico, da s podzakonskim aktom določi količine biogoriva, za katere se lahko uveljavlja pravica do vračila plačane trošarine ali do oprostitve plačila trošarine (t. i. kvote). Taka omejitev je bila leta 2004 uvedena za zaščito domačih proizvajalcev biogoriva. Navedena možnost zaščite je zdaj postala brezpredmetna zaradi nezmožnosti slovenskega kmetijstva in industrije, da proizvedeta zadostno količino biogoriva za doseganje nivoja porabe biogoriv v skladu z Direktivo o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v sektorju prevoza (2003/30/ES), ki državam članicam EU predlaga sprejetje ukrepov za povečanje tržnega deleža biogoriv. Skladno z navedeno direktivo in nacionalno zakonodajo bo treba nekatere količine mešanice biogoriv z mineralnimi gorivi fosilnega izvora bodisi pridobiti iz drugih držav članic EU ali pa uvoziti iz tretjih držav.

Izraz naravni plin nadomeščamo z izrazom zemeljski plin, saj je ta širše splošno uveljavljen, tako v prevodih direktiv, na primer v Direktivi 2003/96, kot v področni zakonodaji.

Črta se tudi obveznost ministra, pristojnega za kmetijstvo, in ministra, pristojnega za okolje, za soglasje k oblikovanju podzakonskih aktov ministrstva za finance.

Druge spremembe so redakcijske narave in so potrebne zaradi uvedbe nove valute.

K 22. členu:
Črtanje besedila »in električne energije« pomeni le redakcijski popravek, saj je besedilo vsebinsko že zajeto v 2. točki prvega odstavka veljavnega zakona.

Z dopolnitvijo prvega odstavka navajamo oprostitve plačila trošarine za električno energijo, ki smo jih zgolj iz nomotehničnih razlogov s 16. členom tega zakona črtali iz osmega odstavka 53. člena veljavnega zakona.

Z dodanim tretjim odstavkom se natančneje definirajo nekovinski mineralni izdelki iz 6. točke prvega odstavka 55. člena. Definicija temelji na četrtem odstavku 2. člena Direktive Sveta 2003/96, kjer so mineraloški postopki določneje opredeljeni. Z opredeljevanjem takih postopkov zagotavljamo pravilno izvajanje 6. točke in s tem onemogočamo drugačno interpretacijo takih postopkov (npr. na podlagi Zakona o rudarstvu).

K 23. členu:
S črtanjem zadnjega stavka v prvem odstavku 56. člena veljavnega zakona se posega na področje dokazovanja označenosti energentov, ki se vnašajo na območje Slovenije iz druge države članice. Glede na dejstvo, da nekatere države članice nimajo predpisanega označevanja, ker se energenti za pogon in ogrevanje obdavčujejo po enaki stopnji, se v praksi izkaže, da je vnos goriv iz teh območij za naše trgovce z energenti ugoden, ker ne prijavljajo vnosa pogonskega goriva, ampak pa kurilnega olja, čeprav pošiljka ni označena v smislu skupnega fiskalnega označevalca. Zadnji stavek prvega odstavka veljavnega 56. člena je zapisan tako, da se šteje za označenega, če je energent označen po predpisih druge DČ, kar pa se zlorablja, tako da se osebe, ki vnašajo energente, sklicujejo, da je energent označen, ker vsebuje barvo, ki pa je predpisana v določeni državi članici iz drugih razlogov (npr. večja vsebnost žvepla) in ne fiskalnih.

V praksi se, kljub enotni ureditvi fiskalnega označevanja na nivoju Skupnosti (Direktiva Sveta 95/60/ES, Odločba Komisije 2001/547/ES), pojavljajo različne nacionalne ureditve in interpretacije teh ureditev glede fiskalnega označevanja. Zato predlagamo, da se tudi za energente, ki se vnašajo v Slovenijo iz drugih držav članic, uveljavi prav taka ureditev kot pri uvozu. S tako ureditvijo, zahtevo za izdajo potrdila o označenosti goriva, zagotovimo upoštevanje nacionalnih pravil in pravil EU o označenosti in preprečimo zlorabe.

K 24. členu:
V praksi naletimo na veliko primerov, ko je tovarniško izdelan rezervoar (torej standardni)
predelan. V takem primeru postane prepoved točenja označenega energenta v »predelan« rezervoar vprašljiva.

K 25. členu:
Z dopolnitvijo se opredeli obveznost hrambe tiste dokumentacije, ki se nanaša na poslovanje s trošarinskimi izdelki na notranjem trgu.

K 26. členu:
Sprememba petega odstavka je redakcijske narave – zdaj uporabljeni pojem »pridobitev« obsega poleg nakupa, ki je uporabljen v veljavnem zakonu, tudi pridobitev na drugih podlagah, npr. z dedovanjem, darilom ipd.

K 27. členu:
Sprememba je potrebna zaradi uvedbe eura kot uradnega plačilnega sredstva. Pooblastilo vladi oziroma ministru, pristojnemu za finance, ostane nespremenjeno za spreminjanje zneskov trošarin, le tečaj tolarja ne more več biti kriterij za odločanje. Zdaj bo kriterij letna stopnja inflacije in ekonomska politika vlade. V prvi alineji se črta omejitev, vezana na minimalne zneske trošarine, določene z evropskimi predpisi, ker je to jasno in le obremenjuje besedilo zakona. Z dopolnitvijo tretje alineje se vladi daje pooblastilo, da poveča trošarino ne samo za cigarete, ampak tudi za druge tobačne izdelke (za cigare, cigarilose, drobno rezan tobak in za ostali tobak za kajenje). Predlagatelj predlaga tudi, da se vladi omogoči, da, v primeru izjemnih razmer na trgu ali v primeru, ko to zahtevajo posebni cilji ekonomske politike države, hitro ukrepa z znižanjem trošarine na določene trošarinske izdelke, pri čemer lahko trošarino zniža tudi za več kot za 50 odstotkov ali določi, da se določeno obdobje na določene trošarinske izdelke trošarina ne plačuje.

K 28. členu:
Sprememba naslova člena predstavlja redakcijsko in deloma vsebinsko usklajevanje z Zakonom o prekrških (ZP-1-UPB3, Uradni list RS, št. 70/2006, 17. člen). ZP-1 namreč prekrškov ne deli na t. i. »navadne« in »hujše«, temveč je vsak prekršek mogoče storiti v osnovni in kvalificirani, hujši obliki.

Spremembe tega člena so potrebne zaradi uskladitve zakona z ZP-1, potrebne pa so tudi z vidika lažjega in učinkovitejšega opravljanja nadzora. Skupini kršiteljev dodajamo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je nova kategorija po ZP-1, na primer kmet, ki je registriran za opravljanje dejavnosti. Prav tako dodajamo odgovorno osebo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

Zneski se spreminjajo zaradi prehoda nacionalne valute na euro.

K 29. členu:
ZP-1 ureja fakultativen odvzem predmetov, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za storitev prekrška, ki se je v dosedanji praksi izvajanja nadzora že uporabljal. Z določitvijo obveznega odvzema takih predmetov bo moral prekrškovni organ ta ukrep izvajati v vsakem konkretnem primeru in s tem se teži k večji učinkovitosti sankcij in nadzora nasploh; pristojnost se seli od sodišča, ki je pristojno za fakultativni odvzem predmetov, k prekrškovnemu organu, pristojnemu za obvezen odvzem.

K 30. členu:
Spremembe so redakcijske narave. Skupini kršiteljev dodajamo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je nova kategorija po ZP-1, na primer kmet, ki je registriran za opravljanje dejavnosti. Prav tako dodajamo odgovorno osebo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

Zneski se spreminjajo zaradi prehoda nacionalne valute na euro.

K 31. členu: Skupini kršiteljev dodajamo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je nova kategorija po ZP-1, na primer kmet, ki je registriran za opravljanje dejavnosti. Prav tako dodajamo odgovorno osebo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

Zneski se spreminjajo zaradi prehoda nacionalne valute na euro.

K 32. členu:
S spremembo drugega odstavka se ta usklajuje s tretjim odstavkom istega člena, saj ni razloga, da je razlika med spodnjo mejo kazni za odgovorno osebo pravne osebe (samostojnega podjetnika posameznika) in spodnjo mejo kazni, zagrožene za posameznika, ki je storil prekršek. Tako bosta spodnji meji zagroženih kazni v obeh primerih enaki.

Skupini kršiteljev dodajamo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je nova kategorija po ZP-1, na primer kmet, ki je registriran za opravljanje dejavnosti. Prav tako dodajamo odgovorno osebo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

V četrtem odstavku se odpravlja ukrep obveznega odvzema označenega energenta, saj je zaseg in hrambo energenta v praksi težko izvajati, poleg tega pa je izvajanje povezano z dodatnimi visokimi stroški.

V sedanjem petem (po novem četrtem) odstavku se spreminja način izvajanja ukrepa izčrpanja energenta, ki se nezakonito uporablja v nasprotju s svojim namenom. Do zdaj je morala uradna oseba nadzornega organa spremljati vozilo do kraja, kjer se je energent lahko izčrpal in rezervoar očistil, kar je nadzornemu organu povzročalo nepotrebno izgubo časa in dodatne stroške. Poleg tega je delovni čas pooblaščenih servisov omejen, kar je povzročalo dodatne zaplete v času, ko so servisi zaprti. Zdaj bo moral kršitelj izpolniti to obveznost sam na podlagi odredbe carinskega organa in mu o tem predložiti dokaze.

Zneski se spreminjajo zaradi prehoda tolarske valute na euro.

K 33. členu:
V skladu s 5. odstavkom 17. člena se sme pri posebno hudih prekrških, glede na višino povzročene škode, storilec kaznovati strožje, s trikratnikom splošno zagrožene višine globe. Za posebno hud prekršek se šteje povzročitev visoke škode, in sicer neplačilo trošarine v višini štiri/osem povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo v času storitve prekrška. V tem primeru se storilec kaznuje s trikrat višjo globo, kot je splošna, predpisana za tisto vrsto prekrška.

Zneski se spreminjajo zaradi prehoda nacionalne valute na euro.

K 34. členu:
Ta ureditev je v skladu s 4. odstavkom 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1), po katerem je globa na področju davkov in carin lahko določena kot večkratnik ali sorazmerni del dolgovanega zneska davka oziroma trošarine, da je kazen sorazmerna višini utajenega davčnega dolga in s tem teži prekrška.

K 35. členu:
Po 43. členu Zakona o prekrških (ZP-1) lahko poseben zakon določa za prekrške, ki so glede na višino povzročene škode storjeni v kvalificirani, hujši obliki, rok, ki je daljši od splošnega zastaralnega roka za prekrške. To možnost uporabljamo po novem 72.b členu.

K 36. členu:
Osebe, ki opravljajo dejavnost proizvodnje ali trgovanja z biogorivi iz 53. člena ZTro, morajo uskladiti poslovanje z določbami tega zakona do 1. marca 2007.

K 37. členu:
Spremembe zakona se začnejo uporabljati od 1. januarja 2007, razen določbe 27. člena tega zakona, ki se uporablja od dneva uveljavitve dalje t.j. naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.


IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO:

Zakon o trošarinah:

4. člen



(definicije)



Za namene tega zakona imajo naslednji izrazi naslednji pomen:

1. trošarinski zavezanec je proizvajalec trošarinskih izdelkov, pooblaščeni prejemnik trošarinskih izdelkov iz druge države članice, uvoznik trošarinskih izdelkov, pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost trgovine na debelo s trošarinskimi izdelki, oziroma oseba, na katero se v skladu s tem zakonom lahko prenese trošarinska obveznost;

2. imetnik trošarinskega dovoljenja je trošarinski zavezanec, ki pridobi trošarinsko dovoljenje carinskega organa, da v okviru opravljanja svoje dejavnosti v trošarinskem skladišču proizvaja, obdeluje, predeluje, dodeluje (v nadaljnjem besedilu: proizvaja), skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine;

3. trošarinsko dovoljenje je odločba, ki jo izda carinski organ trošarinskemu zavezancu, da lahko v okviru opravljanja svoje dejavnosti, v trošarinskem skladišču proizvaja, skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine;

4. trošarinsko skladišče je ena ali več med seboj povezanih ograjenih površin ali prostorov, ki tvorijo tehnološko enoto, kjer imetnik trošarinskega dovoljenja proizvaja, skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine in, ki mora biti vidno označena in fizično ločena od preostalih površin ali prostorov;

5. režim odloga plačila trošarine je ureditev, ki se nanaša na proizvodnjo, skladiščenje in prejemanje ali odpremljanje trošarinskih izdelkov, na podlagi katere je obveznost za plačilo trošarine odložena;

6. oproščeni uporabnik trošarinskih izdelkov je fizična oziroma pravna oseba, ki pod pogoji, določenimi s tem zakonom, pridobi dovoljenje carinskega organa, da lahko v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. in 55. člena tega zakona nabavlja trošarinske izdelke brez plačila trošarine (v nadaljnjem besedilu: oproščeni uporabnik);

7. obrat oproščenega uporabnika je prostor, naprava oziroma oprema, v kateri so hranjeni trošarinski izdelki, ki jih je oproščeni uporabnik nabavil za potrebe svoje dejavnosti brez plačila trošarine;

8. uvoznik trošarinskih izdelkov je carinski dolžnik, določen v skladu s carinskimi predpisi, oziroma prejemnik trošarinskih izdelkov iz tretje države oziroma tretjega ozemlja;

9. pooblaščeni prejemnik je trošarinski zavezanec, ki ima dovoljenje carinskega organa, da v okviru svoje dejavnosti prejema trošarinske izdelke od osebe iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine. Pooblaščeni prejemnik ne sme skladiščiti ali odpremljati trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine;

10. nepooblaščeni prejemnik je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti občasno prejema trošarinske izdelke od osebe iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine. Nepooblaščeni prejemnik ne sme skladiščiti ali odpremljati trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine in mora carinskemu organu predložiti instrument za zavarovanje plačila trošarine, preden mu dobavitelj odpremi trošarinske izdelke;

11. davčni zastopnik je oseba, ki jo imetnik trošarinskega skladišča iz druge države članice pooblasti, da v njegovem imenu in za njegov račun v Sloveniji izvršuje obveznosti in uveljavlja pravice po tem zakonu.


8. člen



(trošarinski dokument)



(1) Trošarinski dokument je listina, ki spremlja pošiljko trošarinskih izdelkov in ki dokazuje, da se v njej navedene vrste ter količine trošarinskih izdelkov gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine oziroma, da so namenjene v drugo državo članico. Trošarinski dokument, pod pogoji, ki jih določa ta zakon in predpis, izdan na njegovi podlagi, dokazuje tudi, da je v njem navedene trošarinske izdelke odpremil imetnik trošarinskega dovoljenja oziroma uvoznik oziroma oproščeni uporabnik ali da jih je prejela oseba, ki lahko v skladu s tem zakonom prejme trošarinske izdelke v režimu odloga ali da so bili v njem navedeni trošarinski izdelki izvoženi.

(2) Pošiljatelj trošarinskih izdelkov mora izdati trošarinski dokument, če:

– te trošarinske izdelke dobavlja pod režimom odloga plačila trošarine oziroma izvaža ali

– te trošarinske izdelke dobavlja prejemniku v drugo državo članico.

(3) Trošarinski dokument mora biti izstavljen v petih izvodih, če ni s tem zakonom ali predpisom, izdanim na njegovi podlagi, drugače določeno, in sicer:

1. en izvod obdrži pošiljatelj,

2. en izvod spremlja blago in je za prejemnika,

3. en izvod spremlja blago in ga prejemnik potrjenega vrne pošiljatelju oziroma carinskemu organu,

4. en izvod spremlja blago in je namenjen nadzornemu organu namembnega območja oziroma namembne države članice in

5. en izvod je namenjen nadzornemu organu odpremnega območja.

(4) Izvod trošarinskega dokumenta iz 5. točke prejšnjega odstavka mora pošiljatelj predložiti nadzornemu organu najkasneje ob odpremi pošiljke.


9. člen



(potrditev prejema pošiljke in potrditev izvoza)



(1) Prejemnik trošarinskih izdelkov, ki prejme trošarinske izdelke skupaj s pravilno izpolnjenim trošarinskim dokumentom, mora potrditi prejem trošarinskih izdelkov na priloženem trošarinskem dokumentu in vrniti potrjen izvod trošarinskega dokumenta pošiljatelju oziroma, v primeru ko mu je trošarinske izdelke dobavil uvoznik, carinskemu organu. Prejemnik trošarinskih izdelkov mora vrniti potrjen izvod trošarinskega dokumenta pošiljatelju:

– v primerih, ko mu je trošarinske izdelke dobavil pošiljatelj iz Slovenije, najpozneje v 15 dneh po prejemu pošiljke oziroma

– v primerih, ko mu je trošarinske izdelke dobavil pošiljatelj iz druge države članice, najpozneje 15. dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem je prejel pošiljko.

(2) Prejemnik trošarinskih izdelkov iz prejšnjega odstavka potrdi prejem pošiljke tako, da na trošarinskem dokumentu navede datum in kraj prevzema trošarinskih izdelkov ter podpiše izvod trošarinskega dokumenta, ki ga vrne pošiljatelju oziroma carinskemu organu. Pred potrditvijo prejema trošarinskih izdelkov mora na trošarinskem dokumentu označiti, da je preveril vsebino pošiljke in da je ta skladna z navedbami v trošarinskem dokumentu.

(3) Preden prejemnik vrne potrjen izvod trošarinskega dokumenta pošiljatelju oziroma carinskemu organu, ga mora predložiti v potrditev nadzornemu organu.

(4) Izvoz trošarinskih izdelkov potrdi carinski organ na trošarinskem dokumentu, ko se izdelki dejansko iznesejo iz Skupnosti.

(5) Pošiljatelj, ki ne prejme potrjenega izvoda trošarinskega dokumenta v roku iz prvega odstavka tega člena, mora o tem nemudoma, vendar najkasneje v desetih dneh po poteku roka iz prvega odstavka tega člena, obvestiti pristojni carinski organ, ki sprejme vse potrebne ukrepe, da ugotovi, ali je v skladu s tem zakonom nastala obveznost za obračun trošarine.


10. člen



(oblika in vsebina trošarinskega dokumenta)



(1) Vsebina in oblika trošarinskega dokumenta, ki ga mora izdati pošiljatelj, kadar dobavlja trošarinske izdelke v drugo državo članico pod režimom odloga plačila trošarine, mora ustrezati obrazcu, ki ga določa evropska zakonodaja.

(2) Če pošiljatelj dobavlja trošarinske izdelke s plačano trošarino v drugo državo članico ali prek druge države članice v skladu z 8.a členom tega zakona ali če dobavlja v drugo državo članico popolnoma denaturiran alkohol, lahko namesto obrazca iz prejšnjega odstavka uporabi poenostavljeni trošarinski dokument, ki mora ustrezati obrazcu, ki ga določa evropska zakonodaja.

(3) Če pošiljatelj pošilja trošarinske izdelke iz Slovenije v drugo državo članico prejemniku, ki v skladu z zakonodajo te države članice ni pooblaščen, da bi prejemal trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine, in za to pošiljko izda trošarinski dokument v skladu s prejšnjim odstavkom, mora trošarinskemu dokumentu priložiti še dokument, ki dokazuje, da je bila trošarina plačana v namembni državi članici ali da je bil v skladu z zakonodajo te države članice izpeljan drug predpisan postopek za obračun trošarine v tej državi. V tem dokumentu mora biti naveden vsaj naslov pristojnega organa v namembni državi članici ter datum in sklicna oziroma evidenčna številka plačila trošarine pri tem organu oziroma datum in sklicna oziroma evidenčna številka sprejema instrumenta zavarovanja za plačilo trošarine pri tem organu.

(4) Če se trošarinski izdelki na območju Slovenije v skladu s tem zakonom gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine, mora vsebina in oblika trošarinskega dokumenta, ki spremlja pošiljko, ustrezati obrazcu iz prvega odstavka tega člena.

(5) Minister, pristojen za finance, predpiše pogoje, pod katerimi lahko pošiljatelj trošarinskih izdelkov namesto obrazca iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena kot trošarinski dokument uporabi komercialni ali drug upravni dokument ter druge poenostavitve v zvezi z izdajanjem trošarinskih dokumentov v skladu s tem členom, predvsem v primerih, ko se trošarinski izdelki gibljejo pod režimom odloga med trošarinskimi skladišči istega imetnika trošarinskega dovoljenja in v primerih, ko isti pošiljatelj pogosto in redno pošilja trošarinske izdelke istemu prejemniku in carinskemu organu, omogoči izvajanje trošarinskega nadzora na drug ustrezen način.

(6) Če tehnične možnosti to dopuščajo, lahko carinski organ dovoli uporabo tehničnih pripomočkov za izmenjavo podatkov.


12. člen



(odpustitev plačila trošarine)



(1) Imetniku trošarinskega dovoljenja se plačilo trošarine odpusti:

1. ko so trošarinski izdelki uskladiščeni v trošarinskem skladišču drugega imetnika trošarinskega dovoljenja in je ta potrdil prejem in skladnost pošiljke z navedbami v dokumentu pošiljke na izvodu trošarinskega dokumenta;

2. ko so trošarinski izdelki uskladiščeni v obratu oproščenega uporabnika in je ta potrdil prejem in skladnost pošiljke z navedbami v dokumentu pošiljke na izvodu trošarinskega dokumenta;

3. ko so trošarinski izdelki izvoženi in je carinski organ na trošarinskem dokumentu potrdil, da so dejansko iznešeni iz carinskega območja Skupnosti v skladu s carinskimi predpisi;

4. ko trošarinske izdelke pošlje osebi v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države lahko sodeluje v režimu odloga plačila trošarine in prejme potrjen izvod trošarinskega dokumenta v skladu z 9. členom tega zakona.

(2) Imetniku trošarinskega dovoljenja se plačilo trošarine od trošarinskih izdelkov, ki so bili skladiščeni v njegovem trošarinskem skladišču odpusti, če:

1. so bili uporabljeni kot osnovni material za proizvodnjo drugih trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču;

2. so bili uporabljeni kot vzorci za analize v zvezi s testiranjem proizvodnje oziroma za znanstvene namene;

3. so bili uporabljeni za namene trošarinskega nadzora;

4. so bili predloženi in uporabljeni za namene kontrole kvalitete, ki jo v trošarinskem skladišču opravljajo pooblaščene osebe;

5. so bili uničeni pod nadzorom carinskega organa;

6. je bil ugotovljen primanjkljaj trošarinskih izdelkov, za katerega imetnik trošarinskega dovoljenja dokaže, da je nastal zaradi višje sile (razen kraje) ali, da je neločljivo povezan s procesom proizvodnje, skladiščenja in prevoza izdelkov;

7. je bil alkohol popolnoma denaturiran v skladu s predpisom iz 44. člena tega zakona;

8. so bili tobačni izdelki denaturirani in uporabljeni za industrijske oziroma hortikulturne namene.

(3) Oproščenemu uporabniku se plačilo trošarine odpusti:

1. če so trošarinski izdelki odposlani v trošarinsko skladišče in ko je imetnik trošarinskega dovoljenja na izvodu trošarinskega dokumenta potrdil prejem pošiljke in skladnost pošiljke z navedbami v dokumentu;

2. če so bili trošarinski izdelki uporabljeni za namene iz 44. ali 55. člena tega zakona in so določeni v dovoljenju carinskega organa iz 27. člena tega zakona.

(4) Oproščenemu uporabniku se plačilo trošarine odpusti, če:

1. so bili trošarinski izdelki uporabljeni kot vzorci za analize v zvezi s testiranjem proizvodnje v njegovih proizvodnih prostorih ali skladišču;

2. so bili trošarinski izdelki uporabljeni za namene trošarinskega nadzora;

3. so bili trošarinski izdelki predloženi in uporabljeni za namene kontrole kvalitete, ki jo v njegovih proizvodnih prostorih ali skladišču opravljajo pooblaščene osebe;

4. so bili trošarinski izdelki uničeni pod nadzorom carinskega organa;

5. je bil ugotovljen primanjkljaj trošarinskih izdelkov, za katerega dokaže, da je nastal zaradi višje sile (razen kraje) in primanjkljaj, ki je neločljivo povezan s procesom proizvodnje, skladiščenja in prevoza izdelkov, za katerega proizvodnjo so bili trošarinski izdelki porabljeni.

(5) Imetniku trošarinskega dovoljenja se odpusti plačilo trošarine po 2. do 6. točki drugega odstavka tega člena, oproščenemu uporabniku pa po 1. do 5. točki prejšnjega odstavka pod pogojem, da pridobi dovoljenje carinskega organa. Način ugotavljanja primanjkljajev, ki so neločljivo povezani s procesom proizvodnje, skladiščenja in prevoza trošarinskih izdelkov, določi minister, pristojen za finance, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za standardizacijo.

(6) Uvozniku se plačilo trošarine odpusti:

1. v primeru iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, če v roku 15 dni prejme potrditev imetnika trošarinskega dovoljenja oziroma oproščenega uporabnika, da je prevzel pošiljko;

2. če dokaže, da so trošarinski izdelki, ki so bili uvoženi v okviru carinskega odložnega postopka, dejansko iznešeni iz Slovenije;

3. če je alkohol, ki ga uvaža, popolnoma denaturiran v skladu s predpisom iz 44. člena tega zakona;

(7) Imetniku trošarinskega dovoljenja in oproščenemu uporabniku iz četrtega in petega odstavka 6. člena tega zakona se plačilo trošarine odpusti, če so trošarinski izdelki skladiščeni v drugem trošarinskem skladišču in to na trošarinskem dokumentu potrdi imetnik trošarinskega dovoljenja tega drugega trošarinskega skladišča.

(8) Imetniku trošarinskega dovoljenja in oproščenemu uporabniku iz četrtega in petega odstavka 6. člena tega zakona se plačilo trošarine odpusti, če:

1. so bili trošarinski izdelki sproščeni v porabo, in je bila trošarina plačana s strani kupca;

2. so bili trošarinski izdelki v postopku stečaja in likvidacije prodani imetniku trošarinskega dovoljenja ali oproščenemu uporabniku in je skladiščenje potrjeno v trošarinskem dokumentu;

3. so bili trošarinski izdelki odpremljeni iz trošarinskega skladišča ali obrata oproščenega uporabnika upniku (na podlagi razdelitve premoženja) in je bila hkrati plačana trošarina ali, če je upnik – imetnik trošarinskega dovoljenja, potrdil prejem pošiljke na trošarinskem dokumentu.

(9) Imetniku trošarinskega dovoljenja in oproščenemu uporabniku iz sedmega odstavka 6. člena tega zakona se plačilo trošarine odpusti, če so bili trošarinski izdelki skladiščeni v drugem trošarinskem skladišču ali obratu oproščenega uporabnika in je to potrjeno v drugem trošarinskem dokumentu ali če je bilo premoženje pridobljeno v obdobju 180 dni od dneva, ki sledi dnevu prijave združitve za vpis v register in so bili trošarinski izdelki odpremljeni za ta namen, trošarina pa plačana v istem času.

(10) Določbe tega člena se smiselno upoštevajo za odpustitev plačila trošarine pooblaščenemu prejemniku.






13. člen



(nastanek obveznosti za obračun trošarine)



(1) Obveznost za obračun trošarine nastane takrat, ko se trošarinski izdelki sprostijo v porabo. Za sprostitev trošarinskih izdelkov v porabo se šteje:

– vsaka odprema trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča ali/in iz obrata oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, razen če so trošarinski izdelki odpremljeni: drugemu trošarinskemu skladišču oziroma drugemu obratu oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, carinskemu skladišču (razen prostocarinski prodajalni), prostocarinski coni, v carinskem tranzitnem postopku oziroma v izvoz ter

– vsaka odprema iz proizvodnega obrata trošarinskega zavezanca, ki ni imetnik trošarinskega dovoljenja.

(2) Pri odpremi trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča ali iz obrata oproščenega uporabnika v drugo trošarinsko skladišče ali drugemu oproščenemu uporabniku, za katero ni v roku 15 dni od dneva odpreme potrjeno, da je pošiljka prispela na namembni kraj na ozemlju Slovenije ali bila iznešena iz Skupnosti, nastane obveznost za obračun trošarine 16. dan po dnevu odpreme.

(3) Pri odpremi trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča v Sloveniji osebi v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države lahko prejema trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine, za pošiljko, za katero v roku iz druge alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona ni potrjeno, da je prispela na namembni kraj v drugi državi članici, nastane obveznost za obračun trošarine zadnji dan v davčnem obdobju, v katerem bi ta oseba morala potrditi in vrniti izvod trošarinskega dokumenta.

(4) Če oproščeni uporabnik uporabi trošarinske izdelke za namene, za katere ni predpisana oprostitev plačila trošarine, nastane obveznost za obračun trošarine zadnji dan v mesecu, v katerem so bili trošarinski izdelki porabljeni.

(5) Od trošarinskih izdelkov, ki so bili v trošarinskem skladišču porabljeni kot surovina za proizvodnjo drugih izdelkov oziroma, ki so bili uporabljeni kot pogonsko gorivo oziroma gorivo za ogrevanje ter od primanjkljaja trošarinskih izdelkov, razen od primanjkljaja iz 6. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona, nastane obveznost za obračun trošarine zadnji dan v mesecu, v katerem so bili trošarinski izdelki porabljeni oziroma v katerem je bil ugotovljen primanjkljaj.

(6) Trošarina, katere plačilo je bilo odloženo na podlagi četrtega in petega odstavka 6. člena tega zakona, mora biti obračunana 30. dan po poteku veljavnosti dovoljenja, če oseba, ki ji je prenehala veljavnost dovoljenja, ni prejela potrjenega izvoda trošarinskega dokumenta od prejemnika trošarinskih izdelkov.

(7) Trošarina, katere plačilo je bilo odloženo na podlagi šestega odstavka 6. člena tega zakona, mora biti obračunana 30. dan po poteku veljavnosti dovoljenja, če oseba, ki ji je prenehala veljavnost dovoljenja, ni prejela potrjenega izvoda trošarinskega dokumenta od prejemnika trošarinskih izdelkov.

(8) Trošarinski zavezanec mora obračunati in plačati trošarino od predpisanih osnov po stopnjah oziroma v zneskih, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine.


13.a člen



(nastanek obveznosti za plačilo trošarine pri vnosu trošarinskih izdelkov iz druge države članice)



(1) Pri vnosu trošarinskih izdelkov iz druge države članice v Slovenijo nastane obveznost za plačilo trošarine v Sloveniji, če:

1. trošarinski izdelki še niso sproščeni v porabo v eni od držav članic in se sprostijo v porabo v Sloveniji ali

2. so trošarinski izdelki, ki so bili že sproščeni v porabo v kateri drugi državi članici, vnešeni v Slovenijo za opravljanje dejavnosti ali

3. so trošarinski izdelki, ki so bili že sproščeni v porabo v kateri drugi državi članici, namenjeni, da se vnesejo v Slovenijo za opravljanje dejavnosti v Sloveniji in so najavljeni v skladu z 8.a členom.

(2) Obveznost za plačilo trošarine za trošarinske izdelke iz 1. točke prejšnjega odstavka nastane, ko so trošarinski izdelki v Sloveniji sproščeni v porabo.

(3) Obveznost za plačilo trošarine za trošarinske izdelke iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena nastane, ko so trošarinski izdelki dobavljeni prejemniku oziroma ko pošiljatelj najavi pristojnemu carinskemu organu, da namerava trošarinske izdelke vnesti v Slovenijo za opravljanje dejavnosti.

(4) V primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena se trošarina obračuna in plača od predpisanih osnov po stopnjah oziroma v zneskih, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine.

(5) Za trošarinske izdelke, ki so bili sproščeni v porabo v kateri drugi državi članici in jih v Slovenijo vnaša fizična oseba za svoje osebne potrebe, obveznost za plačilo trošarine v Sloveniji ne nastane.

(6) Šteje se, da so trošarinski izdelki namenjeni za opravljanje dejavnosti, če je prejemnik teh izdelkov v Sloveniji pravna ali fizična oseba, ki opravlja samostojno (neodvisno) dejavnost, ali kdo drug za račun ene od njiju. Pri presoji, ali so izdelki, ki se vnašajo v Slovenijo, namenjeni za opravljanje dejavnosti, carinski organ upošteva predvsem:

– status osebe, ki razpolaga s trošarinskimi izdelki,

– namembni kraj pošiljke in, če je glede na okoliščine primera to primerno, obliko prevoza,

– dokumente, ki se nanašajo na pošiljko,

– naravo in količino izdelkov.

(7) Ne glede na prejšnji odstavek se šteje, da so vnešeni trošarinski izdelki namenjeni za opravljanje dejavnosti, če količine presegajo:

– 800 kosov cigaret,

– 400 kosov cigarilosov,

– 200 kosov cigar,

– 1,0 kilogram drobno rezanega tobaka oziroma drugega tobaka za kajenje,

– 10 litrov žganja,

– 20 litrov vmesnih pijač,

– 90 litrov vina, vključno z največ 60 litrov penečega vina,

– 110 litrov piva.


17. člen



(opredelitev plačnikov trošarine)



(1) Oseba, ki mora plačati trošarino, je trošarinski zavezanec, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(2) Plačnik trošarine v skladu s prvim odstavkom tega člena je tudi fizična oseba, ki ne opravlja registrirane dejavnosti proizvodnje alkohola in alkoholnih pijač in ne more pridobiti trošarinskega dovoljenja, ima pa v lasti oziroma uporabi opremo in surovine za proizvodnjo vina, s katerimi je mogoče letno proizvesti količine, ki presegajo količine, dovo­ljene za lastno rabo ter opremo za proizvodnjo žganja, katere kapaciteta presega minimalno določeno (v nadaljevanju: mali proizvajalec vina in žganja).

(3) Poleg oseb iz prvega in drugega odstavka tega člena je plačnik trošarine tudi:

1. oproščeni uporabnik trošarinskih izdelkov, ki uporabi trošarinske izdelke za namene, za katere ni predpisana oprostitev plačila trošarine;

1.a nepooblaščeni prejemnik trošarinskih izdelkov iz 29.b člena tega zakona;

1.b davčni zastopnik;

1.c pošiljatelj trošarinskih izdelkov, ki so bili sproščeni v porabo v drugi državi članici, obveznost za obračun in plačilo trošarine pa je v skladu s tem zakonom nastala v Sloveniji ali, če je glede na okoliščine primera to primerneje, prejemnik teh trošarinskih izdelkov;

1.d prodajalec trošarinskih izdelkov iz petega odstavka 8.a člena tega zakona;

2. kupec, prejemnik trošarinskih izdelkov iz 1. točke 15. člena tega zakona;

3. kupec iz 2. točke 15. člena tega zakona;

4. upnik iz 3. točke 15. člena tega zakona;

5. upnik iz 4. točke 15. člena tega zakona;

6. oseba, ki nezakonito proizvede, uvozi, vnese iz druge države članice, prevaža, proda ali kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena tega zakona; v skladu s to točko je plačnik trošarine tudi oseba, ki sodeluje pri nezakoniti proizvodnji ali uvozu trošarinskih izdelkov, oziroma oseba, ki hrani nezakonito proizvedene oziroma uvožene trošarinske izdelke;

6.a oseba, ki je v skladu s tem zakonom predložila instrument za zavarovanje plačila trošarine ali garant oziroma porok, naveden na instrumentu za zavarovanje plačila trošarine;

7. oseba, ki ima na zalogi trošarinske izdelke, za katere se spremeni višina trošarine v skladu s 6. točko 15. člena tega zakona.

(4) Če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.


23. člen



(zavarovanje plačila trošarine)



(1) Imetnik trošarinskega dovoljenja mora za zavarova­nje izpolnitve obveznosti za plačilo trošarine predložiti carinskemu organu instrument za zavarovanje plačila trošarine v skladu s tem zakonom.

(2) Instrument za zavarovanje plačila trošarine se obvezno predloži za izdelke, ki se odpremljajo, razen če se odpremljajo po fiksnih cevovodih, za izdelke, ki se proizvajajo, skladiščijo in prejemajo v trošarinskem skladišču, pa na zahtevo carinskega organa.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko namesto imetnika trošarinskega dovoljenja, ki odpremlja trošarinske izdelke iz Slovenije v drugo državo članico, instrument za zavarovanje plačila trošarine predloži prevoznik ali lastnik trošarinskih izdelkov ali prejemnik trošarinskih izdelkov.

(4) Prejšnji odstavek se uporablja tudi, kadar trošarinske izdelke iz druge države članice v Slovenijo pošilja oseba, ki ima v skladu z zakonodajo te države članice dovoljenje, da sme odpošiljati trošarinske izdelke v druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine.

(5) Višino zneska instrumenta za zavarovanje plačila trošarine za izdelke, ki se odpremljajo iz trošarinskega skladišča, določi carinski organ tako, da višina zneska ustreza trošarinskemu dolgu za te izdelke.

(6) Če carinski organ zahteva predložitev instrumenta za zavarovanje plačila trošarine za izdelke, ki se proizvajajo, skladiščijo in prejemajo v trošarinskem skladišču, je višina zneska instrumenta za zavarovanje lahko nižja od zneska trošarinskega dolga v davčnem obdobju. Višino zneska instrumenta carinski organ določi ob upoštevanju naslednjih kriterijev:

– ugled, zanesljivost in finančna stabilnost imetnika trošarinskega dovoljenja;

– obseg poslovanja imetnika trošarinskega dovoljenja;

– predvidene oblike evidenc in kontrole v trošarinskem skladišču;

– dosedanje poslovanje imetnika trošarinskega dovoljenja.

(7) Če ima imetnik trošarinskega dovoljenja več trošarinskih skladišč, zavarovanje pa se nanaša na vsa trošarinska skladišča, se višina zavarovanja določi na podlagi povprečnega dolga v davčnem obdobju.

(8) Imetniku trošarinskega dovoljenja ne pripadajo obresti od gotovinskega pologa, ki je položen v zavarovanje.

(9) Kadar carinski organ v zvezi z odobritvijo carinsko dovoljene rabe ali uporabe trošarinskih izdelkov zahteva zavarovanje plačila carinskega dolga v skladu s carinskimi predpisi, se predloženi instrument zavarovanja lahko uporablja tudi za zavarovanje plačila trošarine, če je višina zavarovanja ustrezna.

(10) Zavarovanje plačila trošarine ni potrebno za trošarinske izdelke, za katere stopnja trošarine znaša 0.

(11) V primeru prenehanja veljavnosti trošarinskega dovoljenja se lahko instrument zavarovanja sprosti šele potem, ko je bila plačana trošarina za trošarinske izdelke na zalogioziroma, ko obveznost za plačilo trošarine ne more več nastati.

(12) Postopek zavarovanja in vrste instrumentov zavarovanja plačila trošarine predpiše minister, pristojen za finance.


26. člen



(vloga za izdajo dovoljenja)



(1) Oproščeni uporabnik sme nabavljati trošarinske izdelke brez plačila trošarine le, če za to pridobi dovoljenje carinskega organa.

(2) Za dovoljenje iz prejšnjega odstavka lahko zaprosi oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1. v skladu s predpisanimi pogoji neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost, pri kateri uporablja trošarinske izdelke za namene iz 44. ali 55. člena tega zakona;

2. vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva;

3. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;

4. zoper njo ni začet postopek stečaja oziroma likvidacije;

5. pred izdajo dovoljenja predloži instrument zavarovanje plačila trošarine v skladu s tem zakonom;

6. izpolnjuje druge pogoje, določene s tem zakonom.

(3) Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena, lahko pridobi dovoljenje, če izpolnjuje še naslednje pogoje:

1. da je proizvodni prostor, skladišče oziroma drug prostor za skladiščenje trošarinskih izdelkov organiziran in opremljen tako, da omogoča varno skladiščenje in uporabo pridobljenih trošarinskih izdelkov ter pravilno merjenje zalog teh izdelkov;

2. da knjigovodsko spremljanje izdelkov zagotavlja natančen vpogled v porabo trošarinskih izdelkov in stanje zalog izdelkov, za katere proizvodnjo so bili trošarinski izdelki uporabljeni;

3. da so dani materialni pogoji za izvajanje nadzora.

(4) Podrobnejše predpise o pogojih iz prejšnjega odstavka, ki so vezani na posamezno vrsto trošarinskih izdelkov, predpiše minister, pristojen za finance.

(5) V primeru prenehanja dovoljenja se lahko instrument zavarovanja sprosti šele po tem, ko je bila plačana trošarina za trošarinske izdelke na zalogi oziroma, ko obveznost za plačilo trošarine ne more več nastati.

(6) Postopek zavarovanja in vrste instrumentov zavarovanja plačila trošarine predpiše minister, pristojen za finance.

(7) Preden carinski organ izda dovoljenje, mora ugotoviti, ali nameni uporabe trošarinskih izdelkov dejansko ustrezajo navedbam v vlogi za izdajo dovoljenja, kot tudi normative porabe trošarinskih izdelkov v proizvodnji drugih izdelkov. Carinski organ mora na kraju samem ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja.

(8) Če carinski organ ugotovi, da oproščeni uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega člena, določi rok za odpravo nepravilnosti.

27. člen




(dovoljenje za oproščenega uporabnika)


(1) Dovoljenje za oproščenega uporabnika izda carinski organ na podlagi pisne vloge. Carinski organ v roku 30 dni od prejema popolne vloge obvesti osebo, ki je zaprosila za izdajo dovoljenja, da predloži instrument zavarovanja plačila trošarine ali pa vlogo zavrne. Carinski organ izda dovoljenje v roku 15 dni po prejemu instrumenta za zavarovanje plačila.

(2) V vlogi za izdajo dovoljenja se podrobneje navede: namen in način uporabe trošarinskih izdelkov; normativ porabe za vsakizdelek, pri katerega proizvodnji se porablja; količino trošarinskih izdelkov, na katero se nanaša dovoljenje, toda največ količino za enoletno proizvodnjo oziroma pričakovano količino proizvodnje za isto obdobje.

(3) Dovoljenje se izda na ime osebe, ki je zaprosila za izdajo in se ne sme prenašati na drugo osebo.

(4) V dovoljenju carinski organ navede količine trošarinskih izdelkov, ki se lahko nabavljajo brez plačila trošarine za predpisane namene v določenem obdobju, ki ne sme biti daljš od 12 mesecev; kraj, kjer bodo trošarinski izdelki uporabljeni, in namen uporabe. Količine se določi glede na proizvodne kapacitete in glede na obdobje, na katero se nanaša dovoljenje.

(5) Sprememba količin iz prejšnjega odstavka v obdobju, na katerega se nanaša dovoljenje in odobritev količine za naslednje obdobje, je mogoča na podlagi naknadnega zahtevka.


30. člen



(pravica do vračila trošarine)



(1) Pravico do vračila plačane trošarine ima:

1. imetnik trošarinskega dovoljenja, ki je trošarinske izdelke, ki so že bili sproščeni v porabo, vnesel v trošarinsko skladišče;

2. uvoznik, ki vrača uvožene izdelke, od katerih je plačal trošarino, v tretjo državo oziroma na tretje ozemlje;

3. izvoznik, ki izvozi trošarinske izdelke, ki jih je nabavil s plačilom trošarine;

4. oseba, ki je pridobila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino ali je bila trošarina zanje plačana ob uvozu oziroma ob vnosu iz druge države članice, uporabljeni pa so bili za namene iz 44. člena in iz prvega odstavka 55. člena tega zakona;

5. oseba, ki je nabavila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino in jih porabila za izdelavo drugih trošarinskih izdelkov;

6. trošarinski zavezanec, ki je trošarinske izdelke prodal, v skladu s predpisanimi pogoji, osebi z 31. člena tega zakona brez obračunane trošarine, sam pa je nabavil trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino oziroma je trošarino plačal ob uvozu oziroma ob vnosu iz druge države članice;

7. pooblaščeni ali nepooblaščeni prejemnik, ki trošarinske izdelke, od katerih je plačal trošarino, v nespremenjenem stanju pošlje v trošarinsko skladišče;

8. oseba, ki je nabavila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino, jih umaknila iz tržišča, ker so postali neužitni oziroma neuporabni in jih uničila pod nadzorom carinskega organa.

(2) Trošarina iz tega člena se vrne pod pogoji in na način, ki ga določi minister, pristojen za finance.

(3) Trošarina iz tega člena se vrne v roku, določenem za vračilo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(4) Oseba iz 5. točke prvega odstavka tega člena uve­ljavlja pravico do vračila trošarine za trošarinski izdelek, porabljen v lastni proizvodnji na podlagi dokazila o plačilu trošarine za končni izdelek.


35. člen



(plačevanje trošarine)



(1) Obračunana trošarina za davčno obdobje zapade v plačilo zadnjega dne v davčnem obdobju, plačana pa mora biti v 30 dneh po zapadlosti.

(2) Črtan.

(3) Trošarina iz šestega odstavka 34. člena tega zakona zapade v plačilo na dan prenehanja veljavnosti trošarinskega dovoljenja, plačana pa mora biti v 30 dneh po zapadlosti.

(4) Trošarina iz sedmega odstavka 34. člena tega zakona zapade v plačilo na dan dokončanja postopka stečaja, likvidacije ali združitve, plačana pa mora biti v 30 dneh po zapadlosti.

(5) Vračilo plačane trošarine lahko imetnik trošarinskega dovoljenja iz 1. točke prvega odstavka 30. člena tega zakona uveljavi z odbitkom od trošarinske obveznosti, izkazane v mesečnem obračunu ali z zahtevkom za vračilo.


35.b člen



(zavarovanje plačila trošarine v posebnih primerih)



(1) Carinski organ lahko v primerih iz prejšnjega člena zahteva, da oseba, ki bi morala plačati trošarino, za čas od nastanka trošarinske obveznosti do dneva plačila predloži ustrezen instrument za zavarovanje plačila trošarine. Instrument za zavarovanje lahko za račun plačnika trošarine predloži tudi druga oseba, če carinski organ takšno zavarovanje glede na okoliščine konkretnega primera šteje za ustrezno.

(2) Carinski organ bo zahteval predložitev instrumenta za zavarovanje v skladu s prejšnjim odstavkom, če je pošiljka trošarinskih izdelkov iz druge države članice napovedana tako pozno, da rok za plačilo poteče šele potem, ko so trošarinski izdelki že dobavljeni prejemniku v Sloveniji, in v vseh drugih primerih, ko carinski organ glede na okoliščine primera oceni, da je plačilo trošarine ogroženo.

(3) Glede vrste in višine instrumenta za zavarovanje plačila trošarine po tem členu se smiselno uporablja 23. člen tega zakona.


43. člen



(trošarinska osnova in znesek trošarine)



(1) Trošarinska osnova za vina, vmesne in fermentirane pijače je količina trošarinskih izdelkov, merjena v hektolitrih; za pivo in etilni alkohol pa prostorninska vsebnost alkohola na en hektoliter.

(2) Trošarina se plačuje v višini:

1. 1.643 tolarjev za 1% prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter piva;

2. 0 tolarjev za en hektoliter mirnega vina;

3. 0 tolarjev za en hektoliter penečega vina;

4. 0 tolarjev za en hektoliter drugih fermentiranih pijač;

5. 15.000 tolarjev za en hektoliter vmesnih pijač;

6. 166.500 tolarjev za 100% prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter etilnega alkohola.

(3) V prostocarinskih prodajalnah se trošarina plačuje v višini 90% trošarine, določene v prejšnjem odstavku.


45. člen



(mali proizvajalci vina in žganja)



(1) Mali proizvajalec vina in žganja iz drugega odstavka 17. člena tega zakona obračunava in plačuje trošarino po določbah tega člena.

(2) Mali proizvajalec vina je fizična oseba, ki ima v lasti oziroma v uporabi vsaj 0,05 hektara in največ 20 hektarov vinograda in opremo za proizvodnjo vina, s katero prideluje vino iz lastnega pridelka grozdja ter letno ne proizvede več kot 100.000 litrov vina.

(3) Mali proizvajalec vina plačuje trošarino za proizvedene količine vina v koledarskem letu, zmanjšane za količine, dovoljene za lastno rabo.

(4) Trošarina za vino iz prejšnjega odstavka se plačuje po stopnji, ki velja za mirna vina na dan 30. novembra tekočega leta oziroma za vina posebnih trgatev na dan 31. marca naslednjega leta.

(5) Mali proizvajalec vina predloži obračun trošarine za vino do 31. decembra tekočega leta, obračun trošarine za vina posebnih trgatev pa do 30. aprila naslednjega leta.

(6) Mali proizvajalec žganja je fizična oseba, ki ima v lasti oziroma v uporabi kotel za kuhanje žganja s prostornino 40 litrov ali več ter ne opravlja dejavnosti proizvodnje žganja in letno ne proizvede več kot 500 litrov žganja. Za žganje se štejejo naravna žganja iz tarifne oznake 2208 kombinirane nomenklature carinske tarife, dobljena z destilacijo alkoholno prevrelega soka, drozge, tropin ali pikeja iz sadja, grozdja, gozdnih plodov ali alkoholno prevrele melase iz sladkorne pese, žit, krompirja in drugih kmetijskih rastlin ter brez dodanega sladkorja, škrobnega sirupa ali surovin na bazi škroba, surovega in rafiniranega etilnega alkohola ter brez umetnih barvil in arome.

(7) Mali proizvajalec žganja plačuje trošarino v pavšalnem letnem znesku.

(8) Trošarina za vsak kotel s prostornino 40 do 100 litrov znaša 3.000 tolarjev, za vsak kotel s prostornino nad 100 litrov in več pa 6.000 tolarjev.

(9) Malemu proizvajalcu žganja odmeri trošarinsko obveznost carinski organ z odločbo do 30. aprila tekočega leta.

(10) Obračunana oziroma z odločbo odmerjena trošarina zapade v plačilo 30. dan po predložitvi obračuna oziroma vročitvi odločbe.

(11) Ob prijavi začetka proizvodnje v skladu z 62. členom tega zakona morajo carinskemu organu mali proizvajalci vina sporočiti tudi podatek o skupni površini vinogradov, mali proizvajalci žganja pa podatek o prostornini posameznega kotla, ki jih imajo v lasti oziroma uporabi.

(12) Če lastnik oziroma uporabnik kotla najkasneje do 30. aprila tekočega leta sporoči carinskemu organu, da kotel ni v uporabi, in zahteva njegovo zapečatenje, v naslednjih davčnih obdobjih ne nastane trošarinska obveznost, dokler je kotel zapečaten. V letu, ko carinski organ kotel odpečati ali ugotovi, da je bil odpečaten brez soglasja carinskega organa, nastane trošarinska obveznost skladno s sedmim in osmim odstavkom tega člena.

(13) Zapečatenje in odpečatenje kotla opravi carinski organ na zahtevo in stroške lastnika oziroma uporabnika kotla. Stroške zapečatenja in odpečatenja kotla določi minister, pristojen za finance.

(14) Zgornjo mejo količine vina za lastno rabo iz tretjega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo.

(15) Ne glede na 33., 34. in 35. člen tega zakona trošarinski zavezanec, ki proizvaja žganje v količini, ki presega količino iz šestega odstavka tega člena, vendar ne opravlja dejavnosti proizvodnje žganja, obračunava in plačuje trošarino v davčnem obdobju, ki je enako koledarskemu letu. Trošarino mora plačati najpozneje do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto.

(16) Podrobnejše določbe o izvajanju tega člena predpiše minister, pristojen za finance.


51. člen



(trošarinska osnova, stopnja in znesek trošarine)



(1) Trošarinska osnova za tobačne izdelke je 1000 kosov in drobnoprodajna cena oziroma kilogram izdelka.

(2) Trošarina od cigaret se plačuje kot specifična trošarina, ki je določena v znesku za 1000 kosov in kot proporcionalna trošarina, ki je določena v odstotku od drobnoprodajne cene cigaret.

(3) S 1. julijem 1999 se trošarina od cigaret določi v višini 45% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji, in sicer tako, da se specifična trošarina določi v višini 20% od skupne davčne obremenitve najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji, ki vključuje trošarino in davek na dodano vrednost od teh cigaret.

(4) S 1. julijem 2001 se trošarina določi v višini 46% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji; s 1. januarjem 2002 se trošarina določi v višini 49% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji, s 1. julijem 2002 se trošarina določi v višini 51% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji, s 1. januarjem 2003 se trošarina določi v višini 53% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji, s 1. julijem 2003 se trošarina določi v višini 55% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji in s 1. januarjem 2004 se trošarina določi v višini 57% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji.

(5) Trošarina se določi tako, da znaša:

– najmanj 57% drobnoprodajne cene enega zavojčka cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda v Sloveniji in

– od 1. julija 2004 najmanj 50 evrov v tolarski protivrednosti, od 1. julija 2005 najmanj 54 evrov v tolarski protivrednosti, od 1. julija 2006 najmanj 58 evrov v tolarski protivrednosti, od 1. julija 2007 najmanj 62 eurov v tolarski protivrednosti in od 1. januarja 2008 najmanj 64 eurov v tolarski protivrednosti za 1000 kosov cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda v Sloveniji.

(6) Znesek specifične trošarine in stopnjo proporcionalne trošarine po tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena določi vlada na osnovi drobnoprodajne cene cigaret iz najbo­lje prodajanega cenovnega razreda, ki velja na dan 1. januarja za tekoče leto.

(7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, vlada do vključno 31. decembra 2007 določa znesek specifične in stopnjo proporcionalne trošarine na osnovi drobnoprodajne cene cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda, ki ga ugotavlja na dan 1. januarja za obdobje do 30. junija in na dan 1. julija za obdobje do 31. decembra. Če se v teku polletja dodatno spremeni drobnoprodajna cena cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda, lahko vlada ustrezno spremeni znesek specifične in stopnjo proporcionalne trošarine.

(8) Trošarina se plačuje v višini:

1. za cigare in cigarilose: 0 tolarjev za 1000 kosov in 5% od drobnoprodajne cene;

2. za drobno rezan tobak: 32 eurov v tolarski protivrednosti za en kilogram;

3. za ostali tobak za kajenje: 20 eurov v tolarski protivrednosti za en kilogram.

(9) V prostocarinskih prodajalnah se trošarina plačuje v višini 60% trošarine, določene v prejšnjih odstavkih.

(10) Drobnoprodajna cena iz prvega odstavka tega člena je cena, ki jo določi proizvajalec oziroma davčni zastopnik oziroma pooblaščeni ali nepooblaščeni prejemnik oziroma uvoznik. Drobnoprodajna cena vključuje trošarino in davek na dodano vrednost.

(11) Oseba iz prejšnjega odstavka mora prijaviti drobnoprodajne cene pristojnemu carinskemu organu, in sicer 30 dni pred sprostitvijo tobačnih izdelkov v porabo po tako določenih cenah, drobnoprodajne cene cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda pa mora prijaviti najpozneje 45 dni pred sprostitvijo teh cigaret v porabo.

(12) Prodaja tobačnih izdelkov po drobnoprodajnih cenah, ki so višje od prijavljenih, ni dovoljena.


53. člen



(definicije)



(1) Trošarina se plačuje od energentov in električne energije, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje.

(2) Vrsta energentov in električne energije se določi glede na uvrstitev v tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife, veljavne na dan uveljavitve tega zakona ali glede na značilnosti posameznega izdelka.

(3) Po tem zakonu se za energente štejejo:

– izdelki iz tarifnih oznak od 1507 do 1518, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo;

– izdelki iz tarifnih oznak 2701 in 2702;

– izdelki iz tarifnih oznak od 2704 do 2715;

– izdelki iz tarifnih oznak 2901 in 2902;

– izdelki iz tarifne oznake 2905 11 00, ki niso sintetičnega izvora, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo;

– izdelki iz tarifne oznake 3403;

– izdelki iz tarifne oznake 3811;

– izdelki iz tarifne oznake 3817;

– izdelki iz tarifne oznake 3824 90 99, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo.

(4) Za energente po tem zakonu se štejejo tudi:

1. vsak izdelek, razen biogoriva, ki je naprodaj oziroma se uporablja oziroma je glede na namen uporabe pogonsko gorivo;

2. aditivi oziroma ekstenderji, ki so dodani pogonskim gorivom;

3. vsak drug ogljikovodik, ki je naprodaj oziroma se uporablja oziroma je glede na namen uporabe gorivo za ogrevanje, razen šote ali biomase.

(5) Za biomaso iz prejšnjega odstavka se štejejo biološko razgradljive frakcije izdelkov, odpadkov in ostankov iz kmetijstva (vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora), gozdarstva in povezanih panog, kot tudi biološko razgradljive frakcije industrijskih in komunalnih odpadkov.

(6) Za biogoriva po tem zakonu se štejejo:

1. bioetanol (etilni alkohol-C2H5OH) iz tarifne oznake 2207 10 00 – nedenaturiran, koncentracije 80 vol.% ali več – in iz tarifne oznake 2207 20 00 – denaturiran, kakršnekoli koncentracije;

2. biodizel (mono alkil (običajno metil) ester maščobnih kislin)) iz tarifne oznake 3824 90 99;

3. etil tertio butileter (imenovan tudi etil butil sulfid-C2H5-S-C4H9) iz tarifne oznake 2930 90 70;

4. bioplin ((mešanica plinov: metana-CH4 (več kot 45 vol.%), ogljikovega dioksida-CO2 in v sledovih dušika-N2, vodika-H2 in vodikovega sulfida-H2S) iz tarifne oznake 2705 00 00;

5. biodimetileter (CH3-O-CH3) iz tarifne oznake 2905 11 00.

(7) Za električno energijo po tem zakonu se šteje energija iz tarifne oznake 2716.

(8) Ta zakon se ne uporablja za:

– energente, ki se uporabljajo za dvojno rabo, tj. kot gorivo za ogrevanje ter hkrati za namen, ki ni pogon ali ogrevanje (npr. uporaba energentov za kemično redukcijo, uporaba v elektrolitskih in metalurških procesih);

– električno energijo, ki se uporablja za kemijsko redukcijo in elektrolitične in metalurške procese;

– električno energijo, kadar ta predstavlja več kot 50% stroška izdelka.


54. člen



(trošarinska osnova in znesek trošarine)



(1) Trošarinska osnova je količina električne energije v megavatnih urah oziroma količina energentov v kilogramih, kubičnih metrih, litrih ali gigajoulih kalorične vrednosti, kot je določeno pri posamezni trošarini po tem členu.

(2) Če je količinska enota za trošarino določena v litrih oziroma kubičnih metrih, se liter oziroma kubični meter merita pri temperaturi +15 stopinj C.

(3) Trošarina se plačuje v višini: tolarjev

1. od motornega bencina iz tarifnih oznak
2710 11 31, 2710 11 41, 2710 11 45,
2710 11 49, 2710 11 51 in 2710 11 59
(za 1.000 litrov), in sicer:
1.1 letalski bencin 99.124
1.2 osvinčeni bencin z vsebnostjo svinca nad
0,013 g/l 99.124
1.3 neosvinčeni bencin z vsebnostjo svinca do
0,013 g/l in z oktanskim številom (RON) do
manj kot 98 90.371
1.4 neosvinčeni bencin z vsebnostjo svinca do
0,013 g/l in z oktanskim številom (RON) 98
ali več 90.371
2. od plinskega olja iz tarifnih oznak od
2710 19 41 do 2710 19 49 (za 1000 litrov),
in sicer:
2.1 za pogonski namen 76.856
2.2 za gorivo za ogrevanje 9.934
3. od utekočinjenega naftnega plina iz tarifnih
oznak od 2711 12 11 do 2711 19 00
(za 1000 kilogramov), in sicer:
3.1 za pogonski namen 32.200
3.2 za gorivo za ogrevanje 0
4. od metana iz tarifne oznake 2711 29 00
(za 1000 kilogramov), in sicer:
4.1 za pogonski namen 32.200
4.2 za gorivo za ogrevanje 0
5. od naravnega plina (tarifni oznaki 2711 11 00
in 2711 21 00) (za en kubični meter), in sicer:
5.1 za pogonski namen 23,50
5.2 za gorivo za ogrevanje 2,70
6. od kerozina iz tarifnih oznak iz tarifnih oznak
2710 19 21 in 2710 19 25 (za 1000 litrov),
in sicer:
6.1 za pogonski namen 71.106
6.2 za gorivo za ogrevanje 5.000
7. od kurilnega olja iz tarifnih oznak od 2710 19 61
do 2710 19 69 (za 1.000 kilogramov) 5.000
8. od električne energije iz tarifne oznake 2716
(za 1 megavatno uro) 236
9. od trdih goriv iz tarifnih oznak 2701, 2702 in
2704 (za 1 gigajoul kalorične vrednosti) 70,6

(4) Od drugih energentov iz tretjega odstavka 53. člena tega zakona se trošarina plačuje glede na namen uporabe po stopnji, ki je predpisana za enakovredno pogonsko gorivo oziroma gorivo za ogrevanje.

(5) Trošarina za aditive in ekstenderje, ki so dodani energentu, je enaka trošarini za energent, kateremu so dodani.

(6) Od izdelkov iz 1. in 3. točke četrtega odstavka 53. člena tega zakona se trošarina plačuje glede na namen porabe po stopnji, ki je predpisana za enakovredno pogonsko gorivo oziroma gorivo za ogrevanje.

(7) Za energente, ki se dokazljivo porabijo za pogon statičnih delovnih strojev, strojev v gradbeništvu in strojegradnji, motornih tirnih vozil v železniškem prometu ter žičnic in strojev ter naprav na smučiščih, imajo kupci – osebe, ki opravljajo dejavnost – pravico do vračila trošarine v višini 50% trošarine, ki je predpisana za pogonski namen.

(8) Način vračila trošarine, carinski organ, pristojen za vračilo, roke za predložitev zahtevka, roke za vračilo trošarine ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati kupec energentov iz prejšnjega odstavka, predpiše minister, pristojen za finance.

(9) Za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (vključno s traktorji), imajo kupci pravico do vračila trošarine v višini 50% trošarine, ki je predpisana za pogonski namen.

(10) Količine, na katere se nanaša pravica do vračila plačane trošarine, način vračila trošarine, carinski organ, pristojen za vračilo, roke za predložitev zahtevka, roke za vračilo trošarine ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati kupec energentov iz prejšnjega odstavka, predpiše minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

(11) Za energente, katerim se v trošarinskem skladišču doda biogorivo iz šestega odstavka 53. člena tega zakona ali izdelki iz tarifnih oznak od 1507 do 1518, 3824 90 55, 3824 90 80, 3824 90 85, 2201, 2851 00 10, 4401 in 4402, ima imetnik trošarinskega skladišča pravico do vračila plačane trošarine ali do oprostitve plačila trošarine sorazmerno deležu dodanega izdelka, vendar do največ 25%.

(12) Količine, na katere se nanaša pravica do vračila plačane trošarine ali do oprostitve plačila trošarine, način vračila trošarine, carinski organ, pristojen za vračilo, roke za predložitev zahtevka, roke za vračilo trošarine ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati imetnik trošarinskega skladišča iz prejšnjega odstavka, predpiše minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo ter ministrom, pristojnim za okolje.

(13) Ne glede na znesek iz 5.1. in 5.2. točke tretjega odstavka tega člena se do 1. maja 2014 trošarina za naravni plin za ogrevanje in za pogonski namen plačuje v znesku 1,50 tolarjev za en kubični meter.

(14) Trošarina iz 8. točke tretjega odstavka tega člena se začne plačevati s 1. januarjem 2007.

(15) Ne glede na zneske iz 2.1, 6.1 in 9. točke tretjega odstavka tega člena, se od 1. januarja 2010 trošarina plačuje:
– od plinskega olja
za pogonski namen 330 evrov v tolarski protivrednosti;
– od kerozina za pogonski namen 330 evrov v tolarski protivrednosti;
– od trdih goriv 0,30 evrov v tolarski protivrednosti.


55. člen



(uporaba energentov in električne energije za namene, za katere se ne plača trošarina)



(1) Trošarina se ne plačuje od energentov in električne energije:

1. ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo v letalskem in pomorskem prometu, razen v primeru uporabe letala oziroma plovila za zasebne namene, ter za pogon ribiških ladij;

2. ki se uporabljajo v obratih za proizvodnjo električne energije in v obratih za skupno proizvodnjo električne in toplotne energije;

3. ki jih proizvajalec v svojih proizvodnih prostorih porabi za nadaljnjo predelavo oziroma proizvodnjo netrošarinskih izdelkov ali drugih energentov in električne energije, razen če so bili uporabljeni kot pogonsko gorivo za transportna sredstva;

4. ki so injicirani v plavže za namene kemične redukcije kot dodatek koksu, ki je osnovno gorivo;

5. ki se porabijo za druge namene in ne kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje;

6. ki se uporabljajo za proizvodnjo drugih nekovinskih mineralnih izdelkov.

(2) Za uporabo letala oziroma plovila za zasebne namene iz 1. točke prejšnjega odstavka se šteje lastnikova uporaba letala oziroma plovila ali uporaba na podlagi najema oziroma drugega naslova, ki se ne more opredeliti kot pridobitna dejavnost oziroma v primerih, ko se ne uporablja za prevoz potnikov ali blaga oziroma, ko ne gre za opravljanje prevoznih storitev oziroma v primeru, ko letala oziroma plovila uporabljajo državni organi.

(3) Minister, pristojen za finance, predpiše postopke za uveljavitev oprostitve iz 1. točke prvega odstavka tega člena.


56. člen



(označitev energentov)



(1) Plinska olja iz tarifnih oznak 2710 19 41, 2710 19 45 in 2710 19 49 ter kerozini iz tarifne oznake 2710 19 25, ki se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje, morajo biti označeni s predpisanim sredstvom za označevanje. Označevanje energentov se lahko opravlja le v trošarinskem skladišču, ki ima dovoljenje carinskega organa za označevanje. Energent, ki je označen v skladu s predpisi drugih držav članic, se šteje za označen energent.

(2) Energent, uvožen v Skupnost, se šteje za označen, če uvoznik predloži potrdilo tujega davčnega oziroma carinskega organa, proizvajalca oziroma tujega označevalca, da je bil označen izven Skupnosti in da, glede na vrsto in količino, vsebuje tiste snovi za označevanje, ki so predpisane na podlagi tega zakona. Če uvoznik potrdila ne predloži ali ne more na drug način dokazati, da je uvoženi energent označen, se energent šteje za neoznačen.

(3) Skladiščenje posameznih energentov mora biti organizirano na način, ki zagotavlja, da drugi izdelki ne vplivajo na nevtraliziranje sredstva za označevanje.

(4) Vrsto in količino sredstva za označevanje ter postopek označevanja energentov na podlagi tega člena predpiše minister, pristojen za finance.


57. člen



(uporaba označenih energentov)



(1) Označeni energenti, ki se uporabljajo za ogrevanje, se ne smejo uporabljati za noben drug namen ter se ne smejo točiti za pogon motornih vozil oziroma plovil ali drugih motorjev oziroma se ne smejo točiti v standardni rezervoar motornih vozil oziroma plovil ali drugih motorjev.

(2) Energent v standardnem rezervoarju motornih vozil oziroma plovil ali drugih motorjev se šteje za označen energent, če vsebuje sredstvo za označevanje v katerikoli koncentraciji. Metodo, s katero se ugotavlja prisotnost sredstva za označevanje, predpiše minister, pristojen za finance.

(3) Iz energenta, označenega v skladu s 56. členom tega zakona, ni dovoljeno odstraniti sredstva za označevanje oziroma zmanjševati njegove koncentracije.

(4) Energentu, označenemu v skladu s 56. členom tega zakona, ni dovoljeno dodajati substanc, ki onemogočajo ugotavljanje označenosti.


60. člen



(hramba dokumentacije)



Trošarinski zavezanec je dolžan hraniti izdane in prejete račune, trošarinske dokumente, dokumente o opravljenem izvozu in uvozu, dokumente, na podlagi katerih je uveljavljal oprostitev trošarine, obračune trošarine in vse druge knjigovodske listine, ki se kakorkoli nanašajo na proizvodnjo, skladiščenje in odpošiljanje, izvoz oziroma uvoz trošarinskih izdelkov in so pomembni za obračunavanje in plačevanje trošarine, 10 let po poteku leta, na katero se te listine nanašajo.

62. člen



(prijava trošarinskih zavezancev)



(1) Trošarinski zavezanec je dolžan carinskemu organu prijaviti, kdaj se njegova dejavnost, zaradi katere je zavezan obračunavanju in plačevanju trošarine, prične, spremeni ali preneha.

(2) Vsaka oseba, ki prvič postane trošarinski zavezanec, mora pri carinskem organu vložiti prijavo iz prejšnjega odstavka najmanj 15 dni pred pričetkom proizvodnje, skladiščenja, prejemanja oziroma odpremljanja ali uvoza trošarinskih izdelkov.

(3) Trošarinski zavezanec mora v roku iz prejšnjega odstavka prijaviti tudi predvideno prenehanje opravljanja dejavnosti, prekinitev oziroma ustavitev proizvodnje zaradi nepredvidenih razlogov pa mora prijaviti nemudoma.

(4) Obveznost prijave v skladu s tem členom velja tudi za malega proizvajalca vina iz 45. člena tega zakona.

(5) Mali proizvajalec žganja iz 45. člena tega zakona mora prijaviti nakup oziroma odsvojitev kotla za kuhanje žganja oziroma spremembo načina obračunavanja in plačevanja trošarine v primeru preseganja količinskih omejitev iz šestega odstavka 45. člena tega zakona.


66. člen



(pooblastila vladi in ministru, pristojnemu za finance)



(1) Zneski trošarin za posamezne trošarinske izdelke, določeni s tem zakonom, se enkrat letno usklajujejo z vrednostjo evra. Uporabi se srednji tečaj Banke Slovenije, ki je veljaven na prvi delovni dan v oktobru. Nove zneske trošarine, ki se začnejo uporabljati 1. januarja naslednjega koledarskega leta, vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) V skladu z ekonomsko politiko Slovenije ali če se spremeni razmerje med tolarjem in evrom za več kot 5% od uveljavitve oziroma zadnje spremembe višine trošarine, lahko Vlada Republike Slovenije:

– zmanjša ali poveča trošarino za energente in električno energijo do 50% trošarin, določenih s tem zakonom, ali določi trošarino za izdelke s stopnjo 0, vendar ne sme določiti trošarin, nižjih od minimalne trošarine, določene z evropskimi predpisi;

– poveča trošarino za alkohol in alkoholne pijače do 50% trošarin, določenih s tem zakonom;

– spreminja razmerje med specifično in proporcionalno trošarino pri cigaretah, če se pomembneje spremenijo razmere na trgu cigaret, vendar le v okvirih trošarine, določene v 51. členu tega zakona, in določi minimalno trošarino, ki ne sme preseči 90% skupne davčne obremenitve cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda v Sloveniji.

(3) Zaradi poenostavitve obračuna trošarin pri uvozu v potniškem prometu lahko minister, pristojen za finance, določi zneske trošarin za tiste količine trošarinskih izdelkov, ki se še lahko štejejo za uvoz v nekomercialne namene.

(4) Minister, pristojen za finance, objavlja spremembe navedb tarifnih oznak po tem zakonu v skladu z veljavno nomenklaturo carinske tarife.


68. člen



(hujši prekrški)



(1) Z globo od 500.000 do 30,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:

1. ne zapečati trošarinskih izdelkov, ki se pošiljajo v drugo državo članico pod režimom odloga plačila trošarine v skladu s tem zakonom (peti odstavek 7. člena);

2. ne izda trošarinskega dokumenta za trošarinske izdelke v skladu s tem zakonom (drugi odstavek 8. člena);

3. ne potrdi prejema pošiljke in ne vrne trošarinskega dokumenta v predpisanem roku pošiljatelju (prvi odstavek 9. člena);

4. ne plača trošarine od predpisanih osnov po stopnjah oziroma zneskih, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine (osmi odstavek 13. člena, četrti odstavek 13.a člena v povezavi s 34., 35. in 35.a členom, drugi odstavek 14. člena in četrti odstavek 45. člena);

5. nezakonito proizvede, nezakonito uvozi, nezakonito vnese iz druge države članice ali iznese v drugo državo članico, nezakonito prevaža, kupi oziroma proda nezakonito proizvedene oziroma nezakonito uvožene trošarinske izdelke oziroma sodeluje pri nezakoniti proizvodnji ali uvozu ali prenosu trošarinskih izdelkov iz ene države članice v drugo ali hrani nezakonito proizvedene, uvožene ali iz druge države članice vnesene trošarinske izdelke (16., 29.a, 29.b, 62. in 63. člen);

6. prenese dovoljenje, izdano v skladu s tem zakonom, na druge osebe (tretji odstavek 21. člena, tretji odstavek 27. člena, tretji odstavek 29.a člena in tretji odstavek 29.c člena);

7. ne izpolnjuje obveznosti, določene v prvem odstavku 22. člena, ali ne odpravi nepravilnosti v določenem roku (drugi odstavek 22. člena);

8. kot oproščeni uporabnik ne odpravi nepravilnosti v določenem roku (osmi odstavek 26. člena);

9. kot oproščeni uporabnik ne vodi evidenc o nakupu, gibanju in porabi trošarinskih izdelkov po vrsti, količini in vrednosti (29. člen);

10. kot pooblaščeni prejemnik ne izpolnjuje obveznosti po tem zakonu (četrti odstavek 29.a člena);

11. kot nepooblaščeni prejemnik ne izpolnjuje obveznosti po tem zakonu (29.b člen);

12. kot davčni zastopnik ne izpolnjuje obveznosti po tem zakonu (četrti odstavek 29.c člena);

13. ne obračuna trošarine oziroma je ne obračuna v davčnem obdobju (drugi odstavek 33. člena);

14. ne izkaže trošarine v mesečnem obračunu trošarine, ne predloži obračuna trošarine carinskemu organu v predpisanem roku (34. in peti odstavek 45. člena);

15. odpremlja ali omogoči, da se etilni alkohol odpremi iz trošarinskega skladišča ali vnesejo iz druge države članice ali uvozijo brez plačila trošarine za uporabo v proizvodnji neprehrambenih izdelkov, ne da bi bili denaturirani v skladu s tem zakonom (drugi odstavek 44. člena);

16. ne prijavi drobnoprodajne cene pristojnemu carinskemu organu v predpisanem roku (enajsti odstavek 51. člena); prodaja tobačne izdelke po drobnoprodajnih cenah, ki so višje od prijavljenih (dvanajsti odstavek 51. člena); ne označi tobačnih izdelkov, ki so v prometu v Sloveniji, s tobačno znamko (prvi odstavek 52. člena) ter ne zagotovi, da je tobačna znamka nalepljena na embalažo pod celofanskim ali drugim papirjem tako, da je ni mogoče odstraniti, ne da bi bila poškodovana embalaža (tretji odstavek 52. člena);

17. ne označi plinskega olja ali kerozina s predpisanim sredstvom za označevanje oziroma skladiščenja ne organizira na predpisan način (56. člen);

18. v svojem knjigovodstvu ne zagotovi predpisanih podatkov ter ne vodi predpisanih evidenc (59. člen);

19. carinskemu organu ne prijavi pričetka, spremembe ali prenehanja svoje dejavnosti oziroma posameznega posla ali tega ne prijavi pravočasno (62. in 63. člen);

20. zahteva vračilo trošarine po 30. ali 30.a členu ter sedmem, devetem, enajstem in dvanajstem odstavku 54. člena na podlagi neresničnih podatkov;

21. kot oproščeni uporabnik uveljavlja oprostitev plačila trošarine v nasprotju s 44. in 55. členom tega zakona.

(2) Z globo od 50.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 50.000 do 450.0000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, če zahteva vračilo trošarine na podlagi neresničnih podatkov (54. člen) ali če kot trošarinski zavezanec ne vodi predpisanih evidenc (59. člen) oziroma opusti dolžnost sporočila ali prijave (62. in 45. člen), če nezakonito proizvede, nezakonito uvozi, nezakonito vnese iz druge države članice ali iznese v drugo državo članico, nezakonito prevaža, kupi oziroma proda nezakonito proizvedene oziroma nezakonito uvožene trošarinske izdelke oziroma sodeluje pri nezakoniti proizvodnji ali uvozu ali prenosu trošarinskih izdelkov iz ene države članice v drugo ali hrani nezakonito proizvedene, uvožene ali iz druge države članice vnešene trošarinske izdelke (16. člen).


69. člen



(prekrški)



(1) Z globo od 300.000 do 10,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če:

1. gibanja trošarinskih izdelkov ne spremlja pravilno izpolnjen trošarinski dokument (peti odstavek 7. člena in 10. člen);

2. ne izda trošarinskega dokumenta v predpisanem številu izvodov (tretji odstavek 8. člena);

3. ne posreduje nadzornemu organu izvoda trošarinskega dokumenta v predpisanem roku (četrti odstavek 8. člena);

4. ne potrdi trošarinskega dokumenta na predpisan način (9. člen);

5. kot pošiljatelj ali prejemnik trošarinskih izdelkov iz drugih držav članic ne izpolni predpisanih obveznosti ali jih ne izpolni v predpisanem roku (8.a člen);

6. kot pošiljatelj ne obvesti carinskega organa, da ni prejel potrjenega trošarinskega dokumenta v predpisanem roku (peti odstavek 9. člena);

7. ne predloži instrumenta za zavarovanje plačila trošarine v skladu s 23. členom tega zakona;

8. postopka denaturacije ne izvrši v trošarinskem skladišču ali če ga ne izvrši po predpisanem postopku in z uporabo predpisanega denaturanta (tretji odstavek 44. člena);

9. ne razvrsti trošarinskih izdelkov na način, kot je določen v 37., 38., 39., 40., 41., 42., 48., 49., 50. in 53. členu tega zakona;

10. ne izda računa ali drugega dokumenta v skladu z 58. členom tega zakona;

11. ne hrani dokumentacije v predpisanem roku (60. člen).

(2) Z globo od 50.000 do 1,000.000 se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.


70. člen



(prekrški)



(1) Z globo od 400.000 do 6,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če kot proizvajalec, prodajalec ali uvoznik opreme za proizvodnjo etilnega alkohola ne vodi evidence kupcev opreme za proizvodnjo etilnega alkohola in je na zahtevo ne predloži carinskemu organu (46. člen).

(2) Z globo od 50.000 do 1,000.000 se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.


71. člen



(prekrški)



(1) Z globo od 400.000 do 12,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če:

1. označeni energent, ki se uporablja kot gorivo za ogrevanje uporabi za drug namen, kot je določen z oznako, oziroma ga toči za pogon motornih vozil ter plovil ali drugih motorjev oziroma ga toči v standardni rezervoar motornih vozil, plovila ali drugih motorjev oziroma odstrani iz energenta sredstvo za označevanje ali zmanjša njegovo koncentracijo ali energentu dodaja substance, ki onemogočajo ugotavljanje označenosti (57. člen);

2. ne zagotovi, da se energenti dajejo v promet v skladu s tem zakonom (57.a člen).

(2) Z globo od 50.000 do 1,000.000 se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Če carinski organ kot prekrškovni organ izreče globo za prekršek v skladu s tem členom, izreče tudi obvezen od­vzem označenega energenta.

(5) Če pooblaščena uradna oseba organa iz prejšnjega odstavka osebno zazna prekršek iz tega člena ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav, zaseže označeni energent še pred odločitvijo o prekršku. Zaseg označenega energenta se opravi tako, da se vozilo, v katerem je najden označeni energent, v spremstvu pooblaščene uradne osebe organa iz prejšnjega odstavka napoti do kraja, kjer je mogoče označeni energent izčrpati iz rezervoarja, rezervoar očistiti in shraniti zaseženi energent do pravnomočnosti odločitve o odvzemu. Za zaseženo količino energenta se izda potrdilo.

(6) Stroške črpanja označenega energenta in čiščenja rezervoarja nosi voznik vozila, v katerem je bil odkrit označeni energent, oziroma lastnik vozila.


72. člen



(prekrški)



(1) Zavezanec za plačilo prometnega davka po zakonu o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92, 9/92 – popr., 12/93 – odločba US, 71/93, 16/96, 57/97, 3/98 in 35/98), zakonu o posebnem prometnem davku od alkoholnih pijač (Uradni list RS, št. 71/93) in po zakonu o posebnem prometnem davku od cigaret (Uradni list RS, št. 71/93) – posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se kaznuje za prekršek z globo od 400.000 do 12,000.000 tolarjev, pravna oseba pa z globo od 1,000.000 do 18,000.000 tolarjev, če:

1. ne popiše vseh izdelkov na zalogi in ne predloži zapisnika o popisu davčnemu in carinskemu organu v skladu s 76. členom tega zakona;

2. ne popiše zalog, ne predloži zapisnika o popisu, ne določi prodajnih cen trošarinskih izdelkov z vračunano trošarino ter ne plača trošarine v skladu s 77. členom tega zakona.

(2) Z globo od 200.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.



72.a člen



(zastaranje postopka zaradi prekrška)



Postopek o prekršku po tem zakonu ni dopusten, ko potečejo tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen, v nobenem primeru pa ni več mogoč, ko poteče šest let od dneva storitve prekrška.


***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***

Zadnja sprememba: 10/06/2006
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov