Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI

REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE



EVA: 2010-2411-0005
Številka: 00721-18/2010/8
Ljubljana, 26.08.2010



PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA

L J U B L J A N A


Vlada Republike Slovenije je na 94. redni seji dne 26.8.2010 določila besedilo:

- Predloga zakona o cestah,

ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- dr. Patrick Vlačič, minister za promet,

- dr. Igor Jakomin, državni sekretar, Ministrstvo za promet,

- David Polutnik, generalni direktor Direktorata za ceste, Ministrstvo za promet,

- Gregor Ficko, direktor, Direkcija RS za ceste,

- Damijan Leskovšek, višji svetovalec, Ministrstvo za promet,

- Drago Bregar, podsekretar, Ministrstvo za promet,

- Tomaž Willenpart, višji svetovalec, Ministrstvo za promet.





PRILOGA: 1




PRVA OBRAVNAVA
EVA: 2010-2411-0005

PREDLOG ZAKONA O CESTAH



I. UVOD

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA

Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 57/08 – ZLDUVCP, 69/08 – ZcestV, 42/09 in 109/09; v nadaljnjem besedilu: ZJC), ki je začel veljati 7. junija 1997, je uredil javne ceste v Republiki Sloveniji in jih razdelil na tiste, ki so v pristojnosti državnih organov (državne ceste) ter tiste, ki so v pristojnosti občinskih organov (občinske ceste). ZJC v I. poglavju (splošne določbe, 1. do 15. a člen) ureja vprašanja, ki se nanašajo na vse javne ceste, zlasti razdelitev pristojnosti med državo in občino na področju upravljanja z javnimi cestami kot javnim dobrim in gospodarjenjem z njimi in temeljna vprašanja upravljanja z javnimi cestami ter njihove gradnje in vzdrževanja, kjer je določil tudi gospodarsko javno službo vzdrževanja javnih cest. V nadaljevanju ZJC ureja zlasti državne ceste, in sicer najprej upravljanje državnih cest, nato njihovo gradnjo, vzdrževanje in varstvo. Ureja tudi inšpekcijski nadzor nad državnimi cestami ter določa prekrške za posamezne kršitve materialnih določb zakona.

Osnovni razlog za novo besedilo Zakona o cestah je prenos vsebin, ki se nanašajo na ceste iz Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1, Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 57/08-ZLDUVCP, 58/2009 in 36/10; v nadaljnjem besedilu: ZVCP-1). Sedaj veljavni ZVCP-1 bodo namreč nadomestili štirje novi predpisi in v nov Zakon o cestah se iz ZVCP-1 prenašajo vsebine s področja varstva cest (vzdrževanje cest, uporaba cest, prometne ureditve in prometna signalizacija, oprema, naprave in ukrepi za umirjanje prometa pooblastila policistov in inšpekcijskih organov na področju varnosti cest), ki se nanašajo na državne, občinske in nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet, in katere so bile do sedaj urejene v ZVCP-1.

Eden izmed razlogov za sprejem novega Zakona o cestah je tudi dne 19.11.2008 sprejeta in dne 29.11.2008 objavljena Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2008/96/ES o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L št. 319 z dne 29. 11. 2008, str. 59; v nadaljnjem besedilu: direktiva 2008/96/ES), ki mora biti prenesena v slovenski pravni red do 19.12.2010. Predlagani zakon zato vključuje temeljne zahteve direktive, ki določa minimalne varnostne zahteve na področju cestne infrastrukture.

Razlog za novo besedilo Zakona o cestah je tudi dejstvo, da so bili po uveljavitvi ZJC sprejeti novi sistemski in področni zakoni oziroma njihove novele, katerih posamezne rešitve so neskladne z rešitvami v sedaj veljavnem ZJC in novi zakon ta neskladja odpravlja in usklajuje nove določbe Zakona o cestah z veljavnimi sistemskimi in področnimi zakoni, ki vplivajo na urejanje področja javnih cest v Republiki Sloveniji.

Pri tem pa je eden izmed razlogov za pripravo novega besedila Zakona o cestah tudi dejstvo, da je bil sedaj veljavni ZJC sprejet že davnega leta 1997. Sicer je bil zakon v 13 letih svoje veljave večkrat noveliran, kljub temu pa so številne določbe v veljavnem ZJC zastarele in neučinkovite, zato jih je potrebno posodobiti, modernizirati in prilagoditi sedanjim razmeram.


2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

2.1 Cilji

Cilji predlaganega zakona so:
1. vzpostavitev trajnostne cestne infrastrukture, ki bo zadovoljevala družbene, ekonomske in ekološke potrebe;
2. dvig standardov varnosti, povezane s cestno infrastrukturo;
3. optimalno izkoriščanje in racionalna ter varna uporaba obstoječe cestne infrastrukture;
4. uskladitev nacionalnih predpisov s predpisi EU;
5. pravna urejenost javne cestne infrastrukture;
6. gospodarnejša ureditev organiziranja gradnje, upravljanja in vzdrževanja državnih cest.

2.2 Načela

Načela predlaganega zakona so:
- odgovornost upravljavcev cest za varnost in pretočnost ter varstvo javnih cest;
- odgovornost upravljavcev cest za pravno urejenost cest kot stvarnega premoženja države in občin;
- pravna urejenost področja gradnje, upravljanja, vzdrževanja,varstva in varnosti cest na vseh cestah, namenjenih za cestni promet.

2.3 Poglavitne rešitve

Poglavitne rešitve predlaganega zakona so zlasti naslednje:

1. Opredelitev obsega stvarnih pravic na javnih cestah
2. Kolesarske povezave ter pogoji za vzpostavitev omrežja kolesarskih povezav

3. Pridobitev pravice graditi za gradnjo vseh javnih cest 4. Postopek za določanje in označevanje mej javnih cest

5. Investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist na javnih cestah ter pravila in pogoji za njihovo izvedbo in pregled

6. Obveznosti lastnikov nepremičnin ob javni cesti ter ustanovitev služnosti v javno korist na teh nepremičninah.

7. Ustanovitev služnosti v javno korist na nepremičninah v območju polj preglednosti
8. Določanje prometne ureditve ter postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme 9. Gospodarnejša ureditev organiziranja ter financiranja gradnje, upravljanja in vzdrževanja državnih cest
10. Razširitev vsebine zakona na področje občinskih cest 11. Redefiniranje inšpekcijskega nadzorstva 12. Pooblastila in ukrepi policije in občinskega redarstva ob ugotovljenih pomanjkljivostih na cesti. 13. Prenovljene kazenske določbe


14. Implementacija direktive 2008/96/ES
3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

Predlog zakona nima finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva.


4. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOST PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

4.1. Primerjalno pravni prikaz

Ureditev v Franciji

Ureditev cestne infrastrukture je v Franciji urejena v posebnem zakoniku (Code de la voirie routière), ki skupaj s pripadajočimi podzakonskimi akti sistematično in v celoti ureja vsa vprašanja, ki se nanašajo na načrtovanje, gradnjo, vzdrževanje in upravljanje cestne infrastrukture, medtem ko so pravila za urejanje cestnega prometa urejena v cestnem zakoniku (Code de la Route).

Vse ceste so načeloma javno dobro, z izjemo cest, ki jih je zgradil koncesionar. Slednjih zakonik o javnih cestah ne ureja, razmerja med državo in koncesionarjem so predmet koncesijske pogodbe in posebnih zakonov, ki urejajo predvsem financiranje. Glede na lastništvo, ki predstavlja tudi najpomembnejši razlikovalni element med cestami, se infrastruktura deli na ceste v lasti države, departmajev in občin. Poleg teh obstaja še posebna kategorija hitrih cest, ki je določena izključno glede na tehnične značilnosti ceste in s tem povezano uporabo in je lahko v lasti kateregakoli od omenjenih subjektov (v to kategorijo sodijo tudi obvoznice). Ne glede na siceršnje lastništvo cest je država pristojna za zagotavljanje učinkovitega delovanja infrastrukture kot celote. Zlasti je zadolžena za varnost cestne infrastrukture, za določanje enotnih pravil za njeno uporabo ter za obveščanje uporabnikov cest, za zbiranje statističnih podatkov o infrastrukturi, ter za vzdrževanje in razvoj cest. Sicer pa je gradnja, vzdrževanje, upravljanje in nadzor nad varstvom infrastrukture v pristojnosti posameznih lastnikov.

Poleg javnih cest zakonik ureja tudi uporabo cest, ki se ne štejejo za javno dobro. K slednjim spadajo zasebne ceste in ti. podeželske poti (chemins ruraux), ki so del občinske lastnine, ki se ne šteje za javno dobro. Vse ti. zasebne ceste, ki so dane v promet, morajo biti grajene in vzdrževane tako, kot velja za javne. Zasebne ceste, na katerih se odvija javni promet v naseljih, je mogoče prenesti med javne ceste.

V interesu varnosti prometa in infrastrukture je v francoski ureditvi vrsta omejevalnih določb za uporabo cest in zemljišč ob njih. Upravljavci telekomunikacijskih, elektro in plinskih omrežij, ki delujejo v javnem interesu, smejo svoje ureditve namestiti v območje ceste le, kolikor s tem ne vplivajo na odvijanje cestnega prometa. Lastnikom zemljišč ob cestah, so preko instituta prisilne služnosti naložene obveznosti v zvezi z zagotavljanjem potrebnega polja preglednosti. Tako morajo odstraniti ograje, rastlinje ali druge ovire, ki bi lahko vplivale na preglednost, prepovedana jim je gradnja ali postavljanje drugih objektov nad nivojem, določenim v planskem aktu, prav tako morajo spoštovati druga navodila upravljavca ceste, določena zaradi zagotavljanja ustrezne preglednosti. Že v postopku javne razgrnitve načrta ceste so poleg poteka infrastrukture določno predstavljena vsa zemljišča, ki ležijo ob njej, za vsako določno opredeljeno parcelo pa je definiran tudi obseg služnosti. Lastniki morajo izpolnjevati obveznosti, kršitev katerih je sankcionirana. V zameno so upravičeni do odškodnine za škodo, ki jo v zvezi z izvajanjem služnosti dejansko utrpijo. Če sporazumevanje o višini odškodnine ni uspešno, se odškodnina določi po pravilih, ki veljajo za razlastitev.

Posebej je urejeno izvajanje del na cestah v strnjenih naseljih, ki je predmet skrbne koordinacije, nad katero bdi županov urad. Lastnik, koncesionar ali drug upravljavec ceste mora županu obvezno sporočiti načrt del, ki se bodo izvajala na cestah, z navedbo rokov njihovega izvajanja. Župan o predvidenih delih obvesti druge službe, ki bi prav tako lahko izvajale predvidena dela v okviru cest (npr. upravljavci telekomunikacijskih ali elektro vodov). Za celotno strnjeno območje se izdela časovni načrt izvajanja del, ki se ga morajo vsi držati, pri čemer je predviden poseben postopek za nujna dela, ki jih ni bilo mogoče vnaprej predvideti. Župan lahko odredi ustavitev del, ki se ne izvajajo v skladu s predpisanim postopkom.

Ugotavljanje in sankcioniranje kršitev v zvezi z varstvom cestne infrastrukture je v pristojnosti policijskih in inšpekcijskih organov, državnih in občinskih, ter občinskih redarstev. Odškodninska tožba na povrnitev škode, povzročene infrastrukturi, ne zastara. Oseba, ki se ji naloži povrnitev škode, nosi vse stroške, vključno s stroški nujnih in začasnih ukrepov.

Ureditev v Italiji

V Italiji je področje cest urejeno v cestnem zakoniku (Codice della strada), ki na enem mestu ureja vzdrževanje in upravljanje (varstvo) infrastrukture, tehnične zahteve, ki jih morajo v prometu izpolnjevati vozila, pravila za vožnjo v cestnem prometu in splošne prekrškovno pravne določbe.

Glede na tehnične značilnosti se ceste delijo na avtoceste (ceste tipa A); ceste izven naselij (povezovalne ceste med naselji), ki se glede na število prometnih pasov in druge tehnične značilnosti delijo na ceste prvega (tip B) in drugega reda (tip C); ceste v naseljih, ki se prav tako glede na tehnične značilnosti razvrščajo na dve podvrsti (tip D in E); ter na druge ceste, za katere je značilno, da na njih poteka manj prometa. Glede na prostorske povezave pa se ceste delijo na državne ceste, regijske ceste in provincijske ceste, pri čemer država, regija oziroma provinca vsaka na svojem območju upravlja svoje ceste, kolikor ne gre za ceste, ki so v upravljanju posameznega koncesionarja. Znotraj provincijskih cest obstajajo še občinske ceste, ki so posebnega pomena za območje občin, ter druge ceste, ki jih ni mogoče razvrstiti v nobeno drugo kategorijo, mednje pa sodijo tudi zasebne ceste.

Posamezni upravljavci so zaradi varnosti in pretočnosti prometa dolžni zagotavljati predpisano vzdrževanje, upravljanje in nadzor nad cestami. Posebej je urejeno postavljanje in vzdrževanje prometne signalizacije. Zunaj naseljenih območij je za postavljanje in vzdrževanje zadolžen upravljavec ceste, v naseljih pa ta naloga bremeni občino, četudi ne gre za občinske ceste. Občina je zadolžena tudi za postavljanje in vzdrževanje signalizacije na zasebnih cestah, ki so dostopne za javni promet.

Kakršnokoli povzročanje škode na infrastrukturi in njenih posameznih delih, ki jo povzročajo uporabniki cest, se sankcionira v inšpekcijskem postopku, pri čemer zakon podrobno določa prepovedna ravnanja. Podrobno so urejene omejitve lastnikov zemljišč, ležečih ob infrastrukturi, ki zaradi zagotavljanja polja preglednosti v varovalnem pasu ne smejo postavljati objektov, urejati nasadov ali izvajati kakršnihkoli drugih del, ki bi vlivala na preglednost, ki je natančneje določena z ministrskim odlokom. Prepovedi so odvisne od okoliščine, ali gre za cesto, ki poteka v naselju ali zunaj naselja, pri čemer morajo biti posegi v naselju v skladu tudi z urbanističnimi načrti. Kršitelju se poleg globe naloži tudi, da na svoje stroške vzpostavi prejšnje stanje. Zakon določa tudi obveznost upoštevanja ustreznega odmika od ceste za objekte ali odlagališča, v katerih se nahaja eksplozivni material.

Podrobno je urejeno oglaševanje ob cestah. Prepovedano je vsakršno oglaševanje, ki bi zaradi dimenzij, oblike, barv, svetlobnega učinka, ali mesta na katerem je postavljeno, lahko vplivalo na zaznavanje oziroma razumevanje prometne signalizacije, ali na pozornost udeležencev v prometu, zaradi česar bi lahko bila ogrožena prometna varnost. Morebitni oglaševalski objekti v nobenem primeru ne smejo predstavljati ovire za invalidne osebe. Podrobne določbe o dimenzijah, oblikah in drugih tehničnih značilnostih dopustnih oglasov so urejene s podzakonskim aktom. Oglaševanje je dovoljeno samo na podlagi dovoljenja upravljavca, ki ga sme izdati le, če je v skladu z zakonom. V naseljih je za izdajo dovoljenj pristojna občina. Ob avtocestah in ob cestah zunaj naselij (tip B) ter na mestih, ki so vidna s teh cest, je oglaševanje popolnoma prepovedano. Z dovoljenjem pristojnega upravljavca je dopustno le na servisnih površinah in parkiriščih, seveda pod pogojem, da oglasi niso vidni s ceste. Za nadzor nad oglaševanjem so pristojni upravljavci.

Ureditev v Nemčiji

V Nemčiji se ceste glede na tehnične značilnosti delijo na avtoceste, ki so tehnično najbolj izpopolnjene in namenjene doseganju največje hitrosti, na ceste, rezervirane za motorna vozila (Kraftfahrstrassen), ki jih smejo uporabljati le vozniki vozil, ki lahko razvijejo hitrost vsaj 60 km/h, ter na druge ceste zunaj naselij in ceste v naseljih. Upoštevaje povezovalno vlogo v prostoru se ceste delijo na zvezne ceste (Bundesstrassen), ki so namenjene daljinskemu prometu in tvorijo glavno prometno omrežje v državi, in so tako glede financiranja gradnje, vzdrževanja in upravljanja v pristojnosti zveze. Nadalje so del cestnega omrežja deželne ceste (Landesstrassen) v pristojnosti posameznih zveznih dežel, okrožne ceste (Kreisstrassen), ki so v pristojnosti deželnih okrožij ter občinske ceste (Gemeindestrassen), ki so v pristojnosti posameznega mesta ali občine. Ločitev pristojnosti je izpeljana dosledno. Tako ni enotnega »cestnega zakona«, zvezni zakon o cestah (Bundesfernstrassengesetz) torej ureja le zvezne ceste.

Zveza je pristojna za gradnjo, vzdrževanje in upravljanje zveznih cest. Vendar pa so občine, ki imajo nad 80.000 prebivalcev, pristojne za gradnjo in vzdrževanje zveznih cest, ki potekajo skozi naselja. Vsaka druga občina je pristojna za gradnjo in vzdrževanje pločnikov in parkirišč ob zveznih cestah.

Zvezne ceste so v javni prometni rabi. Uporabo cest je mogoče omejiti, če bi zaradi stanja ceste lahko na njej nastala prekomerna škoda ali v primerih, ko je omejitev uporabe nujna za zagotavljanje prometne varnosti in pretočnosti prometa.

Uporaba zveznih cest, ki presega splošno rabi (posebna raba) je dopustna na podlagi dovoljenja upravljavca, ki se lahko izda le za določen čas ali z možnostjo preklica, določati pa mora tudi pogoje rabe. Za posebno rabo se šteje tudi gradnja priključkov na zvezne ceste. Če se zaradi prestavitve zvezne ceste priključki nanjo ukinejo ali je njihova raba znatno otežena, so lastniki teh priključkov upravičeni do primerne odškodnine, razen če so pravico uživali za nedoločen čas z možnostjo odpovedi dovoljenja. Odškodnina pripada lastnikom priključkov tudi v primerih, ko je njihova uporaba onemogočena ali znatno otežena zaradi vzdrževalnih del na zvezni cesti, pri tem pa je ogrožen gospodarski obstoj podjetja, ki je lastnik priključka.

Lastnikom zemljišč ob cestah se nalagajo obveznosti v zvezi z varstvom cest. Prepovedane so posaditve ali postavljanje objektov (v pasu 40 m ob avtocestah in 20 m ob drugih zveznih cestah), če bi to lahko vplivalo na prometno varnost. Za kakršna koli gradbena dela ob avtocestah v pasu 100 m oziroma ob drugih zveznih cestah v pasu 40 m, merjeno od zunanjega roba voznega pasu, je treba pridobiti dovoljenje. Dovoljenje se lahko zavrne, oziroma nalaga pogoje, če je to potrebno zaradi varnosti ali pretočnosti prometa ali zaradi varstva infrastrukture. Lastniki teh zemljišč so dolžni trpeti tudi zaščitne naprave za varovanje ceste (npr. zaradi snega, padanja kamenja).

Za nadzor nad spoštovanjem določb zakona je pristojna cestna inšpekcija.

Ureditev na Hrvaškem

Na Hrvaškem sistem cest ureja Zakon o javnih cestah, ki je po vsebini in sistematiki precej podoben našemu. Javne ceste so javno dobro v splošni rabi, glede na svoj prometni in gospodarski pomen v prostoru pa se delijo na avtoceste, državne ceste, županijske ceste in lokalne ceste. Kategorizirajo se na podlagi meril, ki jih predpiše vlada.

Sabor na predlog vlade sprejema strategijo razvoja javnih cest, ki v skladu s strategijo prostorskega razvoja določa cilje in načrt razvoja vseh javnih cest v državi. Vsebovati mora analizo stanja posameznih cest (vseh cest od avtocest do lokalnih cest), predlog prednostnih meril za gradnjo avtocest in državnih cest, ter predlog prednostnih meril za vzdrževanje vseh javnih cest. Vlada vsaka štiri leta sprejme program gradnje in vzdrževanja javnih cest, na podlagi katerega se sprejemajo letni plani koncesionarjev za avtoceste in državne ceste ter plani županij.

Koncesijo za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje avtocest ima družba Hrvatske autoceste d.o.o., gospodarska družba z omejeno odgovornostjo, ki ima med drugim pooblastila za projektiranje avtocest in pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj, gradnjo avtocest in cestninskih cestnih objektov na državnih cestah ter financiranje gradnje, rekonstrukcije in vzdrževanja avtocest. Poleg tega obstaja še nekaj koncesionarjev, ki so pridobili koncesijo za posamezne avtocestne odseke. Za gradnjo, rekonstrukcijo, vzdrževanje in upravljanje državnih cest je na podlagi zakona pristojna družba Hrvatske ceste d.o.o., ki za te ceste med drugim izvaja vse naloge načrtovanja in projektiranja ter izdelave strokovnih podlag za pridobivanje gradbenih dovoljenj, zagotavlja financiranje gradnje, rekonstrukcije, in vzdrževanja teh cest ter vodi enotno banko cestnih podatkov za vse javne ceste. Obe družbi v državni lasti morata dobiček uporabiti izključno za gradnjo in vzdrževanje cest, ki jih upravljata. Gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in upravljanje županijskih in lokalnih cest je v pristojnosti županijske uprave za ceste.

Zakon vsebuje tudi posebne določbe o razmejitvi stroškov med posameznimi upravljavci infrastrukture javnega pomena. Če se v okviru gradnje ceste načrtuje tudi gradnja komunalnih, vodnogospodarskih, energetskih ali drugih ureditev znotraj cestnega telesa, mora projekt vključevati tudi vsa takšna dela. Medsebojne pravice in obveznosti posameznih investitorjev se urejajo s sporazumi. Investitor javne ceste ne glede na to nosi vse stroške, če so dela potrebna zaradi gradnje ali rekonstrukcije te ceste.

Upravljavec ceste, ki poteka skozi naselje, ni dolžan vzdrževati naprav za odvodnjavanje, ki so del mestne kanalizacije, javne razsvetljave, zelenih površin, podhodov in nadhodov, potrebnih za pešce, kolesarskih stez in pločnikov, ter čiščenja cest, razen čiščenja snega.

V varovalnem pasu ceste (varovalni pas obsega na vsaki strani 40 m na avtocestah, 25 m na državnih, 15 m na županijskih, 10 m ob lokalnih) je dovoljena gradnja objektov ali naprav le v skladu s predhodnimi pogoji upravljavca ceste. Določene so omejitve zaradi zagotavljanja polja preglednosti (prepoved sajenja dreves, postavljanja objektov in drugih naprav), v primeru kršitve takšne ovire odstrani upravljavec na stroške lastnika oziroma posestnika zemljišča. Za kakršnakoli drugo dela v varovalnem pasu ali na objektih ob cesti, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet oziroma povečala stroške vzdrževanja ceste (npr. podiranje dreves, izkopi), se v soglasju upravljavca določijo tudi pogoji za izvajanje teh del.

Oglaševanje je popolnoma prepovedano na avtocesti in v varovalnem pasu avtoceste. Na ostalih javnih cestah in v njihovem varovalnem pasu pa je oglaševanje prepovedano na tistih mestih, kjer bi lahko ogrožalo varnost cestnega prometa. Minister za promet ima pooblastilo, da določi tista mesta na javni cesti, kjer oglaševanje ni dovoljeno.

Zakon posebej določa pogoje za izvajanje del na javni cesti. Vzdrževalna ali druga dela na javni cesti, po kateri poteka promet, je načeloma treba načrtovati in izvajati v času, ko se pričakuje manjša gostota prometa. Na cestah, kjer poteka večji promet turistov (turistične smeri), pa je povsem prepovedano izvajanje vzdrževalnih del v času vikendov, ob praznikih in v času najintenzivnejše turistične sezone.

Za nadzor nad spoštovanjem določb zakona so pristojni inšpektorji za ceste, ki med drugim nadzorujejo dela rednega in izrednega vzdrževanja, pri čemer lahko odredijo ukrepe za odpravo nepravilnosti, ki bi lahko ogrozile varnost prometa, nadzorujejo izvajanje pogojev glede del v varovalnem pasu javne ceste, pri koncesionarjih pa nadzorujejo izpolnjevanje pogojev za izvajanje rednega vzdrževanja na cestah. Pri izvajanju inšpekcijskega postopka ima inšpektor tudi pooblastila za pregled prostorov, objektov poslovanja in dokumentacije gospodarskih družb, ki upravljajo javne ceste.

4.2. Prilagojenost pravnemu redu Evropske unije

Zakon se usklajuje z Direktivo 2008/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L št. 319 z dne 29.11.2008. str. 59), predvsem z vidika vzpostavitve ustreznih postopkov zvezi z oceno učinkov na varnost v cestnem prometu cest v načrtovanju in projektiranju ter preverjanjem varnosti cest v obratovanju kot bistvenega orodja za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture v okviru vseevropskega cestnega omrežja, upravljanja s podatkov o nesrečah s smrtnim izidom, izračunavanja povprečne družbene cene nesreč s smrtnim izidom in nesreč s hudimi poškodbami ter imenovanja in usposabljanja izvedencev za varstvo cest.

Zakon je usklajen tudi z Direktivo 2004/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju (UL L št. 167 z dne 30.4.2004, str. 39).

Predlog zakona je v celoti usklajen s pravnim redom EU.











5. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

5.1 Administrativne in druge posledice

a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov:

Zakon o cestah ureja po vsebini področje, ki ga je predhodno urejal ZJC, zaradi razdelitve področij, ki jih je urejal ZVCP-1, na tri nove zakonske predpise, pa v določenih delih ureja tudi področje, ki jih je urejal ZVCP-1. Zakon o cestah glede na navedene predpise, iz katerih izhaja njegova vsebina, ne ureja novih administrativnih ali prekrškovnih postopkov. Predlog Zakona o cestah sicer razširja pristojnosti občinskih redarjev tudi na področje cest, vendar se s tem, občinskim redarstvom ne nalagajo novi postopki, temveč se zgolj povečuje njihova pristojnost za skrb predvsem občinskih cest.

Novi pa so postopki, povezani z implementacijo predpisov EU, in sicer v delu, ki se nanaša na minimalne zahteve za cestno infrastrukturo (direktiva 2008/96/ES). V tem delu Zakon o cestah uvaja izdelavo ocene učinkov na varnost v cestnem prometu, preverjanje varnosti v cestnem prometu, razvrščanje in upravljanje cestnega omrežja, ki je v uporabi, glede na varnost, pregledovanje varnosti cest, upravljanje podatkov. Navedene aktivnosti so potrebne zaradi izboljšanja varnosti cestne infrastrukture, nanašajo pa se na vse faze načrtovanja, projektiranja, gradnje in vzdrževanja cest. Naveden ukrep je nujen tudi z vidika predhodnih ocen strokovnjakov evropske unije, ki so v Republiki Sloveniji ocenjevali vpliv ceste na prometno varnost, pri čemer rezultati ocene niso bili vzpodbudni.

V povezavi z navedeno direktivo se uvaja nov institut izvedenca za varnost cest, ki bo član tehničnega ali komisijskega pregleda ceste, njegovo poročilo pa bo sestavni del projekta izvedenih del. Izvedenec za varnost cest izdela poročilo o oceni učinka na varnost prometa, poročilo o preveritvi varnosti prometa in poročilo o pregledu varnosti ceste in ga pošlje upravljavcu ceste. Poročilo o pregledu varnosti ceste mora izvedenec za varnost cest dolžan posredovati javni agenciji za varnost prometa. Ugotovitve iz konkretnih poročil morata upoštevati izdelovalec projektne dokumentacije in upravljavec. Izvedence za varnost cest bo imenoval minister, pristojen za promet in gre za zunanje subjekte, ki se ne bodo dodatno zaposlovali v okviru državne uprave.

Predlog zakona, razen navedenih dodatnih ukrepov, povezanih z implementacijo Direktiva 2008/96/ES, za stranke v postopku načrtovanja, gradnje, upravljanja in vzdrževanja cest ne predvideva.


5.2 Presoja posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike

Predlog zakona o cestah novih vplivov na okolje ne predvideva v večji meri.

V določeni meri bo na prostorsko oblikovanje imela nova opredelitev naselja v 34. točki prvega odstavka 2. člena, ki za razliko od prejšnje opredelitve vsebuje pogoj, da se šteje za naselje v prometno varnostnem smislu pozidano območje ob cesti, ki ga sestavlja vsaj deset stanovanjskih stavb. V Zakonu o varnosti cestnega prometa, od koder se je ta pojem prenesel, ni bilo predpisanega števila stavb, ki tvorijo naselje v smislu prometne varnosti. Številčna omejitev je potrebna zaradi vedno večjega števila vlog za postavitev ustrezne prometne signalizacije, ki označuje naselje. Vloge se v posameznih primerih nanašajo na naselja, ki ob cesti nimajo več kot tri stanovanjske objekte, kar pa je mogoče urejati tudi na drugačen način, na primer s postavitvijo prometne signalizacije, ki opozarja na določene nevarnosti ali omejuje hitrost na določenem odseku ceste.

5.3 Presoja posledic na gospodarstvo

Gospodarstvo v naši državi je odvisno od ustrezne cestne infrastrukture, ki mora omogočati mobilnost in hiter, pa tudi bolj racionalen promet vseh motornih vozil. Z novimi ukrepi, ki izboljšujejo varnost cestne infrastrukture se zmanjšuje vpliv na dejavnike, ki bi lahko zmanjšali mobilnost ali hitrost, ali pa to celo onemogočili. Varna cestna infrastruktura in dolžnost vzdrževanja javnih cest v skladu z veljavnimi predpisi je tudi temelj za implementacijo Načela zaupanja v cestnem prometu.

Z ukrepi, povezanimi z implementacijo Direktive 2008/96/ES, se zagotavlja stalno in kvalitetno spremljanje cestne infrastrukture vse od njenega nastanka pa do konca uporabe. Predlog Zakona o cestah bo tako deloma pripomogel k zmanjšanju možnosti za nastanek negativnih posledic v cestnem prometu, predvsem prometnih nesreč. Konkretnih vplivov ni mogoče napovedati, dejstvo pa je, da je huda telesna poškodba v povprečju ocenjena na približno 500.000 eurov, kar pomeni, da lahko ob zmanjšanju tovrstnih poškodb v cestnem prometu, na kar pa nedvomno vpliva tudi cestna infrastruktura kot eden izmed treh dejavnikov, država, lokalna skupnost, delodajalci in posameznik prihranijo veliko denarja, ki se lahko vrne v obliki financiranja kvalitetnih cestnih infrastrukturnih objektov.

5.4 Presoja posledic na socialnem področju

Konkretnih posledic na tem področju predlog Zakona o cestah nima, deloma pa se bodo čutili vplivi na področju javnega zdravja in zdravstvenega varstva, omenjeni v predhodni točki, na katerem bi lahko ob zmanjšanju števila hudo ali lahko telesno poškodovanih v prometnih nesrečah prihranili sredstva, namenjena navedenim področjem.

5.5 Presoja posledic na dokumente razvojnega načrtovanja

Predlog Zakona o cestah ne predvideva novih ukrepov, ki bi glede na dosedanje pravne temelje, ki so urejali javne ceste, ki bi bistveno drugače vplivali na razvojne načrte na tem področju.
Deloma se bo, vendar dolgoročno, čutila dejavnost in vloga Ministrstva za promet, uradnika za varnost predorov in izvedenca za varnost cest, saj bodo njihova poročila in siceršnja dejavnost vplivali na kvalitetnejšo gradnjo, upravljanje in vzdrževanje cest ne samo v naši državi, temveč tudi v EU. Za pričakovati namreč je, da se bodo na podlagi izsledkov poročil in drugih dejavnosti navedenih subjektov spreminjali predpisi, ki določajo minimalne zahteve za načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cestne infrastrukture.

5.6 Izvajanje sprejetega predpisa

Predlog zakona je bil širši javnosti predstavljen na dveh posvetih, in sicer konec januarja 2010 in v začetku junija 2010. Predlog zakona je bil objavljen tudi na spletni strani Ministrstva za promet od 7. 4. 2010 z namenom podajanja morebitnih pripomb in sugestij na rešitve, ki jih normira predlog zakona. Delovna skupina, ki je bila ustanovljena z namenom priprave predloga zakona, je skozi celotno javno obravnavo spremljala pripombe, jih proučevala z vidika utemeljenosti in jih tudi vključevala v predlog zakona.




II. BESEDILO ČLENOV

I. SPLOŠNE DOLOČBE


1. člen
(namen zakona)

(1) Ta zakon določa in ureja:
- status in kategorizacijo javnih cest,
- enotna pravila za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje vseh javnih cest ter pogoje za uporabo nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, zaradi zagotavljanja enakih pogojev za varno odvijanje cestnega prometa na celotnem cestnem omrežju,
- obvezno gospodarsko javno službo za zagotavljanje stanja javnih cest za varen in neoviran promet,
- upravljanje, gradnjo, vzdrževanje in varstvo javnih cest ter prometa na njih.
(2) S tem zakonom se prenašata naslednji direktivi Evropske unije:
- Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/54/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju (UL L št. 167 z dne 30. 4. 2004, str. 39), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del (UL L št. 188 z dne 18.7.2009, str. 14); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/54/ES);
- Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2008/96/ES z dne 19. novembra 2008 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L št. 319 z dne 29. 11. 2008, str. 59; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2008/96/ES).
2. člen
(pomen izrazov)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. avtocesta je državna cesta, ki je namenjena daljinskemu prometu motornih vozil in je označena s predpisano prometno signalizacijo, njen sestavni del so tudi priključki nanjo in servisne prometne površine;
2. avtobusna postajališča in obračališča so posebej zgrajene in označene prometne površine na ali ob vozišču ceste, namenjene prevozu potnikov;
3. bankina je utrjen ali neutrjen vzdolžni del cestišča ob zunanjem robu vozišča, ki zagotavlja bočno stabilnost vozišča in brežine ter omogoča namestitev prometne signalizacije in prometne opreme;
4. brežina ceste je zgrajena nagnjena površina zemljišča ob cestišču do izteka v naravno površino;
5. cesta je površina, omejena z mejo cestnega sveta, ki jo lahko uporabljajo vsi ali pa le določeni udeleženci v prometu pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi;
6. cesta, določena za vse vrste prometa, je javna cesta, ki jo smejo uporabljati vsi udeleženci v prometu;
7. cesta, določena za posamezne vrste prometa, je javna cesta, ki jo smejo uporabljati samo tisti udeleženci v prometu, za katere prepoved uporabe ni označena s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo;
8. cestna razsvetljava so omrežje in naprave za zagotavljanje osvetljenosti posameznih delov ceste;
9. cestne naprave in druge ureditve, ki so namenjene varnosti, vodenju in nadzoru prometa, zaščiti ceste ter preprečevanju škodljivih emisij prometa, so telekomunikacijske in električne naprave, vgrajene v cestno telo, stacionarne naprave za nadzor in urejanje prometa, naprave za nadzor nad stanjem vozišča, naprave za daljinsko obveščanje in opozarjanje, naprave za štetje prometa, naprave za pridobivanje podatkov o osnih obremenitvah in skupnih masah v prostem prometnem toku, naprave za kontrolo prevoza nevarnih snovi, naprave za kontrolo hitrosti, naprave za umirjanje prometa, naprave in objekti za cestninjenje, prezračevalne in varnostne naprave v predorih in naprave in ureditve za zaščito pred snežnimi plazovi, padajočim kamenjem, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi za promet na javni cesti;
10. cestni objekti so mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi, prepusti, predori, galerije, podporne in oporne konstrukcije ter podhodi in nadhodi;
11. cestni priključek je del javne ceste, s katerim se javna cesta iste ali nižje kategorije ali nekategorizirana cesta ali druga površina navezuje na to cesto;
12. cestni svet je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje, pri avtocestah največ 2 metra od varovalne ograje, pri predorih pa največ 5 metrov od stika predorske cevi z brežino, merjeno pravokotno na os ceste;
13. cestno telo je del javne ceste, ki ga sestavlja cestišče z nasipi in vkopi;
14. cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni in ločilni pasovi, kolesarske steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob vozišču, ter zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča;
15. državna cesta je javna cesta, namenjena povezovanju regij in pomembnejših naselij v državi z enakimi regijami in naselji v sosednjih državah, povezovanju regij znotraj države in povezovanju pomembnejših naselij znotraj regije;
16. elaborat prometne ureditve je strokovno-tehnični elaborat, s katerim so določeni ukrepi in določena postavitev oziroma odstranitev prometne signalizacije in prometne opreme zaradi spremembe prometne ureditve na cesti ali njenem delu;
17. elaborat za postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje je strokovno-tehnični elaborat, s katerim je določena lokacija, prikaz objekta za obveščanje in oglaševanje in način njegove postavitve, opredeljena pregledna polja, preglednostni prostori cestnih priključkov in križišč, pregledne berme v območju lokacije objekta ter drugi tehnični podatki, ki se nanašajo na objekt ali njegovo lokacijo;
18. enostavni, nezahtevni, manj zahtevni in zahtevni objekt je objekt po predpisih o graditvi objektov;
19. glavna cesta I. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju med središči regionalnega pomena; navezuje se na ceste enake ali višje kategorije v državi in na cestni sistem sosednjih držav; njen sestavni del so tudi posebni priključki nanjo, če so zgrajeni;
20. glavna cesta II. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju med večjimi središči lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije ter vzporednim povezavam avtocestam in hitrim cestam; navezuje se na ceste enake ali višje kategorije v državi in na cestni sistem sosednjih držav; njen sestavni del so tudi posebni priključki nanjo, če so zgrajeni;
21. gozdna cesta je grajena gozdna prometnica, namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom in omogočanju racionalnega prevoza gozdnih lesnih sortimentov ter je vodena v evidenci gozdnih cest;
22. hitra cesta je državna cesta, rezervirana za promet motornih vozil, ki izpolnjuje predpisane pogoje za hitro cesto in je označena s predpisano prometno signalizacijo. Povezuje najpomembnejša središča regionalnega pomena in se navezuje na avtoceste; njen sestavni del so tudi priključki nanjo;
23. individualni priključek je cestni priključek na cesto, namenjen dostopu do posameznih stanovanjskih stavb z največ štirimi stanovanji ter kmetijskih in gozdnih površin;
24. javna cesta je cesta, ki jo država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi;
25. javna pot je občinska javna cesta, ki ne izpolnjuje meril za kategorizacijo kot lokalna cesta in je namenjena navezovanju prometa na javne ceste enake ali višje kategorije;
26. kolesarska pot je s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo označena cesta, ki je namenjena prometu koles in drugih uporabnikov, pod pogoji, določenimi s pravili cestnega prometa in predpisi, ki urejajo ceste;
27. kolesarski pas je vzdolžni del vozišča, ki je označen z ločilno črto in je namenjen prometu koles in koles s pomožnim motorjem;
28. kolesarska steza je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločena kako drugače in je namenjena prometu koles in koles s pomožnim motorjem;
29. križanje je mesto, kjer se v istem ali različnem nivoju križa cesta z drugo cesto, drugim infrastrukturnim objektom ali vodotokom in podobno;
30. križišče je prometna površina, ki nastane s križanjem ali združitvijo dveh ali več cest v isti ravnini;
31. krožno križišče je križišče, kjer prednostna cesta poteka v zaključenem krogu v smeri, ki je nasprotna smeri gibanja urnih kazalcev;
32. lokalna cesta je občinska javna cesta, ki povezuje naselja v občini z naselji v sosednjih občinah ali naselja in dele naselij v občini med seboj in je pomembna za navezovanje prometa na javne ceste enake ali višje kategorije;
33. mednarodna cesta je državna cesta, ki je z mednarodnim aktom uvrščena v omrežje evropskih cest;
34. naselje je pozidano območje ob cesti, ki ga sestavlja vsaj deset stanovanjskih stavb, ki tvorijo prostorsko celoto, v kateri se pešci in vozila lahko vključujejo v promet na tej cesti preko dovoznih poti, ulic, trgov, parkov ali drugih javnih površin, meje naselja pa so označene s predpisano prometno signalizacijo; v naselje so vključeni tudi deli cest znotraj pozidanega območja, ob katerih ni stanovanjskih stavb;
35. naprave za odvodnjavanje javne ceste so naprave za zbiranje, odvajanje oziroma preusmerjanje površinske in talne vode (odvodni jarki, koritnice, mulde, plitve in globoke drenaže, jaški, prepusti, kanalizacijski vodi in naprave, vodnjaki, ponikalnice in podobno);
36. nivo rednega vzdrževanja so predpisane enote mere za posamezna dela rednega vzdrževanja javne ceste in objektov na njej;
37. nedeljiv tovor je tovor, ki ga iz tehničnih razlogov ni mogoče deliti ali pa bi njegova delitev predstavljala nesorazmerno visoke stroške;
38. nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, je vsaka prometna površina, na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu s tem zakonom in predpisom, ki ureja pravila cestnega prometa, določi lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) ali od njega pooblaščeni upravljavec;
39. objekti za obveščanje in oglaševanje so reklamni stolpi, panoji, table, transparenti in drugi nepremični in premični nosilci, namenjeni za namestitev obvestilnih in oglasnih sporočil;
40. občinska cesta je javna cesta, namenjena povezovanju naselij v občini s povezovanjem naselij v sosednjih občinah, povezovanju naselij, delov naselij, naravnih in kulturnih znamenitosti in objektov v občini;;
41. območje ceste je prostor, na katerem je cesta, z varovalnimi pasovi in zračni prostor v višini 7 metrov nad najvišjo točko vozišča;
42. območje umirjenega prometa je del ceste, cesta v naselju ali del naselja, ki je namenjen predvsem pešcem in je kot tako označeno s predpisano prometno signalizacijo;
43. območje za pešce je del ceste ali cesta v naselju ali del naselja, ki je namenjen pešcem in je kot tako označeno s predpisano prometno signalizacijo;
44. območje omejene hitrosti je s predpisano prometno signalizacijo označen del naselja, v katerem je zaradi gostote poselitve ali drugih urbanih značilnosti, varnosti prometa pešcev ali kolesarjev hitrost omejena na manj kot 50 km/h;
45. odstavni pas je vzdolžni del cestišča, ki je od vozišča ločen z ločilno vzdolžno robno črto in je namenjen ustavitvi udeležencev v prometu v sili;
46. odstavna niša je prometna površina, ki je od vozišča ločena z ločilno vzdolžno črto ter označena s predpisano prometno signalizacijo; namenjena je ustavitvi udeležencev v prometu v sili;
47. obvozna cesta ali obvoznica je cesta, s katero se nadomesti del javne ceste, ki poteka skozi naselje;
48. osna obremenitev je del skupne mase, s katero os vozila na vodoravni površini obremenjuje podlago, kadar vozilo miruje;
49. otok za pešce je dvignjena ali od cestišča kako drugače ločena površina na cestišču, namenjena postanku pešcev, ki prečkajo vozišče ceste;
50. parkirišče je prometna površina, ki je namenjena ustavljanju in parkiranju vozil;
51. pas za pešce je del vozišča, ki je označen z vzdolžno ločilno črto in je namenjen pešcem;
52. pas za parkiranje je označen vzdolžni del vozišča, ki je namenjen ustavitvi in parkiranju vozil v vzdolžni smeri z označenimi ali neoznačenimi parkirnimi mesti;
53. počivališče je s posebno prometno signalizacijo označena servisna prometna površina, namenjena kratkemu postanku udeležencev cestnega prometa;
54. pločnik je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločen kako drugače in je namenjen pešcem, ali pešcem in prometu koles ter koles s pomožnim motorjem, če je na njem označen kolesarski pas ali pa z vertikalno prometno signalizacijo dovoljen promet kolesarjev;
55. pregledno polje je prostor ob križiščih in cestnih priključkih ter vzdolž ceste, v katerem je raba prostora omejena;
56. pregledna berma je prostor na notranji strani krivin za zagotovitev predpisane preglednosti, ki je potrebna zaradi poti ustavljanja, v katerem ja raba prostora omejena;
57. prehod za pešce je s predpisano prometno signalizacijo označena in posebej osvetljena površina vozišča, ki je namenjena prehajanju pešcev čez vozišče;
58. prehod za kolesarje je s predpisano prometno signalizacijo označena površina vozišča, ki je namenjena prehajanju kolesarjev čez vozišče;
59. prometni pas je označen ali neoznačen vzdolžni del smernega vozišča, ki je dovolj širok za neovirano vožnjo dvoslednih vozil v eni vrsti;
60. prometni pas za počasna vozila je označen prometni pas, namenjen vožnji vozil, ki zaradi počasne vožnje zmanjšujejo pretočnost prometa;
61. pospeševalni in zaviralni pas sta označena prometna pasova namenjena pospeševanju vozil pri vključevanju na javno cesto oziroma zaviranju pri izključevanju z javne ceste;
62. prometna signalizacija so sredstva in naprave, s katerimi se zagotavlja izvajanje prometnih pravil in varnosti prometa ter jo sestavljajo prometni znaki in druga sredstva in naprave za vodenje in zavarovanje prometa na cesti, ter turistična in druga obvestilna signalizacija;
63. prometna oprema so sredstva in naprave za označevanje roba vozišča in vodenje prometa (smerniki, snežni koli, ogledala, zapornice, markerji, stožci, varovalne in varnostne ograje in podobno);
64. prometna ureditev je način potekanja in vodenja prometa, ki ga za cesto ali njen del oziroma za naselje ali njegov del določi upravljavec ceste in ga označi s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo;
65. regionalna cesta I. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju pomembnejših središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije; njen sestavni del so tudi posebni priključki nanjo, če so zgrajeni;
66. regionalna cesta II. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije;
67. regionalna cesta III. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju središč lokalnih skupnosti, za državo pomembnih turističnih (turistične ceste) in obmejnih območij ter mejnih prehodov z državnimi cestami enake ali višje kategorije, kadar po predpisanih merilih za kategorizacijo ne doseže višje kategorije;
68. skupna masa je masa vozila oziroma skupine vozil skupaj z maso tovora in oseb, ki so na oziroma v njem;
69. srednji ločilni pas je vzdolžni del cestišča, s katerim sta fizično ločeni smerni vozišči;
70. steza za pešce je s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo označena javna pot, namenjena pešcem in drugim posebnim prevoznim sredstvom;
71. stranski ločilni pas je vzdolžni del vozišča, s katerim so prometne površine za druge namene fizično ločene od vozišča;
72. svetlobna vitrina je objekt za obveščanje in oglaševanje, ki je osvetljen z notranje strani in katerega neto oglasna površina znaša največ 2,1 m2;
73. robna črta je vzdolžna črta, ki označuje rob vozišča;
74. varstvo javne ceste sestavljajo ukrepi, ki so potrebni zaradi zaščite ceste in varnosti njenih uporabnikov ter zaradi omejevanja dopustnih posegov v cesto in njen varovalni pas;
75. varovalni pas je prostor ob javni cesti, v katerem je raba prostora omejena;
76. vozišče je del cestišča, ki ima eno ali več smernih vozišč, namenjeno je prometu vozil, pod pogoji, določenimi s predpisi o pravilih cestnega prometa, pa tudi pešcem in drugim udeležencem cestnega prometa, če s prometno signalizacijo ni določeno drugače;
77. začasna cesta je cesta, po kateri se začasno vrši promet pod posebnimi pogoji, kadar zaradi izvajanja del ali odprave posledic naravnih nesreč in drugih izrednih dogodkov na javni cesti, promet po tej cesti ni mogoč.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo pravila cestnega prometa, motorna vozila in voznike.
3. člen
(pojem in status javnih cest in stvarne pravice na javni cesti)

(1) Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa.
(2) Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je na cestnem svetu javne ceste mogoče pridobiti stvarno služnost na podlagi pravnega posla za gradnjo objektov gospodarske infrastrukture in priključkov nanjo ter vodov, ki predstavljajo minimalno komunalno oskrbo stavb, pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste in predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države, pokrajin in občin.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena je mogoče ustanoviti stvarno služnost za gradnjo in vzdrževanje cestnega priključka. Medsebojne pravice in obveznosti med upravljavcem in uporabnikom ali uporabnico (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) cestnega priključka se uredijo s posebno pogodbo.
(5) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena je na zemljiščih, po katerih potekajo avtoceste ali hitre ceste, mogoče ustanoviti stavbno pravico, na zemljiščih, objektih in napravah za opravljanje dejavnosti vzdrževanja avtocest in hitrih cest ali za opravljanje spremljajočih dejavnosti pa je mogoče pridobiti lastninsko pravico pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji.
(6) Stvarna služnost na zemljiščih cestnega sveta je odplačna.
(7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena je stvarna služnost na zemljiščih cestnega sveta, ki so v lasti države, v korist lokalnih skupnosti neodplačna, če gre za gradnjo objektov, ki neposredno služijo izvajanju obvezne gospodarske javne službe lokalnega pomena. V primeru nastanka stvarne služnosti na zemljiščih cestnega sveta, ki so v lasti občine, zaradi gradnje državnih cest, občina ni upravičena do nadomestila.
(8) Na vozišču javne ceste je za izvedbo športnih in drugih prireditev mogoče pridobiti pravico začasne uporabe, skladno s predpisi o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, ki urejajo oddajo nepremičnega premoženja v najem.
(9) Na prometnih površinah zunaj cestišča javne ceste in na površinah ob njem, ki so določene za opravljanje dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu (v nadaljnjem besedilu: spremljajoče dejavnosti), je mogoče za njihovo opravljanje pridobiti posebno pravico uporabe.
(10) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se lahko površine v cestnem svetu, katerih raba je namenjena za spremljajoče dejavnosti, ter površine, ki niso prometne površine, obremenijo s stvarnimi pravicami, ali dajo v najem skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države, pokrajin in občin.

4. člen
(uporaba javnih cest)

Javne ceste se lahko uporabljajo le za cestni promet, za druge namene pa samo v primerih ter na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste, voznike, motorna vozila in pravila cestnega prometa na njih.
5. člen
(prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste)

(1) Prepovedano je trajno ali začasno na kakršenkoli način zasesti javno cesto ali njen del tako, da je s tem onemogočeno varno odvijanje prometa, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej in uporabljati parkirišča na počivališčih in ob objektih za spremljajoče dejavnosti v nasprotju s šestim odstavkom tega člena .
(2) Prepovedano je:
1. na in v cestno telo javne ceste odvajati meteorno vodo, odplake in druge tekočine;
2. po brežinah ceste spuščati kamenje, les in drug material ali predmete;
3. na cestnem svetu javne ceste:
- puščati živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino ali graditi napajališča za živali;
- nameščati in uporabljati luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko zmanjšale varnost prometa;
- postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete;
- nasipati zemljišča ali nameščati kakršnekoli predmete, ki bi lahko ovirali ali onemogočali nemoteno in varno odvijanje cestnega prometa;
- postavljati nagrobne plošče in druga spominska znamenja;
- namerno zažigati travo, les ali druge odpadne snovi;
- odvajati odplake in druge tekočine;
- ovirati odtekanje vode;
4. orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto;
5. na cestišču javne ceste:
- razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati;
- puščati sneg ali led, ki kljub preprekam pade ali zdrsne nanjo;
- onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi;
- vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.
(3) Preden se vključi v promet na javni cesti s kolovozne poti, nekategorizirane ceste, individualnega priključka, območja izvajanja del ali druge zemljiške površine, mora voznik ali voznica (v nadaljnjem besedilu: voznik) odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče.
(4) Prepovedano je poškodovati, odstraniti, prestaviti, zakriti ali kakorkoli spremeniti prometno signalizacijo, prometno opremo ter cestne naprave na javnih cestah.
(5) Izvajalec rednega vzdrževanja ceste mora brez odlašanja s ceste odstraniti vse ovire ali druge posledice ravnanj, ki bi lahko škodovale cesti ali ogrožale, ovirale ali zmanjšale varnost prometa na njej. Če to ni mogoče, mora oviro ali nastalo nevarno mesto na cesti do njihove odprave zavarovati s predpisano prometno signalizacijo ter o oviri in drugih posledicah prepovedanih ravnanj brez odlašanja obvestiti pristojni inšpekcijski organ za ceste in upravljavca ceste.
(6) Na prometnih površinah počivališč zunaj vozišča javne ceste, ki so namenjene kratkemu postanku udeležencev cestnega prometa, je dovoljeno parkirati tovorna vozila najdlje za dvojni čas predpisanega počitka voznika ali za čas prepovedi prometa. Voznik mora na notranji strani vetrobranskega stekla vidno označiti čas in datum začetka parkiranja. Parkiranje tovornega vozila brez nadzora voznika ali samo priklopnega vozila je na teh površinah prepovedano.
(7) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik ali posameznica (v nadaljnjem besedilu: posameznik), ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, četrtim, ali šestim odstavkom tega člena.
(8) Z globo 4000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali samostojna podjetnica posameznica (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik) in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, četrtim ali šestim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo 1000 eurov.
(9) Z globo 2000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opusti ukrepe, predpisane v petem odstavku tega člena, odgovorna oseba pa z globo 1000 eurov.
6. člen
(uporaba nekategoriziranih cest)

(1) Na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, je promet dovoljen le na način in pod pogoji, kot jih določijo lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci teh prometnih površin.
(2) Na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, mora biti promet urejen in označen v skladu predpisi o gradnji in vzdrževanju javnih cest iz 9. in drugega odstavka 16. člena tega zakona.
(3) Nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, mora biti vzdrževana tako, da jo lahko ob upoštevanju prometnih pravil in vremenskih pogojev za odvijanje prometa, varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki jim je namenjena.
(4) Določbi drugega in tretjega odstavka tega člena se ne uporabljata za gozdno cesto in nekategorizirano cesto, ki jo lastnik uporablja izključno za lastne potrebe. Dovoz na tako cesto mora biti ostalim udeležencem v prometu prepovedan s predpisano prometno signalizacijo, lahko pa je preprečen z zapornico ali drugo fizično oviro.
(5) Gradnjo, vzdrževanje, označitev in uporabo gozdnih cest urejajo predpisi o gozdovih.
(6) Pri križanju in priključevanju nekategorizirane ceste na javno cesto velja nekategorizirana cesta za neprednostno. Priključek nekategorizirane ceste na javno cesto mora biti označen s predpisano prometno signalizacijo, razen ceste iz četrtega odstavka tega člena, dovozne poti do objekta ali zemljišča in kolovozne poti brez zgrajenega vozišča.
(7) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek lastnik ali od lastnika pooblaščen izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.
(8) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek lastnik nekategorizirane ceste, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.

7. člen
(obveščanje o spremembi prometne ureditve na cesti)

(1) O vsaki načrtovani spremembi prometne ureditve na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, mora upravljavec javne ceste oziroma lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni promet, obvestiti policijo, pristojni inšpekcijski organ za ceste in v primeru poteka ceste skozi naselje tudi pristojno občinsko redarstvo najmanj pet dni pred spremembo.
(2) Z globo 1000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opusti obveščanje, predpisano v prejšnjem odstavku, odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.

II. SKUPNE DOLOČBE O GRADNJI, VZDRŽEVANJU, UPRAVLJANJU IN VARSTVU JAVNIH CEST

8. člen
(sestavni deli javne ceste)

Javno cesto sestavljajo:
– cestni svet;
– cestno telo;
– cestišče;
– brežine ceste;
– cestni objekti;
– prometna signalizacija in prometna oprema;
– cestna razsvetljava;
– cestni priključki do meje cestnega sveta;
– naprave za odvodnjavanje ceste;
– servisne prometne površine (počivališča, parkirišča in avtobusno obračališče ter podobno);
– servisne površine z objekti in napravami za upravljanje in vzdrževanje cest ter nadzor prometa;
– funkcionalne površine za umestitev cestnih naprav, objektov in drugih ureditev, namenjenih varnosti, vodenju in nadzoru prometa, vozil ter voznikov, zaščiti ceste in cestnega telesa ter zemljišč in preprečevanje škodljivih emisij prometa.
9. člen
(gradnja in vzdrževanje javnih cest)

(1) Gradnja in vzdrževanje javnih cest je v javnem interesu.
(2) Javne ceste se načrtujejo, projektirajo, gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, kot jih določajo predpisi, ki urejajo ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, prostorsko načrtovanje in gradnjo objektov ter tiste tehnične smernice, katerih uporaba je obvezna.
(3) Javne ceste se morajo načrtovati, projektirati, graditi in vzdrževati tako, da je zagotovljeno neovirano gibanje funkcionalno oviranih oseb.
(4) Za učinkovito izvajanje zaščite in reševanja ob prometnih in drugih nesrečah morajo imeti javne ceste zagotovljene intervencijske dostope do vozišč. Intervencijske poti niso v uporabi za javni cestni promet.
(5) Če javne ceste ali njenega dela zaradi prostorskih, okoljevarstvenih, tehničnih ali ekonomskih razlogov, varstva kulturne dediščine, posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov ni mogoče načrtovati, projektirati, graditi ali vzdrževati z elementi, ki v celoti ustrezajo njenemu prometnemu pomenu in vrstam prometa, ki jim je namenjena, se lahko načrtuje, projektira, gradi ali vzdržuje s slabšimi elementi. Z odstopanji od predpisanih pogojev mora soglašati minister ali ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za promet.
(6) Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za prostorske in gradbene zadeve, predpiše pravila za:
– projektiranje cest,
– projektiranje in gradnjo cestnih priključkov na javne ceste.
(7) Minister, pristojen za promet, predpiše:
- pravila o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah,
- način označevanja in zavarovanja del na javni cesti in ovir v cestnem prometu,
- pravila za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje avtobusnih postajališč na javnih cestah,
- način izvedbe in postavljanja naprav in ukrepov za umirjanje cestnega prometa,
- način izvedbe in postavljanja naprav za obveščanje in oglaševanje.

10. člen
(tehnične specifikacije in tehnične smernice za javne ceste)

(1) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju javnih cest ter določanju prometne ureditve na javnih cestah se uporabljajo tehnične specifikacije in tehnične smernice v skladu s tem členom.
(2) Tehnične specifikacije in tehnične smernice iz prejšnjega odstavka pripravljajo tehnični odbori, ki jih minister, pristojen za promet, imenuje izmed strokovnjakov s področja, ki se ureja s tehnično specifikacijo oziroma tehnično smernico, za obdobje štirih let.
(3) Tehnične specifikacije ali tehnične smernice za projektiranje in vzdrževanje javnih cest ter določanje prometne ureditve na javnih cestah potrdi minister, pristojen za promet, v obliki priporočila.
(4) Tehnične specifikacije in tehnične smernice za gradnjo javnih cest potrdi minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za prostorske in gradbene zadeve, v obliki priporočila.
(5) Seznam potrjenih tehničnih specifikacij in tehničnih smernic iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, javnosti pa so celotna gradiva o tehničnih specifikacijah in tehničnih smernicah dosegljiva v obliki publikacij ter v elektronski obliki na spletni strani ministrstva, pristojnega za promet.
(6) Če minister, pristojen za promet, oceni, da je potrebna obvezna uporaba tehnične specifikacije ali tehnične smernice, jo izda kot predpis.

11. člen
(koncesija za gradnjo in upravljanje javne ceste)

(1) Domača ali tuja pravna ali fizična oseba lahko pridobi koncesijo za gradnjo javne ceste.
(2) Pogoje za podelitev koncesije za gradnjo državne ceste predpiše Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), za občinske ceste pa občina.
(3) Če je s koncesijsko pogodbo za gradnjo javne ceste določeno, da jo domača ali tuja pravna ali fizična oseba določen čas po njeni zgraditvi upravlja, se v tej pogodbi uredi tudi vzdrževanje te ceste in izvajanje ukrepov za varstvo ceste in prometa na njej.
(4) Pravice in obveznosti, ki jih določa ta zakon glede vzdrževanja javnih cest in izvajanja ukrepov za varstvo javnih cest in prometa na njih veljajo tudi za osebo iz prejšnjega odstavka pri upravljanju in izkoriščanju javne ceste in objektov na njej, če ni s tem zakonom določeno drugače.

12. člen
(pridobitev stvarnih pravic na nepremičninah za gradnjo javnih cest in ukrepov na njih)

(1) Zaradi gradnje javne ceste se lahko v skladu z zakonom lastninska pravica na nepremičnini odvzame ali obremeni.
(2) Če je treba zaradi rekonstrukcije javne ceste, s katero se ne posega izven njenega varovalnega pasu, izvesti razlastitev ali obremenitev lastninske pravice na nepremičnini, pa za to rekonstrukcijo ni potrebna priprava prostorskega akta, se javna korist za to razlastitev oziroma obremenitev lastninske pravice ugotovi s sklepom vlade oziroma občinskega sveta. Predlog za izdajo sklepa mora vsebovati dokazilo o skladnosti načrtovane rekonstrukcije s prostorskim aktom v območju rekonstrukcije ceste, grafičen prikaz lege rekonstrukcije ceste na zemljiščih, načrt parcelacije ter seznam parcel s površinami in utemeljitev javne koristi.
(3) Če bi bila izvedba ukrepov, ki so potrebni zaradi varstva pred hrupom in drugimi emisijami prometa, bolj učinkovita in ekonomična na sosednjih nepremičninah kot izvedba na cestnem svetu, se lahko na podlagi pravnega posla z lastnikom nepremičnine ustanovi stvarna služnost.

13. člen
(postopki za določitev in označitev meje ceste)

(1) Meja ceste se določi na podlagi prostorskega akta države oziroma občine, na podlagi načrta parcelacije iz sklepa o ugotovitvi javne korist (v nadaljnjem besedilu: parcelacijski akt) ali po zunanjem robu cestnega sveta.
(2) Meja ceste, ki poteka po delu meje parcele, se določi v postopkih urejanja mej.
(3) Meja ceste, ki ne poteka po delu meje parcele, se določi v postopkih spreminjanja mej.
(4) Postopki urejanja in postopki spreminjanja mej za določitev meje ceste ter postopki za označitev meje se izvedejo kot storitev v skladu z zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost, zakonom, ki ureja evidentiranje nepremičnin, v skladu z določbami tega člena in 14. člena tega zakona.
(5) Postopki urejanja in spreminjanja mej za določitev meje ceste in postopki za označitev meje ceste ter evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru se izvedejo na podlagi zahteve upravljavca ceste ali lastnika parcele, v primeru gradnje nove ceste pa na zahtevo pravne ali fizične osebe, ki je investitor po zakonu, ki ureja gradnjo objektov (v nadaljnjem besedilu: investitor ceste). Zahtevi mora biti priložen elaborat določitve meje ceste.
(6) Stranke v postopkih urejanja mej in postopkih spreminjanja mej za določitev meje ceste so lastniki parcel in upravljavec oziroma investitor ceste.
(7) Lastniku parcel, ki je neznan ali katerega naslov je neznan ali je umrl in dediči niso znani, se v postopku za določitev meje ceste in v postopku za evidentiranje sprememb določi začasni zastopnik ob smiselni uporabi zakona, ki ureja evidentiranje nepremičnin. Vloga za določitev in akt o določitvi začasnega zastopnika v postopku za določitev meje ceste sta takse prosta.
(8) Za označitev meje ceste ni potrebno soglasje lastnikov sosednjih parcel.

14. člen
(določitev meje ceste v postopkih spreminjanja mej)

(1) Če se meja ceste določi v postopku spreminjanja mej, se določijo samo lomi meje ceste. Če se meja ceste začne ali konča na meji parcele, mora biti v tem delu meja parcele urejena.
(2) Meja ceste se evidentira v zemljiškem katastru kot več novih delov mej parcel, pri čemer se za evidentiranje teh delov uporabijo lomi ceste in obstoječe meje parcel iz zemljiškega katastra. Novi deli meja se evidentirajo kot urejeni deli v zemljiškem katastru. Označitev meje ceste v naravi se izvede na zahtevo upravljavca ali investitorja ceste.
(3) Če se meja ceste določi na podlagi parcelacijskega akta, se lahko ne glede na določbe tega zakona in zakona, ki ureja evidentiranje nepremičnin, parcelacija izvede kot določitev parcelnih številk (v nadaljnjem besedilu: parcelacija v pisarni), pri čemer se potek meje ceste določi na podlagi podatkov iz parcelacijskega akta. Stranke v postopku parcelacije v pisarni je treba predhodno seznaniti s potekom meje ceste v naravi, ni pa jih treba zaslišati in seznaniti z dejstvi pred izdajo odločbe o evidentiranju parcelacije v pisarni. Odločba o evidentiranju parcelacije v pisarni se izda na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka. Pritožba zoper odločbo o parcelaciji v pisarni ne zadrži evidentiranja te parcelacije v zemljiškem katastru. V zemljiškem katastru se novi deli meje parcel, ki predstavlja mejo ceste, ne evidentirajo kot urejeni deli meje parcel.
(4) Če se določa meja ceste obstoječi cesti, ki ni evidentirana v zemljiškem katastru, se jo določi po zunanjem robu cestnega sveta (v nadaljnjem besedilu: parcelacija na terenu). Mejo ceste določi upravljavec ceste na terenu ob upoštevanju kriterijev za določitev cestnega sveta. Na mejno obravnavo, ki se izvede v postopku parcelacije na terenu, mora geodetsko podjetje povabiti vse stranke postopka iz šestega odstavka prejšnjega člena vsaj osem dni pred njeno izvedbo. Za stranke, ki se postopka parcelacije na terenu niso udeležile, mora geodetsko podjetje dokazati, da so bile pravilno vabljene. Dokazilo mora biti izkazano v elaboratu parcelacije. Nenavzočnost pravilno vabljenih strank ali njihovo nestrinjanje z določitvijo meje ceste po zunanjem robu cestnega sveta ne zadrži izdaje odločbe o evidentiranju parcelacije v zemljiškem katastru. Strank ni treba zaslišati in jih seznaniti z dejstvi pred izdajo odločbe o evidentiranju parcelacije na terenu. Odločba o evidentiranju parcelacije na terenu se izda na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka.

15. člen
(stanje javnih cest ter prometne signalizacije in prometne opreme)

(1) Javne ceste morajo biti načrtovane, projektirane, grajene in vzdrževane skladno s predpisi, ki urejajo ceste, tako, da jih lahko ob upoštevanju prometnih pravil in vremenskih pogojev za odvijanje prometa varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene.
(2) Prometna signalizacija in prometna oprema javnih cest mora biti postavljena in označena skladno s predpisi, ki urejajo ceste, in tako, da je dobro vidna. Biti mora redno vzdrževana in ob vsakem uničenju, poškodovanju ali odstranitvi zamenjana, nadomeščena ali ponovno označena.
(3) Z globo 1000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja pa z globo 500 eurov.
16. člen
(redno vzdrževanje javnih cest)

(1) Redno vzdrževanje javnih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah (v nadaljnjem besedilu: redno vzdrževanje javnih cest).
(2) Minister, pristojen za promet, predpiše vrsto in način izvedbe rednih vzdrževalnih del na javnih cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest.
(3) Način izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja državnih cest določi vlada, občinskih cest pa občina.
17. člen
(nujna vzdrževalna dela ob stavki)

(1) Izvajalec rednega vzdrževanja javnih cest mora ob stavki svojih delavcev zagotoviti najmanj:
– nadzor nad prevoznostjo in usposobljenostjo cest za varen promet z rednimi pregledi cest v obsegu in pogostnosti, ki sta določena za posamezno kategorijo ceste;
– zavarovanje nevarnih mest na cesti, če ugotovljenih pomanjkljivosti, ki ogrožajo promet na njej, izvajalec pregleda ne more takoj odpraviti;
– izvedbo ukrepov za zavarovanje ceste, katerih opustitev bi lahko povzročila poškodbe ceste ali ogrozila življenja ljudi in živali ter povzročila veliko gospodarsko škodo;
– pripravljenost za ukrepanje ob grozeči naravni nesreči, vzpostavljanje prometne signalizacije ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč na javnih cestah;
– prevoznost cest v zimskem času najmanj v obsegu, ki omogoča odvijanje prometa ob uporabi zimske opreme;
– zagotavljati tekoče podatke o stanju in prevoznosti cest.
(2) Z globo 1000 evrov se kaznuje izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja pa z globo 500 eurov.
18. člen
(investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist)

(1) Investicijska vzdrževalna dela so tista dela na javnih cestah, s katerimi se ne spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju javne ceste, s katero se ne sme posegati izven območja cestnega sveta; vsebuje tudi izvedbo izboljšav v območju cestnega sveta, ki so povezane z varnostjo javne ceste.
(2) Po izvedbi investicijskih vzdrževalnih del iz prejšnjega odstavka se opravi njihov pregled. Izvajalec del mora podati izjavo o dokončanju del najkasneje v roku tridesetih dni po končanju del. Če izvajalec v predpisanem roku izjave ne poda, mora upravljavec ceste v roku petih dni podati predlog za pregled. Investicijska vzdrževalna dela se zaključijo s sklepom upravljavca.
(3) Vzdrževalna dela v javno korist so izvedba rekonstrukcije javne ceste, s katero se spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju javne ceste, s katero se ne sme posegati izven območja ceste; vsebuje tudi izvedbo izboljšav, ki so povezane z varnostjo javne ceste.
(4) Ob delih iz prejšnjega odstavka se lahko zgradijo tudi nezahtevni pomožni infrastrukturni in drugi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno), ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije javne ceste.
(5) Kot vzdrževalna dela v javno korist se lahko izven območja ceste izvajajo ukrepi, namenjeni varovanju ceste pred padajočim kamenjem in drevjem (lovilne mreže, zaščitne mreže in palisadne stene), če je predhodno pridobljena stvarna služnost.
(6) Investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist, ki se izvajajo zaradi odprave posledic prometnih in drugih nesreč ter izrednih dogodkov ali med njihovo odpravo, se izvajajo na podlagi projektne dokumentacije, izdelane po nastanku prometne in druge nesreče oziroma izrednega dogodka, če to ne ovira odpravljanja škodljivih posledic. Za tovrstna vzdrževalna dela se investicijska dokumentacija ne izdeluje, razen dokumenta o identifikaciji investicijskega projekta in poročila o izvedbi investicije.
(7) Če se rekonstrukcijska dela, ki se štejejo kot vzdrževalna dela v javno korist, izvajajo pod prometom, mora načrt organizacije gradbišča obsegati tudi elaborat zapore ceste, ki vsebuje prikaz načina in poteka začasnih cest ter posebne pogoje njihove uporabe. Če se za začasno cesto uporabi dokončana posamezna faza rekonstruirane ceste, ter v primeru, ko je rekonstrukcija končana in še ni izdano dovoljenje iz devetega odstavka tega člena, lahko izvajalec rednega vzdrževanja ceste konča zaporo prometa in pod posebnimi pogoji dovoli začasno uporabo ceste, če je odgovorni nadzornik izvedenih del predhodno podal pisno izjavo, da so dela opravljena skladno s tehničnimi zahtevami in je zagotovljena varnost ceste.
(8) Po izvedbi vzdrževalnih del v javno korist se opravi njihov pregled. Izvajalec del mora podati izjavo o dokončanju del najkasneje v roku tridesetih dni po končanju del. Če izvajalec v predpisanem roku izjave ne poda, mora upravljavec ceste v roku petih dni podati ministru, pristojnemu za promet, predlog za pregled.
(9) Po opravljenem pregledu izda minister, pristojen za promet, za državne ceste oziroma župan za občinske ceste odločbo, s katero odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ali izda dovoljenje za izročitev ceste, cestnega odseka ali cestnega objekta v neomejeno uporabo, če ni pomanjkljivosti, oziroma v začasno omejeno uporabo, do odprave pomanjkljivosti.
(10) Za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist minister, pristojen za promet, predpiše način in postopek odobritve projektne dokumentacije, vrsto in način izvedbe, način in postopek nadzora nad izvedbo, način in postopek pregleda, način in postopke prevzema.
19. člen
(obveznosti lastnikov nepremičnin ob javni cesti)

(1) Lastniki zemljišč ob javni cesti morajo dopustiti vse posege, ki so nujno potrebni za nemoteno uporabo javne ceste, zlasti:
- dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja;
- gradnjo objektov in naprav za odvodnjavanje cestišča in cestnega telesa;
- postavitev prometne signalizacije in prometne opreme;
- izvedbo ukrepov in postavitev začasnih ali stalnih naprav za zaščito ceste in prometa na njej pred - odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda,
če navedeni posegi, gradnja in postavitev objektov in naprav ni mogoča v okviru cestnega sveta.
(2) Za izvedbo ukrepov iz prejšnjega odstavka se lahko lastninska pravica na nepremičnini začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist.
(3) V primeru ustanovitve sporazumne služnosti ali služnosti v javno korist lastniku služeče nepremičnine pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine in dejansko škodo.
(4) Z globo 500 eurov se kaznuje lastnik zemljišča, ki ne dopusti posegov, določenih v prvem odstavku tega člena.


20. člen
(prometna signalizacija in prometna oprema)

(1) Javne ceste in nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet, morajo biti opremljene s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence cestnega prometa opozarja na nevarnost na cesti ali delu ceste, jim naznanja omejitve, prepovedi in obveznosti, jim daje potrebna obvestila za varen in neoviran promet ter jih vodi v prometu.
(2) Prometna signalizacija in prometna oprema morata ustrezati odrejeni prometni ureditvi in prometno tehničnim ter prometno varnostnim razmeram na cesti oziroma delu ceste.
(3) Prometna signalizacija in prometna oprema morata biti postavljeni tako, da omogočata v primeru prometnih in drugih nesreč ter izrednih dogodkov pravočasno obveščanje in preusmerjanje udeležencev cestnega prometa na drugo državno, občinsko ali nekategorizirano cesto, ki se uporablja za javni cestni promet.
(4) S prometno signalizacijo in prometno opremo morajo biti označene tudi nevarnosti, zlasti tiste, ki nastanejo zaradi onesposobitve ceste ali okvare vozila, ter začasne obveznosti, omejitve ali prepovedi v prometu.
(5) Prometno signalizacijo in prometno opremo iz prejšnjega odstavka je treba odstraniti, ko preneha vzrok, zaradi katerega sta bili postavljeni, oziroma ju prekriti za čas, ko nista potrebni.
(6) Prometno signalizacijo in prometno opremo v okviru del rednega vzdrževanja postavlja in odstranjuje izvajalec rednega vzdrževanja ceste. Ne glede na prejšnji stavek lahko na odsekih cest, na katerih se izvajajo investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist, prometno signalizacijo in prometno opremo postavlja in odstranjuje izvajalec teh del.
(7) Pri postavljanju prometne signalizacije velja med upravljavci javnih cest medsebojna vzajemnost, kjer lahko upravljavec ene ceste v primeru zapore in omejitve uporabe te ceste ali označitve spremembe prometne ureditve na njej, postavlja prometno signalizacijo na cesti drugega upravljavca. O postavitvi te prometne signalizacije mora obvestiti upravljavca te ceste najmanj tri dni pred postavitvijo.
(8) Ne glede na določbo šestega odstavka tega člena smejo prometno signalizacijo in prometno opremo za kratkotrajno ustavitev prometa pri opravljanju izrednega prevoza pod pogoji dovoljenja za izredni prevoz postaviti in odstraniti izvajalci izrednega prevoza.
(9) Ne glede na določbo šestega odstavka tega člena smejo prometno signalizacijo in prometno opremo za začasno označitev kraja nadzora postaviti in odstraniti tudi delavci organov, pristojnih za nadzor predpisov, s katerimi so določeni prekrški in v skladu s svojimi pooblastili opravljajo nadzor v prometu.
(10) Izvajalci izrednega prevoza in delavci organov iz prejšnjega odstavka s postavitvijo oziroma odstranitvijo prometne signalizacije in prometne opreme prevzemajo odgovornost za pravilnost njihove postavitve oziroma odstranitve.
(11) Ne glede na določbo šestega odstavka tega člena smejo prometno signalizacijo in prometno opremo za označitev kraja, na katerem se opravlja nadzor prometa, za označitev in zavarovanje kraja prometne in druge nesreče ter za prikazovanje drugih nujnih obvestil udeležencem prometa postaviti in odstraniti policisti, za označitev in zavarovanje kraja prometne in druge nesreče ter izrednega dogodka na oziroma ob javni cesti pa tudi gasilci.
(12) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja cest, izvajalec izrednega prevoza in izvajalec investicijskih vzdrževalnih del ter vzdrževalnih del v javno korist, če ravnajo v nasprotju določbo petega odstavka tega člena, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja, izvajalca izrednega prevoza in izvajalca investicijskih vzdrževalnih del ter vzdrževalnih del v javno korist pa z globo 500 eurov.

21. člen
(naprave in ukrepi za umirjanje prometa)

(1) Naprave za umirjanje prometa so fizične, svetlobne ali druge naprave in ovire, s katerimi se udeležencem v cestnem prometu fizično onemogoči vožnja s hitrostjo, višjo od predpisane s prometnim pravilom ali odrejene s prometnim znakom, ali se jih opozori na omejitev hitrosti na nevarnem odseku ceste.
(2) Ukrepi za umirjanje prometa so tehnične rešitve na cestnem omrežju in na vozišču ter oblikovanje prometnih površin.
(3) Naprave in ukrepe za umirjanje prometa je dovoljeno izvesti le na delih cest skozi naselja, na katerih na drugačen način oziroma z drugimi napravami ali ukrepi za umirjanje prometa ni mogoče zagotoviti želene hitrosti vozil.
(4) Ovire iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo.
(5) Ne glede na razloge iz tretjega odstavka tega člena je obvezna postavitev naprav oziroma izvedba ukrepov za umirjanje prometa pred vzgojno varstvenimi in izobraževalnimi ustanovami ter drugimi objekti, ob katerih je zaradi specifične populacijske strukture udeležencev zahtevano zmanjšanje dovoljene hitrosti v naselju.

22. člen
(nivojski prehodi čez železniško progo)

Križanja državnih cest in železniških prog morajo biti omejena na najnujnejši obseg, in sicer tako, da se dvoje ali več državnih cest usmeri na skupno križanje z železniško progo. Način križanja državnih cest in železniških prog ter razmejitev stroškov njihove gradnje, rekonstrukcije ali vzdrževanja, ki bremenijo cesto ali železniško progo, se uredijo skladno s predpisi o varnosti v železniškem prometu.

23. člen
(varovalni gozdovi in hudourniki ob javni cesti)

(1) Upravljavec javne ceste lahko ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo, poda predlog, da se gozd vzdolž državne ceste ali v njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih.
(2) Pravne ali fizične osebe, ki v območju ceste pogozdujejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, morajo pred začetkom del obvestiti o vrsti in obsegu del upravljavca javne ceste in prilagoditi vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesta.
(3) Upravljavec javne ceste krije del stroškov za pogozditev goljav ter za ureditev hudournikov in deročih rek glede na pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo javne ceste.
(4) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
(5) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo 1000 eurov.

24. člen
(gradnja žičniških naprav čez javne ceste)

(1) Javna cesta, ki jo prečka žičniška naprava, mora biti zavarovana z ustrezno lovilno napravo. Stroške postavitve in vzdrževanja lovilne naprave krije investitor oziroma upravljavec žičniške naprave.
(2) Za gradnjo žičniških naprav nad javnimi cestami ali ob njih mora investitor dobiti soglasje upravljavca javne ceste.
(3) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(4) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo 1000 eurov.

25. člen
(izkoriščanje mineralnih surovin ob javni cesti)

(1) Pridobivalni prostori mineralnih surovin so lahko le v takšni oddaljenosti od javne ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnih objektov, cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa.
(2) Če območje pridobivalnega prostora sega v varovalni pas javne ceste iz prejšnjega odstavka, mora investitor pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
(3) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(4) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
26. člen
(omejitve izvajanja del zunaj varovalnega pasu javne ceste)

(1) Za izvajanje del zunaj varovalnega pasu javne ceste, ki bi lahko povzročila nestabilnost cestnega telesa, mora investitor pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
(2) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
(3) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.

27. člen
(izvajanje del v območju javne ceste)

(1) Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, prekope, podkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih v območju javne ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste, s katerim se določijo pogoji za opravljanje teh del.
(2) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki brez soglasja upravljavca javne ceste opravlja dela, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja.
(3) Z globo 6000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, odgovorna oseba pa z globo 2000 eurov.

28. člen
(razmejitev obveznosti med upravljavci javnih cest in upravljavci vodotokov)

(1) Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav za ohranjanje vodnega režima vodotoka, ki so potrebni zaradi prečkanja javne ceste z vodotokom ali poteka ob njem, krije investitor ceste.
(2) Vzdrževanje zavarovanja podporne konstrukcije premostitvenega objekta je sestavni del vzdrževanja javne ceste.
(3) Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku, ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja vodotoka.
(4) Če vodotok poteka v območju ceste, se stroški vzdrževanja ceste razdelijo sorazmerno med upravljavca ceste in upravljavca vodotoka.
(5) Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, predpiše metodologijo za določitev sorazmernih deležev, potrebnih ukrepov in delitev stroškov.

29. člen
(razmejitev obveznosti med različnimi investitorji gospodarske javne infrastrukture)

(1) Investitor občinske ceste ali objekta oziroma naprave druge gospodarske javne infrastrukture, ki se gradi ali obnavlja v okviru projekta gradnje ali rekonstrukcije državne ceste, v celoti zagotovi financiranje takšne gradnje ali obnove, če zakon ne določa drugače.
(2) Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi v primeru, ko se v okviru projekta gradnje ali rekonstrukcije avtoceste ali hitre ceste, katere investitor je koncesionar iz 11. ali posebna gospodarska družba iz 46. člena tega zakona, gradi ali obnavlja druga državna cesta.
(3) Infrastrukturo, ki se v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena gradi v okviru projekta gradnje ali rekonstrukcije državne ceste, mora pristojni upravljavec po njeni končani izgradnji prevzeti v upravljanje in vzdrževanje. Če je ne prevzame v upravljanje oziroma vzdrževanje, mora povrniti vse stroške in vso škodo, povezano s to infrastrukturo, ki nastane investitorju ceste, od katerega bi infrastrukturo moral prevzeti.
(4) Razmejitev obveznosti med investitorji iz prvega in drugega odstavka tega člena se podrobneje uredi s posebno pogodbo.
(5) Določbe pogodbe iz prejšnjega odstavka, ki so v nasprotju z določbami tega zakona, nimajo pravnega učinka.
(6) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo, če je gradnja ali obnova gospodarske javne infrastrukture nujna posledica gradnje ali rekonstrukcije državne ceste (npr. odprava škode, nastale na infrastrukturi zaradi gradnje ali rekonstrukcije državne ceste, prestavitev infrastrukture zaradi gradnje državne ceste, ipd.).
30. člen
(največje dovoljene osne obremenitve vozil na javnih cestah)

(1) Na javnih cestah vozila ali skupine vozil, sama ali skupaj s tovorom, ne smejo presegati največjih dovoljenih osnih obremenitev, predpisanih za posamezne vrste vozil ali skupine vozil.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka na javnih cestah vozila ali skupine vozil, sama ali skupaj s tovorom, ne smejo presegati omejenih osnih obremenitev, odrejenih s prometnim znakom.
(3) Voznik, ki opravlja prevoz v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, oseba, ki naloži tovor, in naročnik prevoza, ki zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, se kaznujejo za prekršek z globo:
– 200 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno osno obremenitev od 3 do vključno 10 odstotkov;
– 300 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno osno obremenitev nad 10 do vključno 20 odstotkov;
– 600 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno osno obremenitev nad 20 do vključno 30 odstotkov;
– 900 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno osno obremenitev nad 30 odstotkov.
(4) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja prevoz v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, ki naloži tovor, oziroma kot naročnik prevoza zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:
– 600 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno osno obremenitev od 3 do vključno 10 odstotkov;
– 900 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno osno obremenitev nad 10 do vključno 20 odstotkov;
– 1800 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno osno obremenitev nad 20 do vključno 30 odstotkov;
– 3000 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno osno obremenitev nad 30 odstotkov.
(5) Odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, ki naloži tovor, oziroma kot naročnik prevoza zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo 500 eurov.
(6) Na javnih cestah je prepovedan promet vozil, katerih osne obremenitve presegajo dovoljene osne obremenitve določilih proizvajalca vozila.
(7) Voznik, ki opravlja prevoz v nasprotju s prejšnjim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo 400 eurov.

31. člen
(največje dovoljene skupne in največje dovoljene mase vozil na javnih cestah)

(1) Na javnih cestah vozila ali skupine vozil, sama ali skupaj s tovorom, ne smejo presegati največjih dovoljenih skupnih mas, predpisanih za posamezne vrste vozil ali skupine vozil.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka na javnih cestah vozila ali skupine vozil,sama ali skupaj s tovorom, ne smejo presegati omejenih skupnih mas, odrejenih s prometnim znakom.
(3) Voznik, ki opravlja prevoz v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, oseba, ki naloži tovor, in naročnik prevoza, ki zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:
– 200 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno skupno maso od 3 do vključno 10 odstotkov;
– 300 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno skupno maso nad 10 do vključno 20 odstotkov;
– 600 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma omejeno skupno maso nad 20 do vključno 30 odstotkov;
– 900 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno skupno maso nad 30 odstotkov.
(4) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja prevoz v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, ki naloži tovor, oziroma kot naročnik prevoza zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena se kaznuje za prekršek z globo:
– 600 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno skupno maso od 3 do vključno 10 odstotkov;
– 900 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno skupno maso nad 10 do vključno 20 odstotkov;
– 1800 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno skupno maso nad 20 do vključno 30 odstotkov;
– 3000 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno skupno maso nad 30 odstotkov.
(5) Odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja prevoz v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, ki naloži tovor, oziroma kot naročnik prevoza zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena se kaznuje za prekršek z globo z globo 500 eurov.
(6) Na javnih cestah je prepovedan promet vozil, katerih skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih proizvajalca vozila.
(7) Voznik, ki opravlja prevoz v nasprotju s prejšnjim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo 400 eurov.
32. člen
(izredni prevoz po javni cesti)

(1) Izredni prevoz je prevoz z vozilom ali skupino vozil, ki samo ali skupaj z nedeljivim tovorom presega s predpisi dovoljeno skupno maso, osne obremenitve ali mere (širina, dolžina, višina). Izredni prevoz je tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj s tovorom v mejah s predpisom dovoljene skupne mase, osnih obremenitev ali mer, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na cesti ali njenem delu.
(2) Izredni prevoz po javni cesti je dovoljen, če izdajatelj dovoljenja za izredni prevoz ugotovi, da vozila ali tovora od izvora do cilja ni mogoče prepeljati po železnici ali z drugimi prometnimi sredstvi ali če predlagatelj izrednega prevoza dokaže, da bi prevoz s temi prometnimi sredstvi povzročil večje skupne stroške prevoza v primerjavi s stroški dodatnih ukrepov za usposobitev prevozne poti za prevoz po cesti.
(3) Vozilo s tovorom ali vozilo samo sme presegati s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene osne obremenitve, skupne mase ali mere le v obsegu in pod pogoji, navedenimi v dovoljenju za izredni prevoz po javni cesti.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je izredni prevoz po javni cesti dovoljen brez dovoljenja za izredni prevoz, ki se mora opraviti zaradi intervencije ob prometnih in drugih nesrečah ter izrednih dogodkih, zaradi obrambnih potreb, pri vleki pokvarjenega ali poškodovanega avtobusa ali tovornega vozila, ustavljenega na vozišču, vendar le do najbližjega kraja, kjer se lahko to vozilo izloči iz prometa, ter za vozila pri zimskem vzdrževanju cest.
(5) Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po državnih oziroma po državnih in občinskih cestah izda Direkcija Republike Slovenije za ceste (v nadaljnjem besedilu: direkcija). V primeru poteka izrednega prevoza po občinski cesti mora biti pridobljeno predhodno soglasje njenega upravljavca. Upravljavec občinske ceste mora soglasje izdati v roku treh dni od prejetja vloge in ga po elektronski poti posredovati direkciji, sicer se šteje, da je soglasje dano.
(6) Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah izda upravljavec občinske ceste, če občina z odlokom ne določi drugače.
(7) V dovoljenju za enkratni izredni prevoz se lahko na predlog imetnika dovoljenja za izredni prevoz pred prenehanjem veljavnosti dovoljenja spremenijo podatki o vozilih za izredni prevoz, tovoru, prevozni poti ali o roku veljavnosti, če je sprememba upravičena in je izredni prevoz pod spremenjenimi pogoji izvedljiv.
(8) Dovoljenje za izredni prevoz, za katerega se zahteva predhodna najava, mora izdajatelj poslati pristojni policijski upravi in upravljavcem cest, po katerih bo izredni prevoz potekal, če bo izredni prevoz potekal tudi po občinskih cestah, pa tudi pristojnemu občinskemu redarstvu. Podatke o izrednem prevozu, ki je predhodno najavljen, mora izdajatelj dovoljenj posredovati tudi prometno-informacijskemu centru z namenom obveščanja javnosti o izrednem prevozu.
(9) Višina povračil za izredne prevoze je odvisna od škodnih vplivov izrednih prevozov na javno cestno infrastrukturo in jih predpiše vlada.
(10) Za izredni prevoz, ki poteka tudi po občinskih cestah in cestah, ki jih upravlja koncesionar iz 11. ali gospodarska družba iz 46. člena tega zakona, in za katerega dovoljenja za izredni prevoz izdaja direkcija, so upravljavci teh cest upravičeni do sorazmernega deleža povračila za izredni prevoz.
(11) Razveljavitev dovoljenja za enkratni izredni prevoz je mogoča na zahtevo imetnika dovoljenja le v primeru, da naročnik izrednega prevoza, za katerega je izdano dovoljenje, odstopi od naročila. Zahtevek za razveljavitev dovoljenja mora biti podan najmanj tri dni pred potekom veljavnosti dovoljenja.
(12) Izredni prevoz brez dovoljenja za izredni prevoz je prepovedan. Za izredni prevoz, ki se opravlja v nasprotju z izdanim dovoljenjem, se šteje, da se izvaja brez dovoljenja.
(13) Evidenco izdanih dovoljenj za izredne prevoze vodijo izdajatelji dovoljenj.
(14) Minister, pristojen za promet, podrobneje predpiše pogoje za izdajo dovoljenj za izredne prevoze po javnih cestah ter način in pogoje izvajanja izrednih prevozov po javnih cestah.
(15) Usposobljenost tranzitnih smeri za prevzem izrednih prevozov zagotavljajo izvajalci rednega vzdrževanja cest v okviru izvajanja javne službe.
(16) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki ni zagotovil usposobljenosti tranzitne smeri za izredne prevoze, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja pa z globo 500 eurov.
(17) Voznik, ki opravlja izredni prevoz v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, oseba, ki naloži tovor v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, oziroma naročnik prevoza, ki zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, se kaznuje za prekršek z globo:
- 200 eurov, če skupna masa presega do vključno 10 odstotkov s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene skupne mase, ali širina presega od 2,6 metra do vključno 3,0 metre ali dolžina presega do vključno 25 odstotkov največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene dolžine, ali če osna obremenitev presega do vključno 10 odstotkov največje s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene osne obremenitve na javni cesti;
- 300 eurov, če je skupna masa prekoračena nad 10 odstotkov s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene skupne mase in ne več kot 60 ton, ali širina nad 3,0 metre in ne več kot 3,5 metrov ali višina nad 4,2 metra in ne več kot 4,5 metrov ali dolžina nad 25 odstotkov in je ne več kot za 40 odstotkov večja od največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene dolžine, ali je osna obremenitev za več kot 10 odstotkov in ne več kot 20 odstotkov nad največjo s predpisom dovoljeno ali s prometnim znakom omejeno osno obremenitvijo na javni cesti ;
- 600 eurov, če skupna masa ali mere ali osna obremenitev presega najvišje vrednosti iz prejšnje alineje, ali če se prevaža deljiv tovor kot izredni prevoz.
(18) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja izredni prevoz v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, ki naloži tovor, oziroma kot naročnik prevoza zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju dovoljenjem za izredni prevoz se kaznuje za prekršek z globo:
- 600 eurov, če skupna masa presega do vključno 10 odstotkov s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene skupne mase, ali širina presega od 2,6 metra do vključno 3,0 metre ali dolžina presega do vključno 25 odstotkov največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene dolžine, ali če osna obremenitev presega do vključno 10 odstotkov največje s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene osne obremenitve na javni cesti;
- 900 eurov, če je skupna masa prekoračena nad 10 odstotkov s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene skupne mase in ne več kot 60 ton, ali širina nad 3 metre in ne več kot 3,5 metre ali višina nad 4,2 metra in ne več kot 4,5 metrov ali dolžina nad 25 odstotkov in je ne več kot za 40 odstotkov večja od največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene dolžine, ali je osna obremenitev za več kot 10 odstotkov in ne več kot 20 odstotkov na največjo s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejeno osno obremenitvijo na javni cesti;
- 1800 eurov, če skupna masa ali mere ali osna obremenitev presega najvišje vrednosti iz prejšnje alineje, ali če se prevaža deljiv tovor kot izredni prevoz,
(19) Odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja izredni prevoz v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, ki naloži tovor, oziroma kot naročnik prevoza zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju dovoljenjem za izredni prevoz se kaznuje za prekršek z globo 500 eurov.
(20) Voznik, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja za izredni prevoz se kaznuje za prekršek z globo 1000 eurov.
(21) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja izredni prevoz v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, se kaznuje za prekršek z globo 3000 eurov, odgovorna oseba pa z globo 1000 eurov.

33. člen
(upravno nadzorstvo nad izvajanjem izrednega prevoza)

(1) Izredni prevoz je dovoljen le pod pogoji, navedenimi v dovoljenju za izredni prevoz.
(2) Nadzor nad z dovoljenjem za izredni prevoz dovoljenimi osnimi obremenitvami, skupnimi masami in merami vozil ter ustreznostjo vozil, spremstva in opreme za izvedbo izrednega prevoza ter označitvijo izrednega prevoza na javnih cestah, je sestavni del rednega vzdrževanja javnih cest. Skladnost izrednega prevoza s pogoji iz dovoljenja za izredni prevoz izvaja izdajatelj dovoljenja za izredni prevoz pred začetkom izrednega prevoza.
(3) Če pri pregledu izrednega prevoza pred začetkom izvajanja izredni prevoz ne izpolnjuje zahtev iz izdanega dovoljenja za izredni prevoz, se izvedba izrednega prevoza prepove do uskladitve z dovoljenjem.
(4) Izvajalec izrednega prevoza mora v primeru neizpolnjevanja zahtev iz izdanega dovoljenja za izredni prevoz plačati stroške pregleda izrednega prevoza.
34. člen
(označitev vozil za izredne prevoze)

(1) Vozila, s katerimi se opravlja izredni prevoz, morajo biti označena s posebnimi opozorilnimi svetilkami, ki oddajajo svetlobo rumene barve, in z ustreznim napisom na zadnji strani vozila. Vozila, ki spremljajo izredni prevoz, pa so glede na kategorijo spremljanja opremljena tudi s posebno signalno tablo.
(2) Vozilo, s katerim se opravlja izredni prevoz, mora biti na zadnji strani označeno z svetlobnim oziroma odsevnim napisom »izredni prevoz«, vozilo, s katerim se izvaja vzdrževanje cest v zimskih razmerah, pa z napisom »pluženje-posipanje«.
(3) Posebna signalna tabla na vozilih za spremstvo mora omogočati predvajanje prometne signalizacije, s katero se drugi udeleženci v prometu obveščajo o nevarnosti, obveznostih in prepovedih v zvezi z izrednim prevozom.
(4) Udeleženci v prometu morajo upoštevati in se ravnati po obvestilih, izraženih na posebni signalni tabli.
(5) Voznik, ki sreča, dohiti ali pripelje do vozil za izredni prevoz, opremljenih s posebnimi znaki iz tega člena, mora voziti posebno previdno, se pri srečevanju umakniti in po potrebi ustaviti vozilo.
(6) Obliko, pogoje in način uporabe posebnih svetlobnih znakov iz tega člena predpiše minister, pristojen za promet.
(7) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik izrednega prevoza, ki ravna v nasprotju s tem členom.
(8) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s četrtim in petim odstavkom tega člena.
(9) Z globo najmanj 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s tem členom, odgovorna oseba pa z globo najmanj 200 eurov.

35. člen
(avtobusna postajališča)

(1) Avtobusna postajališča na avtocesti in hitri cesti niso dovoljena.
(2) Avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah morajo biti izven vozišča.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko v primeru, da prostorske ali druge tehnične zahteve ne omogočajo gradnje avtobusnega postajališča izven vozišča, avtobusno postajališče vzpostavi na vozišču.
(4) Za vzpostavitev avtobusnega postajališča na vozišču mora biti pridobljeno strokovno mnenje komisije.
(5) Komisijo iz prejšnjega odstavka sestavljajo predstavnik upravljavca ceste, policije, inšpekcije za ceste, v primeru občinske ceste pa tudi predstavnik občine. Za državne ceste imenuje komisijo minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, za občinske ceste pa jo imenuje župan.
(6) Stroške gradnje avtobusnega postajališča krije njen predlagatelj. Vzpostavljeno avtobusno postajališče izven vozišča postane del javne ceste.
(7) Za vzpostavitev avtobusnih postajališč na občinskih cestah se smiselno uporabljajo določbe tega člena.

36. člen
(naležne ploskve na kolesih vozil)

(1) Vozila, ki vozijo po cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.
(2) Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.
(3) Z globo 500 eurov se kaznuje voznik, ki po cesti vozi vozilo s kolesi z naležnimi ploskvami, ki so ali bi lahko poškodovale vozišče, ali motorno vozilo z gosenicami, ki so ali bi lahko poškodovale vozišče.


37. člen
(izjeme pri omejitvi uporabe javne ceste – lokalni promet)

(1) V primeru omejitve uporabe javne ceste za posamezno vrsto vozil se lahko uporaba te ceste dovoli za lokalni promet.
(2) Lokalni promet iz prejšnjega odstavka na območju omejene uporabe javne ceste je promet motornih vozil, ki imajo na tem območju izhodišče ali cilj, promet motornih vozil, katerih vozniki, lastniki ali imetniki pravice uporabe imajo na tem območju stalno ali začasno prebivališče in urejeno parkirišče; promet motornih vozil, ki so v lasti oziroma v uporabi pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje prevozov, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče, ali avtošole, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za lokalni promet ne šteje promet vozil za izvajanje rednega vzdrževanja ceste, vprežnih vozil, koles, koles s pomožnim motorjem, koles z motorjem, lahkih štirikoles, traktorjev in motokultivatorjev ter promet motornih vozil, s katerimi se kandidati usposabljajo za vožnjo motornih vozil ali opravljajo izpite za voznike motornih vozil.
(4) Z globo 600 eurov se kaznuje voznik, ki vozi v območju lokalnega prometa v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

38. člen
(prekomerna prometna obremenitev javne ceste s tovornimi vozili)

(1) Prekomerna prometna obremenitev javne ceste s tovornimi vozili je začasno ali trajno povečanje prometa tovornih vozil na določeni izvorno ciljni relaciji, ki poteka po odseku javne ceste in je posledica izvajanja večjih investicijskih projektov ali izkoriščanja in gospodarjenja z naravnimi surovinami.
(2) Pri prekomerni prometni obremenitvi javne ceste iz prejšnjega odstavka mora povzročitelj nositi sorazmeren del stroškov investicijskega vzdrževanja javne ceste, katerega vzrok je povečana obremenitev s tovornimi vozili in pri povprečnem obsegu in strukturi cestnega prometa ne bi bilo potrebno.
(3) Pričakovano povečanje prometne obremenitve javne ceste s tovornimi vozili ugotavlja upravljavec javne ceste:
- v postopku izdaje smernic in mnenja k prostorskemu aktu,
- v postopku izdaje dovoljenj za gradnjo, ki bo vir povečane prometne obremenitve javne ceste s tovornimi vozili, ali
- neposredno s štetjem, če je prometna obremenitev javne ceste že nastala, upravljavec pa s strani povzročitelja obremenitve predhodno ni bil seznanjen z gradnjo objekta ali drugim posegom.
(4) Prekomerna prometna obremenitev se lahko začne izvajati po sklenitvi pogodbe med upravljavcem javne ceste in investitorjem objekta oziroma nosilcem rudarske ali vodne pravice, s katero so opredeljene vse medsebojne obveznosti v zvezi z rekonstrukcijo javne ceste po prenehanju obremenitve, kakor tudi obveznosti v zvezi s povečanim rednim vzdrževanjem ceste v času trajanja povečane obremenitve.
(5) Minister, pristojen za promet, predpiše metodologijo za določitev potrebnih ukrepov in delitev stroškov zaradi prekomerne prometne obremenitve javnih cest s tovornimi vozili.

39. člen
(delitev in kategorizacija javnih cest)

(1) Javne ceste so državne in občinske ceste
(2) Državne ceste so v lasti Republike Slovenije, občinske ceste pa v lasti občin.
(3) Glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru se državne ceste kategorizirajo na avtoceste, hitre ceste, glavne ceste I. in II. reda, regionalne ceste I., II. in III. reda ter državne kolesarske poti, občinske ceste pa na lokalne ceste, javne poti ter občinske kolesarske poti.
(4) Lokalne ceste se v naseljih lahko razvrščajo v več podkategorij, ki se določijo v predpisu iz petega odstavka tega člena.
(5) Merila za kategorizacijo javnih cest določi vlada.
(6) Glede na potek v prostoru se javne ceste delijo na ceste v naselju in ceste izven naselja.
(7) Javne ceste so lahko namenjene uporabi za vse ali samo za določene vrste prometa (ceste, rezervirane za motorna vozila, ceste, rezervirane za promet kolesarjev, ali ceste, namenjene za druge vrste prometa).
40. člen
(podatki o javnih cestah)

(1) Za potrebe načrtovanja, spremljanja stanja, upravljanja, vzdrževanja in statistične namene se vodi evidenca o javnih cestah kot banka cestnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: BCP), ki obsega opisne, numerične, grafične in druge podatke o javnih cestah in objektih na njih in predstavlja enotno zbirko podatkov.
(2) Zbirka podatkov iz prejšnjega odstavka vsebuje tehnične podatke o državnih oziroma občinskih cestah, podatke o objektih na državnih oziroma občinskih cestah ter podatke o državnih oziroma občinskih kolesarskih povezavah in poteh. Poleg tehničnih podatkov vsebuje BCP tudi podatke o prometnih obremenitvah in izdatkih za javne ceste. Podatki o javnih cestah in objektih na njih morajo biti izkazani tako, da je razvidna umestitev posameznih sestavnih delov ceste v prostoru.
(3) Zbirko podatkov za BCP vodi in vzdržuje za državne ceste direkcija, za občinske ceste pa občina. Za ceste, ki jih upravlja koncesionar iz 11. oziroma gospodarska družba iz 46. člena tega zakona, zagotavlja podatke ta upravljavec. Direkcija, koncesionar oziroma gospodarska družba iz 46. člena tega zakona in občine pridobivajo podatke iz obstoječih uradnih zbirk, ki jih potrebujejo za BCP, brezplačno.
(4) Podatki iz drugega odstavka tega člena se zbirajo neposredno iz projektne dokumentacije izvedenih del, uradnih kartografskih gradiv, popisnih obrazcev, slikovnega gradiva, drugih zbirk ter posebnih meritev oziroma zajemom podatkov neposredno na terenu.
(5) Topografske podatke o javnih cestah in objektih na njih, kakor tudi vsako spremembo podatkov, mora posamezni zavezanec za vodenje in vzdrževanje podatkov posredovati organu, pristojnemu za geodetske zadeve, za potrebe vodenja zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture najpozneje v treh mesecih od nastanka sprememb.
(6) Minister, pristojen za promet, predpiše način označevanja javnih cest ter vodenja podatkov o javnih cestah in objektih na njih.
41. člen
(omrežje kolesarskih povezav)

(1) Kolesarska povezava je niz prometnih površin, namenjenih javnemu prometu kolesarjev in drugih udeležencev pod pogoji, določenimi s pravili cestnega prometa, in predpisi, ki urejajo javne ceste, ter je označena s predpisano prometno signalizacijo.
(2) Kolesarska povezava je lahko izvedena kot kolesarska pot, kolesarska steza, kolesarski pas ali kot prometna površina, ki je namenjena tudi drugim udeležencem v prometu.
(3) Kadar kolesarska povezava poteka po kolesarski poti, je ta lahko samostojna javna cesta, ki je namenjena le prometu kolesarjev.
(4) Glede na povezovalni pomen v prostoru se kolesarske povezave delijo na daljinske, glavne, regionalne in lokalne kolesarske povezave.
(5) Kolesarske povezave se lahko med seboj deloma prekrivajo.
(6) Vzpostavitev in označitev ter vzdrževanje omrežja kolesarskih povezav je v javnem interesu.
(7) Minister, pristojen za promet, predpiše merila za razvrstitev kolesarskih povezav, pravila za označitev in evidentiranje ter minimalne pogoje za vzpostavitev in vzdrževanje kolesarskih povezav.

III. GRADNJA DRŽAVNIH CEST
42. člen
(nacionalni program)

(1) Cilji in naloge strategije razvoja in vzdrževanja državnih cest se podrobneje določijo v nacionalnem programu razvoja in vzdrževanja državnih cest (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program).
(2) Z nacionalnim programom se določijo vrstni red prednostnih nalog vzdrževanja in razvoja državnih cest, viri sredstev za njihovo uresničitev ter dinamika in obseg uresničitve posameznih razvojnih nalog v planskem obdobju. Določitev prednostnih nalog mora temeljiti na objektivnih prometnih, tehničnih, ekonomskih in okoljskih merilih.
(3) Nacionalni program pripravi ministrstvo, pristojno za promet, sprejme pa ga Državni zbor Republike Slovenije na predlog vlade.
43. člen
(kategorizacija državnih cest)

(1) Državne ceste določi in kategorizira vlada. Hkrati s kategorizacijo državnih cest vlada določi, kateri vrsti prometa so namenjene.
(2) Novozgrajeni ali rekonstruirani del državne ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot državna cesta.
(3) Spremembe kategorizacije državnih cest ali nadomeščenih delov teh cest in prenose občinskih cest med državne ceste lahko predlagajo minister, pristojen za promet, in občine. Spremembe in prenosi se po medsebojnem usklajevanju interesov obeh predlagateljev in ob upoštevanju meril za kategorizacijo javnih cest opravijo najmanj dvakrat letno in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja državnih cest za naslednje leto.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko vlada javne ceste, ki se opustijo kot državne ceste, in nadomeščene dele državnih cest, s sklepom prenese med občinske ceste zaradi novozgrajenih ali rekonstruiranih delov državne ceste.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora biti v primeru gradnje nove ali nadomestne ceste upravljavec ceste določen pred predajo ceste v promet ter predvidena kategorija ceste.
44. člen
(opustitev državne ceste)

(1) Državna cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.
(2) O opustitvi državne ceste ali njenega dela ter bodočem ravnanju s to nepremičnino v primerih, ko ni več namenjena prometu, odloči vlada .

45. člen
(določitev državnih kolesarskih povezav)

(1) Kolesarska povezava lahko poteka v okviru javnih in nekategoriziranih cest, ali v okviru objektov vodne, železniške in energetske infrastrukture.
(2) Če državna kolesarska povezava poteka zunaj zemljišč javnega dobra, se pravice in obveznosti izvršujejo v obsegu, kot je potrebno za varno odvijanje kolesarskega prometa. Pravice in obveznosti se uredijo s posebno pogodbo med upravljavcem kolesarske povezave in lastnikom zemljišča, preko katerega povezava poteka.
(3) Državne kolesarske povezave predpiše minister, pristojen za promet.


46. člen
(posebna gospodarska družba za državne ceste)

Za organiziranje in vodenje gradnje ter vzdrževanja določenih državnih cest in upravljanje teh cest se lahko ustanovi posebna gospodarska družba pod pogoji in na način, kot to določi poseben zakon.

47. člen
(sofinanciranje gradnje državne ceste)

(1) Gradnjo prometnih površin, objektov in naprav iz prvega odstavka 62. člena tega zakona na, ob, pod ali nad voziščem državne ceste ter ureditev prehodov za pešce v naselju, ki so potrebne zaradi pretočnosti in varnosti državne ceste, financira oziroma sofinancira občina. Financiranje oziroma sofinanciranje teh prometnih površin, objektov in naprav se uredi s posebno pogodbo, ki jo skleneta Republika Slovenija in občina.
(2) Če je gradnja ali rekonstrukcija priključka na državno cesto pogojena tudi z rekonstrukcijo državne ceste, stroške rekonstrukcije državne ceste nosi investitor priključka. Financiranje rekonstrukcije in druge medsebojne obveznosti se uredijo s posebno pogodbo, ki jo skleneta Republika Slovenija in investitor priključka na državno cesto.
(3) Če narava proizvodne ali storitvene dejavnosti gospodarskega subjekta zahteva gradnjo ali rekonstrukcijo državne ceste z boljšimi elementi in v večjem obsegu, kot to zahtevata povprečen obseg in struktura prometa, gospodarska družba ali podjetnik posameznik financira ta dela v obsegu stroškov dodatno potrebnih del na državni cesti. Financiranje se uredi s posebno pogodbo, ki jo skleneta Republika Slovenija in zainteresirana gospodarska družba ali podjetnik posameznik.
(4) Če je gradnja določenih prometnih površin, objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena nujna zaradi povečanja pretočnosti in varnosti prometa po državni cesti skozi naselje, lahko zagotovi za ta namen potrebna sredstva Republika Slovenija.
(5) Pogodbo iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena za Republiko Slovenijo podpiše minister, pristojen za promet.


48. člen
(sofinanciranje gradnje obvozne ceste)

Sredstva za gradnjo obvozne ceste zagotavljata Republika Slovenija in občina. Sofinanciranje gradnje obvozne ceste ter obveznosti prevzema nadomeščenega dela državne ceste se uredijo s posebno pogodbo, ki jo skleneta Republika Slovenija in občina. Pogodbo za Republiko Slovenijo podpiše minister, pristojen za promet.

49. člen
(financiranje državnih kolesarskih povezav)

Financiranje vzpostavitve državne kolesarske povezave, ki poteka po občinski cesti, se uredi s posebno pogodbo, ki jo skleneta Republika Slovenija in občina. Pogodbo za Republiko Slovenijo podpiše minister, pristojen za promet.

50. člen
(obveznost investitorja zaradi prestavitve državne ceste)

(1) Če je treba obstoječo državno cesto prestaviti zaradi gradnje drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Za poseg v cestno telo obstoječe državne ceste si mora investitor objekta ali naprave pridobiti soglasje direkcije. Stroške prestavitve državne ceste krije investitor objekta ali naprave.
(2) Investitor iz prejšnjega odstavka ni zavezanec za tisti del stroškov, nastalih zaradi pogojenih boljših elementov nadomeščenega dela državne ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.

51. člen
(obveznost usklajenega projektiranja in gradnje gospodarske infrastrukture)

(1) Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo državne ceste v cestnem svetu predvideva tudi gradnja druge gospodarske infrastrukture, ki ne služi cesti ali njeni uporabi, mora projektna dokumentacija vsebovati tudi rešitve gospodarske infrastrukture.
(2) Za usklajenost projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov gospodarske infrastrukture iz prejšnjega odstavka je pristojna direkcija.
(3) Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov posamezne gospodarske infrastrukture iz prvega odstavka tega člena, krije njen upravljavec.

52. člen
(obveznost obveščanja o posegih v državno cesto)

(1) Direkcija mora v fazi načrtovanja gradnje ali rekonstrukcije državne ceste obvestiti upravljavce druge gospodarske infrastrukture v cestnem telesu ali ob njem najmanj 90 dni pred začetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.
(2) Direkcija mora dati upravljavcu druge gospodarske infrastrukture iz prejšnjega odstavka na razpolago podatke, potrebne za uskladitev del.
(3) Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za upravljavce gospodarske infrastrukture v cestnem telesu ali ob njem, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v državni cesti.
53. člen
(dovoljenje za začasno uporabo državne ceste)

(1) Za novo ali rekonstruirano državno cesto, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje, lahko ministrstvo, pristojno za promet, izda dovoljenje za začasno uporabo že pred dokončanjem vseh del zunaj vozišča ceste, predvidenih z izdanim gradbenim dovoljenjem, če je ugotovljeno, da vozišče izpolnjuje pogoje za varno odvijanje prometa.
(2) Pregled državne ceste iz prejšnjega odstavka se opravi po postopku iz osmega odstavka 18. člena tega zakona. O pregledu se sestavi zapisnik, ki je priloga za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka.
(3) Dovoljenje za začasno uporabo velja do pridobitve uporabnega dovoljenja s strani pristojnega upravnega organa, vendar največ pet let.
(4) Pridobitev dovoljenja za začasno uporabo državne ceste je obvezna, ko je čas od končanja del na vozišču ceste do dokončanja preostalih del po gradbenem dovoljenju daljši od 60 dni.
(5) Če se za začasno cesto uporabi dokončana posamezna faza nove ali rekonstruirane ceste ter če je gradnja ali rekonstrukcija končana in še ni izdano dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, upravljavec ceste lahko konča zaporo prometa in pod posebnimi pogoji dovoli začasno uporabo ceste, če je odgovorni nadzornik izvedenih del predhodno podal pisno izjavo, da so dela opravljena skladno s tehničnimi zahtevami in je zagotovljena varnost ceste.




IV. UPRAVLJANJE DRŽAVNIH CEST

54. člen
(upravljavec državnih cest)

Upravljavec državnih cest in državnih kolesarskih povezav je direkcija, če za določene ceste zakon ne določa drugače.

55. člen
(naloge in pristojnosti direkcije)

(1) Direkcija opravlja strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za gradnjo, vzdrževanje in varstvo državnih cest in kolesarskih povezav. Te naloge obsegajo:
– izdelavo strokovnih podlag za plane vzdrževanja in razvoja državnih cest in izdelavo osnutkov teh planov;
– naloge rednega vzdrževanja državnih cest;
– naloge nadzora nad stanjem državnih cest;
– naloge nadzora nad prometno ureditvijo vseh državnih cest;
– naloge upravljanja in vodenja prometa;
– izvajanje postopkov podeljevanja koncesij in izbire koncesionarja za redno vzdrževanje državnih cest;
– izvajanje postopkov javnega naročanja za izvajanje del rednega vzdrževanja državnih cest, ki niso predmet koncesije, ter za izvajanje gradnje, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na državnih cestah;
– naloge v zvezi z investicijami v državne ceste;
– vodenje evidenc o državnih cestah in zbirne evidence o javnih cestah;
– pridobivanje podatkov o prometnih obremenitvah na državnih cestah;
– pridobivanje podatkov o prekoračitvah dimenzij (višina, širina in dolžina) in mas vozil;
– naloge v zvezi z organizacijo obveščanja javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih;
– naloge v zvezi z razpisom koncesij za gradnjo, vodenje in izkoriščanje državnih cest in objektov na njih;
– izdajanje dovoljenj in soglasij in vodenje drugih upravnih postopkov, določenih z ukrepi za varstvo državnih cest in za varovanje prometa na njih;
– izdajanje smernic in mnenj v zvezi s prostorskim načrtovanjem;
– naloge v zvezi s pripravo strokovnih podlag za tehnične predpise o projektiranju, gradnji in vzdrževanju javnih cest;
– pripravo programov in organizacijo izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za javne ceste;
– sklepanje pogodb po pooblastilu ministra, pristojnega za promet;
– druge naloge, določene z zakonom ali drugim predpisom.
(2) Za redno vzdrževanje državnih cest lahko direkcija v sodelovanju z drugim upravljavci cest organizira cestne baze kot režijske obrate.


56. člen
(raziskovalna dejavnost)

(1) Raziskovalno dejavnost za javne ceste opravljajo raziskovalne organizacije ter druge pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje po predpisih o raziskovalni dejavnosti.
(2) Raziskovalne in razvojne naloge za javne ceste obsegajo zlasti ukrepe ter razvoj tehnik in tehnologij za zagotavljanje skladnosti cest z okoljem in varovanje okolja pri gradnji in vzdrževanju cest ter za racionalizacijo gradnje in vzdrževanja cest in zagotavljanja varnosti prometa na njih.
(3) Temeljno, uporabno in razvojno-raziskovalno dejavnost za javne ceste, ki se opravlja v okviru nacionalnega raziskovalnega programa, v skladu s tem programom sofinancirata ministrstvo, pristojno za promet, in ministrstvo, pristojno za znanost in tehnologijo.



57. člen
(koncesija za vzdrževanje ali upravljanje določenih državnih cest)

(1) Za vzdrževanje ali upravljanje določenih državnih cest se lahko podeli koncesija.
(2) Pravna ali fizična oseba, ki ji je podeljena koncesija iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: koncesionar) ima glede vzdrževanja, varstva in upravljanja državnih cest, za katere ji je podeljena koncesija, enake pravice in obveznosti kot jih ima glede teh nalog direkcija, če z zakonom ali drugim predpisom ni določeno drugače.

V. VZDRŽEVANJE DRŽAVNIH CEST

58. člen
(vzdrževanje državnih cest)

Vzdrževanje državnih cest, razen prometnih površin, objektov in naprav iz 62. člena tega zakona, je obvezna gospodarska javna služba državnega pomena.
59. člen
(vzdrževanje križišč državne ceste)

(1) V območju križišča državne z drugo cesto vzdržuje direkcija vozišče in prometno signalizacijo državne ceste do roba cestnega sveta, prometno signalizacijo, ki ureja prednost na križišču, pa tudi izven cestnega sveta.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka vzdržuje direkcija tudi opremo za semaforizacijo, ki stoji na drugi cesti zunaj meje cestnega sveta, ne glede na mesto postavitve njenih posameznih elementov.
60. člen
(vzdrževanje premostitvenih objektov na državnih cestah)

(1) Vzdrževanje premostitvenega objekta nad ali pod državno cesto je v pristojnosti upravljavca ceste višje kategorije.
(2) Upravljavec ceste, ki poteka preko ali pod premostitvenim objektom, vzdržuje vozišče, površine za pešce in kolesarje, naprave za odvodnjavanje, ograje in drugo opremo in naprave, ki služijo tej cesti.
(3) Če upravljavec iz prejšnjega odstavka v okviru izvajanja vzdrževalnih del na premostitvenem objektu ne izvede nujnih ukrepov, ki so v javnem interesu in jih ni mogoče odlagati, jih izvede na njegov račun upravljavec državne ceste.
(4) V primeru križanja z železniško progo je upravljanje in vzdrževanje objektov urejeno skladno s predpisi s področja varnosti železniškega prometa.


61. člen
(vzdrževanje državne ceste na mejnem prehodu)

Državna cesta na mejnem prehodu se vzdržuje v enakem obsegu in na enakem nivoju kot pred mejnim prehodom. Vzdrževanje drugih prometnih površin na mejnem prehodu zagotavljajo upravljavci teh površin.

62. člen
(vzdrževanje spremljajočih površin ter objektov in naprav v naseljih)

(1) V območju meje naselja občine vzdržujejo prometne površine, objekte in naprave na, ob ali nad voziščem državne ceste, ki so v funkciji javnih površin naselja:
– odstavne pasove, odstavne niše, parkirne površine, avtobusna postajališča in podobne prometne površine, namenjene odvijanju prometa v naselju;
– podhode in nadhode za pešce ali kolesarje;
– cestno razsvetljavo, semaforje ter drugo prometno signalizacijo z zunanjo ali notranjo osvetlitvijo s pripadajočim napajanjem, vključno z oskrbo z električno energijo;
– kolesarske steze in pločnike,
– zelene površine in urbano opremo v območju cestnega sveta.
(2) Občine krijejo sorazmeren del stroškov za vzdrževanje državne ceste skozi naselja, če je ta zaradi potreb odvijanja prometa v naselju zgrajena s širšim voziščem kot zunaj naselja.

63. člen
(vzdrževanje občinskih cest ob preusmeritvah prometa)

(1) Direkcija lahko zaradi zapore državne ceste začasno preusmeri promet na občinske ceste.
(2) Če je med preusmeritvijo prometa z državne ceste na občinsko cesto treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, ima občina pravico do povrnitve teh stroškov v skladu z določbo šestega odstavka 74. člena tega zakona.
(3) Pred preusmeritvijo prometa na občinsko cesto se ob prisotnosti upravljavca občinske ceste izvede monitoring obstoječega stanja pred preusmeritvijo prometa.
64. člen
(vzdrževanje državnih kolesarskih povezav)

(1) Državne kolesarske povezave vzdržuje direkcija.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka kolesarske povezave, ki potekajo po občinskih cestah, vzdržuje direkcija le v obsegu vzdrževanja prometne signalizacije in opreme, namenjene prometu kolesarjev.
(3) Vzdrževanje državne kolesarske povezave, ki poteka po delu nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni promet, ali je sestavni del druge gospodarske infrastrukture, se uredi s posebno pogodbo med direkcijo in lastnikom ali od njega pooblaščenim upravljavcem nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni promet, ali druge gospodarske infrastrukture.

VI. VARSTVO DRŽAVNIH CEST IN PROMETA NA NJIH

65. člen
(omejitve uporabe državne ceste)

(1) Direkcija oziroma koncesionar iz 11. ali 57. člena oziroma gospodarska družba iz 46. člena tega zakona lahko začasno, vendar največ za dobo enega leta, prepove ali omeji uporabo ceste ali njenega dela (omejitev prometa posameznih vrst vozil, zmanjšanje dovoljene skupne mase, osne obremenitve ali dimenzij vozil, zmanjšanje dovoljene hitrost vozil in drugi ukrepi), če je državna cesta ali njen del v takem stanju:
– da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,
– da bi promet posameznih vrst vozil povzročil pospešeno propadanje te ceste,
– če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, burje, nenadne poškodbe ceste ali ovire na cesti).
(2) Direkcija oziroma koncesionar iz prejšnjega odstavka morata o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka, po elektronski poti obvestiti ministrstvo, pristojno za promet, policijo, pristojni center za obveščanje, pristojni inšpekcijski organ za ceste in prometno-informacijski center najmanj sedem dni pred izvedbo ukrepa na državni cesti. Prometno-informacijski center mora ukrepih obvestiti javnost najmanj tri dni pred izvedbo ukrepa.
(3) Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, lahko sprejme tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste ali vodja intervencije ob prometnih in drugih nesrečah ter izrednih dogodkih. O teh ukrepih morata nemudoma obvestiti upravljavca državne ceste, policijo, pristojno občinsko redarstvo, pristojni inšpekcijski organ za ceste in prometno-informacijski center, ki o ukrepih takoj obvesti javnost.
(4) Iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, lahko minister, pristojen za promet, odredi prepovedi in omejitve uporabe ceste, katerih trajanje je daljše od enega leta.
(5) Minister, pristojen za promet, lahko na posameznih državnih cestah, ki potekajo skozi ali mimo naselja in vzporedno s katerimi potekajo državne ceste enakih ali boljših prometno tehničnih lastnosti, odredi prepovedi in omejitve uporabe državne ceste za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 ton, razen za prevoze teh vozil v lokalnem prometu, če je to potrebno zaradi povečanja pretočnosti prometa ali varstva naravnega in bivalnega okolja.
(6) Ukrepe omejitve uporabe državne ceste mora izvesti izvajalec rednega vzdrževanja ceste v okviru izvajanja te javne službe.
(7) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki ne sprejme ustreznih ukrepov in na predpisan način ne obvešča subjektov po tretjem odstavku tega člena, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja ceste pa z globo 500 evrov
66. člen
(varovalni pas ob državni cesti)

(1) Z namenom preprečitve škodljivih vplivov posegov v prostor ob državni cesti, na državno cesto in prometa na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
(2) Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje kakršnih koli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu državne ceste so dovoljeni le s soglasjem direkcije.
(3) Direkcija izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
(4) Predlagatelj nameravane gradnje v varovalnem pasu državne ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(5) Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša:
– pri avtocestah 40 metrov,
– pri hitrih cestah 35 metrov,
– pri glavnih cestah 25 metrov,
– pri regionalnih cestah 15 metrov,
– pri državnih kolesarskih poteh 5 metrov.
(6) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki v varovalnem pasu državne ceste brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca ceste gradi ali rekonstruira stavbo ali objekte, ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte ali naprave, ter izvaja kakršnakoli dela na pripadajočih zemljiščih.
(7) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, odgovorna oseba pa z globo najmanj 200 eurov.

67. člen
(gradnja gospodarske infrastrukture v območju državne ceste)

(1) Objekte in naprave gospodarske infrastrukture je dovoljeno v območju državne ceste graditi le pod pogoji in na način, določenim s soglasjem upravljavca državne ceste.
(2) Upravljavec državne ceste lahko zahteva od upravljavca gospodarske infrastrukture, da objekte in naprave gospodarske infrastrukture preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi rekonstrukcije državne ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve objektov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja upravljavca državne ceste za njihovo gradnjo.
(3) Upravljavec državne ceste lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi objekti in naprave gospodarske infrastrukture ogrožali državno cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.
(4) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(5) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 200 eurov.
68. člen
(posegi v državno cesto zaradi vzdrževanja druge gospodarske infrastrukture)

(1) Vzdrževalna in druga dela na obstoječi gospodarski infrastrukturi na državni cesti se lahko opravljajo le s soglasjem upravljavca državne ceste.
(2) V soglasju za izvajanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.
(3) Soglasje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če je s poškodbami objektov in naprav gospodarske infrastrukture, vgrajenih v državno cesto, neposredno ogrožen varen promet oziroma življenje in zdravje ljudi in živali ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec gospodarske infrastrukture mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem brez odlašanja po elektronski poti obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec gospodarske infrastrukture mora takoj odpraviti poškodbe na njej, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih po elektronski poti obvestiti upravljavca državne ceste in izvajalca rednega vzdrževanja državne ceste.
(4) Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka omejiti uporaba državne ceste, mora upravljavec gospodarske infrastrukture, vgrajene v državno cesto, o omejitvi uporabe državne ceste in o njenem prenehanju po elektronski poti obvestiti pristojno policijsko upravo in prometno-informacijski center.
(5) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki brez dovoljenja izvaja vzdrževalna in druga dela na gospodarski in komunalni infrastrukturi na državni cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem,
(6) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
(7) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec gospodarske infrastrukture, ki ravna v nasprotju s tretjim ali četrtim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
69. člen
(spremljajoče dejavnosti ob državni cesti)

(1) Namenske površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti ob državnih cestah, direkcija z javnim razpisom odda najugodnejšemu ponudniku.
(2) Stvarne pravice in medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem spremljajočih dejavnosti se uredijo s pogodbo med direkcijo in ponudnikom.
(3) Tehnične pogoje glede rabe površin in pogoje za postavitev objektov in naprav določi direkcija s soglasjem.
(4) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki postavi na površinah ob javni cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez ali v nasprotju s soglasjem direkcije.
(5) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.

70. člen
(priključki na državno cesto)

(1) Priključki občinskih in nekategoriziranih cest ter individualni priključki na glavne in regionalne ceste (v nadaljnjem besedilu: priključki na državno cesto) se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem direkcije. S soglasjem se na podlagi predpisa, ki ureja cestne priključke na javne ceste, določijo tehnični in drugi pogoji graditve, rekonstrukcije in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.
(2) Individualni priključki do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na občinsko ali nekategorizirano cesto, ki se uporablja za javni cestni promet, in preko njih na državno cesto.
(3) Direkcija izda soglasje iz prvega odstavka tega člena, če ugotovi, da to ne bo imelo škodljivih posledic za zmogljivost ceste in varnost prometa na njej ter če objektov in zemljišč ni mogoče z ekonomsko upravičeno rešitvijo navezati na občinsko cesto.
(4) Stroške gradnje ali rekonstrukcije priključka na državno cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije investitor priključka, v primeru priključevanja občinske ceste pa občina.
(5) Priključek do meje cestnega sveta s pripadajočo prometno signalizacijo je sestavni del državne ceste.
(6) Pri spreminjanju obstoječih ali sprejemanju novih prostorskih aktov morajo občine za predvidena nova stavbna zemljišča predvideti tudi njihov skupni priključek na državno cesto.
(7) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(8) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
71. člen
(obvezna prilagoditev priključka)

(1) Če priključek na državno cesto zaradi povečanega obsega prometa ali spremenjene vrste prometa na priključku ne izpolnjuje več zahtevanih prometnih in varnostnih pogojev ali ni vzdrževan, direkcija samostojno ali na predlog pristojnega inšpekcijskega organa ali pristojni inšpekcijski organ samostojno z upravno odločbo odredita njegovo prometno tehnično prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik, v primeru priključevanja občinske ceste pa občina.
(2) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za promet.

72. člen
(ukinitev, sprememba prometne ureditve in prestavitev priključka)

(1) Direkcija ali pristojni inšpekcijski organ lahko z odločbo ukine priključek na državno cesto v primeru, da se ne izvede prilagoditev priključka v skladu z odločbo iz prejšnjega člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko direkcija za ceste z odločbo ukine ali spremeni prometno ureditev na priključku na državno cesto, če se priključek nahaja na območju, kjer se mora izvesti ukrep za varstvo državne ceste in zavarovanje prometa na njej, ali to zahteva sprememba prometne ureditve na državni cesti. Stroške nadomestnega priključka krije direkcija.
(3) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za promet.
73. člen
(zapora ceste zaradi del ali prireditev na državni cesti)

(1) Dela na državni cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti, in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 74. člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest.
(3) Dovoljenje za zaporo glavne ali regionalne ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej. Športne in druge prireditve na avtocestah in hitrih cestah, zaradi katerih bi jih bilo treba popolnoma zapreti za promet, niso dovoljene.
(4) Dovoljenje za popolno zaporo glavne ali regionalne ceste se lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge javne ceste ali če se promet zaradi zapore na glavni cesti ne ustavi za več kot 30 minut oziroma zaradi zapore na regionalni cesti za več kot 60 minut.
(5) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena.
(6) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
(7) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja državne ceste, če delno ali popolno zaporo državne ceste zaradi del na cesti ali športnih in drugih prireditev izvede brez dovoljenja, razen v primerih iz drugega odstavka tega člena, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja ceste pa z globo 200 eurov.


74. člen
(izdaja dovoljenj za zaporo državne ceste)

(1) Dovoljenje za delno ali popolno zaporo državne ceste izda direkcija in ga vroči predlagatelju zapore, policiji, pristojnemu centru za obveščanje, pristojnemu inšpekcijskemu organu za ceste in izvajalcu rednega vzdrževanja ceste, na katero se dovoljenje nanaša.
(2) Z dovoljenjem za zaporo državne ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.
(3) Če za predlagano zaporo ni predpisan elaborat zapore ceste v skladu s predpisom, ki ureja označevanje in zavarovanje del na javnih cestah in ovir v cestnem prometu, mora vloga vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga zapora ceste, čas trajanja zapore in navedbo tipske sheme začasne prometne ureditve. Direkcija lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.
(4) Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo državne ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na cesti.
(5) Direkcija mora za zaporo ceste iz 11. člena tega zakona pridobiti predhodno mnenje upravljavca te ceste.
(6) Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj.
(7) Zaporo postavi izvajalec rednega vzdrževanja državne ceste. Zavezanec za izvedbo zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti direkcijo, prometno-informacijski center, policijo, pristojno občinsko redarstvo in pristojni inšpekcijski organ za ceste najmanj tri dni pred prvo postavitvijo zapore ter takoj ob vsaki njeni spremembi. V tem primeru obveščanje po 7. členu tega zakona ni potrebno.
(8) Izvajalec rednega vzdrževanja državne ceste, na kateri je delna zapora ceste, mora v primeru upravičene potrebe vsaj enkrat tedensko vozilom, s katerimi se opravlja izredni prevoz, brezplačno omogočiti prehod skozi zaporo ceste.
(9) Obveščenost javnosti o izvedbi zapore državne ceste in o preusmeritvi prometa zagotovi prometno-informacijski center.
(10) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja državne ceste, ki ravna v nasprotju s sedmim odstavkom tega člena, ali če delno ali popolno zaporo državne ceste izvede v nasprotju z dovoljenjem, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja državne ceste pa z globo 500 eurov.

75. člen
(preglednosti ob državni cesti)

(1) V območju nivojskega križišča državnih cest, državne ceste z občinsko cesto, z železniško progo (preglednostni prostor) ali v območju cestnih priključka na državno cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka.
(2) Zaradi zagotavljanja stanja iz prejšnjega odstavka, razen na priključkih nekategoriziranih cest na državno cesto, se lahko lastninska pravica začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist.
(3) Če gre za ustanovitev sporazumne služnosti ali služnosti v javno korist, pripada lastniku služeče nepremičnine odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine in dejansko škodo.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lastnik služeče nepremičnine ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča predhodno določena v soglasju upravljavca ceste.
(5) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek lastnik oziroma uporabnik zemljišča, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

76. člen
(prometna ureditev na državnih cestah)

(1) Prometno ureditev ali njeno spremembo na državni cesti oziroma njenem delu odredi z delovnim nalogom direkcija. Sestavni del delovnega naloga je lahko elaborat prometne ureditve.
(2) Prometna ureditev iz prejšnjega odstavka obsega zlasti:
– določitev uporabe ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot) in meje naselij;
– določitev omejitev hitrosti vozil;
– določitev prepovedi prehitevanja;
– določitev prednostnih smeri in sistema ter način vodenja prometa;
– določitev prehodov za pešce in kolesarje;
– določitev ukrepov za umirjanje prometa na odsekih državne ceste skozi naselja;
– določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev, razen omejitev uporabe državne ceste iz 68. člena tega zakona.
(3) Omejitev največje dovoljene hitrosti vozil na cesti izven naselja ne sme biti manjša od 50 km/h, razen če to terjajo utemeljeni razlogi za varnost ceste in prometa na njej.
(4) Prometna ureditev iz tega člena mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo.
77. člen
(prometna signalizacija in prometna oprema na državnih cestah)

(1) O postavitvi, zamenjavi, dopolnitvi ali odstranitvi prometne signalizacije in prometne opremo na državnih cestah odloča direkcija, če s tem zakonom ni določeno drugače.
(2) Na državni cesti se sme postavljati turistična in druga obvestilna signalizacija samo v skladu s predpisi, ki urejajo prometno signalizacijo. O postavitvi turistične in druge obvestilne signalizacije odloča direkcija, ki ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev, vzdrževanje in odstranitev.
(3) Pravna ali fizična oseba, ki ji je bila podeljena koncesija za redno vzdrževanje državnih cest, lahko spreminja prometno signalizacijo in opremo le s predhodnim delovnim nalogom direkcije, razen v primerih iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona.

78. člen
(obveščanje in oglaševanje ob državni cesti)

(1) Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje je v območju državne ceste zunaj naselja prepovedano.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko direkcija izda soglasje za postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje, ki so opredeljeni kot enostavni objekti:
– če so obvestila namenjena izboljšanju prometne varnosti,
– če se oglašuje gospodarski subjekt, ki dejavnost izvaja v stavbi zgrajeni v varovalnem pasu državne ceste,
– če se objekt za obveščanje in oglaševanje postavlja na servisne prometne površine državne ceste ali druge površine za mirujoči promet, ki so v lasti fizičnih ali pravnih oseb, pod pogojem da vsebina obvestila oziroma oglasa ni vidna z državne ceste.
(3) Objekti za obveščanje in oglaševanje se ob državnih cestah v naselju lahko postavljajo le izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko v naselju svetlobne vitrine postavljajo zunaj vozišča državne ceste.
(5) Elektronski prikazovalniki se lahko uporabljajo ob državnih cestah le na način, da s svojo vsebino in delovanjem ne ogrožajo varnosti v cestnem prometu. Elektronski prikazovalniki ne smejo predvajati filmov (spotov), temveč se lahko na njih prikazujejo izključno statične vsebine.
(6) Soglasje za postavitev objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena, katerih gradnja je predvidena v območju državne ceste, izda direkcija na podlagi predloženega elaborata za postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje, razen v primeru obvestila namenjenega izboljšanju prometne varnosti, katerega postavitev se odredi z delovnim nalogom direkcije.
(7) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki brez soglasja postavi objekt za obveščanje in oglaševanje v območju državne ceste ali ga postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja.
(8) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
79. člen
(pritožbeni organ in stroški soglasij)

(1) O soglasjih in dovoljenjih iz 24., 25., 26., 27., 50., 66., 67., 68., 69, 70. in 78. člena, ki jih po določbah tega zakona izdaja direkcija, občina ali koncesionar ali gospodarska družba iz 46. člena tega zakona, se odloči z odločbo, izdano v upravnem postopku.
(2) Zoper dovoljenja in soglasja, ki jih po določbah tega zakona izdaja direkcija ali koncesionar iz 11. oziroma 57. člena ali gospodarska družba iz 46. člena tega zakona, je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za promet.
(3) Soglasodajalci za pripravo in izdajo upravnih odločb v primeru gradnje oziroma izvajanja del v varovalnem pasu in del, ki lahko vplivajo na varnost cestnega prometa, niso upravičeni do plačila taks.
VII. VARNOSTNE ZAHTEVE ZA PREDORE

80. člen
(obseg uporabe)

(1) Določbe tega poglavja se uporabljajo za predore, daljše od 500 m, merjeno po najdaljšem smernem vozišču v popolnoma zaprtem delu predora, na državnih cestah, ki so del vseevropskega cestnega omrežja, kot je določeno v Oddelku 2 Priloge I k Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (UL L št. 228 z dne 9. 9. 1996, str. 1) in grafično prikazano na kartah oziroma opisano v Prilogi 2 k navedeni odločbi.
(2) Vlada lahko predpiše, da se določbe tega poglavja uporabljajo tudi za predore na drugih javnih cestah, ki so daljši od 500 metrov, merjeno po najdaljšem smernem vozišču v popolnoma zaprtem delu predora.
81. člen
(minimalne varnostne zahteve)

(1) Minimalne varnostne zahteve za predore iz prejšnjega člena se nanašajo na:
– konstrukcijske značilnosti in opremo predorov, kot so: število cevi in smernih vozišč, geometrija predora, izhod v sili, dostop gasilske in druge reševalne ali intervencijske službe, odstavne niše, odvajanje tekočin, požarna varnost, prezračevanje, komunikacijski sistemi, in podobno ter
– ukrepe v zvezi z obratovanjem predora, kot so: zagotavljanje potrebnih sredstev in usposobljenega osebja, način izvedbe del v predoru, obvladovanje prometnih in drugih nesreč ter izrednih dogodkov, vključno z zagotovitvijo pravočasnega dostopa gasilske in druge reševalne službe ter ključne reševalne opreme, delovanje nadzornega centra in njegovo neposredno povezavo s pristojnim centrom za obveščanje, potek prometa v predoru, prevoz nevarnih snovi in podobno.
(2) Minimalne varnostne zahteve, znake in oznake za predore natančneje predpiše vlada.
(3) Vlada v predpisu iz prejšnjega odstavka predpiše tudi varnostno dokumentacijo, ki mora biti pripravljena za posamezno vrsto projektne dokumentacije predora, način odobritve idejne zasnove, način dajanja v obratovanje in pogoje za izdajo dovoljenja za obratovanje predora, ter občasne vaje, ki zagotavljajo varnost predora.
(4) Analiza tveganja vsebuje podrobno oceno tveganj za posamezen predor, ob upoštevanju vseh projektnih dejavnikov in prometnih pogojev, ki vplivajo na varnost. Vsebina in rezultati analize tveganja morajo biti vsebovani v varnostni dokumentaciji, sestavljeni v skladu s predpisom iz prejšnjega odstavka ter predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Analizo tveganja mora pripraviti oseba, ki je od upravljavca predora funkcionalno neodvisna.
(5) Za namestitev ali uporabo inovativne opreme ali ukrepov, ki zagotavljajo enako ali višjo stopnjo varnosti predora, kot to določa ta zakon in predpis iz drugega odstavka tega člena, lahko ministrstvo, pristojno za promet, dovoli izjemo od zahtev tega predpisa. K dovoljenju izjeme mora ministrstvo, pristojno za promet, pridobiti odobritev Komisije Evropske skupnosti.


82. člen
(naloge ministrstva, pristojnega za promet)

(1) Ministrstvo, pristojno za promet, je odgovorno za zagotavljanje vseh vidikov varnosti predora. Ministrstvo, pristojno za promet, sprejema odločitve v zvezi z varnostjo predora, ki je deloma v drugi državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica), po predhodnem soglasju pristojnega upravnega organa druge države članice ali daje predhodno soglasje k odločitvam tega organa.
(2) Ministrstvo, pristojno za promet, izda dovoljenje za obratovanje predora, če so izpolnjene varnostne zahteve, ki jih določa ta zakon in predpis iz drugega odstavka 81. člena tega zakona in če je izdano dovoljenje o poskusnem obratovanju oziroma uporabno dovoljenje po predpisih o graditvi objektov.
(3) Ne glede na določbe 65. člena tega zakona ministrstvo, pristojno za promet, prepove ali omeji promet v predoru, če varnostne zahteve ali ukrepi, določeni s predpisom iz drugega odstavka 81. člena tega zakona, niso izpolnjeni. Ministrstvo, pristojno za promet, pri tem določi pogoje, pod katerimi se lahko ponovno vzpostavi običajen promet v predoru.
(4) Ministrstvo, pristojno za promet, mora poskrbeti, da so izvedene naslednje naloge:
– redno preskušanje in pregledovanje predorov ter oblikovanje varnostnih zahtev v zvezi s tem;
– vzpostavljanje organizacijskih in operativnih načrtov za usposabljanje in opremljanje služb za ukrepanje ob prometnih in drugih nesrečah ter izrednih dogodkih;
– opredelitev postopka za takojšnje zaprtje predora v nujnem primeru;
– izvajanje potrebnih ukrepov za zmanjšanje tveganja.
(5) Ministrstvo, pristojno za promet, je upravni organ v skladu s 4. členom Direktive 2004/54/ES.
(6) Ministrstvo, pristojno za promet, mora Komisiji Evropske unije vsaki dve leti do konca septembra poslati poročilo o požarih v predorih in o nesrečah, ki vplivajo na varnost uporabnikov cest v predorih, ter o njihovi pogostosti in vzrokih, jih oceniti in zagotoviti informacije o dejanski vlogi in učinkovitosti varnostnih sredstev in ukrepov.
83. člen
(upravljavec predora)

(1) Ministrstvo, pristojno za promet, določi za vsak predor v fazi projektiranja, gradnje in obratovanja upravljavca predora, lahko pa naloge upravljavca predora opravlja samo.
(2) Upravljavca predora, ki je deloma v drugi državi članici, določi ministrstvo, pristojno za promet, skupaj s pristojnim upravnim organom druge države članice.
(3) Upravljavec predora mora izdelati načrt zaščite in reševanja za primer nesreče v predoru oziroma ukrepanje ob drugi nesreči ali izrednem dogodku, sodelovati pri določitvi, opremljanju, pripravi in usposabljanju pristojne gasilske oziroma druge reševalne ali intervencijske službe ter vzdrževati in preverjati delovanje vseh varnostnih sistemov v predoru.
(4) Če pride do prometne in druge nesreče ter izrednega dogodka v predoru, mora upravljavec predora o tem najkasneje v enem mesecu sestaviti poročilo, ki ga posreduje uradniku za varnost, ministrstvu, pristojnemu za promet, in službam za ukrepanje ob prometni in drugi nesreči ter izrednem dogodku, ki so ob tem dogodku posredovale.
(5) Če je sestavljeno poročilo o preiskavi o vzrokih prometne in druge nesreče ter izrednega dogodka, upravljavec predora to poročilo posreduje uradniku za varnost, ministrstvu, pristojnemu za promet, in službam za ukrepanje ob prometni in drugi nesreči ter izrednem dogodku, ki so ob tem dogodku posredovale, in to najkasneje v enem mesecu od prejema.

84. člen
(uradnik za varnost)

(1) Upravljavec predora po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za promet, za vsak predor imenuje uradnika za varnost, ki koordinira vse ukrepe za zagotovitev varnosti v predoru. Uradnik za varnost, ki je lahko del osebja predora ali službe za ukrepanje ob prometni in drugi nesreči ter izrednem dogodku, mora biti neodvisen pri vseh zadevah varnosti predora in v zvezi s tem ne sme sprejemati nobenih navodil delodajalca. Ista oseba je lahko uradnik za varnost v več predorih.
(2) Uradnik za varnost opravlja naslednje naloge:
- zagotavlja koordinacijo s službami za ukrepanje ob prometni in drugi nesreči ter izrednem dogodku in sodeluje pri pripravi operativnih načrtov;
- sodeluje pri načrtovanju, pripravi vseh vrst projektne dokumentacije, izvajanju in ocenjevanju ukrepanja ob prometni in drugi nesreči ter izrednem dogodku;
- sodeluje pri določanju konstrukcije, opreme in obratovanja novih predorov in sprememb obstoječih predorov;
- sodeluje pri načrtovanju, ocenjevanju, preverjanju in izvajanju načrtov za ukrepanje ob prometni in drugi nesreči ter izrednem dogodku;
- preverja usposobljenost služb za ukrepanje ob prometni in drugi nesreči ter izrednem dogodku in sodeluje pri organizaciji njihovih vaj;
- svetuje glede dajanja predorov v obratovanje;
- preverja, ali je konstrukcija in oprema predora vzdrževana in popravljena;
- sodeluje pri ocenjevanju morebitne prometne in druge nesreči ter izrednega dogodka.

VIII. VARNOSTNE ZAHTEVE ZA CESTNO INFRASTRUKTURO

85. člen
(obseg uporabe)

(1) Določbe tega poglavja se uporabljajo za državne ceste, ki so del vseevropskega cestnega omrežja, kot je določeno v Oddelku 2 Priloge I k Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (UL L št. 228 z dne 9. 9. 1996, str. 1) in ilustrirano na kartah oziroma opisano v Prilogi 2 k navedeni odločbi in Odločbo št. 1346/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22.5.2001 (UL L 185, 6. 7. 2001, str. 1) in grafično prikazano na kartah oziroma opisano v Prilogi 2 k navedeni odločbi.
(2) Vlada lahko predpiše, da se določbe tega poglavja uporabljajo tudi za druge javne ceste.
(3) Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za predore iz prvega odstavka 80. člena tega zakona.

86. člen
(varnost cestne infrastrukture)

Aktivnosti za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture se nanašajo na vse faze načrtovanja, projektiranja, gradnje in vzdrževanja cest in obsegajo:
- izdelavo ocene učinkov na varnost v cestnem prometu,
- preverjanje varnosti v cestnem prometu,
- razvrščanje in upravljanje cestnega omrežja, ki je v uporabi, glede na varnost,
- pregledovanje varnosti cest,
- upravljanje podatkov.

87. člen
(ocena učinkov na varnost v prometu)

(1) Ocena učinka na varnost v prometu je strateško primerjalna analiza učinka, ki ga ima izgradnja nove ceste ali znatne spremembe obstoječega omrežja cest na raven varnosti cestnega omrežja (v nadaljnjem besedilu: cestno infrastrukturni projekti).
(2) Ocena učinka na varnost v prometu pojasni upoštevanje varnosti v prometu, ki vpliva na izbiro predlagane rešitve. Ocena zagotovi vse ustrezne informacije, ki so potrebne za analizo stroškov in koristi različnih ocenjenih možnosti.
(3) Ocena učinka na varnost v prometu se izvede v začetni fazi načrtovanja, preden se cestno infrastrukturni projekt odobri, in je obvezna za vse cestno infrastrukturne projekte.
88. člen
(preverjanje varnosti v prometu)

(1) Preverjanje varnosti v prometu je neodvisno, podrobno in sistematično tehnično varnostno preverjanje glede konstrukcijskih lastnosti cestno infrastrukturnega projekta, ki obsega vse faze investicije od načrtovanja, začetka obratovanja do pridobitve ustreznega uporabnega ali obratovalnega dovoljenja.
(2) Preverjanje varnosti v prometu se obvezno izvaja za vse cestno infrastrukturne projekte, pri tem pa se upoštevajo predpisana merila.
(3) Preverjanje projektne dokumentacije cestno infrastrukturnega projekta v vseh fazah investicije od načrtovanja do pričetka obratovanja izvaja imenovani presojevalec varnosti cest ali presojevalka varnosti cest (v nadaljnjem besedilu: presojevalec varnosti cest).
(4) Preverjanje varnosti posameznega cestno infrastrukturnega objekta lahko izvaja le imenovani presojevalec varnosti cest, ki ni sodeloval pri izdelavi ali izvedbi projekta.
(5) V poročilu presojevalec varnosti cest za vsako fazo načrtovanja natančno določi za prometno varnost kritične elemente cestno infrastrukturnega projekta. Če znotraj posamezne faze izdelave projektne dokumentacije kritični elementi niso odpravljeni, presojevalec varnosti cest to navede v dopolnitvi poročila. Vsebina dopolnitve služi kot priporočilo v naslednji fazi postopka realizacije projekta.

89. člen
(razvrščanje cestnega omrežja glede na varnost)

(1) Cestno omrežje se glede na varnost razvršča po številu nesreč na cestnih odsekih in po varnosti posameznih cestnih odsekov.
(2) Razvrščanje cestnih odsekov glede na število nesreč obsega opredeljevanje, analiziranje in razvrščanje odsekov cestnega omrežja, ki so v uporabi več kot tri leta in na katerih se je sorazmerno glede na količino prometa zgodilo nadpovprečno število prometnih nesreč s smrtnim izidom.
(3) Razvrščanje cestnih odsekov po varnosti omrežja obsega opredeljevanje, analiziranje in razvrščanje odsekov obstoječega cestnega omrežja glede na njihov potencial razvoja varnosti in prihranka stroškov prometnih nesreč.
(4) Upravljavec ceste zagotovi, da cestne odseke, ki jih je glede na rezultate razvrščanja po določilih prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena treba obravnavati prioritetno, pregleda presojevalec varnosti cest ali skupina strokovnjakov, med katerimi je najmanj en član skupine presojevalec varnosti cest.
(5) Upravljavec ceste v okviru zagotovljenih finančnih sredstev prioritetno zagotavlja sredstva za sanacijo odsekov s poslabšano prometno varnostjo.

90. člen
(pregledovanje varnosti cest)

(1) Pregledovanje varnosti cest pomeni reden periodičen pregled lastnosti in pomanjkljivosti cestnih odsekov, po katerih poteka promet, in ki s stališča prometne varnosti narekujejo izvedbo vzdrževalnih ali obnovitvenih del za preprečevanje prometnih nesreč.
(2) Pregledovanje varnosti cest se izvaja redno na cestnih odsekih, po katerih poteka promet, z namenom odkrivanja karakteristik, ki vplivajo na prometno varnost in preprečevanja prometnih nesreč.
(3) Redna pregledovanja varnosti cest izvajajo imenovani presojevalci varnosti cest. Pogostost pregledov mora zagotavljati primerno raven prometne varnosti cestne infrastrukture, zato se pregledi opravljajo najmanj vsakih pet let, v primeru ugotovljene slabše prometne varnosti pa se takšni odseki ali točke rešujejo urgentno.
91. člen
(upravljanje podatkov)

(1) Javna agencija za varnost prometa mora za vsako prometno nesrečo s smrtnim izidom, ki se zgodi na cesti, imenovati skupino strokovnjakov, ki raziščejo dejavnike nastanka prometne nesreče in sestavijo poročilo o nesreči, javna agencija pa to poročilo posreduje ministrstvu, pristojnemu za promet.
(2) Javna agencija za varnost prometa zagotovi izračun povprečne družbene cene nesreč s smrtnim izidom in povprečne družbene cene nesreč s hudimi telesnimi poškodbami. Ministrstvo, pristojno za promet, lahko oblikuje stopnje stroškov, ki se posodabljajo najmanj vsakih pet let.


92. člen
(presojevalec varnosti cest)

(1) Za presojevalca varnosti cest se lahko imenuje posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
- univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba s področja cestne infrastrukture, prometnega inženirstva ali prometne varnosti;
- najmanj 10 let izkušenj na področju projektiranja cest, revidiranja ali recenziranja cestnih projektov ali izdelave prometno varnostnih analiz oziroma analiz cestnih nesreč;
- opravljen strokovni izpit za presojevalca varnosti cest.
(2) Ne glede na tretjo alinejo prejšnjega odstavka se lahko imenuje presojevalca varnosti cest tudi na podlagi uspešno zaključenega izobraževanja po programu, ki ga priznavajo vsaj v eni od držav članic Evropske unije.
(3) Strokovna usposabljanja in preverjanje usposobljenosti za presojevalca varnosti cest organizira javna agencija za varnost prometa.
(4) Presojevalce varnosti cest imenuje minister, pristojen za promet. Evidenco imenovanih presojevalcev varnosti cest vodi javna agencija za varnost prometa.
(5) Način usposabljanja in preverjanja strokovne usposobljenosti, obrazec potrdila o uspešno opravljenem usposabljanju ter način vodenja evidence o izdanih potrdilih predpiše minister, pristojen za promet. Minister, pristojen za promet, podrobneje predpiše tudi način in pogoje opravljanja nalog imenovanih presojevalcev varnosti cest.
(6) Presojevalec varnosti cest mora biti pri svojem delu neodvisen in ne sme sodelovati v nobeni fazi snovanja, načrtovanja ali upravljanja zadevnega projekta.
93. člen
(poročila presojevalca varnosti cest)

(1) Presojevalec varnosti cest izdela poročilo o oceni učinka na varnost prometa, poročilo o preveritvi varnosti prometa in poročilo o pregledu varnosti ceste in ga pošlje upravljavcu ceste.
(2) Poročilo o pregledu varnosti ceste mora presojevalec varnosti cest posredovati javni agenciji za varnost prometa.
94. člen
(obveznost upoštevanja poročil)

(1) Poročilo o oceni učinka na varnost prometa in poročilo o preveritvi varnosti cestne infrastrukture, ki ju izdela presojevalec varnosti cest, morata upoštevati izdelovalec projektne dokumentacije in upravljavec.
(2) Če izdelovalec projektne dokumentacije ali upravljavec ugotovi, da poročil iz prejšnjega odstavka ni mogoče upoštevati, izdela izredno pisno poročilo, katerem mora podrobno obrazložiti, zakaj predlogov presojevalca varnosti cest ni mogoče upoštevati. To poročilo je v obliki elaborata sestavni del projektne dokumentacije.
(3) Upravljavec pregledane ceste mora upoštevati poročilo o pregledu varnosti ceste.
(4) Poročilo o preveritvi varnosti cestne infrastrukture je sestavni del dokazila o zanesljivosti objekta.
(5) Javna agencija za varnost prometa lahko upravljavcu z odločbo odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in nadzira njihovo odpravo.

IX. UPRAVLJANJE, GRADNJA, VZDRŽEVANJE IN VARSTVO OBČINSKIH CEST

95. člen
(upravljavec občinskih cest)

Upravljavec občinskih cest je občinska uprava (v nadaljnjem besedilu: upravljavec občinske ceste). Način izvajanja nalog upravljanja določi pristojni organ občine s splošnim aktom.

96. člen
(gradnja in vzdrževanje občinskih cest)

Občinske ceste se morajo načrtovati, projektirati, graditi in vzdrževati na način in pod pogoji kot to določajo predpisi, ki urejajo projektiranje javnih cest, prometno signalizacijo in prometno opremo, način označevanja in zavarovanja del in ovir v prometu, cestne priključke, avtobusna postajališča, ter predpisi, ki urejajo vrste vzdrževalnih del na cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest.

97. člen
(varovalni pas ob občinski cesti)

(1) V varovalnem pasu občinske ceste je raba prostora omejena.
(2) Posegi v prostor varovalnega pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste.
(3) Upravljavec občinske ceste izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
(4) Varovalni pas občinske cest se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša največ:
– pri lokalnih cestah 10 metrov,
– pri javnih poteh 5 metrov,
– pri občinskih kolesarskih poteh 2 metra.
(5) Občina lahko z odlokom predpiše manjšo širino varovalnih pasov.
(6) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki v varovalnem pasu občinske ceste brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca ceste gradi ali rekonstruira stavbo ali objekte, ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte ali naprave, ter izvaja kakršnakoli dela na pripadajočih zemljiščih.
(7) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
98. člen
(preglednosti ob občinski cesti)

(1) V območju nivojskega križišča občinskih cest, križišča občinske ceste z železniško progo (preglednostni prostor) ali v območju cestnih priključkov na občinsko cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka.
(2) Zaradi zagotavljanja stanja iz prejšnjega odstavka, razen na individualnih priključkih, se lahko lastninska pravica začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist.
(3) V primeru ustanovitve sporazumne služnosti ali služnosti v javno korist lastniku služeče nepremičnine pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine in dejansko škodo.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik služeče nepremičnine ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča predhodno določena v soglasju občine.
(5) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek lastnik oziroma imetnik pravice uporabe nepremičnine, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
99. člen
(priključki na občinsko cesto)

(1) Priključki nekategoriziranih cest ter individualni priključki na občinske ceste (v nadaljnjem besedilu: priključki na občinske ceste) se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem upravljavca občinskih cest. S soglasjem na podlagi predpisa, ki ureja cestne priključke na javne ceste, se določijo tehnični in drugi pogoji gradnje in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.
(2) Upravljavec občinskih cest izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da to ne bo imelo škodljivih posledic za zmogljivost ceste in varnost prometa na njej.
(3) Priključek do meje cestnega sveta s pripadajočo prometno signalizacijo je sestavni del občinske ceste.
(4) Upravljavec občinskih cest lahko z odločbo zahteva prilagoditev priključka na stroške koristnika priključka, če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen.
(5) Upravljavec občinskih cest lahko ukine priključek na občinsko cesto v soglasju z lastnikom priključka oziroma imetnikom pravice uporabe.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko upravljavec občinskih cest z odločbo ukine priključek na občinsko cesto, če se priključek nahaja na območju, kjer se mora izvesti ukrep za varstvo občinske ceste in zavarovanje prometa na njej, ali če to zahteva sprememba prometne ureditve na občinski cesti. Priključek se nadomesti na stroške občine.
(7) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(8) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
100. člen
(prometna ureditev na občinskih cestah)

(1) Za varen in nemoten potek prometa na občinskih cestah so odgovorne občine.
(2) Prometno ureditev na občinskih cestah določijo občine. Elaborat prometne ureditve je lahko sestavni del posamičnega konkretnega upravnega akta.
(3) Prometna ureditev obsega:
– določitev uporabe ceste ali dela ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot ali steza, steza za pešce, steza za pešce in kolesarje, steza za jezdece) in mej naselij;
– določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa;
– določitev omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa;
– določitev omejitev hitrosti vozil;
– ureditev kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih povezav;
– ureditev parkiranja in ustavljanja vozil;
– določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za pešce in prehodov za pešce;
– določitev ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vzgojno varstvenih, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu;
– določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa.
(4) Omejitev največje dovoljene hitrosti vozil na cesti izven naselja ne sme biti manjša od 50 km/h, razen če to zahtevajo utemeljeni razlogi za varnost ceste in prometa na njej.
(5) Prometna ureditev iz prejšnjega odstavka mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo. O postavitvi, zamenjavi, dopolnitvi ali odstranitvi prometno signalizacije na občinskih cestah odloča upravljavec občinskih cest.

101. člen
(zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti)

(1) Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca občinskih cest.
(2) Dovoljenje upravljavca občinskih cest za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej.
(3) Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.
(4) Zaporo postavi izvajalec rednega vzdrževanja občinske ceste, ki mora o njeni izvedbi obvestiti policijo, občinsko redarstvo in pristojni inšpekcijski organ za ceste najmanj tri dni pred spremembo ter javnost na krajevno običajen način.
(5) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na cesti, brez dovoljenja, v nasprotju s pogoji dovoljenja ali preseže v dovoljenju določeni čas njenega trajanja.
(6) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, odgovorna oseba pa z globo najmanj 200 eurov.
(7) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja cest, če delno ali popolno zaporo občinske ceste izvede brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem, ali v predpisanem roku na predpisan način ne obvesti policije, občinskega redarstva in pristojnega inšpekcijskega organa za ceste o izvedbi zapore, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja ceste pa z globo 200 eurov.


102. člen
(začasne omejitve uporabe občinske ceste)

(1) Če na občinski cesti ali njenem delu ni mogoč varen promet vozil zaradi zimskih razmer, močnega vetra, prometne in druge nesreče ter izrednega dogodka ali če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej, lahko upravljavec občinske ceste začasno prepove uporabo občinske ceste za vse ali posamezne vrste vozil ali skupin vozil, oziroma dovoli vožnjo samo tistih vozil, ki so ustrezno opremljena. O prepovedi uporabe občinske ceste mora v roku ene ure po elektronski poti obvestiti pristojno policijsko upravo, občinsko redarstvo in pristojni inšpekcijski organ za ceste ter javnost na krajevno običajen način.
(2) Del ceste, na katerem velja omejitev uporabe, mora upravljavec občinske ceste označiti s predpisano prometno signalizacijo.
(3) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec ceste, če v predpisanem roku na predpisan način ne obvesti policije, občinskega redarstva in pristojnega inšpekcijskega organa za ceste o izvedbi zapore, odgovorna oseba upravljavca ceste pa z globo 500 eurov.

103. člen
(obveznost vodenja podatkov o občinskih cestah)

(1) Upravljavec občinske ceste mora voditi evidence o občinskih cestah in objektih, skladno s predpisi o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih.
(2) Zbirne podatke iz evidenc o občinskih javnih cestah mora občina brezplačno posredovati direkciji najkasneje do 15. maja tekočega leta za stanje cest preteklega leta.
(3) Če občina predpisanih podatkov ne posreduje direkciji do predpisanega roka, pridobi podatke direkcija na stroške občine.



X. NACIONALNI CENTER ZA UPRAVLJANJE PROMETA

104. člen
(Nacionalni center za upravljanje prometa)

(1) Za nadzor in upravljanje prometa ter obveščanje javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih se ustanovi Nacionalni center za upravljanje prometa (NCUP).
(2) NCUP zagotavlja:
- zbiranje vseh razpoložljivih podatkov o stanju državnih cest in prometa na njih na enem mestu;
- nadzor in upravljanje prometa;
- obveščanje javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih preko sredstev javnega obveščanja in drugih javnosti dostopnih medijev.

105. člen
(delovanje NCUP)

(1) NCUP je organiziran kot del notranje organizacijske enote ministrstva, pristojnega za promet, ki je pristojna za področje cestne infrastrukture.
(2) Pri rednem izvajanju dejavnosti NCUP sodelujejo tudi direkcija, koncesionar s koncesijo za upravljanje državnih cest in policija.
(3) Pri izvajanju nalog NCUP lahko sodelujejo tudi drugi upravljavci cest, ki z ministrstvom, pristojnim za promet, v ta namen sklenejo sporazum o sodelovanju, v katerem se dogovorijo o obsegu in načinu zbiranja informacij in njihovega posredovanja javnosti ter o načinu upravljanja s prometom na cestah, ki jih upravljajo.

XI. POOBLASTILA IN UKREPI POLICIJE IN OBČINSKEGA REDARSTVA

106. člen
(pooblastila policije, občinskega redarstva in cestninskih nadzornikov)

(1) Nadzor nad določbami 30., 31., 32., 34., 36. in 37. člena tega zakona izvajajo na javnih cestah policisti, na občinskih cestah, nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet in državnih cestah v naseljih pa tudi občinski redarji.
(2) Nadzor nad določbo petega odstavka 5. člena tega zakona izvajajo cestninski nadzorniki.
(3) Policisti, občinski redarji in cestninski nadzorniki nadzirajo izvajanje tega zakona v okviru nadzora cestnega prometa.

107. člen
(začasni ukrepi policije in občinskega redarstva ob ugotovljenih pomanjkljivostih na cesti)

(1) Policija ob ugotovitvi pomanjkljivosti, ki neposredno ogrožajo varnost ceste in promet na javni ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, izvede začasne ukrepe, s katerimi se prepreči ogrožanje udeležencev v prometu, in o tem obvesti pristojnega izvajalca rednega vzdrževanja ceste, lastnika ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste in pristojni inšpekcijski organ za ceste. Enako pooblastilo ima občinsko redarstvo na občinski cesti, državni cesti v naselju ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet.
(2) Policija ali občinsko redarstvo smeta odrediti odstranitev predmetov, objektov, drugih naprav ali ovir s ceste, če:
– slepijo udeležence v prometu,
– zmanjšujejo preglednost ceste,
– zmanjšujejo vidnost prometne signalizacije ali prometne opreme na cesti,
– zavajajo udeležence v prometu,
– ovirajo udeležence v prometu ali zmanjšujejo pretočnost prometa,
– odvračajo pozornost voznikov.
(3) Izvajalec rednega vzdrževanja cest mora takoj zavarovati nevarno mesto s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo ter v najkrajšem možnem času odpraviti pomanjkljivosti iz prvega odstavka tega člena oziroma odstraniti predmete, objekte, druge naprave ali ovire iz prejšnjega odstavka.
(4) Policija ali občinsko redarstvo smeta iz razlogov varnosti ceste in prometa na njej odrediti, da se prepove promet na nekategorizirani cesti, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega ali tretjega odstavka 6. člena tega zakona. Prepoved prometa mora njen lastnik oziroma upravljavec označiti s predpisano prometno signalizacijo in traja do odprave razlogov za prepoved.
(5) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja ceste, če ne zavaruje nevarnega mesta in v najkrajšem možnem času ne odpravi pomanjkljivosti oziroma odstrani predmetov, objektov, drugih naprav ali vir skladno s tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja ceste pa z globo 500 evrov.



108. člen
(nadzor izrednih prevozov po javni cesti)

(1) Nadzor nad opravljanjem izrednih prevozov v prometu izvajata občinsko redarstvo in policija.
(2) Pri prečkanju cestninske postaje na avtocesti ali hitri cesti mora izvajalec izrednega prevoza cestninskemu delavcu predložiti na vpogled dovoljenje za izredni prevoz.
109. člen
(tehtanje vozila)

(1) Policist ali občinski redar sme napotiti na tehtanje vozilo, za katerega sumi, da je tovor, ki se na njem prevaža, naložen v nasprotju z določbami 30., 31. in 32. člena tega zakona. Voznik mora na policistovo zahtevo omogočiti tehtanje vozila. Če na kraju postopka vozila ni mogoče stehtati, mora na policistovo zahtevo odpeljati vozilo na tehtanje.
(2) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z zahtevo policista ali občinskega redarja iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, katerega voznik ravna v nasprotju z zahtevo policista ali občinskega redarja iz prvega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 1000 eurov.
110. člen
(obveznosti voznika vozila)

(1) Voznik mora imeti pri sebi dovoljenje za izredni prevoz in potrdilo o usposobljenosti za izvajanje izrednega prevoza in jih na zahtevo policista ali občinskega redarja izročiti na vpogled. Spremljevalec in organizator izrednega prevoza morata imeti pri sebi dokazilo o usposobljenosti za izvajanje izrednega prevoza in ga na zahtevo policista ali občinskega redarja izročiti na vpogled.
(2) Voznik mora na zahtevo policista ali občinskega redarja omogočiti pregled vozila, opreme, naprav, tovora in pri njem sodelovati.
(3) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. Z enako globo se kaznuje za tak prekršek tudi spremljevalec oziroma organizator izrednega prevoza.
(4) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
111. člen
(izločitev vozila iz prometa)

(1) Policist ali občinski redar prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo:
- katerega voznik ne omogoči ali ne sodeluje pri pregledu vozila, naprav, opreme ali tovora ali tehtanju vozila;
- ki je obremenjeno nad največjo dovoljeno maso, skupno maso ali osno obremenitvijo po določilih proizvajalca vozila;
- ki samo ali skupaj s tovorom prekoračuje predpisane mere (širina, dolžina, višina) ali dovoljeno osno obremenitev ali dovoljeno skupno maso, pa zanj ni bilo izdano dovoljenje za izredni prevoz ali ne izpolnjuje posebnih pogojev, določenih v dovoljenju za izredni prevoz;
- ki vozi po cesti, po kateri je vožnja tovrstnih vozil prepovedana;
- s katerega odpada zemlja ali blato, ki onesnažuje vozišče;
- ki vozi po cesti s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki so ali bi lahko poškodovale vozišče;
- katerega največja dovoljena masa presega dovoljeno.
(2) Izločitev vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena, ali se pridobi ustrezno dovoljenje.
(3) Lastnik vozila mora odstraniti izločeno vozilo s ceste v roku 24 ur. Če tega ne stori, odstrani vozilo na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja cest.
(4) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek lastnik vozila, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
(5) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
XII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO

112. člen
(opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov na državnih cestah izvaja Prometni inšpektorat Republike Slovenije, na občinskih in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, pa občinski inšpekcijski organ, pristojen za ceste.


113. člen
(pogoji za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)

(1) Za inšpektorja ali inšpektorico (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) za ceste Prometnega inšpektorata Republike Slovenije je lahko imenovan posameznik, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi, izpolnjuje še naslednje pogoje:
– da ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo s področja prometa ali gradbeništva;
– da ima poleg univerzitetne izobrazbe še najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja gradnje objektov oziroma poleg visoke strokovne izobrazbe še najmanj pet let takšnih delovnih izkušenj;
– da ima opravljen strokovni izpit za inšpektorja.
(2) Ne glede določbo prejšnjega odstavka je lahko za inšpektorja za ceste občinskega inšpekcijskega organa imenovan posameznik, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, če tako določi občina.

114. člen
(obseg inšpekcijskega nadzorstva)

(1) Inšpektor za ceste pri opravljanju inšpekcijskega nadzora nadzira zlasti:
– ali se ceste uporabljajo za namen ter na način in pod pogoji, kot jih določajo ta zakon in predpisi, izdani na njegovi podlagi (v nadaljnjem besedilu: predpisi, ki urejajo javne ceste);
– ali so ceste redno vzdrževane skladno s pogoji tega zakona in predpisi, ki urejajo javne ceste ter omogočajo varno uporabo;
– ali je prometna signalizacija in oprema na cestah postavljena in vzdrževana skladno s pogoji tega zakona in predpisi, ki urejajo javne ceste;
– ali so zapore ceste zaradi del ali prireditev na cesti postavljene in vzdrževane skladno z zakonom, predpisi, ki urejajo javne ceste in izdanim dovoljenjem;
– ali so izpolnjeni pogoji za gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov, postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav, postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje, gradnja gospodarske infrastrukture ter za druge posege v območju javne ceste po tem zakonu;
– ali se priključki na javne ceste gradijo, rekonstruirajo ter ali so zgrajeni in vzdrževani skladno s pogoji določenimi v tem zakonu in predpisi, ki urejajo javne ceste;
– ali se investicijska vzdrževalna dela ali vzdrževalna dela v javno korist izvajajo skladno s pogoji tega zakona in predpisi, ki urejajo javne ceste, in ali so izpolnjeni pogoji za izročitev ceste v uporabo po tem zakonu;
– ali je zagotovljeno polje preglednosti ceste skladno s predpisi, ki urejajo javne ceste.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka občinski inšpekcijski organ pri opravljanju inšpekcijskega nadzora nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, nadzira zlasti:
– ali so nekategorizirane ceste vzdrževane skladno s predpisi, ki urejajo ceste in omogočajo varno uporabo;
– ali je prometna signalizacija in oprema na nekategoriziranih cestah postavljena in vzdrževana skladno s pogoji tega zakona in predpisi, ki urejajo ceste.
115. člen
(vodenje inšpekcijskega postopka)

(1) Vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb se izvede po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, zato se pred izdajo odločbe v posebnem ugotovitvenem postopku omogoči strankam, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, razen v primeru nujnih ukrepov v javnem interesu, ko se odločba lahko izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku brez zaslišanja stranke. V tem primeru se lahko odločba izda ustno.
(2) V primeru nujnih ukrepov v javnem interesu se za kraj vročanja in mesto, na katerem se pusti obvestilo o poskusu vročanja, šteje tudi gradbišče, objekt oziroma kraj izvajanja del, v zvezi s katerim se vodi postopek.
(3) Zoper odločbo inšpektorja za ceste je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

116. člen
(prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov)

Prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov, izdanih v skladu z določbami tega zakona, se opravlja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.


117. člen
(izvajanje denarnih izvršb)

Vse denarne izvršbe inšpekcijskih ukrepov ter drugih odločb in sklepov, izdanih na podlagi tega zakona v zvezi s plačili kazni na podlagi tega zakona, izvršuje pristojna davčna oziroma carinska uprava, v okviru svojih pristojnosti.
118. člen
(splošni inšpekcijski ukrepi)

(1) Pristojni inšpektor za ceste z opozorilom, če oceni, da je to zadosten ukrep, ali z odločbo:
1. odredi, da se v roku, ki ga določi, odpravijo nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi: 2. odredi, da se do pridobitve soglasja ali do izpolnitve pogojev iz izdanega soglasja ustavi: 3. odredi, da se do odprave ugotovljenih nepravilnosti ustavi rekonstrukcija cest, če se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
4. prepove uporabo priključka na javno cesto, 5. prepove uporabo ceste, ki je izročena v uporabo brez dovoljenja ministra, pristojnega za promet, oziroma brez dovoljenja župana na podlagi 18. člena tega zakona;
6. odredi odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje, ki je v območju državne ceste postavljen brez soglasja ali v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja ali se uporablja v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja;
7. odredi odstranitev ovir s cestnega sveta, ki ovirajo varno uporabo ceste;
8. odredi vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačno sanacijo ceste, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, po drugi osebi, na stroške povzročitelja.


119. člen
(začasni ukrep omejitve uporabe ceste)

(1) Pristojni inšpektor za ceste sme v primerih, ko bi bila ogrožena varna uporaba ceste ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasno prepoved oziroma omejitev uporabe ceste in druge ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda.
(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka je začasen in traja dokler so razlogi zanj.
(3) Ukrep začasne prepovedi oziroma omejitve uporabe ceste iz prvega odstavka tega člena mora izvesti izvajalec rednega vzdrževanja ceste v okviru izvajanja te javne službe.
(4) O ukrepih iz prvega odstavka tega člena, mora pristojni inšpektor za ceste obvestiti ministrstvo, pristojno za promet, oziroma občino, policijo in občinsko redarstvo.
(5) Pristojni inšpektor za ceste občinskega inšpekcijskega organa sme prepovedati promet na nekategorizirani cesti, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega ali tretjega odstavka 6. člena tega zakona.
(6) Prepoved cestnega prometa iz prejšnjega odstavka mora označiti njen lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec in traja do odprave razlogov za prepoved.

120. člen
(inšpekcijski nadzor predora)

Inšpekcijski nadzor predora iz 80. člena tega zakona mora pristojni inšpektor za ceste opraviti najmanj vsaka tri leta. O ugotovitvah tega pregleda in izrečenih ukrepih mora obvestiti ministrstvo, pristojno za promet, policijo, upravljavca predora in uradnika za varnost. Če ministrstvo, pristojno za promet, ugotovi, da predor ne izpolnjuje minimalnih varnostnih zahtev, ki jih določa ta zakon in predpis iz 81. člena tega zakona, določi pogoje za nadaljnje obratovanje predora ali odloči o prepovedi oziroma omejitvi prometa v predoru. Če so za sanacijo predora potrebne pomembne spremembe konstrukcije, opreme oziroma obratovanja predora, mora biti po izvedbi teh sprememb izdano novo dovoljenje za obratovanje predora.

121. člen
(prekrškovni organi in dolžnost upoštevanja znakov, ukazov in odredb)

(1) Prometni inšpektorat Republike Slovenije in občinski inšpekcijski organ za ceste sta prekrškovna organa za vse prekrške iz tega zakona, storjene na cestah, ki jih nadzorujeta v okviru svoje pristojnosti, razen za prekrške iz 30., 31., 32., 34., 36., 106. in 107. člena tega zakona.
(2) Policija in občinsko redarstvo sta prekrškovna organa za prekrške iz 5., 6., 30., 31., 32., 34., 36., 106. in 107. člena tega zakona, storjene na cestah, ki jih nadzorujejo v okviru svoje pristojnosti.
(3) Pri izvajanju nadzora nad določbami tega zakona imajo policisti, občinski redarji, inšpektorji za ceste Prometnega inšpektorata Republike Slovenije, inšpektorji za ceste občinskega inšpekcijskega organa in cestninski nadzorniki poleg svojih pooblastil, tudi pooblastila, ki jim jih daje ta zakon.
(4) Udeleženci cestnega prometa se morajo ravnati po znakih, ukazih oziroma odredbah pooblaščenih uradnih oseb, pri opravljanju nadzorstva nad določbami tega zakona, zakona, ki ureja voznike, zakona, ki ureja motorna vozila, in zakona, ki ureja pravila v cestnem prometu.
(5) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec ali udeleženka cestnega prometa, ki ne ravna po znaku, ukazu oziroma odredbi pooblaščene uradne osebe.
(6) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki pooblaščeni uradni sebi ne omogoči izvedbo postopka ter ukrepov, določenih v tem zakonu, zakonu, ki ureja voznike, zakonu, ki ureja motorna vozila, in zakonu, ki ureja pravila v cestnem prometu.

XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

122. člen
(upravni in inšpekcijski postopki, postopki o prekrških ter postopki za izdajo soglasij)

(1) Upravni in inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(2) Postopki o prekrških, ki so bili storjeni pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih, razen v primerih, ko je za kršitelja ta zakon milejši.
(3) Če so bili projektni pogoji direkcije, občine ali subjekta iz prvega odstavka 57. člena tega zakona izdani pred uveljavitvijo tega zakona, se postopki za izdajo soglasja končajo po dosedanjih predpisih.

123. člen
(razveljavitev določb veljavnih predpisov)

(1) Z dnem začetka uporabe tega zakona prenehajo veljati vse določbe Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 57/08 – ZLDUVCP, 69/08 – ZcestV, 42/09 in 109/09), razen določb pete, šeste, sedeminštiridesete in oseminštiridesete točke prvega odstavka 14., prvega in drugega odstavka 11., 11.a, 11.b, 11.c, 75.a, 75.b, 75.c, 75.č, 75.d in 75.e člena ter prve in tretje do desete alineje prvega, drugega in tretjega odstavka 77.a člena.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se še naprej uporablja določba 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05).
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o določitvi najmanjše višine povračil in drugih pogojev za oddajo površin za izgradnjo objektov za opravljanje spremljajočih dejavnosti na in ob avtocestah ter hitrih cestah v upravljanju Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d. (Uradni list RS, št. 62/02 in 110/02 – ZGO-1).

124. člen
(rok za izdajo podzakonskih predpisov )

Minister, pristojen za promet, izda predpise iz desetega odstavka 18., petega odstavka 28., petega odstavka 38., tretjega odstavka 45. in petega odstavka 92. člena v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

125. člen
(veljavnost predpisov, izdanih na podlagi ZJC)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki pa se do uveljavitve ustreznih predpisov na podlagi tega zakona uporabljajo še naprej, če niso v nasprotju s tem zakonom:
- Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest in o koncesiji te javne službe (Uradni list RS, št. 14/09);
- Uredba o povračilu za izredne cestne prevoze (Uradni list RS, št. 89/08);
- Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97 in 113/09);
- Uredba o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98, 48/99, 102/99, 69/00, 79/00, 97/00, 62/01, 82/01, 52/02, 95/02, 18/03, 65/03, 119/03, 86/05, 118/05, 71/06, 98/06, 116/07, 23/09 in 30/10);
- Uredba o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje cestnih predorov v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št.
48/06 in 54/09);
- Uredba o določitvi višine povračil in drugih pogojev za oddajo in uporabo površin za opravljanje spremljajočih dejavnosti na in ob javni cesti, na katerih se opravljajo spremljajoče dejavnosti (Uradni list RS, št. 68/02);
- Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/98 in 110/02 – ZGO-1);
- Pravilnik o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah (Uradni list RS, št. 37/03);
- Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00, 110/06, 49/08 in 64/08);
- Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05 in 26/06);
- Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09);
- Pravilnik o omejitvi uporabe državnih cest za promet tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 ton (Uradni list RS, št. 102/06);
- Pravilnik o omejitvah uporabe državnih cest, katerih trajanje je daljše od enega leta (Uradni list RS, št. 84/07);
- Pravilnik o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih (Uradni list RS, št. 49/1997, 110/02 - ZGO-1 in 2/04);
- Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v Republiki Sloveniji ( Uradni list RS, št. 4/08, 36/08, 110/09 in 48/10);
- Pravilnik o obliki, pogojih in načinu uporabe posebnih svetlobnih znakov vozil za izredne prevoze (Uradni list RS, št. 48/10);
- Pravilnik o načinu označevanja in zavarovanja del na javnih cestah in ovir v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 116/06 in 88/08);
- Odredba o obvezni uporabi tehnične specifikacije za javne ceste, ki določa naprave in ukrepe za umirjanje prometa na cestah (Uradni list RS, št. 118/00 in 83/04 - ZVCP-1);
- Navodilo o pripravljanju in izdajanju tehničnih specifikacij za javne ceste (Uradni list RS, št. 69/98);
- Navodilo o označitvi in zavarovanju vozil, ustavljenih na avtocestah in hitrih cestah ob izločanju (Uradni list RS, št. 91/09);
- Navodilo o delu komisije za pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del na državnih cestah in rekonstrukcij državnih cest, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist (Uradni list RS št. 30/10);
- Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/04).

126. člen
(rok za uskladitev občinskih predpisov )

Občine morajo svoje predpise uskladiti z določbami tega zakona najpozneje v enem letu od njegove uveljavitve.


127. člen
(delovanje tehničnih odborov)

Tehnični odbori, imenovani na podlagi Navodila o pripravljanju in izdajanju tehničnih specifikacij za javne ceste (Uradni list RS, št. 69/98) se štejejo za tehnične odbore iz drugega odstavka 10. člena tega zakona. Člani tehničnih odborov nadaljujejo s svojim delom do izteka mandata, določenega v sklepu o imenovanju.



128. člen
(rok za uskladitev obstoječega stanja prometne signalizacije in prometne opreme)

Upravljavec državnih cest mora obstoječe stanje prometne signalizacije in prometne opreme uskladiti s predpisanim stanjem v roku 5 let od uveljavitve tega zakona.

129. člen
(pridobitev statusa grajenega javnega dobra)

Javna cesta, ki še nima pridobljenega statusa grajenega javnega dobra, pa bi tak status morala imeti, pridobi status grajenega javnega dobra s pravnomočno ugotovitveno odločbo, ki jo za državne ceste izda ministrstvo, pristojno za promet, za občinske ceste pa pristojna občinska uprava.

130. člen
(banka cestnih podatkov)

Banka cestnih podatkov, vzpostavljena po Pravilniku o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih o njih (Uradni list RS, št. 49/97 in 2/04), se šteje za BCP po 40. členu tega zakona.


131. člen
(obstoječi predori)

(1) Za predore iz 80. člena tega zakona, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje do 30. aprila 2006, pa na ta dan še niso bili dani v obratovanje, oceni ministrstvo njihovo skladnost z varnostnimi zahtevami zakona in predpisa iz drugega odstavka 81. člena tega zakona, ob upoštevanju njihove varnostne dokumentacije. Če ministrstvo, pristojno za promet, ugotovi, da predor ni v skladu s temi zahtevami, o tem obvesti upravljavca predora in uradnika za varnost in naloži sprejetje ustreznih ukrepov. Po sprejetju teh ukrepov ministrstvo, pristojno za promet, izda dovoljenje za obratovanje predora.
(2) Za predore iz 80. člena tega zakona, ki obratujejo, ministrstvo, pristojno za promet, oceni njihovo skladnost z zahtevami zakona in predpisa iz drugega odstavka 81. člena tega zakona, ob upoštevanju njihove varnostne dokumentacije in na podlagi inšpekcijskega pregleda. Upravljavec predora po potrebi predlaga načrt prilagoditve predora tem zahtevam in sanacijske ukrepe, ki jih namerava izvesti. Načrt prilagoditve, ki vsebuje tudi rok njegove izvedbe, odobri ministrstvo, pristojno za promet, potem ko po potrebi zahteva njegove spremembe. Po izvedbi prilagoditve in sanacijskih ukrepov izda ministrstvo, pristojno za promet, dovoljenje za obratovanje predora v skladu z zakonom in predpisom iz drugega odstavka 81. člena tega zakona.
(3) Ministrstvo, pristojno za promet, in direkcija morata zagotoviti izvedbo vseh prilagoditev in sanacij obstoječih predorov iz 80. člena tega zakona do 30. aprila 2019.
(4) Če katere od konstrukcijskih zahtev iz predpisa iz drugega odstavka 81. člena tega zakona na predorih, ki so ob uveljavitvi tega zakona v uporabi ali je bilo zanje že izdano gradbeno dovoljenje, ni mogoče izvesti ali jo je mogoče izvesti le ob nesorazmernih stroških, ministrstvo, pristojno za promet, sprejme ukrepe za zmanjšanje tveganja kot alternativo teh zahtev, če to vodi do enakovredne ali boljše varnosti predora, kar se dokaže z analizo tveganja. Ministrstvo, pristojno za promet, mora o teh ukrepih obvestiti Komisijo Evropske unije.


132. člen
(postopki obnovitvenih del, vzdrževalnih del v javno korist in gradenj)

Postopki obnovitvenih del, vzdrževalnih del v javno korist in gradenj, ki so bili pričeti pred uveljavitvijo tega zakona se končajo v skladu s predpisi, ki so veljali na dan odločitve o začetku postopka javnega naročanja.
133. člen
(preoblikovanje Prometno-informacijskega centra v NCUP)

(1) Prometno-informacijski center DARS, d.d., ustanovljen na podlagi Pravilnika o sodelovanju pri izvajanju štetja prometa in obveščanju javnosti o stanju cest in prometa na njih (Uradni list RS, št. 115/06) (v nadaljnjem besedilu: PIC) se preoblikuje v NCUP v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Do preoblikovanja iz prejšnjega odstavka PIC nadaljuje z delom v skladu s Pravilnikom o sodelovanju pri izvajanju štetja prometa in obveščanju javnosti o stanju cest in prometa na njih (Uradni list RS, št. 115/06).
(3) Oprema, potrebna za izvajanje nalog iz 104. člena tega zakona, se prenese na NCUP na podlagi pogodbe med Republiko Slovenijo in DARS, d.d., v kateri se uredijo medsebojna razmerja.

134. člen
(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati 1. aprila 2011, uporabljati pa se začne 1. julija 2011.

III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV

K poglavju I. SPLOŠNE DOLOČBE
Splošne določbe zakona opredeljujejo namen zakona, pojasnjujejo uporabljene izraze v zakonu, opredeljujejo obseg možnih stvarnih pravic na zemljišču javne ceste, pravico uporabe ter prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste, uporabo nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, ter obveščanje o spremembah prometne ureditve na cestah. Splošne določbe se nanašajo tako na javne kot tudi nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet.

K 1. členu
V tem členu je opredeljen namen izdaje zakona, vključno z navedbo direktiv Evropske unije, ki se prenašajo v slovenski pravni red. S tem zakonom se glede na navedeno prenašata v slovenski pravni red dve direktivi Evropske unije, in sicer:
- Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/54/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju (UL L št. 167 z dne 30. 4. 2004, str. 39; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/54/ES), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del (UL L 188 z dne 18.7.2009, str. 14–92);
- Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2008/96/ES z dne 19. novembra 2008 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L št. 319 z dne 29. 11. 2008, str. 59; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2008/96/ES).
Predlog zakona za razliko od ZJC ne ureja načina cestninjenja cestninskih cest in izvajanja nadzora nad tem. V tem delu ostaja v veljavi Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 57/08 – ZLDUVCP, 69/08 – ZcestV, 42/09 in 109/09), saj je previden nov zakon, ki bo celovito urejal tako področje vinjetnega sistema cestninjenja kot tudi elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku.

K 2. členu
V tem členu so navedeni pomeni izrazov, ki jih uporablja predlog zakona. V izraze so v skladu z delitvijo predpisov, ki urejajo varnost cestnega prometa, vključeni izrazi, ki jih je do sedaj urejal Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) in po vsebini spadajo v področje, ki se navezuje na kategorizacijo in opredelitev vrste cestno prometnih površin, ki jih uporabljajo udeleženci cestnega prometa.

K 3. členu
Skladno z določbo tega člena so javne ceste še vedno javno dobro in izven pravnega prometa. Slednje pomeni, da na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. Izjema so avtoceste in hitre ceste, ki so v upravljanju družbe DARS d.d., saj je na njih mogoče pridobiti stavbno pravico pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji. Pridobitev stvarne (pozitivne) služnosti je možna za gradnjo objektov gospodarske infrastrukture in priključkov nanjo. To so objekti, ki tvorijo omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist ter neposredni priključki koristnikov te javne službe. Nastanek služnosti je povezan z nadomestilom, kar pa naj ne bi veljalo v primeru gradnje objektov gospodarske javne infrastrukture, ki jo gradijo občine za potrebe izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb lokalnega pomena, na zemljiščih cestnega sveta državnih cest, obratno pa občine niso upravičene do nadomestila v primeru, ko je zahtevan nastanek služnosti na zemljiščih cestnega sveta, ki je v lasti občin, zaradi gradnje državnih cest. Določbe člena opredeljujejo tudi način ravnanja s cestnim svetom v primeru izvajanja športnih in drugih prireditev, kjer se zemljišča lahko oddajo v začasen najem, za opravljanje določene dejavnosti na za to namenskih površinah ob javnih cestah pa je možno cestni svet obremeniti tudi s stavbno pravico.

K 4. členu
Javne ceste so prvenstveno namenjene izključno cestnemu prometu, vsa ostala, predvsem pa začasna raba cest za potrebe športnih in drugih prireditev oziroma kakršnakoli druga začasna raba cest, je opredeljena s predpisi o cestah, prometnih pravilih, voznikih in motornih vozilih.


K 5. členu
V tem členu so taksativno našteta ravnanja, ki jih ni dopustno izvajati v območju javne ceste oziroma njenih sestavnih delih. V ta člen je prenesena tudi določba iz ZVCP-1, ki določa, da mora voznik, preden se vključi v promet na javni cesti s kolovozne poti, nekategorizirane ceste, individualnega priključka, območja izvajanja del ali druge zemeljske površine, odstraniti z vozila blato ali zemljo, ki bi lahko onesnažilo vozišče. V tem členu gre za prepoved ravnanj na prometnih in neprometnih površinah (cestišče, cestno telo, brežine, cestni svet in varovalni pas), ki so še posebej pomembne z vidika zagotavljanja varstva cestne infrastrukture in varnega odvijanja cestnega prometa. V okviru prepovedi je predpisana tudi prepoved poškodovanja, odstranjevanja, prestavljanja, zakrivanja ali drugačnega spreminjanja prometne signalizacije. Za vsa ravnanja v nasprotju z določbami tega člena so predpisane tudi globe, tako za posameznika kot tudi pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ter za njihove odgovorne osebe. Kot obvezna naloge izvajalca rednega vzdrževanja je opredeljena tudi odstranitev vseh ovir s ceste, ki lahko predstavljajo nevarnost za uporabnike ceste, kakor tudi obvezna označitev, v primeru, ko ovire ni možno nemudoma odstraniti.

Glede na to, da se v praksi pojavljajo težave s parkiranji tovornih vozil na počivališčih, predvsem avtocest in hitrih cest, ki niso namenjena počitku voznikov, kar pomeni, da vozniki tovrstne površine uporabljajo za parkiranje do nadaljevanja vožnje, kar pa v praksi traja tudi po več dni. Na ta način zaradi stalnega povečevanja tovornega prometa, zmanjka potrebnih parkirnih površin za voznike, ki morajo skladno z veljavno zakonodajo, opraviti obvezne počitke med vožnjo. Zaradi tega se v praksi dogaja, da vozniki tovornih vozil parkirajo tvorna vozila že na uvozih in tudi izvozih iz teh servisnih površin, se pravi počivališč, kar pa predstavlja veliko nevarnost za udeležence v cestnem prometu. Glede na navedeno predlog zakona določa, da je na počivališčih zunaj vozišča dovoljeno parkirati tovorno vozilo najdlje za dvojni čas predpisanega počitka voznika ali za čas prepovedi prometa. Voznik mora na notranji strani vetrobranskega stekla vidno označiti čas in datum začetka parkiranja. V kolikor voznik ne bo ravnal na predpisan način, mu bo lahko izrečena globa v postopku o prekršku, ki ga bodo v teh primerih izvajali cestninski nadzorniki.

K 6. členu
Določbe tega člena opredeljujejo obveznosti lastnika nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni promet. Te ceste morajo biti zgrajene skladno s predpisi o gradnji javnih cest, s predpisi urejene cestne priključke in avtobusna postajališča, s predpisi urejeno prometno signalizacijo in prometno opremo, kakor tudi naprave za umirjanje prometa, v primeru ovir ali izvajanja del pa predpisano zavarovanje teh mest in njihova označitev. Nivo vzdrževanja nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni promet, je primerljiv z nivojem, ki velja za javne ceste. Iz zahtev v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem nekategoriziranih cest so izvzete ceste, ki se uporabljajo izključno za lastne potrebe oziroma se na njih ne izvaja javni cestni promet. Prav tako so izvzete gozdne ceste, saj le-te urejajo predpisi o gozdovih. Da je vsem udeležencem cestnega prometa jasno, da gre za ceste, ki se uporabljajo izključno za lastne potrebe, in gozdne ceste, morajo lastniki takšne ceste posebej označiti s predpisano prometno signalizacijo, ki prepoveduje njihovo uporabo ali pa njihovo splošno uporabo preprečiti z zapornico ali fizično oviro. Pri prometnih ureditvah je nekategorizirana cesta v primerjavi z javno cesto vedno v podrejenem položaju, kar pomeni, da je pri križanju ali priključevanju na javno cesto vedno neprednostna. Pri križanjih pa je pomembno, da je nekategorizirana cesta označena kot neprednostna z ustrezno prometno signalizacijo. Slednje pa ne velja ceste, ki se uporabljajo za lastne potrebe, za dovoze k objektom ali zemljiščem in kolovozne poti, ki nimajo utrjenega celotnega vozišča, torej takšne ceste, ki že na pogled odstopajo od prednostne ceste. V kolikor lastnik nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni promet, ali od njega pooblaščeni upravljavec ceste ter lastnik nekategorizirane ceste (zasebna cesta) ne ravnata v skladu z zavezujočimi določbami tega člena, je predpisana globa.

K 7. členu
Upravljavec javne ceste oziroma upravljavec ali lastnik nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni promet, mora o vsaki načrtovani spremembi prometne ureditve, najmanj pet dni pred spremembo ureditve, obvestiti pristojne organe (policija, pristojni inšpekcijski organ za ceste in v primeru, da cesta poteka skozi naselje tudi pristojno občinsko redarstvo) zaradi priprave morebitnih ukrepov, ki jih lahko vzpostavijo organi nadzora. Za opustitev obveščanja je predpisana sankcija, saj lahko nepričakovane ovire na cesti vplivajo na zmanjšanje pretočnosti prometa in kar je najvažnejše, na varnost cestnega prometa oz. njenih udeležencev.

K poglavju II. SKUPNE DOLOČBE O GRADNJI, VZDRŽEVANJU, UPRAVLJANJU IN VARSTVU JAVNIH CEST
Skupne določbe opredeljujejo zahtevane tehnične osnove za gradnjo javnih cest (podzakonske predpise, tehnične smernice), subjekte za gradnjo javnih cest, način pridobitve pravice graditi javno cesto, postopke za določitev meje javne ceste, zahtevano stanje javnih cest in prometne signalizacije, subjekte za vzdrževanje javnih cest, obseg rekonstrukcijskih del, ki se smatrajo kot vzdrževalna dela v javno korist, obveznosti upravljavcev pri križanju javnih cest z drugo infrastrukturo, obveznosti v zvezi z zavarovanjem javne ceste zaradi naravnih (erozije) ali ustvarjenih razmer (izkoriščanje mineralnih surovin) v neposredni bližini javne ceste, razmejitev obveznosti med upravljavci gospodarske javne infrastrukture ter določajo dopustne obremenitve, prekomerne prometne obremenitve, izjeme pri omejitvah uporabe javnih cest ter kategorizacijo in obvezno vodenje podatkov o javnih cestah.

K 8. členu
V tem členu so opredeljeni sestavni deli ceste, ki skupaj s parcelo (cestnim svetom) predstavljajo celovit objekt cestne infrastrukture. Tako javno cesto sestavljajo cestni svet, cestno telo, cestišče, brežine ceste, cestni objekti, prometna signalizacija in prometna oprema, cestna razsvetljava, cestni priključki do meje cestnega sveta, naprave za odvodnjavanje ceste, servisne prometne površine (počivališča, parkirišča, ipd.) ter funkcionalne površine za umestitev cestnih naprav, objektov in drugih ureditev, namenjenih varnost, vodenju in nadzoru prometa, vozil in voznikov, zaščiti ceste in cestnega telesa ter zemljišč in preprečevanje škodljivih emisij prometa. Vsi sestavni deli javne ceste so opredeljeni v drugem členu predloga zakona, kjer so opredeljeni izrazi, ki jih uporablja ta zakon.

K 9. členu
V tem členu so podana osnovna izhodišča za strokovni pristop k projektiranju, gradnji in vzdrževanju javnih cest, kjer morajo biti upoštevani predpisi s področja varstva okolja, prostorskega načrtovanja, graditve objektov ter tehnične smernice. Tehnične rešitve prometnih površin, predvsem tistih, ki so namenjene pešcu morajo biti grajene brez ovir in prilagojene gibanju funkcionalno oviranih oseb, hkrati pa morajo zagotavljati tudi učinkovito izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob prometnih in drugih nesrečah. Če javne ceste ali njenega dela zaradi prostorskih, okoljevarstvenih, tehničnih ali ekonomskih razlogov, varstva kulturne dediščine, posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov ni mogoče načrtovati, projektirati, graditi ali vzdrževati z elementi, ki v celoti ustrezajo njenemu prometnemu pomenu ali vrstam prometa, ki jim je namenjena, je možno odstopiti od predpisanih pogojev oziroma jo je mogoče zgraditi s slabšimi elementi pod pogojem, da s tem soglaša minister, pristojen za promet.

K 10. členu
Projektiranje, gradnja, vzdrževanje in določanje prometne ureditve mora potekati skladno s tehničnimi smernicami in tehničnimi specifikacijami. Skrb za ustrezno cestno infrastrukturo se torej začne že s projektiranjem, dejansko pa se zaključi, ko cesta ni več v uporabi za cestni promet. Tehnične smernice in tehnične specifikacije za projektiranje, vzdrževanje in določanje prometne ureditve na javnih cestah potrjuje minister, pristojen za promet, če pa se tehnične smernice in tehnične specifikacije nanašajo na gradnjo javnih cest pa jih minister za promet potrdi v soglasju z ministrom za prostorske in gradbene zadeve. Tehnične smernice in tehnične specifikacije pripravlja posebej v ta namen ustanovljeni tehnični odbori. Če so tehnične smernice in tehnične specifikacije obvezne, jih minister za promet izda kot predpis.

K 11. členu
Določbe tega člena opredeljujejo pogoje za podelitev koncesije za gradnjo javne ceste. Predlog zakona določa, da pogoji za podelitev koncesije za gradnjo državne ceste predpiše vlada, za gradnjo občinske ceste pa občina. Sklenitelj koncesijske pogodbe je za državne ceste vlada, za občinske ceste pa organ občine, ki naj bi bil opredeljen v občinskem odloku, s katerim so opredeljeni pogoji za podelitev koncesije. V primeru, da bi cesto koncesionar po izgradnji tudi upravljal zanj veljajo vsi predpisi glede vzdrževanja, izvajanja ukrepov za varstvo cest in prometa na njih, kot veljajo za vse druge javne ceste.

K 12. členu
Zaradi gradnje javne ceste (državne ali občinske) velja dopustnost razlastitve ali omejitve lastninske pravice. Razlastitev ter omejitev ali obremenitev lastninske pravice je dopustna le v javno korist in pod pogojem, da ja za dosego javne koristi potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v lastninsko pravico. Javna korist je ugotovljena na podlagi sprejetega prostorskega akta ali na podlagi sklepa vlade za državne in občinskega sveta za občinske ceste. Na podlagi pridobitve določene stvarne služnosti se na posamezni nepremičnini ob javni cesti lahko izvajajo tudi ukrepi s katerimi se preprečujejo emisije prometa na naravno in bivalno okolje.
K 13. členu
Z vsebino tega člena se predlaga, da mora biti postopek urejanja meje ceste, zaradi posebnosti urejen drugače kot je v zakonu, ki ureja evidentiranje nepremičnin. Tako določa postopke za določitev in označitev meje, strokovne in pravne podlage za določanje oziroma spreminjanje meje, upravičence za podaje zahtevka za določitev meje, stranke v postopku ter način in postopek zagotavljanja začasnega zastopnika za geodetsko storitev za lastnike sosednjih zemljišč, ki so umrli, so neznani in dediči niso znani.

K 14. členu
S tem členom se urejajo posebnosti pri določanju meje ceste, ki jih Zakon o evidentiranju nepremičnin ne ureja. Posebnost, kot je določanje samo lomnih točk meje ceste se prenaša iz stare zakonodaje, uvaja pa se postopek »parcelacije v pisarni«, kjer se parcelacija lahko izvrši brez predhodnega terenskega ugotavljanja meje, temveč zgolj na podlagi podatkov iz parcelacijskega načrta. Postopek je uporaben v primeru uvedbe razlastitvenih postopkov, kjer se operira s konkretnimi atributnimi podatki o parceli. Tako za parcelacijo v pisarni, kakor tudi parcelacijo na terenu je predviden skrajšani upravni postopek. Določbe člena tudi določajo, da se o označitvi meje odloči upravljavec ali investitor ceste, saj ne nesmiselna postavitev mejnikov (fiksnih mejnih znamenj) pred gradnjo ceste ampak po končani gradnji, v času gradnje pa le začasno mejno stabilizacijo.

K 15. členu
Predlog določb se nanaša na zahtevan nivo, ki mora biti upoštevan pri gradnji in vzdrževanju javnih cest. Poudarek je podan tudi na vzdrževanju javnih cest, ki morajo biti v takem stanju, da je možna, ob upoštevanju prometnih pravil in vremenskih pogojev, nemotena uporaba..Prav tako mora bi prometna signalizacija in prometna oprema na javnih cestah postavljena v skladu s predpisi o cestah in tako, da je dobro vidna. Biti pa mora tudi redno vzdrževana.

K 16. členu
Vzdrževanje javnih cest je obvezna gospodarska javna služba, standard vzdrževanja javnih cest predpiše minister za promet s pravilnikom, način izvajanja obvezne gospodarske javne službe (režijski obrat, javno podjetje, koncesija) pa predpiše vlada za državne in občinski svet za občinske ceste.

K 17. členu
Glede na povezovalno funkcijo, ki jo imajo javne ceste v prostoru, so za izvajalce rednega vzdrževanja cest predpisane minimalne zahteve, ki jih morajo zagotavljati v času stavke. Zagotavljati morajo temeljne naloge, ki zagotavljajo prevoznost ceste ali njenega dela, varen cestni promet in obveščenost uporabnikov cest.

K 18. členu
Vzdrževanje objektov skladno z zakonom o graditvi objektov obsega redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. V tem členu so opredeljena obnovitvena dela na javnih cestah kot investicijska vzdrževalna dela in rekonstrukcija javnih cest kot vzdrževalna dela v javno korist. Besedilo člena predpisuje celoten postopek izvedbe obnove ali rekonstrukcije od začetka del do pridobitve dovoljenja za obratovanje. Predviden je postopek za odvijanje prometa v celotnem času izvajanja del. Upravljavec mora pred pričetkom določiti posebne pogoje (omejitve hitrosti, nosilnosti, profila, pogostost pregledov s strani cestnega preglednika in druge pogoje v odvisnosti od vrste del) pod katerimi se bo v času izvajanja del vršil promet, ki bodo predpisovali način vzdrževanja in pogoje za odvijanja prometa pred, med in po zapori ceste. Za vzdrževanje ceste v času izvajanja del bo odgovoren vzdrževalec rednega vzdrževanja cest, saj cesta ne bo izločena iz javnega prometa. V kolikor bo potrebna delna ali popoln zapora ceste se le ta izvaja skladno z dovoljenjem o zapori ceste. Člen predpisuje imenovanje komisije, njene naloge in izdajo dovoljenja za izročitev ceste v uporabo. Poleg tega predvideva minimalno investicijsko dokumentacijo v primeru izrednosti. Člen onemogoča uporabo ceste brez ustreznega dovoljenja, poleg tega pa zaostruje obveznosti za izdelavo dokumentacije izvedenih del. Podrobnosti, vključno z vsebino dokumentacije potrebne za izvedbo pregleda objekta, bo urejal podzakonski akt.

K 19. členu
Ta člen določa nujne obveznosti lastnikov nepremičnin ob javni cesti, da dopuščajo na svojih nepremičninah izvedbo tistih del, ki so nujna za redno vzdrževanje javne ceste. Obveznost lastnika zemljišča je posledica javnega interesa, da se promet ob določenih okoliščinah, izrednih dogodkih ali naravnih pojavih relativno nemoteno odvija. Glede na to je za lastnika zemljišča v primeru kršitev obveznosti predpisana tudi globa. V primeru, da teh del ni možno izvajati na podlagi pravnega posla, se omejitev lastninske pravice izvede na podlagi stvarne služnosti v javno korist. V primeru ustanovitve sporazumne služnosti ali služnosti v javno korist pripada lastniku služeče nepremičnine odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine in dejansko škodo.

K 20. členu
Vse javne ceste, ki se uporabljajo za javni promet, morajo biti opremljene s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na nevarnost na cesti, ki je lahko posledica različnih pojavov. Prometna signalizacija in prometna oprema morata biti postavljeni tako, da omogočata pravočasno obveščanje udeležencev cestnega prometa o dogodkih na določenem odseku ceste, z namenom, da ne prihaja do nepotrebnih zastojev ter, da se lahko udeleženci cestnega prometa pravočasno preusmerijo na državno, občinsko ali nekategorizirano cesto, ki se uporablja za javni cestni promet. Prometna signalizacija in prometno opremo lahko postavlja le izvajalec rednega vzdrževanja cest, razen v primerih, ki so opisani v nadaljevanju. Poleg izvajalca rednega vzdrževanja cest lahko določeno vrsto prometne signalizacije na cesti postavljajo tudi delavci organov, pristojnih za nadzor predpisov, ki v skladu s svojimi pooblastili opravljajo nadzor v prometu, policija, in izvajalci izrednih prevozov, namen postavljanja pa je v tem primeru predvsem v zagotavljanju ustrezne označitve ovire, ki jo določeno opravilo, dejavnost ali vozilo s tovorom predstavlja v cestnem prometu. Za označitev in zavarovanje kraja prometne in druge nesreče ter izrednega dogodka na oziroma ob javni cesti pa lahko prometno signalizacijo in prometno opremo postavljajo in odstranjujejo tudi gasilci.

Ker je od prometne signalizacije odvisno ravnanje vseh udeležencev cestnega prometa morajo izvajalci rednega vzdrževanja cest, prometno signalizacijo, ki ni v »funkciji«, ustrezno prekriti ali jo odstraniti, saj lahko sicer prometna signalizacija sama predstavlja oviro v cestnem prometu.

K 21. členu
Določbe tega člena so prenesene iz ZVCP-1. Opredeljene so naprave in ukrepi za umirjanje prometa, njihov namen, način postavitve in označitve. Namen naprav in ukrepov je v tem, da onemogočajo vožnjo vozil s hitrostjo, ki je višja od predpisane ali odrejene s prometno signalizacijo, ali udeležence opozarjajo na omejitev hitrosti. Uporaba ukrepov je dovoljena na vseh cestah v naseljih (ne glede na kategorijo ceste) ter pred izrecno določenimi javnimi ustanovami (varstvene in izobraževalne ustanove ter drugi objekti, kjer je zaradi populacijske strukture zahtevano zmanjšanje dovoljene hitrosti v naselju. Vse ovire v cestnem prometu morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo ali opremo.

K 22. členu
Ta zakon ureja osnovno pravilo križanj, in sicer se morajo križanja državnih cest in železniških prog zmanjšati na čim manjše število, pri čemer je osnova združevanje večjega števila državnih cest na posamezno križanje z železniško progo. Prometno opremo in prometno signalizacijo nivojskih prehodov ceste preko železniške proge urejajo predpisi s področja varnosti v železniškem prometu.

K 23. do 26. členu
V navedenih členih so predpisani pogoji za zavarovanje javne ceste, katere nevarnost na javni cesti lahko povzročijo zunanji dejavniki (erozije zaradi nepravilnega gospodarjenja z gozdovi, obvezna zaščita cestišč pri prehodu žičniške naprave, nekontrolirano širjenje pridobivalnega prostora mineralnih surovin v območje javne ceste, izvajanje posegov, ki vplivajo na nivo podtalnice). V tem delu so lastniki zemljišč, upravljavci zemljišč oziroma naprav zavezani, da ne izvajajo aktivnosti v pasu, ki bi lahko vplival na stabilnost cestnih objektov, cestnega telesa in na varnost cestnega prometa na njej. V 24., 25. in 26. členu je predpisana tudi obveznost pridobitve soglasja pred izvajanjem aktivnosti, ki bi lahko ali vplivajo na cesto ali varen cestni promet.

K 27. členu
Opredeljena so opravila (podiranje dreves, spravilo lesa, izkopi, prekopi, podkopi, vrtanje, ipd.), ki se lahko ob javni cesti oziroma njenem varovalnem pasu izvajajo izključno na podlagi predhodno izdanega soglasja upravljavca. Ker gre za dela, ki neposredno vplivajo na cesto kot objekt in varen cestni promet, so za kršitve predpisane visoke globe

K 28. členu
Z določbo tega člena so regulirane medsebojne obveznosti med investitorjem javne ceste in upravljavcem vodotoka v primeru prečkanja javne ceste z vodotokom ter opredelitev delov objektov, ki so predmet kasnejšega vzdrževanja. Metodologijo za določitev sorazmernih deležev, potrebnih ukrepov in delitev stroškov predpiše s podzakonskim aktom minister za promet v soglasju z ministrom za okolje.

K 29. členu
V tem členu je predpisan način financiranja načrtovanja, projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije druge gospodarske javne infrastrukture, ki se gradi ali rekonstruira v okviru projekta gradnje ali rekonstrukcije državne ceste. Pomembno je, da medsebojne pravice in obveznosti investitorji uredijo s posebno pogodbo, ki pa ne sme vsebovati določb, ki so v nasprotju z določbami tega zakona. Določbe tega člena so usklajene z zahtevami Računskega sodišča Republike Slovenije, ki jih je glede obravnavane tematike v tem členu podalo v svojem poročilu.

K 30. in 31. členu
Zaradi varovanja cestne infrastrukture se iz ZVCP-1 v ta predlog zakona prenašajo določbe o največjih dopustnih obremenitvah javnih cest, in sicer največja dovoljena masa in osne obremenitve ter skupna masa vozil. Cestna infrastruktura s prekomernimi obremenitvami motornih vozil, izgublja ne le na kakovosti in trajnosti, ampak pomeni tudi zelo povečano tveganje za varen cestni promet. Vozilo je namreč v primeru tovrstnih kršitev obremenjeno nad njegovimi zmogljivostmi, s čimer pa se možnost za varno upravljanje premosorazmerno niža. Zaradi zaskrbljujočega stanja na področju preobremenjevanja cestne infrastrukture in posledično poškodovanja in pospešenega propadanja cest in objektov je odgovornost s strani fizičnih oseb opredeljena na voznika, na osebo, ki je tovor naložila ter naročnika, ravno tako pa so za iste prekrške odgovorne tudi pravne osebe, ki so poslovno vezane s prej omenjenimi fizičnimi osebami. Sankcije za prekrške po navedenih členih so odvisne od relativne višine odstopanja od dovoljenih skupnih mas in osnih obremenitev.

K 32. členu
Z določbami o izrednih prevozih je podana osnovna definicija izrednega prevoza, kjer je tak prevoz možen samo v primeru, da je tovor nedeljiv ali pa je njegova deljivost ekonomsko neupravičena in kot tak presega največje dovoljene mere in mase. Poleg tega je izredni prevoz možno izvesti po javni cesti samo v primeru, da tega prevoza od izvora do cilja ni možno izvesti preko drugih prometnih sistemov. Kot pristojni izdajatelj dovoljenj za izredne prevoze še naprej ostaja Direkcija RS za ceste za prevoze, katerih prevozna pot se nanaša na državne in občinske ceste, v primeru prevozne poti samo po avtocestah ali samo po občinskih cestah pa DARS, oziroma pristojna občinska uprava. Izvajalec rednega vzdrževanja javne ceste je dolžan v okviru izvajanja javne službe, v primeru zapor na javnih cestah, vsaj enkrat tedensko omogočiti prevoznost cest na tranzitnih smereh, ki so določene s predpisom ministra za promet. Višina glob je predpisana glede na prekoračitev največjih dopustnih mas in mer.

K 33. členu
Izredni prevoz dovoljen izključno z ustreznim dovoljenjem, ki ga izda pristojni izdajatelj. Skladnost izvajanja izrednega prevoza s pogoji v dovoljenju že pred samim začetkom izvaja direkcija v okviru upravnega nadzorstva. Če se ugotovi neskladnost z dovoljenjem za izredni prevoz, se vozilo izloči iz prometa in izvedba izrednega prevoza prepove do uskladitve z izdanim dovoljenjem. V tem primeru mora izvajalec izrednega prevoza plačati povračilo za izredni prevoz, povečano za desetkrat, ter stroške postopka.

K 34. členu
Ta člen opredeljuje označitev vozil, s katerimi se izvaja izredni prevoz. Ta vozila morajo biti označeno s posebno opozorilno svetilko, ki oddaja svetlobo rumene barve in z ustreznim svetlobnim napisom, ki je odvisen od načina izvajanja izrednega prevoza. Člen opredeljuje tudi dolžnosti drugih udeležencev cestnega prometa, ki srečajo izredni prevoz, saj morajo voziti posebej previdno, se umikati k robu ceste in po potrebi tudi ustaviti vozilo, kar je deloma primerljivo z ravnanjem v primeru, ko v cestnem prometu udeleženci cestnega prometa srečajo vozilo s prednostjo.

K 35. členu
Avtobusna postajališča na avtocestni in hitri cesti niso dovoljena, medtem, ko morajo biti avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah praviloma izven vozišča, razen če prostorske in druge tehnične zahteve ne omogočajo gradnje izven vozišča. Besedilo člena predpisuje postopek odločitve o vzpostavitvi avtobusnega postajališča na vozišču.

K 36. členu
Ta člen opredeljuje naležne ploskve na kolesih vozil, ki lahko vozijo po javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet. S to določbo je prepovedana uporaba motornih vozil, katerih pnevmatike imajo na primer: bodice, ali pa je konstrukcija koles takšna, da lahko poškoduje vozišče.

K 37. členu
V tem členu so predpisane izjeme, ki se primeru omejitve uporabe javne ceste za posamezno vrsto vozil, smatrajo kot lokalni promet in za njih postavljen ukrep omejitve uporabe javne ceste ne velja. Za lokalni promet v območju omejene uporabe javne ceste se šteje promet motornih vozil,:
- ki imajo na tem območju izhodišče ali cilj (kraj nakladanja ali razkladanja tovora);
- katerih vozniki, lastniki ali imetniki pravice uporabe imajo na tem območju stalno ali začasno prebivališče in urejeno parkirišče;
- ki so v lasti oziroma uporabi pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje prevozov, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče;
- avtošole, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče.

V tretjem odstavku pa so opredeljene izjeme, ki jih ni mogoče šteti za lokalni promet, pri čemer gre v bistvu za posamezne kategorije vozil, ki glede na konstrukcijske lastnosti ali namen uporabe ne sodijo med pogoste udeležence cestnega prometa.

K 38. členu
S tem členom je predlagano reguliranje bistveno povečanega tovornega prometa na posamezni javni cesti ali njenem odseku, kot posledica izvajanja večjih investicijskih projektov ali izkoriščanja in gospodarjenja mineralnih surovin s strani drugih gospodarskih subjektov. S predlogom določb tega člena so opredeljeni povzročitelji in njihova obveznost sofinanciranje rekonstrukcije javne ceste glede na povzročeno poškodovanost javne ceste zaradi gradnje njihovega objekta ali izkoriščanja pridobivalnega prostora, kjer prevozne poti potekajo po javni cesti. Za določitev potrebnih ukrepov in delitev stroškov zaradi prekomerne preobremenitve javnih cest s tovornimi vozili bo minister za promet izdal podzakonski akt.

K 39. členu
S tem členom so javne ceste opredeljene glede na pomen in povezovalne funkcije v prostoru oziroma njihova kategorizacija. Predpisano je, da so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske ceste pa v lasti občine. Obseg kategorij državnih in občinskih cest se od dosedanjih ne spreminja. Merila za kategorizacijo javnih cest določi Vlada Republike Slovenije, s čimer se torej določajo okviri tudi za kategorizacijo občinskih cest.

K 40. členu
S tem členom je opredeljeno kateri podatki oziroma evidence se vodijo o državnih in občinskih cestah in kateri podatki se vodijo o njih ter kdo je pristojen za vodenje evidenc o državnih oziroma občinskih cestah. Poleg tega je opredeljeno od kje se zajemajo podatki za vodenje evidenc, kakor tudi obveznosti za vpis podatkov v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture.

K 41. členu
Predlog zakona uvaja pojem "kolesarske povezave", katera predstavlja niz prometnih površin označenih s predpisano prometno, namenjenih javnemu prometu kolesarjev in drugih udeležencev pod pogoji določenimi s pravili cestnega prometa. S to določbo se uvaja potek prostorskih koridorjev posameznih kolesarskih povezav ter njihova kategorija glede na povezovalno vlogo in kolesarsko - prometno funkcijo v prostoru. Omrežje kolesarskih povezav mora biti namreč enakomerno razporejeno po celotnem območju države, medsebojno pa mora povezovati večja mesta in naselja, turistična središča ter pomembnejša prometna vozlišča.

Glede na povezovalni pomen zasnovo kolesarskih povezav tvori omrežje daljinskih, glavnih, regionalnih in lokalnih kolesarskih poti. Daljinske in glavne kolesarske povezave naj bi povezovale urbana središča in se navezovale na daljinski evropski kolesarski povezavi, ki potekata preko Slovenije. Občinske kolesarske povezave dopolnjujejo državno omrežje.

Zakonska obveznost vzpostavitve državnih kolesarskih povezav je na strani države. Sam potek kolesarske povezave je lahko izveden kot samostojna kolesarska pot, ki predstavlja najbolj varno površino za kolesarja, kot kolesarska steza, kot kolesarski pas na vozišču ceste ali pa kot večfunkcijska prometna površina, ki je namenjena tudi drugim udeležencem v prometu. Ureditev državnih kolesarskih povezav, naj bi, ne glede na njihov potek (po občinskih cestah, po površinah ostale infrastrukture) financirala država.

V okviru ciljev predloga zakona naj bi na področju kolesarskega prometa prvenstveno vplivali na spremembo izbire prometnega sredstva v korist kolesarjev, zagotovili kolesarske navezave na tovrstna omrežja drugih držav, zagotovili ustrezno prometno varnost kolesarjev, s samim porastom kolesarskega prometa pa bistveno zmanjšati emisije v okolje, ki so posledica cestnega prometa.

Kategorizacija kolesarskih poti pri nas še ni bila izvedena in je nujna za zagotovitev ustreznega upravljanja in legalizacije kolesarskega prometa na že zgrajenih državnih kolesarskih poteh in opremljenih državnih kolesarskih povezav, ki so že bile predane v promet.

K poglavju III. GRADNJA DRŽAVNIH CEST

K 42. členu
Člen določa obveznost priprave nacionalnega programa razvoja in vzdrževanja državnih cest, v katerem se bodo opredelili cilji in naloge strategije razvoja in vzdrževanja državnih cest. To pomeni, da se bodo z nacionalnim programom določile prednostne naloge vzdrževanja in razvoja državnih cest, dinamika uresničevanja zastavljenih ciljev ter viri financiranja. Nacionalni program sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog vlade.

K 43. in 44. členu
Opredeljen je postopek za kategorizacijo državnih cest, ki jo z uredbo sprejema vlada. Pri sprejemanju kategorizacije in prenosov opuščenih delov državnih cest med občinske ni bistvenih sprememb, glede na sedanji postopek. O opustitvi državne ceste in nadaljnjem gospodarjenju s to nepremičnino odloča vlada na predlog ministra za promet.

K 45. členu
Državna kolesarska povezava lahko poleg po državnih poteka tudi po občinskih ali po nekategoriziranih cestah kakor tudi po različnih objektih gospodarske javne infrastrukture (vodna, železniška in energetska infrastruktura). Če državna kolesarska povezava poteka zunaj zemljišč javnega dobra, se pravice in obveznosti izvršujejo v obsegu, ki je potreben za varno odvijanje kolesarskega prometa. V tem primeru se pravice in obveznosti med upravljavcem kolesarske povezave in lastnikom zemljišča uredijo s posebno pogodbo.


K 46. členu
Kakovost in obseg ponudbe infrastrukturnih storitev na glavnih in regionalnih državnih cestah ne ustreza več današnjim potrebam, saj so obstoječe državne ceste v relativno slabem stanju, kar je posledica premajhnih finančnih vlaganj v njihovo obnovo in nadaljnji razvoj v preteklih desetletjih. Prav tako je dejstvo, da samo kvalitetna cestna infrastruktura predstavlja enega od temeljnih pogojev za skladen regionalni razvoj, ustvarjanje optimalnih pogojev za učinkovito odvijanje gospodarskih dejavnosti in posredno za poselitev za to primernih območij države. Vendar pa je za zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja – tako gospodarskega kot prostorskega, za medsebojno povezanost regij, izboljšanje kakovosti prometnih storitev in odpravo ozkih grl, znižanje prometnih stroškov, izboljšanje prometne varnosti in zmanjšanje negativnih vplivov prometa na okolje potrebno zagotoviti tudi nekatere nadaljnje ukrepe, kamor ob pripravi Nacionalnega programa razvoja državnega cestnega omrežja prav gotovo sodijo tudi dodatne možnosti za organiziranje in financiranje gradnje, upravljanja in vzdrževanja državnih cest, kar sicer omogoča že 20. člen sedaj veljavnega Zakona o javnih cestah. Posebna gospodarska družba za državne ceste bi se ustanovila za opravljanje razvojnih in strokovnih nalog v javnem interesu na področju razvoja, upravljanja in vzdrževanja z državno cestno infrastrukturo Republike Slovenije, izvzemši avtocestno in hitrocestno omrežje, ki je pod režimom cestninjenja in s katerim upravlja DARS d.d.

Dejstvo je, da opravljanje nalog v okviru ministrstva oz. organa v sestavi predstavlja veliko togost organiziranja državne uprave, saj je za vsako prilagoditev novim nalogam oziroma izboljšanja izvrševanja obstoječih potrebno izvesti ustrezne zakonske spremembe. Zaradi pojavljanja novih nalog, ki po svoji vsebini zahtevajo prilagojeno statusno obliko in pravila delovanja, zakonodaja tako že sedaj dopušča možnost ustanovitve posebne gospodarske družbe za državne ceste.

K 47. členu
Določbe tega člena opredeljujejo financiranje oz. sofinanciranje spremljajočih prometnih površin ob državni cesti v naselju, ki so v funkciji naselja in so nujno potrebne zaradi pretočnosti in varnosti prometa. Vsaka rekonstrukcija državne ceste, ki je pogojena z gradnjo ali rekonstrukcijo kakršnegakoli priključka na državno cesto, financira investitor priključka. Določbe tega člena tudi opredeljujejo medsebojne obveznosti, kjer je zaradi narave proizvodne ali storitvene dejavnosti s strani posameznega gospodarskega subjekta potrebna rekonstrukcija ali gradnja državne ceste z boljšimi elementi in v večjem obsegu, kot to zahteva povprečen obseg prometa.

K 48. do 50. členu
Določbe členov opredeljujejo medsebojne, tudi finančne, obveznosti pri gradnji obvozne ceste, pri vzpostavljanju državnih kolesarskih povezav, kakor tudi v primeru, da je del državne ceste potrebno prestavljati zaradi prostorskih potreb drugih investitorjev. Medsebojne obveznosti med investitorji se v vseh primerih uredijo s posebno pogodbo.

K 51. in 52. členu
Določbe teh dveh členov opredeljujeta obveznost usklajenega projektiranja pri posegih v območje državnih cest z ostalo gospodarsko javno infrastrukturo ali z ostalimi objekti. Za usklajeno projektiranje je odgovorna direkcija, vsi potencialni koristniki prostora območja ceste pa so ji dolžni posredovati vse podatke o potrebah po prostoru, kakor tudi tehnične rešitve načrtovanega posega. Za upravljavca državne ceste in upravljavca druge gospodarske infrastrukture velja obveznost medsebojnega obveščanja o načrtovanih gradnjah, rekonstrukcijah in drugih posegih tako na eni kot drugi infrastrukturi.

K 53. členu
V primerih, ko je za gradnjo ali rekonstrukcijo javne ceste izdano gradbeno dovoljenje, lahko ministrstvo za promet izda dovoljenje za začasno uporabo, ki lahko traja največ 5 let, že pred dokončanjem vseh del zunaj vozišča ceste, predvidenih z gradbenim dovoljenjem, če se pri pregledu ugotovi, da vozišče izpolnjuje pogoje za varno odvijanje prometa. V nadaljevanju je predpisano kdaj je pridobitev dovoljenja za začasno uporabo državne ceste obvezno.

Določbe tega člena so zelo pomembne, saj se vsaka novogradnja slej ko prej priključi na obstoječo cestno omrežje. Jasno je definirana odgovornost za tisti del ceste po kateri se vrši javni cestni promet. Ves čas uporabe ceste ali njenega dela za javni promet je jasno kdo je odgovoren za varen promet. Izvajanje navedenega člena bo tudi onemogočilo, da bi bila cesta zaradi nedokončanja preostalih del, ki so del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, brez dovoljenja za obratovanje.

K poglavju IV. UPRAVLJANJE DRŽAVNIH CEST

K 54. členu
Ta člen opredeljuje upravljavca državnih cest in državnih kolesarskih povezav, in sicer je to Direkcija RS za ceste. Do sedaj je bila upravljavec državnih cest Republika Slovenija, kar pa je bilo v neskladju z določbo 9. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07 in 55/09 – odl. US).

K 55. členu
V tem členu so opredeljene naloge direkcije kot upravljavca državnih cest, kar pomeni, da je njena naloga zlasti skrb za pravno in dejansko urejenost cest, investicijsko vzdrževanje, oddajanje nepremičnega premoženja v najem, obremenjevanje s stvarnimi pravicami, dajanje stvarnega premoženja v uporabo ter ostale operativne in razvojne naloge na področju cest. V njen delokrog pa spadajo tudi možnost vzpostavitve prometno-informacijskega centra, ki ga lahko organizirajo skupaj z drugimi upravljavci cest, ter vzpostavitev cestnih baz kot režijskih obratov.


K 56. členu
Ta člen opredeljuje raziskovalno dejavnost na področju cest, kdo jo lahko izvaja ter sofinanciranje te dejavnosti. Izvajalci morajo izpolnjevati pogoje po predpisih, ki urejajo raziskovalno dejavnost, raziskovalne in razvojne naloge pa so usmerjene poleg ceste kot glavnega dejavnika v varovanje okolja, stroške gradnje in vzdrževanja in zagotavljanje varnosti cestnega prometa.

K 57. členu
Z določbami tega člena je podana možnost sklenitve koncesije za upravljanje in vzdrževanje določenih državnih cest, kjer ima koncesionar (npr.: avtoceste, DARS) enake pravice in obveznosti kot jih ima na državnih cestah direkcija, če z zakonom ali drugim predpisom ni določeno drugače.

K poglavju V. VZDRŽEVANJE DRŽAVNIH CEST

K 58. členu
Vzdrževanje državnih cest je obvezna gospodarska javna služba. Izjema so spremljajoče površine ter objekti in naprave v naseljih, ki jih vzdržujejo občine.

K 59. členu
Člen določa obseg vzdrževanja državne ceste v območju križišča z občinsko cesto, ki je pristojnosti direkcije. Direkcija vzdržuje vozišče in signalizacijo v cestnem svetu, zunaj njega pa vse kar se nanaša na prednost in opremo za semaforizacijo.

K 60. členu
Člen določa pristojnost za vzdrževanje premostitvenih objektov nad državno cesto ter ukrepanje upravljavca državne ceste v primeru nujnih ukrepov v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati.

K 61. členu
Člen določa obseg vzdrževanja državne ceste na mejnem prehodu, ki jo mora pristojni upravljavec vzdrževati na enak način, kot konkretno državno cesto do prehoda.

K 62. členu
Člen opredeljuje spremljajoče površine ter objekte in naprave državne ceste v naseljih, ki jih vzdržujejo občine. Gre za tiste površine, naprave in objekte, ki so v funkciji naselja kot območja ob državni cesti. Če se državna cesta v naselju razširi zaradi potreb naselja, občina krije tudi sorazmerni delež stroškov vzdrževanja te državne ceste.


K 63. členu
Člen določa pravico občine do povrnitve stroškov, če je med preusmeritvijo prometa z državne ceste na občinsko cesto potrebno povečati obseg vzdrževanja občinske ceste ali pa jo je potrebno pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa. Pred preusmeritvijo prometa na občinsko cesto se izvede monitoring obstoječega stanja.

K 64. členu
Člen določa, da državne kolesarske povezave vzdržuje direkcija, v primeru da te potekajo po občinskih cestah, vzdržuje direkcija te povezave le v obsegu vzdrževanja prometne signalizacije in opreme. V kolikor državna kolesarska povezava poteka po delu nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni promet, ali je sestavni del druge gospodarske infrastrukture (vodne, energetske, železniška infrastruktura), se vzdrževanje uredi s posebno pogodbo med direkcijo in lastnikom ali od njega pooblaščenim upravljavcem nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni promet.

K poglavju VI. VARSTVO DRŽAVNIH CEST IN PROMETA NA NJIH

K 65. členu
Člen ureja omejitve uporabe državne ceste. Opredeljeni so razlogi za začasno prepoved ali omejitev prometa, ki jo lahko direkcija oziroma koncesionar določi za čas do enega leta, dlje pa minister, pristojen za promet. V primeru posameznih cest, ki opotekajo skozi ali mimo naselja in vzporedno s katerimi potekajo avtocestne povezave ali boljše ceste, ki ne gredo skozi naseljeno območje, lahko minister, pristojen za promet, prepove promet vozil z največjo dovoljeno maso več kot 7,5 ton, razen v lokalnemu prometu, če je to potrebno zaradi povečanja pretočnosti prometa ali varstva naravnega in bivalnega okolja.

K 66. členu
Člen opredeljuje varovalni pas ob državni cesti, v katerem je gradnja in rekonstrukcija objektov, postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav ter izvajanje kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu državne ceste dovoljena le s soglasjem direkcije. Člen natančno določa širino pasu pri posameznih kategorijah državnih cest ter način merjenja pasu.

K 67. členu
Člen določa, da je objekte in naprave gospodarske infrastrukture v območju državne ceste graditi le pod pogoji in način, določenim s soglasjem direkcije. Upravljavec državne ceste lahko zahteva od upravljavca gospodarske infrastrukture, da objekte in naprave gospodarske infrastrukture preuredi ali prestavi če je to potrebno zaradi rekonstrukcije ceste ali izvedbe ukrepov za njeno zavarovanje. Stroške preureditve in prestavitve krije njihov upravljavec, če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja upravljavca državne ceste za njihovo gradnjo.

Upravljavec državne ceste lahko odkloni izdajo soglasja, če bi objekti in naprave gospodarske infrastrukture ogrožali državno cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali njeno rekonstrukcijo.

K 68. členu
Člen določa, da se vzdrževalna in druga dela na gospodarski infrastrukturi na državni cesti lahko opravljajo le s soglasjem upravljavca državne ceste, v katerem se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del. Soglasje upravljavca državne ceste ni potrebno, če je s poškodbami objektov in naprav gospodarske infrastrukture, vgrajenih v državno cesto, neposredno ogrožen varen promet oziroma življenje in zdravje ljudi in živali ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. V tem primeru mora upravljavec gospodarske infrastrukture nevarnost takoj odstraniti in o tem brez odlašanja obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste.

K 69. členu
Člen določa način oddaje namenskih površin za opravljanje spremljajočih dejavnosti ob državnih cestah. To stori direkcija z javnim razpisom, stvarne pravice in obveznosti pa se uredijo s pogodbo med direkcijo in najugodnejšim ponudnikom. Tehnične pogoje glede rabe površin in pogoje za postavitev objektov in naprav direkcija s soglasjem določi ponudniku.

K 70. do 72. členu
Členi urejajo gradnjo ali rekonstrukcijo priključkov na državno cesto, pogoje in način obvezne prilagoditve priključkov na državno cesto te način ukinitve, spremembe prometne ureditve in prestavitve priključka.

K 73. členu
Člen določa pogoje za zaporo državne ceste zaradi del ali prireditev na cesti. To je mogoče le z ustreznim dovoljenjem direkcije, razen v primeru rednega vzdrževanja cest, ko dovoljenje ni potrebno. Dovoljenje je potrebno tudi za športne in druge prireditve na cesti, kar je med drugim tudi pogoj za dovoljenje za prireditev, ki ga izda upravna enota za samo športno in drugo prireditev na javni cesti. Športne in druge prireditve na avtocestah in hitrih cestah, zaradi katerih bi jih bilo potrebno popolnoma zapreti za promet, niso dovoljene.

K 74. členu
Člen določa postopek za izdajo dovoljenj za zaporo državne ceste, vsebino dovoljenja, kritje stroškov zapore in njeno izvedbo. Dovoljenje mora vsebovati elaborat zapore ceste, razen, če za predlagano zaporo v skladu s predpisom, ki ureja označevanje in zavarovanje del na javnih cestah in ovir v cestnem prometu, ni predpisan. Direkcija sme spremeniti čas in trajanje zapore ceste, o njej pa mora obvestiti javnost preko prometno-informacijskega centra. Zaporo ceste postavlja izključno izvajalec rednega vzdrževanja ceste. Izvajalec rednega vzdrževanja ceste, na kateri je delna zapora ceste, mora vsaj enkrat tedensko vozilom, s katerimi se opravlja izredni prevoz, brezplačno omogočiti prehod skozi zaporo ceste, v kolikor za to obstaja upravičena potreba (ni mogoč prevoz po drugih cestah).

K 75. členu
Člen opredeljuje območja ob državni cesti, kjer zaradi zagotavljanja preglednosti ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka. Člen omogoča začasno ali trajno obremenitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist zaradi zagotavljanja preglednosti. Če gre za ustanovitev sporazumne služnosti ali služnosti v javno korist, pripada lastniku služeče nepremičnine odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine in dejansko škodo.

K 76. členu
Člen opredeljuje odgovornost za varen in nemoten promet na državnih cestah ter način odrejanja prometne ureditve na njih. Prometno ureditev odredi direkcija z delovnim nalogom, katerega sestavni del je lahko elaborat prometne ureditve. Člen določa tudi obveznost, da hitrost na državnih cestah zunaj naselja ne sme biti nižja od 50 km/h, razen če to terjajo razlogi za varnost ceste in prometa na njej. Prometna ureditev se označi s predpisano prometno signalizacijo.

K 77. členu
Člen ureja postavljanje, zamenjavo, dopolnjevanje in odstranjevanje prometne signalizacije in prometne opreme na državnih cestah. O tem odloča direkcija, razen če ta zakon ne določa drugače. Enako velja tudi za turistično in drugo obvestilno signalizacijo. Sprememba prometne signalizacije in opreme je mogoča le s predhodnim delovnim nalogom direkcije, razen če gre za državno kolesarsko povezavo, ki poteka po delu nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni promet, ali je sestavni del druge gospodarske infrastrukture.

K 78. členu
Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v območju državne ceste zunaj naselja je prepovedano, razen:
– če so obvestila namenjena izboljšanju prometne varnosti,
– če se oglašuje gospodarski subjekt, ki dejavnost izvaja v stavbi zgrajeni v varovalnem pasu državne ceste,
– če se objekt za obveščanje in oglaševanje postavlja na servisne prometne površine državne ceste ali druge površine za mirujoči promet, ki so v lasti fizičnih ali pravnih oseb, pod pogojem da vsebina obvestila oziroma oglasa ni vidna z državne ceste.
Objekti za obveščanje in oglaševanje se ob državnih cestah v naselju lahko postavljajo le izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije, razen v primerih, ko gre za svetlobne vitrine, se lahko le-te postavljajo zunaj vozišča državne ceste..
Elektronski prikazovalniki se lahko uporabljajo ob državnih cestah le na način, da s svojo vsebino in delovanjem ne ogrožajo varnosti v cestnem prometu. Elektronski prikazovalniki ne smejo predvajati filmov (spotov), temveč se lahko na njih prikazujejo izključno statične vsebine.
Za postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje v varovalnem pasu državne ceste je potrebno soglasje direkcije.

K 79. členu
Člen določa, da se soglasja in dovoljenja direkcije, občin in koncesionarjev izdajajo v obliki upravnih odločb, pritožbeni organ zoper dovoljenja in soglasja, ki jih izdajata direkcija ali koncesionar, pa je ministrstvo, pristojno za promet. Soglasodajalci za pripravo in izdajo upravnih odločb v primeru gradnje oziroma izvajanja del v varovalnem pasu in del, ki lahko vplivajo na varnost cestnega prometa, niso upravičeni do plačila taks.


K poglavju VII. VARNOSTNE ZAHTEVE ZA PREDORE
Z določbami tega poglavja se v slovenski pravni red prenašajo temeljne zahteve Direktive 2004/54/ES Evropskega parlamenta in sveta o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju.

K 80. členu
Člen določa obseg uporabe zahtev direktive. Ta se nanaša le na predore, daljše od 500 metrov na vseevropskem cestnem omrežju, Vlada Republike Slovenije pa lahko obseg uporabe s predpisom razširi na vse predore, daljše od 500 m.

K 81. členu
V členu so določene minimalne varnostne zahteve za predore, ki se nanašajo na konstrukcijske značilnosti in opremo predorov in ukrepe v zvezi z obratovanjem predora. Minimalne varnostne zahteve podrobneje uredi vlada s podzakonskim predpisom. Te zahteve so v celoti povzete po direktivi, hkrati pa je določena tudi obveznost priprave varnostne analize in vsebina varnostne dokumentacije ter možne izjeme za obstoječe predore ter nove inovativne rešitve.

K 82. členu
Člen določa naloge upravnega organa iz direktive in določa, da jih v Republiki Sloveniji opravlja ministrstvo, pristojno za promet, o čemer je potrebno obvestiti Komisijo Evropske unije. Te naloge so zlasti izdajanje obratovalnega dovoljenja za predor, zaprtje predora, če niso izpolnjene varnostne zahteve in skrb za uveljavljanje varnostnih zahtev. Določba šestega odstavka nalaga ministrstvu, pristojnemu za promet, da mora Komisiji Evropske unije vsaki dve leti do konca septembra poslati poročilo o požarih v predorih in o nesrečah, ki vplivajo na varnost uporabnikov cest v predorih, ter o njihovi pogostosti in vzrokih, jih oceniti in zagotoviti informacije o dejanski vlogi in učinkovitosti varnostnih sistemov.

K 83. členu
Člen v skladu z direktivo določa naloge in vlogo upravljavca predora, ki mora neposredno izvajati oziroma zagotoviti izvedbo vseh potrebnih varnostnih zahtev za predor. Upravljavec predora mora izdelati načrt zaščite in reševanja za primer nesreče v predoru oziroma ukrepanje ob drugi nesreči ali izrednem dogodku, sodelovati pri določitvi, opremljanju, pripravi in usposabljanju pristojne gasilske oziroma druge reševalne ali intervencijske službe ter vzdrževati in preverjati delovanje vseh varnostnih sistemov v predoru. Če pride do prometne in druge nesreče ter izrednega dogodka v predoru, mora upravljavec predora o tem najkasneje v enem mesecu sestaviti poročilo, ki ga posreduje uradniku za varnost, ministrstvu, pristojnemu za promet, in službam za ukrepanje ob prometni in drugi nesreči ter izrednem dogodku, ki so ob tem dogodku posredovale. Če je sestavljeno poročilo o preiskavi o vzrokih prometne in druge nesreče ter izrednega dogodka, upravljavec predora to poročilo posreduje uradniku za varnost, ministrstvu, pristojnemu za promet, in službam za ukrepanje ob prometni in drugi nesreči ter izrednem dogodku, ki so ob tem dogodku posredovale, in to najkasneje v enem mesecu od prejema.

K 84. členu
Člen določa položaj in naloge uradnika za varnost predora, ki mora biti pri svojem delu neodvisen od upravljavca predora. Te naloge so zlasti koordinacija s službami za reševanje in odgovornost za varnost predora.

K poglavju VIII. VARNOSTNE ZAHTEVE ZA CESTNO INFRASTRUKTURO
Z določbami tega poglavja se v slovenski pravni red prenaša Direktiva 2008/96/ES Evropskega parlamenta in sveta o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture.

K 85. členu
Člen določa uporabo zahtev direktive. Ta se nanaša na državne ceste, ki so del vseevropskega cestnega omrežja, brez predorov, ki jih obravnava VII. poglavje tega zakona in vsebinsko ostaja nespremenjeno. To pomeni, da se bo direktiva izvajala na avtocestah in hitrih cestah, ki so v upravljanju družbe DARS d.d. Vlada pa lahko obseg uporabe s predpisom razširi tudi na druge javne ceste.

K 86. členu
Člen določa, da se aktivnosti za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture se nanašajo na vse faze načrtovanja, gradnje in vzdrževanja cest in obsegajo: izdelavo ocene učinkov na varnost v cestnem prometu, preverjanje varnosti v cestnem prometu, razvrščanje in upravljanje cestnega omrežja, ki je v uporabi, glede na varnost, pregledovanje varnosti cest in upravljanje podatkov. Gre za bistveno novost, nov pristop oziroma novo vlogo varnosti cestne infrastrukture v prometnem sistemu, ki se začne v zgodnji fazi načrtovanja pri izbiri variant in konča z življenjsko dobo ceste. Proces izbire variant, načrtovanja, gradnje in obratovanja infrastrukturnega objekta bo vseskozi nadzorovan oziroma pod vplivom presojevalca varnosti cest, vsebina njegovih poročil in predlogov pa obvezna za nadaljnjo fazo procesa. Ukrepe za izvedbo posameznih aktivnosti predpiše vlada in sicer z Uredbo o načinu preverjanja varnosti cestne infrastrukture in usposobljenosti izvedencev za varnost cest..

K 87. členu
Člen natančneje opredeljuje oceno učinkov na varnost v prometu ter obveznost, pogoje in način izvedbe. Varnost cestne infrastrukture se bo začela določati s tem členom, kajti presojevalci varnosti cest se bodo v tem trenutku vključili v proces načrtovanja. Z oceno učinkov na varnost bo izbrana najvarnejša rešitev, zagotovljene pa bodo tudi vse ustrezne informacije, ki so potrebne za analizo stroškov in koristi različnih variant.

K 88. členu
Člen natančneje opredeljuje preverjanje varnosti v prometu ter obveznost, pogoje in način izvedbe. Gre za preverjanje varnosti cestne infrastrukture od načrtovanja, pričetka obratovanja do pridobitve ustreznega uporabnega ali obratovalnega dovoljenja. S tem členom je tudi določena neodvisnost presojevalca varnosti cest, ki lahko preverja le tiste projekte, pri katerih ni sodeloval pri izdelavi ali izvedbi projekta.

K 89. členu
Člen določa način razvrščanja cestnega omrežja glede na varnost. Metodologijo za razvrščanje cestnih odsekov glede na število nesreč in razvrščanje varnosti omrežja, predpiše ministrstvo, pristojno za promet. Člen določa tudi obveznost upravljavca ceste glede razvrstitve cestnih odsekov glede na število nesreč in razvrščanje varnosti omrežja ter njihove označitve do izvedbe trajnih ukrepov za sanacijo cestnih odsekov s poslabšano prometno varnostjo, ter glede prioritetnega zagotavljanja sredstva za sanacijo odsekov s poslabšano prometno varnostjo.

K 90. členu
Člen natančneje opredeljuje pregledovanje varnosti cest, namen, pogoje in način izvajanja. Gre za pregledovanje cest, na katerih se promet že odvija z namenom, da se odkrijejo tiste negativne karakteristike cestne infrastrukture, ki lahko povzročijo nastanek prometne nesreče. To je pregled ceste ali cestnega odseka z vidika preveritve njihovih prometno varnostno-tehničnih elementov in njenega psihološkega zaznavanja po načelih zagotavljanja varnosti na način, da se izključi obstoječe dokazljivo tveganje za nastanek prometnih nesreč.

K 91. členu
Člen določa obveznost javne agencije za varnost prometa, da zagotavlja za vsako prometno nesrečo s smrtnim izidom poročilo o nesreči in ga posreduje ministrstvu, pristojnemu za promet. Gre za obligacijo vsake države do evropske komisije kateri je potrebno poročati o vsaki prometni nesreči s smrtnim izidom. Obliko in vsebino poročila predpiše minister, pristojen za promet. Obveznost javne agencije za varnost prometa je tudi zagotovitev izračuna povprečne družbene cene nesreč s smrtnim izidom in nesreč s hudimi telesnimi poškodbami

K 92. členu
Zakon na podlagi direktive uvaja novega strokovnjaka – presojevalca varnosti cest. Člen določa pogoje in način imenovanja presojevalcev varnosti cest ter način usposabljanja in preverjanja strokovne njihove usposobljenosti. Minister, pristojen za promet, predpiše način vodenja evidence o izdanih potrdilih ter obrazec potrdila. Strokovna usposabljanja in preverjanje usposobljenosti za izvedenca za varstvo cest organizira javna agencija za varnost prometa, ki vodi tudi evidenco imenovanih izvedencev za varnost cest.

K 93. členu
Člen določa poročila, ki jih izdeluje presojevalec varnosti cest in katero med njimi mora posredovati tudi javni agenciji za varnost prometa.

K 94. členu
Člen določa obveznost izdelovalca projektne dokumentacije in upravljavca ceste, da upošteva poročilo ter način zagotovitve odprave ugotovljenih pomanjkljivosti. Medtem ko sta poročili o oceni učinka na varnost prometa in poročilo o preveritvi varnosti cestne infrastrukture sicer zavezujoči, a z jasno in strokovno obrazložitvijo na nek način fleksibilni, pa je poročilo o pregledu varnosti ceste zavezujoče in ga mora upravljavec ceste nujno v celoti upoštevati.

K poglavju IX. UPRAVLJANJE, GRADNJA, VZDRŽEVANJE IN VARSTVO OBČINSKIH CEST
To poglavje določa enotna splošna pravila upravljanja, gradnje, vzdrževanja in varstva občinskih cest, ki jih občine izvajajo v izvirni pristojnosti.

K 95. členu
Upravljavec občinskih cest je skladno z določbo drugega odstavka 9. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07 in 55/09 – odl. US) občinska uprava. Način izvajanja nalog upravljanja določi pristojni organ občine s splošnim aktom.

K 96. členu
Člen določa obveznost občin glede upoštevanja enotnih pravil in predpisov pri načrtovanju, projektiranju, gradnji in vzdrževanju občinskih cest.

K 97. členu
Člen določa širino varovalnih pasov občinskih cest, v katerem je raba prostora omejena in veljajo pravila tega zakona. Seveda pa lahko občine s svojim pravnim aktom predpišejo manjšo širino varovalnih pasov.

K 98. člen
Člen opredeljuje polje preglednosti občinske ceste ter določa prepoved vzpostavljanja kakršnekoli vegetacije ali postavljanja objektov, naprav in druge predmet ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka. Člen omogoča v poljih preglednosti občinskih cest, razen na priključkih, ki niso priključki nekategoriziranih cest na občinsko cesto, začasno ali trajno obremenitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist. V primeru ustanovitve sporazumne služnosti ali služnosti v javno korist služnostnemu zavezancu pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine ali dejansko škodo.

K 99. členu
Člen določa pravila upravljanja s priključki na občinsko cesto. Ti se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem upravljavca občinskih cest, v katerem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo. Upravljavec občinskih cest lahko z upravno odločbo zahteva prilagoditev priključka na stroške koristnika priključka, če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen. Upravljavec občinskih cest lahko ukine priključek na občinsko cesto v soglasju s služnostnim upravičencem priključka. Upravljavec občinskih cest lahko z upravno odločbo ukine priključek na občinsko cesto, če se priključek nahaja na območju, kjer se mora izvesti ukrep za varstvo občinske ceste in zavarovanje prometa na njej, ali to zahteva sprememba prometne ureditve na občinski cesti. V tem primeru se priključek nadomesti na stroške občine.

K 100. členu
Člen opredeljuje občine kot odgovorne za varen in nemoten potek prometa na občinskih cestah. Občine določajo prometno ureditev na občinskih cestah, pri tem je elaborat prometne ureditve lahko sestavni del akta. Člen tudi določa obseg prometne ureditve. Ta obsega zlasti določitev uporabe ceste ali dela ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot ali steza, steza za pešce, steza za pešce in kolesarje, steza za jezdece) in mej naselij; določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa; določitev omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa; določitev omejitev hitrosti, ureditev kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih povezav; ureditev parkiranja in ustavljanja vozil; določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za pešce in prehodov za pešce; določitev ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vzgojno varstvenih, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu; in določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa. O postavitvi, zamenjavi, dopolnitvi ali odstranitvi prometno signalizacije na občinskih cestah odloča upravljavec občinskih cest.

K 101. členu
Člen določa obveznost pridobitve dovoljenja za zapora občinske ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti ter obveznost obveščanja nadzornih organov in javnosti o spremenjeni prometni ureditvi zaradi postavljene zapore ceste.

K 102. členu
Člen določa pogoje, razloge in način, ko lahko upravljavec občinske ceste začasno prepove uporabo občinske ceste za vse ali posamezne vrste vozil ali skupin vozil, oziroma dovoli vožnjo samo tistih vozil, ki so ustrezno opremljena.

K 103. členu
Člen določa obveznost vodenja in posredovanja podatkov o občinskih cestah direkciji. Rok za posredovanje podatkov o občinskih cestah je 15. maj tekočega leta za stanje cest preteklega leta. Če tega občina ne stori, jih pridobi direkcija sama, vendar pri tem stroške pridobitve krije občina.

K poglavju X. NACIONALNI CENTER ZA UPRAVLJANJE PROMETA

K 104. členu
Ta člen predpisuje, da se za nadzor in upravljanje prometa ter za zbiranje vseh razpoložljivih podatkov o stanju državnih cest in prometa na njih in obveščanje javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih ustanovi NCUP (Nacionalni center za upravljanje prometa).

K 105. členu
NCUP bo organiziran kot del notranje organizacijske enote ministrstva za promet, ki je pristojna za področje cestne infrastrukture. Pri izvajanju dejavnosti bodo sodelovali: policija, DARS d.d., ter tudi upravljavci drugih cest (občinskih in nekategoriziranih, ki se uporabljajo za javni cestni promet). V ta namen bodo navedeni subjekti sklenili medsebojni sporazum, ki bo urejal njihove pravice in obveznosti.

K poglavju XI. POOBLASTILA IN UKREPI POLICIJE IN OBČINSKEGA REDARSTVA
To poglavje določa pooblastila policistov in občinskih redarjev za nadzor nad določenimi členi zakona ter pristojnost Policije in Občinskega redarstva za ukrepanje ob ugotovljenih pomanjkljivostih na cesti, s katerimi se prepreči ogrožanje udeležencev v prometu, ter za izrekanje glob za prekrške v zvezi z ogrožanjem varne uporabe javnih cest in uporabo nekategoriziranih cest.

K 106. členu
Člen določa pooblastila policistom in občinskim redarjem za nadzor nad posameznimi določbami zakona. Nadzor navedena organa opravljata v okviru pristojnosti nadzora cestnega prometa. Pri izvajajo nadzor nad določbami tega zakona policisti na vseh javnih cestah (državne, občinske in nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet), medtem, ko občinski redarji izvajajo nadzor le na občinskih cestah, nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet ter državnih cestah v naselju.

Cestninski nadzorniki pa izvajajo nadzor nad spoštovanjem določbe 5. člena tega zakona o upoštevanju dovoljenega časa parkiranja tovornih vozil na počivališčih ob državnih cestah (hitre ceste in avtoceste).

K 107. členu
Člen določa začasne ukrepe policistov in občinskih redarjev ob ugotovljenih pomanjkljivostih na cesti, s katerimi se prepreči ogrožanje udeležencev v prometu. Policist oziroma občinski redar mora o ugotovljenih pomanjkljivostih na cesti obvestiti pristojnega izvajalca rednega vzdrževanja ceste, lastnika ceste ali pooblaščenega upravljavca ceste in pristojni inšpekcijski organ za ceste. Tako mesto mora izvajalec rednega vzdrževanja cest takoj zavarovati nevarno mesto s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo in v najkrajšem možnem času odpraviti pomanjkljivosti iz prvega odstavka tega člena oziroma odstraniti predmete, objekte, druge naprave ali ovire.

K 108. členu
Nadzor nad izvajanjem izrednih prevozov v cestnem prometu izvajata policija in občinsko redarstvo, če se izredni prevoz opravlja po državnih cestah v naselju, občinskih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet. Pri prečkanju cestninske postaje na avtocesti ali hitri cesti mora izvajalec izrednega prevoza cestninskemu delavcu predložiti na vpogled dovoljenje za izredni prevoz.

K 109. členu
Če policist ali občinski redar sumi, da je vozilo s tovorom preobremenjeno, sme takšno vozilo napotiti na tehtanje, voznik vozila mora to omogočiti, sicer je za njegovo neupoštevanje odredbe predpisana globa. Globa je predpisana tudi za pravno osebo in odgovorno osebo pravne osebe.

Tehtanje lahko izvede policist ali občinski redar sam na kraju suma storitve prekrška z uporabo ustreznih in umerjenih tehtnic, lahko pa odredi, da se tehtanje izvede v najbližjem kraju, kjer razpolagajo z ustrezno tehtnico.

K 110. členu
V tem členu je določena obveznost voznika, da mora imeti pri sebi dovoljenja, ki so pogoj za udeležbo vozila v cestnem prometu. Te listine mora voznik na zahtevo policista in občinskega redarja, ki izvajata nadzor nad določbami tega zakona neposredno v cestnem prometu, tudi pokazati.

K 111. členu
V tem členu so določeni razlogi zaradi katerih policist ali občinski redar izloči motorno ali priklopno vozilo iz prometa ter mu prepove nadaljnjo vožnjo. Izločitev vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila odrejene, ali se pridobi ustrezno dovoljenje. Lastnik vozila mora izločeno vozilo odstraniti v roku 24 ur, sicer ga na njegove stroške odstrani izvajalec rednega vzdrževanja cest.


K poglavju XII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
Poglavje določa pogoje za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva na javnih in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, obseg inšpekcijskega nadzorstva, način vodenja inšpekcijskega postopka, način prisilne izvršbe inšpekcijskih ukrepov in opredeljuje splošne inšpekcijske ukrepe.

K 112. členu
Člen določa, da inšpekcijski nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov na državnih cestah izvajajo inšpektorji za ceste Prometnega inšpektorata Republike Slovenije, na občinskih in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, pa inšpektorji za ceste občinskega inšpekcijskega organa.

K 113. členu
Člen določa posebne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za imenovanje inšpektorja za ceste. Če tako določi občina, je lahko za inšpektorja za ceste občinskega inšpekcijskega organa imenovan posameznik, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor.

K 114. členu
Člen natančneje opredeljuje obseg inšpekcijskega nadzorstva. Ta obsega zlasti nadzor nad uporabo cest, nad vzdrževanjem in varnostjo cest, prometne signalizacije in prometne opreme na cestah, nad zaporami cest zaradi del ali prireditev na cesti, nad gradnjo rekonstrukcijo stavb in objektov, postavljanjem kakršnih koli drugih objektov in naprav, postavljanjem objektov za obveščanje in oglaševanje, gradnjo gospodarske infrastrukture ter za druge posege v območju javne ceste; nad priključki na javne ceste, rekonstrukcijskimi deli, ki štejejo za vzdrževalna dela v javno korist in pogoji za izročitev ceste v uporabo ter nad poljem preglednosti ceste. Na nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, občinski inšpektor za ceste pri opravljanju inšpekcijskega nadzora nadzira zlasti vzdrževanost in varnost ter prometne signalizacije in prometne opreme njej.

K 115. členu
Člen določa, da se vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb šteje za nujne ukrepe v javnem interesu po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, zato se odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. Odločba se lahko izda ustno. Za kraj vročanja in mesto, na katerem se pusti obvestilo o poskusu vročanja, se šteje tudi gradbišče, objekt oziroma kraj izvajanja del, v zvezi s katerim se vodi postopek. Zoper odločbo inšpektorja za ceste je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

K 116. členu
Člen določa, da se prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov se opravlja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

K 117. členu
Člen določa način izvajanja denarnih izvršb, ki jih izvršujeta davčna oziroma carinska uprava v okviru pristojnosti, ki jih imata po predpisih, ki urejajo njihovo dejavnost.

K 118. členu
Člen določa splošne inšpekcijske ukrepe. Pristojni inšpektor za ceste ukrepa z opozorilom, če oceni, da je to zadosten ukrep, ali z odločbo. Z odločbo lahko odredi odpravo ugotovljenih nepravilnosti v zvezi z vzdrževalnimi deli na cestah, s postavitvijo in vzdrževanjem prometne signalizacije in prometne opreme ter naprav in ukrepov za umirjanje cestnega prometa, s postavitvijo in vzdrževanjem zapore ceste; s priključki na javne ceste, v zvezi z gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov, postavljanjem kakršnih koli drugih objektov in naprav ter izvajanje kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu, v zvezi z gradnjo gospodarske infrastrukture oziroma drugimi posegi v območju javne ceste; v zvezi z rekonstrukcijo ceste; in v zvezi s poljem preglednosti ceste. Pristojni inšpektor za ceste lahko odredi, da se do pridobitve soglasja ustavi gradnja oziroma rekonstrukcija priključkov na javne ceste brez soglasja; gradnja gospodarske infrastrukture oziroma drugi posegi v območju javne ceste brez soglasja; gradnja ali rekonstrukcija stavb in objektov, postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav ter izvajanje kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu javne ceste v varovalnem pasu ceste brez soglasja. Pristojni inšpektor za ceste lahko tudi odredi, da se do odprave ugotovljenih nepravilnosti ustavi rekonstrukcija cest, če se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil. Pristojni inšpektor za ceste lahko prepove uporabo priključka na javno cesto, ki je zgrajen brez soglasja, oziroma je zgrajen v nasprotju s soglasjem in niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil, oziroma ni vzdrževan v skladu s soglasjem oziroma predpisi o javnih cestah in niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil. Pristojni inšpektor za ceste lahko prepove uporabo ceste, ki je izročena v uporabo brez dovoljenja ministra, pristojnega za promet, oziroma brez dovoljenja župana. Pristojni inšpektor za ceste lahko odredi odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje, ki je v območju državne ceste postavljen brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem ali se uporablja v nasprotju s soglasjem; odredi odstranitev ovir s cestnega sveta, ki ovirajo varno uporabo ceste, oziroma odredi vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačno sanacijo ceste, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, po drugi osebi, na stroške povzročitelja.

K 119. členu
Člen opredeljuje pogoje, ko lahko pristojni inšpektor za ceste odredi začasni ukrep omejitve uporabe ceste. Ukrep mora izvesti izvajalec rednega vzdrževanja ceste v okviru izvajanja te javne službe, oziroma lastnik nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni promet. O odrejenih ukrepih mora inšpektor za ceste obvestiti ministrstvo, pristojno za promet, oziroma občino, policijo in pristojno občinsko redarstvo.

K 120. členu
Člen določa periodični inšpekcijski nadzor predora, ki ga mora opraviti pristojni inšpektor za ceste najmanj vsaka 3 leta. V okviru ugotovitev lahko določi pogoje za nadaljnje obratovanje predora ali prepove oziroma omeji promet v njem.

K 121. členu
Člen določa, da so Prometni inšpektorat Republike Slovenije in občinski inšpekcijski organi za ceste prekrškovni organi za prekrške iz tega zakona, storjene na cestah, ki jih nadzorujejo v okviru svoje pristojnosti. Isti člen pa tudi določa, da sta policija in občinsko redarstvo prekrškovna organa za prekrške, ki se nanašajo na ogrožanje varne uporabe javnih cest in uporabo nekategoriziranih cest. Pri izvajanju nadzora imajo nadzorni organi poleg svojih pooblastil tudi pooblastila, ki jim jih daje ta zakon. Udeleženci cestnega prometa se morajo ravnati po njihovih znakih, ukazih in odredbah.

K poglavju XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

K 122. členu
Člen določa, da se upravni in inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred začetkom uveljavitve tega zakona, dokončajo po dosedanjih predpisih. Prav tako se po dosedanjih predpisih končajo postopki o prekrških, ki so bili storjeni pred začetkom uporabe tega zakona, razen v primerih, ko je za storilca ta zakon milejši. Če so bili projektni pogoji direkcije, občine ali družbe DARS d.d. izdani pred uveljavitvijo tega zakona, se postopki za izdajo soglasja končajo po dosedanjih predpisih.

K 123. členu
Člen razveljavlja določbe nekaterih veljavnih predpisov. Določbe Zakona o javnih cestah, ki so bile prenesene v ta zakon, prenehajo veljati, razen določb, ki se nanašajo na cestninjenje.

K 124. členu
Člen določa, da mora minister, pristojen za promet, podzakonske predpise, ki bodo izdani na podlagi tega zakona izdati v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.

K 125. členu
Člen določa, da z dnem uveljavitev tega zakona prenehajo veljati predpisi, ki so bili izdani na podlagi Zakona o javnih cestah, ki pa se do uveljavitve ustreznih predpisov po tem zakonu uporabljajo še naprej, če niso v nasprotju z njim.

K 126. členu
Člen določa rok za uskladitev občinskih predpisov z določbami tega zakona.

K 127. členu
Člen določa, da že imenovani tehnični odbori nadaljujejo s svojim delom.

K 128. členu
Člen določa rok (5 let) za uskladitev obstoječega stanja prometne signalizacije in prometne opreme s predpisanim stanjem.

K 129. členu
Če javna cesta, ki bi morala imeti status javnega dobra, le-tega nima, ga pridobi lahko s pravnomočno ugotovitveno odločbo, ki jo za državne ceste izda minister, pristojen za promet, za občinske ceste pa občinska uprava.

K 130. členu
Člen določa, da se že obstoječa Banka cestnih podatkov, ki se vodi pri direkciji, šteje za banko cestnih podatkov po tem zakonu. S tem je dana pravna podlaga za njeno nadaljnje vodenje.

K 131. členu
Člen določa pogoje za izdajo obratovalnega dovoljenja predorom, katerim je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 30. 4. 2006 in za predore, ki so obratovali že pred uveljavitvijo Direktive 2004/54 ES, ki ureja področje varnosti v cestnih predorih na vseevropskem cestnem omrežju.

K 132. členu
Člen določa, da se postopki obnovitvenih del, vzdrževalnih del v javno korist in gradenj, ki so bili pričeti pred uveljavitvijo tega zakona, končajo skladno s predpisi, ki so veljali na dan odločitve o začetku postopka javnega naročanja.

K 133. členu
Člen določa rok za ustanovitev nacionalnega centra za upravljanje s prometom. PIC, katerega ustanovitelj je DARS, d.d., do prenosa na nacionalni nivo, še naprej opravlja svoje naloge.

K 134. členu
Člen določa vakacijski rok.


PRILOGA
Priložena so besedila podzakonskih aktov, ki se pripravljajo na novo, ki jih torej po veljavni zakonodaji še ni bilo. Vsi ostali podzakonski akti, ki jih predvideva novi zakon, so bili že sprejeti na podlagi veljavnega zakona o javnih cestah in se bodo na podlagi prehodne določbe 125. člena še naprej uporabljali.


PREDLOG
(2010-2411-0065)
Na podlagi desetega odstavka 18. člena Zakon o cestah (Uradni list RS, št. ..../10) izdaja minister za promet


PRAVILNIK
za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah

I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)


Ta pravilnik določa za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist način in postopek odobritve projektne dokumentacije, vrsto in način izvedbe, način in postopek nadzora nad izvedbo, način in postopek pregleda, način in postopke prevzema.
2. člen
(obseg uporabe)

(1) Ta pravilnik se uporablja za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah.
(2) Ta pravilnik se uporablja pri novogradnji ali rekonstrukciji državne ceste, za katero je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje pristojnega upravnega organa in bo v času gradnje potrebno uporabljati obstoječo javno cesto, ki bo delno ali v celoti predmet novogradnje ali rekonstrukcije.
(3) Ta pravilnik se uporablja pri novogradnji cest za katero je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje pristojnega upravnega organa, v območju obstoječe ceste, kjer se novozgrajena cesta priključi na obstoječo javno cesto.
3. člen
(pomen izrazov)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. »Investicijska vzdrževalna dela« so tista dela na javnih cestah, s katerimi se ne spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju javne ceste, s katero se ne sme posegati izven območja cestnega sveta; vsebuje tudi izvedbo izboljšav v območju cestnega sveta, ki so povezane z varnostjo javne ceste.
2. »recenzija« je racionalna strokovna presoja projektnih rešitev.
3. »tehnične zahteve« so pogoji predpisani s predpisi izdanimi na podlagi Zakona o javnih cestah katerih uporaba je še dovoljena in predpisi izdanimi na podlagi tega zakona
4. »gradbišče« je pri vzdrževalnih delih v javno korist območje ceste omejeno z mejo obdelave, pri investicijskih vzdrževalnih delih pa cestni svet omejen z mejo obdelave
5. »meja obdelave« je kilometrski položaj začetka in konca posega merjeno v osi ceste
6. Za izraze »izvajalec, odgovorni vodja gradbišča, odgovorni vodja del, odgovorni vodja posameznih del, nadzornik, odgovorni nadzornik, odgovorni nadzornik posameznih del, projektant, odgovorni vodja projekta in odgovorni projektant«, se smiselno uporabljajo določbe predpisov s področja graditve objektov.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot ga določajo drugi predpisi s področja cest in graditve objektov.

II. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA, IZVEDBENI NAČRT IN RECENZIJA
4. člen

Za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist je potrebno na podlagi projektne naloge izdelati izvedbeni načrt ali projektno dokumentacijo.

5. člen
(projektna naloga)

(1) Upravljavec ceste mora izdelati projektno nalogo.
(2) Projektna naloga je sistematično urejen zbir tekstualnega in slikovnega gradiva in drugih potrebnih besedil v obliki usmeritev, kako naj projektant izdela projektno dokumentacijo ali izvedbeni načrt.
(3) S projektno nalogo se predpiše vsebina izvedbenega načrta ali projektne dokumentacije.
(4) Projektna naloga mora biti sestavljena iz naslednjih osnovnih poglavij, ki morajo biti obrazložena v odvisnosti od vrste projektne dokumentacije, obsega predvidenega posega in objekta:
1. Naziv objekta je sestavljen iz: vrste projektne dokumentacije, vrste posega, točnega naziva ceste ter km položaj začetka in konca posega oziroma os objekta. Nazivu objekta se lahko dodajajo tudi krajevna imena.
2. Opis obstoječega stanja.
3. Predlog rešitve.
4. Obstoječa projektna dokumentacija.
5. Smernice za izdelavo projekta.
6. Projektni pogoji in soglasja k projektu.
7. Uporaba zakonov in podzakonskih aktov.
8. Tehnični pogoji za projektiranje.
9. Vsebina projekta.
10. Specifikacija ponudbe po posameznih postavkah.
11. Zapisnik terenskega ogleda s preglednico obstoječega stanja ter slikovnim gradivom. V preglednico se vnašajo: km položaj v osi ceste, kratek opis (npr. začetek zidu, konec prepusta, priključek ipd) in fotografijo opisa, v smeri od začetka proti koncu ceste. Prvi in zadnji km položaj je meja obdelave.
(5) Projektno nalogo morajo potrditi izdelovalec, naročnik in sofinancer(ji).
(6) V primerih, ko so izpolnjeni pogoji za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del se naslovi posameznih osnovnih poglavij smiselno priredijo s tem, da zaporedje poglavij ostane nespremenjeno.
6. člen
(izvedbeni načrt)

(1) Izvedbeni načrt se izdela na podlagi izdelane in potrjene projektne naloge iz prejšnjega člena. Izdelan je v obsegu uskladitve obstoječega stanja z obstoječo projektno in/ali tehnično dokumentacijo na podlagi katere se cesta uporablja ali kot samostojni izvedbeni načrt. Izvedbeni načrt obsega splošni del in vsaj enega od v nadaljevanju navedenih poglavij, ki morajo biti določeni v projektni nalogi.
(2) Poglavja izvedbenega načrta so:
1. Splošni del vsebuje naziv objekta, projektanta, odgovornega vodja projekta, odgovornega projektanta, številko projekta, kraj in datum izdelave, kazalo vsebine.
2. Tehnično poročilo obsega tehnični opis obstoječega in končnega stanja objekta. Poleg opisa so sestavni del tehničnega poročila še: rezultati analiz in izračunov, sheme in drugi prikazi iz katerih so razvidni bistveni podatki v zvezi z izpolnjevanjem bistvenih zahtev, izsledki predhodnih raziskav, empirični podatki ter ocena vrednosti materiala in del.
3. Načrti z vsemi potrebnimi detajli vsebujejo tlorise in prereze iz katerih so razvidni geometrijski elementi poteka ceste oziroma geometrijski elementi objekta.
4. Popis del s predračunom vsebuje natančen popis del, količine, enote, ceno na enoto, vrednost predračunske postavke, seštevek postavk po vrsti del ter skupni seštevek vseh del.
5. Navodila so opisi, ki jih izdela proizvajalec proizvodov, elementov, naprav ali sistemov in so namenjena delovanju, upravljanju ali vzdrževanju le-teh.
6. Programska oprema je oprema, ki je namenjena delovanju, upravljanju ali vzdrževanju proizvodov, elementov, naprav ali sistemov.
7. Elaborati vsebujejo študije, zasnove, strokovne ocene, geodetske načrte, prometne ureditve, dimenzioniranje voziščne konstrukcije, posebne pogoje in/ali druge tehnične dokumente.
(3) Izvedbeni načrt lahko izdela pravna in fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za projektanta oziroma odgovornega projektanta skladno s predpisi o graditvi objektov.
(4) Izvedbeni načrt je zadostna dokumentacija za izvedbo del v primeru sanacij objektov ali preplastitev cest.
(5) Recenzija izvedbenega načrta ni obvezna.
(6) Šteje se, da je izvedbeni načrt izdelan, ko je bil predan naročniku, razen če je bila z naročilom, za izdelavo izvedbenega načrta določena recenzija. Pogoji predaje izvedbenega načrta naročniku se določijo z naročilom.
7. člen
(projektna dokumentacija)

(1) V kolikor je s projektno nalogo predpisana projektna dokumentacija, se ta izdela skladno s predpisi o graditvi objektov.
(2) Projektna dokumentacija je obvezna, če se izvaja rekonstrukcija ceste.
8. člen
(recenzija)

(1) Recenzija se izvaja v primeru, ko je za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del ali vzdrževalnih del v javno korist predpisana projektna dokumentacija.
(2) Projekta dokumentacija mora biti pregledana s strani odgovornega recenzenta.
(3) Recenzent je pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje za projektanta.
(4) Odgovorni recenzent je fizična oseba imenovana s strani recenzenta. Izpolnjevati mora vsaj pogoje za odgovornega projektanta skladno s predpisi o graditvi objektov. Kjer, zaradi vrste recenzije ni predpisanih pogojev (npr. prometno ekonomske primerjave, presoja vplivov na okolje in podobno) mora odgovorni recenzent imeti vsaj visoko strokovno izobrazbo (1 stopnja bolonjskega študija) in 5 let delovnih izkušenj na področju, ki je predmet recenzije. En odgovorni recenzent je lahko ob izpolnjevanju pogojev imenovan za več področij.
(5) Obseg recenzije je odvisen od stopnje izgotovitve projektne dokumentacije in obsega naslednja področja: prometno varnost, prometni objekti (mostovi, prepusti, predori), gradbeno tehnične rešitve, prometno ali gradbeno tehnološko vrednotenje variant, geološka in geomehanska poročila, prometno ekonomske primerjave, kolesarske poti, semaforizacija in cestna razsvetljava, arhitektonsko oblikovanje obcestnih objektov in ureditve obcestne krajine, nivojsko križanje ceste in železniške proge, presoja vplivov na okolje, protihrupna zaščita in vodnogospodarski pogoji. Pri izvedbi recenzije nivojskih križanj ceste in železniške proge mora biti opravljena tudi revizija skladno s predpisi o varnosti v železniškem prometu.
(6) Recenzent mora po predhodnem soglasju upravljavca imenovati vodjo recenzije in tajnika.
(7) Odgovorni recenzent mora za vsako od navedenih področij izdelati poročilo, v kolikor je področje zajeto v projektni dokumentaciji. Pri izdelavi poročila se mora odgovorni recenzent ravnati po pravilih stoke in načelu zakonitosti. Tako izdelano poročilo mora biti dostavljeno vsaj 8 dni pred obravnavo na naslov projektanta.
(8) Za obravnavo poročil mora vodja recenzije razpisati obravnavo, na katero povabi: vodjo investicijskega projekta investitorja, odgovornega vodjo projekta projektanta, odgovorne projektante, ogovorne recenzente in druge s strani upravljavca pooblaščene osebe.
(9) O obravnavi se na kraju samem vodi zapisnik.
(10) Projektant mora upoštevati obrazložene pripombe odgovornih recenzentov in vsebino projektne dokumentacije uskladiti s pripombami v roku, ki ga določi vodja recenzije, ki ne sme biti krajši od 15 dni po prejemu zapisnika recenzijske obravnave.
(11) Vodja recenzije mora po predložitvi popravljene projektne dokumentacije ugotoviti skladnost med izdelanimi popravki in pripombami odgovornih recenzentov.
(12) Recenzent mora o opravljeni recenziji izdati potrdilo, ki ga potrdijo recenzent, vodja recenzije in upravljavec.
(13 Recenzent mora o recenziji voditi evidenco ob smiselni uporabi uredbe o upravnem poslovanju. Po izdaji potrdila o opravljeni recenziji mora original dokumentacije izročiti naročniku.
(14) Za sklic recenzije, vodenje zapisnika, vročanje dokumentov ter izdajo potrdila se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku.
9. člen
(revizija)

Kadar se kot vzdrževalna dela v javno korist izvajajo zahtevni objekti, mora biti poleg recenzije opravljena tudi revizija projektne dokumentacije, kot je to predpisano s predpisi o graditvi objektov.

III. IZVEDBA


10. člen
(odgovorne osebe pri izvedbi investicijskih vzdrževalnih del in delih, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist)

(1) Odgovorna oseba investitorja mora biti imenovana v skladu s predpisi o javnih financah.
(2) Za izdelavo projektne dokumentacije mora projektant imenovati odgovornega projektanta v skladu s predpisi o graditvi objektov, v obliki kot je predpisana s predpisi o vsebini projektne dokumentacije. V kolikor pri projektiranju sodeluje več projektantov ali odgovornih projektantov investitor izmed odgovornih projektantov imenuje odgovornega vodjo projekta.
(3) Za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in del, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist imenuje izvajalec del odgovornega vodjo del, če to zahteva obseg del pa še odgovornega vodjo posameznih del. V kolikor je na gradbišču več izvajalcev del, investitor izmed odgovornih vodij del imenuje odgovornega vodjo gradbišča.
(4) Za izvajanje nadzora imenuje nadzornik odgovornega nadzornika. Odgovorni nadzornik lahko za izvajanje posameznih del, ki so v zvezi z opravljanjem gradbenega nadzora, imenuje svoje pomočnike – odgovorne nadzornike posameznih del.
(5) Za izvedbo recenzije se imenujejo fizične osebe v skladu s tem pravilnikom.
(6) Za izvedbo revizije se imenujejo fizične osebe v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(7) Projektant, recenzent, revident, izvajalec in nadzornik so lahko imenovani s pogodbo ali drugim dokumentom iz katerega izhaja predmet naročila in je skladen z zahtevo investitorja oziroma je podpisnik pogodbe ali dokumenta odgovorna oseba investitorja.
(8) Pravne in fizične osebe iz tega člena z izjemo investitorja in oseb v postopku recenzije morajo za imenovanje iz tega člena izpolnjevati pogoje skladno s predpisi o graditvi objektov.
(9) Za obliko in vsebino dokumentov s katerim se z izjemo odgovornih projektantov in odgovornih vodij projektov projektanta, imenujejo odgovorne fizične osebe se uporabijo določbe zakona o splošnem upravnem postopku.
11. člen
(investicijska vzdrževalna dela)

(1) Investicijska vzdrževalna dela se izvajajo na podlagi izvedbenega načrta in le izjemoma na podlagi projekta za izvedbo.
(2) Z investicijskimi vzdrževalnimi deli se lahko prične, ko je izdelan izvedbeni načrt ali izdano potrdilo o recenziji projekta za izvedbo.
(3) O izvajanju del se vodi gradbeni dnevnik v skladu s predpisi ograditvi objektov.
(4) Knjiga obračunskih izmer se vodi v skladu s predpisi o graditvi objektov, če to zahteva način obračuna izvedenih del in je predpisana s pogodbo ali razpisno dokumentacijo.
(5) Posebni pogoji za izvedbo se predpišejo s projektno dokumentacijo za izvedbo, izvedbenim načrtom, elaboratom prometne ureditve ali sklepom upravljavca in obsegajo omejitve, faznost izvedbe del, obseg pregledov s strani izvajalca rednega vzdrževanja, dostopnost za intervencijo in druge ukrepe za zagotovitev varnosti cestnega prometa. Posebni pogoji ne nadomeščajo dovoljenja za zaporo ceste. Izvajati se pričnejo, ko izvajalec del poseže v obstoječo cesto, najkasneje pa s postavitvijo zapore ceste in veljajo po odstranitvi zapore ceste do izdaje sklepa s strani komisije za pregled investicijskih vzdrževalnih del.
(6) V primeru, da se za začasno cesto uporabi dokončana posamezna faza izvedenih investicijskih vzdrževalnih del na cesti ter v primeru, ko so investicijska vzdrževalna dela končana in še ni izdan sklep komisije o pregledu teh del, lahko izvajalec rednega vzdrževanja ceste konča zaporo prometa in pod posebnimi pogoji dovoli začasno uporabo ceste, če je odgovorni nadzornik izvedenih del predhodno z vpisom v gradbeni dnevnik podal pisno izjavo, da so dela opravljena skladno s tehničnimi zahtevami in je zagotovljena varnost ceste.

12. člen
(vzdrževalna dela v javno korist)

(1) Dela, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist, se izvajajo na podlagi projekta za izvedbo in le izjemoma na podlagi izvedbenega načrta. V primerih, ko se dela, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist izvajajo na podlagi izvedbenega načrta mora biti to posebej utemeljeno.
(2) Z vzdrževalnimi deli v javno korist se lahko prične, na podlagi potrdila o recenziji projekta za izvedbo ali izdelanega izvedbenega načrta, izdelanega načrta organizacije gradbišča, varnostnega načrta.
(3) O izvajanju del se vodi gradbeni dnevnik v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(4) Knjiga obračunskih izmer se vodi v skladu s predpis o graditvi objektov, če to zahteva način obračuna izvedenih del in je predpisana s pogodbo ali razpisno dokumentacijo.
(5) Posebni pogoji se predpišejo s projektno dokumentacijo za izvedbo, izvedbenim načrtom, elaboratom prometne ureditve ali sklepom upravljavca in obsegajo omejitve, faznost izvedbe del, obseg pregledov s strani izvajalca rednega vzdrževanja, dostopnost za intervencijo ali druge ukrepe za zagotovitev varnosti cestnega prometa. Posebni pogoji ne nadomeščajo dovoljenja za zaporo ceste. Izvajati se pričnejo, ko izvajalec del poseže v obstoječo cesto, najkasneje pa s postavitvijo zapore ceste in veljajo po odstranitvi zapore ceste do pridobitve dovoljenje za izročitev ceste vsaj v začasno omejeno uporabo.
(6) Izvajanje del, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist pod prometom je predpisano v Zakonu o cestah.




13. člen
(načrt organizacije gradbišča)

(1) Za izvedbo del, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist mora biti izdelan načrt organizacije gradbišča. Načrt organizacije gradbišča predloži izvajalec del pred pričetkom del, pregleda in potrdi ga odgovorni nadzornik.
(2) Načrt organizacije ureditve gradbišča mora biti izdelan v skladu s projektom za izvedbo ali izvedbenim načrtom, na podlagi katerega se bo delo izvajalo in v skladu z varnostnim načrtom, kadar je predpisan.
(3) Načrt organizacije gradbišča velja za čas trajanja gradbišča in mora v odvisnosti od velikosti, predvidenega časa izvajanja in zahtevnosti del vsebovati:
1. območje, kjer se bodo odvijala dela na gradbišču s parcelnimi mejami, prostori za začasne deponije, gradbiščni provizoriji (pisarne, objekti za potrebe izvedbe del ipd),
2. stalne in začasne ograje, znake za obvestila, prepovedi dostopov ali gibanja,
3. elaborat zapore ceste,
4. posebne pogoje za odvijanje cestnega prometa,
5. komunikacijske poti znotraj gradbišča in dostop na in iz gradbišča
6. priključke na javne ceste
7. predeli oziroma območja za pripravo materialov, polizdelkov, sestavljanje opažev ipd
8. robove izkopov (nasipov), višinske gabarite, nestabilna in drugače nevarna ali varovana območja
9. mesta priključkov (na vodo, elektriko, plin, telekomunikacije, zrak, toplovod idr.) in razdelilna mesta na gradbišču s potekom stalnih (za čas gradnje) razvodov,
10. potek montaže in demontaže konstrukcij ali posameznih elementov, potek izkopov, delovnih in fasadnih odrov ter podpornih konstrukcij itd.,
11. namestitev oziroma razporeditev gradbenih strojev s prikazom delovno vplivnega območja,
12. območja za zbiranje oziroma za začasno deponijo gradbenih odpadkov in po vrstah nevarnih snovi in zaščitna območja za varovanje okolice,
13. ukrepe za varovanje zdravja in varovanja oseb ter okolice za čas gradnje,
14. in vse drugo kar je še potrebno za izvedbo del
(4) V dovoljenju o zapori ceste in posebnih pogojih za odvijanje cestnega prometa je potrebno predvideti možnosti dostopov za intervencijo in požarno varnosti na območju gradbišča.
(5) Izvajalec oziroma v primeru, če je izvajalcev več, mora tisti izvajalec, ki ga imenuje investitor, urediti gradbišče v skladu z varnostnim načrtom in izvajanje del organizirati tako, da zaradi njih na gradbišču ne bodo ogroženi varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti ali okolje.
14. člen
(označitev gradbišča in prijava gradbišča)

(1) Izvajalec mora označiti gradbišče s tablo in v roku kot je to predpisano v predpisih o graditvi objektov. Rubrika, ki se nanaša na gradbeno dovoljenje se nadomesti z besedilom vzdrževalna dela v javno korist.
(2) Nadzornik mora v primerih, določenih s predpisi o zagotavljanju varstva pri delu na gradbiščih, sestaviti prijavo gradbišča in jo poslati inšpekciji za delo najpozneje 15 dni pred začetkom del.

IV. PREGLED

15. člen
(pregled investicijskih vzdrževalnih del)

(1) Pregled izvedenih investicijskih vzdrževalnih del se opravi na način in v roku, kot ga predpisuje Zakon o cestah. Komisijo sestavljajo odgovorni vodja del, odgovorni nadzornik in predstavnik upravljavca, ki vodi delo komisije.
(2) O pregledu izvedenih investicijskih vzdrževalnih del mora biti izdelan zapisnik. V zaključku mora biti naveden sklep, da je cesta ali cestni objekt sposoben za varno vožnjo.


16. člen
(pregled vzdrževalnih del v javno korist)

(1) Pregled izvedenih rekonstrukcijskih del, ki se štejejo za vzdrževalna drla v javno korist se opravi v roku, kot ga predpisuje Zakon o cestah. Komisijo sestavljajo predsednik, tajnik, predstavnik policijske uprave in vsaj en predstavnik upravljavca.
(2) Izvajalec del mora naročniku po zaključku rekonstrukcije ceste, ki se šteje za vzdrževalna dela v javno korist, posredovati izjavo o zaključku del v obliki kot jo predpisuje Priloga 1 tega pravilnika.
(3) Izjavo o zaključku rekonstrukcije ceste, ki se šteje za vzdrževalna dela v javno korist, mora naročniku posredovati tudi odgovorni nadzornik, v obliki kot jo predpisuje Priloga 2 tega pravilnika.
(4) Izvajalec del mora naročniku ob predložitvi izjave o dokončanju del izročiti en izvod dokumentacije, ki obsega: (5) Vodilna mapa se zveže z državno vrvico ter opremi z žigom in podpisom odgovornega vodje projekta, posamezni načrti pa se zvežejo z državno vrvico ter opremijo z žigom in podpisom odgovornega projektanta.
(6) Oblika dokazila o zanesljivosti del, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist, ki mora biti izdelano v slovenskem jeziku, je predpisana v Prilogi 3 tega pravilnika.
17. člen
(vabilo)

(1) Delo komisije organizira tajnik, vodi pa predsednik komisije.
(2) Vabilo za sklic komisije mora biti imenovanim članom in ostalim vabljenim vročeno najmanj osem dni pred dnevom opravljanja komisijskega pregleda. Vabila se lahko vročajo po elektronski pošti na uradne elektronske naslove vabljenih. V nujnih primerih se lahko vabilo posreduje tudi v krajšem roku, vendar ne krajšem kot 60 ur.
(3) Komisija odloča z večino prisotnih članov na komisijskem pregledu.
(4) Poleg imenovanih članov komisije se na pregled povabi tudi ostale udeležence del, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist (npr. drugega investitorja, sofinancerja, odgovornega nadzornika, odgovorne nadzornike posameznih del, odgovornega vodjo gradbišča, odgovornega vodjo del, odgovorne vodje posameznih del, odgovornega vodjo projekta projektanta in odgovornega projektanta, uradnika za varnost, ipd.).
(5) K delu komisije mora biti povabljen predstavnik pogodbenega koncesionarja za redno vzdrževanje in varstvo cest ter odgovornega nadzornika nad izvajanjem rednega vzdrževanja.
(6) K delu komisije se povabi tudi predstavnike upravljavcev (lokalna skupnost, upravljavec javne železniške infrastrukture ipd), ki so dolžni zagotavljati vzdrževalna dela na objektih, ki so predmet pregleda.



18. člen
(izvedba pregleda)

(1) Komisija mora pri pregledu rekonstrukcijskih del, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist, preveriti, ali so bila dela izvedena v skladu s projektno dokumentacijo oziroma izvedbenim načrtom, določili pogodbe in s pravili stroke, ter, ali je pridobljena vsa potrebna dokumentacija v skladu z določili pogodbe, dokazilo o zanesljivosti objekta, izpolnjeni obrazci za vnos v Banko cestnih podatkov, projekt izvedenih del in ugotoviti, ali je na podlagi pregleda izvedenih del in predložene dokumentacije za cesto, cestni odsek ali cestni objekt, na katerem je bila izvedena rekonstrukcija ceste, ki se šteje za vzdrževalna dela v javno korist, primeren in varen za predajo v uporabo.
(2) Osebe, ki se udeležijo dela komisije, se morajo izkazati z ustreznimi pooblastili, skladno z določili zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Odgovorne osebe pri izvedbi del, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist se morajo izkazati z imenovanjem na podlagi tega pravilnika, v tem primeru posebnega pooblastila ne potrebujejo.
19. člen
(izvedba pregleda kadar se objekt priključuje na obstoječo cesto)
(1) V primerih, ko s posegom v prostor posledično prode do posega na javni cesti (priključki stanovanjsko poslovnih objektov, trgovskih centrov, bencinskih servisov in podobno) je obveznosti investitorja prevzame upravljavec javne ceste. V takem primeru upravljavec ceste ne sme zagotavljati sredstev za izvedbo del, je pa upravičen do povračila vseh stroškov, ki nastanejo na javni cesti.
(2) V primerih ko pride do posega na državni cesti in je investitor posega lokalna skupnost, obveznosti investitorja v območju državne ceste po tem pravilniku prevzame upravljavec državne ceste. V takem primeru upravljavec ceste ne sme zagotavljati sredstev za izvedbo del, je pa upravičen do povračila vseh stroškov, ki nastanejo na državni cesti.
(3) Postopek izvedbe del v območju ceste se izvajajo po določilih tega pravilnika, pri tem mora investitor posega zagotoviti tudi zemljišča v novem območju cestnega sveta.
(4) Medsebojna razmerja morajo biti urejena s pogodbo, ki mora biti podpisana pred pričetkom del.
(5) Določila IV. poglavja tega pravilnika z izjemo investicijskih vzdrževalnih del veljajo tudi v primeru, ko je bilo za poseg pridobljeno pisno soglasje ali dovoljenje upravljavca ceste in sklenjena pogodba o dovolitvi gradnje ali pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti.

20. člen
(zapisnik)
(1) Zapisnik komisijskega pregleda in prevzema vsebuje naslednje:
1. številka zapisnika,
2. naziv komisije,
3. pogodbeni naziv objekta,
4. kraj, datum in čas sklica z njenim začetkom,
5. prisotni člani komisije in ostali udeleženci komisijskega pregleda in prevzema,
6. osnovni podatki o vrsti izvedenih del,
7. podatki o pogodbenih strankah,
8. podatki o odgovornih osebah,
9. podatki o predloženi dokumentaciji,
10. ugotovitve komisije in
11. zaključni sklepi s predlogom in zaključkom
(2) Podrobnejšo vsebino zapisnika lahko določi predsednik komisije.


21. člen
(zaključni sklep komisije)
(1) Če komisija na podlagi pregleda izvedenih del in predložene dokumentacije ugotovi, da je cesta, cestni odsek ali cestni objekt, na katerem so bila izvedena dela, ki se šteje za vzdrževalna dela v javno korist varen, komisija predlaga ministru za promet, izdajo dovoljenja za izročitev ceste, cestnega odseka ali cestnega objekta v neomejeno uporabo.
(2) Če komisija na podlagi pregleda izvedenih del in predložene dokumentacije ugotovi, da cesta, cestni odsek ali cestni objekt, na katerem so bila izvedena dela, ki se šteje za vzdrževalna dela v javno korist, ni varen in so na cesti, cestnem odseku ali cestnem objektu pomanjkljivosti, ki bistveno vplivajo na varnost prometa, in jih je pred izročitvijo ceste, cestnega odseka ali cestnega objekta prometu potrebno odpraviti, komisija predlaga ministru za promet, da izda odločbo, s katero odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v roku, ki mu ga predlaga komisija. Po poteku tega roka se komisijski pregled opravi ponovno.
(3) Če komisija na podlagi pregleda izvedenih del, ki se šteje za vzdrževalna dela v javno korist in predložene dokumentacije ugotovi, da so na cesti, cestnem odseku, cestnem objektu ali v predloženi dokumentaciji pomanjkljivosti, ki ne vplivajo na varnost prometa, jih je pa potrebno skladno s predpisi, ki urejajo področje cest, določili pogodbe in s pravili stroke odpraviti, komisija predlaga ministru za promet, izdajo dovoljenja za izročitev ceste, cestnega odseka ali cestnega objekta v začasno omejeno uporabo z navedbo pomanjkljivosti in rokom za njihovo odpravo. Predsednik komisije mora po izteku roka obvestiti ministrstvo, pristojno za promet, o odpravi v odločbi navedenih pomanjkljivosti.
(4) Če je upravljavec državne ceste zaradi posega v varovalni pas državne ceste predhodno izdal soglasje komisija preveri, ali so bili pogoji soglasja upoštevani. Komisija zaključi delo z ugotovitvenim sklepom, da nima zadržkov za izdajo uporabnega dovoljenja, oziroma take zadržke navede.
22. člen
(prevzem izvedenih del)

(1) Po pridobitvi dovoljenja za neomejeno uporabo se v roku 30 dni izvede prevzame izvedenih del, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist.
(2) V sklopu prevzema se celotna dokumentacija (upravna, investicijska, finančna, projektna oziroma druga dokumentacija) o objektu preda investitorju.
(3) O prevzemu upravljavec izdela potrdilo.

V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

23. člen
(dokončanje tekočih projektov)

Vsa dela, začeta pred uveljavitvijo tega pravilnika, ki se v skladu z določbami tega pravilnika uvrščajo med vzdrževalna dela v javno korist, se zaključijo v skladu z določbami predpisov, po katerih so bila začeta.

24. člen
(prenehanje veljavnosti predpisov)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Navodilo o delu komisije za pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del na državnih cestah in rekonstrukcij državnih cest, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist (Uradni list RS, št. 30/2010).
25. člen
(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



Štev.
Ljubljana, dne .....
EVA 2010-2411-0064


dr. Patrick Vlačič
Minister
za promet



Priloga 1
IZJAVA O ODGOVORNEGA VODJE DEL OZIROMA ODGOVORNEGA VODJE GRADBIŠČA O DOKONČANJU DEL, KI SE ŠTEJEJO ZA VZDRŽEVALNA DELA V JAVNO KORIST
Odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja gradbišča:

_______________________________________
ime in priimek

_______________________________________
osebni žig, podpis



IZJAVLJAM,

da so dela, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist na objektu

________________________________________________________,
polni naziv ceste, odseka ceste ali cestnega objekta

z dnem _______________________________________
datum

ZAKLJUČENA.

Izjavljam, da sem pregledal in z lastnoročnim podpisom potrdil pravilnost dokumentacije za pregled izvedenih vzdrževalnih del v javno korist.











Odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja gradbišča:

_______________________________________
ime in priimek

_______________________________________
osebni žig, podpis

_______________________________________
kraj in datum


Priloga 2
IZJAVA O ODGOVORNEGA NADZORNIKA O DOKONČANJU DEL, KI SE ŠTEJEJO ZA VZDRŽEVALNA DELA V JAVNO KORIST
Odgovorni nadzornik:

_______________________________________
ime in priimek

_______________________________________
osebni žig, podpis



IZJAVLJAM,

da so dela, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist na objektu

________________________________________________________,
polni naziv ceste, odseka ceste ali cestnega objekta

z dnem _______________________________________
datum


ZAKLJUČENA.

Izjavljam, da sem pregledal in z lastnoročnim podpisom potrdil pravilnost dokumentacije za pregled izvedenih vzdrževalnih del v javno korist.












Odgovorni nadzornik:

_______________________________________
ime in priimek

_______________________________________
osebni žig, podpis

_______________________________________
kraj in datum

Priloga 3

DOKAZILO O ZANESLJIVOSTI IZVEDENIH DEL, KI SE ŠTEJEJO ZA VZDRŽEVALNA DELA V JAVNO KORIST
polni naziv ceste, odseka ceste ali cestnega objekta
številka dokazila
polni naziv izvajalca del
datum izdelave
PODATKI O UDELEŽENCIH PRI IZVEDBI DEL, KI SE ŠTEJEJO ZA VZDRŽEVALNA DELA V JAVNO KORIST
1. polni naziv ceste, odseka ceste ali cestnega objekta
2. vrsta ukrepa
3. Investitor
4. sofinancer(ji)
5. projektant PZI ali izvedbenega načrta
6. odgovorni vodja projekta PZI ali izvedbenega načrta
7. odgovorni projektant(i) PZI ali izvedbenega načrta
8. projektant PID ali izvedbenega načrta izvedenih del
9. odgovorni vodja projekta PID ali izvedbenega načrta izvedenih del
10. odgovorni projektant(i) PID ali izvedbenega načrta izvedenih del
11. izvajalec(i)
12. odgovorni vodja gradbišča
13. odgovorni vodja(e) del
14. odgovorni vodja(e) posameznih del (navesti vrsto del)
15. nadzornik
16. odgovorni nadzornik
17. odgovorni nadzornik(i) posameznih del (navesti vrsto del)
IZJAVA O ZANESLJIVOSTI IZVEDENIH DEL, KI SE ŠTEJEJO ZA VZDRŽEVALNA DELA V JAVNO KORIST
______________________________________________________
polni naziv izvajalca del

in
_____________________________________________________,
polni naziv nadzornika

IZJAVLJAVA,
da so dela, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist na objektu
________________________________________________________,
polni naziv ceste, odseka ceste ali cestnega objekta

izvedena
· v skladu s predpisi o cestah,
· da so v cesto/odsek ceste/cestni objekt vgrajeni takšni gradbenimi proizvodi in materiali in na takšen način, da je zanesljiv(a) kot celota,
· da so inštalacije, tehnološke naprave in oprema kvalitetno vgrajene in da izpolnjujejo predpisane parametre,
· da se cesta/odsek ceste/cestni objekt nahaja v območju ceste (merjeno pred posegom) in na zemljiščih namenjeni javni cesti razen z zakonom določenih izjem objektov za varovanju ceste pred padajočim kamenjem in drevjem
tako, da je cesta/odsek ceste/cestni objekt zanesljiv(a) ter izpolnjuje bistvene zahteve.
Izvajalec:
____________________________________
naziv izvajalca, ime in podpis odgovorne osebe
izvajalca, žig
Nadzornik:
____________________________________
naziv nadzornika, ime in podpis odgovorne osebe
nadzornika, žig
Odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja gradbišča:
_______________________________________
ime in priimek
_______________________________________
osebni žig, podpis
_______________________________________
kraj in datum
Odgovorni nadzornik:

_______________________________________
ime in priimek
_______________________________________
osebni žig, podpis
_______________________________________
kraj in datum
Odgovorni vodja posameznih del:
_______________________________________
vrsta del
_______________________________________
ime in priimek
_______________________________________
osebni žig, podpis
_______________________________________
kraj in datum
Odgovorni nadzornik posameznih del:
_______________________________________
vrsta del
_______________________________________
ime in priimek
_______________________________________
osebni žig, podpis
_______________________________________
kraj in datum
razdelki za odgovorne vodje posameznih del in odgovorne nadzornike posameznih del se ustrezno dodajo
TABELARIČNO KAZALO DOKAZIL
A. Podatki o projektni dokumentaciji (izvedbeni načrt, PZI, PID):
Tabelarični seznam projektne dokumentacije
B. Podatki o dovoljenjih, soglasjih in posebni pogoji za izvedbo del pod prometom:
Tabelarični seznam dovoljenj ter soglasij
C. Podatki o pogodbah sklenjenih med investitorjem in izvajalci oziroma dobavitelji ter nadzornikom:
Tabelarični seznam sklenjenih pogodb
D. Osnovni podatki o gradbenem dnevniku:
Tabelarični seznam važnejših vpisov
I. Pripravljalna dela na gradbišču:
Tabelarični seznam posameznih dokazil (končna poročila, dokazila, priloge) z oštevilčenjem, kot sledijo v mapi s prilogami
II. Splošna gradbena dela:
Tabelarični seznam posameznih dokazil (končna poročila, dokazila, priloge) z oštevilčenjem, kot sledijo v mapi s prilogami
III. Elektro inštalacijska dela:
Tabelarični seznam posameznih dokazil (končna poročila, dokazila, priloge) z oštevilčenjem, kot sledijo v mapi prilogami
IV. Strojno inštalacijska dela:
Tabelarični seznam posameznih dokazil (končna poročila, dokazila, priloge) z oštevilčenjem, kot sledijo v mapi s prilogami
V. Zaključna gradbena dela:
Tabelarični seznam posameznih dokazil (končna poročila, dokazila, priloge) z oštevilčenjem, kot sledijo v mapi sami
VI. Izkazi, poročila, zapisniki oz. elaborati po področnih predpisih:
Tabelarični seznam posameznih dokazil, ki jih zahtevajo področni predpisi, Poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi, Zapisnik o strokovno tehničnem pregledu,.. z oštevilčenjem, kot sledijo v mapi s prilogami
VII. Geodetski podatki:
Tabelarični seznam geodetskih podatkov, kot so zapisniki o zakoličbi, geodetski načrt novega stanja zemljišča po končani delih,.. z oštevilčenjem, kot sledijo v mapi s prilogami
VIII. Ostale izvedene meritve in pregledi:
Tabelarični seznam ostalih posameznih dokazil o preizkusih instalacij, priključkov in naprav, prevzemih izvršenih del, pregledi cestnih zapor, rezultati prvih meritev obratovalnega monitoringa, z oštevilčenjem, kot sledijo v mapi s prilogami
(neustrezno izpusti ali dodaj manjkajoče)

Na koncu vsake tabele, na vsaki strani posebej mora biti podpis odgovornega vodje del in odgovornega nadzornika:

Odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja gradbišča:
_______________________________________
ime in priimek, osebni žig, podpis
Odgovorni nadzornik:

_______________________________________
ime in priimek, osebni žig, podpis



OBRAZLOŽITEV

I. UVOD 1. Pravna podlaga (besedilo, vsebina zakonske določbe, ki je podlaga za izdajo predpisa)

2. Rok za izdajo predpisa, ki ga je določil zakon.

Rok za izdajo predpisa določa 121. člen Zakona o cestah, in sicer najkasneje v enem letu po uveljavitvi Zakona o cestah.


PRILOGA 3
PPREDLOG
(2010-2411-0064)

Na podlagi petega odstavka 28. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št…/….) izdaja minister za promet v soglasju z ministrom za okolje in prostor
PRAVILNIK
o metodologiji za določitev sorazmernih deležev, potrebnih ukrepov in delitev stroškov med upravljavci javnih cest in upravljavci vodotokov
1. člen
(vsebina)

(1) Ta pravilnik določa uporabo Metodologije za določitev sorazmernih deležev, potrebnih ukrepov in delitev stroškov med upravljavci javnih cest in upravljavci vodotokov (št....., datum.....) iz Priloge 1.
(2) Za vsa vprašanja izvedbe potrebnih ukrepov se smiselno uporabljajo predpisi o graditvi objektov in predpisi s področja načrtovanja, obnavljanja in gradnje cest ter predpisi o vodah.
(3) Metodologija za določitev sorazmernih deležev, potrebnih ukrepov in delitev stroškov opredeljuje subjekte, vsebuje postopke za določanje deležev med subjekti in načine določanja potrebnih ukrepov.
2. člen
(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo ceste in vode.
3. člen
(področje uporabe)

Ta pravilnik se uporablja v primerih, ko se varovalni pasovi javnih cest in vodna zemljišča vodotokov prekrivajo in je potrebno razdeliti pristojnosti ter stroške izgradnje in vzdrževanja objektov med upravljavca javne ceste in upravljavca vodotoka. Javne ceste in vodotoki so javna dobrina, zato sta dolžna upravljavca javnih cest in vodotokov projektirati, graditi in vzdrževati svoje objekte po načelu dobrega gospodarja, da bodo skupni stroški v celotni življenjski dobi minimalni.
4. člen
(postopek in subjekti)

Postopek določanja sorazmernih deležev, potrebnih ukrepov in delitev stroškov, sodelujoče subjekte, odnose med upravljavci javnih cest in upravljavci vodotokov ter metodološke osnove opredeljuje Metodologija za določitev sorazmernih deležev, potrebnih ukrepov in delitev stroškov med upravljavci javnih cest in upravljavci vodotokov.



KONČNA DOLOČBA
5. člen
(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



Štev.
Ljubljana, dne .....
EVA 2010-2411-0064
dr. Patrick Vlačič
Minister
za promet
Soglašam!
dr. Roko Žarnić
Minister
za okolje in prostor






OBRAZLOŽITEV

I. UVOD 1. Pravna podlaga (besedilo, vsebina zakonske določbe, ki je podlaga za izdajo predpisa)

Pravno podlago za predmetni pravilnik daje peti odstavek 28. člena Zakona o cestah, ki določa, da minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za prostorske in gradbene zadeve, predpiše metodologijo za določitev sorazmernih deležev, potrebnih ukrepov in delitev stroškov.

2. Rok za izdajo predpisa, ki ga je določil zakon.

Rok za izdajo predpisa določa 124. člen Zakona o cestah, in sicer najkasneje v enem letu po uveljavitvi Zakona o cestah.

3. Splošna obrazložitev v zvezi s predlogom predpisa, če je potrebna.

Zakonodaja za področje cest določa varovalni pas ceste, v katerem je raba prostora omejena, z namenom preprečitve škodljivih vplivov posegov v prostor ob cesti na cesto in promet na njej. Zakonodaja s področja voda definira vodna in priobalna zemljišča ter erozijska območja, v katere je tako kot pri cestah omejena pravica poseganja. Ob hkratnem upoštevanju varovalnih območij se pogosto interesi obeh križajo, zato je nujna uskladitev obeh upravljavcev (cest in vodotoka).

Metodologija določa in razmeji pristojnosti in stroške izgradnje in vzdrževanja objektov, kjer se varovalni pasovi cest in vodnih zemljišč vodotokov prekrivajo, med upravljavca ceste in upravljavca vodotoka, ob zavedanju, da sta oba upravljavca dolžna svoj objekt kvalitetno vzdrževati.

Zaradi zahtevnosti področja je na Ministrstvu za promet že ustanovljena delovna skupina, ki bo skupaj s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor pripravila metodologijo, ki bo določala in razmejila pristojnosti in stroške izgradnje objektov, kjer se varovalni pasovi cest in vodnih zemljišč vodotokov prekrivajo, med upravljavca ceste in upravljavca vodotoka.

PRILOGA 4

PPREDLOG
(2010-2411-0063)

Na podlagi petega odstavka 38. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št…/….) izdaja minister za promet
PRAVILNIK
o metodologiji za določitev potrebnih ukrepov in delitev stroškov zaradi prekomerne prometne obremenitve javnih cest s tovornimi vozili

1. člen
(vsebina)

(1) Ta pravilnik določa uporabo Metodologije za določitev potrebnih ukrepov in delitev stroškov zaradi prekomerne prometne obremenitve javnih cest s tovornimi vozili (št....., datum.....) v Prilogi 1.
(2) Za vsa vprašanja izvedbe potrebnih ukrepov, zaradi prekomerne prometne obremenitve javnih cest s tovornimi vozili, se smiselno uporabljajo predpisi o graditvi objektov in predpisi s področja načrtovanja, obnavljanja in gradnje cest. Metodološke osnove predstavljajo tehnični predpisi s področja prometa ter načrtovanja, obnavljanja in gradnje cest.
(3) Metodologija za določitev potrebnih ukrepov in delitev stroškov opredeljuje subjekte, vsebuje postopke za določanje deležev med subjekti in načine določanja potrebnih ukrepov.
2. člen
(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo ceste in vode.
3. člen
(področje uporabe)

Uredba se uporablja v primeru povečanega prometa, ko je treba dele državnega cestnega omrežja zgraditi, rekonstruirati ali obnavljati z boljšimi elementi in v večjem obsegu, kot to zahtevata povprečen obseg in struktura cestnega prometa.
4. člen
(postopek in subjekti)

Postopek določanja ukrepov, delitev stroškov, sodelujoče subjekte, odnose med upravljavci javnih cest in povzročitelji prekomerne prometne obremenitve javnih cest s tovornimi vozili ter metodološke osnove opredeljujeta Metodologija za določitev potrebnih ukrepov in delitev stroškov zaradi prekomerne prometne obremenitve javnih cest s tovornimi vozili in Pojasnila in priporočila za uporabo metodologije za določitev potrebnih ukrepov in delitev stroškov zaradi povečanega obsega gradbiščnih tovornih vozil na javnih cestah.



KONČNA DOLOČBA

5. člen
(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



Štev.
Ljubljana, dne
EVA 2010-2411-0063
dr. Patrick Vlačič
Minister
za promet




Priloga 1
Metodologija za določitev potrebnih ukrepov in delitev
stroškov zaradi povečanega obsega gradbiščnih
tovornih vozil na državnih cestah

1 DOLOCITEV UKREPOV IN KRITERIJI ZA DELITEV STROŠKOV

V praksi obstajajo različne vrste preiskav in različni postopki meritev, s katerimi se ocenjuje stanje vozne površine ali voziscne konstrukcije. Na podlagi poznavanja vzrokov za nastanek poškodb in stanja vozišča se je potrebno odločiti za najbolj primeren ukrep sanacije. Pri odločitvi o vrsti ukrepa ima pomembno vlogo tudi vrednost investicije ukrepa, zato je potrebno ovrednotiti tudi stroške posameznega ukrepa. Ob izbiri primernega ukrepa je za končni rezultat sanacije ključnega pomena tudi uporaba kvalitetnih materialov in ustrezna izvedba del.

1.1 DOLOČITEV UKREPOV

Na podlagi vseh razpoložljivih podatkov je potrebno določiti potrebne ukrepe za sanacijo poškodb. Ukrepe se dimenzionira za dobo vsaj 10 let. Pri določitvi ukrepov je potrebno upoštevati čas izvedbe ukrepa: pred gradnjo, med gradnjo ali po končani gradnji in predvideno prometno obremenitev. Normalno prometno obremenitev (brez gradbiščnih tovornih vozil) se določi kot PLDP na podlagi publikacij Promet (in dnevnih štetjih na avtomatskih števnih mestih) in predviden promet po izgradnji objekta. Za povečan promet (promet z dodatnimi gradbiščnimi vozili) se upoštevajo dejanski podatki (PLDP gradbiščnih vozil, tehtanje) v času gradnje in ostali razpoložljivi podatki (glej poglavje 5.3).

Kakšen bo dogovor in kdaj se bodo izvedli preventivni ali sanacijski ukrepi je odvisno tudi od stanja vozišča. Na močno poškodovanem vozišču, sploh če je še na geološko in hidrološko neugodni podlagi, je potrebno izvesti ukrepe prej. Zato je nujno, da se Dogovor podpiše in ukrepe izvede pred pričetkom vožnje gradbiščnih tovornih vozil. Če poškodb ni veliko, nosilnost dobra, geološka in hidrološka podlaga pa sta ugodni, se z ukrepi lahko tudi počaka do konca gradnje objekta. Vendar se tudi v tern primeru podpiše Dogovor ob pričetku gradnje, sanacija pa se izvede ob koncu.

Značilni ukrepi za izboljšanje stanja voziščne konstrukcije na obstoječih voziščih so:

1.1.1 Preplastitev vozišča

Če je nosilnost voziščne konstrukcije zagotovljena, lahko z ukrepi površinskih obdelav in preplastitvijo vozišča ohranjamo voziščno konstrukcijo in izboljšujemo lastnosti obstoječega vozišča (obrabne plasti). Z obdelavami površine vozišča (površinsko prevleko in tankoplastno prevleko) izboljšujemo predvsem trenjske lastnosti vozišča in zatesnjujemo vozno površino na manj obremenjenih cestah. S preplastitvami vozišča pa predvsem izboljšujemo ravnost vozišča in zatesnjujemo vozno površino na cestah z vsemi skupinami prometne obremenitve.

1.1.2 Ojačitev vozišča

Če je potrebna ojačitev voziščne konstrukcije, potem se za določitev ukrepa uporabi TSC 06.541 Dimenzioniranje ojačitev obstoječih asfaltnih voziščnih konstrukcij'61. Ta tehnična specifikacija je namenjena določitvi:

za načrtovano ojačitev obstoječe asfaltne voziščne konstrukcije. Ojačitev obstoječe asfaltne voziščne konstrukcije je mogoče izvršiti z: Pri postopku nadgradnje je ena plast (preplastitev) ali več novih plasti asfaltnih zmesi (ojačitev) vgrajenih na obstoječo voziščno konstrukcije

Postopek delne zamenjave obsega:

Pri popolni zamenjavi je treba po odstranitvi celotne poškodovane obstoječe voziščne konstrukcije zgraditi na ponovno urejenem planumu podlage (posteljice) novo voziščno konstrukcije Z ustreznim postopkom pripravljene materiale obstoječe voziščne konstrukcije je mogoče ponovno uporabiti.

Izbira postopka ojačitve je odvisna od:

Zelo deformabilne materiale v obstoječi voziščni konstrukciji je praviloma treba odstraniti. Uporabiti jih je mogoče samo, če so z ustreznim postopkom predelani ali pa nadgrajeni z dovolj stabilnimi plastmi.

1.1.3 Obnova in rekonstrukcija

Obnova je ukrep za prenovitev voziščne konstrukcije. Izvedemo jo v primeru, ko sta nosilnost voziščne konstrukcije in kvaliteta obstoječih vgrajenih materialov tako zmanjšani, da voziščna konstrukcija ni več sposobna prevzeti dejanskih prometnih obremenitev. Pri obnovi je potrebno po odstranitvi celotne poškodovane obstoječe konstrukcije zgraditi na ponovno urejenem planumu podlage novo voziščno konstrukcijo. Dimenzije nove voziščne konstrukcije je potrebno na osnovi nosilnosti podlage, merodajne prometne obremenitve ter klimatskih in hidroloških pogojev določiti po uveljavljenem postopku v TSC 06.520 Projektiranje: dimenzioniranje novih asfaltnih voziscnih konstrukcij[5l.[101


Rekonstrukcija je večja dograditev ceste z razširitvami, prilagoditvijo voziščne konstrukcije in večjimi popravki smeri trase vključno z vso investicijsko in tehnično dokumentacijo in upravnimi postopki. Glede na tematiko naloge, izvedemo rekonstrukcijo takrat, ko prometnim obremenitvam ne ustreza niti nosilnost voziščne konstrukcije niti tehnični elementi ceste.

1.1.4 Ukrepi rednega vzdrževanja

Prej opisani ukrepi sodijo med ukrepe investicijskega vzdrževanja, na manj poškodovani vozni površini z dobro nosilnostjo voziscne konstrukcije pa lahko zadoščajo tudi ukrepi rednega vzdrževanja. Ukrepi rednega vzdrževanja so ukrepi manjšega obsega, ki so namenjeni predvsem za hitro popravilo manjših poškodb. Postopki popravila navadno zajemajo samo obrabno plast (krpanje, zalivanje razpok idr.), kar pomeni, da z rednim vzdrževanjem ohranjamo oz. izboljšujemo lastnosti vozne površine. Postopki popravil posameznih poškodb v sklopu rednega vzdrževanja so podrobno opredeljeni v TSC 08.311/1 Redno vzdrževanje cest: Vzdrževanje prometnih površin, asfaltna vozišča'111.

1.2 IZRAČUN STROŠKOV SANACIJSKIH UKREPOV

Na podlagi predvidenih sanacijskih ukrepov se izračuna stroške ukrepov. Pri tem se uporabi veljavne cenike.

1.3 KRITERIJI ZA DELITEV STROŠKOV

Namen Dogovora med upravljavcem državnih cest (DRSC) ter Investitorjem/lzvajalci je določitev sanacijskih ukrepov kot tudi razmerje delitve stroškov teh ukrepov med podpisnike Dogovora.

Stanje ceste se takoj po njeni predaji v uporabo začne slabšati. Upravljavec glavnih in regionalnih cest je DRSC. Zato bi v primeru, ko bi bila na cesti samo pričakovana prometna obremenitev, za katero je bila cesta tudi dimenzionirana, nosil stroške sanacijskih ukrepov upravljavec teh cest. V primeru velikih dodatnih obremenitev, t.i. čezmerne uporabe javne ceste, pa upravljavec ne more zagotoviti nenačrtovanih in hkrati tudi relativno velikih finančnih sredstev za sanacijo. V tem primeru se tudi Investitor/lzvajalci del, zaradi katerih je povečan promet tovornih vozil, obvežejo, da bodo poravnali del stroškov za sanacijo ceste.

Glavni izhodišči za določitev ukrepov sta nosilnost voziščne konstrukcije in prometne obremenitve (s katero je nosilnost posredno povezana). Zato so v nadaljevanju opisani kriteriji delitve stroškov glede na nosilnost/nenosilnost voziščne konstrukcije obravnavanih odsekov.

1.3.1 Nosilnost voziščne konstrukcije ni zadostna

Gradbiščna tovorna vozila povzročajo zaradi prevoza materiala na gradbišče ali z njega na okoliških cestah dodatne obremenitve. Še posebej, če so to ceste z nizko prometno obremenitvijo, lahko dodatna tovorna vozila povzročijo precejšnje poškodbe in tudi skrajšanje življenjske dobe voziščne konstrukcije.
V praksi se tudi velikokrat zgodi, da nosilnost obstoječe voziščne konstrukcije ni več zadostna.
V primeru, da na tako cesto pripustimo še dodatne obremenitve gradbiščnih tovornih vozil, se nosilnost še hitreje poslabša in življenjska doba vozišča bistveno skrajša.

Dimenzioniranje ojačitev vozišcnih konstrukcij temelji na izračunu debelinskega indeksa obstoječe asfaltne konstrukcije'3,41. Zato lahko razmerje debelinskih indeksov za ojačitev voziščne konstrukcije z "normalnimi" prometnimi obremenitvami (brez dodatnih gradbiščnih tovornih vozil) in s povečanimi prometnimi obremenitvami (z gradbiščnimi tovornimi vozili) predstavlja tudi osnovo za določitev razmerja stroškov sanacijskih ukrepov med upravljavca (DRSC) in Investitorja/lzvajalce gradbenih del.

Razmerje stroškov se izračuna po naslednji enačbi:

kjer pomeni: Doj Drsc - debelinski indeks ojačitve, ki bi jo DRSC morala izvesti na voziscu, če ne bi bilo Potrebni debelinski indeks ojačitve Doj DRSC se izračuna po TSC 06.541[61 in TSC 06.520'51 in sicer kot razlika med Dpo1 (debelinskim indeksom za novogradnjo'51 - za normalen promet) in Dobi (debelinskim indeksom obstoječe voziščne konstrukcije - če na njej ne bi bilo prometa gradbiščnih tovornih vozil): Debelinski indeks ojačitve Doim se izračuna kot razliko med Doj in D0j DRSc: pri čemer predstavlja Doj razliko med Dpo2 (debelinskim indeksom za novogradnjo'51 - za promet, ki vključuje normalen promet in gradbiščna vozila) in Dob2 (debelinskim indeksom obstoječe voziščne konstrukcije - za promet, ki vključuje normalen promet in gradbiščna vozila): Pri izračunu je potrebno upoštevati ustrezne podatke ali rezultate preiskav: pri čemer se odsek smiselno razdeli na posamezne manjše homogene pododseke.
Splošna formula za izračun debelinskega indeksa obstoječe voziščne konstrukcije je:[61 kjer so: ai – količnik ekvivalentnosti materiala, di – debelina plasti, ui – količnik še preostale uporabne vrednosti materiala.

Za določitev debelinskega indeksa novogradnje pa se uporablja izračun, naveden v TSC 06.520[5].

Odvisno od tega, kdaj izračunavamo potrebne ojačitve voziščne konstrukcije (pred začetkom gradnje, med gradnjo, po koncu gradnje), je tudi odvisno, katere podatke bomo v posameznih primerih uporabili. Če izdelujemo oceno pred gradnjo, in se odločimo za ukrep po koncu gradnje, je smiselno narediti že pred začetkom gradnje sondni izkop, da se določi vse parametre obstoječe voziščne konstrukcije. V kolikor ocenimo, da prometne obremenitve ne bodo tolikšne, da bi bilo potrebno narediti sanacijski ukrep še pred pričetkom gradnje objekta, naredimo sondni izkop še enkrat ob koncu gradnje objekta. Na podlagi dejanskega količnika preostale vrednosti materiala preverimo pravilnost določitve sanacijskega ukrepa in izračuna deleža stroškov. Tudi v ostalih primerih ukrepamo podobno. V vsakem primeru je potrebno oceniti, izmeriti ali določiti parametre v t.i. "ničelnem stanju" – to je pred pričetkom gradnje objekta in ob koncu gradnje objekta.

1.3.2 Nosilnost voziščne konstrukcije v primeru dodatnega gradbiščnega tovornega prometa ni zadostna

V prejšnjem podpoglavju je bil opisan primer, ko nosilnost voziščne konstrukcije ni zadostna niti za normalni promet, niti za dodatna gradbiščna vozila. V tem podpoglavju pa je opisan primer, ko nosilnost voziščne konstrukcije sicer zadošča za normalni promet, če pa vozijo po tej cesti še dodatna gradbiščna tovorna vozila, je nosilnost vozišča premajhna. Rešitev predstavlja več možnosti:

Stanje vozišča je zelo dobro:

V primeru, da je stanje vozišča zelo dobro, sanacijskega ukrepa v tem trenutku ni potrebno izvesti. Ker nosilnost ni zadostna za promet z dodatnimi gradbiščnimi vozili, bo hitreje prihajalo do poškodb, cesta pa bo imela tudi krajšo dobo trajanja, kot če dodatnih gradbiščnih vozil ne bi bilo. Posledica tega so povečani stroški obratovanja uporabnikov v življenjski dobi ceste, na drugi strani pa je zaradi hitrejšega slabšanja stanja vozišča potrebna predčasna obnova vozišča.

Predpostavimo, da se stanje vozišča linearno poslabšuje skozi čas in po predvideni življenjski dobi je cesto potrebno obnoviti. Temelj ocene predstavlja skrajšana življenjska doba zaradi prekomerne obrabe ("dejanska življenjska doba") v primerjavi z življenjsko dobo pri obrabi, ki je služila za dimenzioniranje vozišča ("pričakovana življenjska doba"). Na sliki 1 ima najboljše stanje vozisca 100 enot. Pri stanju 100 je stanje vozišča najboljše oz. obnovljeno. Ko krivulja preide v stanje vozišča 0, se izteče življenjska doba ceste. To je tudi skrajni čas, ko je potrebno cesto obnoviti.

Stroške obnove lahko razdelimo v dva dela: prvi del zagotavlja doseganje enakega stanja kot ga ima cesta s pričakovanimi obremenitvami. Ta del bremeni povzročitelja dodatnih prometnih obremenitev, to je Investitorja/lzvajalce. Drugi del stroškov predstavljajo stroški do polne investicijske vrednosti obnove. Za drugi del

mora upravljavec angažirati dodatna sredstva, ki bi jih sicer potreboval šele, ko bi svojo življenjsko dobo dosegla cesta s predvidenimi obremenitvami (npr. pri 20 letih). Za razliko med predvideno in dejansko življenjsko dobo upravljavcu pripadajo obresti na "predčasno" vloženi kapital, ki bremenijo povzročitelja dodatnih prometnih obremenitev.

Do razlik prihaja tudi z vidika uporabnikov cest, saj imajo le-ti zaradi bolj obrabljenega vozišča večje stroške obratovanja. Te stroške je težko prenesti na povzročitelja, zato v izračuni niso upoštevani.


Slika 1: Shematski prikaz slabšanja stanja vozišča za pričakovano obremenitev in dejansko prometno obremenitev

Razmerje stroškov se izračuna po naslednji enačbi: deležDRsc : delezi/i = INVdrsc : INV|/| INV = INVdrsc + INV|/i

kjer pomeni: INV - celotna investicija sanacijskih del, ŽDdejanska - dejanska življenjska doba, ŽDpnčakovana - pričakovana življenjska doba (npr. 20 let), Stanje vozišča je slabše kot zelo dobro, potreben sanacijski ukrep zaradi normalnega prometa kot tudi zaradi dodatnega gradbiščnega prometa je enak:

Do takšnega primera lahko pride v primeru, ko je nosilnost voziščne konstrukcije za normalne prometne obremenitve sicer zadostna, vendar je stanje vozišča slabše. V tem primeru bi moral upravljavec izvesti določen ukrep - npr. preplastitev.

Zaradi dodatnih gradbiščnih tovornih vozil pa je nosilnost voziščne konstrukcije premajhna. Tudi zato bi bilo potrebno izvesti določen ukrep. Če je ta nosilnost le nekoliko premajhna, zadosca že manjši ukrep nadgradnje - npr. preplastitev.

Ker je v obeh primerih ukrep enak - čeprav sta razloga za ukrep različna, se v takem primeru stroški sanacije delijo na dva enaka dela:

Stanje vozišča je slabše kot zelo dobro, potreben sanacijski ukrep je zaradi dodatnega gradbiščnega prometa večji kot v primeru normalnega prometa:

Ta primer je podoben prejšnjemu, le da je zaradi premajhne nosilnosti voziščne konstrukcije v primeru dodatnih gradbiščnih tovornih vozil potreben večji ukrep kot samo preplastitev. V tem primeru se za ukrep, ki bi bil enak za upravljavca ter Investitorja/lzvajalce delijo stroški na polovico, stroške dodatnih potrebnih ukrepov pa nosi Investitor/lzvajalci:

kjer pomeni: INV - stroški potrebnega ukrepa, ki bi bil enak za upravljavca in Investitorja/lzvajalca,
INVdod - stroški dodatnih potrebnih del za izboljšanje nosilnosti ali tehničnin elementov vozišča
zaradi dodatnih gradbiscnih tovornih vozil

1.3.3 Nosilnost voziščne konstrukcije je zadostna
V določenih primerih je nosilnost voziščne konstrukcije tako velika, da ne zadošča samo "normalnim" prometnim obremenitvam, ampak tudi dodatnemu gradbiščnemu prometu. Tudi v tem primeru je vrsta ukrepa in delitev stroškov odvisna od stanja vozišča. Če je stanje vozišča zelo dobro, nosilnost pa kot je bilo rečeno, zadostna, potem ukrep ni potreben. V tem primeru mora DRSC redno pregledovati stanje vozišča in ob morebitnem pojavu nepričakovanih poškodb ustrezno ukrepati, Investitorja/lzvajalce pa obvestiti o poškodbah in ustrezno sanacijo uvrstiti v končni obračun.
V primeru, ko je stanje vozišča slabše kot zelo dobro, sploh če je slabo ali zelo slabo, pa je potrebno izvesti določen ukrep, katerega strošek skoraj v celoti nosi DRSC. Ta ukrep bi morala izvesti DRSC, tudi če dodatnih prometnih obremenitev ne bi bilo, vendar je zaradi zaščite vozišča v primeru povečanega gradbiščnega tovornega prometa potreben prej, kot bi bil sicer. V tem primeru se izračuna na podlagi prehodov NOO v življenjski dobi ceste (ocenjeno iz PLDP za obdobje npr. 10 let) in NOO gradbiščnih tovornih vozil v ustreznem času gradnje, za koliko se skrajša življenjska doba ceste. Ta delež, izražen v odstotkih, predstavlja potem delež stroškov Investitorja/lzvajalcev.

Razmerje stroškov se izračuna po naslednji enačbi:

kjer pomeni: INV - celotna investicija sanacijskih del, ŽDdejanska - dejanska življenjska doba, ŽDpnčakovana - pričakovana življenjska doba (npr. 20 let).

6.3.4 Zaključek

V tabeli 1 so povzeti kriteriji za delitev stroškov med upravljavca državnih cest (DRSC) in Investitorja/lzvajalce, ki gradijo bližnji objekt. Največkrat v praksi nastopa primer, ko je nosilnost voziščne konstrukcije premajhna tako za obstoječe in tudi za dodatne prometne obremenitve. V tem primeru je delitev stroškov lahko v zelo različnih razmerjih. Čim večja je dodatna prometna obremenitev v primerjavi z "normalno" prometno obremenitvijo in čim daljši je čas gradnje, večji delež nosijo Investitor/lzvajalci.

Tabela 1: Kriteriji za delitev stroškov sanacijskih ukrepov

| Stanje vozisca zelo dobro | Stanje vozišča slabše kot zelo dobro
Nosilnost (debelinski indeks) voziščne konstrukcije zadošča tudi za dodatna "gradbiščna" tovorna vozila
Ni ukrepa
Delež Investitorja/lzvajalcev je odvisen od NOO in trajanja dodatne obremenitve
Nosilnost (debelinski indeks) voziščne konstrukcije zadošča za "normalni promet", ne pa tudi za dodatna "gradbiščna" tovorna vozilaDelež Investitorja/lzvajalcev
je odvisen od NOO in
trajanja dodatne
obremenitve
ENAK UKREP: delitev stroškov 50% : 50% RAZLIČEN UKREP: delitev stroškov 50% : 50% za isti ukrep, Investitor/lzvajalec nosi stroške dodatnega ukrepa
Nosilnost (debelinski indeks) voziščne konstrukcije ne zadošča niti za "normalni promet", niti za dodatna "gradbiščna" tovorna vozila
      Delitev stroškov v razmerju potrebnih debelinskih indeksov
1.3.5 Premostitveni objekti

Če je obremenitev gradbiščnih tovornih vozil za vožnjo čez premostitveni objekt prevelika, je potrebno zaradi zagotavljanja varnosti na tem objektu opraviti ustrezen ukrep. Ukrep na objektu se lahko izvede začasno ali trajno. Strošek za ojačitev zaradi preobremenitve gradbiščnih tovornih vozil pripada neposredno Investitorju/lzvajalcu.




OBRAZLOŽITEV

I. UVOD

1. Pravna podlaga (besedilo, vsebina zakonske določbe, ki je podlaga za izdajo predpisa)

Pravno podlago za predmetni pravilnik daje peti odstavek 38. člena predloga Zakona o cestah, ki določa, da minister, pristojen za promet, predpiše metodologijo za določitev potrebnih ukrepov in delitev stroškov zaradi prekomerne prometne obremenitve javnih cest s tovornimi vozili.

2. Rok za izdajo predpisa, ki ga je določil zakon.

Rok za izdajo predpisa določa 121. člen predloga Zakona o cestah, in sicer najkasneje v enem letu po uveljavitvi Zakona o cestah.

3. Splošna obrazložitev v zvezi s predlogom predpisa, če je potrebna. Namen pravilnika je predpisati uporabo "Metodologije za določitev potrebnih ukrepov in delitev stroškov zaradi prekomerne prometne obremenitve javne ceste s tovornimi vozili", za gospodarnejše vzdrževanje državnih cest.

Zaradi posameznih gradenj večjih infrastrukturnih, energetskih ali drugih objektov ali zaradi dodatnih dejavnosti, ki se priključujejo na javno cesto, prihaja do večje obremenjenosti cest. Dimenzioniranje novih asfaltnih voziščnih konstrukcij je odvisno od pričakovanih prometnih obremenitev na odseku, nosilnosti podlage in hidroloških ter klimatskih razmer. Dimenzioniranje temelji na predpostavki, da so vsi navedeni vplivi na obravnavanem odseku podobni in se s časom ne spreminjajo. Če na tako vozišče pustimo dodatne prometne obremenitve, se razmere spremenijo in stanje vozišča se začne hitreje slabšati. Povzročitelj dodatnih prometnih obremenitev po zakonu sofinancira presežno vlaganje v dodatno obremenjeno vozišče.

Izdelana "Metodologija za določitev potrebnih ukrepov in delitev stroškov zaradi prekomerne prometne obremenitve javne ceste s tovornimi vozili" določa višino in delitev stroškov potrebnih sanacijskih ukrepov javnih cestah, kjer začasno poteka povečan promet zaradi dodatne dejavnosti, in sicer med upravljavca državnih cest (DRSC) na eni strani ter Investitorja te dodatne dejavnosti na drugi strani.

V sklopu "Metodologije" je bil pripravljen tudi dokument "Pojasnila in priporočila za uporabo Metodologije za določitev potrebnih ukrepov in delitev stroškov zaradi povečanega obsega gradbiščnih tovornih vozil na državnih cestah", ki predstavlja podrobnejša pojasnila in priporočila.

"Metodologija" je bila revidirana tako s strani ZAG, kot tudi DDC d.o.o. v jeseni leta 2008. Po reviziji je bila predana v potrditev ministru, pristojnemu za promet, ki jo je dne 13.2.2009 tudi potrdil.




PRILOGA 5

PREDLOG
(2010-2411-0061)

Na podlagi petega odstavka 91. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. …/…) izdaja minister za promet

PRAVILNIK
o načinu preverjanja varnosti cestne infrastrukture
in usposobljenosti presojevalcev varnosti cest


I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
(namen pravilnika)

(1) Ta pravilnik določa način preverjanja varnosti cestne infrastrukture ter način, program in trajanje strokovnega usposabljanja presojevalcev in presojevalk varnosti cest (v nadaljnjem besedilu: presojevalec) ter strokovnih sodelavcev in sodelavk pri pregledovanju varnostnih lastnosti cest (v nadaljnjem besedilu: sodelavec).

(2) Ta pravilnik določa pogoje, na podlagi katerih lahko posameznik, organizacija ali inštitucija izvaja strokovna usposabljanja za presojevalce in sodelavce, način opravljanja preizkusa znanja za izvajanje naštetih nalog, program in način obdobnega izpopolnjevanja za opravljanje nalog izvedenca za varnost cest, plačilo stroškov strokovnega usposabljanja in preizkusa znanja ter vodenje evidenc.

(3) Ta pravilnik določa strokovne kriterije za izvajanje nalog vodje skupine izvedencev za presojanje projektne dokumentacije z vidika varnosti vseh vrst cestnega prometa v vseh fazah načrtovanja in pregledovanje varnostnih lastnosti cest za zagotavljanje varnosti vseh vrst prometa na obstoječih cestah po katerih se odvija ali se bo odvijal promet.
2. člen
(pomen izrazov)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. preverjanje varnosti cestne infrastrukture je sistematičen proces, ki poteka v vseh fazah načrtovanja in obratovanja cestne infrastrukture in temelji na presoji idejne zasnove in projektne dokumentacije ter pregledu obstoječe ceste ali cestnega odseka z upoštevanjem cestne okolice, ki se ga opravi z namenom, da se ugotovijo napake in pomanjkljivosti ali obstoj nevarnih pogojev, ki lahko privedejo do nastanka hudih prometnih nesreč;
2. presojevalec varnosti cest je strokovno usposobljena oseba, ki samostojno presoja projektno dokumentacijo z vidika varnosti cestnega prometa, pregleduje cesto z vidika njenih varnostnih lastnosti in izpolnjuje pogoje določene z zakonom, ki ureja javne ceste in s tem pravilnikom ter ima veljavno potrdilo o opravljenem preizkusu znanja ter opravljenih obdobnih usposabljanjih;
3. poročilo o oceni vpliva na varnost cestnega prometa pri idejni zasnovi ceste je dokument, ki ga izdela presojevalec po pregledu dokumentacije v fazi idejne zasnove;
4. poročilo o preverjanju varnosti v cestnem prometu za projekte v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja oziroma projektov za izvedbo ali projektov izvedenih del je dokument, ki ga izdela presojevalec po pregledu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo;
5. poročilo o pregledovanju varnosti že zgrajenih cest je dokument, ki ga po prometno-varnostno-tehničnem, fiziološko zaznavnem psihološkem pregledu ceste ali cestnega odseka izdela presojevalec. (2) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo ceste.
3. člen
(naročnik poročila o varnosti cestne infrastrukture)

(1) Upravljavec ceste je naročnik poročila o varnosti cestne infrastrukture v vseh fazah načrtovanja in obratovanja cestne infrastrukture.

(2) V primeru drugih investitorjev katerih objekti posegajo v prometno infrastrukturo je naročnik poročila investitor, upravljavec ceste pa ob izdaji soglasja preveri, ali je investitor upošteval določila tega pravilnika.
4. člen
(naročnik poročila o prometni nesreči)

Javna agencija za varnost prometa je naročnik poročila o varnosti cestne infrastrukture v primeru prometne nesreče s smrtnim izidom.
5. člen
(pristojnost presojevalca)

Presojevalec izdela oceno vpliva varnosti pri idejni zasnovi ceste, preverjanje varnosti v zvezi z infrastrukturnimi projekti in pregledovanje varnosti cest izvaja. Prav tako je presojevalec član skupine za raziskavo dejavnikov prometnih nesreč.
II. OCENA VPLIVA NA VARNOST V CESTNEM PROMETU ZA PROJEKTE V FAZI IDEJNE ZASNOVE VARIANTNIH REŠITEV
6. člen
(vrste projektov za katere je ocena obvezna)

(1) Izdelava ocene vpliva na varnost v cestnem prometu je obvezna za vse infrastrukturne objekte, ki jih določa 86. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. ..../....) in zajema pregled in oceno projektne dokumentacije v fazi idejne zasnove za variante, ki so uvrščene v ožji izbor. Pri tem se od presojevalca zahteva ocena variantnih rešitev gradnje nove cestne infrastrukture ali rekonstrukcije obstoječih cest, če v projektni dokumentaciji ugotovi kakršnekoli razloge oziroma pogoje za zmanjšano varnost cestnega prometa.

(2) Naročnik izdelave ocene iz prejšnjega odstavka, določi tudi presojevalca, ki jo bo izdelal.
7. člen
(sestava skupine za izdelavo ocene)

(1) Presojevalec opravi pregled in oceno dokumentacije samostojno.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko glede na obseg in vrsto dokumentacije določi skupino, ki bo opravila pregled in oceno dokumentacije. Skupino sestavljajo vsaj en presojevalec, ki mora izpolnjevati pogoje, določene s tem pravilnikom, in drugi strokovni sodelavci s področija prometnega modeliranja, izdelave kapacitetnih analiz ali statike.
8. člen
(projektna dokumentacija)

(1) Predmet pregleda je vsa projektna dokumentacija, ki obravnava elemente ceste, ki neposredno ali posredno vplivajo na varnost cestnega prometa.

(2) Poleg projektne dokumentacije mora naročnik za izdelavo ocene zagotoviti tudi prometno–varnostni elaborat, ki vsebuje:
 podatke o predvidenih prometnih obremenitvah in strukturi prometa, ki jih bo prevzela nova cesta ali spremembe v prometnih obremenitvah in strukturi prometa, ki bodo na cesti, nastali zaradi rekonstrukcije obstoječe ceste;
 podatke o spremembah prometnih obremenitev in strukture prometa na drugih cestah, na katere bo vplivala gradnja nove ali rekonstrukcija obstoječe ceste;
 podatke o prometni varnosti (število, vrste in posledice prometnih nesreč) na obstoječem cestnem omrežju (na cesti, ki je predmet rekonstrukcije in na drugih cestah, na katere bo vplivala gradnja nove ali rekonstrukcija obstoječe ceste);
 klimatske razmere in druge izredne dogodke (potresi, poplave…), ki lahko vplivajo na varno odvijanje prometa.
9. člen
(naloge presojevalca)

(1) Presojevalec opravi pregled dokumentacije v skladu s »Smernicami za pregled in izvedbo ocene učinka na varnost v cestnem prometu«..

(2) O svojih ugotovitvah presojevalec pripravi poročilo o oceni učinka na varnost v cestnem prometu. Sestavni del tega poročila je ocena učinka na varnost v cestnem prometu za posamezne variante. V oceni presojevalec izpostavi elemente posamezne variante, ki negativno vplivajo na varnost prometa vseh vrst udeležencev v prometu. Pri vseh variantah navede tudi ukrepe, ki bi bili potrebni za izboljšanje varnosti cest. V zaključku poročila presojevalec poda predlog izbora variante, ki je s stališča prometne varnosti najprimernejša.

(3) V primeru, da predlagana varianta vsebuje rešitve, ki jih je mogoče s stališča prometne varnosti še izboljšati, je presojevalec dolžan konkretno podati predloge za njihovo izboljšavo.

(4) Poročilo podpiše presojevalec oziroma v primeru skupine tudi vsi člani skupine in ga predajo naročniku.
10. člen
(obveznosti naročnika in izdelovalca projektne dokumentacije)

Naročnik je dolžan poročilo o oceni učinka na varnost v cestnem prometu predati izdelovalcu projektne dokumentacije. Po pregledu poročila izdelovalec projektne dokumentacije:
1. predlagane rešitve, ki jih je mogoče upoštevati v naslednji fazi projektne obdelave, poda v obliki usmeritev za izdelavo naslednje faze projekta. V kolikor predlogi izvedenca pri izdelavi izbrane variante projektne rešitve niso v celoti upoštevani, jih mora naročnik vključiti v smernice za izdelavo projektne dokumentacije v naslednji fazi projektiranja;
2. predlagane rešitve, ki zahtevajo spremembe posegov v prostor v obsegu, ki bi posegale izven območja določenega s prostorskim načrtom, je izdelovalec dolžan upoštevati pred predajo projektne dokumentacije naročniku.



III. PREVERJANJE VARNOSTI V CESTNEM PROMETU ZA VSE FAZE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE

11. člen
(vrste projektov za katere je ocena varnosti obvezna)

(1) Preverjanje varnosti cestnega prometa je obvezno za vse infrastrukturne objekte, ki jih določa 82. člen Zakona o cestah (Uradni list RS, št. ..../...) in zajema pregled projektne dokumentacije v fazi idejnega projekta, projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekta za izvedbo in projekta izvedenih del, ki se nanašajo na gradnjo nove cestne infrastrukture ali rekonstrukcije obstoječih cest ter izdelava ustreznega poročila.

(2) Preverjanje varnosti cestnega prometa je postopek, ki se prične po izboru variante in izdelavi idejnega projekta izbrane variante in se zaključi s pridobitvijo ustreznega uporabnega dovoljenja.

(3) Naročnik ocene varnosti iz prejšnjega odstavka določi presojevalca, ki izvaja preglede projektno dokumentacijo za vse faze projektiranja in obdobje po sprostitvi prometa do pridobitve uporabnega dovoljenja. Za vsako fazo projektiranja in obdobje po sprostitvi prometa presojevalec izdela poročilo..
12. člen
(projektna dokumentacija)

Poleg dokumentacije iz 12. člena tega pravilnika mora naročnik presojevalcu zagotoviti tudi dokumentacijo iz 8. člena tega pravilnika.
13. člen
(naloge presojevalca)

(1) Presojevalec mora pri svojem delu vedno preveriti ali oziroma kako so bile upoštevane pripombe poročila na predhodno fazo projektiranja.

(2) Presojevalec opravi pregled dokumentacije v skladu s »Smernicami za izvedbo pregleda projektov z vidika prometne varnost«. O svojih ugotovitvah sestavi poročilo o pregledu projekta z vidika prometne varnosti.

(3) V poročilu se mora presojevalec jasno opredeliti do predlaganih rešitev v projektu oziroma trase. V primeru, da predlog vsebuje rešitve, ki jih je mogoče s stališča prometne varnosti še izboljšati, je presojevalec dolžan podati konkretne predloge za njihovo izboljšavo.

(4) Poročilo podpiše presojevalec oziroma v primeru skupine tudi vsi člani skupine in ga predajo naročniku.
14. člen
(obveznosti naročnika in izdelovalca projektne dokumentacije)

(1) Naročnik mora poročilo o pregledu projekta z vidika prometne varnosti predati izdelovalcu projektne dokumentacije. Izdelovalec projektne dokumentacije mora predlagane rešitve upoštevati.

(2) Če izdelovalec projektne dokumentacije predlogov presojevalca ne more upoštevati, mora o tem podati izredno pisno poročilo v katerem navede podrobno obrazložitev zakaj predlogov presojevalca ni mogoče upoštevati. To poročilo je sestavni del projektne dokumentacije.

15. člen
(preverjanje varnosti v sprostitvi prometa)

(1) Po sprostitvi prometa in pred izdajo uporabnega dovoljenja mora presojevalec opraviti pregled novo zgrajenega objekta.

(2) Pri pregledu in pripravi poročila o opravljenem pregledu mora presojevalec smiselno upoštevati določbe IV. poglavja tega pravilnika .

(3) Po prejemu poročila presojevalca mora naročnik smiselno upoštevati določbe IV. poglavja tega pravilnika, ki se nanašajo na obveznosti upravljavca ceste.

IV. PREGLEDOVANJE VARNOSTI ŽE ZGRAJENIH CEST

16. člen
(splošno)

(1) Pregledovanje varnosti cest (v nadaljnjem besedilu: pregled varnosti) s pridobljenim uporabnim dovoljenjem (v primeru izdanega gradbenega dovoljenja) ali obratovalnim dovoljenjem (v primeru vzdrževalnih del v javno korist) je pregled ceste ali cestnega odseka z vidika preveritve njihovih prometno-varnostno-tehničnih elementov in njenega psihološkega zaznavanja po načelih zagotavljanja varnosti na način, da se izključi obstoječe dokazljivo tveganje za nastanek prometnih nesreč. Predstavlja moderno obliko zagotavljanja kvalitete prometno varne in enotne cestne zasnove, ter njene ustrezne opreme.

(2) Standardizirani postopki pregledov varnosti se uporabljajo za prepoznavanje in odpravljanje pomanjkljive varnosti in možne nevarnosti ceste ali odseka ceste. Uporablja se tudi v primeru pojavljanja večjega števila prometnih nesreč, pri čemer se upošteva časovno obdobje treh let in kritičnih dolžin cestnih odsekov.
17. člen
(cilj pregleda varnosti)

(1) Cilj pregleda varnosti je prepoznati nevarna mesta v cestnem omrežju, jih analizirati in predlagati ustrezne rešitve ter se s tem izogniti nesrečam oziroma zmanjšati število nesreč in njihovih posledic.

18. člen
(naloge presojevalca)

(1) Presojevalec opravi pregled cestne infrastrukture v skladu s »Smernicami za izvedbo pregleda cestne infrastrukture z vidika prometne varnost«. O svojih ugotovitvah sestavi poročilo o pregledu infrastrukture z vidika prometne varnosti.

(2) V poročilu mora presojevalec jasno navesti vse ugotovljene nepravilnosti cestne infrastrukture in predlagati ukrepe za izboljšavo.

(3) Poročilo podpiše presojevalec oziroma v primeru skupine tudi vsi člani skupine in ga predajo naročniku in javni agenciji za varnost prometa .





V. USPOSABLJANJE IN PREVERJANJE STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI IZVEDENCEV
19. člen
(izvajanje strokovnega usposabljanja presojevalcev)

(1) Strokovno usposabljanje presojevalcev organizira javna agencija za varnost prometa.

(2) Strokovno usposabljanje za presojevalca se izvede ob prijavi najmanj 10 kandidatov.

(3) Javna agencija za varnost prometa mora na predpisan način voditi register kandidatov in dnevnik usposabljanja.

(4) Dnevnik strokovnega usposabljanja vsebuje zaporedno številko dnevnika, čas usposabljanja, ime in priimek predavatelja ter podatke o usposabljanju.

(5) Nadzor nad kakovostjo izvajanja programov strokovnega usposabljanja in drugih nalog po tem pravilniku izvaja ministrstvo, pristojno za promet.
20. člen
(program in trajanje strokovnega usposabljanja)

(1) Program za strokovno usposabljanje presojevalca in sodelavca pripravi javna agencija za varnost prometa. Minister, pristojen za promet, program potrdi. Program vsebuje teoretični in praktični del usposabljanja.

(2) Strokovno usposabljanje, v trajanju najmanj 130 ur, se izvede v okviru naslednjih tematskih sklopov:
- pravne regulative,
- psihologije vožnje,
- upravljanja nevarnih mest,
- prometno varnostnega analiziranja,
- obravnave dejavnikov prometnih nesreč.

(3) Tematski sklopi iz prejšnjega odstavka morajo obravnavati naslednje vsebine:
- predpisi s področja načrtovanja, gradnje, vzdrževanja in uporabe cest ter pravil cestnega prometa;
- pomen sistemov za upravljanje in zagotavljanje varnosti prometa na cestah;
- človeški dejavnik v cestnem prometu in obnašanje udeležencev v prometu v odvisnosti od cest in njihovega okolja;
- poznavanje lastnosti vozil v odvisnosti od cestnih elementov;
- podatki o cestah in prometnih nesrečah in njihove omejitve;
- nevarni odseki in nevarna mesta na cestah;
- osnove raziskovanja prometnih nesreč in vsebine zapisnika o ogledu kraja prometne nesreče;
- analiza vzrokov za nastanek nesreč v povezavi s cesto in njenim okoljem;
- ukrepi za sanacijo nevarnih cestnih odsekov in nevarnih mest na cestah;
- varno načrtovanje cest v vseh fazah projektiranja;
- pomen osnov za projektiranje, prometno tehničnih razvrstitev cest, cestnega prometa, dimenzioniranja elementov ceste, geometrijskih elementov, prečnega profila ceste, konstrukcijskih elementov ceste, odvodnjavanja ceste, križišč s priključki, površin za kolesarje in pešce, cestnih objektov, prometne signalizacije in opreme cest, prestavitev in preureditev ter oblikovanje obcestnega sveta, na varnost cestnega prometa;
- vzdrževanje cest in zavarovanje del na cesti;
- upravljanje s prometom in informacijska tehnologija v prometu;
- ranljive skupine udeležencev v prometu;
- presojanje projektne dokumentacije z vidika varnosti cestnega prometa glede na namen njene uporabe, glede na ceste v naseljih in izven naselij ter avtoceste in hitre ceste;
- postopki presojanja;
- pregledovanje varnostnih lastnosti obstoječih cest, glede na lego ceste v prostoru ( v naseljih, mestih in izven naselij - postopek pregledovanja;
- fizično zavarovanje skupine in posameznika pri pregledu ceste.

(4) Praktični del usposabljanja, v trajanju najmanj 32 pedagoških ur, obsega naslednje vsebine:
- sistem presojanja projektne dokumentacije (primeri);
- vodenje zapisnika o presoji;
- izdelava poročila o presoji;
- sistem pregledovanja varnostnih lastnosti ceste na primeru;
- ogled in izvajanje meritev posameznega odseka ceste ali nevarnega mesta;
- analiza cestnega odseka ali nevarnega mesta z vidika zaznavanja;
- določitev vrste tveganj in njihova analiza;
- določanje ukrepov za izboljšanje varnosti;
- izdelava zapisnika o pregledovanju varnostnih lastnosti ceste;
- izdelava poročila o pregledu ceste.

21.člen
(obdobno strokovno usposabljanje)

(1) Vsak presojevalec se mora najmanj vsaka tri leta udeležiti obdobnega strokovnega usposabljanja, ki ga organizira javna agencija za varnost prometa.

(2) Obdobno strokovno usposabljanje izvedencev ter njihovih sodelavcev vsebuje:
- razpravo o izkušnjah udeležencev usposabljanja pri presojanju projektne dokumentacije in pregledovanju varnostnih lastnosti cest,
- novosti na področju presojanja in pregledovanja cest,
- nova zakonodaja, predpisi in tehnične specifikacije,
- evropski in domači standardi, specifikacije in smernice,
- primeri ukrepov za izboljšanje varnosti,
- skupinsko delavnico.

(3) Organizator usposabljanja o opravljenem obdobnem usposabljanju izda potrdilo.
22. člen
(opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti)

(1) Preizkus strokovne usposobljenosti oseb, ki so se usposabljale za presojevalce ali sodelavce po programih predpisanih s tem pravilnikom, opravlja strokovna komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za promet.

(2) Minister, pristojen za promet, z odločbo imenuje predsednika komisije, ki je uslužbenec javne agencije za varnost prometa in najmanj pet članov strokovne komisije, ki so hkrati predavatelji na usposabljanju. Imenovani so za dobo petih let in so po poteku tega obdobja lahko ponovno imenovani.

(3) Za vsak termin preizkusa strokovne usposobljenosti predsednik strokovne komisije določi tričlansko komisijo, ki jo vodi predsednik ali eden od njegovih namestnikov.

(4) Predsednik strokovne komisije in člani komisije morajo imeti:
- univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba gradbene smeri s področja cestne infrastrukture, s področja prometnega inženirstva ali tehnologije prometa ;
- najmanj 10 let delovnih izkušenj na področju cestne infrastrukture v projektiranju, revidiranju oziroma recenziranju, presojanju, pregledovanju, načrtovanja prometa, prometnega modeliranja, izdelave kapacitetnih analiz, statike, varnosti cestnega prometa, obnašanju ljudi in vozil glede na lastnosti ceste ter njenega okolja ter raziskavi prometnih nesreč,
- uspešno zaključeno izobraževanje s področja Direktive o varnosti cestne infrastrukture (2008/96/ES) po programu, ki ga priznavajo vsaj v eni od držav članic Evropske unije.

(5) Delo strokovne komisije poteka po poslovniku o načinu dela, ki ga ta sprejme v roku 90 dni po njenem imenovanju.
23. člen
(način opravljanja preizkusa znanja za opravljanje nalog izvedenca)

(1) Oseba, ki želi opravljati preizkus strokovne usposobljenosti za delo presojevalca vloži pisno prijavo na javno agencijo za varnost prometa.

(2) Prijava k preizkusu strokovne usposobljenosti za presojevalca mora vsebovati naslednje podatke:
- ime in priimek,
- datum in kraj rojstva,
- naslov stalnega bivališča,
- začasno bivališče
- izobrazba,
- zaposlitev,
- delovno mesto. (3) Dokazila, ki jih mora predložiti k prijavi so:
- dokazilo o strokovni izobrazbi,
- dokazilo o delovnih izkušnjah,
- spisek referenčnih del, ali število poročil, presoj ali pregledov katere je vodil, samostojno presodil ali sodeloval kot član skupine, ki so pogoj za preizkusa znanja,
- dokazilo o opravljenem programu strokovnega izobraževanja.

(4) Kandidat mora soglašati, da se podatki, ki so navedeni v prijavi, uporabijo in vodijo za potrebe evidenc ministrstva, pristojnega za promet, ter dati izjavo, da bo poravnal stroške nastale v zvezi izvedbe usposabljanja in za izdajo potrdila. (5) Zapisnik o opravljenem preizkusu znanja vodi javna agencija za varnost prometa.



VI. RAZISKAVA DEJAVNIKOV PROMETNIH NESREČ
24. člen
(skupina za raziskavo dejavnikov prometnih nesreč)


(1) Za vsako prometno nesrečo s smrtnim izidom, ki se zgodi na cesti iz 79. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. ..../....), javna agencija za varnost prometa imenuje skupino strokovnjakov, ki opravi strokovni pregled kraja prometne nesreče in razišče dejavnike prometne nesreče.

(2) V skupino za raziskavo dejavnikov prometnih nesreč mora biti imenovan strokovnjak za metodiko preiskovanja prometnih nesreč, ki je tudi predsednik komisije, presojevalec, strokovnjak s področja psihologije prometa in strokovnjak s področja strojništva.

(3) Skupina za raziskavo dejavnikov prometnih nesreč mora začeti z ogledom kraja prometne nesreče najkasneje v petih dneh po nesreči, priporočljivo pa je, da začne z delom že v fazi policijskega obravnavanja prometne nesreče.

(4) Skupina opravi raziskavo dejavnikov prometnih nesreč in napiše poročilo v skladu s smernice za raziskavo dejavnikov prometnih nesreč in ga posreduje ministrstvu, pristojnemu za promet, in javni agenciji za varnost prometa. Ministrstvo, pristojno za promet, lahko upravljavcu ceste naloži pregled varnosti te ceste v skladu s IV. poglavjem tega pravilnika.

VII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

25. člen
(izdaja smernic)
(1) Minister, pristojen za promet, do 19. novembra 2011 izda:
- smernice za pregled in izvedbo ocene učinka na varnost v cestnem prometu,
- smernice za izvedbo pregleda projektov z vidika prometne varnost,
- smernicami za izvedbo pregleda cestne infrastrukture z vidika prometne varnost
- smernice za raziskavo dejavnikov prometnih nesreč.

(2) O izdanih smernicah ministrstvo, pristojno za promet, v roku treh mesecev od njihove izdaje obvesti Komisijo Evropske unije.

26. člen
(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


Št.
Ljubljana, dne
EVA 2010-2411-0061

dr. Patrick Vlačič
Minister
za promet



OBRAZLOŽITEV

I. UVOD 1. Pravna podlaga (besedilo, vsebina zakonske določbe, ki je podlaga za izdajo predpisa)

Pravno podlago za predmetni pravilnik daje peti odstavek 91. člena Zakona o cestah.

2. Rok za izdajo predpisa, ki ga je določil zakon.

Rok za izdajo predpisa določa 121. člen Zakona o cestah, in sicer najkasneje v enem letu po uveljavitvi Zakona o cestah.

3. Splošna obrazložitev v zvezi s predlogom predpisa, če je potrebna.

Obrazložitev členov
K 1. členu
V tem členu je opredeljen namen izdaje pravilnika.

K 2. členu
V tem členu se pojasnjujejo se uporabljeni pojmi v pravilniku, gre za pojme, ki so povzeti iz Direktive 2008/96/ES.

K 3. in 4. členu
Ta dva člena opredeljujeta, kdo je naročnik poročil o varnosti cestne infrastrukture v vseh fazah načrtovanja in obratovanja cestne infrastrukture in kdo naroča poročilo o prometni nesreči s smrtnim izidom.

K 5. členu
V tem členu je opredeljeno, kakšne pristojnosti ima presojevalec varnosti cest.

K 6., 7., 8., 9. in 10. členu
Tukaj je razčlenjen vpliv na varnost v cestnem prometu za projekte v fazi idejne zasnove variantnih rešitev (Road Safety Impact Assessment), za katere projekte je takšna ocena obvezna, kdo oceno izvaja, vrsto projektne dokumentacije potrebne za izdelavo ocene, naloge presojevalca varnosti cest v tem postopku in naloge ter obveznosti naročnika in izdelovalca projektne dokumentacije.

K 11., 12., 13., 14. in 15. členu
V teh členih je razčlenjen postopek preverjanja varnosti v cestnem prometu za vse faze projektne dokumentacije (Road Safety Audit) do vključno pridobitve uporabnega ali obratovalnega dovoljenja pristojnega upravnega organa. Opredeljeno je, za katere projekte je takšna ocena obvezna, kdo oceno izvaja, vrsto projektne dokumentacije potrebne za izdelavo takšne ocene, naloge presojevalca varnosti cest v tej fazi in naloge ter obveznosti naročnika in izdelovalca projektne dokumentacije.

K 16., 17. in 18. členu
Ti členi obravnavajo postopek pregledovanja varnosti obstoječih cest (Road Safety Inspection) Opredeljeno je, za kakšen postopek gre, kakšni so cilji pregleda varnosti in naloge presojevalca varnosti cest v tem segmentu preverjanja varnosti cestne infrastrukture.

K 19. členu
V tem členu je opredeljeno, kdo organizira strokovna usposabljanja za presojevalce varnosti cest in kdaj se takšno usposabljanje izvede. Nadalje določa tudi, da mora organizator usposabljanja voditi ustrezen register kandidatov in dnevnik usposabljanja.

K 20. in 21. členu
Ta dva člena predpisujeta tematske sklope in njihove vsebine, ki jih mora organizator strokovnega in obdobnega usposabljanja zagotoviti.

K 22. členu
V tem členu je opredeljen preizkus strokovne usposobljenosti, kdo imenuje strokovno komisijo za preverjanje znanja presojevalcev varnosti cest, kdo je lahko član komisije in predsednik strokovne komisije.
K. 23. členu
Ta člen opredeljuje način opravljanja preizkusa znanja na pridobitev naziva presojevalec varnosti, kaj vsebuje prijava na izpit in kakšna dokazila mora predložiti k prijavi.

K. 24. členu
V njih je opredeljena raziskava prometnih nesreč s smrtnim izidom, kdo imenuje skupino, kdo so člani skupine in kakšna je njihova naloga.

K 25. členu
Ta člen določa obdobje v katerem mora minister za promet izdati smernice, ki bodo podlaga za izvajanje pregledov varnosti cestne infrasrukture.

K 26. členu
Ta člen določa vacatio legis.









Zadnja sprememba: 11/02/2010
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov