REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

- dr. Patrick Vlačič, minister za promet,

- dr. Igor Jakomin, državni sekretar, Ministrstvo za promet,

- David Polutnik, generalni direktor Direktorata za ceste, Ministrstvo za promet,

- Gregor Ficko, direktor, Direkcija RS za ceste,

- Damijan Leskovšek, višji svetovalec, Ministrstvo za promet,

- Drago Bregar, podsekretar, Ministrstvo za promet,

- Tomaž Willenpart, višji svetovalec, Ministrstvo za promet.

mag. Helena KAMNAR
GENERALNA SEKRETARKA

Zakon razširja možnost pridobitve služnosti na javni cesti za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države, pokrajin in občin. Stvarna služnost v korist lokalnih skupnosti je neodplačna v primerih gradnje objektov, ki služijo izvajanju obvezne gospodarske službe lokalnega pomena.

Na vozišču javne ceste je za izvedbo športnih in drugih prireditev možno pridobiti pravico začasne uporabe, skladno s predpisi o stvarnem premoženju države pokrajin in občin, ki urejajo oddajo nepremičnega premoženja v najem.

Na prometnih površinah zunaj vozišča javne ceste in na površinah ob njej, ki so določene za opravljanje dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu (v nadaljnjem besedilu: spremljajoče dejavnosti), je mogoče za opravljanje takšnih dejavnosti pridobiti posebno pravico uporabe.

Cestni svet, na katerem so določene površine za spremljajoče dejavnosti, ter cestni svet javne ceste, ki ni prometna površina, je mogoče obremeniti s stvarnimi pravicami in najemom skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države, pokrajin in občin.

Kolesarska povezava je niz prometnih površin, namenjenih prometu kolesarjev in drugih udeležencev pod pogoji, določeni s pravili cestnega prometa in predpisi, ki urejajo ceste, ter označenih s predpisano prometno signalizacijo.

Lahko poteka kot kolesarska pot, kolesarska steza, kolesarski pas ali kot prometna površina, ki je namenjena tudi drugim udeležencem v prometu. Glede na povezovalni pomen v prostoru se kolesarske povezave delijo na daljinske, glavne, regionalne in lokalne kolesarske povezave. Kot celota tvorijo omrežje kolesarskih povezav.

Zaradi gradnje javne ceste se lahko lastninska pravica nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sporazumne pridobitve stvarne pravice.

Če je zaradi rekonstrukcije javne ceste znotraj njenega varovalnega pasu potrebno izvesti razlastitev ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini, pa taka rekonstrukcija ni določena s prostorskim aktom, se javna korist za to razlastitev oziroma omejitev lastninske pravice ugotovi s sklepom vlade oziroma občine.

Če je izvedba ukrepov, ki so potrebni zaradi varstva pred hrupom in drugimi emisijami prometa, bolj učinkovita in ekonomična na sosednjih nepremičninah, kot izvedba na cestnem svetu, se lahko na podlagi pravnega posla z lastnikom nepremičnine, ustanovi stvarna pravica.

Postopki urejanja in postopki spreminjanja mej za določitev meje ceste ter postopki za označitev meje se izvedejo kot geodetska storitev v skladu s predpisom, ki ureja geodetsko dejavnost, predpisom, ki ureja evidentiranje nepremičnin, in v skladu z določbami tega zakona.

Podlaga za določitev meje ceste je prostorski akt države ali občine, načrt parcelacije iz sklepa o ugotovitvi javne koristi, ali zunanji rob cestnega sveta. Postopki urejanja in spreminjanja mej za določitev meje ceste in postopki za označitev meje ceste ter evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru se izvedejo na podlagi zahteve, upravljavca ceste ali lastnika parcele, v primeru gradnje nove ceste pa na zahtevo pravne ali fizične osebe, ki je investitor ceste. Stranke v postopkih urejanja mej in postopkih spreminjanja mej za določitev meje ceste so lastniki parcel in upravljavec oziroma investitor ceste.

Če se meja ceste določi v postopku spreminjanja mej, se določijo samo lomi meje ceste. Če se meja ceste začne ali konča na meji parcele, mora biti v tem delu meja parcele urejena. Meja ceste se evidentira v zemljiškem katastru kot več novih delov mej parcel, pri čemer se za evidentiranje teh delov uporabijo lomi ceste in obstoječe meje parcel iz zemljiškega katastra. Novi deli meja se evidentirajo kot urejeni deli v zemljiškem katastru. Označitev meje ceste v naravi se izvede na zahtevo upravljavca ali investitorja ceste.

Če se meja ceste določi na podlagi parcelacijskega akta, se ne glede na določbe predpisa, ki ureja evidentiranje nepremičnin, in tega zakona lahko parcelacija izvede kot določitev parcelnih številk (parcelacija v pisarni), pri čemer se potek meje ceste določi na podlagi podatkov iz parcelacijskega akta. Stranke v postopku parcelacije v pisarni je treba predhodno seznaniti s potekom meje ceste v naravi, ni pa jih treba zaslišati in seznaniti z dejstvi pred izdajo odločbe o evidentiranju parcelacije v pisarni. Odločba o evidentiranju parcelacije v pisarni se izda na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka. Pritožba zoper odločbo o parcelaciji v pisarni ne zadrži evidentiranje te parcelacije v zemljiškem katastru. V zemljiškem katastru se novi deli meje parcel, ki predstavlja mejo ceste, ne evidentirajo kot urejeni deli meje parcel.

Če se določa meja ceste obstoječi cesti, ki ni evidentirana v zemljiškem katastru, se jo določi po zunanjem robu cestnega sveta (parcelacija na terenu). Mejo ceste določi upravljavec ceste na terenu ob upoštevanju kriterijev za določitev cestnega sveta. Na mejno obravnavo, ki se izvede v postopku parcelacije na terenu, mora geodetsko podjetje povabiti vse stranke postopka vsaj osem dni pred njeno izvedbo. Za stranke, ki se postopka parcelacije na terenu niso udeležili, mora geodetsko podjetje dokazati, da so bili pravočasno povabljeni. Dokazilo mora biti izkazano v elaboratu parcelacije. Nenavzočnost pravilno vabljenih strank ali njihovo nestrinjanje z določitvijo meje ceste po zunanjem robu cestnega sveta ne zadrži izdaje odločbe o evidentiranju parcelacije v zemljiškem katastru. Strank ni treba zaslišati in jih seznaniti z dejstvi pred izdajo odločbe o evidentiranju parcelacije na terenu. Odločba o evidentiranju parcelacije na terenu se izda na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka.

Investicijska vzdrževalna dela so tista dela na javnih cestah, s katerimi se ne spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju javne ceste, s katero se ne sme posegati izven območja cestnega sveta; vsebuje tudi izvedbo izboljšav v območju cestnega sveta, ki so povezane z varnostjo javne ceste. Vzdrževalna dela v javno korist je izvedba rekonstrukcijskih del javne ceste, s katerimi se spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju cestnega telesa. Z izvedbo takšne rekonstrukcije, katero območje ne sme posegati izven varovalnega pasu javne ceste, se izvedejo tudi obnovitvena dela in vse ostale izboljšave, ki so povezane z varnostjo ceste. Ob teh delih se lahko zgradijo tudi nezahtevni pomožni infrastrukturni in drugi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, katere je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije javne ceste.

Po izvedbi vzdrževalnih del v javno korist se opravi njihov pregled. Upravljavec ceste mora predlog za pregled podati najkasneje v petih dneh po končanih delih. Po opravljenem pregledu izda minister, pristojen za promet, za državne ceste oziroma župan za občinske ceste odločbo, s katero odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ali izda dovoljenje za izročitev ceste, cestnega odseka ali cestnega objekta v neomejeno uporabo, če ni pomanjkljivosti, oziroma v začasno omejeno uporabo, do odprave pomanjkljivosti.

Vzdrževalna dela, ki se izvajajo zaradi odprave posledic naravnih, prometnih in drugih nesreč oziroma drugih izrednih dogodkov ali med njimi, se izvajajo na podlagi projektne dokumentacije, izdelane po nastanku nesreče oziroma dogodka, če to ne ovira odpravljanja škodljivih posledic.

Lastniki zemljišč ob javni cesti morajo dopustiti vse posege, ki so nujno potrebni za nemoteno uporabo javne ceste, predvsem za dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo objektov in naprav za odvodnjavanje cestišča in cestnega telesa, postavitev prometne signalizacije in prometne opreme, izvedbo ukrepov in postavitev začasnih ali stalnih naprav za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če gradnja in postavitev navedenih objektov in naprav ni mogoča v okviru cestnega sveta.

Za izvedbo navedenih ukrepov se lahko lastninska pravica na nepremičnini ob javni cesti začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist. V primeru ustanovitve sporazumne služnosti ali služnosti v javno korist služnostnemu zavezancu pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine in dejansko škodo.

V bližini nivojskega križišča javnih cest, javne ceste z železniško progo ali v območju priključka nekategorizirane ceste na javno cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka.

Zaradi zagotavljanja opisanega stanja se lahko lastninska pravica začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist. V primeru ustanovitve sporazumne služnosti ali služnosti v javno korist služnostnemu zavezancu pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine in dejansko škodo.

Prometno ureditev na državnih cestah določa upravljavec državnih cest, prometno ureditev na občinskih cestah občina, na nekategoriziranih cestah , ki se uporabljajo za javni cestni promet, pa lastnik oziroma od njega pooblaščeni upravljavec. Prometna ureditev mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo. Prometna signalizacija in prometna oprema mora ustrezati odrejeni prometni ureditvi in prometno-tehničnim ter prometno varnostnim razmeram na cesti oziroma delu ceste.

Prometno signalizacijo in prometno opremo postavlja in odstranjuje izključno izvajalec rednega vzdrževanja ceste, v primeru kratkotrajne ustavitve prometa pri opravljanju izrednega prevoza pod pogoji dovoljenja za izredni prevoz izvajalci izrednega prevoza, v primeru začasne označitve kraja nadzora tudi delavci organov, ki so pristojni za nadzor predpisov, s katerimi so določeni prekrški, in ki v skladu s svojimi pooblastili opravljajo nadzor v prometu, v primeru označitve kraja, na katerem se opravlja nadzor prometa, označitve in zavarovanja kraja prometne nesreče ter za pošiljanje drugih nujnih obvestil udeležencem prometa pa jo smejo postaviti in odstraniti tudi policisti. Za zavarovanje kraja prometne in druge nesreče smejo prometno signalizacijo postavljati in odstranjevati tudi gasilci.

Že veljavni zakon o javnih cestah omogoča (20. člen) ustanovitev posebne gospodarske družbe za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje državnih cest. Ta določba je bila realizirana v primeru družbe DARS, d.d., ki je uspešno izvajala gradnjo avtocest in hitrih cest. Gradnja, upravljanje in vzdrževanje glavnih in regionalnih cest se trenutno izvaja v okviru Direkcije Republike Slovenije za ceste, ki je organ v sestavi Ministrstva za promet. Kakovost in obseg ponudbe infrastrukturnih storitev na teh državnih cestah ne ustreza več današnjim potrebam, saj so obstoječe glavne in regionalne ceste v relativno slabem stanju, kar je posledica premajhnih finančnih vlaganj v njihovo obnovo in nadaljnji razvoj v preteklih desetletjih. Prav tako je dejstvo, da samo kvalitetna cestna infrastruktura predstavlja enega od temeljnih pogojev za skladen regionalni razvoj, ustvarjanje optimalnih pogojev za učinkovito odvijanje gospodarskih dejavnosti in posredno za poselitev za to primernih območij države. Vendar pa je za zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja – tako gospodarskega kot prostorskega, za medsebojno povezanost regij, izboljšanje kakovosti prometnih storitev in odpravo ozkih grl, znižanje prometnih stroškov, izboljšanje prometne varnosti in zmanjšanje negativnih vplivov prometa na okolje potrebno zagotoviti tudi nekatere nadaljnje ukrepe, kamor ob pripravi Nacionalnega programa razvoja državnega cestnega omrežja prav gotovo sodijo tudi možnost izvedbe reorganizacije izvajanja in financiranja gradnje, upravljanja in vzdrževanja teh cest, kar omogoča že veljavni 20. člen Zakona o javnih cestah.

Posebna gospodarska družba za državne ceste bi se ustanovila za opravljanje razvojnih in strokovnih nalog v javnem interesu na področju razvoja, upravljanja in vzdrževanja z državno cestno infrastrukturo Republike Slovenije, izvzemši avtocestno in hitrocestno omrežje, ki je pod režimom cestninjenja in s katerim upravlja DARS d.d.

Dejstvo je, da opravljanje nalog v okviru ministrstva oz. organa v sestavi predstavlja veliko togost organiziranja državne uprave, saj je za vsako prilagoditev novim nalogam oziroma izboljšanja izvrševanja obstoječih potrebno izvesti ustrezne zakonske spremembe. Zaradi pojavljanja novih nalog, ki po svoji vsebini zahtevajo prilagojeno statusno obliko in pravila delovanja, zakonodaja tako že sedaj dopušča možnost ustanovitve posebne gospodarske družbe za državne ceste.

Glede na obseg nalog, ki jih trenutno izvaja Direkcija RS za ceste in na obseg proračunskih sredstev, predvsem pa na v tem trenutku skorajda neobvladljivo število 800 proračunskih projektov, ki so razdrobljeni v proračunski vrednosti 130 mio EUR, bi bilo izvajanje nalog v statusni obliki posebne gospodarske družbe za državne ceste racionalnejše z možnostjo hitrejšega prilaganja nalogam.

V kolikor bi prišlo do odločitve, da se posebna gospodarska družba za državne ceste ustanovi, bi bilo za potrebno v nadaljnjih korakih izvesti naslednje aktivnosti:
- pripraviti zakon o ustanovitvi družbe, v katerem bi se določile naloge družbe, viri sredstev in njeni organi,
- določiti naloge družbe,
- izdelati predlog plana oz. strategije družbe.

Zakon ureja temeljna pravila upravljanja, gradnje, vzdrževanja in varstva občinskih cest. V zakonu je dodano novo poglavje, v katerem so določena temeljna pravila upravljanja, gradnje, vzdrževanja in varstva občinskih cest. Zakon določa upravljavca občinskih cest. Občine morajo pri načrtovanju, projektiranju, gradnji in načrtovanju občinskih cest upoštevati Zakon o cestah in podzakonske predpise, izdane na njegovi podlagi. Zakon določa varovalni pas občinske ceste, v katerem je raba prostora omejena, določa polje preglednosti na občinskih cestah, določa temeljna pravila gradnje, rekonstrukcije, prilagoditve in ukinitve priključkov nekategoriziranih cest na občinske ceste. Na občinskih cestah prometno ureditev določi občina. Zakon ureja tudi zapore občinske ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti. Občine morajo voditi podatke o občinskih cestah. Upravljavec občinske ceste mora voditi evidenco o občinskih cestah in objektih, skladno s predpisi o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih ter jih brezplačno posredovati Direkciji Republike Slovenije za ceste. Zakon na občinske ceste razširja pravila izvedbe in pregleda vzdrževalnih del v javno korist. ter določbe, ki opredeljujejo prepovedi ogrožanja varne uporabe ceste in določbe, ki opredeljujejo obveznosti lastnikov nepremičnin ob cesti.

Poglavje, ki ureja inšpekcijsko nadzorstvo, je povsem novelirano. Zakon določa pogoje za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva na občinskih in nekategoriziranih cestah, obseg inšpekcijskega nadzorstva, način vodenja inšpekcijskega postopka, način prisilne izvršbe inšpekcijskih ukrepov in opredeljuje splošne inšpekcijske ukrepe. Vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb zakon opredeljuje kot nujne ukrepe v javnem interesu, zato se lahko na podlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 119/05, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08 in 8/10; v nadaljnjem besedilu:ZUP) odločba izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. Odločba se lahko izda ustno, za kraj vročanja in mesto, na katerem se pusti obvestilo o poskusu vročanja, se šteje tudi gradbišče, objekt oziroma kraj izvajanja del, v zvezi s katerim se vodi postopek. Zoper odločbo inšpektorja za ceste je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. Prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov se opravlja po določbah ZUP, če Zakon o cestah ne določa drugače. Inšpektor za ceste ukrepa z opozorilom, če oceni, da je to zadosten ukrep, ali z odločbo, izdano v upravnem postopku. Podrobneje so opredeljene vse vrste inšpekcijskih ukrepov, ki lahko pridejo v poštev pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva javnih cest. Zakon še določa, da izvršbo inšpekcijskega ukrepa po drugih osebah zagotovi upravljavec državne ceste oziroma upravljavec občinske ceste, v okviru izvajanja javne službe rednega vzdrževanja cest.

V posebnem poglavju zakon določa začasne ukrepe policistov in občinskih redarjev ob ugotovljenih pomanjkljivostih na cesti. Policija in občinsko redarstvo sta prekrškovna organa za prekrške v zvezi z nedovoljeno uporabo cest in prepovedanimi posegi v cestno telo, cestni svet, cestno telo oziroma varovalni pas javne ceste, pa tudi nad obremenitvami javnih cest in izrednimi prevozi po javnih cestah. Občinsko redarstvo lahko izvaja pooblastila po tem zakonu in nadzor nad kršitvijo materialnih določb tega zakona samo na občinskih cestah.

Zakon na novo opisuje prekrške ter določa globe za kršitelje, ki storijo prekršek v zvezi s stanjem in uporabo cest, v zvezi vzdrževalnimi deli na cestah, v zvezi s prometno ureditvijo, prometno signalizacijo in prometno opremo na javnih cestah, z zaporo ceste zaradi del ali prireditev na cesti, s posegi v cestno telo, cestni svet, cestno telo oziroma varovalni pas ceste, s cestnimi priključki in s poljem preglednosti ceste.

V posebnem poglavju je določen obseg uporabe minimalnih varnostnih zahtev cestne infrastrukture, ki se nanašajo le na državne ceste, ki so del vseevropskega cestnega omrežja (avtoceste in hitre ceste, ki so v upravljanju družbe DARS d.d.), z izjemo predorov na teh cestah. Preverjanje varnosti ceste je potrebno zagotoviti v vseh fazah načrtovanja ceste do pričetka obratovanja. Pregledovanje varnosti cest je potrebno zagotoviti tudi za obstoječe ceste. Presojo varnosti ceste je potrebno zagotoviti že v fazi idejnega projekta. Natančneje je predpisana izdelavo ocena učinka posameznih variant na prometno varnost, ki pomeni pomemben argument za končno odločitev pri izbiri najustreznejše variante. Določen je tudi način preverjanja varnosti v cestnem prometu, ko je potek nove ceste ali potek rekonstrukcije obstoječe ceste že določen. S pregledovanjem projektne dokumentacije in preverjanjem varnosti projektnih rešitev v vseh fazah projektiranja, se zagotavlja kontinuirano upoštevanje varnosti ceste. Zakon določa način ter obveznosti upravljavca cest pri razvrščanju cestnih odsekov glede na število nesreč. Osnovni namen pregledovanja prometno varnostnih kritičnih cestnih odsekov je ugotoviti pomanjkljivosti, ki s stališča prometne varnosti narekujejo izvedbo vzdrževalnih del za preprečevanje prometnih nesreč. Prometne nesreče s smrtnim izidom potrebno obravnavati individualno in za vsako posebej izdelati posebno poročilo. V nadaljevanju so predpisani pogoji za imenovanje in usposabljanje presojevalcev varnosti cest.

Predlog Zakona o cestah je usklajen z ostalimi nacionalnimi predpisi oz. zakonodajo, ki s svojimi normativnimi rešitvami posegajo na področje javnih cest ter Direktivo 2004/54/ES in Direktivo 2008/96/ES.

5.1 Administrativne in druge posledice

a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov:

Zakon o cestah ureja po vsebini področje, ki ga je predhodno urejal ZJC, zaradi razdelitve področij, ki jih je urejal ZVCP-1, na tri nove zakonske predpise, pa v določenih delih ureja tudi področje, ki jih je urejal ZVCP-1. Zakon o cestah glede na navedene predpise, iz katerih izhaja njegova vsebina, ne ureja novih administrativnih ali prekrškovnih postopkov. Predlog Zakona o cestah sicer razširja pristojnosti občinskih redarjev tudi na področje cest, vendar se s tem, občinskim redarstvom ne nalagajo novi postopki, temveč se zgolj povečuje njihova pristojnost za skrb predvsem občinskih cest.

Novi pa so postopki, povezani z implementacijo predpisov EU, in sicer v delu, ki se nanaša na minimalne zahteve za cestno infrastrukturo (direktiva 2008/96/ES). V tem delu Zakon o cestah uvaja izdelavo ocene učinkov na varnost v cestnem prometu, preverjanje varnosti v cestnem prometu, razvrščanje in upravljanje cestnega omrežja, ki je v uporabi, glede na varnost, pregledovanje varnosti cest, upravljanje podatkov. Navedene aktivnosti so potrebne zaradi izboljšanja varnosti cestne infrastrukture, nanašajo pa se na vse faze načrtovanja, projektiranja, gradnje in vzdrževanja cest. Naveden ukrep je nujen tudi z vidika predhodnih ocen strokovnjakov evropske unije, ki so v Republiki Sloveniji ocenjevali vpliv ceste na prometno varnost, pri čemer rezultati ocene niso bili vzpodbudni.

V povezavi z navedeno direktivo se uvaja nov institut izvedenca za varnost cest, ki bo član tehničnega ali komisijskega pregleda ceste, njegovo poročilo pa bo sestavni del projekta izvedenih del. Izvedenec za varnost cest izdela poročilo o oceni učinka na varnost prometa, poročilo o preveritvi varnosti prometa in poročilo o pregledu varnosti ceste in ga pošlje upravljavcu ceste. Poročilo o pregledu varnosti ceste mora izvedenec za varnost cest dolžan posredovati javni agenciji za varnost prometa. Ugotovitve iz konkretnih poročil morata upoštevati izdelovalec projektne dokumentacije in upravljavec. Izvedence za varnost cest bo imenoval minister, pristojen za promet in gre za zunanje subjekte, ki se ne bodo dodatno zaposlovali v okviru državne uprave.

Predlog zakona, razen navedenih dodatnih ukrepov, povezanih z implementacijo Direktiva 2008/96/ES, za stranke v postopku načrtovanja, gradnje, upravljanja in vzdrževanja cest ne predvideva.


5.2 Presoja posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike

Predlog zakona o cestah novih vplivov na okolje ne predvideva v večji meri.

V določeni meri bo na prostorsko oblikovanje imela nova opredelitev naselja v 34. točki prvega odstavka 2. člena, ki za razliko od prejšnje opredelitve vsebuje pogoj, da se šteje za naselje v prometno varnostnem smislu pozidano območje ob cesti, ki ga sestavlja vsaj deset stanovanjskih stavb. V Zakonu o varnosti cestnega prometa, od koder se je ta pojem prenesel, ni bilo predpisanega števila stavb, ki tvorijo naselje v smislu prometne varnosti. Številčna omejitev je potrebna zaradi vedno večjega števila vlog za postavitev ustrezne prometne signalizacije, ki označuje naselje. Vloge se v posameznih primerih nanašajo na naselja, ki ob cesti nimajo več kot tri stanovanjske objekte, kar pa je mogoče urejati tudi na drugačen način, na primer s postavitvijo prometne signalizacije, ki opozarja na določene nevarnosti ali omejuje hitrost na določenem odseku ceste.

5.3 Presoja posledic na gospodarstvo

Gospodarstvo v naši državi je odvisno od ustrezne cestne infrastrukture, ki mora omogočati mobilnost in hiter, pa tudi bolj racionalen promet vseh motornih vozil. Z novimi ukrepi, ki izboljšujejo varnost cestne infrastrukture se zmanjšuje vpliv na dejavnike, ki bi lahko zmanjšali mobilnost ali hitrost, ali pa to celo onemogočili. Varna cestna infrastruktura in dolžnost vzdrževanja javnih cest v skladu z veljavnimi predpisi je tudi temelj za implementacijo Načela zaupanja v cestnem prometu.

Z ukrepi, povezanimi z implementacijo Direktive 2008/96/ES, se zagotavlja stalno in kvalitetno spremljanje cestne infrastrukture vse od njenega nastanka pa do konca uporabe. Predlog Zakona o cestah bo tako deloma pripomogel k zmanjšanju možnosti za nastanek negativnih posledic v cestnem prometu, predvsem prometnih nesreč. Konkretnih vplivov ni mogoče napovedati, dejstvo pa je, da je huda telesna poškodba v povprečju ocenjena na približno 500.000 eurov, kar pomeni, da lahko ob zmanjšanju tovrstnih poškodb v cestnem prometu, na kar pa nedvomno vpliva tudi cestna infrastruktura kot eden izmed treh dejavnikov, država, lokalna skupnost, delodajalci in posameznik prihranijo veliko denarja, ki se lahko vrne v obliki financiranja kvalitetnih cestnih infrastrukturnih objektov.

5.4 Presoja posledic na socialnem področju

Konkretnih posledic na tem področju predlog Zakona o cestah nima, deloma pa se bodo čutili vplivi na področju javnega zdravja in zdravstvenega varstva, omenjeni v predhodni točki, na katerem bi lahko ob zmanjšanju števila hudo ali lahko telesno poškodovanih v prometnih nesrečah prihranili sredstva, namenjena navedenim področjem.

5.5 Presoja posledic na dokumente razvojnega načrtovanja

Predlog Zakona o cestah ne predvideva novih ukrepov, ki bi glede na dosedanje pravne temelje, ki so urejali javne ceste, ki bi bistveno drugače vplivali na razvojne načrte na tem področju.
Deloma se bo, vendar dolgoročno, čutila dejavnost in vloga Ministrstva za promet, uradnika za varnost predorov in izvedenca za varnost cest, saj bodo njihova poročila in siceršnja dejavnost vplivali na kvalitetnejšo gradnjo, upravljanje in vzdrževanje cest ne samo v naši državi, temveč tudi v EU. Za pričakovati namreč je, da se bodo na podlagi izsledkov poročil in drugih dejavnosti navedenih subjektov spreminjali predpisi, ki določajo minimalne zahteve za načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cestne infrastrukture.

5.6 Izvajanje sprejetega predpisa

Predlog zakona je bil širši javnosti predstavljen na dveh posvetih, in sicer konec januarja 2010 in v začetku junija 2010. Predlog zakona je bil objavljen tudi na spletni strani Ministrstva za promet od 7. 4. 2010 z namenom podajanja morebitnih pripomb in sugestij na rešitve, ki jih normira predlog zakona. Delovna skupina, ki je bila ustanovljena z namenom priprave predloga zakona, je skozi celotno javno obravnavo spremljala pripombe, jih proučevala z vidika utemeljenosti in jih tudi vključevala v predlog zakona.




II. BESEDILO ČLENOV

snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi;

– z vzdrževalnimi deli na cestah v nasprotju z zakonom ali predpisi, ki urejajo ceste;
– s postavitvijo in vzdrževanjem prometne signalizacije in prometne opreme ter naprav in ukrepov za umirjanje cestnega prometa v nasprotju s prometno ureditvijo oziroma predpisi, ki urejajo ceste;
– s postavitvijo in vzdrževanjem zapore ceste v nasprotju z dovoljenjem oziroma predpisi, ki urejajo ceste;
– s priključki na javne ceste, ki se gradijo, rekonstruirajo, ali so zgrajeni v nasprotju s soglasjem, oziroma niso vzdrževani skladno s soglasjem oziroma s predpisi, ki urejajo ceste;
– z gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov, postavljanjem kakršnih koli drugih objektov in naprav ter izvajanjem kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu javne ceste v nasprotju s soglasjem;
– z gradnjo gospodarske infrastrukture oziroma drugimi posegi v območju javne ceste brez soglasja ali če niso izpolnjeni pogoji izdanega soglasja;
– z rekonstrukcijo ceste v nasprotju s predpisi, ki urejajo ceste;
– s poljem preglednosti ceste v nasprotju z zakonom in predpisi, ki urejajo ceste.

– gradnja oziroma rekonstrukcija priključkov na javne ceste brez soglasja;
– gradnja gospodarske infrastrukture oziroma drugi posegi v območju javne ceste brez soglasja;
– gradnja ali rekonstrukcija stavb in objektov, postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav ter izvajanje kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu ali zunaj varovalnega pasu javne ceste brez soglasja.

– ki je zgrajen brez soglasja;
– ki je zgrajen v nasprotju s pogoji izdanega soglasja in niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
– ki ni vzdrževan v skladu s pogoji izdanega soglasja oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo ceste, in niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;

(2) Pristojni inšpektor za ceste mora o svojih ugotovitvah iz druge točke prejšnjega odstavka brez odlašanja obvestiti pristojnega gradbenega inšpektorja.
(3) Pristojni inšpektor za ceste mora obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih.

1. projekt izvedenih del,
2. gradbeni dnevnik,
3. geodetski načrt novega stanja zemljišča po končanih delih,
4. dokazilo o zanesljivosti del, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist
5. podatke za vnos v banko cestnih podatkov in
6. druge podatke in dokazila, če je tako določeno v posebnem zakonu, ali je tako določeno s projektno nalogo, izvedbenim načrtom, projektom za izvedbo ali s pogodbo.

Štev.
Ljubljana, dne .....
EVA 2010-2411-0064

IZJAVA O ODGOVORNEGA VODJE DEL OZIROMA ODGOVORNEGA VODJE GRADBIŠČA O DOKONČANJU DEL, KI SE ŠTEJEJO ZA VZDRŽEVALNA DELA V JAVNO KORIST

Odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja gradbišča: _______________________________________ ime in priimek _______________________________________ osebni žig, podpis IZJAVLJAM, da so dela, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist na objektu ________________________________________________________, polni naziv ceste, odseka ceste ali cestnega objekta z dnem _______________________________________ datum ZAKLJUČENA. Izjavljam, da sem pregledal in z lastnoročnim podpisom potrdil pravilnost dokumentacije za pregled izvedenih vzdrževalnih del v javno korist. Odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja gradbišča: _______________________________________ ime in priimek _______________________________________ osebni žig, podpis _______________________________________ kraj in datum

IZJAVA O ODGOVORNEGA NADZORNIKA O DOKONČANJU DEL, KI SE ŠTEJEJO ZA VZDRŽEVALNA DELA V JAVNO KORIST

Odgovorni nadzornik: _______________________________________ ime in priimek _______________________________________ osebni žig, podpis IZJAVLJAM, da so dela, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist na objektu ________________________________________________________, polni naziv ceste, odseka ceste ali cestnega objekta z dnem _______________________________________ datum ZAKLJUČENA. Izjavljam, da sem pregledal in z lastnoročnim podpisom potrdil pravilnost dokumentacije za pregled izvedenih vzdrževalnih del v javno korist. Odgovorni nadzornik: _______________________________________ ime in priimek _______________________________________ osebni žig, podpis _______________________________________ kraj in datum

DOKAZILO O ZANESLJIVOSTI IZVEDENIH DEL, KI SE ŠTEJEJO ZA VZDRŽEVALNA DELA V JAVNO KORIST
	polni naziv ceste, odseka ceste ali cestnega objekta
	številka dokazila
	polni naziv izvajalca del
	datum izdelave

PODATKI O UDELEŽENCIH PRI IZVEDBI DEL, KI SE ŠTEJEJO ZA VZDRŽEVALNA DELA V JAVNO KORIST
1.	polni naziv ceste, odseka ceste ali cestnega objekta
2.	vrsta ukrepa
3.	Investitor
4.	sofinancer(ji)
5.	projektant PZI ali izvedbenega načrta
6.	odgovorni vodja projekta PZI ali izvedbenega načrta
7.	odgovorni projektant(i) PZI ali izvedbenega načrta
8.	projektant PID ali izvedbenega načrta izvedenih del
9.	odgovorni vodja projekta PID ali izvedbenega načrta izvedenih del
10.	odgovorni projektant(i) PID ali izvedbenega načrta izvedenih del
11.	izvajalec(i)
12.	odgovorni vodja gradbišča
13.	odgovorni vodja(e) del
14.	odgovorni vodja(e) posameznih del (navesti vrsto del)
15.	nadzornik
16.	odgovorni nadzornik
17.	odgovorni nadzornik(i) posameznih del (navesti vrsto del)
IZJAVA O ZANESLJIVOSTI IZVEDENIH DEL, KI SE ŠTEJEJO ZA VZDRŽEVALNA DELA V JAVNO KORIST
______________________________________________________ polni naziv izvajalca del in _____________________________________________________, polni naziv nadzornika IZJAVLJAVA, da so dela, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist na objektu ________________________________________________________, polni naziv ceste, odseka ceste ali cestnega objekta izvedena · v skladu s predpisi o cestah, · da so v cesto/odsek ceste/cestni objekt vgrajeni takšni gradbenimi proizvodi in materiali in na takšen način, da je zanesljiv(a) kot celota, · da so inštalacije, tehnološke naprave in oprema kvalitetno vgrajene in da izpolnjujejo predpisane parametre, · da se cesta/odsek ceste/cestni objekt nahaja v območju ceste (merjeno pred posegom) in na zemljiščih namenjeni javni cesti razen z zakonom določenih izjem objektov za varovanju ceste pred padajočim kamenjem in drevjem tako, da je cesta/odsek ceste/cestni objekt zanesljiv(a) ter izpolnjuje bistvene zahteve.
Izvajalec: ____________________________________ naziv izvajalca, ime in podpis odgovorne osebe izvajalca, žig			Nadzornik: ____________________________________ naziv nadzornika, ime in podpis odgovorne osebe nadzornika, žig
Odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja gradbišča: _______________________________________ ime in priimek _______________________________________ osebni žig, podpis _______________________________________ kraj in datum			Odgovorni nadzornik: _______________________________________ ime in priimek _______________________________________ osebni žig, podpis _______________________________________ kraj in datum
Odgovorni vodja posameznih del: _______________________________________ vrsta del _______________________________________ ime in priimek _______________________________________ osebni žig, podpis _______________________________________ kraj in datum			Odgovorni nadzornik posameznih del: _______________________________________ vrsta del _______________________________________ ime in priimek _______________________________________ osebni žig, podpis _______________________________________ kraj in datum
razdelki za odgovorne vodje posameznih del in odgovorne nadzornike posameznih del se ustrezno dodajo
TABELARIČNO KAZALO DOKAZIL
A. Podatki o projektni dokumentaciji (izvedbeni načrt, PZI, PID): Tabelarični seznam projektne dokumentacije
B. Podatki o dovoljenjih, soglasjih in posebni pogoji za izvedbo del pod prometom: Tabelarični seznam dovoljenj ter soglasij
C. Podatki o pogodbah sklenjenih med investitorjem in izvajalci oziroma dobavitelji ter nadzornikom: Tabelarični seznam sklenjenih pogodb
D. Osnovni podatki o gradbenem dnevniku: Tabelarični seznam važnejših vpisov
I. Pripravljalna dela na gradbišču: Tabelarični seznam posameznih dokazil (končna poročila, dokazila, priloge) z oštevilčenjem, kot sledijo v mapi s prilogami
II. Splošna gradbena dela: Tabelarični seznam posameznih dokazil (končna poročila, dokazila, priloge) z oštevilčenjem, kot sledijo v mapi s prilogami
III. Elektro inštalacijska dela: Tabelarični seznam posameznih dokazil (končna poročila, dokazila, priloge) z oštevilčenjem, kot sledijo v mapi prilogami
IV. Strojno inštalacijska dela: Tabelarični seznam posameznih dokazil (končna poročila, dokazila, priloge) z oštevilčenjem, kot sledijo v mapi s prilogami
V. Zaključna gradbena dela: Tabelarični seznam posameznih dokazil (končna poročila, dokazila, priloge) z oštevilčenjem, kot sledijo v mapi sami
VI. Izkazi, poročila, zapisniki oz. elaborati po področnih predpisih: Tabelarični seznam posameznih dokazil, ki jih zahtevajo področni predpisi, Poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi, Zapisnik o strokovno tehničnem pregledu,.. z oštevilčenjem, kot sledijo v mapi s prilogami
VII. Geodetski podatki: Tabelarični seznam geodetskih podatkov, kot so zapisniki o zakoličbi, geodetski načrt novega stanja zemljišča po končani delih,.. z oštevilčenjem, kot sledijo v mapi s prilogami
VIII. Ostale izvedene meritve in pregledi: Tabelarični seznam ostalih posameznih dokazil o preizkusih instalacij, priključkov in naprav, prevzemih izvršenih del, pregledi cestnih zapor, rezultati prvih meritev obratovalnega monitoringa, z oštevilčenjem, kot sledijo v mapi s prilogami

Pravno podlago za predmetni pravilnik daje deseti odstavek 18. člena Zakona o cestah.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PROMET

^v

V praksi obstajajo različne vrste preiskav in različni postopki meritev, s katerimi se ocenjuje stanje vozne površine ali voziscne konstrukcije. Na podlagi poznavanja vzrokov za nastanek poškodb in stanja vozišča se je potrebno odločiti za najbolj primeren ukrep sanacije. Pri odločitvi o vrsti ukrepa ima pomembno vlogo tudi vrednost investicije ukrepa, zato je potrebno ovrednotiti tudi stroške posameznega ukrepa. Ob izbiri primernega ukrepa je za končni rezultat sanacije ključnega pomena tudi uporaba kvalitetnih materialov in ustrezna izvedba del.

1.1 DOLOČITEV UKREPOV

Na podlagi vseh razpoložljivih podatkov je potrebno določiti potrebne ukrepe za sanacijo poškodb. Ukrepe se dimenzionira za dobo vsaj 10 let. Pri določitvi ukrepov je potrebno upoštevati čas izvedbe ukrepa: pred gradnjo, med gradnjo ali po končani gradnji in predvideno prometno obremenitev. Normalno prometno obremenitev (brez gradbiščnih tovornih vozil) se določi kot PLDP na podlagi publikacij Promet (in dnevnih štetjih na avtomatskih števnih mestih) in predviden promet po izgradnji objekta. Za povečan promet (promet z dodatnimi gradbiščnimi vozili) se upoštevajo dejanski podatki (PLDP gradbiščnih vozil, tehtanje) v času gradnje in ostali razpoložljivi podatki (glej poglavje 5.3).

Kakšen bo dogovor in kdaj se bodo izvedli preventivni ali sanacijski ukrepi je odvisno tudi od stanja vozišča. Na močno poškodovanem vozišču, sploh če je še na geološko in hidrološko neugodni podlagi, je potrebno izvesti ukrepe prej. Zato je nujno, da se Dogovor podpiše in ukrepe izvede pred pričetkom vožnje gradbiščnih tovornih vozil. Če poškodb ni veliko, nosilnost dobra, geološka in hidrološka podlaga pa sta ugodni, se z ukrepi lahko tudi počaka do konca gradnje objekta. Vendar se tudi v tern primeru podpiše Dogovor ob pričetku gradnje, sanacija pa se izvede ob koncu.

Značilni ukrepi za izboljšanje stanja voziščne konstrukcije na obstoječih voziščih so:

preplastitev,

ojačitev,

recikliranje,

obnovitev in

rekonstrukcija.

Če je nosilnost voziščne konstrukcije zagotovljena, lahko z ukrepi površinskih obdelav in preplastitvijo vozišča ohranjamo voziščno konstrukcijo in izboljšujemo lastnosti obstoječega vozišča (obrabne plasti). Z obdelavami površine vozišča (površinsko prevleko in tankoplastno prevleko) izboljšujemo predvsem trenjske lastnosti vozišča in zatesnjujemo vozno površino na manj obremenjenih cestah. S preplastitvami vozišča pa predvsem izboljšujemo ravnost vozišča in zatesnjujemo vozno površino na cestah z vsemi skupinami prometne obremenitve.

1.1.2 Ojačitev vozišča

Če je potrebna ojačitev voziščne konstrukcije, potem se za določitev ukrepa uporabi TSC 06.541 Dimenzioniranje ojačitev obstoječih asfaltnih voziščnih konstrukcij'⁶¹. Ta tehnična specifikacija je namenjena določitvi:

skupne debeline ojačitve in debeline posameznih plasti

nadgradnjo,
delno zamenjavo ali
popolno zamenjavo (recikliranjem).

Postopek delne zamenjave obsega:

nadomestitev dela poškodovane obstoječe voziščne konstrukcije (npr. zelo razpokanih,
zdrobljenih ali deformabilnih plasti asfaltnih zmesi) z novimi plastmi ustreznih materialov
ali
obdelavo dela obstoječe voziščne konstrukcije na mestu vgradnje z ustreznim
postopkom za obnovitev izbranih značilnosti materialov.

Izbira postopka ojačitve je odvisna od:

primernosti obstoječih plasti za del nove voziščne konstrukcije, vnaprej določenih omejitev (višina vozišča, nosilnost objektov), vplivov na okolje, gospodarnosti.

1.1.3 Obnova in rekonstrukcija

Obnova je ukrep za prenovitev voziščne konstrukcije. Izvedemo jo v primeru, ko sta nosilnost voziščne konstrukcije in kvaliteta obstoječih vgrajenih materialov tako zmanjšani, da voziščna konstrukcija ni več sposobna prevzeti dejanskih prometnih obremenitev. Pri obnovi je potrebno po odstranitvi celotne poškodovane obstoječe konstrukcije zgraditi na ponovno urejenem planumu podlage novo voziščno konstrukcijo. Dimenzije nove voziščne konstrukcije je potrebno na osnovi nosilnosti podlage, merodajne prometne obremenitve ter klimatskih in hidroloških pogojev določiti po uveljavljenem postopku v TSC 06.520 Projektiranje: dimenzioniranje novih asfaltnih voziscnih konstrukcij^[5l.^[101

1.1.4 Ukrepi rednega vzdrževanja

Prej opisani ukrepi sodijo med ukrepe investicijskega vzdrževanja, na manj poškodovani vozni površini z dobro nosilnostjo voziscne konstrukcije pa lahko zadoščajo tudi ukrepi rednega vzdrževanja. Ukrepi rednega vzdrževanja so ukrepi manjšega obsega, ki so namenjeni predvsem za hitro popravilo manjših poškodb. Postopki popravila navadno zajemajo samo obrabno plast (krpanje, zalivanje razpok idr.), kar pomeni, da z rednim vzdrževanjem ohranjamo oz. izboljšujemo lastnosti vozne površine. Postopki popravil posameznih poškodb v sklopu rednega vzdrževanja so podrobno opredeljeni v TSC 08.311/1 Redno vzdrževanje cest: Vzdrževanje prometnih površin, asfaltna vozišča'¹¹¹.

1.2 IZRAČUN STROŠKOV SANACIJSKIH UKREPOV

Na podlagi predvidenih sanacijskih ukrepov se izračuna stroške ukrepov. Pri tem se uporabi veljavne cenike.

1.3 KRITERIJI ZA DELITEV STROŠKOV

Namen Dogovora med upravljavcem državnih cest (DRSC) ter Investitorjem/lzvajalci je določitev sanacijskih ukrepov kot tudi razmerje delitve stroškov teh ukrepov med podpisnike Dogovora.

Stanje ceste se takoj po njeni predaji v uporabo začne slabšati. Upravljavec glavnih in regionalnih cest je DRSC. Zato bi v primeru, ko bi bila na cesti samo pričakovana prometna obremenitev, za katero je bila cesta tudi dimenzionirana, nosil stroške sanacijskih ukrepov upravljavec teh cest. V primeru velikih dodatnih obremenitev, t.i. čezmerne uporabe javne ceste, pa upravljavec ne more zagotoviti nenačrtovanih in hkrati tudi relativno velikih finančnih sredstev za sanacijo. V tem primeru se tudi Investitor/lzvajalci del, zaradi katerih je povečan promet tovornih vozil, obvežejo, da bodo poravnali del stroškov za sanacijo ceste.

Glavni izhodišči za določitev ukrepov sta nosilnost voziščne konstrukcije in prometne obremenitve (s katero je nosilnost posredno povezana). Zato so v nadaljevanju opisani kriteriji delitve stroškov glede na nosilnost/nenosilnost voziščne konstrukcije obravnavanih odsekov.

1.3.1 Nosilnost voziščne konstrukcije ni zadostna

Gradbiščna tovorna vozila povzročajo zaradi prevoza materiala na gradbišče ali z njega na okoliških cestah dodatne obremenitve. Še posebej, če so to ceste z nizko prometno obremenitvijo, lahko dodatna tovorna vozila povzročijo precejšnje poškodbe in tudi skrajšanje življenjske dobe voziščne konstrukcije.
V praksi se tudi velikokrat zgodi, da nosilnost obstoječe voziščne konstrukcije ni več zadostna.
V primeru, da na tako cesto pripustimo še dodatne obremenitve gradbiščnih tovornih vozil, se nosilnost še hitreje poslabša in življenjska doba vozišča bistveno skrajša.

Dimenzioniranje ojačitev vozišcnih konstrukcij temelji na izračunu debelinskega indeksa obstoječe asfaltne konstrukcije'^3,41. Zato lahko razmerje debelinskih indeksov za ojačitev voziščne konstrukcije z "normalnimi" prometnimi obremenitvami (brez dodatnih gradbiščnih tovornih vozil) in s povečanimi prometnimi obremenitvami (z gradbiščnimi tovornimi vozili) predstavlja tudi osnovo za določitev razmerja stroškov sanacijskih ukrepov med upravljavca (DRSC) in Investitorja/lzvajalce gradbenih del.

Razmerje stroškov se izračuna po naslednji enačbi:

deležDRsc : delezm = D₀jDrsc : D₀j 1/1

dodatnega gradbiščnega prometa; D₀j i/i - debelinski indeks ojačitve zaradi dodatnih gradbiščnih vozil.

L'oj DRSC ^— L-'pol " '-'obi

Dojl/I = D₀j - Doj DRSC

'-'oj ^— '-'po2 " '-'ob2

prometne obremenitve (normalen promet, promet z gradbiščnimi vozili),
preobremenjenost tovornih vozil,
vrednost kalifornijskega indeksa nosilnosti CBR temeljnih tal,
globina zmrzovanja,
klimatski in hidrološki pogoji,
odpornost materiala,
obstoječe plasti voziščne konstrukcije: debelina, material, ocena količnika preostale
uporabne vrednosti vgrajenih materialov,
podajnost in ocena stanja vozišča,

Dob = Zai ■ dj. Uj

Za določitev debelinskega indeksa novogradnje pa se uporablja izračun, naveden v TSC 06.520^[5].

Odvisno od tega, kdaj izračunavamo potrebne ojačitve voziščne konstrukcije (pred začetkom gradnje, med gradnjo, po koncu gradnje), je tudi odvisno, katere podatke bomo v posameznih primerih uporabili. Če izdelujemo oceno pred gradnjo, in se odločimo za ukrep po koncu gradnje, je smiselno narediti že pred začetkom gradnje sondni izkop, da se določi vse parametre obstoječe voziščne konstrukcije. V kolikor ocenimo, da prometne obremenitve ne bodo tolikšne, da bi bilo potrebno narediti sanacijski ukrep še pred pričetkom gradnje objekta, naredimo sondni izkop še enkrat ob koncu gradnje objekta. Na podlagi dejanskega količnika preostale vrednosti materiala preverimo pravilnost določitve sanacijskega ukrepa in izračuna deleža stroškov. Tudi v ostalih primerih ukrepamo podobno. V vsakem primeru je potrebno oceniti, izmeriti ali določiti parametre v t.i. "ničelnem stanju" – to je pred pričetkom gradnje objekta in ob koncu gradnje objekta.

1.3.2 Nosilnost voziščne konstrukcije v primeru dodatnega gradbiščnega tovornega prometa ni zadostna

V prejšnjem podpoglavju je bil opisan primer, ko nosilnost voziščne konstrukcije ni zadostna niti za normalni promet, niti za dodatna gradbiščna vozila. V tem podpoglavju pa je opisan primer, ko nosilnost voziščne konstrukcije sicer zadošča za normalni promet, če pa vozijo po tej cesti še dodatna gradbiščna tovorna vozila, je nosilnost vozišča premajhna. Rešitev predstavlja več možnosti:

stanje vozišča je zelo dobro, sanacijski ukrep v tem trenutku ni potreben;
stanje vozišča je slabše kot zelo dobro, potreben sanacijski ukrep tako zaradi
normalnega prometa kot tudi zaradi dodatnega gradbiščnega prometa je enak;
stanje vozisca je slabše kot zelo dobro, potreben sanacijski ukrep je zaradi dodatnega
gradbiščnega prometa večji kot v primeru normalnega prometa.

V primeru, da je stanje vozišča zelo dobro, sanacijskega ukrepa v tem trenutku ni potrebno izvesti. Ker nosilnost ni zadostna za promet z dodatnimi gradbiščnimi vozili, bo hitreje prihajalo do poškodb, cesta pa bo imela tudi krajšo dobo trajanja, kot če dodatnih gradbiščnih vozil ne bi bilo. Posledica tega so povečani stroški obratovanja uporabnikov v življenjski dobi ceste, na drugi strani pa je zaradi hitrejšega slabšanja stanja vozišča potrebna predčasna obnova vozišča.

Predpostavimo, da se stanje vozišča linearno poslabšuje skozi čas in po predvideni življenjski dobi je cesto potrebno obnoviti. Temelj ocene predstavlja skrajšana življenjska doba zaradi prekomerne obrabe ("dejanska življenjska doba") v primerjavi z življenjsko dobo pri obrabi, ki je služila za dimenzioniranje vozišča ("pričakovana življenjska doba"). Na sliki 1 ima najboljše stanje vozisca 100 enot. Pri stanju 100 je stanje vozišča najboljše oz. obnovljeno. Ko krivulja preide v stanje vozišča 0, se izteče življenjska doba ceste. To je tudi skrajni čas, ko je potrebno cesto obnoviti.

Stroške obnove lahko razdelimo v dva dela: prvi del zagotavlja doseganje enakega stanja kot ga ima cesta s pričakovanimi obremenitvami. Ta del bremeni povzročitelja dodatnih prometnih obremenitev, to je Investitorja/lzvajalce. Drugi del stroškov predstavljajo stroški do polne investicijske vrednosti obnove. Za drugi del

mora upravljavec angažirati dodatna sredstva, ki bi jih sicer potreboval šele, ko bi svojo življenjsko dobo dosegla cesta s predvidenimi obremenitvami (npr. pri 20 letih). Za razliko med predvideno in dejansko življenjsko dobo upravljavcu pripadajo obresti na "predčasno" vloženi kapital, ki bremenijo povzročitelja dodatnih prometnih obremenitev.

Do razlik prihaja tudi z vidika uporabnikov cest, saj imajo le-ti zaradi bolj obrabljenega vozišča večje stroške obratovanja. Te stroške je težko prenesti na povzročitelja, zato v izračuni niso upoštevani.

Slika 1: Shematski prikaz slabšanja stanja vozišča za pričakovano obremenitev in dejansko prometno obremenitev

Razmerje stroškov se izračuna po naslednji enačbi: delež_DRsc : delezi/i = INV_drsc : INV|/| INV = INVdrsc + INV|/i

INV|/| = INV * (1 - ŽDdejanska/ŽDpneakovana) + °br

obr - diskontirane obresti na delež investicije DRSC (svetlo modro na sliki 1) za obdobje skrajšane življenjske dobe (na sliki 6.1 med 15 in 20 let). Delež investicije DRSC je v tem
primem ŽDdejanska/ŽDpneakovana-

Do takšnega primera lahko pride v primeru, ko je nosilnost voziščne konstrukcije za normalne prometne obremenitve sicer zadostna, vendar je stanje vozišča slabše. V tem primeru bi moral upravljavec izvesti določen ukrep - npr. preplastitev.

Zaradi dodatnih gradbiščnih tovornih vozil pa je nosilnost voziščne konstrukcije premajhna. Tudi zato bi bilo potrebno izvesti določen ukrep. Če je ta nosilnost le nekoliko premajhna, zadosca že manjši ukrep nadgradnje - npr. preplastitev.

Ker je v obeh primerih ukrep enak - čeprav sta razloga za ukrep različna, se v takem primeru stroški sanacije delijo na dva enaka dela:

delež_DRsc : delezm = 50% : 50%.

Ta primer je podoben prejšnjemu, le da je zaradi premajhne nosilnosti voziščne konstrukcije v primeru dodatnih gradbiščnih tovornih vozil potreben večji ukrep kot samo preplastitev. V tem primeru se za ukrep, ki bi bil enak za upravljavca ter Investitorja/lzvajalce delijo stroški na polovico, stroške dodatnih potrebnih ukrepov pa nosi Investitor/lzvajalci:

delež_DRsc : delezm = 50% INV : (50% INV + INV_d0d)

1.3.3 Nosilnost voziščne konstrukcije je zadostna
V določenih primerih je nosilnost voziščne konstrukcije tako velika, da ne zadošča samo "normalnim" prometnim obremenitvam, ampak tudi dodatnemu gradbiščnemu prometu. Tudi v tem primeru je vrsta ukrepa in delitev stroškov odvisna od stanja vozišča. Če je stanje vozišča zelo dobro, nosilnost pa kot je bilo rečeno, zadostna, potem ukrep ni potreben. V tem primeru mora DRSC redno pregledovati stanje vozišča in ob morebitnem pojavu nepričakovanih poškodb ustrezno ukrepati, Investitorja/lzvajalce pa obvestiti o poškodbah in ustrezno sanacijo uvrstiti v končni obračun.
V primeru, ko je stanje vozišča slabše kot zelo dobro, sploh če je slabo ali zelo slabo, pa je potrebno izvesti določen ukrep, katerega strošek skoraj v celoti nosi DRSC. Ta ukrep bi morala izvesti DRSC, tudi če dodatnih prometnih obremenitev ne bi bilo, vendar je zaradi zaščite vozišča v primeru povečanega gradbiščnega tovornega prometa potreben prej, kot bi bil sicer. V tem primeru se izračuna na podlagi prehodov NOO v življenjski dobi ceste (ocenjeno iz PLDP za obdobje npr. 10 let) in NOO gradbiščnih tovornih vozil v ustreznem času gradnje, za koliko se skrajša življenjska doba ceste. Ta delež, izražen v odstotkih, predstavlja potem delež stroškov Investitorja/lzvajalcev.

Razmerje stroškov se izračuna po naslednji enačbi:

delež_DRsc : delezm = INV_Drsc : INVj/i INV = INVdrsc + INVi/i

lNV|/| — lNV ^1 ■^-L^'dejanska'^-'—'pričakovana/

6.3.4 Zaključek

V tabeli 1 so povzeti kriteriji za delitev stroškov med upravljavca državnih cest (DRSC) in Investitorja/lzvajalce, ki gradijo bližnji objekt. Največkrat v praksi nastopa primer, ko je nosilnost voziščne konstrukcije premajhna tako za obstoječe in tudi za dodatne prometne obremenitve. V tem primeru je delitev stroškov lahko v zelo različnih razmerjih. Čim večja je dodatna prometna obremenitev v primerjavi z "normalno" prometno obremenitvijo in čim daljši je čas gradnje, večji delež nosijo Investitor/lzvajalci.

Tabela 1: Kriteriji za delitev stroškov sanacijskih ukrepov

| Stanje vozisca zelo dobro | Stanje vozišča slabše kot zelo dobro
Nosilnost (debelinski indeks) voziščne konstrukcije zadošča tudi za dodatna "gradbiščna" tovorna vozila	Ni ukrepa	Delež Investitorja/lzvajalcev je odvisen od NOO in trajanja dodatne obremenitve
Nosilnost (debelinski indeks) voziščne konstrukcije zadošča za "normalni promet", ne pa tudi za dodatna "gradbiščna" tovorna vozila	Delež Investitorja/lzvajalcev je odvisen od NOO in trajanja dodatne obremenitve	ENAK UKREP: delitev stroškov 50% : 50% RAZLIČEN UKREP: delitev stroškov 50% : 50% za isti ukrep, Investitor/lzvajalec nosi stroške dodatnega ukrepa
Nosilnost (debelinski indeks) voziščne konstrukcije ne zadošča niti za "normalni promet", niti za dodatna "gradbiščna" tovorna vozila	Delitev stroškov v razmerju potrebnih debelinskih indeksov

1.3.5 Premostitveni objekti

Če je obremenitev gradbiščnih tovornih vozil za vožnjo čez premostitveni objekt prevelika, je potrebno zaradi zagotavljanja varnosti na tem objektu opraviti ustrezen ukrep. Ukrep na objektu se lahko izvede začasno ali trajno. Strošek za ojačitev zaradi preobremenitve gradbiščnih tovornih vozil pripada neposredno Investitorju/lzvajalcu.

OBRAZLOŽITEV

I. UVOD