a) kadrovske štipendije, ki jih razpisujejo podjetja v skladu s svojimi kadrovskimi potrebami
b) republiške štipendije, namenjene vajencem, dijakom in študentom, ki se zaradi slabših socialno-ekonomskih razmer sicer ne bi odločili za šolanje ter
c) Zoisove štipendije, ki so namenjene izrazito nadarjenim dijakom in študentom.

Šolsko leto	Kadrovske štipendije	Republiške štipendije	Zoisove štipendije
1986/87	43.233	16.009	1.006
1987/88	43.791	18.194	2.083
1988/89	42.780	22.503	2.764
1989/90	40.472	28.081	3.575
1990/91	30.713	34.089	4.177
1991/92	20.970	43.126	4.798
1992/93	14.000	47.720	5.810
1993/94	11.108	47.830	6.567
1994/95	9.016	45.482	6.898
1995/96	8.231	47.361	7.437
1996/97	8.249	45.774	9.590
1997/98	8.223	45.803	9.592
1998/99	7.950	43.136	10.259
1999/00	7.841	39.762	11.222
2000/01	7.598	40.629	11.667
2001/02	7.082	40.773	12.191
2002/03	7.000	41.044	12.845
2003/04	6.850	40.988	12.962
2004/05	7.077	40.586	12.915
2005/06		38.942	12.879

	1. letnik	2. letnik	3. letnik	4. letnik	5. letnik	6. letnik	absolvent	SKUPAJ
Nižje poklicno izobraževanje	302	367	Pol leta 306	0	0	0	0	975
Srednje poklicno izobraževanje	2.092	2.306	2.457	12	0	0	0	6.867
Srednje strokovno izobraževanje in gimnazije	3.731	3.863	3.960	5.192	1807	0	0	18.553
Višješolsko izobraževanje	627	494	0	0	0	0	0	1.121
visokošolsko strokovno izobraževanje	1.900	1.350	1.170	80	0	0	1154	5.654
Univerzitetno izobraževanje	1.463	1.145	1.013	986	84	19	845	5.555
Podiplomsko izobraževanje	109	107	0	1	0	0	0	217
SKUPAJ	10.224	9.632	8.906	6.271	1.891	19	1.999	38.942

– povečati število štipendistov,
– stimulirati socialno šibkejše otroke za šolanje in študij,
– nova ureditev štipendij naj ne prikrajša dosedanje prejemnike štipendij,
– zmanjšati obseg dela dijakov in študentov ter s tem vplivati na skrajšanje dobe šolanja oziroma študija,
– poenotenje, večja transparentnost in enostavnejša shema socialnih transferov,
– preoblikovanje sedanjih Zoisovih štipendij,
– udeležencem izobraževanja odraslih zagotoviti enake pravice pri štipendiranju, kot jih imajo dijaki oziroma študenti,
– pospeševanje kadrovskih štipendij,
– podpreti sistem delovanja enotnih regijskih štipendijskih shem, ki temelji na partnerstvu med regionalnimi nosilci razvoja in predstavlja izjemen pomen za razvoj regij in občin v Sloveniji,
– vzpodbuditi soodgovornost za razvoj družbe prek nagrade za prispevek k trajnostnem razvoju družbe,
– aktivirati človeške vire s pomočjo štipendiranja tako, da se zagotovi gospodarstvu ustrezno kvalificirane kadre za prenos novih znanj in tehnologij v smeri pospešitve razvoja produktov in storitev,
– spodbujanje vpisa na vrste in področja izobraževanja, ki pospešujejo gospodarski razvoj in izboljšujejo zaposljivost.

– pregledna in enotna ureditev področja štipendiranja,
– povečanje dostopnosti do pridobitve štipendij,
– vzpodbujanje zaposljivosti glede na potrebe trga dela in gospodarstva,
– podpora trajnostnemu razvoju družbe na gospodarskem, družbenem in okoljevarstvenem področju,
– vzpodbujanje podjetij za kadrovsko štipendiranje in načrtovanje kadrov v regiji s sofinanciranjem kadrovskih štipendij
– vzpostavitev uporabnikom bolj prijaznega načina uveljavljanja pravic,
– racionalizacija dela državne uprave,
– lažje izvajanje kontrole nad namenskim podeljevanjem sredstev in načrtovanjem sredstev.

S tem v zvezi je treba posebej opozoriti, da se je sistem upoštevanih prejemkov za ugotavljanje cenzusa spremenil. V sedanjem načinu izračuna dohodka na družinskega člana se upoštevajo vsi bruto dohodki, v predlaganih spremembah pa se bodo upoštevali neto dohodki na družinskega člana. Navedena sprememba omogoča za ocenjenih 10.000 večje število prejemnikov državnih štipendij.

Republiške štipendije se bodo po predlogu zakona preimenovale v državne štipendije. Izraz »republiške štipendije« izhaja namreč še iz časa, ko je bila Slovenija republika v nekdanji državi.

– ima v zaključnem razredu osnovne šole povprečno oceno najmanj 4,5 ali več ter pozitivno mnenje učiteljskega zbora in šolske svetovalne službe ali,
– ima v srednji šoli povprečno oceno najmanj 4,1 ali več ter pozitivno mnenje učiteljskega zbora in šolske svetovalne službe, ali
– je maturant z izjemnim splošnim uspehom – zlati maturant,- ali
- ima v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,5 ali več ali je uvrščen med najboljših nekaj odstotkov študentov v svoji generaciji, ali
– je dosegel izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja ne glede na letnik šolanja.

Za izjemne dosežke se bodo šteli: najvišja mesta na državnem tekmovanju, priznanja za najboljše raziskovalne naloge maturanti z izjemnim splošnim uspehom, udeležba in najvišja mesta na mednarodnem tekmovanju po predhodnem izboru na državnem tekmovanju na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, razvojne dejavnosti, umetnosti in športa, nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniško delo na državni ali mednarodni ravni, objava znanstvenoraziskovalne naloge v strokovni reviji ali zborniku, izjemni uspeh na nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli. O Zoisovi štipendiji bo odločal Javni Sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. Metodologijo za določitev deleža štipendistov med osnovno šolo, srednjo šolo, višjo in visoko šolo ter vstopne pogoje za štipendiste glede na uspeh ter glede na pozitivno mnenje učiteljskega zbora in svetovalne službe, natančneje določi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo. Metodologijo za rangiranje študentov znotraj generacije ter odstotni delež štipendistov za posamezne študije natančneje določi minister, pristojen za delo, v soglasju ministrom, pristojnim za visoko šolstvo. Metodologijo za razvrščanje kandidatov v skladu z merili iz drugega odstavka tega člena natančneje določi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo in ministrom pristojnim za visoko šolstvo.

S tem v zvezi je treba posebej poudariti, da se bo povečala Zoisova štipendija za dijake in študente, ki so poleg tega še socialno šibkejši. Po predlogu zakona bo namreč k Zoisovi štipendiji pripadal tudi dodatek glede na dohodek na družinskega člana, ki ga po veljavnem sistemu nimamo, na novo pa je uveden tudi dodatek za vrsto in področje izobraževanja, ki omogoča zaposljivost glede na potrebe gospodarstva in trga dela, ki ga do zdaj prav tako ni bilo.

f) Poudarek na kadrovskih štipendijah

Razvoj tehnološke in poslovne infrastrukture je temeljni kamen za razvoj in konkurenčnost gospodarstva v državi. Človeške vire je treba s pomočjo štipendiranja stimulirati tako, da se zagotovi gospodarstvu ustrezno kvalificirane kadre za prenos novih znanj in tehnologij v smeri pospešitve razvoja produktov in storitev. V ta namen se bo dodeljevanje kadrovskih štipendij stimuliralo neposredno prek sklada za delodajalce, ki niso vključeni v regionalne sheme. Na ta način se bo število štipendij povečevalo, s spodbudami za delodajalce se bo ponovno uveljavilo kadrovsko štipendiranje kot osnovna oblika štipendiranja v skladu z zahtevami gospodarstva in trga dela.

Predlog zakona omogoča sofinanciranje kadrovskih štipendij, ki jih podeljujejo delodajalci, nosilci regijskih štipendijskih shem in lokalne skupnosti (občine). Namen dodeljevanja kadrovskih štipendij iz regijskih štipendijskih shem je uskladiti interese delodajalcev, nosilcev regijske sheme in države. S tem se usklajuje tudi ponudba in povpraševanje po kadrih v posamezni regiji, znižuje strukturna brezposelnost, vzpodbuja podjetja za kadrovsko štipendiranje in načrtovanje kadrov v regiji, vračanje izšolanih kadrov iz univerzitetnih središč v regijo, omogoča pa se tudi vzpostavitev in razvoj partnerstva med nosilci razvoja v regiji. Zato je sofinanciranje te vrste kadrovskih štipendij izjemnega pomena za razvoj regij in lokalnih skupnosti in se bo zagotavljalo v višini 50 % posamezne štipendije, vendar največ v višini 30 % minimalne plače (156,55 EUR).

Vzpodbujanje vpisa na vrste in področja izobraževanja, ki bodo omogočale večjo zaposljivost glede na potrebe gospodarstva in trga dela, je predvideno že v sedanji ureditvi, vendar je v predlogu zakona temu področju dan večji poudarek. Predviden je poseben dodatek za vrsto in področje izobraževanja, ki se bo dodelil za tiste vrste in področja izobraževanja, ki jih bo glede na potrebe trga dela s podzakonskim aktom določil minister, pristojen za delo.

g) Predlog zakona na novo uvaja tudi nagrado za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe. ki znaša od 500 do 5000 euro dijaku ali študentu , ki bo z izjemnimi dosežki prispeval k trajnostnemu razvoju družbe na gospodarskem, družbenem in okoljevarstvenem področju, bo sklad izplačal enkratno nagrado, ne glede na to ali je štipendist ali ni. Maja 2001 je Evropska komisija sprejela Strategijo trajnostnega razvoja, v kateri predstavlja dolgoročno politiko in ukrepe na ekonomskem, družbenem in ekološko trajnostnem področju. Strategija je bila predstavljena na Evropskem svetu junija 2001. Poudarja, da morajo gospodarski razvoj, družbeni razvoj in varstvo okolja delovati skladno. Definicija trajnostnega razvoja pomeni »zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij«. Predlog zakona določa, da bo sklad na podlagi javnega razpisa letno določil pogoje za podelitev nagrade za prispevek k trajnostnem razvoju družbe tako na gospodarskem, družbenem kot okoljevarstvenem področju. Kot kriterij za izbiro se bodo upoštevala najvišja mesta na državnem tekmovanju, vsebina raziskovalnih nalog, inovativnih izdelkov ali storitev na občinski, regionalni ali državni ravni, vidni dosežki na mednarodnem tekmovanju po predhodnem izboru na državnem tekmovanju na področju gospodarstva, družbe in naravovarstva, nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno, aplikativno ali umetniško delo na ravni podjetja, državne ali na mednarodni ravni na teh področjih, objave znanstvenoraziskovalne naloge, projekta v strokovni reviji ali zborniku na teh področjih in izvedeni projekti, naloge v podjetjih, ustanovah v državi ali na mednarodni ravni na teh področjih in podeljeni patenti na teh področjih.

h) Sredstva za izplačevanje državnih štipendij in Zoisovih štipendij in sofinanciranje kadrovskih štipendij in nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe zagotavlja proračun Republike Slovenije. Zoisove štipendije, se izplačujejo iz Sklada za razvoj kadrov in štipendije. Za sofinanciranje kadrovskih štipendij se iz državnega proračuna zagotavljajo sredstva skladu za razvoj kadrov in štipendije iz naslova evropskega socialnega sklada . Sklad bo pridobival sredstva iz koncesijskih dajatev po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, iz sredstev Evropskega socialnega sklada, dohodkov od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi sklada in drugih virov.

i) Uvedba evropskega življenjepisa in zbirne mape, ki jo bo moral kandidat predložiti k vlogi o pridobitvi štipendije, bo kot instrument uvedel sistem razvoja spremljanja štipendistovih kompetenc in dosežkov ter mu omogočil boljšo samozavest in večje vključevanje v razvojno in raziskovalno, strokovno ali humanitarno delo tako pri delodajalcih kot v šoli, na univerzi ali nasploh v družbi.

a) DRŽAVNI PRORAČUN:

- za izplačevanje državnih štipendij se sredstva zagotavljajo iz državnega proračuna. Obseg sredstev za navedene štipendije je za leto 2007 na letnem nivoju ocenjen v višini 73.100.000,00 EUR, za leto 2008 pa v višini 73.800.000,00 EUR. Ocena sredstev za navedeni leti izhaja iz določila, da se predlog zakona uveljavi za šolsko leto 2008/2009, kar posledično pomeni, da se v letu 2007 in do septembra 2008 zagotavljajo sredstva na podlagi veljavnega Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, od septembra 2008 dalje in v letu 2009 pa že celotno leto. Glede na ocenjeno povečano število prejemnikov državnih štipendij iz državnega proračuna za približno 10.000 in ob upoštevanju dviga osnovne državne štipendije ter sprememb v dodatkih k štipendijam se ocenjuje obseg sredstev iz državnega proračuna na letnem nivoju v višini 94.657.400,00 EUR.

- za Zoisove štipendije , ki se izplačujejo iz sklada za razvoj kadrov in štipendije, se ocenjuje potrebni letni obseg sredstev v višini 16.100.000,00 EUR število štipendistov se ocenjuje za 4.000 nižje. Za leto 2008 so sredstva zagotovljena, za leto 2009 pa so potrebna dodatna sredstva iz državnega proračuna v višini 9.100.000,00 EUR.

- za nagrade dijakom in študentom iz naslova prispevka k trajnostnemu razvoju, ki se izplačujejo iz sklada za razvoj kadrov in štipendije, se ocenjuje potrebni letni obseg sredstev v višini 1.850.000,00 EUR in predstavljajo dodatna potrebna sredstva državnega proračuna od leta 2009 dalje.

- za sofinanciranje kadrovskih štipendij se iz državnega proračuna zagotavljajo sredstva skladu za razvoj kadrov in štipendije iz naslova evropskega kohezijskega sklada kot namenska – programska sredstva na letnem nivoju v višini 223.264 EUR v letu 2007 za šolsko leto 2007/2008, od leta 2008 dalje pa se obseg sredstev povečuje od 1.803.000 EUR v letu 2008 do preko 3.755.630 EUR v letih 2012 in 2013.

za kadrovske štipendije, ki se sofinancirajo v okviru sklada za razvoj kadrov in štipendije, je predviden dodatni vir, kot namenska sredstva iz naslova koncesijske dajatve po zakonu, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti; sredstva se ocenjujejo v višini 3.338.341,00 EUR na letnem nivoju

Ocenjena sredstva sklada za razvoj kadrov in štipendije v povprečni letni višini 7.000.000 EUR se bodo namenila za:

- sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem, in sicer za najmanj 2.500 štipendij, s povprečno višino sofinanciranja 100 EUR, kar pomeni obseg sredstev na letnem nivoju v višini 3.000.000 EUR;

- sofinanciranje enotnih regijskih štipendijskih shem v dvanajstih slovenskih razvojnih regijah (od 4.000 do 5.000 štipendij). V obdobju 2008-2013 v višini 17,6 milijonov EUR oziroma do 4.000.000 EUR letno iz Operativnega programa razvoja človeških virov, v okviru 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti«, 3. prednostna usmeritev »Štipendijske sheme«.

Sklad za vsako leto sprejme poslovni in finančni načrt skladno z oceno razpoložljivih namenskih in programskih sredstev za posamezno leto in na tej podlagi tudi izvede javne razpise za dodelitev razpoložljivih sredstev po posameznih namenih oz. vzpodbudah.

4. ZAGOTOVITEV SREDSTEV ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU

Kot je bilo že navedeno pod točko 3, se bodo sredstva za izvajanje predloga zakona zagotavljala za šolsko leto 2008/2009 oz. od septembra 2008 dalje. Iz državnega proračuna se bo zagotavljalo sredstva za državne štipendije in sredstva skladu za razvoj kadrov in štipendije za štipendije za izjemne dosežke in za sofinanciranje kadrovskih štipendij neposredno in preko štipendijskih shem. Sredstva se bodo planirala v okviru predloga sprememb proračuna 2008 in predloga proračuna 2009, s tem da je v sprejetem proračunu 2008 že zagotovljen ustrezen obseg sredstev za začetek šolskega leta 2008/2009.

5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOST PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

5.1 Na nivoju Evropske unije ni enotnega sistema pri zagotavljanju (socialnih) pomoči študentom in dijakom. Predlog zakona o štipendiranju tako ni povezan s pravnim redom Evropske unije.

Značilnost visokošolskih izobraževalnih sistemov v Evropi so precejšnje finančne podpore študentom. Za različne vrste podpor študentom so države letno namenjale vsoto, ki predstavlja do petine vseh stroškov visokega izobraževanja.

5.2. Glede na različne oblike finančne pomoči študentom lahko države članice Evropske unije razvrstimo v skupine držav, kjer je vzpostavljen sistem:

- znižanja ali oprostitve plačila vpisnin in šolnin, štipendij ter posojil,
- pomoči družinam študentov v obliki denarnih dodatkov in davčnih olajšav za starše,
- specifične oblike finančne pomoči, ki je namenjena nastanitvi, prehrani, prevozu in zdravstveni skrbi študentov,
- druge oblike pomoči, ki jo države namenjajo za študij v tujini ali za pomoč tujim študentom.

Sistemi pomoči se po posameznih državah razlikujejo. Tako imajo nekatere države le eno ali dve od prej naštetih oblik, v drugih pa kombinacijo večjih oblik podpore. Glede na naštete oblike finančne podpore, lahko države razdelimo na štiri kategorije oziroma skupine:

- države, ki nudijo študentom štipendije (grants) in posojila (loans): Finska, Švedska, Danska, Norveška in Islandija
- države, kjer oblike štipendij in posojil kombinirajo s podporo pri plačilu šolnine: Nizozemska, Irska in Velika Britanija
- države štipendije in posojila kombinirajo z družinskimi dodatki in davčnimi olajšavami za družine študentov: Nemčija, Avstrija, Grčija in Luksemburg
- države, ki poznajo kombinacijo vseh različnih načinov finančne podpore: Belgija, Španija, Francija, Italija in Portugalska.

5.3. V nekaterih državah Evropske unije je finančna pomoč države pri izobraževanju opredeljena kot podpora za plačevanje vpisnine in šolnine. Za določene kategorije študentov pa država v celoti pokriva stroške vpisnin in šolnin. Ta oblika pomoči je namenjena študentom, ki izhajajo iz revnejših okolij (Belgija, Španija, Francija, Italija, Portugalska). Vpisnina in šolnina ne predstavljata samo kritje stroškov izobraževanja, temveč imata tudi značaj redistribucije stroškov. To pomeni, da družine z večjimi dohodki plačujejo relativno visoke vpisnine/šolnine, družine z nižjimi dohodki pa so oproščene ali pa prejemajo podporo za plačilo. V Evropski uniji so tudi države, kjer država v celoti krije stroške izobraževanja. Med temi državami najdemo Dansko, Grčijo, Luksemburg, Avstrijo, Finsko in Švedsko. Tako je tudi v Nemčiji, z izjemo zveznih dežel Baden–Wuerttemberg in Berlin, kjer so bile uvedene vpisnine. V nekaterih primerih študentje plačujejo le prispevke oziroma članarine organizacijam, ki skrbijo za njihove storitve.

5.4. Na področju sistemov štipendiranja je sistem v državah Evropske unije takšen, da predstavljajo štipendije in posojila dve glavni obliki podpore študentov. Značilnost štipendij je, da študentje prejetih sredstev ne vračajo, medtem ko morajo študentsko posojilo vrniti po obdobju študija. Posebna oblika pomoči pa so nagrade, povezane s študijskim uspehom za izbrane študente. Tako se v Grčiji, Španiji in na Portugalskem dodeljujejo na podlagi doseženih individualnih dosežkov in niso vezane na dohodke študenta.

Najbolj razširjena oblika finančne podpore za študij so štipendije, vendar veliko držav nudi tudi posojila, ki skupaj s štipendijami tvorijo kombinirani sistem, študentje pa se sami odločajo o tem, ali bodo posojilo za študij sprejeli. Izjema je Nemčija, kjer študentje, upravičeni do finančne pomoči, prejemajo enaka deleža štipendij in posojil. Sistema štipendij ali posojil sta v nekaterih državah ločena, kar pomeni, da študentje, ki niso upravičeni do štipendij, lahko dobijo posojila in obratno (takšna je na primer ureditev v Franciji).

5.5. Splošni pogoji za pridobitev finančne pomoči za študij so povezani s študentskim statusom in so si v državah Evropske unije podobni. Prejemniki pomoči morajo biti vpisani na eno od priznanih visokošolskih ustanov oziroma v njene programe ali smeri. V večini držav je pomoč omejena izključno na redne študente. V nekaterih državah je finančna pomoč omejena le na enkraten prvi vpis na izobraževalni program, kar pomeni, da posameznik do finančne pomoči ni upravičen, če je že pridobil visokošolsko kvalifikacijo. Z izjemo nekaterih držav (Luksemburg, Nizozemska,Velika Britanija) večina ureditev pozna določene pogoje za dodelitev štipendij in posojil. Finančna pomoč države je namenjena bodisi študentom z najnižjimi dohodki (glede na dohodke družine in/ali študenta) bodisi večini študentov ob določenem maksimumu študentovih dohodkov. V večini držav pa velja, da študent ni upravičen do finančne pomoči države, če neto dohodki presegajo maksimalno višino določenega cenzusa. Veliko držav pa pozna tudi vmesne oblike pomoči države, kjer vsota pomoči pada z rastjo dohodkov študenta. V nekaterih državah, kot so na primer Danska, Nizozemska, Finska in Švedska, morajo ob koncu leta študentje, pri katerih so letni prihodki večji od dovoljenega zneska, vrniti vsoto, ki presega dovoljeni znesek. V drugih državah je višina pomoči odvisna tudi od kraja bivanja v času študija in od tega, ali študentje živijo s starši ali ne. Povečan znesek finančne pomoči je v nekaterih državah namenjen tudi študentom, ki se vpišejo na izobraževalno institucijo daleč od uradnega prebivališča; takšna je na primer ureditev v Italiji, Avstriji in na Portugalskem.

5.6. Večina držav upošteva, da je študent odvisen od finančne in druge pomoči staršev do 25. leta starosti. Izjema so Danska, Švedska in Finska, ki upoštevajo prihodke študenta že od 20. leta starosti.

5.7. Države se med sabo razlikujejo tudi po tem, da nekatere tudi s štipendijami vzpodbujajo k vpisu za deficitarne poklice. Na Finskem ne poznajo nobene podpore za deficitarne poklice v obliki štipendij. Tudi v Veliki Britaniji na splošno ni štipendij, s katerimi bi privabljali študente k študiju določenih smeri. V Angliji in Walesu pa na podiplomskem študiju podeljujejo posebne štipendije – v Angliji 150 funtov tedensko in posebna plačila novo kvalificiranim učiteljem določenih smeri (matematika, tuji jeziki, domači jezik, tehnologija itd.), ki uspešno zaključijo prvo leto poučevanja.

5.8. V Luksemburgu, kjer na primer posojila dopolnjujejo štipendije, sta relativna deleža obeh oblik pomoči določena v razmerju z dohodki tako študentov kot njihovih družin. Na Nizozemskem se višina osnovne štipendije določi samo v odnosu s študentovimi prihodki, cenzus je dokaj visok. Dodatna štipendija je namenjena samo študentom, katerih prihodki staršev ne presegajo določenega cenzusa. Dodatno posojilo lahko dobijo vsi študentje, neodvisno od prihodkov njihovih staršev. Višina posojila je odvisna od zneska dodatne štipendije. Na Danskem, Švedskem in v Nemčiji, kjer sta deleža štipendij in posojil konstantna, se celotna vsota podpore postopno zniža, ko prihodki študenta ali družine presežejo določeno maksimalno vsoto. Na Portugalskem je v skladu z zakonom potrebno pri prošnji za odobritev štipendije oddati napoved družinskih prihodkov.

5.9. Države se med sabo razlikujejo tudi v času trajanja prejemanja finančne pomoči. V večini držav se od študentov zahteva, da uspešno zaključijo vsako leto znotraj izbrane smeri, bodisi celotno smer v okviru določenega števila let. Ponekod dovoljujejo ponoven vpis letnika brez odvzema štipendije. Večina držav omejuje finančno pomoč (štipendije) na določeno število let. V Belgiji, Franciji, na Irskem in v Veliki Britaniji se štipendija podeli samo na osnovi uspešnega zaključka prejšnjega leta. V primeru ponovnega vpisa se pomoč odtegne, vendar ponekod lahko dobijo posojila (Francija,Velika Britanija). V Nemčiji študentje prejemajo finančno podporo samo za obdobje, ki se ujema z določenim nominalnim obdobjem študija. Do prejemanja so upravičeni toliko časa, dokler vzdržujejo ustrezno raven študijske uspešnosti. V Španiji, Luksemburgu in Avstriji so študentje upravičeni do enoletnega dodatnega prejemka. Ta jim omogoča prejemanje štipendije tudi v primeru ponavljanja letnika. Na Portugalskem lahko od šolskega leta 1997/1998 obdržijo štipendijo za še dve dodatni leti prek nominalne dolžine študija.

5.10. Glede na sistem sočasnega ali ločenega prejemanja otroških dodatkov in drugih finančnih pomoči za študij se evropske države delijo v dve skupini. V prvo skupino sodijo nordijske države, Nizozemska in Velika Britanija, ki upoštevajo načelo polnoletnosti in neodvisnosti, zaradi katerega ne izplačujejo denarne pomoči družinam z odvisnimi študenti. V Franciji na primer podeljujejo denarni dodatek do doseženega 20. leta starosti študenta. V drugo skupino držav pa spadajo države, kjer izplačujejo družinske dodatke dokler otrok ne doseže resnične finančne neodvisnosti. V vseh državah gre za mesečna plačila staršem ali direktno študentu, skupna omejitev je starostna meja, po kateri se države med sabo razlikujejo.

5.11. V državah poznajo različne sisteme podpore za študij v tujini, razlikuje pa se tudi odstotek študentov, ki študirajo v tujini. Večina držav zagotavlja za študij v tujini posebno podporo ali zvišane štipendije.

5.12. Danska
Vsak Danec, starejši od 18 let, je upravičen do pomoči za nadaljnje izobraževanje iz javnih sredstev, ne glede na njegov socialni položaj. Šolanje na danskih javnih in na večini zasebnih ustanov je brezplačno. Pomoč pri financiranju življenjskih stroškov študentov se zagotavlja z državno shemo, ki jo upravlja državna agencija. Do dosežene starosti 20 let je višina podpore odvisna od dohodkov staršev (proporcionalna lestvica), vsem, ki se izobražujejo, pa je zagotovljena minimalna višina podpore države. Obveznost študenta je opravljanje izpitnih obveznosti. Za izobraževanje na višjih nivojih je študent je upravičen do pomoči v času trajanja programa in v dodatnih 12 mesecih. Študenti, ki živijo pri starših, prejemajo nižjo podporo kot študenti, ki bivajo sami. Študentje, ki so z osebnimi zaslužki presegli določen cenzus, pa morajo vrniti del prejete podpore ali pa je nekaj časa ne prejmejo. Danska pozna tudi državna posojila, obrestno mero pri teh posojilih določi parlament. Odplačevanje se začne najkasneje eno leto po koncu študija, doba odplačevanja pa je 15 let. Tuji študentje, ki so vpisani na danske študijske programe, do pomoči niso upravičeni.

5.13. Finska
Finančna pomoč se zagotavlja v obliki študijske podpore in nadomestil stroškov prebivanja (80 % stroškov najemnine), ki jih zagotavlja država iz državnega proračuna ter državnih garancij pri študijskih posojilih, na podlagi katerih študent posojilo najame pri banki. Shemo izvaja finski inštitut za socialno zavarovanje.

Do pomoči so upravičeni »redni študenti«, ne pa odrasli udeleženci (za te so posebne sheme). Upravičenost do podpore za študij se prične z dopolnjenim 17. letom starosti (do te starosti so vsi otroci upravičeni do otroškega dodatka). Višina podpore je odvisna od stopnje izobraževanja, starosti in načina namestitve v času študija. Prav tako se upošteva materialno stanje študenta in družine. Do podpore ni upravičen študent, ki prejema otroški dodatek. Podpora je obdavčena. Trajanje upravičenosti do podpore je odvisno od trajanja izobraževanja, za vsako leto študija je študent upravičen do 9 mesecev podpore.

Študijska posojila ponujajo banke, s katerimi se študent dogovarja o pogojih črpanja in odplačevanja. V primeru, da posojilo zapade v odplačilo v času, ko je študent upravičen do finančne podpore, država subvencionira vračilo posojila z mesečnimi zneski. Država pa lahko pomaga pri odplačevanju posojila tudi z denarno pomočjo za odplačilo obresti.

5.14. Italija
V Italiji obstaja več vrst finančnih pomoči in štipendij. Za dodiplomsko izobraževanje imajo študentje pravico do socialne podpore (štipendije), če izhajajo iz družin z nizkim socialno-ekonomskim statusom. Višina štipendije je odvisna od družinskega prihodka. Šolajoči prejmejo denar enkrat na leto za kritje stroškov, kot so šolnina, prevoz v šolo in nazaj, spanje, študentska prehrana, učna gradiva, didaktični material. Univerze ter druge visokošolske institucije in regionalni uradi nudijo različne storitve in ugodnosti, namenjene za premagovanja ekonomskih in socialnih ovir, ki bi lahko preprečile doseganje visokošolske izobrazbe. Vsi tuji študentje so upravičeni do enake študentske podpore kot italijanski študentje.


6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMELO SPREJETJE ZAKONA

Zakon predvideva prenos pristojnosti odločanja o državnih štipendijah in Zoisovih štipendij na centre za socialno delo. To pomeni, da bo treba zaposlene, ki bodo odločali o teh štipendijah primerno usposobiti za naloge, ki izhajajo iz predloga zakona. Ocenjuje se, da bo potrebno na tem področju kadrovsko okrepiti centre za socialno delo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije. Na drugi strani se bodo zmanjšale pristojnosti Zavoda RS za zaposlovanje, ki je do sedaj odločal o republiških štipendijah in o Zoisovih štipendijah, kar bo sprostilo kadrovske potenciale na tem področju.

Glede na rok za uveljavitev Zakona o štipendiranju, ki je študijsko leto 2008/2009, ocenjujemo, da bo čas od sprejetja zakona do njegove uveljavitve dovolj dolg, da bo mogoče izvesti vse navedene priprave in aktivnosti.

II. BESEDILO ČLENOV

- državne,
- kadrovske,
- Zoisove štipendije,
- štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu in
- štipendije za državljane držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja oziroma podeljuje štipendije na podlagi vzajemnosti.

(4) Spodbude za izobraževanje se dodeljujejo v obliki sredstev za sofinanciranje kadrovskih štipendij neposredno delodajalcem oziroma posredno nosilcem enotnih regijskih štipendijskih shem ali samoupravnim lokalnim skupnostim.

(5) Dijakom in študentom, ki s svojimi šolskimi oziroma študijskimi dosežki v skladu s tem zakonom prispevajo k trajnostnemu razvoju družbe, se dodeli posebna nagrada za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe.

1. državljanom Republike Slovenije,
2. Slovencem v zamejstvu in Slovencem po svetu, kakor so opredeljeni v zakonu, ki ureja odnose Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, za študij v Republiki Sloveniji,
3. državljanom držav članic EU in EGP in njihovim družinskim članom, kot jih določa zakon, ki ureja prebivanje tujcev, če imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji,
4. državljanom držav članic EU ali EGP, ki so bili zaposleni ali samozaposleni v Republiki Sloveniji, ter njihovim družinskim članom, če imajo dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji,
5. državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, in njihovim ožjim družinskim članom, kot jih določa zakon, ki ureja prebivanje tujcev.

(1) Državna štipendija in Zoisova štipendija se lahko izplačata v enkratnem znesku, vendar največ do višine 12 mesečnih štipendij, če se štipendist izobražuje v tujini in to izobraževanje ni krajše od enega semestra po pravilih izobraževalne institucije, kjer se štipendist izobražuje.

(2) Državna štipendija in Zoisova štipendija se lahko izplačata v enkratnem znesku v višini preostalih zneskov štipendij za šolsko oziroma študijsko leto, če štipendist konča izobraževanje prej, kot je določeno z učnim oziroma študijskim programom.

(3) Državna štipendija z vsemi dodatki ne sme presegati minimalne plače.

1. izplačane preživnine in druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, vendar največ v višini izvršilnega pravnega naslova,
2. periodične dohodke, ki jih je posameznik nehal prejemati.

(2) Za izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja se štejejo zlasti:
- najvišja mesta na državnem tekmovanju,
- priznanja za najboljše raziskovalne naloge,
- udeležba in najvišja mesta na mednarodnem tekmovanju po predhodnem izboru na državnem tekmovanju na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, razvojne dejavnosti, umetnosti in športa,
- nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniško delo na državni ali mednarodni ravni,
- objava znanstvenoraziskovalne naloge v strokovni reviji ali zborniku,
- drugi izjemni dosežki.

(3) Prejemniki Zoisove štipendije na posameznem področju družbenega življenja morajo izjemne dosežke izkazovati na vsaki dve šolski oziroma študijski leti.

(4) Metodologijo za določitev deleža štipendistov med osnovno šolo, srednjo šolo, višjo in visoko šolo ter vstopne pogoje za štipendiste glede na uspeh ter glede na pozitivno mnenje učiteljskega zbora in svetovalne službe, natančneje določi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo. Metodologijo za rangiranje študentov znotraj generacije ter odstotni delež štipendistov za posamezne študije natančneje določi minister, pristojen za delo, v soglasju ministrom, pristojnim za visoko šolstvo. Metodologijo za razvrščanje kandidatov v skladu z merili iz drugega odstavka tega člena natančneje določi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo in ministrom pristojnim za visoko šolstvo.

(5) Način in roke poročanja delodajalcev določi minister, pristojen za delo, s podzakonskim aktom.

(2) Kandidat za pridobitev Zoisove štipendije vloži zahtevo pri skladu.

(3) Kandidat za državno štipendijo k vlogi priloži potrdilo o vpisu v izobraževalni program, življenjepis in zbirno mapo (portfolijo).

(4) Kandidat za pridobitev Zoisove štipendije k vlogi priloži potrdilo o vpisu v izobraževalni program, življenjepis, zbirno mapo, pozitivno mnenje učiteljskega zbora in svetovalne službe, kandidat študent pa še potrdilo univerze, da je uvrščen med najboljše v svoji generaciji.

(3) V javnem razpisu iz prvega odstavka tega člena se določijo pogoji za pridobitev sredstev, višina sredstev, zahtevana dokumentacija, roki za oddajo prijav ter drugi podatki, potrebni za odločanje.

(1) O dodelitvi državne štipendije in Zoisove štipendije se odloči za obdobje od vložitve zahtevka oziroma z dnem vpisa v izobraževalni program do konca izobraževalnega programa.

(2) Štipendistu se izplača državno štipendijo in Zoisovo štipendijo s prvim naslednjim mesecem po vložitvi zahtevka.

(1) Štipendist lahko prejema državno štipendijo ali Zoisovo štipendijo eno leto za posamezen letnik na isti stopnji izobraževanja.

(2) Državne štipendije in Zoisove štipendije se izplačujejo mesečno do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, razen v končanem letniku srednjih šol, ko se za mesec julij in avgust ne izplačujejo.

(3) Delodajalec lahko prejema sofinanciranje kadrovske štipendije eno leto za posamezen letnik na isti stopnji izobraževanja štipendista, razen v končanem letniku srednjih šol, ko se za mesec julij in avgust spodbude ne izplačujejo.

(4) Državne štipendije in Zoisove štipendije ter spodbude za izobraževanje se izplačujejo tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto.

(2) Ugotovitveni sklep ministra, pristojnega za delo, o uskladitvi zneskov štipendij se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Za opravičljive zdravstvene razloge iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje bolezen ali poškodba, ki je trajala neprekinjeno najmanj dva meseca in je vplivala na zmanjšanje učnih oziroma študijskih sposobnosti, kar se dokazuje z mnenjem zdravnika specialista. Starševstvo iz prve alineje prejšnjega odstavka lahko uveljavlja tisti od staršev, ki prejema starševski dodatek.

odraslih),

pogodbe o štipendiranju,

vozač, v tujini),

oziroma lokalnimi skupnostmi o dodelitvi sredstev za posredno sofinanciranje kadrovskih
štipendij,

– osebno ime,
– EMŠO
– davčno številko,
– spol,
– številko in datum izdaje odločbe o nagradi,
– številko transakcijskega računa,
– o vrsti in področju izobraževanja, o letniku izobraževanja,
– o vrsti in področju dosežka ter subjektu, pri katerem je dosežek nastal,
– o višini nagrade glede na vrsto in področje dosežka.

– Upravljavca centralnega registra prebivalstva – EMŠO in podatke o prebivališču,
– izvajalcev izobraževalne dejavnosti – ime izobraževalnega programa in smer, način
izobraževanja, vrsta in področje izobraževanja, letnik izobraževanja, uspeh, status
– Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o vpisu v evidenco brezposelnih
oseb, evidenco oseb, prijavljenih pri zavodu na podlagi drugih zakonov, evidenco
brezposelnih oseb, ki jim po zakonu pravice mirujejo, evidenco štipendistov, evidenco
oseb, ki so vključene v programe aktivne politike zaposlovanja, in o materialnih pravicah,
ki izhajajo iz teh naslovov, za štipendista in njegove družinske člane,
– Davčne uprave Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek –
podatke o davčni številki, podatke o vzdrževanih družinskih članih, podatke o dohodkih
davčnih zavezancev, s katerimi razpolaga, podatke o stroških, upoštevanih pri
uveljavljanju davčne osnove, podatke o dohodnini in obveznih prispevkih za socialno
varnost ter podatke o znižanjih in olajšavah, ki se upoštevajo pri obračunu akontacije
dohodnine od dohodkov iz kmetijstva in od dohodkov iz dejavnosti,
– Geodetske uprave – podatke o katastru,
– Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke o številu zaposlenih pri
delodajalcih,
– AJPES (Poslovni register) – podatki o štipenditorju, identifikatorji,
– delodajalcev – podatke o zaposlitvi.

(2) Nadzor nad delom in poslovanjem sklada opravlja ministrstvo.

- četrti odstavek 1. člena ter besedi: »in četrtega« v petem odstavku 1. člena,
- drugi odstavek 10. člena,
- besedilo: »ter politiko štipendiranja« v drugi alineji 63. člena,
- petnajsta alineja 66. člena,
- v prvem odstavku 68. člena besedilo: »štipendistov po tem zakonu,« in
- v drugem odstavku 68.b člena besedilo:
»evidenca štipendistov:
- številko transakcijskega računa,
- o prijavi in začetku vodenja v evidenci,
- o vrsti štipendije,
- o statusa štipendista (vajenec, dijak, študent),
- o socialno ekonomskem položaju republiškega štipendista in njegove družine,
- o šolanju in uspehu šolanja štipendista,
- o izkazanem javno priznanem dosežku prejemnika štipendije za nadarjene,
- o izplačevanju štipendij in dodatkov,
- o vzroku mirovanja izplačevanja štipendije zaradi neizpolnjevanja pogojev,
- o vzroku in datumu prenehanja vodenja evidence,
- o rezultatih preizkusov sposobnosti in nadarjenosti prejemnika štipendije za nadarjene,
- o terjatvah vračil in načinu vračanja neupravičeno izplačanih štipendij,
- o vračanju neupravičeno izplačanih štipendij,
- o pritožbah;«.

Kandidat k vlogi za pridobitev Zoisove štipendije predloži: potrdilo o vpisu v izobraževalni program, življenjepis, zbirno mapo, pozitivno mnenje učiteljskega zbora in svetovalne službe, dokazila o dosežkih, kandidat študent pa še potrdilo univerze, da je uvrščen med najboljše v svoji generaciji.

Življenjepis – (evropski) vsebuje: osebne podatke, opis delovnih izkušenj, opis izobraževanja in usposabljanja, podroben seznam znanj, spretnosti in kompetenc, ki jih je pridobil v procesu izobraževanja. To so:študijske in obštudijke dejavnosti,dejavnosti pridobljene na delu in v vsakdanjem življenju tako doma kot v tujini, k življenjepisu pa priloži še zbirno mapo z vsemi dokazili.

K 41. členu
Javni razpis za dodelitev sredstev za sofinanciranje kadrovskih štipendij neposredno delodajalcu bo objavil sklad v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, javni razpis za dodelitev sredstev za sofinanciranje kadrovskih štipendij v okviru enotnih regijskih štipendijskih shem pa v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, ter ministrom, pristojnim za regionalni razvoj. V javnem razpisu bodo določeni pogoji za pridobitev sredstev, višina sredstev, zahtevana dokumentacija, roki za oddajo prijav in drugi podatki, potrebni za odločanje na podlagi javnega razpisa in zakona.

Sklad se bo pred objavo javnega razpisa seznanil s potrebami delodajalcev po kadrih, ki mu jih glede na razvojne in kadrovske potrebe sporočijo delodajalci, nosilci regijskih štipendijskih shem ali lokalne skupnosti na podlagi javnega poziva delodajalcem.

S predlaganimi roki bo celoten proces dodelitve sredstev za sofinanciranje kadrovskih štipendij v okviru enotnih regijskih štipendijskih shem bolj pregleden. Pomembno je, da si roki, ki vežejo nosilce regijskih štipendijskih shem za izvedbo poziva delodajalcem s katerim ugotavljajo potrebe v regiji, in roki ki vežejo sklad (javni razpis za dodelitev sredstev) sledijo v pravilnem sosledju. Le tako bo proces lahko izveden še pred poletnimi (šolskimi) počitnicami in bo tako omogočil dijakom in študentom dobro pripravo na začetek dela na različnih šolah in fakultetah.

K 42. členu
O dodelitvi državne štipendije bo na prvi stopnji odločal pristojni center za socialno delo. O Zoisovi štipendiji, štipendiji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu, vzpodbudah za izobraževanje in nagradah za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe bo odločal sklad. O pritožbah zoper odločitev centra za socialno delo in sklada bo odločalo ministrstvo. O podaljšanju pravice do državne in Zoisove štipendije se status štipendista ob predložitvi dokazil o dosežkih, obnavlja po uradni dolžnosti. Sklad bo z javnim razpisom določal pogoje in višino štipendij za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu. O dodelitvi štipendij za državljane držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja oziroma o dodelitvi štipendij na podlagi vzajemnosti odloča nacionalna agencija programov evropskih skupnosti ter mobilnosti in štipendiranja.

K 43. členu
Pri dodelitvi državnih štipendij, Zoisovih štipendij in vzpodbud za izobraževanje se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, razen v primerih, ko zakon določa drugače.

K 44. členu
O državni štipendiji se odloči za obdobje od vložitve zahtevka oziroma z dnem vpisa v izobraževalni program do konca izobraževalnega programa. Štipendija se bo pridobila s prvim naslednjim mesecem po vložitvi zahtevka, kar pomeni, da se bo izplačala za cel mesec in ne za na primer nekaj dni, kolikor je poteklo od vložitve zahtevka do prvega dne naslednjega meseca.

K 45. členu
V prvem odstavku je določeno, da se lahko štipendija prejema eno leto za posamezen letnik na isti stopnji izobraževanja.

Državne štipendije in Zoisove štipendije se izplačujejo mesečno, in sicer do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, razen v zaključnem letniku srednjih šol, ko se za mesec julij in avgust ne izplačujejo.

V zadnjem odstavku je določeno, da se štipendije in vzpodbude za izobraževanje izplačujejo tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto.

K 46. členu
Štipendije se usklajujejo na način in v roku, ki ga določa prvi odstavek 3. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/2006).

K 47. členu
Osnovna obveznost štipendista je predložitev dokazil štipenditorju, da je izpolnil pogoje za nadaljnje prejemanje štipendije. Štipendist mora dokazila predložiti v roku iz javnega poziva, ki ga bo v juniju objavilo ministrstvo.

Štipendist mora tudi sicer v času prejemanja štipendije obveščati štipenditorja o spremembah, ki utegnejo vplivati na štipendijsko razmerje, zlasti pa o prekinitvi ali zaključku izobraževanja, spremembi izobraževalnega programa, sklenitvi pogodbe o zaposlitvi ter o nastopu starševskega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka ter številu in statusu oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do štipendije.

K 48. členu
Štipendijsko razmerje miruje, štipendija pa se v tem času ne izplačuje, če štipendist ni izdelal letnika, pa mu je dovoljen ponovni vpis v isti letnik, razen če ni izdelal letnika zaradi opravičljivih zdravstvenih razlogov ali zaradi starševstva. Pri državni štipendiji štipendistu štipendija miruje tudi v primeru, če preseže cenzus. Pri Zoisovih štipendijah štipendija miruje, če ni dosegel učnega uspeha oz. povprečne ocene, kot je določena za pridobitev te štipendije, razen v primeru, če dokaže izjemni dosežek. V tretjem odstavku je določeno, da štipendistu, ki prejema Zoisovo štipendijo in ki ni dosegel učnega uspeha oziroma povprečne ocene potrebne za pridobitev te štipendije, štipendijsko razmerje miruje. To velja za vsako leto in ne le na 2 leti. Uspeh torej štipendist izkazuje letno in mu v primeru, če ga ne doseže, štipendija miruje. V kolikor pa dokaže izjemen dosežek, lahko prejema štipendijo za naslednje šolsko leto ne glede na uspeh. Če pa štipendist v času, ki mu štipendija miruje, izboljša oceno, ima pravico do štipendije tudi na podlagi te izboljšane ocene pod pogoji iz 24. člena, vendar če ne izkaže izjemnega dosežka v 2 letih, mora celotno štipendijo vrniti.

Za opravičljive zdravstvene razloge se šteje bolezen ali poškodba, ki je trajala neprekinjeno najmanj dva meseca in je vplivala na zmanjšanje učnih oziroma študijskih sposobnosti, kar se dokazuje z mnenjem zdravnika specialista. Starševstvo lahko uveljavlja le eden od staršev v primeru, da oba prejemata štipendijo.

K 49. členu
V tem členu so navedeni razlogi za prenehanje štipendijskega razmerja. Štipendijsko razmerje preneha, če štipendist po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal štipendijo, sklene pogodbo o zaposlitvi ali se samozaposli, izgubi status dijaka ali študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, razen, če mu je dovoljeno opravljanje učnih oziroma študijskih obveznosti, spremeni izobraževalni program brez soglasja štipenditorja, štipendijo pridobi na podlagi posredovanih neresničnih podatkov, če po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil oziroma na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije in v primeru prejemanja štipendije ne izkaže izjemnih dosežkov v skladu s tretjim odstavkom 24. člena tega zakona.

K 50. členu
V primeru prenehanja štipendijskega razmerja je štipendist dolžan vrniti štipenditorju prejeto štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, skupaj z obrestmi v skladu z zakonom, ki predpisuje obrestno mero za zamudne obresti.

Pristojni center za socialno delo oziroma sklad lahko na prošnjo štipendista odloži vračilo štipendije ali dovoli obročno vračanje štipendije, če štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku. Kot utemeljen razlog se šteje dalj časa trajajoča bolezen oziroma poškodba štipendista ali starševstvo, ki je vplivalo na potek študija.

Če se pristojni center za socialno delo oziroma sklad in štipendist ne dogovorita o vračilu štipendije, se dolžni znesek štipendije z dodatki izterja od štipendista po sodni poti.

K 51. členu
Pristojni center za socialno delo oziroma sklad lahko štipendista oprosti vračila štipendije in štipendijo odpiše, če je ta opustil izobraževanje zaradi dalj časa trajajoče bolezni oziroma poškodbe ali invalidnosti I. kategorije. Prav tako se lahko dolžni znesek odpiše, če štipendist štipendije tudi po odlogu vračila ne more vrniti zaradi socialne ogroženosti, ali pa če bi bili stroški izterjave nesorazmerni z dolgovanim zneskom.

Kriterije za odpis v navedenih primerih bo določal podzakonski akt.

K 52. členu
Prvi in drugi odstavek določata vračilo sredstev skladu. Gre za vračila spodbud za izobraževanje, ki jih prejmejo delodajalci, nosilci enotnih regijskih štipendijskih shem, ali lokalne skupnosti.

Sklad zahteva vrnitev sredstev tudi, če ugotovi, da so bila sredstva uporabljena v nasprotju z namenom dodelitve.

Vračilo sredstev, zlasti način in roke vračila se določi v pogodbi med štipenditorjem in skladom.

K 53. členu
V tem členu je določena izjema, ko je delodajalec oproščen vračila zneska sofinanciranja kadrovske štipendije. Izjema se nanaša na prenehanje delodajalca zaradi stečaja.

K 54. členu
V tem členu so določene vrste evidenc, in sicer evidenca štipendistov, evidenca štipenditorjev, evidenca prejemnikov nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe. Evidence vodijo organi oziroma organizacije, ki odločajo o posamezni vrsti štipendije oziroma spodbude za izobraževanje. Podatki iz evidenc, ki jih vodijo organi in organizacije, se posredujejo in povezujejo v tri enotne centralne zbirke podatkov, ki jih v enaki obliki in vsebini vodi, vzdržuje in nadzoruje ministrstvo, pristojno za delo, kot upravljavec centralne zbirke podatkov. Evidenca štipendistov za državljane držav, s katerimi ima Slovenija sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja oziroma podeljuje štipendije na podlagi vzajemnosti in se štipendiranje ne izvaja po določilih tega zakona, bo smiselno in ločeno vodila nacionalna agencija programov evropskih skupnosti ter mobilnosti in štipendiranja (CMEPIUS)

K 55. členu
V tem členu je navedena vsebina evidence štipendistov s potrebnimi podatki. EMŠO je pomemben identifikator za identifikacijo enote opazovanja, to je štipendista v evidenci štipendistov in za povezovanje med različnimi evidencami (npr. med evidencami štipenditorjev in štipendistov), zato mora biti vključen v nabor podatkov, ki se vodijo v teh evidencah.

K 56. členu
V tem členu je določena evidenca štipenditorjev s potrebnimi podatki.

K 57. členu
V tem členu je določena vsebina evidence nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe s potrebnimi podatki. EMŠO je pomemben identifikator za identifikacijo enote opazovanja, to je prejemnika nagrad, v evidenci prejemnikov nagrad za prispevek k trajnostnem razvoju družbe in za povezovanje med različnimi evidencami (npr. med evidencami štipenditorjev in štipendistov), zato mora biti vključen v nabor podatkov, ki se vodijo v teh evidencah.

K 58. členu
V prvem odstavku je določeno, da se podatki zbirajo neposredno od štipendistov, štipenditorjev ter iz drugih uradnih zbirk, ki jih vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije.

V drugem odstavku je določeno, katere podatke pridobivajo ministrstvo, pristojno za delo, sklad in pristojni centri za socialno delo brezplačno od posameznih upravljavcev zbirk osebnih podatkov.

V tretjem odstavku je določeno da, posameznikov, na katere se podatki nanašajo, ni potrebno predhodno seznaniti.

V četrtem odstavku je določeno, da se status štipendista obnavlja po uradni dolžnosti pred iztekom roka za podaljšanje pravice.

V petem odstavku je določeno, da ministrstvo, pristojno za delo lahko zbirke podatkov iz 54. člena tega zakona na način in pod pogoji, ki jih določata zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in zakon, ki ureja davčni postopek, poveže z zbirkami podatkov iz drugega odstavka te obrazložitve.

K 59. členu
V prvem odstavku je določeno, da se za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov, vsebovanih v zbirkah podatkov, ter za varstvo informacijske zasebnosti posameznika uporabljajo določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov, razen če zakon določa drugače.

V drugem odstavku je določeno, da se podatki, ki so davčna tajnost, zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo tako, kot določa zakon ki ureja davčni postopek.

V tretjem odstavku je določeno, da se lahko pridobljeni podatki uporabijo samo za potrebe odločanja in vodenja evidenc po Zakonu o štipendiranju.

K 60. členu
V tem členu je določen čas arhiviranja podatkov.

K 61. členu
Vodenje evidenc ter sporočanje podatkov bo natančneje uredil podzakonski akt.

K 62. členu
V skladu z drugim odstavkom 45. člena Zakona o prekrških¹¹ so prekrškovni organi upravni in drugi državni organi in nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov in uredb, s katerimi so določeni prekrški, zato je tem členu je dano pooblastilo socialni inšpekciji, da opravlja nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona V drugem odstavku pa daje pooblastilo ministrstvu, da opravlja nadzor nad delom in poslovanjem sklada.
______________________
¹¹ Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4.




K 63. členu
Sklad, pristojni centri za socialno delo, delodajalci in nosilci enotnih regijskih štipendijskih shem bodo po potrebi, najmanj pa enkrat letno, poročali ministrstvu osnovne podatke s področja, za katerega so pristojni.

K 64. členu
V prvem odstavku je določena globa za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika, in za posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če v primeru prenehanja štipendijskega razmerja skladu ne povrnejo deleža štipendistu dodeljene kadrovske štipendije, ki ga je prejel iz sredstev sklada.

V drugem odstavku je določena globa za odgovorne osebe navedenih pravnih in fizičnih oseb v primerih iz prvega odstavka.

K 65. členu
V prvem odstavku je določena globa za prekršek, če štipenditor ne poroča skladu in ne predloži dokazil o namenski porabi dodeljenih sredstev – drugi odstavek 39. člena.

V drugem odstavku je določena globa za odgovorno osebo pravne ali fizične osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka.

K 66. členu
V tem členu je določeno, da se predpisi, potrebni za izvajanje tega zakona, sprejmejo do začetka njegove uporabe.

K 67. členu
Zakon nalaga, da ministrstvo, pristojno za delo, sklad in pristojni centri za socialno delo, nosilci enotnih regijskih štipendijskih shem oziroma lokalne skupnosti do začetka uporabe tega
zakona vzpostavijo oziroma prilagodijo enoten informacijski sistem, do tedaj pa sklad, pristojni centri za socialno delo, nosilci enotnih regijskih štipendijskih shem oziroma lokalne skupnosti ministrstvu poročajo enkrat letno.

K 68. členu
V prvem odstavku je določeno, da ministrstva in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, ki so do uveljavitve tega zakona dodeljevali štipendije, ki jih v skladu s tem zakonom dodeljuje sklad, prerazporedijo javne uslužbence, ki so opravljali naloge v postopkih dodeljevanja štipendij na pristojne centre za socialne delo in na sklad, v skladu s sporazumom, ki ga podpišejo pristojni ministri in predstojniki centrov za socialno delo ter direktor sklada.

V drugem odstavku je določeno, da ministrstvo za visoko šolstvo znanost in tehnologijo prenese sredstva za štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu na Sklad.

V tretjem odstavku je določeno da upravljavci zbirk podatkov, ki na dan začetka uporabe tega zakona vodijo zbirke podatkov o pravicah iz tega zakona, bodo morali s tem dnem prenesti zbirke podatkov na upravljavce zbirke podatkov po tem zakonu.

K 69. členu
V prvem odstavku je določeno, da z dnem začetka uporabe Zakona o štipendiranju preneha veljati 6. poglavje – štipendiranje – Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

V drugem odstavku je določeno, da pripada brezposelni osebi, ki je udeleženec izobraževanja po 53.b členu navedenega zakona nadomestilo življenjskih stroškov namesto štipendije.

V tretjem odstavku je določeno, da se v Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06) v 1. točki drugega odstavka 3. člena črtajo šestindvajseta, sedemindvajseta in devetindvajseta alineja. V osemindvajseti alineji 1. točke drugega odstavka se beseda »štipendije« nadomesti z besedilom »nadomestila življenjskih stroškov«.

V četrten odstavku je določeno, da se v Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo) preneha uporabljati 7.a člen (štipendiranje tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva) in četrta alineja 74. člena.

K 70. členu
Postopki za uveljavljanje republiške oziroma Zoisove štipendije, ki so se začeli pred začetkom uporabe Zakona o štipendiranju, se dokončajo po predpisih o štipendiranju, ki so veljali do začetka uporabe tega zakona.

Upravičencem, ki so pridobili republiško štipendijo po predpisih o štipendiranju, ki so veljali pred začetkom uporabe Zakona o štipendiranju, se državna štipendija in dodatki k tej štipendiji za šolsko oziroma študijsko leto 2008/2009 odmerijo po določbah tega zakona.

Upravičencem, ki so pridobili Zoisovo štipendijo po predpisih o štipendiranju, ki so veljali pred začetkom uporabe Zakona o štipendiranju, se ta štipendija izplačuje po teh predpisih do zaključka programa izobraževanja, za katerega so dobili Zoisovo štipendijo.

Ne glede na navedeno zavod najkasneje 60 dni pred začetkom šolskega leta 2008/2009 objavi javni poziv za predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za izplačevanje Zoisove štipendije po predpisih, ki so veljali do začetka uporabe tega zakona.

Vloge za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za nadaljevanje izobraževanja na višji stopnji, vložene po začetku uporabe tega zakona, se obravnavajo po določbah Zakona o štipendiranju.

Štipendije, ki so jih pridobile brezposelne osebe, vključene v programe izobraževanja brezposelnih oseb iz 53.c člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in na njegovi podlagi izdanega pravilnika, se izplačujejo po določbah pravilnika do izteka pogodbenega razmerja, sklenjenega v skladu z 49.c členom Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

Kadrovske štipendije, ki so jih dodelili delodajalci na podlagi Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, se izplačujejo v skladu s predpisi o štipendiranju, ki so veljali do začetka uporabe tega zakona, in v skladu s sklenjeno pogodbo o štipendiranju do zaključka izobraževanja, za katerega je bila štipendistu dodeljena štipendija.

Pogodbe o posojilu za študij med prosilcem, banko koncesionarko in zavodom, ki so bile sklenjene na podlagi Pravilnika o posojilu za študij (Uradni list RS, št. 61/99, 87/99 in 78/00), se izpolnijo v skladu s predpisi o štipendiranju, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.


K 71. členu
V tem členu je določeno, da začne Zakon o štipendiranju veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s šolskim oziroma študijskim letom 2008/2009. Določba četrtega odstavka 70. člena in določbe zakona, ki se nanašajo na sofinanciranje kadrovskih štipendij, pa se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.

Zadnja sprememba: 06/11/2007

Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov