Gregorčičeva 20–25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000
F: +386 1 478 1607
E: gp.gs@gov.si
http://www.vlada.si/


EVA: 2010-2611-0004
Številka: 00711-2/2011/14
Ljubljana, 10. 3. 2011

Vlada Republike Slovenije je na 124. redni seji dne 10. 3. 2011 določila besedilo:

- PREDLOGA ZAKONA O ŠTIPENDIRANJU,

ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve,
- dr. Anja Kopač – Mrak, državna sekretarka, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
- Damjana Košir, generalna direktorica Direktorata za trg dela in zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
- Zoran Kotolenko, namestnik generalne direktorice, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
- Irena Kuntarič Hribar, vodja Sektorja za vseživljenjsko učenje in štipendije, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

mag. Barbara PETERNELJ
NAMESTNICA GENERALNE SEKRETARKE

Gregorčičeva 20–25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000
F: +386 1 478 1607
E: gp.gs@gov.si
http://www.vlada.si/

• v Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/1991) in
• Pravilnik o štipendiranju (Uradni list RS, št. 24/1991, 14/1992, 29/1993, 64/1993, 64/1994, 69/1994, 33/1995, 38/1996, 39/1997, 81/1997, 48/1999)
• Zakon o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/2007)
• Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju (ZŠtip-A) (Uradni list RS, št. 40/2009)
• Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij (Uradni list RS,št. 45/2009 in 110/2010)
• Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (Uradni list RS,št. 51/2008 in 45/2009)
• Pravilnik o podeljevanju nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe (Uradni list RS,št. 103/2008)

• stimulirati socialno šibkejše otroke za šolanje in študij,
• nova ureditev štipendij v izogib prikrajšanja dosedanjih prejemnikov štipendij,
• zmanjšati obseg študentskega dela dijakov in študentov ter s tem vplivati na skrajšanje dobe šolanja oziroma študija,
• poenotenje, večja transparentnost in enostavnejša shema socialnih transferjev,
• preoblikovanje prvotnega sistema Zoisovih štipendij,
• podpreti sistem delovanja enotnih regijskih štipendijskih shem, ki temelji na partnerstvu med regionalnimi nosilci razvoja in predstavlja izjemen pomen za razvoj regij in občin v Sloveniji,
• vzpodbuditi soodgovornost za razvoj družbe preko nagrade za prispevek k trajnostnem razvoju družbe
• aktivirati človeške vire s pomočjo štipendiranja tako, da se zagotovi gospodarstvu ustrezno kvalificirane kadre za  prenos novih znanj, tehnologij v smeri pospešitve  razvoja produktov in storitev,
• spodbujanje vpisa na vrste in področja izobraževanja, ki pospešujejo gospodarski razvoj in izboljšujejo zaposljivost.

Vrste štipendij	2006*	2007*	2008*	2008 Povprečna višina štipendije	2009*	2009 Povprečna višina štipendije
Kadrovske štipendija**	/	/	1284	238,95	1341	247,52
Kadrovske štipendije***	/	/	428	201,42	849	231,06
Kadrovske štipendije****	5829	7309	5481	247,58	4365	258,38
Državne štipendije	37750	34581	34000	155,64	40181	155,14
Zoisove štipendije	12823	12571	12977	187,45	14072	185,57
Štipendije*****	/	/	92	227,45	130	220,03
Druge štipendije	1025	169	460	394,55	172	492,95
SKUPAJ	57427	54630	54722	176,83	61110	173,69
Število dijakov in študentov	211954	207080	198882		198173

• Načelo javnosti

• Usmerjenost k upravičencem

• Načelo dostopnosti

• Načelo transparentnosti

• Načelo učinkovitega izvajanja

• Načelo poenotenja postopkov in prakse pri pripravi, sprejemanju in izvajanju zakonodaje

• Postopen prehod na vzporedno elektronsko objavljanje predpisov in povezava vseh zbirk, ki vsebujejo zakonodajo

• Načelo preglednosti

• dodatek na oddaljenost,
• dodatek na učni uspeh in
• dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.

• na začetku zakona bolje opredeliti za katere štipendije gre (študij ali tudi izmenjave, namestitve,…) in kaj vse spada v to okrilje (morda seznam štipendij); tako namreč deluje kot da gre za neke vrste »pravilnik Sklada« kot za splošni pristop k štipendiranju v RS;
• omejena starost za pridobitev štipendije po tem zakonu nekoliko omejuje starejše (NPVŠ), kar je opozoril že ŠOS;
• Dodaten razmislek k dejstvu, da so bilateralni sporazumi z drugimi državami podpisani in nekatere določbe predloga tega Zakona niso skladne s tem oz. so v nasprotju (npr. dodeljevanje, postopek odobravanja,…); ne bi bilo smiselno sprejeti zakon, ki bo v nasprotju z nekaterimi že podpisanimi sporazumi;
• predlog zakona ne opredeljuje dovolj štipendij tujcev na podlagi mednarodnih dogovorov (npr. CEEPUS) in ne predvideva postopkov za dodeljevanje teh štipendij po postopku, ki bi omogočal učinkovito izvajanje sporazumov.

• za državne in kadrovske štipendije ter
• Zoisove štipendije.

Področje kadrovskega štipendiranja

• Dosedanji način zaveze delodajalca v smislu vračanja štipendije, če ne zmore zaposliti štipendista bi bilo potrebno omiliti – predlog delovne skupine: prenos pravic na drugega delodajalca; možnost odloga, če štipendist nadaljuje izobraževanje na višji ravni;
• Omogočiti bi bilo potrebno finančno neobvezujoče spoznavno obdobje potencialnega štipendista in štipenditorja (priprava seminarskih nalog, počitniško delo,…) – predlog delovne skupine: delodajalec in štipendist imata možnost, odločiti se za spoznavno obdobje (vključitev dosedanjih mehanizmov, ki jih v ta namen že sedaj izvaja država, npr. praktično usposabljanje), v katerem se na osnovi sodelovanja (v pripravi seminarskih nalog, obvezne prakse, počitniškega dela, mentorstva) odločita za pogodbeno sodelovanje, pri čemer država nagradi sodelujočega delodajalca z višjo finančno participacijo k štipendiji – npr: 20% delodajalec, 80% država);
• RRA bi morali predstavljati most med štipenditorjem in izobraževalno ustanovo – ter intenzivneje prevzeti promocijsko in svetovalno vlogo za vse udeležene;
• Delodajalci bi morali svoje potrebe po štipendistih obvezno prijaviti na RRA-je  do najkasneje enega tedna pred zaključkom prvega vpisa na srednje šole in fakultete oziroma višje in visokošolske organizacije;
• Večji poudarek bi moral biti tudi na regionalnem razvoju;
• Potrebno bi bilo tudi poenostaviti postopek pridobivanja štipendije – tako za delodajalce kot RRA-jev, ki naj bi prevzeli pretežni del birokracije;
• Kadrovske štipendije bi se morale razdeliti v dva dela:

• · Glede na to, da bi se vzpostavil Modul dejavnosti, bi bilo potrebno v sistem priprave kataloga dejavnosti vključiti tudi delodajalce ter na ta način vzpodbuditi praktično povezanost (predstavitve, konkretni obiski delodajalcev, seminarske naloge, skupni projekti in raziskovalne naloge,…) izobraževalnih institucij s trgom dela z osnovnim namenom: prepoznavanja in razvijanja lastnih poklicnih interesov ter povečanja informiranosti dijakov in študentov glede poklicnih možnosti.
• Kadrovske štipendije so maloštevilne tudi zato, ker se sistem šolstva prepočasi odziva na potrebe trga, tako naravni primarnega in sekundarnega kot tudi terciarni ravni izobraževanja. Predstavniki gospodarske in obrtne zbornice opozarjajo še na problem neustreznega poklicnega usmerjanja že na osnovnošolski ravni (ki bi moralo biti stalnica na vseh treh razrednih stopnjah; npr. kot samostojni predmet: Poklicna vzgoja) ter pomanjkanja širše izobraženega svetovalnega kadra po posameznih šolah, ki bi se lahko ustrezno vključeval v aktivnosti, ki jih npr. ponuja zavod za zaposlovanje.
• Temeljno poslanstvo kadrovskih štipendij je vzpodbuda delodajalcem pri vzpostavljanju in načrtovanju lastne kadrovske politike – v ta namen bi bilo potrebno natančno domisliti povezave med mentorji in delodajalci, da bi medsebojno sodelovanje prineslo pozitivne učinke in ne le zgolj dodatnih obveznosti;
• Potrebno je razmisliti o načinu poenotenja objavljanja potreb po štipendistih in poročanja štipenditorjev o številu in višini podeljenih štipendij (npr. občine, fundacije, ministrstva).

• Nagrajeni bi morali biti razvojni projekti in raziskave, s poudarkom na dodani vrednosti – načrtovanih in/ali doseženih rezultatov.
• Dosedanja praksa podeljevanja nagrad za trajnostni razvoj je pokazala kar nekaj pomanjkljivosti zaradi premalo definiranih vstopih kriterijev za oddajo vlog, kakor tudi ocenjevalnih kriterijev zaradi subjektivnosti ocenjevanja; in hkrati omejevalnih določil vrednosti nagrade (500-5000 evrov).
• Zato bi bilo potrebno celotni sklop prenesti na ustrezno področje, npr. Službo vlade RS za razvoj in evropske zadeve, SVREZ

• Pravice in obveznosti štipendistov bi moral urejati zakon (npr. trajanje štipendiranja, izplačevanje, usklajevanje in obveznosti štipendistov); opomba: trenutno to urejajo Splošni pogoji poslovanja javnega sklada …,
• Pridobitev omenjene štipendije možna tako za dodiplomski kot tudi podiplomski študij

• ukinitev državnih štipendij za mladoletne dijake v kar sodi tudi prenehanje prejemanja državne štipendije za mladoletne dijake;
• ukinitev državnih in Zoisovih štipendij za doktorski študij ter
• zaostritev vstopnih pogojev pri Zoisovih štipendijah.

• brezplačnih učbenikov,
• brezplačnega javnega prevoza,
• nezgodnega zavarovanja.

• socialna potreba po štipendiji,
• ugoden šolski uspeh,
• ni smel biti že vpisan v isti razred in
• šolanje je moral začeti preden je dopolnil 30. leto starosti.

• socialna potreba po štipendiji,
• študent ni že zaključil študija ali podobnega izobraževanja,
• študent izkazuje ugoden študijski uspeh,
• študent je študij, za katerega je zaprosil za štipendijo, začel pred dopolnjenim 30. letom starosti.

• za eno leto za vsako dopolnjeno leto, v katerem se je študent sam preživljal več kot štiri leta, vendar največ za pet let,
• za študente, ki imajo po zakonu dolžnost preživljanja in vzgajanja vsaj enega otroka, za dve leti na otroka, vendar skupno največ za pet let,
• za invalidne študente za pet let,
• za študente, ki so se vpisali v magistrski podiplomski program, za pet let, če so dodiplomski študij začeli pred dopolnjenim 30. letom starosti.

• državljani držav podpisnic Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru,
• državljani držav podpisnic Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
• dijaki, državljani drugih držav, katerih en starš je vsaj 5 let plačeval dohodnino v Avstriji in ki so v tem obdobju imeli središče življenjskih interesov v Avstriji,
• begunci v smislu Konvencije o statusu beguncev.

• bolezen študenta, ki je izkazana s potrdilom zdravnika (obstoj pomembnega razloga ne izključuje obveznosti izkazovati ugoden študijski uspeh,
• nosečnost študentke in
• vsak nepredvidljiv dogodek, ki ga ni bilo mogoče preprečiti, študent pa ga ni namenoma povzročil.

• en semester zaradi nosečnosti študentke,
• dva semestra na otroka, ki še ni dopolnil šestega leta starosti in ga je štipendist po zakonu dolžan preživljati,
• dva semestra za študente z vsaj 50 % stopnjo invalidnosti,
• šest mesecev zaradi služenja vojaškega roka ali civilnega služenja vojaškega roka.

• so dijaku umrli starši ali
• se je dijak pred prvo dodelitvijo štipendije ali dodatka za bivanje štiri leta v celoti sam
• preživljal ali
• se dijak izobražuje ob delu in se v celoti sam preživlja ali (civilno) služi vojaški rok ali
• je dijak poročen ali v registrirani zvezi in ne živi niti s svojimi starši, niti s starši svojega zakonca/partnerja.

• ki nimajo staršev,
• ki so poročeni ali živijo v registriranem partnerstvu,
• ki so po zakonu dolžni preživljati vsaj enega otroka,
• ki živijo v kraju študija, ker je prebivališče njihovih staršev od le-tega v taki meri oddaljeno,
• da od študenta ni mogoče pričakovati vsakodnevno vožnjo med krajem prebivališča staršev in izobraževalno institucijo,
• ki so se pred prvo dodelitvijo štipendije vsaj štiri leta v celoti sami preživljali.

• jih je dijak pridobil na podlagi neresničnih ali nepopolnih navedb, ki so odločilne za pridobitev določene štipendije/dodatka,
• je dijak zaradi nastopa okoliščine, ki povzroči znižanje zneska štipendije/dodatka ali zaradi neobstoja upravičenja do štipendije/dodatka, prejel preveč,
• se je obdavčenje naknadno spremenilo in zaradi tega štipendist več ne izpolnjuje pogoja socialne potrebe po štipendiji/dodatku,
• je v primeru izračuna višine štipendije in dodatka za bivanje na podlagi višine preživnine prejel preveč, ker je naknadno za isto časovno obdobje prejel višjo preživnino.

• ni nobene primerljive institucije, ki bi bila v bližini prebivališča staršev,
• vodijo lastno gospodinjstvo in so (bili) poročeni,
• vodijo lastno gospodinjstvo v katerem živijo skupaj z najmanj enim otrokom.

• prejema preživnino ali socialno podporo za brezposelne,
• prejema spodbudo na podlagi programov, ki štipendirajo nadarjene,
• prejema sredstva kot delavec javne službe,
• je kot zapornik na podlagi zakona o izvrševanju kazenskih sankcij upravičen do pomoči za izobraževanje.

• državljanstvo,
• starost in
• primernost.

• državljani Zvezne republike Nemčije,
• državljani držav članic EU in državljani drugih držav, ki imajo pravico do bivanja v EU,
• zakonci in otroci državljanov držav članic EU,
• državljani ene izmed držav pogodbenic Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru,
• tujci, ki imajo status begunca,
• tujci brez državljanstva v smislu Zakona o statusu tujcev brez prebivališča (Gesetz
• über die Rechtsstellung heimatloser Ausländer im Bundesgebiet),
• tujci, ki imajo stalno prebivališče v Zvezni republiki Nemčiji.

• univerzitetni in temu primerljiv študij: 9 semestrov
• študij na visoki strokovni šoli ali temu primerljiv študij:

• dodatni in dopolnilni študijski programi: 2 semestra
• pedagoški študij za primarno in sekundarno stopnjo: 7 semestrov

• njihovo prebivališče ni znano ali če zaradi zakonsko določenih oz. dejanskih okoliščin niso dolžni vzdrževati upravičenca,
• se upravičenec izobražuje na večerni gimnaziji ali na »Kollegu«,
• je upravičenec ob začetku določene stopnje izobraževanja že dopolnil 30. leto starosti,
• je upravičenec ob začetku določene stopnje izobraževanja po dopolnjenem 18. letu starosti bil že pet let zaposlen,
• je upravičenec ob začetku določene stopnje izobraževanja po dokončanju predhodnega, vsaj triletnega poklicnega izobraževanja, bil vsaj tri leta zaposlen oz. sorazmerno dlje ob krajšem predhodnem izobraževanju.

• je na zaključnem izpitu dosegel vsaj 87 točk oz. ima povprečno oceno 1,9 ali
• ima poseben dosežek na poklicnem tekmovanju ali
• je bil predlagan s strani delodajalca oz. poklicne šole.

• redno študirajo,
• so končale visoko šolo,
• so stare 28 in več let,
• so zaposlene za krajši delovni čas (manj kot 15 ur na teden).

• Kandidat je končal poklicno izobraževanje ali dodatno poklicno izobraževanje
• Kandidat še ni končal visokošolskega študijskega programa
• Kandidat:

• Trajanje štipendijskega razmerja določi štipenditor (v tem primeru SBB) na podlagi študijskega programa posamezne visoke šole, na katero se je štipendist vpisal.
• Štipendijsko razmerje je možno zaradi družinskih ali zdravstvenih razlogov podaljšati za največ eno leto, štipenditor pa mora podaljšanje dovoliti. Aufstiegsstipendium se konča:

• v roku enega odkar je pridobil štipendijo, začel s študijem,
• redno izkazoval, da uspešno opravlja študijske obveznosti,
• študij končal v predvidenem rednem študijskem času,
• SBB pravočasno obvestil o terminu zaključnega izpita.

• potrdilom o vpisu za prihajajoči semester študija,
• poročilom o opravljeni obveznostih - Leistungsübersicht I, ki mora biti predložen po
• koncu vsakega štipendiranega leta in poročilom o opravljeni obveznostih - Leistungsübersicht II, ki se predloži po koncu četrtega študijskega semestra.

• kadar koli na zahtevo štipenditorja predložil dokazila, potrebna za pregled obstoja predpostavk štipendiranja,
• po preteku vsakega leta štipendiranja in pred vsakim podaljšanjem štipendiranja predložil poročilo o študiju in ocenjevalno izjavo profesorja,
• ob koncu štipendijskega razmerja predložil končno poročilo o študiju. Če je bil štipendiran doktorski študij, zadošča potrdilo o promociji štipendista.

• je kakšna predpostavka za sklenitev pogodbe naknadno odpadla,
• je štipendist navedel nepravilne podatke oz. je kakšne važne podatke zamolčal,
• štipendist štipendije ne uporablja v skladu z namenom, za katerega je bila podeljena,
• štipendist brez razloga prekine izvajanje financiranega ukrepa,
• je razvidno, da se štipendist v zadostni meri ne trudi za dosego financiranega cilja ali
• štipendist ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti.

• pomoč za izobraževanje (studiehjälp) in
• pomoč za študij (studiemedel).

• · štipendija (studiebidrag),
• · dodatna podpora (extra tillägg) in
• · podpora za bivanje zunaj doma (inackorderingstillägg).

• nacionalno višjo šolo sekundarnega izobraževanja za gluhe in osebe z okvaro sluha vÖrebru ali
• nacionalne višje šole sekundarnega izobraževanja za mladostnike s težko prizadetostjo v mestih Angered, Kristianstad, Skärholmen ali Umea.

• 1 otrok – 508 švedskih kron ali 45 EUR
• 2 otroka - 832 švedskih kron ali 72 EUR
• 3 otroci – 996 švedskih kron ali 88 EUR
• 4 otroci – 1164 švedskih kron ali 104 EUR.

• stare manj kot 16 let, ali
• manj kot 19 let, ki redno študirajo do GCE A-level, NVQ level 3 ali ekvivalent; ali
• stare manj kot 18 let, ki so prijavljeni s strani Careers Service, Connexions Service ali drugo uradno telo, za delo, izobraževanje ali prakso.

• družinski dohodek - 25,000 ali manj, oseba pridobi polno štipendijo- 2.835 britanskih funtov,
• družinski dohodek - 25,001 in 60,005, oseba pridobi delno štipendijo,
• druinski dohodek – več kot 60.005. oseba ni upravičen do štipendije.

• »a fee grant« ter
• »a course grant«.

• prva, ki pokrijejo strošek šolnine (»loans for tuition fees«),
• in druga ki pokrijejo stroške bivanja (»loans for maintenance«).

• 6.475 za študente, ki živijo v Londonu in so stran od doma;
• 4.625 za študente, ki živijo stran od doma izven Londona,
• ter 3.580 za študente, ki živijo doma.

• 5.895 za študente, ki živijo v Londonu in so stran od doma
• 4.280 za študente, ki živijo stran od doma izven Londona
• 3.235 ta študente, ki živijo doma.

• edini starš (single parent);
• partner, ki je tudi študent- in en od njiju je odgovoren za otroka (ali mlado osebo staro manj kot 20 let, ki se izobražuje redno na ravni pod visokošolsko);
• invalidsko upravičeni do premije za invalide: gluh in upravičen do posebne pomoči za hendikepirane študente;
• nesposoben za delo v kontinuiranem obdobju vsaj 28 tednov;
• tujec, ki je upravičen to dohodkovne pomoči v nujnih primerih, ker je začasno brez sredstev v obdobju do 6 tednov: se vrača v študijski program po določeni odsotnosti zaradi bolezni ali skrbstveni dolžnosti, ki je sedaj prenehala;
• stari 60 in več let.

• temeljno štipendijo (»basisbeurs«),
• dodatno štipendijo ter
• obrestno posojilo.

• sredstva za šolnino
• druge stroške.

I. SPLOŠNE DOLOČBE

K 1. členu
Vsebina, ki jo določa novi Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) celovito in podrobno ureja področje dodeljevanje štipendij in dodatkov k štipendijam za dijake in študente in uvaja nov koncept štipendiranja z vidika hkratnega prejemanja različnih vrst štipendij. Vsebina novega zakona podrobneje ureja posamezne vrste štipendij, opredeljuje upravičence do štipendij pogoje in postopke za pridobitev posamezne vrste štipendije, določa višino posamezne vrste štipendije in posamezne možne dodatke k štipendiji, ureja hkratno prejemanje več vrst štipendij, mirovanje in prenehanje štipendijskega razmerja ter vračilo štipendije, evidence, nadzor in poročanje.
Zakon ureja štipendiranje v Republiki Sloveniji, drugi zakon, ki posega na področje štipendiranja, točneje na področje dodeljevanja državne štipendije, je še zakon, ki določa uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Pri dodeljevanju državne štipendije  se glede postopka ugotavljanja upravičenosti do državne štipendije uporabljajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Razlogov priprave novega zakona na področju štipendiranja je več. Pomemben razlog predstavlja dejstvo, da je izvajanje nekaterih določb trenutno veljavnega Zakona o štipendiranju (ZŠtip) v praksi pogosto privedlo do dvoumnega razumevanja posameznih predpisov oziroma celo pogostih ugotovitev obstoja pravnih praznin, zaradi površne oziroma nedosledne  in nepopolne vsebine posameznih predpisov oziroma poglavij ZŠtip, kar je za tako pomembno zakonsko materijo vsekakor škodljivo in nedopustno. Poleg tega obstoječi zakon pomanjkljivo ureja posamezne vrste štipendij, tako iz vsebinskega kot iz procesnega vidika.
Pomembno področje, ki ga je sicer predhodno že uredil Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, je dvig cenzusa in s tem povečanje števila prejemnikov državne štipendije, saj je bil dohodkovni cenzus v preteklosti, prenizek in ni zajel dovolj širokega kroga šolajoče se mladine, ki izhaja iz socialno šibkejšega okolja.
Tako želi nov zakon, ki ureja štipendiranje V Republiki Sloveniji predstavljati enotno zakonsko podlago za dodeljevanje vseh vrst štipendij, katerih vir financiranja je enak oziroma uvaja pravno varnost na najvišji ravni tudi za tiste vrste štipendij, ki niso bile vključene v veljavni Zakon o štipendiranju.
Določbe Direktive 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas: 11. in 21. člen direktive sta implementirana v 9. členu predloga Zakona o štipendiranju. Direktiva ureja status državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas. Predlog Zakona o štipendiranju daje državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v RS in tujcem s statusom rezidenta za daljši čas v drugi državi članici EU, pravico do štipendije za študij v Republiki Sloveniji.

K 2. členu
Novi Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1)  bo omogočal podeljevanje štipendij zgolj za stare dodiplomske študijske programe oziroma zgolj za 1. in 2. stopnjo in ne več za podiplomski doktorski študij oz. 3. stopnjo. ZŠtip-1 bo urejal samo in izključno štipendije za izobraževanje in doseganje višje izobrazbene ravni upravičencev. Novi zakon ne ureja vrst štipendiranja za različne vrste usposabljanj ali izobraževanja, s katero posameznik ne pridobi oziroma doseže višje izobrazbene ravni.

K 3. členu
V tretjem členu novega Zakona o štipendiranju so opredeljeni pojmi, ki se v besedilu novega zakona pogosto uporabljajo, zaradi česar je potrebno natančneje pojasniti njihov pomen.
Pogoj za pridobitev štipendije je tudi izobraževanje po javno veljavnih programih na akreditiranih izobraževalnih ustanovah. Zštip pojasnjuje pojem »izobraževanje« tako, da gre za izobraževanje za pridobitev izobrazbe po javno veljavnih izobraževalnih programih poklicnega in srednješolskega izobraževanja, javno veljavnih študijskih programih višjega izobraževanja ter javno veljavnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih prve in druge stopnje.

Izobraževalne programe formalnega izobraževanja (javno veljavnega izobraževanja) lahko opravljajo le tiste organizacije, ki so po predpisanih postopkih vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih programov v državi izvajanja izobraževalnih programov. Vse javno veljavne programe v Republiki Sloveniji potrjuje Strokovni svet pri pristojnih ministrstvih (Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo). Javno veljavni programi omogočajo pridobitev javno veljavne izobrazbe – z javno veljavno listino.
Zaključek izobraževanja predstavlja pridobitev višje ravni izobrazbe, kar posameznik dokazuje z ustreznimi listinami: na srednješolski ravni z zaključnim izpitom ali poklicno ali splošno maturo, na višješolski ravni z diplomo, na visokošolski ravni z diplomo, (Zakon o visokem šolstvu, (Ur.l. RS, št.119/2006-UPB3, 59/2007-ZŠtip (63/2007 popr.), 64/2008, 86/2009, 32a člen).
S poudarkom zaključenega izobraževanja s pridobitvijo višje ravni izobrazbe se odpravi pomanjkljivost obstoječega Zakona o štipendiranju, kjer zaključek izobraževanja predstavlja uspešno opravljen zadnji letnik izobraževanja, ne pa tudi zaključni izpit oziroma diploma – osnovni namen štipendiranja, dvig izobrazbene ravni, na ta način ni dosežen.

K 4. členu
V četrtem členu so navedene vrste štipendij, ki zaradi svojih zakonskih podlag z novim zakonom izvzete iz uporabe. Gre za: štipendije otrokom padlih v vojni za Slovenijo 1991, za namenske štipendije, ki jih podeljujejo ministrstva v skladu s posebnimi predpisi, za štipendije na podlagi mednarodnih sporazumov ter štipendije oziroma prejemke, ki so po namenu in načinu vračanja enaki štipendijam in so urejeni v drugih predpisih oziroma splošnih aktih. Kljub temu pa organe, ki tovrstne štipendije podeljujejo, novi zakon zavezuje k poročanju z namenom vzpostavitve celostnega pregleda področja štipendiranja v državi.
Izključitev kadrovskih štipendij v organih državne uprave?

K 5. členu
V kolikor ta zakon ne določa drugače, se v postopku dodeljevanja štipendij uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

II. VRSTE ŠTIPENDIJ
K 6. členu
V šestem se opredeljujejo vrste štipendij, ki jih določa nov zakon, in sicer:
- državne štipendije,
- Zoisove štipendije,
- štipendije za deficitarne poklice,
- štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu,
- štipendije Ad futura za mednarodno mobilnost in
- .

K 7. členu
Člen opredeljuje finančne vire in sredstva za financiranje vseh vrst štipendij, urejenih z novim Zakonom o štipendiranju. Viri financiranja štipenditorju omogočajo nadzor nad že porabljenimi sredstvi, nadzor nad višino razpoložljivih sredstev za namen štipendiranja ter pripravo statističnih analiz.

III. UPRAVIČENCI IN SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDBITEV ŠTIPENDIJE
K 8. členu
Za pridobitev pravice do državne štipendije mora vlagatelj imeti status dijaka, študenta oz. udeleženca izobraževanja odraslih za pridobitev javno veljavne (formalne) izobrazbe.
Status dijaka urejajo naslednji zakoni:
- Zakon o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – UPB1): Kdor se vpiše v gimnazijo oziroma v maturitetni tečaj, je dijak (17. člen).
- Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06): Kdor se vpiše v šolo, da bi se izobraževal po izobraževalnih programih za pridobitev poklicne oziroma srednje strokovne izobrazbe, je dijak (46. člen).
Status študenta urejajo naslednji zakoni:
- Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04): Kdor se na podlagi razpisa za vpis vpiše v višjo strokovno šolo in se izobražuje po višješolskem študijskem programu, je študent višje šole (v nadaljnjem besedilu: študent). Status študenta se izkazuje s študentsko izkaznico, lahko pa tudi z indeksom (37. člen).
- Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06…): Študent je oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod na podlagi razpisa za vpis in se izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu. Status študenta se izkazuje s študentsko izkaznico (65. člen).
Status udeleženca izobraževanja odraslih ureja:
- Zakon o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 110/06): Oseba, ki se vključi v izobraževalni program za odrasle, pridobi status udeleženca izobraževanja odraslih (1. odst. 3. člena).
Če iz potrdila o vpisu izhaja, da je kandidat pogojno vpisan v letnik, se takšno potrdilo ne upošteva. Predpisi s področja šolstva namreč ne poznajo pogojnih vpisov.
ZŠtip nikjer ne omenja upravičencev z dvojnim statusom – osnovnošolce s statusom dijaka oziroma dijake s statusom študenta.
Iz zakonodaje, ki ureja področje osnovnega šolstva, izhaja, da oseba ne more pridobiti statusa dijaka, dokler ne zaključi osnovnošolskega izobraževanja. Tako npr. Zakon o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07- UPB1) določa, da se v gimnazijo lahko vpiše, kdor je zaključil osnovnošolsko izobraževanje.
Udeleženci izobraževanja odraslih imajo status dijaka do dopolnjenega 28.leta starosti. Z ureditvijo možnosti štipendiranja udeležencev izobraževanja odraslih je odpravljena dosedanja pravna praznina.

K 9. členu
V tem členu so opredeljeni vsi možni osebni statusi, izmed katerih mora vlagatelj, ki z vlogo pri pristojnem organu začne postopek za dodelitev štipendije za pridobitev štipendije, izpolnjevati vsaj enega.
Državljani drugih držav članic EU so v pravicah in dolžnostih po tem zakonu izenačeni s slovenskimi državljani. Posledica takšne dikcije je, da se državljani drugih držav članic EU v postopkih uveljavljanja pravic po tem zakonu obravnavajo tako kot državljani Republike Slovenije, s čimer je zadoščeno zahtevam in pravilom, ki jih je Republika Slovenija prevzela z vstopom v Evropsko unijo. 
Vprašanje pridobitve pomoči v obliki štipendije, namenjene kritju stroškov za vzdrževanje oziroma izobraževanje, spada na področje uporabe prava EU.
Uredba Sveta št. 1612/68 (EGS) z dne 15. Oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti v 12. členu določa, da imajo otroci državljana države članice, ki je zaposlen ali je bil zaposlen v drugi državi članici, pravico dostopa do sistema splošnega izobraževanja, vajeništva in poklicnega usposabljanja pod enakimi pogoji kot državljani te države, če prebivajo na njenem ozemlju.
Študenti, ki zakonito prebivajo v državi gostiteljici, lahko zahtevajo enak dostop do pomoči za kritje stroškov vzdrževanja oziroma izobraževanja kot študenti državljani države gostiteljice. Po mnenju sodišča EU je dovoljeno, da država gostiteljica zagotovi, da dodelitev pomoči za kritje stroškov za vzdrževanje študentov iz drugih držav zanjo ne postane pretirana obremenitev. Glede tega je upravičeno, da država članica tako pomoč dodeli le tistim študentom, ki so izkazali določeno stopnjo vključitve v družbo te države. Po mnenju sodišča EU se lahko šteje, da je določena stopnja vključitve dokazana z ugotovitvijo, da je študent v nekem obdobju prebival v državi gostiteljici. Stališče, da se lahko določena stopnja vključenosti študenta v družbo države gostiteljice dokazuje z določenim obdobjem njegovega bivanja v državi gostiteljici, je bilo potrjeno in dopolnjeno v zadevi FÖrster.^[1]
Dovoljenje za prebivanje se izda v skladu s pogoji, ki jih določajo direktive Evropske unije in določila Zakona o tujcih (Ur.l. RS, št. 64/09-ZTuj-1-UPB6). Državljani države članice Evropske unije za vstop v Republiko Slovenijo ne potrebujejo dovoljenja (vizuma ali dovoljenja za prebivanje). Za bivanje v Republiki Sloveniji, krajše od treh mesecev, se morajo le prijaviti na najbližji policijski postaji. Če je bivanje v Republiki Sloveniji daljše od treh mesecev, potrebujejo državljani države članice Evropske unije dovoljenje za prebivanje. Zanj zaprosijo pred pretekom trimesečnega dovoljenega prebivanja pri upravni enoti, na območju katere bodo prebivali (v Ljubljani: Upravna enota Ljubljana - Sektor za upravne notranje zadeve, Oddelek za tujce, Tobačna ulica 5). O vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje, upravna enota prosilcu izda potrdilo, ki mu dovoljuje prebivanje do dokončne odločitve o prošnji.
Državljani države članice Evropske unije pridobijo dovoljenje za prebivanje zaradi študija na podlagi 93. f člena ZTuj-1-UPB6:

• veljavne osebne izkaznice ali veljavnega potnega lista,
• dokazila o sprejemu na študij,
• zdravstvenega zavarovanja,
• zadostnih sredstev za preživljanje, mesečno najmanj v višini, kolikor znaša osnovni znesek minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji (pri čemer kot dokaz o zagotovljenih zadostnih sredstvih zadošča študentova izjava).

• sprejet na študij, specializacijo, strokovno izpopolnjevanje, praktično usposabljanje ali druge oblike izobraževanja oziroma bo sodeloval v mednarodni študijski izmenjavi v ustreznih izobraževalnih ustanovah v Republiki Sloveniji, v izobraževalnih programih mednarodnih izmenjav prostovoljcev ali v drugih programih, ki ne sodijo v sistem formalnega izobraževanja,
• ima veljavno potno listino, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v Republiki Sloveniji,
• ima ustrezno zdravstveno zavarovanje,
• ima zadostna sredstva za preživljanje v času prebivanja v državi mesečno najmanj v višini, kolikor znaša osnovni znesek minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji,
• ni zabeležen v kazenski evidenci v matični državi.

K 10. členu
Upravičenci, ki zaprosijo za štipendijo po ZŠtip-1,  morajo poleg pogoja osebnega statusa po ZŠtip-1, izpolnjevati tudi splošne pogoje, ki jih ureja ta člen, razen če zakon ne določa drugače v okviru posamezne vrste štipendije. Splošne pogoje mora štipendist izpolnjevati ves čas trajanja štipendijskega razmerja, saj je v nasprotnem primeru podan razlog za prenehanje štipendijskega razmerja.
Vlagatelj mora izpolnjevati starostni pogoj. Ta je določen posebej za tiste vlagatelje, ki so vpisani v programe nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja in srednje tehniškega, strokovnega ter splošnega izobraževanja in posebej za tiste, ki so vpisani v programe visokošolskega izobraževanja prve in druge stopnje.
Vlagatelji, ki so vpisani v srednješolske programe, lahko pridobijo štipendijo po ZŠtip-1, če niso dopolnili 22. oziroma 28. leta starosti. Starost se ugotavlja na dan izdaje odločbe . Vlagatelji, ki so vpisani v visokošolske programe pa na dan izdaje odločbe ne smejo dopolniti 28. leta starosti. Izpolnjevanje starostnega pogoja se ugotavlja le ob pridobitvi pravice do štipendije oziroma ob začetku štipendijskega razmerja, ne pa tudi ob vsakoletni odmeri višine štipendije.
Določitev zgornje meje starosti vlagatelja za pridobitev štipendije novi zakon določa iz razloga spodbujanja izobraževanja in doseganja višje izobrazbene ravni upravičencev, spodbujanja odgovornosti upravičencev za šolanje in študij izbranega izobraževalnega programa ter predvsem krajšanja dobe izobraževanja in s tem posledično pospeševanja prve zaposlitve.
Novi zakon tudi dviguje starostno mejo na področju srednješolskega izobraževanja za 3 leta na podlagi slabih izkušenj aktualnega zakona, saj so možnost štipendiranja izgubile najbolj ranljive skupine mlajših odraslih, ki so se morali zaradi posebnih življenjskih okoliščin šolati postopoma, na posamezni ravni  izobraževanja.
Posledično, zaradi počasnega napredovanja, so tako ob vpisu v srednješolske izobraževalne programe srednjega splošnega izobraževanja za pridobitev 5. izobrazbene ravni, najpogosteje za dve leti presegli starostni pogoj za uveljavitev pravice do državne štipendije. Večinoma gre za mladostnike, nameščene v različnih oblikah zavodov, kjer največkrat niso imeli možnosti neposrednega vpisa v programe srednjega splošnega izobraževanja temveč le programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja.

Nov zakon po novem omogoča, da vlagatelj lahko hkrati prejema prejemek oziroma štipendijo po drugih predpisih v Republiki Sloveniji in sicer po predpisih, ki niso zakoni, uredbe, pravilniki, splošni akti lokalnih skupnosti oziroma splošni akti delodajalca. Primer prejemanja štipendije po drugih predpisih je prejemanje Erasmus štipendije za študijske izmenjave. Erasmus štipendijo pridobijo študentje za krajši čas študija v tujini. Študent, ki prejema Erasmus štipendijo, je vpisan v študijski program na matični izobraževalni ustanovi v RS. Erasmus štipendija pomaga kriti dodatne stroške, ki nastanejo zaradi mobilnosti. Matični izobraževalni instituciji morajo biti za posamezno akademsko leto odobrena sredstva za izvajanje Erasmus aktivnosti. Mesta, dogovorjena s partnerskimi institucijami, razpiše matična izobraževalna institucija študenta, ki je odgovorna za celoten postopek izbora, spremljanja študenta in vse pogodbene zadeve med študentom in vpletenimi institucijami.

Do državne štipendije ni upravičen vlagatelj, ki je v delovnem razmerju (ne glede na to, ali gre za delovno razmerje za nedoločen čas ali za določen čas) ali ki opravlja samostojno registrirano dejavnost.

Popoldanski s.p. lahko odpre nekdo, ki je že zaposlen nekje drugje oz. je študent ali upokojenec. V primeru, ko popoldanski s.p. odpre študent, se je uveljavil izraz »študentski s.p.«. Ker je popoldanski s.p. na trgu izenačen z navadnim s.p., vlagatelj ni upravičen do državne štipendije, če ima odprt študentski s.p. Ob tem je potrebno poudariti, da tudi osebno dopolnilno delo predstavlja registrirano dejavnost (dejansko gre za popoldanski s.p.).

V primeru, ko štipendist, ki že prejema štipendijo, sklene pogodbo o zaposlitvi oziroma se zaposli, je podan razlog za prenehanje štipendijskega razmerja
Vendar pa starostni pogoj za dodelitev kadrovske (sofinancirane) štipendije ne velja, s čimer zakon podpira potrebe delodajalcev pri načrtovanju kadrovske politike.

K 11. členu
Glede na to, da je trg dela v Republiki Sloveniji orientiran tako, da je dokazovanje formalne stopnje izobrazbe v večini primerov nujen predpogoj za opravljanje poklicev, je smiselno, da država sofinancira zgolj tovrstno izobraževanje, ki bo po zaključku študija glede na obstoječo zakonodajo lahko priznano v postopku akademskega priznavanja skladno z določbami zakona, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja (ZPVI).
Slovensko ministrstvo, pristojno za področje šolstva oziroma visokega šolstva, nima pristojnosti izdajanja potrdil o akreditiranosti tujih institucij in programov, saj tovrstna pristojnost pripada pristojnim ministrstvom oziroma akreditacijskim telesom posameznih tujih držav. Glede na to, da so postopki akreditacije institucij in programov večinoma v izključni diskreciji posameznih držav oziroma njihovih pristojnih organov, je le pri slednjih moč zahtevati veljavna potrdila o akreditiranosti institucij in javno veljavnosti programov ter o formalnosti izobrazbe; torej o dokazani kvaliteti v navedenih akreditacijskih postopkih.
Za ministrstvi, ki sta v Republiki Sloveniji pristojni za področje šolstva in visokega šolstva, je samo pridobivanje in posredovanje veljavnih podatkov (ne potrdil) o akreditaciji ustanove in javne veljavnosti izobraževalnega programa zelo oteženo in zamudno, saj nimata omogočenega vpogleda v nedvomno veljavne sezname akreditiranih tujih ustanov in v sezname vsakoletno obnovljenih tujih javno veljavnih izobraževalnih programov, ki dokazujejo formalno raven izobrazbe. Na podlagi navedenega podatki, ki jih ministrstvi posedujeta (pridobljeni preko uradne korespondence, strokovne literature, preko informacij javnega značaja, podatkov na svetovnem spletu…) ne morejo biti nedvoumno zagotovilo za dejansko akreditacijo ustanove in javno veljavnost izobraževalnega programa ter formalno raven izobrazbe in s tem posledično priznanja skladno z ZPVI v RS.
V primeru mednarodne izmenjave so štipendisti vpisani v študijski program na matični izobraževalni ustanovi v RS. Za ta študijski program v RS jim je bila štipendija tudi dodeljena. Mednarodna izmenjava namreč ne predstavlja klasičnega študija v tujini, ampak izpopolnjevanje v tujini, ker se štipendist ne vpiše v drug študijski program na izobraževalni ustanovi, prav tako pa takšen štipendist po končani mednarodni izmenjavi ne pridobi javno veljavne izobrazbe, pač pa ostaja študent študijskega programa v RS.
Izobraževanje v tujini poteka v (javnoveljavnem) izobraževalnem programu, ki ga izvaja ( v tujini akreditirana) izobraževalna ustanova. Vlagatelj sam priskrbi potrdilo o vpisu in akreditaciji izobraževalnega programa in ustanove s strani organa, ki v tujini izdaja tovrstna potrdila, saj glede na zgornja pojasnila, MŠŠ in MVZT za to nista pristojni. Podatki o akreditaciji posameznih izobraževalnih programov in ustanov pa tudi niso vedno dostopni in ustrezno ažurirani, da bi jih lahko organ, ki ugotavlja upravičenost do štipendije, samostojno pridobival na svetovnem spletu. Zato 2. odstavek 14. člena določa, da mora potrdilo o akreditaciji izobraževalne ustanove oziroma javnoveljavnosti izobraževalnega programa ob vpisu dostaviti vlagatelj, ko prvič uveljavlja pravico do štipendije na posamezni ravni izobraževanja.

IV. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSAMEZNE ŠTIPENDIJE, VIŠINA ŠTIPENDIJE IN DODATKI K ŠTIPENDIJI

1. Državne štipendije

K 12 členu

Državna štipendija je denarna pomoč  šolajočim dijakom in študentom iz socialno šibkejših družin za pridobitev višje ravni izobrazbe.

K 13 členu
Gre za določbo, ki je prenesena iz Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Glavni cilj omenjenega zakona je zagotoviti učinkovitejšo in pravično politiko dodeljevanja socialnih transferjev, pa tudi cilje, kot so: pravično dodeljevanje pravic iz javnih sredstev, poenostavitev sistema, večja preglednost, večja učinkovitost, manjša možnost zlorab. ZUPJS ohranja načelo, da se pravica iz javnih sredstev dodeli, kadar dohodek oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, ne dosega meje dohodkov, ki je določena za posamezno pravico iz javnih sredstev. Pri tem ZUPJS ne posega v druge pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo to pravico. Ker se po ZUPJS socialni transferji štejejo v dohodek, določa ZUPJS vrstni red uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Vlagatelj je dolžan uveljavljati denarne prejemke v določenem vrstnem redu, in sicer si le-ti sledijo takole:

• otroški dodatek;
• denarna socialna pomoč;
• varstveni dodatek;
• državna štipendija.

K 14. členu
Dodatki k državni štipendiji ne predstavljajo samostojne pravice, ampak predstavljajo del državne štipendije, če je posameznik do njih upravičen. Če kandidat ni upravičen do osnovne državne štipendije (tj. ne izpolnjuje cenzusa), potem ne more uveljavljati oz. pridobiti zgolj posameznega dodatka.
Po tem členu bo lahko prejemnik državne štipendije upravičen do dodatka za izobraževanje zunaj kraja stalnega prebivališča, dodatka za učni oziroma študijski uspeh in dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami, v kolikor bo izpolnjeval s tem zakonom določene pogoje.
Gre za spremembo glede na dosedanji štipendijski sistem, saj je štipendist po ZŠtip lahko pridobil poleg omenjenih treh dodatkov po tem zakonu še dodatek glede na dohodek v družini štipendista ter dodatek za vrsto in področje izobraževanja.
Dodatek glede na dohodek v družini štipendista se ukinja oziroma vključuje v osnovno državno štipendijo. Ta se je namreč bistveno povišala, saj znaša po tem zakonu v razponu od 70 do 190 EUR, po ZŠtip pa je osnovna državna štipendija brez dodatkov znašala 36 EUR za dijaka oziroma 54 EUR za študenta. Ukinitev tega dodatka oziroma vključitev v osnovno štipendijo je utemeljena, saj je nesmiselno, da organ dvakrat izračunava cenzus – najprej cenzus za pridobitev štipendije, nato pa še cenzus za pridobitev dodatka.

Prav tako se ukinja dodatek za vrsto in področje izobraževanja, saj ga bo kot takega nadomestila kadrovska štipendija. Dodatek za vrsto in področje izobraževanja se je na podlagi ZŠtip dodelil za tiste vrste in področja izobraževanja, ki jih je s podzakonskim aktom, glede na potrebe trga dela, določil minister, pristojen za delo. Glede na to, da ta zakon omogoča istočasno prejemanje vseh treh vrst štipendij (tj. državne, kadrovske in Zoisove štipendije), odpade potreba po zakonski ureditvi dodatka za vrsto in področje izobraževanja (t.i. deficitarnost). S kadrovskimi štipendijami po tem zakonu se bodo  bolj upoštevale potrebe gospodarstva in poklicev, ki bodo dolgoročno omogočili zaposlovanje in tako zagotoviti gospodarstvu ustrezno kvalificirane kadre za prenos novih znanj in tehnologij.
Kandidat za državno štipendijo mora uveljavljati posamezni dodatek z vlogo, s katero uveljavlja državno štipendijo. Če pristojni center za socialno delo ne more pridobiti ustreznih podatkov iz uradnih zbirk podatkov, na podlagi katerih bi lahko ugotovil izpolnjevanje pogojev za pridobitev posameznega dodatka, je kandidat dolžan predložiti ustrezna dokazila.

K 15. členu
Dodatek za izobraževanje zunaj kraja stalnega prebivališča je namenjen delnemu kritju stroškov prevoza oziroma bivanja dijakov oziroma študentov v zvezi z izobraževanjem zunaj kraja stalnega prebivališča. Do tega dodatka so tako upravičeni štipendisti, ki v času izobraževanja bivajo v dijaškem oziroma študentskem domu oziroma zasebni nastanitvi in za tiste štipendiste, ki se vozijo vsakodnevno v kraj, kjer se nahaja njihova izobraževalna institucija in nazaj domov. Prvi odstavek podaja tudi definicijo, kdaj se šteje, da se štipendist izobražuje zunaj kraja stalnega prebivališča. To je v skladu z določbo prvega odstavka tega člena takrat, kadar je kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja več kot 50 km, razen če se kraj stalnega prebivališča in kraj izobraževanja nahajata v območju istega javnega mestnega prometa. Javni mestni promet je namreč bistveno cenejši od primestnega oziroma medkrajevnega prometa, poleg tega pa nekatera mesta omogočajo dijakom oziroma študentom celo brezplačen oziroma subvencioniran mestni prevoz.
Drugi odstavek ureja tudi situacijo, ko štipendisti živijo pri rejniških družinah – torej v kraju, ki ni kraj njihovega stalnega prebivališča, zaradi česar je primerno, da se rejencem pri odmeri tega dodatka upošteva oddaljenost od kraja začasnega prebivališča.
Tretji odstavek določa 5 razredov dodatka za oddaljenost za kritje stroškov v zvezi s prevozom v primestnem in medkrajevnem prometu:

K 16. členu
Ta člen ureja popolnoma nov sistem oziroma koncept dodatka za učni oziroma študijski uspeh. Dosedanji sistem je namreč poznal dve višini dodatka v odvisnosti od povprečne ocene, ki jo je dijak oziroma študent dosegel v preteklem šolskem oziroma študijskem letu. Dodatek ni pripadal v prvem letniku izobraževanja, razen če je štipendist nadaljeval izobraževanje za pridobitev višje ravni izobrazbe v okviru srednješolskega ali visokošolskega izobraževanja. Pri študentih se je študijski uspeh določil tako, da se je izračunalo povprečje vseh številčno izraženih ocen, doseženih od 1. oktobra do 30. septembra v preteklem študijskem letu. Če je v navedenem obdobju študent opravil manj kot tri izpite, so se poleg ocen teh izpitov upoštevale tudi vse ocene iz predhodnega študijskega leta.
Dosedanji sistem je povzročal kar nekaj težav, saj je bil 29. člen ZŠtip nejasen in dvoumen. Največji problem je predstavljalo ugotavljanje, katere ocene oziroma izpiti se upoštevajo pri izračunavanju povprečne ocene, kar je seveda sprožilo tudi ogromno pritožbenih postopkov in posledično sodnih sporov.  Pri nekaterih študijskih programih pa ocena opravljenega izpita ni več številčno izražena, ampak izobraževalna ustanova zgolj navede, ali je študent uspešno oziroma neuspešno opravil določeno obveznost. Poleg tega so nekateri kandidati uveljavljali štipendijo na podlagi ocen, doseženih na izobraževalni ustanovi v tujini, kjer so bile ocene drugače številčno izražene oziroma niso bile številčno izražene oziroma so bile številčno izražene šele ob zaključku izobraževalnega programa.
Poleg vsega navedenega je bilo podeljevanje dodatka za študijski uspeh po ZŠtip v primerih, ko je študent opravil v preteklem študijskem letu zgolj tri izpite oziroma  ko jih je opravil manj kot tri, pa se je potem upoštevalo še opravljene izpite iz predpreteklega študijskega leta, popolnoma nesmiselne. Ni jasno, v čem se je kazal uspeh študenta oziroma zakaj bi se »nagrajevalo« študenta z dodatkom za študijski uspeh, če ta sploh ni opravil vseh obveznosti oziroma je opravil zgolj nekaj izpitov (ali celo manj kot tri) v celotnem študijskem letu.

Do dodatka za uspeh bodo po tem členu upravičeni dijaki oziroma študenti, ki so v šolskem oziroma študijskem letu opravili vse obveznosti za letnik, kot jih določa izobraževalni oziroma študijski program in se vpisali v višji letnik. Do dodatka bo seveda upravičen tudi dijak zaključnega letnika, če bo opravil vse obveznosti letnika in v prvem roku uspešno opravil zaključni izpit ali splošno oziroma poklicno maturo pri čemer je pomembno zgolj dejstvo, da je zaključni izpit ali maturo opravil, ne pa tudi dosežen uspeh na maturi. Prav tako bo do dodatka upravičen študent zaključnega letnika, ki je opravil vse izpite oziroma obveznosti in bo najkasneje v roku 90 dni od izteka študijskega leta (tj. do konca novembra) opravil diplomski izpit. Po zaključku prve oziroma druge stopnje mora namreč študent opraviti diplomski izpit.
Dodatek  torej ne bo pripadal v prvem letniku višje ravni oziroma podravni izobraževanja,
Dodatek za uspeh tudi ne bo več pripadal za obdobje absolventa – v primeru, da bo štipendist opravil vse obveznosti v zaključnem letniku, bo do dodatka na uspeh v enkratnem znesku upravičen ob predložitvi potrdila o opravljenem diplomskem izpitu.
Dodatek se izplačeval mesečno v okviru izobraževalnega programa na posamezni ravni ali podravni izobraževanja, v enkratnem znesku, »nagrada« za uspešen zaključek zadnjega letnika izobraževalnega programa ob predložitvi listine, s katero se izkaže pridobitev ustrezne ravni izobrazbe.
Z novo ureditvijo se bo razrešila zmeda upravičenosti do dodatka na uspeh, saj obstoječi zakon zelo nejasno določa merila upravičenosti, zaradi česar je pogosto prihajalo do napačnih odločitev pri obravnavi vlog ter posledično do pritožb.
Dodatek za uspeh bo določen v več razredih in tako dodatno nagrajeval prizadevnost štipendista v procesu izobraževanja:
1. Za dijake

Razred	Povprečna ocena	Višina dodatka v eurih
1	od 4,0 do 4,24	16,66
2	nad 4,24 do 4,49	21,66
3	nad 4,49 do 4,74	29,16
4	nad 4,74 do 5,0	40

K 17. členu
Ta člen ureja dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami in znaša 50 evrov mesečno. Za razliko od dosedanjega ZŠtip določa že sam zakon, kdo vse se šteje za štipendista s posebnimi potrebami ter tako transparentno zajame vse  posebnosti.
Težave so se pojavljale pri študentih, ki so med študijem zboleli in s strani univerze pridobili status študenta s posebnimi potrebami, saj obstoječi zakon o štipendiranju te možnosti sploh ni predvidel. Centralno je namreč postopek za dodelitev statusa za posebne potrebe urejen v okviru Zavoda za šolstvo zgolj za osnovnošolce in dijake. 

K 18. členu
Glede postopka uveljavljanja državne štipendije, starosti vlagatelja,  načina ugotavljanja materialnega položaja, obdobja prejemanja in izplačila državne štipendije, sprememb okoliščin, ki vplivajo na štipendijsko razmerje, vračila neupravičeno priznane državne štipendije, odlogu vračila, obročnem vračanju, odpisu vračila, nadzoru nad delom centrov za socialno delo pri dodeljevanju državne štipendije ter o zbirkah podatkov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
ZUPJS namreč določa enoten krog oseb in dohodkov ter enotno definicijo premoženja pri ugotavljanju upravičenosti do navedenih socialnih pravic.
Upoštevanje premoženja bo preprečilo pridobitev nekega socialnega transferja vlagatelja, ki sicer ima razmeroma nizke dohodke, razpolaga pa s premoženjem, ki bi mu lahko omogočilo zvišanje kakovosti življenjske ravni (s prodajo, z oddajanjem ali neko drugo obliko aktivnega izkoriščanja tega premoženjskega potenciala). Vse to se bo lahko uresničilo, zahvaljujoč izpopolnjenim evidencam premoženja in njegove vrednosti.
O vseh socialnih pravicah se bo odločalo na enem mestu (na CSD), torej ne bo mogoče sproti poljubno spreminjati seznama oseb, ki se štejejo poleg vlagatelja, glede na to, katera kombinacija bi imela za posledico najvišji odmerjeni transfer, ki se ga uveljavlja. Če se bo seznam oseb spremenil, se bodo glede na njihove dohodke hkrati odmerili novi zneski vseh socialnih transferjev, ki jih prejemajo vlagatelj in te osebe.
Zakon, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, z navedenim preprečuje neupravičeno kopičenje socialnih transferjev in s tem omogoča večjo pravičnost, stimulira zaposlovanje, daje manjše možnosti zlorab in lajša odločanje, saj z eno odločbo vzpostavlja preprostejši sistem za pristojni organ, ki pa je hkrati z načinom »Vse na enem mestu« predvsem prijaznejši tudi do uporabnika.
Z vidika upravičencev je tudi pomembno, da z ohranjanjem in s hkratnim preračunom lestvic na neto dohodke, ne povzroča bistvenih prehodov med razredi pri posameznem socialnem transferju ter večinoma ohranja enako število upravičencev oziroma prejemnikov.
Poleg tega ZUPJS vzpostavlja centralno evidenco pravic iz javnih sredstev in predvideva povezovanje baz podatkov ter odločanje na tej podlagi.
Vlagatelj po dodelitvi državne štipendije mora za nadaljnje prejemanje za vsako novo šolsko ali študijsko leto vložiti vlogo za ponovno odmero državne štipendije, pri čemer mora izpolnjevati vse pogoje za dodelitev državne štipendije v skladu z določbami zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

K 19. členu
O pravici do dodelitve štipendije ter dodatkov odloča kot prvostopenjski organ pristojni center za socialno delo. Pravica do državne štipendije se dodeli za čas trajanja izobraževalnega programa na določeni izobraževalni ustanovi za posamezno raven izobraževanja s tem, da mora upravičenec za vsako novo šolsko ali študijsko leto vložiti vlogo za ponovno odmero štipendije, na podlagi katere se preveri izpolnjevanje meril za nadaljnje izplačilo

K 20. členu
O pritožbah zoper odločbe o dodelitvi štipendij,opredeljenih s tem zakonom, odloča ministrstvo, pri čemer pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. V sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno delovno in socialno sodišče.,

K 21. členu
Glede postopka uveljavljanja državne štipendije, načina ugotavljanja materialnega položaja, obdobja prejemanja in izplačila državne štipendije, sprememb okoliščin, ki vplivajo na štipendijsko razmerje, vračila neupravičeno izplačane državne štipendije, nadzora nad delom centrov za socialno delo pri dodeljevanju državne štipendije ter zbirk podatkov, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

2. Zoisova štipendija
Prizadevanja po prepoznavanju sposobnejših in nadarjenih otrok v izobraževalnem procesu se je začela pojavljati v povojnem času, v 60-letih prejšnjega stoletja. Z ustanovitvijo zavoda za zaposlovanje leta 1962, je bil vzpostavljen tudi oddelek za poklicno usmerjanje, ki se je začel načrtno ukvarjati z razvojem, napredkom in poklicnim usmerjanjem otrok že od 5. razreda OŠ dalje. Učence so testirali in teste ponovili v 8. razredu, na koncu pa primerjali rezultate. Ugotovili so, da otroci iz socialno depriviligiranega okolja niso mogli uresničiti odkritih potencialov, saj v svojem socialnem in šolskem okolju niso bili deležni ustreznih vzpodbud. Zato so zasnovali program, Milijoni za talente, za odkrivanje, motiviranje, spremljanje in štipendiranje nadarjenih učencev od osnovne šole do univerze, ki pa je bil zaradi političnih odločitev sredi 70-ih let ukinjen. Program je temeljil na prvem družbenem dogovoru 1970, njegov namen pa je bil izboljšanje kadrovske politike, omogočiti kreditiranje in štipendiranje najsposobnejših učencev družin, ki jih izobraževanja brez pomoči ne bi mogle omogočiti. Družbeni dogovor je urejal tudi višino štipendije, ki je morala ob polovičnem sofinanciranju staršev, pokriti minimalne stroške šolajočega otroka,
Minilo je več kot desetletje, da so v začetku leta 1986 sprejeli predlog pravilnika o štipendiranju  na podlagi katerega so v šolskem letu 1986/87 začeli izvajati program štipendiranja nadarjenih. Identifikacija nadarjenih je bila sestavljena iz politično-administrativnega dela postopka ter strokovnega dela postopka, ki so ga sestavljali 3 podtesti intelektualnih sposobnosti. Šele 3 leta kasneje so štipendije poimenovali po baronu Žigi Zoisu. V začetku 90-ih so na Republiškem zavodu za zaposlovanje začeli izvajati posebne vzgojno-izobraževalne programe – poletne tabore za Zoisove štipendiste, Dneve ustvarjalnih otrok, s katerimi so želeli mladim pomagati pri ustrezni izbiri nadaljnjega izobraževanja oziroma poklica.
Na osnovi raziskave, ki so jo leta 2004 o sistemu Zoisovega štipendiranja izvedli v okviru CPZ International, centra za promocijo znanja d.o.o., so ugotovili, da se je kar 63% Zoisovih štipendistov raziskovane generacije po končanem izobraževanju zaposlilo v negospodarstvu, od katerih 93% na strokovnih delovnih mestih. Eden izmed pomembnih zaključkov omenjene raziskave je tudi, da bi bilo potrebno razmisliti o vzvodih tesnejše povezave z gospodarstvom, kakor tudi redefiniciji Zoisove štipendije, saj so se kriteriji, ki so pri dodeljevanju štipendije upoštevali materialno stanje nadarjenih, spremenili in le tega niso več vključevali.
Sredi leta 2007 je bil sprejet nov Zakon o štipendiranju, ki je spremenil tudi sistem Zoisovega štipendiranja predvsem v smislu upoštevanja novega modela prepoznavanja nadarjenih, ki se je v osnovnih šolah začel uvajati v začetku leta 1990 in katerega namen je zaznati potenciale nadarjenosti že pri mlajših osnovnošolcih, na začetku druge triade, ter jih s pomočjo individualiziranih vzgojno-pedagoško naravnanih programih razvijati. Zakon je imel prvenstveno nalogo vzpostaviti transparentnost na področju štipendiranja, po drugi strani pa podpreti prizadevanja dela šol z prepoznanimi nadarjenimi učenci na primarni, sekundarni in tercialni ravni. V dveh letih izvajanja zakona se ugotavlja, da so zgolj osnovne šole dejansko pospešile uvajanje novega Koncepta: odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli, na srednjih šolah pa se Koncept vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki še vedno prepočasi izvaja. Pokazalo se je tudi, da zakonu ni uspelo vzpodbuditi tesnejših povezav z gospodarstvom oziroma izkoristiti potencial nadarjenih na znanstveno-raziskovalnem področju ter s tem preseči osnovno pomanjkljivost Zoisovega štipendiranja v 90-ih letih.
Dodeljene štipendije, kot so ugotovili že v prej omenjeni raziskavi, so posameznikom sicer predstavljale pomembno motivacijsko vlogo pri pri učenju ter veliko priznanje za vsakega posameznika, vendar pa Zoisova štipendija ni pomenila prednosti pri vključevanju v znanstveno-raziskovalno delo, nadaljnje izobraževanje ali na trg dela..
V okviru še aktualnega zakona o štipendiranju tudi ni možnosti pridobiti ustrezno višje štipendije, ki bi omogočala izobraževanje res vrhunskih znanstvenikov ali umetnikov.
Ker je aktualni zakon o štipendiranju omogočil pridobitev Zoisove štipendije tudi vlagateljem na podlagi izjemnih športnih dosežkov, je iz postopka rangiranja izpadlo kar nekaj dijakov, ki so dosegli izjemne dosežke na znanstvenem ali umetniškem področju, saj je takšnih tekmovanj na državni ali mednarodni ravni precej manj kot športnih prireditev.
Z novo ureditvijo se pospešuje uvajanje Koncepta vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki na tercialni izobraževanja, zaradi česar v zakonu ostaja kriterij identifikacije oziroma prepoznavanja nadarjenih. Med izjemnimi dosežki se športni ne morejo več upoštevati, zakon pa natančneje ureja tudi vrsto tekmovanj in področja, na katerih jih je moč doseči, s čimer bo odpravljen velik del dosedanjih nejasnosti upoštevanja področij tekmovanj. Poleg tega bo posebna, večja,  pozornost namenjena tudi prepoznavanju dodane vrednosti pridobljenega znanja posameznika, zaradi česar so tudi kriteriji za upravičenost do štipendije kumulativni.
Dosedanja praksa in izkušnje namreč kažejo, da bi bilo potrebno posebno pozornost nameniti dodani vrednosti, ki jo posameznik izkaže na določenem področju, po drugi strani pa vzpodbujati mlade k večji aktivnosti in razvoju kompetenc na podlagi prepoznanih potencialov – kar bo postopno uredil tudi nov zakon o štipendiranju.

K 22. členu
Zoisova štipendija je namenjena šolajočim dijakom in študentom, ki izkazujejo izrazito  nadarjenost z namenom, da bi v polni meri razvili svoje potenciale.

K 23. členu
Za pridobitev Zoisove štipendije na posamezni ravni izobraževanja bo moral vlagatelj poleg osebnega in splošnih pogojev, ki jih določa novi zakon, hkrati kumulativno izpolnjevati tri pogoje (predložiti potrdilo o nadarjenosti, izjemni dosežek na posameznem področju družbenega življenja + povprečna ocena ali je zlat maturant in ne več zgolj enega, kot je to veljalo doslej. Za ohranitev štipendije na posamezni ravni izobraževanja ter izobraževalni ustanovi pa bo moral štipendist vsako šolsko oziroma študijsko leto izkazati izpolnjen pogoj povprečne ocene ali izjemnega dosežka, pri čemer se ne upošteva izjemnega dosežka, s katerim je pridobil Zoisovo štipendijo.

K 24. členu
V besedilu člena je natančneje opredeljeno, kateri dosežek vlagatelja za dodelitev Zoisove štipendije se dejansko lahko uporabijo za uveljavitev izjemnega dosežka na posameznem področju družbenega in športnega življenja. Področja, na katerih lahko vlagatelji uveljavljajo izjemne dosežke so: znanstvenoraziskovalno, razvojno, športno ali umetniško.  Izjemni dosežki so lahko individualni ali skupinski – z največ 5 člani v skupini. Lahko se pridobijo na tekmovanjih na državni ali mednarodni ravni, ki so sofinancirana iz javnih sredstev, kot srebrna in zlata priznanja, kot najboljše raziskovalne naloge ali objava znanstvenoraziskovalnega, razvojnega ali umetniškega dela oziroma objava znanstvenoraziskovalne naloge v strokovni reviji ali zborniku.

K 25. členu
Besedilo tega člena želi preprečiti dvoumnost interpretacije pomena povprečne ocene, kot se je to dogajalo v praksi do sedaj.
Za povprečno oceno v zaključnem razredu OŠ se štejejo vse ocene obveznih predmetov. Uvedba upoštevanja zgolj najboljše ocene v primerih otrok, ki prihajajo iz dvojezičnih področij. S to novostjo se bo tako odpravilo neenakost pri upoštevanju večjega števila ocen pri devetošolcih iz dvojezičnih območij.
Besedilo tega člena pove, da morajo biti pri ugotavljanju povprečne ocene posameznega letnika iz preteklega šolskega leta vlagatelji, ki uveljavljajo Zoisovo štipendijo in so pridobili ocene zunaj Republike Slovenije, izenačeni pred zakonom glede na vlagatelje, ki uveljavljajo Zoisovo štipendijo in so pridobili ocene v Republiki Sloveniji, vendar  morajo sami k vlogi za štipendijo priložiti ocenjevalno lestvico tuje izobraževalne ustanove, na podlagi katere bo prvostopenjski organ izvedel pretvorbo ocen v slovenski ocenjevalni sistem.

K 26. členu
V tem členu je določena višina mesečnega zneska Zoisove štipendije za štipendiste, ki so pridobili štipendijo za izobraževanje v Republiki Sloveniji, kakor tudi za štipendiste, ki se izobražujejo v tujini.

K 27. členu
Sklad vsako leto najkasneje do konca junija na svoji spletni strani in portalu e-uprava objavi javni poziv za dodelitev sredstev za Zoisove štipendije novim vlagateljem, da predložijo potrebno dokumentacijo za dodelitev Zoisove štipendije.

K 28. členu
Sklad vsako leto najkasneje do konca junija na svoji spletni strani in na portalu e-uprava objavi javni poziv štipendistom, ki že prejemajo Zoisovo štipendijo, da sporočijo potrebne podatke oziroma predložijo potrebno dokumentacijo za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije, ki ni na razpolago v uradnih evidencah. Štipendisti lahko potrebne podatke sporočijo tudi po elektronski poti. Člen predstavlja novost, saj odpravlja rok za posredovanje podatkov, kar posledično pomeni, da bo upravičenec prejemal toliko manj štipendije, kolikor mesecev kasneje od začetka šolskega oziroma študijskega leta bo vložil vlogo za podaljšanje štipendijskega razmerja.

K 29 členu
Objava javnega poziva mora vsebovati zlasti:
- navedbo pogojev za dodelitev Zoisove štipendije,
- navedbo dokumentacije, ki jo morajo vlagatelji dostaviti, in s katero dokazujejo izpolnjevanje pogojev,
- višino Zoisove štipendije, ki jo upravičenec lahko prejme,
- rok za oddajo vloge za nove vlagatelje,
- naslov in elektronski naslov, na katerega je potrebno vložiti vlogo za dodelitev Zoisove štipendije,
- navedbo o tem, kdo odloči o dodelitvi Zoisovih štipendij in
- druge podatke, pomembne za odločitev o dodelitvi Zoisove štipendije.

K 30. členu
Vlagatelj za dodelitev Zoisove štipendije vloži vlogo Skladu in sicer v roku, ki je določen v javnem razpisu.
Vlagatelj k vlogi iz prejšnjega odstavka  priloži dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih za dodelitev Zoisove štipendije določa ta zakon. Vlagatelju ni potrebno predložiti dokazil o podatkih, ki so na razpolago v uradnih evidencah, in dokazil o podatkih, ki jih je že posredoval organu, ki odloča o štipendiji.
Vlagatelj  po dodelitvi Zoisove štipendije za vsako novo šolsko ali študijsko leto vloži vlogo za nadaljnje prejemanje štipendije.

K 31. členu
O dodelitvi Zoisove štipendije odloča na prvi stopnji sklad.
Zoisovo štipendijo se dodeli za čas trajanja izobraževalnega programa na določeni izobraževalni ustanovi za posamezno raven izobraževanja s tem,da je upravičenec dolžan za vsako novo šolsko ali študijsko leto vložiti vlogo za ponovno odmero Zoisove štipendije. Štipendija torej upravičencu pripada na posamezni ravni izobraževanja od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, s katero prvič uveljavlja pravico do Zoisove štipendije, eno šolsko oziroma študijsko leto... Za vlagatelje, ki z vlogo zgolj podaljšujejo, štipendijsko razmerje rok za oddajo vlog ne velja več, štipendijsko razmerje pa začne teči od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge.

K 32. členu
O pritožbah zoper odločbe iz prvega odstavka prejšnjega člena odloča ministrstvo. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. V sporih zoper odločbe ministrstva iz prvega odstavka tega člena odloča pristojno delovno in socialno sodišče,

3. Štipendija za deficitarne poklice
K 33. členu
Štipendija za deficitarne poklice je denarna pomoč šolajočim dijakom in študentom, ki se izobražujejo v izobraževalnih programih, ki so opredeljeni v politiki štipendiranja kot prednostni na določenem področju.

K 34. členu
Štipendije za deficitarne poklice se dodelijo upravičencem iz 9. člena tega zakona, ki:
- izpolnjujejo splošne pogoje po tem zakonu,
- se izobražujejo na programih, ki so opredeljeni kot deficitarni in
- prejemajo sofinancirano kadrovsko štipendijo ali izkažejo, da ne najdejo delodajalca, ki bi jim   lahko podelil sofinancirano kadrovsko štipendijo.

K 35. členu
Višina štipendije za deficitarne poklice znaša 120 eurov za dijaka in 140 eurov za študenta na mesec.

K 36. členu
Štipendije se dodelijo upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje iz 34. člena tega zakona ter pod pogoji, ki jih v javnem razpisu, po predhodnem soglasju ministra, določi sklad. Posamezna področja deficitarnosti pa s svojimi ukrepi določi politika vlade – zaradi zagotavljanja fleksibilnosti, posamezna področja deficitarnosti  tudi niso natančneje določena.

K 37. členu
Vlagatelj vloži vlogo pri Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije v roku, ki je določen z javnim razpisom.

K 38. členu
O dodelitvi štipendije za deficitarne poklice odloča na prvi stopnji sklad. Štipendijo za deficitarne poklice se dodeli za čas trajanja izobraževalnega programa na določeni izobraževalni ustanovi za posamezno raven izobraževanja s tem, da je upravičenec dolžan za vsako novo šolsko ali študijsko leto vložiti vlogo za ponovno odmero štipendije za deficitarne poklice. Štipendija za deficitarne poklice pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge.

K 39. členu
O pritožbah zoper odločbe iz prvega odstavka prejšnjega člena odloča ministrstvo. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. V sporih zoper odločbe ministrstva iz prvega odstavka tega člena odloča pristojno upravno sodišče.

4. Štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (zakon) daje pravno podlago za urejanje odnosa Republike Slovenije s Slovenci, ki živijo v zamejstvu in po svetu, in določa pristojnosti, ki jih imajo na tem področju organi Republike Slovenije. Ta zakon je prvi slovenski pravni akt, ki določa terminologijo povezano s Slovenci zunaj meja Republike Slovenije. Zakon posebej določa pristojnosti in naloge v zvezi s skrbjo in sodelovanjem s Slovenci zunaj Republike Slovenije na področju nacionalne politike, kulture, arhivistike, medijev, šolstva (ohranjanja slovenskega jezika in izobraževanja), znanosti, športa in gospodarskega ter regionalnega povezovanja.  Slovenci brez slovenskega državljanstva so bili v Sloveniji doslej obravnavani kot tujci, zakon pa uvaja novo pravno kategorijo v obliki posebnega pravnega statusa, imenovanega »Status Slovenca brez slovenskega državljanstva«. Status bo imetnikom prinašal določene ugodnosti in olajšave, kot je predvideno s 5. členom Ustave Republike Slovenije. Tudi področje repatriacije, to je tistega priseljevanja v domovino, ki ga organizira in financira Republika Slovenija, je s tem zakonom urejeno. S štipendiranjem Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu se uresničuje resolucija o odnosih s Slovenci po svetu in strategija o odnosih s Slovenci po svetu.

K 40.členu
Štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu so namenjene Slovencem s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije za dodiplomski študij na javno veljavni (akreditirani) izobraževalni ustanovi in javno veljavnem (akreditiranem) izobraževalnem programu v Republiki Sloveniji za čas celotnega izobraževalnega programa.

K 41.členu
Slovenci in Slovenke zunaj Republike Slovenije živijo kot zamejci na območju avtohtone poselitve v vseh štirih sosednjih državah ter kot zdomci in izseljenci, ki so se izselili iz območja tradicionalne poselitve, njihovi potomci in druge osebe slovenskega izvora, kulture in izročila.

K 42. členu
Višina osnovnega zneska štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu znaša 150 evrov mesečno.

K 43. členu
Sklad na podlagi dokazila o sklenjenem obveznem zdravstvenem zavarovanju v Republiki Sloveniji, refundira mesečne prispevke obveznega zdravstvenega zavarovanja. Obvezno zdravstveno zavarovanje, ki je sicer obveza za vse državljane Evropske Unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije, namreč ni praksa ostalih držav, iz katerih prihajajo Slovenci na študij v Slovenijo. Zaradi negativnih dosedanjih izkušenj, ko Slovenci iz držav, ki niso članice Evropske Unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije, niso redno plačevali obveznega zdravstvenega zavarovanja, za katerega so sicer prejemali namenska sredstva, zakon določa neposredno plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja.

K 44. in 45. členu
Nova štipendijske zakonodaja na področju podeljevanja štipendij za Slovence v zamejstvu in po svetu podrobneje ureja pogoje in merila ter upravičence za pridobitev te vrste štipendije. Ob upoštevanju načela zakonitosti se je z novim zakonom uredila vsebina kot so dokazila, ki jih vlagatelj mora priložiti k vlogi in temeljni merili za ocenjevanje vlog, kar ne more biti predmet javnega razpisa, temveč je lahko le predmet zakonskega urejanja. Štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu dodeljuje sklad na podlagi vsakoletnega javnega razpisa, v katerem sklad podrobneje določi način ocenjevanja vlog na podlagi meril za ocenjevanje vlog, ki jih določa ta zakon

K 46. členu
Vloge vlagateljev se ocenjujejo na podlagi dveh meril, in sicer povprečne ocene in aktivnega sodelovanja v slovenskih društvih, organizacijah oziroma drugih strukturah zunaj Republike Slovenije.
Ocene, pridobljene v tujini, kjer se ocenjevalni sistem razlikuje od uradnega načina ocenjevanja na srednješolski stopnji v Republiki Sloveniji, se pretvorijo na enotni sistem srednješolskih ocen v Sloveniji glede na uradno lestvico, ki jo za potrebe tega postopka dostavi prijavitelj.
Sklad v javnem razpisu določi podrobnejši način ocenjevanja vlog na podlagi povprečne ocene, na podlagi aktivnega sodelovanja v slovenskih društvih, organizacijah oziroma drugih strukturah zunaj Republike Slovenije ali na podlagi drugih meril.

K 47. členu
 O dodelitvi štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu na prvi stopnji odloča Sklad z odločbo. Štipendijo za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu  dodeli za čas trajanja izobraževalnega programa na posamezni ravni izobraževanja, s tem ,da je upravičenec dolžan za vsako novo šolsko ali študijsko leto vložiti vlogo za ponovno odmero štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu. Štipendija za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu pripadajo upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge.

K 48. členu
O pritožbah zoper odločbe iz prvega odstavka prejšnjega člena odloča ministrstvo. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. V sporih zoper odločbe ministrstva iz prvega odstavka tega člena odloča pristojno upravno sodišče.

5. Štipendije Ad futura za mednarodno mobilnost
K 49. členu
Štipendije Ad futura za mednarodno mobilnost (v nadaljnjem besedilu: štipendija Ad futura) se dodeljujejo za izobraževanje državljanov Republike Slovenije v tujini in tujih državljanov v Republiki Sloveniji za izobraževanje po javno veljavnih (akreditiranih) izobraževalnih programih na izobraževalnih ustanovah, ki so akreditirane v skladu s predpisi države izobraževanja, za pridobitev javno veljavne ravni izobrazbe. Štipendija Ad futura se dodeli za pokritje stroškov šolnine in življenjskih stroškov štipendista za posamezno raven izobraževanja.

K 50. členu
V besedilu tega člena so navedeni štipendisti, ki lahko pridobijo štipendijo Ad futura za mednarodno mobilnost. Ker gre za dokaj visoke štipendije, predvsem v primeru študija v tujini, je potrebno poleg državljanstva omejiti tudi stalno prebivališče, saj splošna določila zakona v zvezi s prebivališčem veljajo tako za stalno kot začasno prebivališče. S tem členom se podrobneje opredelijo tudi drugi splošni pogoji za pridobitev štipendije kot so starost, omejitev prejemanja drugih štipendij v Republiki Sloveniji, ter omejitve glede zaposlitve, samozaposlitve oziroma statusa brezposelne osebe v času štipendiranja. Pogoje iz tega člena mora štipendist izpolnjevati celoten čas, razen starostnega pogoja, ki ga mora izpolnjevati le ob pridobitvi štipendije, če je ta pogoj določen.

K 51. členu: Višina in namen štipendije Ad futura      
Višina in namen štipendije Ad futura se določi z vsakokratnim javnim razpisom.

K 52. členu
Podlaga za dodelitev štipendij je javni razpis sklada, pri čemer člen določa tudi način objave tega razpisa, okvirno vsebino razpisa ter obliko razpisa glede na rok prijave. Posebnost člena so tudi  posebni pogoji, ki so zaradi posebnosti področja štipendiranja določeni neposredno v razpisu in so pomembni za prvo uveljavljanje štipendijskega razmerja; splošni pogoji pa so tisti, ki jih mora štipendist izpolnjevati za ohranitev štipendijskega razmerja.

K 53. členu
Vlagatelj za dodelitev štipendije Ad futura vloži vlogo pri Skladu v roku in na način, določen z javnim razpisom. Vlagatelj k vlogi iz prejšnjega odstavka priloži dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih določa javni razpis. Vlagatelju ni potrebno predložiti dokazil o podatkih, ki so na razpolago v uradnih evidencah in dokazil o podatkih, ki jih je že posredoval organu, ki odloča o štipendiji.

K 54. členu
O dodelitvi štipendije odloča sklad.
Štipendija se podeli od šolskega oziroma študijskega leta, za katerega je bila štipendija razpisana, do zaključka izobraževalnega programa na določeni izobraževalni ustanovi za posamezno raven. Če se tako vlagatelj za štipendijo prijavlja od 2. letnika štiriletnega izobraževalnega programa, bo štipendijo, če mu bo ta odobrena, prejemal največ 3 leta. Štipendije ni mogoče prejemati po zaključku zadnjega z izobraževalnim programom predvidenega letnika oz. leta izobraževalnega programa.
Pogoje za nadaljnje prejemanje štipendije je štipendist dolžan izkazovati vsako šolsko oziroma študijsko leto izobraževalnega programa, za katerega mu je bila dodeljena štipendija.
Če javni razpis tako določa, se lahko štipendija pod pogoji iz javnega razpisa dodeli tudi za enovit dvostopenjski izobraževalni program, v okviru katerega štipendist opravi dve ravni brez vmesnega zaključka izobraževanja ter pridobitve spričevala. Navedeno določilo bo prišlo v poštev pri morebitnem štipendiranju enovitih študijev v Republiki Sloveniji, kjer ti obstajajo, ter pri štipendiranju študija slovenskih državljanov v tujini, kjer predvsem v Veliki Britaniji, ki je ena izmed glavnih destinacij slovenskih študentov, pa tudi drugod, obstajajo enoviti dvostopenjski študiji (npr. BSc/MSc ali MPhil/PhD), pri katerih študent napreduje med stopnjami brez vmesnega zaključka prve stopnje.

K 55. členu
O morebitnih pritožbah kot organ druge stopnje odloča ministrstvo. V postopkih zoper odločbe organa druge stopnje, torej ministrstva, je pristojno upravno sodišče.
Namreč zakon o delovnih in socialnih sodiščih pristojnost tega sodišča v individualnih delovnih sporih omejuje na spore o kadrovski štipendiji med delodajalcem in dijakom ali študentom ter v socialnih sporih na področju zavarovanja za primer brezposelnosti in zaposlovanja o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus, in štipendiji za nadarjene. Ker se štipendije Ad futura ne uvrščajo v kategorijo kadrovskih štipendij, za njihovo dodeljevanje pa ni odločilen premoženjski cenzus kot tudi ne nadarjenost.
Zato je skladno z določili zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ki je tudi podlaga za dodeljevanje štipendij Ad futura, za odločanje v postopkih zoper odločbe organa druge stopnje pristojno upravno sodišče.

K 56. členu
Podlaga za izvrševanje pravice do štipendije je pogodba o štipendiranju. Pogoj za sklenitev pogodbe o štipendiranju je dokončna odločba o dodelitvi štipendije. Če v postopku dodelitve štipendije vlagatelju ni bilo potrebno izkazati statusa dijaka ali študenta, torej je za dodelitev štipendije zadostoval le (pogojni) sprejem na izobraževalni program, mora upravičenec pred podpisom pogodbe izkazati tudi ustrezen status dijaka ali študenta s predložitvijo potrdila o vpisu.
Smiselno velja tudi v primeru, kadar je v postopku dodelitve štipendije zadostovalo potrdilo o vložitvi vloge za pridobitev dovoljenja za prebivanje iz namena študija oziroma izobraževanja po zakonu o tujcih, saj mora praviloma za pridobitev tega dovoljenja vlagatelj izkazati ustrezna sredstva za izobraževanje, česar pa ne more dokazati pred izdajo odločbe o štipendiranju. Poleg dokončnosti odločbe o dodelitvi štipendije mora za podpis pogodbe tak upravičenec predložiti izjavo oz. dokazilo o pridobljenem ustreznem dovoljenju za prebivanje iz namena študija oziroma izobraževanja.
Pogodba o štipendiranju se sklene za celoten čas štipendiranja, kar vključuje čas izobraževanja po izobraževalnem programu, za katerega je bila štipendistu dodeljena štipendija, kot za čas izpolnitve obveznosti v zvezi z zaposlitvijo, če je ta določena z javnim razpisom. Natančneje se pogodbe v zakonu ne more opredeliti zaradi obsežnosti in večplastnosti Ad futurinih štipendij.

K 57. členu
Štipendijsko razmerje lahko miruje zaradi opravičljivih ali drugih razlogov. Iz opravičljivih razlogov, ki jih določa ta člen, lahko štipendijsko razmerje miruje toliko časa, kolikor trajajo ti razlogi, vendar ne več kot tri leta. Štipendijsko razmerje lahko tekom trajanja izobraževanja zaradi drugih razlogov miruje največ eno leto ter največ enkrat v celotnem izobraževalnem programu. Mirovanje štipendijskega razmerja, če ga sklad odobri, se uredi z dodatkom (aneksom) k pogodbi o štipendiranju.

K 58. členu
V primeru predčasnega zaključka izobraževanja štipendistu ni potrebno vrniti sorazmernega deleža štipendije za življenjske stroške za tekoče šolsko oziroma študijsko leto. S tem se želi štipendiste spodbuditi k čim hitrejšemu zaključku izobraževanja in jih za ta prizadevanja tudi nagraditi. Šolnina pa se v primeru predčasnega zaključka izplača enako, kot če bi bil štipendist vpisan v vsa leta programa na podlagi dejanskih stroškov. Na ta način se lahko zagotovi plačilo stroškov celotne šolnine tudi v primeru, če štipendist študij skrajša za celo leto izobraževanja, če taki stroški nastanejo. Do take situacije npr. pride, če je višina šolnine odvisna od števila kreditov, ki jih je možno opraviti hitreje z izbiro dodatnih kreditov ali obveznosti v predhodnih šolskih oziroma študijskih letih, saj tako stroški šolnine za te kredite nastanejo ne glede na dejansko trajanje izobraževanja.

K 59. členu
Ker gre za višje zneske štipendij, lahko sklad pod določenimi pogoji dovoli odlog vračila štipendije ali obročno vračanje štipendije. Podrobneje se postopek za vložitev vloge za odlog vračila oziroma obročno vračanje ter vsebino vloge opredeli s podzakonskim aktom. Štipendist bo moral podati prošnjo za odlog vračanja, obročno vračanje ali odpis vračila skupaj z dokazili, ki potrjujejo utemeljenost razlogov za odlog, odpis ali obročno vračanje štipendije, skladu. Sklad bo lahko odločal o odlogu vračila ter obročnem vračanju štipendije. O odpisu vračila štipendije bo odločal minister v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

K 60. členu
Štipendist je dolžan vrniti vrednost prejete štipendije, preračunane skladno z gibanjem indeksa cen življenjskih potrebščin v roku 30 dni od prejema poziva sklada k vračilu štipendije.
V kolikor štipendist delovno razmerje ali samozaposlitev prekine pred izpolnitvijo obveznosti zaposlitve, je dolžan vrniti štipendijo v sorazmernem deležu, ki ustreza obdobju, ko ni bil zaposlen. 

V. IZPLAČEVANJE IN USKLAJEVANJE ŠTIPENDIJ TER OBVEZNOSTI ŠTIPENDISTOV

K 61. členu
Določbe tega poglavja veljajo za vse štipendije, urejene v tem zakonu, če za posamezno vrsto štipendije s tem zakonom ni drugače določeno

K 62. členu
V prvem odstavku tega člena je določeno, da je se pravica dodelitve štipendije pridobi od začetka šolskega ali študijskega leta oziroma od prvega dne naslednjega meseca vložitve prve vloge do zaključka izobraževalnega programa, za katerega kandidat uveljavlja štipendijo. Štipendist lahko štipendijo za posamezni letnik iste izobraževalne ravni prejema le enkrat.
V tretjem odstavku določa ta člen situacije, ki kot izjeme dajejo štipendistu možnost ponovnega prejemanja štipendije za isti letnik iste izobraževalne ravni, za katerega je v prejšnjem šolskem ali študijskem letu že prejemal štipendijo, in sicer starševstvo, zdravstveni razlogi, izkazani z zdravniškim potrdilom zdravnika specialista, izjemnih družinskih in socialnih okoliščin, dogodka višje sile in podaljšanja študentskega statusa po izteku trajanja izobraževalnega programa prve ali druge stopnje oziroma dodatnih 60 dni po izteku višješolskega izobraževalnega programa.
Pogoji višje sile
Včasih se zgodi, da zunanji dogodek sam ne bi mogel povzročiti katastrofe, ko ne bi bilo potencialne nevarnosti predmeta (primer ponesrečenega letala, ki strmoglavi na reaktor in povzroči jedrsko eksplozijo). Za višjo silo morajo biti dane posebne predpostavke:
1. Nepričakovanost. Če dogodek stranka lahko pričakuje, pomeni, da lahko z njim računa. Nadalje lahko sklepamo, če lahko na nekaj računamo, lahko to preprečimo oziroma se izognemo. Včasih se dogodku, čeprav nanj lahko računamo, ne moremo izogniti, vključiti pa ga moramo v tveganje. Pri presoji nepričakovanosti je upoštevano merilo subjektivnosti.
2. Nepremagljivost. Pri presoji te predpostavke sta v pravni znanosti znani dve teoriji: relativna/subjektivna teorija in absolutna/objektivna teorija. Po prvi gre za nepremagljivost, ko je odgovorna oseba storila vse, da bi dogodek odvrnila, torej ko ji ni mogoče očitati krivde. Po tej teoriji dolžnost odvrniti zunanji dogodek ne bi smela preseči meje zmogljivosti odgovorne osebe. Pričakovanje stranke izključuje nepremagljivost zunanjega dogodka, razen če se stranka predvidljivemu, pričakovanemu dogodku ne more izogniti, se šteje dogodek kljub pričakovanosti za neprepričljivega. Subjektivna teorija se približuje načelu krivde.
3. Zunanjost dogodka. To pomeni, da škoda nastane zaradi dogodka, ki izvira od zunaj. Z višjo silo razumemo nevarne in tudi družbene dogodke (vojna, stavke, epidemije, revolucija) ter ukrepe državnih organov (prepoved uvoza in izvoza, moratorij, embargo).
4. Oblastno ravnanje države (factum principiis, fait du prince etranger, fait du prince etranger). Gre za dogodek višje sile, ko država z oblastnim ravnanjem prepreči izpolnitev pogodbe, ki ni nična (denimo nacionalizacija in prisilna rekvizicija letine žita ...). To sicer bolj pogosto v mednarodni trgovini. Težava je, da se v primeru tuje države lahko nanj sklicuješ, v domovini pa je to sporno.
Podaljšanje štipendijskega razmerja za dodatno šolsko oziroma študijsko leto v zgoraj naštetih primerih je možno le enkrat na posamezni ravni izobraževanja, razen v primeru podaljšanja študentskega statusa, ko se lahko podaljša le enkrat, bodisi po prvi stopnji, bodisi po drugi stopnji.
V četrtem odstavku člen natančno in nedvoumno opredeli, kdaj gre za ponavljanje letnika, v petem odstavku pove, kdaj je možno govoriti o opravičljivih zdravstvenih razlogih, v šestem odstavku taksativno navede situacije, ki se po tem zakonu štejejo za izjemne družinske ali socialne okoliščine. Na ta način se uredijo pomanjkljivosti prvotnega zakona o štipendiranju, saj ni dovolj natančno opredelil situacij za mirovanje štipendijskega razmerja oziroma izjemne situacije za nadaljnje prejemanje štipendije navkljub neopravljenim obveznostim za letnik, za katerega je štipendist enkrat že prejemal štipendijo.

K 63. členu
Štipendist ni upravičen do štipendije po tem zakonu za izobraževalni program izobraževalne ravni in izobraževalni program v tujini primerljive izobraževalne ravni, ki je enaka ali nižja kot raven izobraževanja, ki jo je upravičenec že uspešno zaključil. Kar pomeni, da v primeru, ko je vlagatelj že pridobil raven izobrazbe, čeprav ni prejemal štipendije v času izobraževanja, in se ponovno vpiše v izobraževalni program že pridobljene ravni izobrazbe ter prvič uveljavlja pravico do štipendije, do nje ni upravičen. Zakon namreč vzpodbuja zviševanje izobrazbene ravni.

K 64. členu
Pravica do štipendije je osebnostna pravica, ki je vezana izključno na štipendista (dijaka ali študenta) in s katero le-ta prosto razpolaga.
V skladu z določbami Zštip-1 se izplačevanje štipendije preneha le: če so podani razlogi za prenehanje štipendijskega razmerja.
V primerih, ko starši oziroma drugi družinski člani štipendista zahtevajo oziroma predlagajo prenehanje štipendijskega razmerja, ker štipendist ne opravlja šolskih ali študijskih obveznosti ali ker štipendijo porablja za mamila, alkohol ali druge namene, niso podani razlogi, zaradi katerih bi štipendijsko razmerje prenehalo in bi se izplačevanje štipendije prekinilo.
Poleg tega pa odpoved pravici ne more podati nihče drug kot štipendist sam ali druga oseba po njegovem pooblastilu. Prav tako ne morejo podati odpovedi pravici zakoniti zastopniki mladoletnega štipendista, če se mladoletni štipendist s tem ne strinja. Drži sicer, da mora v primeru mladoletnega vlagatelja vlogo podpisati tudi zakoniti zastopnik, vendar gre tukaj za procesna dejanja. Štipendija je, kot že rečeno, osebna pravica.
Absolventski staž ne šteje kot letnik študija. Zakon o visokem šolstvu natančno definira trajanje študijskih programov v letih in določitev pogojev za napredovanje iz letnika v letnik ter pogoje za možnost enkratnega ponavljanja letnika v celotni dobi študija. Absolventskega staža zakon o visokem šolstvu ne definira, pač pa le določa, da status študenta preneha, če ta ne diplomira v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega letnika oziroma semestra. Tem določilom je sledil tudi do sedaj veljavni zakon o štipendiranju, ki tako mirovanja štipendijskega razmerja ne predvideva za absolventski staž, pač pa le za ponovni vpis v isti letnik. Poleg tega se pravica do štipendije tako po veljavnem kot po novem Zakonu o štipendiranju dodeli za čas od meseca vložitve vloge dalje, do konca izobraževalnega programa, ta pa po Zakonu o visokem šolstvu ne všteva absolventskega staža.
Nov zakon tako povzema po veljavnem zakonu na področju štipendiranja določbo, da se štipendija v primeru podaljšanja študentskega statusa (t.im. absolventski staž) lahko izplačuje do diplome , vendar največ eno študijsko leto. To pomeni, da v primeru ponovnega podaljšanja študentskega statusa  oziroma absolventskega staža, štipendist ni upravičen do štipendije.

K 65. členu
Štipendija se izplača v enkratnem znesku v višini preostalih zneskov štipendij za preostale mesece trajanja izobraževalnega programa, če štipendist konča izobraževanje prej, kot je določeno z učnim ali študijskim programom ali, če štipendist konča izobraževanje prej, kot je določeno v četrti alineji drugega odstavka 94. členu zakona.

K 66. členu
Novost zakona je odprava roka za podaljšanje pravice do državne štipendije – le ta se dodeljuje za ves čas trajanja izobraževalnega programa za čas enega šolskega oziroma študijskega leta za posamezni letnik na določeni ravni izobraževanja, kar pomeni, da mora štipendist vsako šolsko oziroma študijsko leto znova dokazovati upravičenosti do državne štipendije. Izjeme predstavljajo kadrovske, Ad futurine štipendije in štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu, saj štipendisti podpišejo pogodbe, v katerih so urejene obveznosti do štipenditorja. Štipendist je upravičen do nadaljnjega prejemanja štipendije, če izpolnjuje vse pogoje po tem zakonu in če je uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal štipendijo. Šteje se, da je štipendist uspešno zaključil letnik, če se je vpisal v višji letnik ali je izpolnil pogoje za vpis v višji letnik. V tem primeru mora štipendist predložiti ustrezno dokazilo izobraževalnega zavoda, da izpolnjuje pogoje za vpis v višji letnik.
V primeru izpolnjevanja pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije v višjem letniku, se štipendistu ponovno odmeri višina štipendije.

K 67. členu
Štipendije se usklajujejo na način in v roku, ki velja za transferje, v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji. Ugotovitveni sklep ministra, o uskladitvi zneskov štipendij se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

K 68. členu
V  kolikor ta zakon ne določa drugačnih oziroma dodatnih obveznosti pri posamezni vrsti štipendije mora štipendist: uspešno zaključiti posamezni letnik za katerega je prejemal štipendijo; uspešno zaključiti izobraževalni program, za katerega je pridobil pravico do štipendije; prejemnik kadrovske štipendije opraviti enomesečno prakso pri delodajalcu v vsakem šolskem oziroma študijskem letu; v primeru prejemanja štipendije iz četrte alineje drugega odstavka 94. člena tega zakona diplomirati ali magistrirati najkasneje do izteka podaljšanega študentskega statusa;
predložiti vlogo za ponovno odmero štipendije ali sporočiti razloge oziroma okoliščine, zaradi katerih ne uveljavlja nadaljnjega prejemanja štipendije; sporočiti spremembe, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na štipendijsko razmerje.
Štipendist, ki ne sporoči sprememb, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na štipendijsko razmerje, v roku 30 dni po nastali spremembi ali v roku 30 dni od dneva, ko je za spremembo izvedel, je dolžan vrniti prejeto štipendijo za letnik, v katerem je prišlo do sprememb.

K 69. členu
Spremembe, ki vplivajo na štipendijo so; prekinitev ali konec izobraževanja; spremembo izobraževalnega programa; okoliščine, ki vplivajo na izpolnjevanje drugih splošnih pogojev iz 10. člena tega zakona.
Za državne štipendije se poleg zgoraj naštetih sprememb upoštevajo tudi spremembe, ki so določene v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. O spremembah iz prejšnjega odstavka štipenditor, odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe. V primeru sprememb navedenih v prvem odstavku tega člena, mora štipendist od štipenditorja, predhodno pridobiti pisno soglasje.

VI. MIROVANJE IN PRENEHANJE ŠTIPENDIJSKEGA RAZMERJA TER VRAČILO ŠTIPENDIJE

K 70. členu

Določbe tega poglavja veljajo za vse štipendije, urejene v tem zakonu, če za posamezno vrsto štipendije s tem zakonom ni drugače določeno.

K 71. členu
Opredelitev statusa mirovanja štipendijskega razmerja, ki jo prinaša zakon, je natančneje opredeljena, predvsem jasno določa, da lahko razmerje miruje zgolj v primeru, ko štipendist ponavlja isti letnik istega izobraževalnega programa, za katerega je že prejemal štipendijo. Poleg tega zakon določa tudi pogoje za nadaljnje prejemanje štipendije navkljub ponavljanju istega letnika istega izobraževalnega programa. Zaostri oziroma podaljša tudi trajanje zdravstvenih razlogov na 3 mesece, zaradi katerih štipendist ni zmogel opraviti letnika.
V primeru štipendij, v katerih sklad nastopa kot štipenditor, direktor sklada določi komisijo za ugotavljanje opravičljivih razlogov.
»Pavzerji« so dijaki oziroma študenti, ki nimajo statusa. Zštip-1 določa, da štipendijsko razmerje miruje, če štipendist izgubi status dijaka ali študenta, če mu je dovoljeno opravljanje učnih oziroma študijskih obveznosti. Ker so takšni štipendisti v podobnem položaju kot štipendisti, ki jim zaradi ponavljanja letnika štipendijsko razmerje miruje, menimo, da tudi »pavzerjem« štipendijsko razmerje miruje.

K 72. členu
Štipendijsko razmerje pri štipendiji preneha, če štipendist:
- ne izpolnjuje splošnih pogojev za pridobitev štipendije po tem zakonu ves čas trajanja štipendijskega razmerja,
- po svoji krivdi prekine izobraževanje ali ne dokonča letnika uspešno, za katerega je prejemal štipendijo,
- izgubi status dijaka ali študenta, po poteku enoletnega mirovanja štipendijskega razmerja,
- spremeni izobraževalni program ali izobraževalno ustanovo brez predhodnega soglasja štipenditorja,
- štipendijo pridobi na podlagi posredovanih neresničnih podatkov,
- če po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil za nadaljnje prejemanje štipendije v roku iz javnega poziva ali na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije,
- se štipendiji odpove,
- se izpiše iz izobraževalnega programa za katerega je pridobil štipendijo,
- se zaposli, samozaposli ali se prijavi pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje pred zaključkom izobraževanja,
- umre.
Pravica do štipendije je individualna pravica štipendista, ki mu pripada po samem zakonu, seveda če izpolnjuje zakonske pogoje. Zštip-1 v nobenem določilu izrecno ne določa, da se štipendist pravici do štipendije ne sme odpovedati (kot npr. pravica do odmora, dnevnega oziroma tedenskega počitka, glede katerih zakon o delovnih razmerjih izrecno določa, da se delavec tem pravicam ne more odpovedati) oziroma, da bi bila odpoved pravici do štipendije nična. Razlog za to je iskati v samem namenu te pravice, saj je štipendija namenjena spodbujanju izobraževanja in doseganju višje izobrazbene ravni upravičencev ter je kot dopolnilni prejemek namenjena za kritje stroškov v zvezi z izobraževanjem.
Glede na povedano, pravica do štipendije po ZŠtip ni neodtujljiva pravica, zato lahko štipendist s štipendijo prosto razpolaga in se ji zato lahko tudi pravno veljavno odpove.
Odpoved pravici učinkuje za naprej. V takem primeru se izda odločba o prenehanju štipendijskega razmerja. Poleg tega tudi starši oziroma zakoniti zastopniki ne morejo posegati oziroma ukiniti štipendijskega razmerja, saj je pravica,do štipendije, kot rečeno, individualna pravica posameznika.

K 73. členu
V primerih iz prejšnjega člena je štipendist dolžan za neuspešno opravljen letnik ali dodatno študijsko leto vrniti štipendijo skupaj z dodatki v roku 30 dni od dokončnosti odločbe o prenehanju štipendijskega razmerja, po tem roku pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v skladu z zakonom, ki predpisuje obrestno mero zamudnih obresti. V primeru iz pete alineje prejšnjega člena je štipendist dolžan vrniti štipendijo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila posameznega zneska štipendije dalje.
Obveznost in pogoje za vrnitev sofinancirane kadrovske štipendije uredita kadrovski štipenditor in štipendist v pogodbi o štipendiranju.
Kadrovski štipenditor mora Skladu vrniti sredstva, ki jih je prejel za sofinanciranje kadrovske štipendije, če:
- ne zaposli štipendista po zaključenem izobraževanju, ki je bilo predmet sofinanciranja,
- odstopi od pogodbe o sofinanciranju kadrovske štipendije, sklenjene s Skladom, razen v primeru iz 3. in 5. odstavka 102. člena tega zakona,
- ni porabil dodeljenih sredstev za namen, za katerega so bila dodeljena, ali so bila dodeljena na podlagi neresničnih podatkov,
Dodeljevalec štipendije, razen v primeru državnih štipendij, lahko v 1 letu po dokončnosti odločbe o upravičenosti do štipendije, po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do štipendije, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do štipendije, ker štipendist ni bil upravičen do štipendije ali je bil upravičen v nižjem znesku ali za krajše obdobje, ker je podatke prikazoval lažno ali jih je zamolčal ali je sporočil neresnične podatke.
V primeru iz pete alineje prejšnjega člena, štipendist ne more uveljavljati štipendije po tem zakonu eno šolsko ali študijsko leto od dokončnosti odločbe, s katero ji je bila odpravljena odločba o priznanju štipendije.
Štipendist, ki ne sporoči sprememb, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na štipendijsko razmerje, v roku 30 dni po nastali spremembi ali v roku 30 dni od dneva, ko je za spremembo izvedel, je dolžan vrniti prejeto štipendijo za letnik, v katerem je prišlo do sprememb.

K 74. členu
V primeru, če štipendist med šolskim ali študijskim letom:
- pridobi katero od štipendij iz 5. člena tega zakona, razen v primerih iz 97. člena tega zakona,,
- se zaposli ali samozaposli,
- se vpiše v evidenco brezposelnih oseb,
je dolžan vrniti prejete zneske štipendije pod pogojem, da letnika, za katerega je prejel zneske
štipendije, ne bo uspešno zaključil do izteka šolskega oziroma študijskega leta, v katerem je štipendijo
prejemal.

K 75. členu
Odlog ali obročno vračanje štipendije je možno, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti štipendista za vračilo štipendije, od katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati celotnega vračila štipendije in štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku. Minister, pristojen za finance, lahko dovoli odlog ali obročno vračanje štipendije največ za enako dobo, kot je bila doba prejemanja štipendije.

K 76. členu
Odpis ali delni odpis vračila štipendije je možen, če bi bili stroški postopka izterjave vračila štipendije v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevročljivosti premoženja štipendista ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati

K 77. členu
Štipendist poda prošnjo za odlog, odpis ali obročno vračanje štipendije pri štipenditorju. .
Prošnji za odpis mora štipendist priložiti vsa dokazila, ki potrjujejo utemeljenost razlogov za  odlog, odpis ali obročno vračanje štipendije. Štipendist priloži le tista dokazila, ki jih pristojni organ ne more pridobiti iz uradnih evidenc po uradni dolžnosti.
Štipenditor posreduje prošnjo za odpis vračila štipendije z dokazili iz prejšnjega odstavka ministrstvu. Minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance lahko dovoli odpis vračila štipendije.

VII. SOFINANCIRANJE KADROVSKIH ŠTIPENDIJ

K 78. členu
Upravičenci do sofinanciranja kadrovskih štipendij za izobraževanje v Republiki Sloveniji ali v tujini so kadrovski štipenditorji, ki dodelijo kadrovsko štipendijo štipendistu, kateri izpolnjuje splošne pogoje po tem zakonu, razen starostnega pogoja in pogoje, določene v splošnih aktih kadrovskega štipenditorja.

K 79. členu
Višina kadrovske štipendije, sofinancirane na podlagi tega zakona, ki jo kadrovski štipenditor dodeli posameznemu štipendistu ne sme biti nižja od 100 evrov.

K 80. členu
Sklad sofinancira kadrovskemu štipenditorju 50% dodeljene kadrovske štipendije, vendar največ v višini 30% minimalne plače.
Če se upravičenec izobražuje v izobraževalnem programu s prednostnega področja, Sklad sofinancira 70% dodeljene kadrovske štipendije, vendar največ v višini 40% minimalne plače.

K 81. členu
Sofinanciranje kadrovskih štipendij izvaja Sklad, na podlagi javnega poziva za prijavo potreb kadrovskih štipenditorjev po štipendistih ter javnega razpisa za izvajanje sofinanciranja kadrovskih štipendij.

K 82. členu
Sklad v soglasju z ministrom, vsako leto najkasneje do konca meseca junija objavi na svoji spletni strani in na portalu e-uprava javni razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij.
Sklad v javnem razpisu iz prejšnjega odstavka določi pogoje za pridobitev sredstev, višino sredstev, zahtevano dokumentacijo, roke za oddajo prijav ter druge podatke, potrebne za odločanje.

K 83. členu
Kadrovski štipenditor se prijavi na javni razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij z elektronsko vlogo v roku, kot ga določa javni razpis. Pred prijavo na javni razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij mora kadrovski štipenditor skleniti pogodbo o štipendiranju s štipendistom, ki izpolnjuje pogoje po tem zakonu, v kateri uredita medsebojna razmerja.

K 84. členu
Do sofinanciranja kadrovskih štipendij je upravičen kadrovski štipenditor, ki izpolnjuje naslednje pogoje; ni v postopku prisilne poravnave ali stečaja po določilih zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopek zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje; zagotavlja sredstva za izplačevanje kadrovske štipendije za celotno dobo izobraževanja posameznega štipendista, in sicer do zaključka programa izobraževanja na ravni izobraževanja, za katero je štipendist prejel kadrovsko štipendijo; ima s kadrovskim štipendistom medsebojna razmerja urejena s pogodbo o štipendiranju.

K 85. členu
Kadrovski štipenditor je dolžan: dodeljevati in izplačevati sofinancirane kadrovske štipendije in hraniti dokumentacijo o teh štipendijah; štipendistu v vsakem šolskem ali študijskem letu, v katerem prejema sofinancirano kadrovsko štipendijo, omogočiti opravljanje enomesečne delovne prakse;
s štipendistom, za katerega je prejemal sofinanciranje, po zaključku izobraževanja, skleniti pogodbo o zaposlitvi; dodeljena sredstva za sofinanciranje kadrovskih štipendij nameniti izključno za namene, določene po tem zakonu; na zahtevo  Sklada v določenem roku posredovati vse podatke, ki se nanašajo na sofinanciranje kadrovskih štipendij. Skladu omogočiti nadzor nad uresničevanjem določb tega zakona in pogodbe  o sofinanciranju kadrovske štipendije.

K 86. členu
Poskusna doba predstavlja novost in dodano vrednost novemu zakonu, saj obema, tako štipendistu kot štipenditorju, omogoča odstop od štipendiranja po prvem letu štipendijskega razmerja ter opravljeni enomesečni praksi brez obveznosti vračila štipendije ali deleža sofinanciranja v primeru, da ugotovita, da iz kakršnihkoli razlogov ne moreta sodelovati. Gre za varovalko, ki omogoča zaščito obeh ter na ta način delodajalcu zagotavlja možnost kvalitetnega izbora bodočega kadra, štipendistu pa bodočega delodajalca, kar prispeva k vzpostavljanju zdravega delovnega okolja. Delodajalec lahko štipendista za opravljeno delo v poskusni dobi tudi finančno nagradi.

K 87. členu
S členom se zapolnjuje pravna praznina v starem Zakonu o štipendiranju, saj natančno določa, v kolikšnem času po zaključku izobraževanja je delodajalec dolžan zaposliti štipendista, na kateri ravni izobrazbe ter za koliko časa. Zakon tudi določa možnost nadaljnjega štipendiranja brez obveznosti zaposlitve, če štipendist v soglasju z delodajalcem nadaljuje študij na višji ravni izobraževanja. Zaposlitev, ki sledi po podaljšanem izobraževanju, je vezana na zadnjo pridobljeno raven izobrazbe, s čimer zakon zaščiti štipendista pred zaposlitvijo na nižji ravni izobrazbe, poleg tega pa le za obdobje, kolikor je trajalo štipendiranje za zadnjo, zaključeno raven izobraževanja. Poleg tega zakon jasno določa, da štipendist lahko sprejme zaposlitev na nižji ravni izobrazbe od pridobljene le, če s tem soglaša.

K 88. členu
V primeru zaposlitve štipendista pred zaključkom izobraževanja, štipenditor ni upravičen do sofinanciranja kadrovske štipendije za obdobje do zaključka izobraževanja.

K 89. členu
Štipenditor je prost obveznosti zaposlitve štipendista v naslednjih primerih, če je zoper njega uveden postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali postopek prisilnega prenehanja v skladu s predpisi, ki urejajo finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje; štipenditor zmanjšuje obseg zaposlovanja oziroma če se je po zaključku izobraževanja s strani štipendista pokazalo, da zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov štipenditor nima več potrebe po kadru, ki ga je štipendiral; če se je štipendist na podlagi soglasja k dogovoru med štipenditorjem in drugim delodajalcem, zaposlil pri slednjem, s tem, da se obveznost trajanja zaposlitve prenese na novega delodajalca
V teh primerih kadrovskemu štipenditorju ni potrebno vrniti sofinanciranih sredstev.

K 90. členu
Kadrovski štipenditor je oproščen vračila prejetega zneska sofinanciranja kadrovske štipendije, če je zoper njega uveden postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali postopek prisilnega prenehanja v skladu s predpisi, ki urejajo finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.

K 91. členu
Vsa ostala vprašanja in medsebojna razmerja, pravice ter obveznosti iz naslova sofinanciranja kadrovske štipendije, ki niso urejena s tem zakonom, uredita ministrstvo, nosilec enotnih regijskih štipendijskih shem  in  Sklad v primeru posrednega sofinanciranja ali Sklad in kadrovski štipenditor v primeru neposrednega sofinanciranja, s pogodbo o sofinanciranju.

VIII. REGIJSKE ŠTIPENDIJSKE FUNDACIJE
K 92. členu
Za opravljanje dejavnosti z namenom odpravljanja strukturnih neskladij na trgu dela, vzpodbujanja mladih za izbiro izobraževalnih programov za deficitarne poklice ter zagotavljanja kadrovskih potreb delodajalcev., lahko združenja delodajalcev, zbornice ali regijske razvojne agencije ustanovijo regijsko štipendijsko fundacijo (v nadaljnjem besedilu: fundacija). Regijska štipendijska fundacija mora biti del regijske razvojne mreže v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje skladnega regionalnega razvoja.

K 93. členu
Za ustanovitev, delovanje in prenehanje fundacije se uporabljajo določbe zakona, ki ureja ustanove, kolikor posamezna vprašanja niso drugače urejena s tem zakonom.

K 94. členu
Ustanovitelji morajo kot del ustanovitvenega premoženja fundacije zagotoviti denarni vložek v višini najmanj 5.000 eurov.

K 95. členu
Za financiranje dejavnosti fundacije se lahko zagotavljajo in uporabljajo sredstva ustanoviteljev, javna sredstva, prispevki gospodarskih združenj in zbornic, neposredni prispevki delodajalcev, sredstva, zbrana z donacijami, in sredstva iz lastne dejavnosti.

K 96. členu
Za izvajanje letnega programa dela v okviru uresničevanja namena ustanovitve lahko fundacija del sredstev pridobi iz proračuna Republike Slovenije, proračunskega sklada ministrstva, ki je ustanovljen na podlagi zakona, ki ureja malo delo in je v pristojnosti ministrstva, namenska sredstva Sklada, sredstev Evropskega socialnega sklada. Razpis za sofinanciranje programov dela iz prejšnjega odstavka pripravi in objavi Sklad. Merila za sofinanciranje se določijo v javnem razpisu zlasti glede na potrebe delodajalcev v posamezne regije ter zmogljivost oziroma lastna sredstva fundacije.

K 97. členu
Fundacija, ki pridobi sredstva na javnem razpisu iz prejšnjega člena, mora o porabi teh sredstev dvakrat letno poročati Skladu. Poročilo vsebuje vsaj naslednje podatke:
- obdobje poročanja;
- ime fundacije;
- znesek pogodbene vrednosti;
- opis izvedenih aktivnosti;
- primerjavo finančne realizacije glede na plan;
- opis vzrokov odstopanj;
- ukrepe za odpravo odstopanj;
- oceno doseženih rezultatov;
- oceno učinkovitosti doseganja planiranih ciljev.
Oblika in podrobnejša vsebina poročil se določita v pogodbi. V pogodbi iz prejšnjega odstavka se določi tudi način izvajanja nadzora Sklada, nad porabo sredstev iz prvega odstavka tega člena. Sklad mora o obsegu in vsebini izvedenega nadzora iz prejšnjega odstavka enkrat letno poročati ministrstvu.

K 98. členu
Organ upravljanja fundacije je programski svet, katerega član je vsaj en predstavnik Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

K 99. členu
Na podlagi izdanega soglasja k aktu o ustanovitvi, ministrstvo, po uradni dolžnosti vpiše fundacijo v evidenco regijskih štipendijskih fundacij (v nadaljnjem besedilu: evidenca fundacij). Podatki iz evidence fundacij, razen podatka o enotni matični številki občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO), so javni.

K 100. členu
V evidenco fundacij se vpišejo naslednji podatki:
- ime in sedež ustanovitelja ali ustanoviteljev;
- ime in sedež fundacije;
- naslov sedeža;
- ustanovitveno premoženje;
- datum in številka akta o ustanovitvi;
- osebno ime pooblaščenih oseb za zastopanje;
- prenehanje fundacije.

IX. PREJEMANJE VEČ VRST ŠTIPENDIJ
K 101. členu
Ta člen določa eno izmed ključnih sprememb in novosti, ki jih vpeljuje novo zakon o štipendiranju. Do te spremembe oziroma možnosti hkratnega prejemanja več vrst štipendij je prišlo predvsem zaradi pogostih očitkov v preteklosti, da star zakon o štipendiranju vlagatelja zavaja in omejuje. Tako bo na podlagi določb novega ZŠtip-1 in ZUPJS, prejemnik otroškega dodatka oziroma državne štipendije lahko hkrati prejemal tudi eno izmed kadrovskih štipendij, štipendijo za deficitarne poklice, Zoisovo štipendijo,. Hkrati bo lahko štipendist prejemal tudi štipendijo po drugih predpisih. V primeru, ko pri štipendistu seštevek zneskov vseh štipendij z vsemi dodatki preseže znesek 400 evrov mesečno, se štipendistu državna štipendija sorazmerno zniža oziroma mu miruje. Skratka, novi ZŠtip omogoča prejemanje vseh zgoraj naštetih štipendij, zaradi česar je odpadla potreba po zakonski ureditvi dodatkov, ki so upoštevani zgolj v državni štipendiji, kot so dodatek za posebne potrebe, za oddaljenost, dodatek za učni oziroma študijski uspeh. Prav tako lahko dijaki in študenti hkrati pridobijo tudi štipendijo po posebnih predpisih, če ti predpisi ne določajo drugače.

 X. EVIDENCE
K 102. členu
Za potrebe odločanja in opravljanja drugih nalog po tem zakonu, spremljanja, načrtovanja in vodenja politike na področju štipendiranja ter znanstveno-raziskovalne in statistične namene se glede na vrsto štipendije upravljajo:
- evidenca štipendistov, ki prejemajo državno štipendijo,
- evidenca štipendistov, ki prejemajo Zoisovo štipendijo,
- evidenca štipendistov, ki prejemajo štipendijo za deficitarne poklice,
- evidenca štipendistov, ki prejemajo štipendijo za Slovence v zamejstvu in po svetu,
- evidenca štipendistov, ki prejemajo štipendijo Ad futura za mednarodno mobilnost,
- evidenca štipendistov, ki prejemajo kadrovsko štipendijo organov državne uprave,
- evidenca štipenditorjev in štipendistov o štipendijah, dodeljenih po drugih predpisih  ter
- evidenca kadrovskih štipenditorjev in štipendistov v primeru sofinanciranja kadrovskih štipendij (v nadaljnjem besedilu: evidenca kadrovskih štipenditorjev in štipendistov),
- evidenco kadrovskih štipenditorjev in štipendistov v primeru drugih kadrovskih štipendij (v nadaljnjem besedilu: evidenca kadrovskih štipenditorjev in štipendistov).
Evidence iz prve do šeste alineje prejšnjega odstavka vodijo dodeljevalci štipendij. Evidenco štipenditorjev in štipendistov o štipendijah, dodeljenih po drugih predpisih ter evidenco kadrovskih štipenditorjev in štipendistov vodi Sklad. Podatki iz evidenc iz prvega odstavka tega člena se posredujejo v centralno zbirko podatkov, ki jo vodi, vzdržuje in nadzoruje ministrstvo.

K 103. členu
Dodeljevalec štipendije, začne voditi posamezno evidenco štipendistov z dnem dodelitve štipendije. Posamezna evidenca štipendistov vsebuje naslednje podatke:
- osebno ime in spol,
- datum rojstva,
- EMŠO,
- naslov, občina (šifra občine) stalnega oziroma začasnega prebivališča,
- država stalnega ali stalnega prebivališča,
- državljanstvo,
- transakcijski račun (številka TRR in naziv banke, kjer je račun odprt),
- ime izobraževalnega programa in smeri,
- vrsta in področje izobraževanja,
- identifikacijska številka študijskega programa,
- letnik izobraževanja,
- leto in letnik, v katerem je štipendist začel prejemati štipendijo, višina in vrsta štipendije in dodatkov,
- o statusu štipendista in načinu izobraževanja (dijak, študent, udeleženec izobraževanja odraslih),
- o izjemnih dosežkih prejemnika Zoisove štipendije,
- matično in davčno številko štipenditorja,
- ime, naslov, matično številko, občino in državo izobraževalne institucije,
- o mirovanju štipendijskega razmerja in razlogih  za mirovanje,
- o prenehanju štipendijskega razmerja in razlogih za prenehanje,
- o pritožbah,
- o načinu vračanja izplačanih štipendij in dodatkov ter znesek vračila,
- o odpisu štipendije in razlogu za odpis,
- o referenčnem obdobju (mesec, leto),
- o bivanju v času šolanja (v domu, pri sorodnikih, v najemniškem stanovanju, doma,
vozač, v tujini).

K 104. členu
Evidenca kadrovskih štipenditorjev in štipendistov ter evidenca štipenditorjev, ki dodeljujejo štipendije po drugih predpisih, ki jo vodi Sklad, vsebuje naslednje podatke:
- o firmi ali imenu štipenditorja,
- o sedežu (občina - šifra občine) ali prebivališču štipenditorja,
- o matični in davčni številki štipenditorja,
- o sklenjenih pogodbah med Skladom in kadrovskimi štipenditorji  o dodelitvi sredstev za sofinanciranje kadrovskih štipendij,
- številko pogodbe med kadrovskim štipenditorjem in štipendistom,
- o seznamu štipendistov (EMŠO, osebno ime in naslov) v okviru posameznega
štipenditorja,
- SKD (dejavnost) štipenditorja,
- SKD nadrejene enote (v primeru, ko je poročevalska enota podružnica),
- o skupnem letnem znesku za program štipendiranja po vrstah štipendij,
- o višini sofinanciranja kadrovskih štipendij,
- o številu štipendistov pri štipenditorju.

K 105. členu
Podatki po tem zakonu se zbirajo neposredno od štipendistov in dodeljevalcev štipendij ter iz uradnih zbirk osebnih podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Ministrstvo, Sklad in pristojni centri za socialno delo brezplačno in po uradni dolžnosti pridobivajo osebne podatke iz obstoječih zbirk osebnih podatkov od naslednjih upravljavcev:
- Ministrstva za notranje zadeve – podatke  o osebi iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, stalno ali začasno prebivališče, naslov za vročanje, zakonski stan, sprememba osebnega imena, datum smrti, podatke o izdanem dovoljenju za prebivanje tujca, serijska številka dovoljenja, vrsta dovoljenja, razlog in namen izdaje, datum izdaje in rok veljavnosti, podatek o tem, ali je dovoljenje za prebivanje veljavno ali je prenehalo veljati);
- Ministrstva za šolstvo in šport oziroma izvajalcev vzgojno-izobraževalne ali študijske dejavnosti – podatke o vključenosti oseb v vzgojni ali izobraževalni ali višješolski zavod (ime vzgojno-izobraževalnega zavoda ali višješolskega zavoda, naslov vzgojno-izobraževalnega zavoda ali višješolskega zavoda, vrsta izobraževalnega zavoda (vrtec, osnovna šola, srednja šola, višja šola), identifikacijska številka izobraževalnega zavoda (šifra PRS), status (otrok, vključen v vrtec, učenec, dijak , študent), trajanje statusa za šolsko ali študijsko leto (od-do), datum prvega vpisa v izobraževalni program, datum izpisa iz izobraževalnega zavoda, datum zaključka izobraževalnega programa, identifikacijska številka vzgojno-izobraževalnega ali višješolskega programa, naziv vzgojno-izobraževalnega ali višješolskega programa, vrsta izobraževanja po KLASIUS, področje izobraževanja po KLASIUS, razred ali letnik, povprečna ocena), podatke o izboru dijakov za prebivanje v dijaških domovih (osebno ime dijaka, naziv in naslov dijaškega doma, identifikacijska številka dijaškega doma (šifra PRS), trajanje statusa za šolsko ali študijsko leto (od-do);
- Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo – podatke o vključenosti študentov v izobraževalne programe (ime visokošolskega zavoda, naslov visokošolskega zavoda, vrsta visokošolskega zavoda, identifikacijska številka visokošolskega zavoda (šifra PRS), status (študent),  trajanje statusa za študijsko leto (od-do), datum prvega vpisa v študijski program, datum izpisa iz študijskega zavoda, datum zaključka študijskega programa, identifikacijska številka študijskega programa, naziv študijskega programa, vrsta izobraževanja po KLASIUS, področje izobraževanja po KLASIUS, letnik, povprečna ocena);
- centrov za socialno delo – podatke iz 118. člena tega zakona,
- Sklada – podatke iz 118.  in 119. člena tega zakona,
- Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke o priznani invalidnosti oziroma telesni okvari na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
- Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih, vključenih v obvezno zdravstveno zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum prijave in odjave v obvezno zdravstveno zavarovanje),
- Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o brezposelnih osebah iz evidence brezposelnih oseb: datum prenehanja delovnega razmerja, datum prijave in odjave v evidenco brezposelnih oseb ter o razlogih prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb , podatke o datumu upravičenosti in o razlogih prenehanja izplačevanja dodatka za aktivnost, iz evidence oseb, ki so začasno nezaposljive: podatke, ki se nanašajo na ugotovitev začasne nezaposljivosti, podatke o priznani invalidnosti oziroma telesni okvari na podlagi odločbe, podatke o prejemanju Zoisove štipendije (datum upravičenosti do štipendije (od-do) ter podatke iz centralne evidence malega dela,
- Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES) – podatke o štipenditorjih, vpisanih v registrih, ki jih vodi AJPES,
- lokalnih skupnosti – podatke o podeljenih štipendijah (vrsta, višina in datum upravičenosti), o prenehanju štipendijskega razmerja,
- kadrovskih štipenditorjev – podatke o podeljenih štipendijah (vrsta, višina in datum upravičenosti), o prenehanju štipendijskega razmerja, podatke o zaposlitvi štipendista.
Ministrstvo lahko na način in pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, posreduje zbirke podatkov iz 103. in 104. člena tega zakona z zbirkami podatkov iz drugega odstavka tega člena.

K 106. členu
Za obdelavo podatkov, vsebovanih v evidencah, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.

K 107. členu
Osebni podatki iz 102., 103 in 102. člena tega zakona se hranijo deset let po prenehanju pravice.
Po preteku roka se podatki arhivirajo.

XI. NADZOR IN POROČANJE
K 108. členu
Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona glede državnih štipendij izvaja socialna inšpekcija.
Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona glede ostalih štipendij po tem zakonu ter glede namenske porabe sredstev opravlja ministrstvo.

 K 109. členu
Centri za socialno delo po potrebi, najmanj pa enkrat letno, poročajo ministrstvu, o številu in višini dodeljenih državnih štipendij, o vrstah in področjih izobraževanja in o uspešnosti izobraževanja štipendistov.
Sklad po potrebi, najmanj pa enkrat letno, poroča ministrstvu, o vrsti, o številu in višini dodeljenih štipendij.
Nosilci po potrebi, najmanj pa enkrat letno, poročajo ministrstvu, o porabi sredstev za sofinanciranje kadrovskih štipendij ter o vrstah in področjih izobraževanja, za katera so bile dodeljene štipendije.

K 110. členu
Subjekti, ki dodeljujejo štipendije in druge prejemke, iz 4. člena tega zakona, so dolžni Skladu letno, do konca koledarskega leta za preteklo šolsko ali študijsko leto poročati o številu in višini dodeljenih štipendij. Poleg izpolnitve obveznosti iz prejšnjega odstavka, so kadrovski štipenditorji dolžni Skladu do konca koledarskega leta sporočiti tudi podatke o kadrovskih štipendijah, ki jih želijo dodeliti v naslednjem šolskem ali študijskem letu. Sklad pridobljene podatke iz poročil subjektov iz prvega in drugega odstavka tega člena objavi na svoji spletni strani. Obrazec za poročanje podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena objavi Sklad na svoji spletni strani.

XII. JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ KADROV IN ŠTIPENDIJE
K 111. členu
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije je ustanovljen z namenom dodeljevanja sredstev za vlaganje v razvoj človeških virov in kadrov za večjo zaposljivost, vseživljenjsko učenje, konkurenčnost, prenos znanja in povezovanje znanstveno-raziskovalne sfere in univerz z gospodarstvom, izobraževalnega sistema s potrebami trga dela in za štipendiranje.
V skladu z namenom iz prejšnjega odstavka, opravlja Sklad na področju štipendiranja, naloge določene v tem zakonu in v ustanovitvenem aktu Sklada. Ker je bila zakonska osnova sklada urejena v  Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnih, Zakon o urejanju trga dela, ki ga je nadomestil, pa je ne predvideva več, je to vlogo prevzel novi ZŠtip-1.

XIII. KAZENSKE DOLOČBE
K 112. členu
Z globo od 500 evrov do 1.000  evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če v primeru prenehanja štipendijskega razmerja Skladu ne povrne deleža štipendistu dodeljene sofinancirane kadrovske štipendije, ki ga je prejel iz sredstev Sklada.
Z globo do 500 evrov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek.

K 113. členu
Z globo od 500 evrov do 1.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če Skladu enkrat letno ne poroča o številu štipendistov, višini podeljenih štipendij, o vrsti in področjih izobraževanja oziroma izobraževalnih programih in o zaposlitvi štipendistov po končanem izobraževanju.
V primeru nesporočanja podatkov  se za prekršek kaznuje z globo od 250 evrov do 500 evrov tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

K 114. členu: Sprejem podzakonskih aktov
Minister, pristojen za delo, izda  podzakonski akt iz 23. člena tega zakona do začetka uporabe tega zakona.

K 115. Člen
Ministrstvo, Sklad in pristojni centri za socialno delo vzpostavijo ali  prilagodijo  informacijski sistem za spremljanje in poročanje o podeljenih štipendijah po tem zakonu do začetka uporabe tega zakona.

K 116. členu
Upravičencem, ki so pridobili Zoisovo štipendijo do 31. avgusta 2008, se ta štipendija izplačuje po predpisih, ki so se uporabljali do 31. avgusta 2008 do zaključka programa izobraževanja, za katerega so pridobili Zoisovo štipendijo.
Upravičenci, ki so pridobili Zoisovo štipendijo po Zakonu o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07-popr., 40/09 in 62/10-ZUPJS), se ta štipendija izplačuje po navedenem zakonu do zaključka programa izobraževanja, za katerega so pridobili Zoisovo štipendijo.
Upravičencem do državne štipendije, ki so to štipendijo pridobili po Zakonu o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07-popr., 40/09 in 62/10-ZUPJS) in do 31. avgusta 2011 še niso stari 18 let, se državna štipendija izplačuje po navedenem zakonu do 31. avgusta 2011.
Upravičencem iz prejšnjega odstavka, ki ob vložitvi vloge za ponovno odmero državne štipendije še niso stari 18 let, ne glede na določbe tega zakona o mirovanju štipendijskega razmerja, štipendijsko razmerje miruje do izpolnitve starostnega pogoja za pridobitev državne štipendije ali do ponovne odmere državne štipendije na podlagi njihove vloge za ponovno odmero državne štipendije ob izpolnitvi starostnega pogoja.
Upravičencem do državne štipendije, ki so to štipendijo pridobili po Zakonu o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07-popr., 40/09 in 62/10-ZUPJS) in bodo 1. septembra 2011 oziroma ob vložitvi vloge za ponovno odmero državne štipendije, že stari najmanj 18 let, se državna štipendija in dodatki, k tej štipendiji, izplačujejo po tem zakonu.
Upravičenci, ki so že pridobili državno štipendijo, za izobraževanje na 3. stopnji, po Zakonu o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07-popr., 40/09 in 62/10-ZUPJS), ohranijo to štipendijo po določbah navedenega zakona do zaključka programa izobraževanja, za katerega so dobili državno štipendijo. Za te upravičence se materialni položaj in višina zneska državne štipendije ter dodatki k državni štipendiji odmerjajo po tem zakonu.
Upravičenci, ki so že pridobili Zoisovo štipendijo za izobraževanje na 3. stopnji po Zakonu o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07-popr., 40/09 in 62/10-ZUPJS), ohranijo to štipendijo in dodatke k tej štipendiji po določbah navedenega zakona do zaključka programa izobraževanja, za katerega so dobili Zoisovo štipendijo.
Pogodbe o neposrednem sofinanciranju kadrovskih štipendij, sklenjene med Skladom in delodajalcem na podlagi Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07- popr., 40/09 in 62/10-ZUPJS), se izpolnijo v skladu z navedenim zakonom in pogodbo o štipendiranju, sklenjeno med delodajalcem in štipendistom.
Pogodbe o posrednem sofinanciranju kadrovskih štipendij, sklenjene med Skladom, ministrstvom in nosilcem regijske štipendijske sheme na podlagi Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07- popr., 40/09 in 62/10-ZUPJS), se izpolnijo v skladu z navedenim zakonom in pogodbo o štipendiranju, sklenjeno med delodajalcem, štipendistom in nosilcem regijske štipendijske sheme.
Upravičencem, ki so pridobili štipendijo za Slovence v zamejstvu in po svetu po Zakonu o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07-popr., 40/09 in 62/10-ZUPJS), se ta štipendija izplačuje po navedenem zakonu do zaključka programa izobraževanja ali do izteka obdobja, za katerega so dobili štipendijo.

Upravičencem, ki so po Zakonu o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07- popr., 40/09 in 62/10-ZUPJS) pridobili štipendijo za državljane držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja ali podeljuje štipendije na podlagi vzajemnosti, se ta štipendija izplačuje v skladu s sklenjeno pogodbo o štipendiranju do zaključka programa izobraževanja ali do izteka obdobja, za katerega so sklenili pogodbo o štipendiranju.
Postopki v zvezi z odpisom, odlogom in obročnim vračanjem štipendij po Zakonu o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07-popr., 40/09 in 62/10-ZUPJS), o katerih na prvi stopnji do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, se dokončajo po tem zakonu.

K 117. členu
Sklad uskladi Splošne pogoje poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije (Uradni list RS, št. 91/09) z določbami tega zakona do začetka uporabe tega zakona.
 

K 118. členu
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati, vendar pa se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona:
- Zakon o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07-popr., 40/09 in 62/10-ZUPJS),
- Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij (Uradni list RS, št. 45/09 in 110/10),
- Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (Uradni list RS, št. 51/08, 40/09-ZŠtip-A in 45/09).

Ne glede na zgoraj navedeno, se za podeljevanje štipendij za državljane držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja oziroma podeljuje štipendije na podlagi vzajemnost,i do ureditve v področni zakonodaji uporabljajo drugi odstavek 8. člena, peti odstavek 42. člena in tretji odstavek 54. člena Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07-popr., 40/09 in 62/10-ZUPJS).
Ne glede na prvi odstavek se z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo uporabljati določbe 5. poglavja »Nagrade za prispevek za k trajnostnemu razvoju družbe« Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07-popr., 40/09 in 62/10-ZUPJS). Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o podeljevanju nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe (Uradni list RS, št. 103/08).

K 119. členu
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2012, razen določb o državni in Zoisovi štipendiji, ki se začnejo uporabljati 1. septembra 2011 za dijake in 1. oktobra 2011 za študente.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se lahko postopki za dodelitev štipendije po tem zakonu začnejo izvajati z dnem uveljavitve tega zakona.

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO
/


V. PRILOGE
A. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (osnutek)


AD A Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij

1. Pravilnik o dodeljevanju Zoisove štipendije - OSNUTEK
Na podlagi 23. člena in za izvrševanje 22. do 32. člena Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. ____________) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve s soglasjem ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter ministra za šolstvo in šport