· Modernizacija določitve odvetniških nagrad, ki bo sprejemljiva tako za odvetnike kot za stranke.
· Spodbujanje odvetnikov in strank za sklepanje izvensodnih in sodnih poravnav, kar bo pripomoglo k preprečevanju ali skrajšanju sodnih postopkov.
· Spodbujanje odvetnikov in strank k alternativnemu reševanju sporov, predvsem z mediacijo, kar bo zmanjšalo pripad novih zadev na sodišče.
· Določitev posebne nagrade za sporazumno rešitev spora, kar bo ob sistemu sodnih taks ugodno tudi za stranke.
· Določitev ene nagrade za celotni postopek, ne glede na število vlog, kar bo pripomoglo k zmanjšanju števila vlog in skrajšanju sodnih postopkov.
· Določitev ene nagrade za obravnavo, ne glede na število obravnav, kar bo zmanjševalo število obravnav.
· Spodbujanje racionalnejšega sprožanja sodnih postopkov in čim hitrejšega zaključka sodnih postopkov, kar bo odvetnikom omogočalo opravljanje odvetniških storitev za več strank.
· Omogočanje dogovorov med odvetnikom in stranko glede višine odvetniške nagrade, ne glede na minimalne tarife, ki jih določa predlagani zakon, kar bo spodbujalo odvetnike k prizadevnejšemu pristopu do stranke in povečalo odgovornost odvetnika za svoje delo.
· Razbremenitev sodišč v smislu skrajševanja postopkov in s tem zmanjševanje sodnih zaostankov, zaradi koncentracije vlog in obravnav.

· načelo zagotavljanja pravice do sojenja v razumnem roku,
· načelo učinkovitosti in pospešitve postopka,
· načelo koncentracije sodnega postopka,
· načelo določitve nagrad, ki spodbujajo odvetnike k čim hitrejši rešitvi zadeve,
· načelo določanja ene nagrade za vse vloge in ene nagrade za vse naroke,
· načelo posebnih nagrad za izvensodno rešitev spora,
· načelo določitve nagrad po vrednosti predmeta odvetniške storitve, fiksno določene nagrade so izjema,
· načelo spodbujanja alternativnega reševanja sporov.

Z državnim proračunom so povezane tiste določbe predloga zakona, ki se nanašajo na nagrade odvetnika, postavljenega po uradni dolžnosti in odvetnika, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči. Nagrade za storitve teh odvetnikov namreč zagotavlja država, v ostalih primerih pa prejmejo odvetniki plačilo od strank. Tudi pri odvetnikih, postavljenih po uradni dolžnosti in odvetnikih, ki izvajajo storitve v okviru brezplačne pravne pomoči, velja načelo, da se plača ena nagrada za celoten sklop istovrstnih storitev, ne pa nagrada za vsako posamezno opravilo. Tako so za izvensodne storitve v okviru brezplačne pravne pomoči nagrade določene v relativno nizkih zneskih (nagrada za svetovanje 20 eurov, nagrada za posel 45 eurov in nagrada za sporazum 85 eurov), za storitve v okviru sodnih postopkov pa so nagrade, določene po vrednosti, pri vrednostih predmeta do 3.000 eurov enako visoke kot pri izbranem odvetniku, pri vrednostih predmeta nad 3.000 eurov relativno vedno nižje od nagrad izbranega odvetnika, pri vrednosti predmeta 30.000 eurov pa so že več kot dvakrat nižje od nagrad izbranega odvetnika. Pri tem je potrebno poudariti, da pri vrednostih predmeta nad 30.000 eurov nagrade odvetnika, ki opravlja storitve brezplačne pravne pomoči, sploh ne naraščajo več (tu je torej določen zgornji limit). Če pa so nagrade za storitve v sodnih postopkih določene v nespremenljivih zneskih, bo odvetnik, ki opravlja storitve brezplačne pravne pomoči, prejel za polovico nižje nagrade kot izbrani odvetnik. Nagrade, ki jih prejme odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti oziroma odvetnik, ki opravlja storitve brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku ali v postopku o prekrških, so za petino nižje od srednje vrednosti nagrad, določenih za izbranega odvetnika, s tem da lahko sodišče na predlog odvetnika ob določenih pogojih odobri višje pavšalne nagrade.

Na podlagi navedenega ocenjujemo, da se bodo izdatki državnega proračuna za nagrade odvetnikov, postavljenih po uradni dolžnosti in odvetnikov, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči, v prihodnje relativno znižali. Ni pa mogoče napovedati zadevnih izdatkov proračuna v absolutnem znesku, saj število primerov odobrene brezplačne pravne pomoči iz leta v leto narašča. Na število primerov odobrene brezplačne pravne pomoči namreč predlagani zakon nima nobenega vpliva. Sicer pa so sredstva za plačila nagrad ter potrebnih stroškov odvetnikov, postavljenih po uradni dolžnosti in odvetnikov, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči, v državnem proračunu zagotovljena.

Predlog zakona ne bo imel nobenih posledic za druga javna finančna sredstva.


4. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOST PREDLAGANE UREDITVE PRAVNEMU REDU EVROPSKE UNIJE

4.1. NEMČIJA

Zakon o nagradah odvetnic in odvetnikov

V Nemčiji so odvetniške nagrade urejene v Zakonu o nagradah odvetnic in odvetnikov (Rechtsanwaltsvergütungsgesetz - RVG). Zakon je razdeljen na normativni in tarifni del. Normativni del RVG obsega 61 členov, razdeljenih v 9 oddelkov. Prvi oddelek vsebuje splošna pravila o višini odvetniške nagrade, sporazumu glede višine nagrade, odvetnikovih zastopnikih, zapadlosti, predujmu, obračunu nagrade ter o posebnem sodnem postopku, v katerem se določi nagrada. V drugem oddelku so splošne določbe o izračunavanju vrednosti predmeta, o nagradah v razponu in o obsegu nagrade glede na posamezno zadevo. Tretji oddelek določa, kateri postopki oz. dejanja predstavljajo isto zadevo, kateri različne zadeve in kateri posebne zadeve. Četrti oddelek vsebuje določila v zvezi z vrednostjo predmeta. Posebej je urejen postopek za določitev vrednosti predmeta za odvetniške nagrade v primeru, če se nagrade v sodnem postopku ne obračunajo po vrednosti, odločilni za sodne takse. Peti oddelek ureja nagrade pri izvensodnem svetovanju in zastopanju, dajanju pomoči v davčnih zadevah in v arbitražnih postopkih. V šestem oddelku so določene nagrade v postopkih pred ustavnim sodiščem in pred Sodiščem Evropskih skupnosti, nagrade odvetnika, dodeljenega v postopkih razveze zakonske zveze in zadevah življenjske skupnosti ter odvetnika, postavljenega kot skupnega ali začasnega zastopnika. Sedmi oddelek se nanaša na kazenske zadeve in zadeve o globi. Ureja določitev pavšalne nagrade na odvetnikovo zahtevo v primerih, ko se zaradi posebnega obsega ali posebne težavnosti ne domnevajo nagrade izbranega odvetnika, določene v Seznamu nagrad. V tem oddelku je urejen tudi odstop zahtevka na povračilo stroškov odvetniku. Osmi oddelek vsebuje obsežne določbe o nagradah dodeljenega ali postavljenega odvetnika ter o brezplačni pravni pomoči. Za storitve v okviru brezplačne pravne pomoči svetovanja prejme odvetnik nagrado iz deželnega proračuna. Odvetnik, dodeljen v okviru brezplačne pravne pomoči v postopku, pa prejme nagrado v postopkih pred zveznimi sodišči iz zveznega, v postopkih pred deželnimi sodišči pa iz deželnega proračuna. Če ima odvetnik za svoje plačilo zahtevek zoper državni proračun, lahko za nastale nagrade in nastale ter predvidene stroške zahteva predujem. Posebej so nato določene nagrade glede na vrednost iz državnega proračuna, nadaljnja nagrada pri brezplačni pravni pomoči, pavšalna nagrada v kazenskih zadevah ipd. V 9. oddelku se nahajajo prehodne in končne določbe.

Drugi del RVG je tarifni del, ki je sestavljen iz Seznama nagrad (Vergütungsverzeichnis).
Seznam nagrad je razdeljen na sedem delov, ki se delijo na oddelke, ti pa na pododdelke. V pododdelkih so določeni posamezni dejanski stani, ki predstavljajo podlago za odmero odvetniške nagrade. Nekateri dejanski stani vsebujejo tudi opombe, ki predpisujejo nadaljnja pravila v zvezi uporabo zadevnega dejanskega stanu kot podlage za nagrado. Na začetku nekaterih delov, oddelkov in pododdelkov so uvodne pripombe s podrobnejšimi pojasnili. Vsak dejanski stan je uvrščen v Seznam nagrad s štirimestno številko. Prva številka označuje del, druga pa oddelek, v okviru katerega se dejanski stan nahaja. Vseh različnih dejanskih stanov, ki so podlaga za odmero nagrad, je več kot 250. Prvi del vsebuje splošne nagrade, ki načeloma veljajo za vse zadeve. Nastanejo poleg nagrad, določenih v drugih delih. To so nagrade za sporazum, pri pomirjanju ali za drugačno izvensodno rešitev zadeve s pomočjo odvetnika. Določen je tudi način povišanja nagrade pri storitvah za več strank v isti zadevi.
Drugi del velja v novelirani obliki od 1. 7. 2006. Nanaša se na izvensodne storitve, vključno z zastopanjem v upravnih zadevah in v zadevah, kjer je bila priznana brezplačna pravna pomoč.
Tretji del je najobsežnejši. Določa odvetniške nagrade, ki nastanejo v pravdnih postopkih, nepravdnih postopkih, postopkih pred upravnimi sodišči, postopkih po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij in podobnih postopkih. Četrti del obsega nagrade v kazenskih zadevah, peti del pa se nanaša na zadeve, kjer je zagrožena globa.V šestem delu so določene nagrade v zvezi s posebnimi postopki, kot so postopki po Zakonu o mednarodni pravni pomoči v kazenskih zadevah, postopki po Zakonu o sodelovanju z mednarodnim kazenskim sodiščem, disciplinski postopki, postopki pred poklicnimi razsodišči zaradi kršitve poklicne dolžnosti ipd. Sedmi del določa stroške, ki jih lahko odvetnik zaračuna naročniku storitve.

Odvetniška nagrada se odmeri na podlagi dejanskega stanu, ki je označen s štirimestno številko, pripisan pa mu je ustrezen količnik. Ta količnik se pomnoži z zneskom, ki se izračuna po posebni tabeli na podlagi vrednosti zahtevka oz. predmeta obravnavanja in je za posamezne vrednosti predmeta izračunan v tabeli na koncu zakona. Odvetniški stroški so pri manjših vrednostih predmeta obravnavanja relativno visoki in nato degresivno rastejo, sodni stroški pa so najprej relativno nizki, nato pa rastejo vedno hitreje. Odvetnik se lahko s stranko dogovori za višjo nagrado, kot je določena v RVG, vendar mora biti ta dogovor sklenjen v pisni obliki in ne sme biti zajet že v pooblastilu.

Vrednosti predmeta za plačilo odvetniških nagrad po RVG so limitirane pri 30 milijonih eurov. Če nastopa kot stranka v isti zadevi več oseb, znaša vrednost za vsako osebo največ 30 milijonov, vendar skupaj ne več kot 100 milijonov eurov. Najnižja nagrada pa znaša 10 eurov.

V Nemčiji je več kot 70 odstotkov vseh zadev rešenih izvensodno. Odvetnik prejme plačilo za izvensodno poravnavo le, če je ta uspešna. Za svetovanje, dajanje mnenj in mediacijo si mora odvetnik prizadevati za dogovor o nagradah, če dogovor ni dosežen, pa prejme odvetnik nagrade po predpisih civilnega prava. Posamezna vrsta nagrade se lahko dodeli samo enkrat. Zakon najprej določa splošne nagrade. Med najpomembnejšimi je "nagrada za sporazum" (Einigungsgebühr, tarifna št. 1000), ki v primeru, če je sklenjena v izvensodnem postopku, znaša 1,5, v sodnem postopku pa 1,0. To predstavlja motivacijo odvetnikov za sklepanje poravnav oziroma motivacijo, da zadeve sploh ne pridejo na sodišče. Za izvensodno zastopanje lahko odvetnik prejme "nagrado za posel" (Geschäftsgebühr, tarifna št. 2300), ki znaša od 0,5 do 2,5; več kot 1,3 lahko prejme samo, če gre za zahteven posel. Nagrado za posel prejme samo za zastopanje v izvensodnem postopku (samo v primeru, da mu je stranka dala pooblastilo za zastopanje v izvensodnem postopku). Ko gre za sodni postopek, odvetnik prejme nagrado za postopek (Verfahrensgebühr, tarifna št. 3100), ki znaša 1,3 in nagrado za obravnavo( Terminsgebühr, tarifna št. 3104), ki znaša 1,2 torej skupaj nagrado v višini 2,5. Nagrada za obravnavo je fiksna ne glede na število obravnav. Nagrada za postopek pa se zmanjša na 0,8, če se postopek konča prej. Nagrade so odvisne tudi od obsega pooblastila. Če stranka pooblasti odvetnika samo za izvensodne storitve in se sklene izvensodna poravnava, odvetnik prejme Geschäftsgebühr (2300), ki znaša od 0,5 do 2,52. in Einigungsgebühr (1000), ki znaša 1,5, kar pomeni da prejme skupaj 2-4. Če ima odvetnik pooblastilo za vložitev tožbe oziroma sodni postopek, pa pred vložitvijo tožbe pride do sporazuma (poravnave) z nasprotno stranko, odvetnik prejme: Verfahrensgebühr (3101), ki v polni vrednosti znaša 1,3 in se zaradi predčasnega končanja postopka zmanjša na 0,8, Terminsgebühr (3104), ki znaša 1,2 in Einigungsgebühr (1000), ki znaša 1,5, kar pomeni, da skupaj prejme 3,5. Če ima odvetnik pooblastilo za vložitev tožbe oz. sodni postopek, pa po vložitvi tožbe med sodnim postopkom pride do poravnave, potem odvetnik prejme: Verfahrensgebühr (3100), ki znaša 1,3, Terminsgebühr (3104) , ki znaša 1,2 in Einigungsgebühr (1000), ki v polni vrednosti znaša 1,5 in se zaradi tega, ker o zadevi že teče sodni postopek, zniža na 1,0, kar pomeni, da prejme skupaj 3,5. Če pa se zadeva reši šele z izdajo sodbe, potem odvetnik prejme: Verfahrensgebühr (3100), ki znaša 1,3 in Terminsgebühr (3104) , ki znaša 1,2, kar pomeni, da prejme skupaj 2,5.

Za vlaganje pravnih sredstev se nagrada povečuje, vendar le za majhen odstotek (npr. za pritožbo znaša Verfahrensgebühr 1,6, Terminsgebühr pa 1,2), vrednosti pa nikoli skupaj ne presežejo 3,5, kar prav tako spodbuja odvetnike k poravnavanju.

Posebnost predstavlja ureditev odvetniških nagrad v kazenskem postopku. Tu so nagrade izbranega zagovornika določene v razponu evrskih zneskov (npr. št. 4100: 30 do 300 EUR), nagrade sodno postavljenega ali dodeljenega zagovornika pa so določene v fiksnih zneskih, ki znašajo 80% povprečne nagrade izbranega zagovornika (npr. št. 4100: 132 EUR, kar izračunamo na naslednji način: 30+300=330; 330/2=165; 165×0,8=132).

V kazenskem postopku so posebej določene splošne nagrade (nagrada za prvo seznanitev s primerom; nagrada za narok, ki ne predstavlja naroka za glavno obravnavo, temveč gre npr. za sodna zaslišanja in oglede - za udeležbo na do treh tovrstnih narokih nastane nagrada enkrat), nagrada v pripravljalnem postopku, nagrade v sodnem postopku (nagrada za narok nastane posebej za vsak dan glavne obravnave; določena je dodatna nagrada za udeležbo na glavni obravnavi, ki traja več kot 5 ali več kot 8 ur; nagrade v postopku in za narok se razlikujejo po višini glede na to, katere vrste sodišče obravnava zadevo na prvi stopnji). V kazenskih zadevah, zadevah o globi in še nekaterih sorodnih zadevah lahko tako izbrani kot tudi sodno dodeljeni odvetnik postavi zahtevo, da mu sodišče določi pavšalno nagrado za celotni postopek ali za posamezen del postopka, če nagrade, določene v tarifnem delu RVG zaradi posebnega obsega ali posebne težavnosti primera niso sorazmerne opravljenemu odvetnikovemu delu. O teh višjih pavšalnih nagradah odloči višje deželno sodišče, v katerega območje spada sodišče prve stopnje.

Sistem nagrad

RVG uvršča odvetniška dejanja v posamezne zadeve. Odvetnik lahko zahteva nagrade v isti zadevi le enkrat (15. člen RVG), v več zadevah pa jih lahko zahteva večkrat. V 3. oddelku RVG je natančneje določeno, kdaj gre za isto in kdaj gre za več različnih zadev. Odvetniška dejanja se delijo na zadeve na dva različna načina:
- vertikalno delitev predstavljajo postopanja, ki obravnavajo isti predmet (zahtevek) in si časovno sledijo eden za drugim, npr. pravno svetovanje, izvensodno zastopanje, postopek opominjanja, zastopanje v postopku na prvi stopnji, zastopanje v pritožbenem postopku;
- pri horizontalni delitvi pa gre za več zadev, ki imajo za podlago isti zahtevek in lahko časovno obstajajo ena poleg druge, npr. odvetnik lahko poskusi uveljaviti zahtevek za povrnitev škode zaradi prometne nesreče tako pri povzročiteljevi zavarovalnici kot prek oškodovančevega kasko zavarovanja.

Vrste nagrad

a) Nagrade glede na vrednost predmeta odvetniške storitve
RVG večino nagrad navezuje na vrednost predmeta. Način ugotavljanja vrednosti predmeta je določen v 4. oddelku prvega dela RVG.
Vrednost predmeta se v sodnem postopku določi po določbah o vrednosti, ki veljajo za sodne takse (23/1. člen RVG). Če pa se nagrade v sodnem postopku ne obračunajo po vrednosti, odločilni za sodne takse, ali taka vrednost ne obstaja, sodišče posamezne stopnje na zahtevo s sklepom samostojno določi vrednost predmeta odvetniške storitve (33/1. člen RVG). Za odvetniško storitev izven sodnega postopka se vrednost predmeta smiselno določi po določbah o vrednosti, ki veljajo za sodne takse, če bi lahko bil predmet storitve tudi predmet sodnega postopka (23/1. člen RVG). V nasprotnem primeru se zadevna vrednost določi v skladu z določbami KostO (23/3.člen RVG). V kolikor vrednost predmeta iz teh določb ne izhaja in tudi sicer ni določena, se jo določi po pravičnem preudarku; ob pomanjkanju zadostnih opornih točk za oceno in pri nepremoženjskih predmetih se vzame za vrednost predmeta znesek 4.000 EUR, glede na primer ustrezno znižan ali povečan, vendar ne več kot 500.000 EUR (23/3. člen RVG).
Znesek nagrade (Gebührenbetrag)
Ta znesek je mogoče izračunati s pomočjo tabele iz 13. člena RVG, v katero se vnese vrednost predmeta odvetniške storitve, kot izhaja iz zgoraj navedenih določil. Zneski nagrad so za različne vrednosti predmetov že izračunani in razvidni iz Priloge 2 k RVG (Gebührentabelle).
Tarifa nagrade (Gebührensatz)
Tu gre za količnik, ki je naveden v Seznamu nagrad zraven vsakega posameznega dejanskega stanu, ki je osnova za odvetniško nagrado (npr. 1,3 pri št. 3100). Znesek nagrade, izračunan oz. ugotovljen po prejšnjem odstavku, je potrebno pomnožiti s tem količnikom. Tako izračunan znesek predstavlja konkretno nagrado, ki jo odvetnik zaračuna za posamezno dejanje. Pri nekaterih dejanskih stanih so količniki določeni v razponu (npr. 0,5 - 2.5 pri št. 2300). V tem primeru odvetnik določi konkreten količnik po pravičnem preudarku, upoštevaje vse okoliščine, predvsem obseg in težavnost odvetniške storitve, pomen zadeve, prihodke in premoženjske razmere stranke, lahko pa tudi posebno odgovornost odvetnika (14. člen RVG). Načeloma se pri tem izhaja iz povprečne vrednosti obeh količnikov, glede na okoliščine se ga zviša ali zniža.

b) Nagrade, določene v razponu zneskov
Višina teh nagrad ni neposredno odvisna od vrednosti predmeta odvetniške storitve. Tu sta določena najvišji in najnižji znesek, ki ga lahko odvetnik zaračuna (npr. 40,00 - 520 EUR pri št. 1005). Odvetnik za izhodišče vzame povprečje obeh količnikov, nato pa ob upoštevanju kriterijev iz 14. člena RVG določi konkreten znesek nagrade.

c) Fiksno določene nagrade
Fiksno določeni zneski nagrad so določeni predvsem pri brezplačni pravni pomoči ter za storitve sodno postavljenega ali dodeljenega zagovornika v kazenskih postopkih, v postopkih o zadevah, kjer je zagrožena globa ter v posebnih postopkih iz 6. dela Seznama nagrad.

č) Dogovor o višini nagrade
Dogovor o višini nagrade ureja 4. člen RVG. Med drugim določa, da se lahko višje plačilo odvetniške nagrade, kot je določeno z zakonom, na podlagi dogovora zahteva le tedaj, če je izjava stranke podana pisno in ni zaobsežena v pooblastilu. Če pisanja ne sestavi stranka, mora biti pisanje označeno kot dogovor o višini stroškov in jasno ločeno od drugih dogovorov. V primeru, da je stranka prostovoljno in brez pridržka plačala, plačanega ne more zahtevati nazaj samo zato, ker njena izjava ne ustreza navedenim pogojem. V izvensodnih zadevah pa se lahko dogovori plačilo pavšalnih zneskov ali zneskov po porabljenem času, ki so nižji od zakonsko določene nagrade. V dogovoru se lahko tudi prepusti predsedniku odvetniške zbornice, da določi nagrado po pravičnem preudarku. Za nekatere dejavnosti v zvezi z izvensodnim svetovanjem in zastopanjem 34. člen RVG izrecno priporoča sklenitev dogovora o nagradi.

d) Pavšalna nagrada
V kazenskih zadevah, sodnih zadevah o globi ter še v nekaterih drugih sorodnih postopkih določi višje deželno sodišče, v katerega območje spada sodišče prve stopnje, na zahtevo odvetnika pavšalno nagrado za celotni postopek ali za posamezne dele postopka, če se zaradi posebnega obsega ali posebne težavnosti ne domnevajo nagrade izbranega odvetnika, določene v 4. do 6. delu Seznama nagrad (42/1. člen RVG). Enaka ureditev velja tudi za sodno postavljenega ali dodeljenega odvetnika (51/1. člen RVG), kadar so zakonsko določene nagrade prenizke glede na njegovo delo.

Najpomembnejše nagrade in stroški

a) Splošne nagrade
Nagrade po tem delu nastanejo poleg nagrad, določenih v drugih delih, in načeloma veljajo v vseh zadevah. Med njimi ima poseben pomen nagrada za sporazum (Einigungsgebühr). Nagrada nastane za odvetnikovo sodelovanje pri sklenitvi sporazuma, s katerim se odpravi spor ali negotovost strank glede pravnega razmerja. To velja za vse, celo kazenske zadeve. V zadevah, ki niso predmet nobenega sodnega postopka, znaša količnik odvetnikove nagrade 1,5 (št. 1000), v zadevah, o katerih teče postopek na prvostopenjskem sodišču, znaša količnik 1,0 (št. 1003) in pri postopkih v zvezi s pravnimi sredstvi 1,3 (št. 1004).
V okviru splošnih nagrad je pomembno tudi določilo o povišanju nagrad v primeru, ko odvetnik opravlja storitve za več strank v isti zadevi (št. 1009). Pri nagradah po vrednosti predmeta se količnik za vsako nadaljnjo osebo poviša za 0,3, pri fiksno določenih nagradah za 30%, pri nagradah v razponu pa se najnižji in najvišji znesek povišata za 30%. Več povišanj ne sme preseči količnika 2.0; pri fiksno določenih nagradah povišanja ne smejo preseči dvojnega zneska fiksno določene nagrade, pri nagradah v razponu pa ne dvojnega zneska najnižjega in najvišjega zneska.

b) Svetovanje
Nagrade za izvensodno svetovanje in zastopanje so od 1. 7. 2006 dalje urejene v prvem delu RVG in ne več v Seznamu nagrad. 34. člen RVG določa, da si mora odvetnik za ustni ali pisni nasvet ali informacijo, ki niso povezani z drugo dejavnostjo, za katero velja obvezna nagrada, za izdelavo pisnega mnenja in za dejavnost mediatorja, prizadevati za dogovor o nagradi. Če dogovor ni dosežen, odvetnik prejme nagrade po predpisih civilnega prava. Če pa je v tem primeru stranka potrošnik, znaša nagrada za svetovanje ali za izdelavo pisnega mnenja vsakič največ 250 EUR, za prvi posvet pa največ 190 EUR.

c) Izvensodno zastopanje
Nagrade za izvensodno zastopanje (razen v kazenskih zadevah in zadevah o globi) so določene v številkah 2300 in naprej. Nagrada za posel (Geschäftsgebühr, št. 2300) nastane za vodenje posla, vključno z informacijami, in in za sodelovanje pri oblikovanju pogodbe. Njena višina je določena z razponom količnikov od 0,5 do 2,5, izmed katerih odvetnik v konkretnem primeru izbere ustreznega. Polovica te nagrade se pri morebitnem nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem (npr. pomirjevalnem) postopku, v katerem se obravnava isti predmet, vračuna v nagrado za ta sledeč postopek, vendar največ za količnik 0,75. Vračun se opravi po vrednosti predmeta, ki je bil predmet sodnega postopka (opomba 3/4 ter opomba pri št. 2303).

č). Brezplačna pravna pomoč (Beratungshilfe)
V okviru brezplačne pravne pomoči so določene nagrada za svetovanje, nagrade za zastopanje dolžnika nasproti upnikom in nagrada za sporazum. Zneski teh nagrad so določeni fiksno, plačati jih mora državni proračun. Poleg teh pa je določena t. i. varovalna nagrada (Schutzgebühr, št. 2500) v višini 10 EUR, ki jo mora odvetniku plačati zastopanec.


4.2 AVSTRIJA

V Avstriji so odvetniške nagrade urejene v Zakonu o odvetniški tarifi (Rechtsanwaltstarifsgesetz - RATG). Določbe zakona se nanašajo na nagrade odvetnikov za zastopanje v civilnih postopkih, kazenskih postopkih na zasebno tožbo ter za zastopanje oškodovancev. Poleg tega zakona so odvetniške nagrade določene tudi v Splošnih kriterijih za honorar (Allgemeine Honorar-Kriterien) kot dopolnilo RATG, ki se nanašajo na določene izvensodne civilne in upravne zadeve ter kazenske zadeve, ki se vodijo po uradni dolžnosti. Notarska tarifa določa nagrade odvetnikov, če so nagrade za odvetnikove storitve določene v Zakonu o notarski tarifi (Notariatstarifsgesetz), kot na primer za sestavo oporok in pogodb.
Pomanjkljivost razdrobljene normiranosti odvetniških nagrad je v zmanjšanju njihove transparentnosti.

Normativni del RATG je precej kratek, vsebuje zgolj določbe o določitvi vrednosti spornega predmeta. Nagrada po tarifnem delu RATG se poveča pri zastopanju več strank in pri elektronskem poslovanju, zanimivo pa je, da se zmanjša, če je storitev opravil odvetniški pripravnik oziroma odvetniški kandidat.

Tarifna priloga je razdeljena na več tarifnih številk, vendar ne po posameznih vrstah postopkov, temveč po težavnosti posameznih odvetniških storitev, vsaka tarifna številka pa se nato razcepi na posamezne vrste sporov. Drugače kot v Nemčiji se avstrijski odvetniki nagrajujejo za vsako posamično dejanje oziroma vlogo. Pri posameznih tarifnih številkah so poleg odvetniških storitev navedene nagrade v evrih, pri določenih tarifnih številkah pa nagrada ni navedena, temveč napotuje na prilogo v obliki razpredelnice s konkretno določenimi zneski nagrad.

Posebnost RATG je v določitvi instituta enotne postavke za dodatne storitve (Einheitssatz), ki odvetniku pripada, če poleg zahtevnejših nalog, kot je na primer sestava tožbe, opravlja tudi dodatne storitve, kot na primer telefonski pogovor za sestavo tožbe. Tovrstna opravila so sicer določena v tarifnih številkah, za katere je določena nižja nagrada, tako da se te dodatne storitve obračunajo po enotni postavki, ki znaša 50% oziroma 60% zaslužene vsote. Takšnega enotnega obračunavanja ni pri dodatnih storitvah, namenjenih izvensodnemu reševanju sporov, kjer lahko odvetnik zaračuna vsako dodatno storitev posebej. V Avstriji velja načelo sporazumnega določanja odvetniške nagrade med odvetnikom in stranko. Odvetnik lahko zahteva honorar v obliki pavšalne nagrade ali po porabljenem delu oz. številu opravljenih ur. Če nagrada ni dogovorjena, se določa po tarifi.

V sodnih postopkih sodišče nagrado odvetnikov določa po Zakonu o odvetniških tarifah (RATG). Po tem zakonu sodišče tudi določi stroške, ki jih mora povrniti stranka, ki je izgubila proces, to pa ne vpliva na dogovor o honorarju med odvetnikom in stranko. V zakonu o odvetništvu (Rechtsanwaltsordnung) je način sprejemanja tarife urejen v prvem odstavku 17. člena, ki pravi, da se merila za nagrado odvetnika v civilnih postopkih določijo v odvetniški tarifi, ki se sprejme po zakonodajnem postopku, 37. člen istega zakona pa v 4. točki prvega odstavka določa, da avstrijska odvetniška zbornica lahko sprejme smernice za določitev kriterijev za ugotavljanje primernega honorarja, torej daje pravno podlago za sprejem Splošnih kriterijev za honorar - AHK. Na uporabo tarife v sodnih postopkih napotujejo postopkovni zakoni. Tako npr. Zakon o izvršbi (Exekutionsordnung) v drugem odstavku 210. člena izrecno določa, da se v primeru, ko stranko postopka zastopa odvetnik, stroški določijo po Zakonu o odvetniški tarifi. Podobno določa tudi Zakon o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung), ki v drugem odstavku 41. člena določa, da se nagrada odvetnika določa po tarifi.


4.3. ŠPANIJA

Odvetniki v Španiji so za svoje storitve nagrajeni ali s fiksno nagrado, s periodičnimi plačili ali po urni postavki. Odvetnik ne sme že na začetku zahtevati celotne nagrade. Zato je proces razdeljen na posamezne enote in vsaki enoti pripada določen procent nagrade, katere plačilo lahko odvetnik zahteva od naročnika pred koncem postopka. V praksi se taka zahteva odvetnika za plačilo nagrade še pred koncem postopka ne pojavlja pogosto, lahko pa od stranke zahteva predujem.

V Španiji plačilo odvetniških nagrad po uspehu načeloma ni dovoljeno. Gre za dogovor med odvetnikom in naročnikom, ki je sklenjen še pred koncem postopka in po katerem se naročnik zaveže odvetniku plačati izključno procentualni del obravnavane stvari, neodvisno od tega ali gre za denarno vsoto, ali kakšno drugo korist, dobrino ali dragocenost, ki iz obravnavane zadeve pripade naročniku.

Odvetnik se lahko s svojo stranka prosto dogovarja o višini nagrade le, če pri tem spoštuje poklicna načela in ne povzroča nelojalne konkurence. V primeru, da med odvetnikom in stranko ni dosežen sporazum, ali je med njima prišlo do nesoglasij, je uveden kontradiktorni postopek, v katerem razsodi sodnik, ki odloča tudi v sporu o glavni stvari.

Odvetniška zbornica vsake province ima določene minimalne tarifne postavke, ki se uporabljajo za odvetniške storitve, kadar med odvetnikom in stranko ni izrecnega dogovora o nagradi ali če je bila stranka obsojena na plačilo stroškov postopka, (44. člen španskega zakona o odvetništvu). V primeru, da stranka nima zadostnih sredstev za plačilo odvetniške nagrade, je urejen institut brezplačne pravne pomoči, pri čemer se stroški odvetnika plačajo iz državne blagajne.


4. 4. PRILAGOJENOST PREDLAGANE UREDITVE PRAVNEMU REDU EVROPSKE UNIJE

Vsebina predlaganega Zakona o odvetniški tarifi se ne prilagaja pravnemu redu Evropske unije, saj je način določanja odvetniških nagrad prepuščen državam članicam. Zaradi tega je navedeno področje v posameznih državah članicah urejeno zelo različno: v Nemčiji je odvetniška tarifa v celoti predpisana z zakonom, na Danskem in Nizozemskem se odvetniške nagrade določajo prosto na trgu, v drugih državah članicah pa se pojavljajo različne vmesne ureditve.

5. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL PREDLOG ZAKONA

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odvetništvu nima drugih posledic.

Razlogi, zakaj je postopek ali druga administrativna obveznost nujno potrebna, in javni interes, ki se s tem dosega. Dokazi, da javnega interesa ni mogoče doseči na drug, za stranke enostavnejši način.	/
Spoštovanje načela "vse na enem mestu" (načelo, da stranki ni treba opravljati zadev, ki se nanašajo na en življenjski oziroma poslovni dogodek, na več mestih). Kraj izvajanja storitve oziroma obveznosti.	/
Poraba časa in stroški (upravna taksa, plačilo storitve …), ki jih stranki povzroča postopek ali obveznost.	/
Dokumentacija, ki jo bo morala predložiti stranka za izvedbo postopka. Zmanjšanje obsega dokumentov, ki jih mora predložiti, oziroma obrazložitev, zakaj zmanjšanja ni.	/
Način plačevanja storitve, upravne takse … (z gotovino, s kreditnimi in plačilnimi karticami, po e-moneti, drugo).	/
Področje in življenjski oziroma poslovni dogodek na portalu e-uprave, na katerega se postopek nanaša, oziroma predlog za uvedbo drugega dogodka.	/
Dodaten prostor za navedbo predloga novega dogodka./
Obseg postopka, ki ga bo mogoče opraviti po elektronski in drugih sodobnih poteh, oziroma obrazložitev, zakaj to ne bo mogoče.	/
Podatki, potrebni za izvedbo postopka, ki jih bo pristojni organ pridobil sam iz uradnih evidenc, in način pridobivanja teh podatkov.	/

II. BESEDILO ČLENOV ZAKONA

(1) Ta zakon določa način vrednotenja, obračunavanje in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora stranka oziroma naročnik storitve plačati odvetniku, odvetnici ali odvetniški družbi (v nadaljnjem besedilu: odvetniku) za opravljeno pravno storitev.

(2) Stranka je oseba, za katero odvetnik opravi pravno storitev na podlagi pooblastila oziroma oseba, v korist katere je sklenjeno pooblastilno razmerje ali za katero opravi odvetnik pravno storitev po sklepu pristojnega organa.

(3) Tujim fizičnim in pravnim osebam sme odvetnik svoje storitve obračunati po predpisih oziroma tarifi, ki velja na območju države, v kateri odvetnik stranko zastopa oziroma zanjo deluje. Za storitev, ki jo odvetnik opravi za domačo stranko v tujini, ima pravico zahtevati plačilo stroškov zastopanja po tem zakonu ali po predpisih oziroma tarifi, ki velja v državi, v kateri zastopa stranko, kar velja tudi, če stranko zastopa oziroma zanjo dela le pisno.

(2) Nagrade se odmerijo po Tarifi, ki je sestavni del tega zakona.

(2) Če je določitev višine nagrad prepuščena eni stranki dogovora iz prejšnjega odstavka, se štejejo za dogovorjene zakonske nagrade.

(3) Odvetnik se lahko s stranko dogovori za plačilo pavšalnih zneskov ali zneskov po porabljenem času, ki so nižji od zakonsko določenih nagrad. Dogovor o nižjem plačilu mora biti sklenjen pisno. V primeru spora o obstoju takšnega dogovora je dokazno breme na stranki.

(4) Sodišča in drugi organi, ki v okviru svojih pristojnosti odločajo o odvetniških nagradah, pri odmeri odvetniških nagrad ne smejo upoštevati dogovorov iz prvega in tretjega odstavka tega člena, razen v sporu med odvetnikom in njegovo stranko, ki izvira iz tega dogovora.

(5) Odvetniške nagrade se v primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči odmerijo samo po tem zakonu. Drugačni dogovori so nični.

(2) Vsaka stranka je solidarno odgovorna za plačilo nagrade in izdatkov, ki bi jih morala plačati, če bi odvetnik opravljal storitev le zanjo.

(3) Če odvetnik izdela in izroči dokumente za vsako stranko posebej, lahko ne glede na določbo prvega odstavka tega člena od vsake stranke posebej zahteva celotno plačilo pavšalnega zneska za izdelavo in izročitev dokumentov po tarifni številki 6000.

(2) V specifikaciji računa je treba navesti zneske posameznih nagrad in izdatkov, predujme, kratek opis dejstev, na podlagi katerih so nastale nagrade, opis izdatkov, uporabljene številke iz Tarife ter vrednost predmeta pri nagradah, ki se določajo po vrednosti predmeta. Pri plačilih poštnih in telekomunikacijskih storitev zadostuje navedba skupnega zneska. Pri navajanju nagrad v razponu mora odvetnik na kratko obrazložiti razloge, ki utemeljujejo višino nagrade.

(3) Stranka mora plačati račun v petnajstih dneh po izstavitvi, če drug zakon ne določa drugače.

(4) O predlogu odvetnika za priznanje in odmero stroškov zastopanja, opravljenega za določeno osebo na podlagi sklepa pristojnega organa ali v primeru, če je zastopana oseba po veljavnih predpisih upravičena do povrnitve stroškov zastopanja, mora sodišče oziroma drug pristojni organ odločiti v tridesetih dneh od prejema predloga.

(2) Skupna vrednost predmetov znaša v isti zadevi največ 30 milijonov eurov, če s tem zakonom ni določena nižja najvišja vrednost. Če odvetnik v isti zadevi zastopa več oseb, znaša vrednost predmeta za vsako osebo največ 30 milijonov eurov, vendar skupaj ne več kakor 100 milijonov eurov.

(2) V postopkih, za katere so po zakonu, ki ureja sodne takse, določene takse v nespremenljivih zneskih, se za odmero tistih odvetniških nagrad, ki se odmerijo glede na vrednost predmeta, uporabijo določbe o vrednosti po tem zakonu.

(3) Prvi in drugi odstavek tega člena smiselno veljata tudi za storitev, opravljeno izven sodnega postopka, če bi bil lahko predmet storitve tudi predmet sodnega postopka.

(2) Kadar je odvetnik v zadevah, v katerih je upravičen do nagrad iz 3. dela Tarife, z odločbo iz prejšnjega odstavka pooblaščen za zastopanje stranke v postopku s pravnim sredstvom, ki ga vloži njegova stranka, je upravičen tudi do nagrad za zastopanje svoje stranke v postopku s pravnim sredstvom, ki ga vloži nasprotna stranka. To smiselno velja za postopek po predlogu za izdajo začasne ali predhodne odredbe ter za postopek njune izvršitve.

(3) Kadar je brezplačna pravna pomoč dodeljena le za opravo posameznega dejanja v zakonskem sporu, se odvetniku iz državnega proračuna izplača tudi nagrada za sporazum po tarifni številki 1100, če je dosežen sporazum glede varstva in vzgoje otrok, preživljanja otrok, stikov z otroki, delitve skupnega premoženja, ureditve pravnih razmerij na skupnem stanovanju ali preživljanja zakonca. To smiselno velja tudi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v primeru zunajzakonske skupnosti.

(4) Postavljeni ali dodeljeni odvetnik, ki izvaja storitve v zadevah po 4. ali 5. delu Tarife, prejme nagrado postavljenega ali dodeljenega odvetnika tudi za storitve, ki jih je na isti stopnji opravil pred izdajo odločbe o postavitvi ali dodelitvi, če so bile te storitve nujno potrebne.

(5) Če je odvetnik, ki izvaja storitve v zadevah po 4. ali 5. delu Tarife, postavljen ali dodeljen na prvi stopnji, velja določba prejšnjega odstavka tudi za storitve, opravljene v predhodnem postopku ali v postopku pred prekrškovnim organom.

(6) Če se zadeve po 4. ali 5. delu Tarife združijo, lahko sodišče pravilo iz četrtega odstavka tega člena razširi tudi na tiste zadeve, za katere pred združitvijo odvetnik ni bil postavljen ali dodeljen.

Tar. št.	Dejstva, na podlagi katerih je določena nagrada	Nagrada ali količnik nagrade glede na 12. ali 36. člen zakona
Opomba 1: Nagrade v tem delu nastanejo poleg nagrad, določenih v drugih delih.
1. poglavje Sporazum Opomba 1.1: (1) Kadar se v sodno poravnavo vključi tudi del predmeta, zoper katerega se ne vodi sodni postopek, se za ta del predmeta šteje, kakor da bi bil sporazum dosežen izvensodno. (2) Če so pri posamezni tarifni številki določene nagrade v nespremenljivi vrednosti, dobi postavljen ali dodeljen odvetnik polovico tako določene nagrade. Če so pri posamezni tarifni številki določene nagrade v razponu, dobi postavljen ali dodeljen odvetnik polovico srednje vrednosti tako določene nagrade.
Podpoglavje 1.1 Sporazum pri nagradah, določenih po vrednosti predmeta
1110	Nagrada za sporazum (1) Nagrada nastane za sodelovanje odvetnika pri sklenitvi pogodbe, s katero se prekine spor ali odpravi negotovost strank glede pravnega razmerja, razen če se pogodba omejuje izključno na pripoznavo ali odpoved. (2) Nagrada nastane tudi za sodelovanje pri pogajanjih, ki so prispevala k sklenitvi pogodbe iz prejšnjega odstavka. (3) Za sodelovanje pri sklenitvi pogodbe iz prvega odstavka pod odložnim pogojem ali s pridržkom preklica, nastane nagrada takrat, ko se izpolni pogoj ali ko pogodbe ni več mogoče preklicati.	1,5
1111	Sklenitev sporazuma po začetku sodnega postopka in pred zaključkom sodnega postopka na prvi stopnji. Nagrada po tarifni številki 1110 se zniža na	0,7
1112	Sklenitev sporazuma po začetku sodnega postopka z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Nagrada po tarifni številki 1110 se zniža na	1,3
Podpoglavje 1.2 Sporazum pri kolektivnih delovnih sporih
1120	Sklenitev sporazuma pred začetkom sodnega postopka. Nagrada po tarifni številki 1110 znaša	260 do 800 EUR
1121	Sklenitev sporazuma po začetku sodnega postopka in pred zaključkom sodnega postopka na prvi stopnji. Nagrada po tarifni številki 1110 znaša	120 do 370 EUR
1122	Sklenitev sporazuma po začetku sodnega postopka z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Nagrada po tarifni številki 1110 znaša	230 do 690 EUR
Podpoglavje 1.3 Sporazum pri nepravdnih postopkih po določbah Zakona o gospodarskih družbah
1130	Sklenitev sporazuma pred začetkom sodnega postopka. Nagrada po tarifni številki 1110 znaša	430 EUR
1131	Sklenitev sporazuma po začetku sodnega postopka in pred zaključkom sodnega postopka na prvi stopnji. Nagrada po tarifni številki 1110 znaša	200 EUR
1132	Sklenitev sporazuma po začetku sodnega postopka z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Nagrada po tarifni številki 1110 znaša	375 EUR
2. poglavje Zastopanje več oseb
1200	Nagrada za postopek ali nagrada za posel se za vsako dodatno odvetnikovo stranko v isti zadevi poviša za (1) Nagrade določene glede na vrednost predmeta, se povišajo le, če gre za isti predmet odvetniških storitev. (2) Povišanje se računa glede na višino zneska, na katerem so osebe udeležene skupaj. (3) Pri nagradah, določenih po vrednosti, ne sme vsota vseh povišanj prekoračiti količnika 2,0. (4) Pri nagradah, določenih v nespremenljivih zneskih, ne sme vsota vseh povišanj presegati dvojnega zneska nagrade. (5) Pri nagradah v razponu ne sme vsota vseh povišanj posamezne mejne vrednosti presegati dvojnega najnižjega ali dvojnega najvišjega zneska.	0,3 ali 30% pri nagradah v nespremenljivih zneskih, pri nagradah v razponu se najnižji in najvišji znesek povišata za 30%

2. DEL — IZVENSODNE STORITVE

Tar. št.	Dejstva, na podlagi katerih je določena nagrada	Nagrada ali količnik nagrade glede na 12. ali 36. člen zakona
Opomba 2: (1) Med izvensodne storitve spada tudi zastopanje v upravnem postopku. (2) Določbe tega dela se uporabljajo le, če 30. in 31. člen tega zakona ne določajo drugače. (3) Določbe tega dela, z izjemo tarifne številke 2300 in 2301, se ne uporabljajo za zadeve, urejene v 4. in 5. delu. (4) Nagrada za posel nastane za vodenje posla, vključno z zbiranjem informacij, in za sodelovanje pri sestavljanju pogodbe.
1. poglavje Preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva
2100	Nagrada za preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva Nagrada se všteje v nagrado za postopek s pravnim sredstvom.	0,5 do 1,0
2101	Nagrada za preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva je povezana z izdelavo strokovnega pisno obrazloženega pravnega mnenja. Nagrada po tarifni številki se zviša na	1,3
2. poglavje Zastopanje
Opomba 2.2: Za izvršbo v upravnem postopku se smiselno uporabljajo določbe 3. dela (podpoglavje 4.6).
2200	Nagrada za posel	0,5 do 2,5
2201	Če je bila predhodno opravljena storitev v upravnem postopku, se za nadaljnji upravni postopek s pravnimi sredstvi nagrada po tarifni številki 2200 zniža na Pri odmeri nagrade se ne upošteva, da je obseg storitve manjši zaradi predhodno že opravljene storitve v upravnem postopku.	0,5 do 1,3
2202	Če je pooblastilo omejeno na enostavna pisanja, se nagrada po tarifni številki 2200 zniža na Za enostavno pisanje gre, če to ne vsebuje niti težjih pravnih vprašanj niti obsežnih vsebinskih razlag.	0,3
3. poglavje Brezplačna pravna pomoč za izvensodne storitve Opomba 2.3: V okviru brezplačne pravne pomoči za izvensodne storitve nastanejo nagrade izključno po tem poglavju.
2300	Nagrada za pravno pomoč (1) Poleg te nagrade se stranki ne smejo zaračunati nobeni izdatki. (2) Tej nagradi se odvetnik lahko odpove.	10 EUR
2301	Nagrada za svetovanje (1) Nagrada nastane za svetovanje, ki ni povezano z drugo odvetniško storitvijo, za katero je treba plačati nagrado. (2) Nagrada se všteje v nagrado za drugo odvetniško storitev, ki je povezana s svetovanjem.	20 EUR
2302	Nagrada za posel Polovica te nagrade se všteje v nagrado za postopek za sodni ali drug nadaljnji uradni postopek.	45 EUR
2303	Nagrada za sporazum Upoštevajo se pripombe k tarifni številki 1110.	85 EUR

3. DEL — UPRAVNI SPOR, POSTOPEK PRED DELOVNIMI IN SOCIALNIMI SODIŠČI, PRAVDNI, NEPRAVDNI IN PODOBNI POSTOPKI

Tar. št.	Dejstva, na podlagi katerih je določena nagrada	Nagrada ali količnik nagrade glede na 12. ali 36. člen zakona
Opomba 3: (1) Nagrada za postopek nastane za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. Nagrada nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek (2) Nagrada za narok nastane za zastopanje stranke na naroku ali za sodelovanje pri pogovorih izven naroka, usmerjenih h končanju ali preprečitvi sodnega postopka. Nagrada ne nastane za odvetnikove razgovore s svojo stranko. (3) Če zaradi istega predmeta nastane nagrada za posel po tarifnih številkah od 2200 do 2202, se polovica te nagrade, vendar največ 0,75, všteje v nagrado za postopek. Če je nastalo več nagrad, je za vštetje odločilna nagrada, ki je nastala nazadnje. Vštetje se opravi glede na vrednost predmeta v sodnem postopku. (4) Če se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo, se že nastala nagrada za postopek pred tem sodiščem všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku. (5) Če so pri posamezni tarifni številki določene nagrade v nespremenljivi vrednosti, dobi postavljeni ali dodeljeni odvetnik polovico tako določene nagrade. Če so pri posamezni tarifni številki določene nagrade v razponu, dobi postavljeni ali dodeljeni odvetnik polovico srednje vrednosti tako določene nagrade.
1. poglavje Postopek na prvi stopnji Opomba 3.1: Nagrade v tem poglavju nastanejo v vseh postopkih, razen v primerih iz 4. in 5. poglavja tega dela.
3100	Nagrada za postopek Nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine in postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga se všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če le ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine ali postopka za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga.	1,3
3101	1. Mandat preneha: a. pred vložitvijo tožbe ali druge vloge, s katero se uvede postopek, b. pred vložitvijo odgovora na tožbo, c. pred vložitvijo pripravljalne vloge d. preden se odvetnik udeleži naroka za svojo stranko. 2. V nepravdnem postopku je dejavnost odvetnika omejena zgolj na postavitev enega zahtevka in na prejem odločitve sodišča. Nagrada po tarifni številki 3100 se zniža na	0,8
3102	Nagrada za narok Nagrada nastane tudi, če se postopek, v katerem je predpisan narok, zaradi ravnanja odvetnikove stranke zaključi brez oprave naroka.	1,2
3103	Odvetnik se udeleži le naroka, na katerem se je postopek končal z umikom tožbe ali predloga za začetek postopka, odpovedjo ali pripoznavo zahtevka, ali je bila na njem izdana zamudna sodba. Nagrada po tarifni številki 3102 se zniža na	0,5
2. poglavje Postopek z rednimi pravnimi sredstvi Opombe 3.2: Nagrade v tem poglavju nastanejo v vseh postopkih, razen v primerih iz 4. in 5. poglavja tega dela.
Podpoglavje 2.1 Zoper odločbo o glavni stvari
3210	Nagrada za postopek	1,6
3211	Mandat preneha preden odvetnik vloži pravno sredstvo, odgovor na pravno sredstvo ali preden se udeleži naroka za svojo stranko. Nagrada po tarifni številki 3210 se zniža na	1,1
3212	Nagrada za narok	1,2
3213	Odvetnik se udeleži le naroka, na katerem se je postopek končal z umikom pravnega sredstva. Nagrada po tarifni številki 3212 se zniža na	0,5
Podpoglavje 2.2 Zoper druge odločbe
3220	Nagrada za postopek	50 EUR
3221	Mandat preneha preden odvetnik vloži pravno sredstvo ali odgovor nanj. Nagrada po tarifni številki 3220 se zniža na	25 EUR
3222	Nagrada za narok	50 EUR
3223	Odvetnik se udeleži le naroka, na katerem se je postopek končal z umikom pravnega sredstva. Nagrada po tarifni številki 3222 se zniža na	25 EUR
3. poglavje Postopek z izrednimi pravnimi sredstvi Opombe 3.3: (1) Nagrade v tem poglavju nastanejo v vseh postopkih, razen v primerih iz 4. in 5. poglavja tega dela. (2) Za postopek za razveljavitev sodne poravnave se nagrade določijo tako, kakor da gre za postopek, v katerem je bila sklenjena sodna poravnava, in sicer po vrednosti predmeta, ki ga sodna obravnava obsega.
3300	Nagrada za postopek z revizijo	2,0
3301	Mandat preneha, preden odvetnik vloži revizijo ali odgovor na revizijo. Nagrada po tarifni številki 3300 se zniža na	1,5
3302	Nagrada za postopek o predlogu za obnovo postopka	v višini nagrade za postopek na prvi stopnji
3303	Nagrada za narok Nagrada nastane v primeru pod tarifno številko 3302.	v višini nagrade za narok na prvi stopnji
4. poglavje Posebni postopki
Podpoglavje 4.1 Izdaja plačilnega ali izpraznitvenega naloga
3410	Nagrada za postopek	0,3
Podpoglavje 4.2 Kolektivni delovni spori
Postopek na prvi stopnji
3420	Nagrada za postopek	500 do 1500 EUR
3421	Nagrada za narok	375 do 1125 EUR
Postopek z rednimi pravnimi sredstvi
3422	Nagrada za postopek	600 do 1800 EUR
3423	Nagrada za narok	375 do 1125 EUR
Postopek z izrednimi pravnimi sredstvi
3424	Nagrada za postopek	750 do 2250 EUR
Podpoglavje 4.3 Postopki zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja Opomba 3.4.3: (1) Za zastopanje več upnikov, ki uveljavljajo različne terjatve, nastanejo nagrade vsakokrat posebej. (2) Za pravna sredstva v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja nastanejo nagrade po 2. in 3. poglavju tega dela.
3430	Nagrada za postopek za zastopanje upnika v predhodnem postopku zaradi insolventnosti	0,5
3431	Nagrada za postopek za zastopanje dolžnika v predhodnem postopku zaradi insolventnosti	1,0
3432	Nagrada za postopek v glavnem stečajnem postopku Kadar se stečajni postopek začne zaradi prekinitve postopka prisilne poravnave, postopka prisilne likvidacije ali postopka izbrisa brez likvidacije se nagrade nastale po tarifnih številkah od 3434 do 3438 vštejejo v nagrado za postopek v glavnem stečajnem postopku.	1,0
3433	Nagrada za postopek odpusta obveznosti v osebnem stečaju	0,5
3434	Nagrada za postopek v glavnem postopku prisilne poravnave za zastopanje upnika	1,0
3435	Nagrada za postopek v glavnem postopku prisilne poravnave za zastopanje dolžnika	3,0
3436	Storitev je omejena na prijavo terjatve v glavnem postopku zaradi insolventnosti Nagrada 3432 se zniža na	0,5
3437	Nagrada za postopek prisilne likvidacije	1,0
3438	Nagrada za postopek za izbris iz sodnega registra brez likvidacije	0,5
Podpoglavje 4.4 Nepravdni postopki po določbah Zakona o gospodarskih družbah
Postopek na prvi stopnji
3440	Nagrada za postopek	375 EUR
3441	Mandat preneha pred vložitvijo vloge, s katero se uvede postopek, pred vložitvijo pripravljalne vloge ali preden se odvetnik udeleži naroka za svojo stranko. Nagrada po tarifni številki 3440 se zniža na	250 EUR
3442	Nagrada za narok	350 EUR
3443	Odvetnik se udeleži le naroka, na katerem se je postopek končal z umikom predloga za začetek postopka, odpovedjo ali pripoznavo zahtevka, ali je na njem bila izdana zamudna sodba. Nagrada po tarifni številki 3442 se zniža na	175 EUR
Postopek z rednimi pravnimi sredstvi
3444	Nagrada za postopek	460 EUR
3445	Mandat preneha preden odvetnik vloži pravno sredstvo ali odgovor nanj. Nagrada po tarifni številki 3444 se zniža na	320 EUR
3446	Nagrada za narok	350 EUR
3447	Odvetnik se udeleži le naroka, na katerem se je postopek končal z umikom pravnega sredstva. Nagrada po tarifni številki 3446 se zniža na	175 EUR
Postopek z izrednimi pravnimi sredstvi
3448	Nagrada za postopek	580 EUR
3449	Mandat preneha preden odvetnik vloži pravno sredstvo ali odgovor nanj. Nagrada po tarifni številki 3448 se zniža na	430 EUR
Podpoglavje 4.5 Zemljiškoknjižni postopek
3450	Nagrada za predlog za vpis lastninske ali druge stvarne pravice	70 EUR
3451	Nagrada za predlog za vpis etažne lastnine	95 EUR
3452	Nagrada za predlog za vpis zaznambe	70 EUR
3453	Nagrada za druge vpise	45 EUR
3454	Nagrada za narok	70 EUR
3455	Nagrada za postopek s pravnim sredstvom	90 EUR
Podpoglavje 4.6 Postopki po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju Opomba 3.4.6 Nagrade, predpisane v tem podpoglavju nastanejo v postopkih izvršbe in zavarovanja.
Postopek na prvi stopnji
3460	Nagrada za predlog za izvršbo	0,3
3461	Nagrada za predlog za izdajo predhodne odredbe, predlog za izdajo začasne odredbe in za ugovor zoper njiju	0,3
3462	Nagrada za predlog za zavarovanje denarnih terjatev z zastavno pravico na nepremičnih in premičnih stvareh na podlagi sporazuma strank	0,3
3463	Nagrada za sestavo predloga dražbenih pogojev	0,3
3464	Nagrada za druge obrazložene vloge, če gre za izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na denarno terjatev dolžnika	0,15
3465	Nagrada za druge obrazložene vloge, če gre za izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na premične stvari	0,3
3466	Nagrada za druge obrazložene vloge, če gre za izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premične stvari ali da se izroči nepremičnina, ali na druge premoženjske pravice, ali na nepremičnine, ali če gre za izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve	0,45
3467	Nagrada za narok Nagrado za narok prejme odvetnik tudi, če se udeleži zaslišanja stranke izven naroka.	0,3
Pravna sredstva
3468	Nagrada za redno in izredno pravno sredstvo ter odgovor na to pravno sredstvo	0,6
3469	Nagrada za narok	0,6
Podpoglavje 4.7 Postopki pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, pred Sodiščem Evropskih skupnosti in pred Evropskim sodiščem za človekove pravice Opomba 3.4.7: Nagrade, določene v tem podpoglavju, se uporabljajo za vse vrste zadev pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, pred Sodiščem Evropskih skupnosti in pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, tudi če vsebinsko spadajo v 4. in 5. del Tarife.
3470	Nagrada za postopek	500 do 1500 EUR
3471	Nagrada za narok	375 do 1125 EUR
3471	Pred Evropskim sodiščem za človekove pravice se uveljavlja pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Nagrada po tarifni številki 3470 znaša	200 EUR
Podpoglavje 4.8 Postopki po določbah Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja Opomba 4.3.8: Nagrada določena v tem poglavju se uporablja za vse vrste zadev v postopkih s pravnimi sredstvi po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, tudi če vsebinsko spadajo v 4. in 5. del Tarife.
3480	Nagrada za postopek (1) Nagrada nastane v postopku nadzorstvene pritožbe in v postopku rokovnega predloga. (2) Nagrada prav tako nastane v postopku z zahtevo za pravično zadoščenje, kadar se to zagotovi z objavo sodbe ali s pisno izjavo Državnega pravobranilstva.	10 EUR
3481	Nagrada za postopek (1) Nagrada nastane v postopku z zahtevo za pravično zadoščenje, kadar se to zagotovi z izplačilom denarne odškodnine. (2) Če se pravično zadoščenje zagotovi z izplačilo denarne odškodnine ter objavo sodbe ali pisno izjavo Državnega pravobranilstva, potem nagrada po tarifni številki 3480 ne nastane.	10 % prisojenega zneska, vendar največ 300 EUR
5. poglavje Posamezna opravila Opomba 3.5: (1) Nagrade v tem poglavju nastanejo za posamezna opravila, ne da bi bilo na odvetnika sicer preneseno pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku. (2) Nagrade v tem poglavju nastanejo za vsako opravilo posebej. (3) Če nastane katerakoli nagrada iz tega poglavja, ne more nastati nobena druga nagrada iz drugih poglavjih tega dela. (4) Če odvetnik pozneje v isti zadevi dobi pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku, se že nastale nagrade po tem poglavju vštejejo v pozneje nastale nagrade.
3500	Pooblastilo za zastopanje stranke je omejeno na en narok. Nagrada za postopek	v višini polovice nagrade za postopek, ki bi jo sicer dobil za zastopanje stranke v celotnem postopku
3501	Nagrada za narok Nagrada nastane le v primeru pod tarifno številko 3500.	v višini nagrade za narok, ki bi jo sicer dobil za zastopanje stranke v celotnem postopku
3502	Nagrada za postopek Nagrado dobi odvetnik, ki je pooblaščen za posamezno opravilo in nima pooblastila za zastopanje stranke na narokih.	0,8 ali 60% nagrade v nespremenljivih zneskih ali 60% nagrade v razponu
3503	Pooblastilo je omejeno na enostavno pisanje. Nagrada po tarifni številki 3502 se zniža na Za enostavno pisanje gre, če to ne vsebuje niti težjih pravnih vprašanj niti obsežnih vsebinskih razlag.	0,3 ali 25% nagrade v nespremenljivih zneskih ali 25% nagrade v razponu
3504	1. Mandat v primeru pod tarifno številko 3500 preneha, preden se odvetnik udeleži naroka. 2. Mandat v primeru pod tarifno številko 3502 preneha pred vložitvijo pisanja. Nagrada po tarifni številki 3500 in 3502 znaša	največ 0,5, pri nagradah v razponu ali fiksnih nagradah največ 100 EUR

4. DEL — KAZENSKI POSTOPEK

Tar. št.	Dejstva, na podlagi katerih je določena nagrada	Nagrada ali količnik nagrade glede na 12. ali 36. člen zakona
		Izbrani odvetnik	Dodeljeni ali postavljeni odvetnik
Opomba 4: (1) Nagrada za postopek nastane za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. Nagrada nastane že s prejemom pooblastila za vložitev zasebne tožbe. (2) Nagrada za narok nastane za udeležbo na vsakem posameznem naroku za glavno obravnavo. Nagrada nastane tudi, če odvetnik pristopi na razpisani narok, ki se zaradi razlogov, ki niso na njegovi strani ali strani njegove stranke, ne opravi. Nagrade ne prejme, če je bil pravočasno obveščen o odpovedi ali preložitvi naroka. (3) Če je obdolžencu odvzeta prostost, nastane nagrada z dodatkom.
1. poglavje Splošne nagrade
4100	Osnovna nagrada 1. Nagrada nastane za prvo seznanitev s primerom in le enkrat, ne glede na to, na kateri stopnji postopka odvetnik prevzame primer. 2. Nagrada 5100, ki je nastala zaradi istega dejanja, se všteje v nagrado 4100.	20 do 200 EUR	90 EUR
4101	Nagrada 4100 z dodatkom	20 do 250 EUR	110 EUR
4102	Nagrada za udeležbo na preiskovalnih in drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave (1) Nagrada nastane za udeležbo: 1. na policijskem ali sodnem zaslišanju ter drugih preiskovalnih dejanjih, 2. na razgovorih pred državnim tožilcem, 3. na poravnavanju po 161. a členu ZKP, 4. na narokih izven glavne obravnave. (2) Več narokov ali dejanj na isti dan šteje za en narok ali eno dejanje. (3) V predhodnem postopku in na vsaki stopnji kazenskega postopka nastane nagrada za udeležbo na do treh narokih ali dejanjih v vsakem primeru le enkrat. (4) Če je v drugih poglavjih tega dela določena nagrada za narok, potem za isti narok nagrada po tej tarifni številki ne nastane.	20 do 165 EUR	75 EUR
4103	Nagrada 4102 z dodatkom	20 do 205 EUR	90 EUR
2. poglavje Predhodni postopek Opomba: 4.2: Nagrade v tem poglavju se uporabljajo tudi za pripravljalni postopek.
4200	Nagrada za postopek	20 do 165 EUR	75 EUR
4201	Nagrada 4204 z dodatkom	20 do 205 EUR	90 EUR
3. poglavje Postopek na prvi stopnji Opomba 4.3: Nagrade v tem poglavju se uporabljajo tudi za postopek pred senatom za mladoletnike.
Podpoglavje 3.1 Postopek pred okrajnim sodiščem
4310	Nagrada za postopek	20 do 165 EUR	75 EUR
4311	Nagrada 4310 z dodatkom	20 do 205 EUR	90 EUR
4312	Nagrada za narok za vsak dan glavne obravnave	40 do 265 EUR	120 EUR
4313	Nagrada 4312 z dodatkom	40 do 330 EUR	150 EUR
4314	Sodno postavljeni ali dodeljeni odvetnik je udeležen na glavni obravnavi več kakor 5 in manj kakor 8 ur Nagrada nastane poleg nagrade 4312 ali 4313.		60 EUR
4315	Sodno postavljeni ali dodeljeni odvetnik je udeležen na glavni obravnavi več kakor 8 ur Nagrada nastane poleg nagrade 4312 ali 4313.		120 EUR
Podpoglavje 3.2 Postopek pred okrožnim sodiščem (tričlanski senat)
4320	Nagrada za postopek	25 do 180 EUR	80 EUR
4321	Nagrada z 4320 dodatkom	25 do 220 EUR	105 EUR
4322	Nagrada za narok za vsak dan glavne obravnave	45 do 310 EUR	140 EUR
4323	Nagrada 4322 z dodatkom	45 do 390 EUR	175 EUR
4324	Sodno postavljeni ali dodeljeni odvetnik je udeležen na glavni obravnavi več kakor 5 in manj kakor 8 ur Nagrada nastane poleg nagrade 4322 ali 4323.		70 EUR
4325	Sodno postavljeni ali dodeljeni odvetnik je udeležen na glavni obravnavi več kakor 8 ur Nagrada nastane poleg nagrade 4322 ali 4323.		140 EUR
Podpoglavje 3.3 Postopek pred okrožnim sodiščem (petčlanski senat)
4330	Nagrada za postopek	50 do 380 EUR	170 EUR
4331	Nagrada z 4330 dodatkom	50 do 480 EUR	210 EUR
4332	Nagrada za narok za vsak dan glavne obravnave	70 do 515 EUR	235 EUR
4333	Nagrada 4332 z dodatkom	70 do 645 EUR	285 EUR
4334	Sodno postavljeni ali dodeljeni odvetnik je udeležen na glavni obravnavi več kakor 5 in manj kakor 8 ur Nagrada nastane poleg nagrade 4332 ali 4333.		120 EUR
4335	Sodno postavljeni ali dodeljeni odvetnik je udeležen na glavni obravnavi več kakor 8 ur Nagrada nastane poleg nagrade 4332 ali 4333.		240 EUR
4. poglavje Postopek z rednimi pravnimi sredstvi
4400	Nagrada za postopek	45 do 310 EUR	140 EUR
4401	Nagrada 4410 z dodatkom	45 do 390 EUR	175 EUR
4402	Nagrada za narok za vsak dan obravnave ali seje	45 do 310 EUR	140 EUR
4403	Nagrada 4412 z dodatkom	45 do 390 EUR	175 EUR
4404	Sodno postavljeni ali dodeljeni odvetnik je udeležen na glavni obravnavi ali seji več kakor 5 in manj kakor 8 ur Nagrada nastane poleg nagrade 4412 ali 4413.		70 EUR
4405	Sodno postavljeni ali dodeljeni odvetnik je udeležen na glavni obravnavi ali seji več kakor 8 ur Nagrada nastane poleg nagrade 4412 ali 4413.		140 EUR
5. poglavje Postopek z izrednimi pravnimi sredstvi
Podpoglavje 5.1 Obnova postopka Opomba 4.5.1: (1) V postopku z zahtevo za obnovo in v ponovljenem postopku osnovni nagradi 4100 in 4101 nastaneta le, če primer prevzame odvetnik, ki ni zastopal obsojenca v prvotnem postopku. (2) Nagrade v tem podpoglavju se smiselno uporabljajo tudi za: · zahtevo za spremembo sodne odločbe brez obnove (407. člen ZKP), · zahtevo za nadaljevanje kazenskega postopka (408. člen ZKP), · zahtevo za ponovno uvedbo kazenskega postopka (409. člen ZKP), · zahtevo za spremembo pravnomočne sodne odločbe na podlagi odločbe ustavnega sodišča (416. člen ZKP) in · zahtevo za spremembo pravnomočne sodne odločbe na podlagi odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice (416. člen ZKP).
4510	Nagrada za postopek z zahtevo za obnovo postopka	v višini nagrade za postopek na prvi stopnji
4511	Nagrada za narok glede zahteve za obnovo postopka	v višini nagrade za narok na prvi stopnji
Podpoglavje 5.2 Izredna omilitev kazni
4520	Nagrada za postopek z zahtevo za izredno omilitev kazni	v višini nagrade za postopek na prvi stopnji
Podpoglavje 5.3 Zahteva za varstvo zakonitosti
4530	Nagrada za postopek z zahtevo za varstvo zakonitosti	v višini nagrade za postopek na prvi stopnji
6. poglavje Dodatne nagrade Opomba 4.6: Nagrade, določene v tem poglavju nastanejo poleg nagrad, določenih v drugih poglavjih tega dela.
4600	Zaradi odvetnikovega sodelovanja postane glavna obravnava nepotrebna. Dodatna nagrada (1) Nagrada nastane, če: a. državni tožilec zavrže ovadbo, b. sodišče zavrže obtožnico, c. je postopek ustavljen ali d. pride do umika ugovora zoper kaznovalni nalog ali do umika pravnega sredstva in se zaradi tega sodni postopek konča; če je narok za obravnavo že določen, potem nastane nagrada le, če je ugovor ali pravno sredstvo umaknjeno dva tedna pred razpisano obravnavo ali sejo. (2) Nagrada ne nastane, če ni razvidna storitev, usmerjena v pospešitev postopka. (3) Višina nagrade se določi glede na stopnjo postopka. Za izbranega odvetnika se nagrada odmeri po srednji vrednosti razpona.	v višini nagrade za postopek (brez dodatka)
4601	Nagrada za postopek na prvi stopnji o premoženjskopravnem zahtevku	2,0	2,0
4602	Nagrada za postopek s pravnimi sredstvi o premoženjskopravnem zahtevku	2,5	2,5
4603	Nagrada za sporazum v postopku na zasebno tožbo. Nagrada po tarifni številki 1110 znaša Za sporazum glede premoženjskopravnega zahtevka nastane nagrada za sporazum po 1. delu.	15 do 100 EUR	45 EUR
7. poglavje Posebni postopki Opomba 4.7: Nagrade v tem poglavju nastanejo v naslednjih posebnih postopkih: 1. postopek za uporabo varnostnih ukrepov, 2. postopek za odvzem premoženjske koristi, podkupnin ter denarja ali premoženja nezakonitega izvora, 3. postopek za preklic pogojne obsodbe. 4. postopek o izbrisu obsodbe, 5. postopek o prenehanju varnostnih ukrepov in pravnih posledic obsodbe, 6. postopek za mednarodno pravno pomoč in izvršitev mednarodnih pogodb v kazenskopravnih stvareh, 7. postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev, 8. postopek za povrnitev škode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic oseb, ki so bile neupravičeno obsojene ali jim je bila neutemeljeno vzeta prostost.
4700	Nagrada za postopek	35 do 375 EUR	165 EUR
4701	Nagrada 4700 z dodatkom	35 do 460 EUR	200 EUR
4702	Nagrada za narok	35 do 165 EUR	80 EUR
4703	Nagrada 4702 z dodatkom	35 do 205 EUR	95 EUR
8. poglavje Posamezna opravila Opomba 4.8: (1) Nagrade v tem poglavju nastanejo za posamezno opravilo, ne da bi bilo na odvetnika sicer preneseno pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku. (2) Nagrade v tem poglavju nastanejo za vsako opravilo posebej. (3) Če nastane katerakoli nagrada iz tega poglavja, ne more nastati nobena druga nagrada iz drugih poglavjih tega dela. (4) Če odvetnik pozneje v isti zadevi dobi pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku, se že nastale nagrade po tem poglavju vštejejo v pozneje nastale nagrade. (5) Če je storitev odvetnika omejena le na zastopanje v postopku o premoženjskopravnem zahtevku postavljenem v kazenskem postopku, potem prejme nagrado po tarifnih številkah 4601 in 4602.
4800	Nagrada za postopek Nagrado prejme odvetnik za sestavo posameznih vlog ali za enkratno zastopanje obdolženca.	25 do 255 EUR	110 EUR

5. DEL — POSTOPEK O PREKRŠKIH

Tar. št.	Dejstva, na podlagi katerih je določena nagrada	Nagrada ali količnik nagrade glede na 12. ali 36. člen zakona
		Izbrani odvetnik	Dodeljeni odvetnik
Opomba 5: (1) Nagrada za postopek nastane za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. (2) Nagrada za narok nastane za udeležbo na vsakem posameznem naroku za glavno obravnavo. Nagrada nastane tudi, če odvetnik pristopi na razpisan narok, ki se zaradi razlogov, ki niso na njegovi strani ali strani njegove stranke, ne opravi. Nagrade ne prejme, če je bil pravočasno obveščen o odpovedi ali preložitvi naroka. (3) Če je višina nagrade odvisna od višine globe, se upošteva tista višina globe, ki je določena v trenutku nastanka nagrade. Če globa ni določena, se upošteva srednja vrednost globe, predpisane v razponu, ali vrednost globe, predpisane v določenem znesku. Če je določenih več glob, se upošteva seštevek vseh.
1. poglavje Splošna nagrada
5100	Osnovna nagrada (1) Nagrada nastane za prvo seznanitev s primerom in le enkrat, ne glede na to, na kateri stopnji postopka odvetnik prevzame primer. (2) Nagrada 5100 ne nastane, če je v morebitnem prejšnjem kazenskem postopku zaradi istega dejanja že nastala osnovna nagrada po tarifni številki 4100.	15 do 100 EUR	45 EUR
2. poglavje Postopek za prekrške prekrškovnega organa
5200	Nagrada za postopek v primeru opomina oziroma globe, nižje od 40 EUR	10 do 65 EUR	30 EUR
5201	Nagrada za narok za vsak dan, na katerega se opravi vsaj en narok v postopkih pod tarifno številko 5200	10 do 65 EUR	30 EUR
5202	Nagrada za postopek v primeru globe od 40 EUR do 5000 EUR	15 do 165 EUR	70 EUR
5203	Nagrada za narok za vsak dan, na katerega se opravi vsaj en narok v postopkih pod tarifno številko 5202	15 do 165 EUR	70 EUR
5204	Nagrada za postopek v primeru globe nad 5000 EUR	20 do 165 EUR	75 EUR
5205	Nagrada za narok za vsak dan, na katerega se opravi vsaj en narok v postopkih pod tarifno številko 5204	20 do 165 EUR	75 EUR
3. poglavje Redni sodni postopek Opomba 5.3: Nagrada za narok nastane tudi za udeležbo na uradnih dejanjih izven glavne obravnave.
5300	Nagrada za postopek v primeru opomina oziroma globe, nižje od 40 EUR	10 do 65 EUR	30 EUR
5301	Nagrada za narok za vsak dan, na katerega se opravi vsaj en narok v postopkih pod tarifno številko 5300	15 do 130 EUR	60 EUR
5302	Nagrada za postopek v primeru globe od 40 EUR do 5000 EUR	15 do 165 EUR	70 EUR
5303	Nagrada za narok za vsak dan, na katerega se opravi vsaj en narok v postopkih pod tarifno številko 5302	20 do 265 EUR	115 EUR
5304	Nagrada za postopek v primeru globe nad 5000 EUR	25 do 200 EUR	90 EUR
5305	Nagrada za narok za vsak dan, na katerega se opravi vsaj en narok v postopkih pod tarifno številko 5304	45 do 310 EUR	140 EUR
4. poglavje Postopek s pravnimi sredstvi
5400	Nagrada za postopek z rednimi pravnimi sredstvi	45 do 310 EUR	140 EUR
5401	Nagrada za narok za vsak dan, na katerega se opravi vsaj en narok	45 do 310 EUR	140 EUR
5402	Nagrada za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi	55 do 370 EUR	170 EUR
5. poglavje Dodatne nagrade Opomba 5.5: Nagrade, določene v tem poglavju nastanejo poleg nagrad, določenih v drugih poglavjih tega dela.
5500	Nagrada za postopek na prvi stopnji o premoženjskopravnem zahtevku	2,0	2,0
5501	Nagrada za postopek s pravnimi sredstvi o premoženjskopravnem zahtevku	2,5	2,5
6. poglavje Posamezna opravila Opomba 5.6: (1) Nagrade v tem poglavju nastanejo za posamezno opravilo, ne da bi bilo na odvetnika sicer preneseno pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku. (2) Nagrada v tem poglavju nastanejo za vsako opravilo posebej. (3) Če nastane katerakoli nagrada iz tega poglavja, ne more nastati nobena druga nagrada iz drugih poglavij tega dela. (4) Če odvetnik pozneje v isti zadevi dobi pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku, se že nastale nagrade po tem poglavju vštejejo v pozneje nastale nagrade. (5) Če je storitev odvetnika omejena le na zastopanje v postopku o premoženjskopravnem zahtevku postavljenim v postopku o prekrških, potem prejme nagrado po tarifnih številkah 5500 in 5501.
5600	Nagrada za postopek Nagrado prejme odvetnik za sestavo posameznih vlog ali za enkratno zastopanje kršitelja ali obdolženca.	10 do 65 EUR	30 EUR

6. DEL — IZDATKI

Tar. št.	Dejanski stan izdatkov	Višina
Opomba 6: (1) Vsi splošni stroški poslovanja so zajeti v nagradi, ki jo prejme odvetnik. Če v tem delu zakona ni določeno drugače, lahko odvetnik od stranke zahteva povračilo vseh nastalih izdatkov. (2) Za poslovno potovanje gre, če je cilj potovanja izven območja kraja, v katerem ima odvetnik pisarno ali stanovanje. (3) Če na potovanju odvetnik opravi več poslov za različne stranke, se izdatki po tarifnih številkah od 6003 do 6006 porazdelijo glede na razmerje izdatkov, ki bi nastali pri ločeni izvedbi posameznih poslov. (4) Odvetnik, ki prenese svojo pisarno v drug kraj, lahko ob nadaljevanju predhodno podeljenega pooblastila zahteva povračilo izdatkov po tarifnih številkah od 6003 do 6006 (potnih stroškov) največ v višini, kakor bi nastali pri opravi posla iz njegove prejšnje pisarne.
6000	Pavšalni znesek za izdelavo in izročitev dokumentov: 1. za fotokopiranje ali tiskanje a. upravnih ali sodnih spisov, če je njihova izdelava potrebna pri obravnavi zadeve, b. dokumentov, ki jih je treba dostaviti nasprotni stranki ali drugim udeležencem postopka ter njihovim pooblaščencem na podlagi predpisa, zahteve sodišča, državnega organa ali druge uradne osebe, ki vodi postopek, če je bilo treba izdelati več kakor 100 strani, c. dokumentov za informiranje stranke, če je bilo treba izdelati več kakor 100 strani, d. v drugih primerih le, če so bili v skladu z dogovorom s stranko dokumenti dodatno izdelani za informiranje tretjih oseb: za prvih 50 zaračunanih strani vsaka stran za vsako nadaljnjo stran nad 50 zaračunanih strani 2. za izročitev elektronsko shranjenih datotek, ki se izročijo namesto fotokopij, navedenih pod točko 1d: za vsako datoteko (1) Višina pavšalnega zneska po točki 1 se v isti zadevi in v sodnem postopku na isti stopnji obračuna enotno. (2) Pošiljanje dokumentov preko telefaksa velja kot fotokopiranje.	0,15 EUR 0,10 EUR 1,50 EUR
6001	Plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev Ne more se zahtevati povračilo izdatkov, ki so nastali pri uveljavljanju nagrade.	v polni višini
6002	Pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev Namesto dejanskih izdatkov po tarifni številki 6001 se v vsaki zadevi lahko zahteva pavšalni znesek.	20% nagrade, vendar največ 20 EUR
6003	Potni stroški za poslovno potovanje pri uporabi lastnega motornega vozila, za vsak prevoženi kilometer (1) V potnih stroških so zajeti stroški nakupa, vzdrževanja in obratovanja ter obraba vozila. (2) Če je cilj potovanja oddaljen več kakor 400 kilometrov, se mora odvetnik s stranko posebej dogovoriti za uporabo lastnega motornega vozila.	največ v višini, ki se po Zakonu o dohodnini ne všteva v davčno osnovo
6004	Potni stroški za poslovno potovanje pri uporabi drugega prevoznega sredstva, če so primerni	v polni višini
6005	Dnevnica pri poslovnem potovanju	največ v višini, ki se po Zakonu o dohodnini ne všteva v davčno osnovo
6006	Drugi izdatki nastali med poslovnim potovanjem, v kolikor so primerni	v polni višini
6007	Davek na dodano vrednost (1) Osnova za izračun davka na dodano vrednost so tako nagrade kot izdatki. (2) Davek na dodano vrednost se ne zaračuna v primeru, ko odvetnik ni davčni zavezanec.	v polni višini

PRILOGA:

Višina nagrad s količnikom 1,0 po tabeli iz 12. člena tega zakona pri vrednostih predmeta odvetniške storitve do 500.000 eurov:

Pri vrednosti predmeta do … EUR	znaša nagrada … EUR	Pri vrednosti predmeta do … EUR	znaša nagrada … EUR
300	17	40.000	589
600	30	45.000	637
900	43	50.000	685
1.200	56	65.000	736
1.500	69	80.000	787
2.000	87	95.000	838
2.500	105	110.000	889
3.000	123	125.000	940
3.500	141	140.000	991
4.000	159	155.000	1.042
4.500	177	170.000	1.093
5.000	195	185.000	1.144
6.000	219	200.000	1.195
7.000	243	230.000	1.273
8.000	267	260.000	1.351
9.000	291	290.000	1.429
10.000	315	320.000	1.507
13.000	341	350.000	1.585
16.000	367	380.000	1.663
19.000	393	410.000	1.741
22.000	419	440.000	1.819
25.000	445	470.000	1.897
30.000	493	500.000	1.975
35.000	541

III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV

K 1. členu:

Vsebina prvega člena predloga zakona je enaka kot v doslej veljavni Odvetniški tarifi, saj sta prvi in drugi odstavek povzeta po 1. členu, tretji odstavek pa po prvem in drugem odstavku 10. člena veljavne Odvetniške tarife. Pojem odvetnik velja za odvetnika, odvetnico in odvetniško družbo po Zakonu o odvetništvu, zaradi preglednosti pa se v nadaljevanju zakona uporablja le beseda odvetnik. Odvetnik opravlja storitve za stranko na podlagi pooblastilnega razmerja ali sklepa pristojnega organa, za opravljeno storitev pa je upravičen do plačila nagrade in potrebnih izdatkov. Nagrada za storitev, ki jo odvetnik opravi za tuje fizične in pravne osebe, se obračuna predpisih, ki veljajo na območju države, kjer odvetnik zastopa stranko ali zanjo deluje. Za storitev, ki jo odvetnik opravi za domačo stranko v tujini, pa ima pravico zahtevati plačilo nagrade po domačih predpisih ali po predpisih, ki veljajo na območju države, kjer odvetnik zastopa stranko ali zanjo deluje.

K 2. členu:
V prvem odstavku tega člena je definiran pojem odvetniške storitve, ki je prav tako povzet po doslej veljavni Odvetniški tarifi. Storitev je delo, ki ga odvetnik opravi za stranko na podlagi pooblastilnega razmerja ali sklepa pristojnega organa. Drugi odstavek opredeljuje stroške odvetniške storitve kot vsoto odvetniških nagrad, ki po predlogu zakona pripadajo odvetniku za opravljeno storitev, ter izdatkov, ki so posebej določeni v šestem delu Tarife. Odvetniku se namreč povrnejo le tisti izdatki, ki so v šestem delu Tarife izrecno določeni. Določba tretjega odstavka, po kateri mora stroške odvetniške storitve plačati naročnik storitve, v ničemer ne posega v določbe procesnih zakonov o povračilu stroškov postopka glede na uspeh v postopku.

K 3. členu:
Ta člen opredeljuje načine, na katere so določene nagrade v predlogu zakona in sicer po vrednosti predmeta odvetniške storitve, v nespremenljivih zneskih ali v razponu dveh nespremenljivih zneskov. Veliko večji del nagrad kot v dosedanji Odvetniški tarifi je določen glede na vrednost predmeta odvetniške storitve, s čimer se višina nagrad bolj približa teži posameznega primera in s tem večinoma tudi zahtevnosti odvetniške storitve. Zaradi take ureditve je bilo potrebno pri nekaterih postopkih na novo določiti način ugotavljanja te vrednosti. Fiksni zneski nagrad in nagrade, določene v razponu dveh fiksnih zneskov, se pojavljajo le v primerih, ko bi bilo vrednost predmeta odvetniške storitve zelo težko ugotavljati, ali v stranskih zadevah.

K 4. členu:
Med odvetnikom in stranko je možen dogovor o višji ali nižji nagradi, kot je zakonsko določena, vendar le pod določenimi pogoji. Če se odvetnik in stranka dogovorita za višje plačilo, mora biti dogovor o tem pisen ter ločen od pooblastila in drugih dogovorov. Stranka mora prostovoljno podati izjavo, iz katere izhaja njeno soglasje z višjo nagrado za opravljeno storitev, kot je zakonsko določena, ter jo lastnoročno podpisati. Glede vsebine dogovora o višjem plačilu velja, da ne sme biti v nasprotju s tretjim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu, ki določa, da se lahko odvetnik v premoženjskopravnih zadevah dogovori s stranko za plačilo tako, da si izgovori namesto plačila za delo po odvetniški tarifi največ 15-odstotni delež od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki. Poleg tega mora dogovor o višjem plačilu vsebovati tudi opozorilo o tem, da sodišča in drugi organi, ki v okviru svojih pristojnosti odločajo o odvetniških nagradah, tega dogovora ne bodo upoštevali pri odmeri odvetniških nagrad, razen v sporu med odvetnikom in njegovo stranko, ki izvira iz tega dogovora. Odvetnik in stranka pa se lahko dogovorita tudi za plačilo, nižje od zakonsko določenih nagrad, pri čemer mora biti dogovor sklenjen v pisni obliki.
Ta člen torej omogoča odvetnikom veliko možnosti dogovarjanja glede višine nagrad. Drugačno višino nagrad, kot jo določa zakon, lahko predlaga stranka ali odvetnik, dogovor pa mora vedno izražati soglasje volj obeh udeležencev dogovora. Če poseben dogovor o višini nagrade ne izpolnjuje pogojev, določenih v obravnavanem členu, je odvetnik upravičen le do zakonsko določenih nagrad. Enako velja, če je določitev višine nagrad v dogovoru o višjem plačilu prepuščena eni stranki dogovora.
Možnost dogovorov o drugačni višini nagrad, kot so določene v zakonu, pa je izključena v primerih, kadar odvetnik zastopa stranko po uradni dolžnosti ali če izvaja storitve brezplačne pravne pomoči. Tako omejitev opravičuje dejstvo, da se nagrada odvetnika v teh primerih izplača iz državnega proračuna.
Določbe tega člena urejajo le notranje razmerje med stranko in odvetnikom, ne pa tudi zunanjega razmerja stranke do nasprotne stranke. V sodnih postopkih se nagrade in izdatki vedno odmerijo po zakonskih določbah o nagradah, ne glede na drugačne dogovore med odvetnikom in njegovo stranko. Izjema velja le v primeru spora, ki izvira iz dogovora med stranko in odvetnikom.

K 5. členu:
V tem členu je določeno, kateri zastopniki odvetnika so upravičen do nagrad po predlogu zakona. Vendar pa pogodbeno razmerje obstaja samo med stranko in odvetnikom, ne pa tudi med stranko in zastopnikom odvetnika. Zato je stranka dolžna plačati nagrado samo odvetniku. Notranje razmerje med odvetnikom in njegovim zastopnikom stranke ne zadeva. Stranka in odvetnik se lahko posebej dogovorita, da jo zastopa le odvetnik, zato v tem primeru zastopanje stranke s strani odvetniških kandidatov in pripravnikov ni možno.

K 6. členu:
Ta člen določa, da lahko odvetnik, ki je stranki postavljen kot začasni zastopnik, zahteva nagrado izbranega odvetnika. Procesni zakoni določajo primere, ko lahko sodišče stranki postavi začasnega zastopnika in kdo je v teh primerih dolžan plačati njegove storitve. V pravdnem postopku na primer postavi sodišče začasnega zastopnika izmed notarjev, odvetnikov in drugih strokovno usposobljenih oseb, stroške za njegovo postavitev pa založi stranka, ki jo je predlagala. Odvetnik ima v tem primeru pravico do nagrade izbranega odvetnika, le s to razliko, da ne more zahtevati predujma.

K 7. členu:
V primeru, da je naročilo dano več odvetnikom, prejme vsak odvetnik za svojo storitev celotne nagrade. Naročilo za isto zadevo mora biti dano več odvetnikom z namenom, da ga opravijo skupaj. Vsakemu odvetniku pripada nagrada za storitev, ki jo je dejansko opravil. Če ni določeno drugače, si odvetniki v notranjem razmerju lahko razdelijo naloge. Vendar pa lahko stranka v primeru, ko je naročilo dano več odvetnikom, da ga skupno opravijo, zahteva od nasprotne stranke le povračilo nagrade za enega odvetnika.

K 8. členu:
Ta člen ureja položaj odvetnika, kadar je več naročnikov za isto zadevo. V tem primeru prejme nagrado le enkrat. Odvetnik, ki opravlja isto storitev za več strank hkrati, je zaradi relativno nižjih splošnih stroškov poslovanja, kot če bi zastopal vsako posebej, upravičen samo do nagrade, ki bi jo dobil, če bi bila naročnik samo ena stranka, vendar pa lahko to nagrado v skladu s tarifno številko 1200 ustrezno poviša. Vsaka stranka jamči odvetniku za celotno nagrado in potrebne izdatke, kot da bi dala naročilo sama ter odgovarja za plačilo nagrade kot solidarni dolžnik (stranke pa si medsebojno lahko razdelijo izdatke glede na deleže, ki jih imajo v notranjem razmerju). Izjema od tega načela je določena v tretjem odstavku, ki določa pravico odvetnika, da terja od vsake stranke posebej celotno plačilo pavšalnega zneska za izdelavo in izročitev dokumentov po tarifni številki 6000.

K 9. členu:
Odvetnik je upravičen do plačila nagrade za svoje delo, ko izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja. Določilo velja za vsako odvetnikovo dejavnost, pogoj za zapadlost pa je izvršeno opravilo, torej izpolnitev naročila, za katerega je bil odvetnik pooblaščen. Izvršitev opravila nastopi ne glede na to, ali je stranka v postopku uspela ali ne. Posebej je določena zapadlost nagrade v plačilo, če odvetnik opravlja storitve v sodnem postopku. V tem primeru trenutek zapadlosti nastopi z izdajo sklepa o stroških postopka. Vsa opravila v sodnem postopku so namreč na posamezni stopnji nedvomno izvršena, ko je izdan sklep o stroških postopka. S tem se natančno določi trenutek zapadlosti nagrade v plačilo, s čimer se odpravlja morebitna negotovost odvetnika oziroma naročnika odvetnikove storitve v zvezi s tem trenutkom.
Za odvetnika, ki deluje v okviru brezplačne pravne pomoči, kot odvetnik postavljen po uradni dolžnosti ali zastopa stranko, ki mora poslovati v skladu z Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, ureditev iz prvega odstavka ni primerna, saj Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije in vsakokratni Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije, ki se uporablja za tekoče leto določata drugačno ureditev zapadlosti. V tem primeru se uporabljata omenjena zakona.

K 10. členu:
Določitev predujma omogoča odvetniku večjo gospodarsko varnost, saj lahko zahteva primeren predujem za vse nujno potrebne izdatke v okviru izvršitve naročila. Predujem zajema tudi že nastale, a še ne zapadle nagrade. Odvetnik ima pravico do predujma tudi v primeru posebej dogovorjene višine nagrade po četrtem členu predloga zakona. Odvetnik lahko pogojuje prevzem naročila s plačilom predujma, vključno s prometnim davkom, saj stranke ni dolžan financirati. Če stranka predujma ne poravna v celoti in pravočasno, jo lahko odvetnik za izpolnitev toži, lahko pa tudi odkloni nadaljnje delo, za izvršeno storitev pa zahteva nagrado.

K 11. členu:
Namen tega člena je predvsem zagotoviti preglednost in dokazljivost obračuna storitev ali plačanega predujma. Odvetnik je dolžan stranki izstaviti pisni račun s specifikacijo, ki ga mora stranka plačati v petnajstih dneh po izstavitvi. Specifikacija računa mora vsebovati vse zneske posameznih nagrad in izdatkov, da jih stranka zlahka preveri. Navesti je potrebno tudi predujme, kratek opis dejstev, na podlagi katerih so nastale nagrade, opis izdatkov, uporabljene številke iz Tarife in vrednost predmeta pri nagradah, ki se določajo po vrednosti predmeta odvetniške storitve. Odvetnik je dolžan na kratko obrazložiti razloge, ki utemeljujejo višino nagrad v razponu. Pri poštnih in telekomunikacijskih storitvah zadostuje navedba skupnega zneska.
Določba četrtega odstavka je enaka kot v dosedanji Odvetniški tarifi.

K 12. členu:
Ta člen določa višino tistih nagrad, ki se odmerjajo glede na vrednost odvetniške storitve. Vse nagrade po tem členu so nagrade s količnikom 1,0, zato je za ugotovitev konkretnih višin nagrad navedene zneske treba pomnožiti s količnikom, ki se nahaja pri posamezni tarifni številki. Če je odvetnik upravičen do dveh ali več nagrad, se znesek iz tabele po tem členu pomnoži z vsoto količnikov, določenih pri posameznih nagradah. Pri začetni vrednosti predmeta do 300 eurov znaša nagrada s količnikom 1,0 17 eurov. V tabeli, ki je sestavni del tega člena, so nato določene mejne vrednosti predmeta odvetniške storitve in ustrezna povišanja nagrad. Pri vrednosti predmeta 500.000 eurov se za vsak začeti nadaljnji znesek 50.000 eurov nagrada poveča za 100 eurov. Z namenom poenostavitve izračuna posameznih nagrad so v Prilogi k predlogu zakona navedene nagrade s količnikom 1,0 pri vrednostih predmeta do 500.000 eurov,.

K 13. členu:
Enega od možnih načinov določanja nagrad po predlogu zakona predstavljajo nagrade v razponu, katerih višino odvetnik v konkretnem primeru določi po pravičnem preudarku. Ta odvetnikova določitev je za stranko načeloma zavezujoča. Okoliščine za določitev nagrade v razponu so naštete le primeroma, kar pomeni, da odvetnik lahko upošteva tudi druge okoliščine, ki so vplivale na konkretno višino nagrade, predvsem pa obseg in težavnost odvetniške storitve, uporabo tujih pravnih virov, posebnega strokovnega znanja z izvenpravnih področij, pravnega specialističnega znanja ali tujega jezika, pomen zadeve, kot tudi premoženjske razmere stranke. Nagrade v razponu so predvidene v drugem delu Tarife, ki se nanaša na izvensodne storitve, v četrtem in petem delu Tarife, ki vsebujeta nagrade v kazenskem postopku in postopku o prekrških ter delno v tretjem delu Tarife, kjer so določene nagrade za kolektivne delovne spore ter za postopke pred Ustavnim sodiščem in Sodiščem evropskih skupnosti. To določilo omogoča odvetnikom nadaljnje možnosti določanja višine nagrad, kar povečuje njihovo stopnjo samostojnosti na tem področju.

K 14. členu:
Novost predlagane določitve odvetniških nagrad v primerjavi z veljavno Odvetniško tarifo je v tem, da odvetnik za svoje storitve ne prejme več nagrade za vsako posamezno dejanje, temveč je nagrada določena za celotno storitev od prevzema do dokončanja zadeve. Odvetnik lahko zahteva nagrado v isti zadevi in na isti procesni stopnji le enkrat. Zadeve se delijo na iste, različne in posebne, ki so primeroma določene v 15. in 16. členu tega zakona. Odvetnik lahko zahteva nagrado za vsako pritožbeno stopnjo posebej, če pa se zadeva v okviru pravnih sredstev vrne sodišču nižje stopnje v ponovno odločanje, se že nastala nagrada za postopek pred tem sodiščem vračuna v nagrado za postopek v ponovljenem postopku. To ne velja za nagrado za narok, kot smiselno izhaja iz četrtega odstavka opombe številka 3 v Tarifi.
Tretji odstavek tega člena določa način odmere nagrade v primerih, kadar je za različne dele istega predmeta odvetniške storitve potrebno uporabiti različne tarifne postavke, torej različne tarifne številke. Za isti predmet odvetniške storitve gre, kadar odvetnik deluje v okviru iste pravice ali istega pravnega razmerja. Po novem sistemu nagrajevanja odvetnikov lahko nastanejo primeri, ko iz istega pravnega razmerja izvira predmet, katerega del vrednosti se bo presojal po eni tarifni številki z nekim določenim količnikom, drug del vrednosti istega predmeta pa po drugi tarifni številki z drugačnim količnikom. Če na primer teče sodni postopek za 3.000 eurov, stranki pa skleneta sodno poravnavo za teh 3.000 eurov in še za dodatnih 5.000 eurov, rešita torej sporni predmet v skupni vrednosti 8.000 eurov. Ker je glede na dejstvo, ali je zaradi predmeta oziroma dela predmeta spora tekel sodni postopek ali ne, nagrada za sporazum določena z različnimi količniki (če je o predmetu spora v teku sodni postopek, se uporabi količnik 0,7, če pa glede predmeta spora ne teče sodni postopek, pa se uporabi višji količnik 1,5), se v tem primeru za različne dele predmeta uporabijo različne tarifne postavke, torej različne tarifne številke, kar pomeni različni količniki. Tako bo odvetnik za poravnavo v višini 3.000 eurov, ki jih je uveljavljal v sodnem postopku, prejel nagrado, odmerjeno z nižjim količnikom 0,7 (tarifna številka 1111 Tarife), za poravnavo 5.000 eurov, ki se niso uveljavljali v sodnem postopku, pa nagrado, odmerjeno z višjim količnikom 1,5 (tarifna številka 1110). S tem je odvetnik stimuliran, da v sodno poravnavo vključi tudi druge dele predmeta, ki so sporni, vendar pa se še niso sodno uveljavljali. Vendar pa je v tretjem odstavku obravnavanega člena določeno, da tako odmerjena nagrada ne sme presegati višine nagrade, ki bi nastala, če bi se celoten znesek, torej 8.000 eurov, odmeril z višjim količnikom, torej 1,5. Če se to pravilo ne bi uporabilo, potem bi lahko odvetnik v nekaterih podobnih primerih, kot je opisan zgoraj, prejel višjo nagrado, če bi se za del predmeta izvensodno poravnal, del predmeta pa uveljavljal sodno in se nato sodno poravnal, kakor pa, če bi se za celoten predmet poravnal izvensodno, brez udeležbe sodišč. Ker to ni primerno in se odvetnikov ne bi smelo stimulirati k takšnemu početju, je pravilo prepovedi preseganja višine nagrade, obračunane glede na celotni znesek spornega predmeta po najvišji tarifni postavki, ustrezno.
Četrti odstavek predvideva možnost predčasnega zaključka ali prenehanja pooblastila, kar pa na že nastale nagrade ne vpliva. Zaradi okoliščine, da je imel odvetnik manj dela z izpolnitvijo naročila, kot je bilo na začetku predvideno, se nagrada ne zniža, seveda pod pogojem, da je nagrada že nastala.
V petem odstavku je urejen primer, ko je odvetnik, ki je v isti zadevi že opravljal storitve, ponovno pooblaščen, da jih nadaljuje. V tem primeru ne more prejeti večje nagrade, kot bi jo prejel, če bi bil za to nadaljnjo zadevo pooblaščen že od vsega začetka. Taka situacija na primer lahko nastane, če je bil odvetnik pooblaščen samo za posamezno dejanje, kasneje pa je dobil pooblastilo za novo posamezno dejanje v isti zadevi ali za vodenje celotne zadeve. Prvotna zadeva še ne sme biti zaključena, saj novo pooblastilo ne more ustanavljati nove zadeve.
Če je odvetnik pooblaščen za eno ali več posameznih dejanj v isti zadevi, skupna nagrada v skladu z določbo šestega odstavka ne sme presegati nagrade, ki bi jo dobil, če bi bil že od začetka pooblaščen za zadevo v celoti.

K 15. členu:
Ta člen primeroma našteva najbolj očitne primere, ki zaradi vsebinske povezanosti predstavljajo isto zadevo, pri čemer pa je potrebno poudariti, da bo seznam teh zadev dopolnjevala sodna praksa. Odvetnik lahko v isti zadevi zahteva nagrado le enkrat, kot je določeno v drugem odstavku 14. člena predloga zakona. V dvomu, ali gre za isto ali različno zadevo, je potrebno odločiti, da gre za različno zadevo, saj bi bila neutemeljena določitev iste zadeve v škodo odvetniku, ki za opravljanje storitev za stranko ne bi bil več enako stimuliran.
Za isto zadevo gre na primer v postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči in postopku, za katerega se zahteva brezplačna pravna pomoč, ali v postopku za razvezo zakonske zveze in iz nje izvirajočih zadevah, o katerih sodišče odloča v istem postopku, ali v postopku izdaje ter spremembe oziroma odprave posameznega sredstva zavarovanja. Isto zadevo predstavljata tudi postopek o dopustitvi revizije in postopek odločanja o reviziji, ali kazenski postopek, kadar sodišče obdolžencu hkrati sodi za dvoje ali več kaznivih dejanj, ter drugi primeri.

K 16. členu:
V nasprotju s 15. členom ta člen predloga zakona določa različne in posebne zadeve, ki niso medsebojno povezane, zato odvetniku pripada nagrada za vsako zadevo posebej. Tudi različne zadeve so zgolj primeroma naštete in tudi v tem primeru bo seznam zadev dopolnjevala sodna praksa. Za različni zadevi gre na primer v upravnem postopku in upravnem sporu, ali v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine in nadaljnjem pravdnem postopku, v postopku o pravnem sredstvu in postopku o pritožbi zaradi zavrnitve ali zavrženja pravnega sredstva. Različno zadevo predstavlja tudi kazenski postopek in posamezen posebni postopek iz tretjega dela Zakona o kazenskem postopku ter drugi primeri.

K 17. členu:
Tudi ta člen se navezuje na drugi odstavek 14. člena, ki določa, da lahko odvetnik zahteva nagrade na vsaki stopnji. K stopnji postopka spadajo vse dejavnosti, storitve in postopki, ki so povezani z obravnavano zadevo, kot na primer vsa pripravljalna dejanja za sestavo tožbe in drugih zahtevkov ter odgovori nanje, dejanja v zvezi z pripravo zagovora, izvensodni naroki, določitev vrednosti predmeta postopka, postopek za izdajo popravnega ali dopolnilnega sklepa sodišča, postopke o določitvi in vračilu varščine in drugo. Tudi ti primeri so našteti le primeroma, zato bo seznam dopolnjevala sodna praksa.

K 18. členu:
V primeru odstopa zadeve drugemu (pristojnemu) sodišču predstavljata postopka pred odstopnim in prevzemnim sodiščem isto stopnjo. Odvetnik, ki opravlja storitve za isto stranko na isti stopnji postopka, si le zaradi odstopa zadeve ne more obračunati dvojnih nagrad. Gre za horizontalni prenos, v katerem nastane samo tista nagrada, ki bi sicer nastala pred odstopnim sodiščem, vendar le v primeru, če je v obeh postopkih zastopal stranko isti odvetnik. Tudi če se je odvetnik udeležil le naroka, na katerem je sodišče postopek odstopilo drugemu sodišču, mu pripada celotna nagrada za narok.

K 19. členu:
Tudi ta člen je povezan z drugim odstavkom 14. člena predloga zakona v zvezi z nagrado za posamezno stopnjo postopka. V primeru vrnitve zadeve nižjemu sodišču v novo odločanje gre za vertikalni prenos, zato se ponovni postopek pred tem sodiščem šteje za novo stopnjo. Odvetnik v tem primeru prejme nove nagrade, pri čemer se že nastala nagrada za postopek pred sodiščem prve stopnje vračuna v nagrado za postopek v ponovljenem postopku pred sodiščem prve stopnje.

K 20. členu:
Predlog zakona v večini primerov določa nagrade, ki se odmerijo glede na vrednost predmeta odvetniške storitve. Ker je v teh primerih potrebno določiti vrednost predmeta, četrto poglavje vsebuje pravila, ki se pri tem uporabljajo.
20. člen predloga zakona v prvem odstavku določa, da se v primeru, kadar se v isti zadevi pojavi več predmetov odvetniške storitve, njihove vrednosti seštejejo. Predmet predstavlja določena pravica ali pravno razmerje, na katero se nanašajo odvetnikove storitve. Nagrade se določijo glede na seštevek vrednosti predmetov. Posledica seštevanja vrednosti predmetov je v tem, da je zaradi degresivnega naraščanja odvetniških nagrad glede na vrednost predmeta odvetnikova nagrada, odmerjena po vrednosti seštevka predmetov, nekoliko nižja, kot bi bila vsota nagrad, odmerjenih po vrednosti vsakega posameznega predmeta posebej. Če se torej v določeni zadevi obravnava več predmetov, zaradi tega ni mogoče zaračunavati ločenih nagrad, ki se sicer zaračunavajo, ko gre za več predmetov v več različnih zadevah.
Drugi odstavek tega člena določa zgornjo mejo, ki jo ima lahko vrednost predmeta odvetniške storitve. Pri tem se upošteva, da se ta zgornja meja nanaša na predmet oziroma seštevek predmetov v isti zadevi. Takšna meja mora biti določena, saj bi sicer lahko v nekaterih primerih prišlo do ekstremno visokih vrednosti predmeta in posledično do nesorazmerno visokih odvetniških nagrad. Zgornja meja vrednosti predmeta v isti zadevi je določena na 30 milijonov eurov. Dodatno je določeno, da znaša najvišja vrednost 30 milijonov eurov le, če ta zakon ne določa nižje zgornje meje vrednosti predmeta. To je na primer določeno v drugem odstavku 22. člena, kjer je zgornja meja postavljena pri vrednosti 500.000 eurov.
V zvezi z obravnavanim členom morda ni odveč poudariti, da se nanaša na določanje vrednosti predmeta za odmero odvetniških nagrad za vsakega posameznega odvetnika.

K 21. členu:
Vrednost predmeta za odmero odvetniške nagrade bo potrebno določati samo v primerih, kjer je določeno, da se nagrada odmeri s predpisanim količnikom. V vseh primerih, kjer je določena nagrada v nespremenljivi vrednosti ali v razponu dveh nespremenljivih vrednosti, pravila o določitvi vrednosti predmeta niso potrebna.
Prvi odstavek 21. člena predloga zakona določa, da se v primerih, ko se odvetniške nagrade odmerijo po vrednosti predmeta, le ta ugotavlja na način, določen v predlogu novega Zakona o sodnih taksah. Predlog novega Zakona o sodnih taksah namreč vsebuje predpise glede določanja vrednosti predmeta postopka za izračun sodnih taks. Zaradi usklajenosti določanja vrednosti predmeta predlog Zakona o odvetniški tarifi napotuje na uporabo zadevnih določb Zakona o sodnih taksah. To je splošno pravilo za določitev vrednosti predmeta, vendar pa lahko Zakon o odvetniški tarifi določi tudi drugače.
Drugi odstavek določa, da se v vseh primerih, ko so v Zakonu o odvetniški tarifi določene nagrade glede na vrednost predmeta, v Zakonu o sodnih taksah pa se takse ne odmerijo s količnikom in zaradi tega ta zakon ne določa pravil o določitvi vrednosti predmeta, uporabijo določila Zakona o odvetniški tarifi. To so primeri iz 23. do 28. člena predloga Zakona o odvetniški tarifi, kjer je predpisan način določitve vrednosti predmeta v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki, v delovnih, socialnih in upravnih sporih, v izvršilnem postopku ter v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja.
Ker prvi in drugi odstavek obravnavanega člena predpisujeta uporabo določil Zakona o sodnih taksah, je logično sklepati, da gre za primere sodnih postopkov. Zaradi tega tretji odstavek dodaja pravilo, da se določbi prvega in drugega odstavka tega člena uporabita tudi za izvensodne storitve odvetnika, če je predmet teh storitev lahko predmet sodnega postopka.

K 22. členu:
V tem členu je določeno, da se v primerih, kadar vrednosti predmeta ni mogoče določiti po pravilih iz 23. do 28. člena, in gre hkrati za primere iz drugega odstavka 21. člena tega zakona, pri katerih se vrednost predmeta določa po tem zakonu, za določitev te vrednosti uporabi prosti preudarek. Pri uporabi prostega preudarka se upoštevajo vse okoliščine posameznega primera. Ker lahko določanje vrednosti predmeta po prostem preudarku v začetni fazi veljavnosti predloga zakona povzroči težave pri izvajanju enotne prakse, predvsem na področjih, kjer se do sedaj ni določala vrednost predmeta, bi bilo priporočljivo, da sodišča izdelajo posebne neformalne kataloge vrednosti predmetov v posameznih postopkih, ki bi bili v oporo pri konkretni določitvi vrednosti posameznega predmeta.
Kadar vrednosti predmeta izjemoma ni mogoče določiti po prostem preudarku oziroma je takšna določitev izredno težavna, se uporabi določba drugega odstavka, ki določa, da znaša vrednost predmeta 4.000 eurov. Ta vrednost pa ni pravilo, ampak zgolj pomoč pri določanju vrednosti predmeta odvetniške storitve. Glede na stanje zadeve oz. primera je vrednost lahko višja ali nižja, vsekakor pa ne sme presegati 500.000 eurov.

K 23. členu:
Nagrade v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki se po predlogu zakona odmerjajo po vrednosti predmeta odvetniške storitve, zato je potrebno določiti način ugotavljanja te vrednosti. Glede na to, da niti veljavna Odvetniška tarifa niti Zakon o sodnih taksah ne določata načina ugotavljanja vrednosti predmeta v obravnavanih postopkih, ga je bilo potrebno določiti povsem na novo. Določbi tega člena sta povzeti po nemškem Zakonu o sodnih stroških (Gerichtskostengesetz - GKG), s tem da so fiksno določeni zneski prilagojeni razmerju med slovenskim in nemškim bruto domačim produktom.

K 24. členu:
Tudi odvetniške nagrade v individualnih delovnih sporih so po predlogu zakona določene glede na vrednost predmeta odvetniške storitve, zato je potrebno določiti, kako se v teh sporih ugotavlja vrednost predmeta. Določbe tega člena so pripravljene po vzoru nemškega GKG, le da je vrednost predmeta v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi določena po znesku zadnjih šestih bruto dohodkov, ki so bili izplačani odvetnikovi stranki pred nastankom nagrade, kar je dvakrat višje kot v Nemčiji, kjer je odločilen znesek zadnjih treh plač.

K 25. in 26. členu:
Glede teh dveh členov velja smiselno enaka obrazložitev kot k 24. členu. Določbe teh dveh členov so pripravljene po vzoru nemškega GKG, le da je znesek v drugem odstavku 25. člena za 30%, znesek v četrtem odstavku pa za 40% nižji od nemških zneskov.

K 27. členu:
V 27. členu je urejeno določanje vrednosti predmeta v izvršilnem postopku. Ker se v izvršilnem postopku zaračunavajo sodne takse v nespremenljivih vrednostih in se zato ne določa vrednost predmeta postopka, ni mogoče uporabiti določil predloga Zakona o sodnih taksah. V teh primerih drugi odstavek 21. člena napotuje na uporabo določb o vrednosti po tem zakonu, kar posledično pomeni tudi uporabo določb 27. člena.
V prvem odstavku je urejeno določanje vrednosti predmeta pri izterjavi denarnih terjatev, kjer se vrednost predmeta določi po znesku denarne terjatve, ki je predmet izvršbe.
Drugi odstavek se uporablja v primerih, kadar gre za izvršbo nedenarne terjatve. Vrednost predmeta se določa po vrednosti stvari, kadar gre za izročitev, dobavitev, izpraznitev ali delitev te stvari. Če se izvršba nanaša na obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti, na vrnitev delavca na delo, na izjavo volje ali na zadeve glede varstva in vzgoje otrok ter na zadeve glede osebnih stikov z otroki, se vrednost predmeta določi po 22. členu tega zakona. To pomeni, da se uporabijo pravila o določitvi vrednosti predmeta po prostem preudarku.

K 28. členu:
Podobno kot 27. člen ureja določanje vrednosti predmeta v izvršilnem postopku, 28. člen ureja določanje vrednosti predmeta v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja. Kadar odvetnik zastopa dolžnika (tarifne številke 3431, 3432 in 3435, pa tudi tarifni številki 3220 in 3222), se nagrade odmerijo po vsoti zneskov, ki so bili uporabljeni ali so na razpolago za poravnavo dolgov stečajne mase oziroma po vsoti zneskov, s katerimi je bila dosežena prisilna poravnava. Vrednost predmeta v predhodnem insolvenčnem postopku za zastopanje dolžnika znaša najmanj 4.000 eurov.
Drugi odstavek določa, da se nagrade, za zastopanje upnika (tarifne številke 3430, 3432 in 3434, pa tudi 3220 in 3222) odmerijo po vsoti upnikovih prijavljenih terjatev.
V vseh ostalih primerih, kjer ni možno uporabiti določbe prvega in drugega odstavka, se vrednost predmeta smiselno določi po 21. in 22. členu tega zakona, kar pomeni, da se uporabijo določbe o vrednosti predmeta, ki so vsebovane v predlogu Zakona o sodnih taksah oziroma se vrednost predmeta določi po prostem preudarku.

K 29. členu:
Če je sodišče zaradi odmere sodnih taks že določilo vrednost predmeta postopka, potem se v skladu s prvim odstavkom tega člena ta vrednost uporabi tudi za odmero odvetniških nagrad. S tem se doseže usklajenost določitve vrednosti predmeta za sodne takse in odvetniške nagrade. Poleg tega ima ta določba tudi praktičen pomen, saj mora sodišče v večini postopkov zaradi odmere sodnih taks že na začetku postopka določiti vrednost predmeta, s čimer se odvetnik in njegova stranka izogneta morebitnim medsebojnim nesoglasjem v zvezi s to določitvijo.
V drugem odstavku je določeno, da lahko odvetnik zoper odločbo sodišča o ugotovitvi vrednosti predmeta vlaga enaka pravna sredstva kot stranka. Ta pravna sredstva odvetnik vlaga v svojem imenu, saj je njegova pravica, t. j. nagrada odvisna od določitve te vrednosti. Zaradi enakih razlogov ima odvetnik tudi možnost predlagati, da sodišče določi vrednost predmeta, če ta še ni sodno določena.

K 30. členu:
V 31. členu je določeno, da si mora odvetnik prizadevati za dogovor o višini nagrade, če gre za ustno ali pisno izvensodno svetovanje, ki ni povezano z nadaljnjo dejavnostjo, za katero je določena nagrada, ali za dejavnost mediatorja. V primeru, da mu s stranko ne uspe doseči dogovora, se nagrada določi po tržni vrednosti s pravili, določenimi v Obligacijskemu zakoniku, posebej tistimi, ki veljajo za mandatno pogodbo. Pri tem mora upoštevati določilo, da nagrada za svetovanje ali izdelavo pisnega mnenja ne sme preseči 250 eurov, za prvi nasvet pa 190 eurov.
Če je izvensodno svetovanje povezano s kasnejšo dejavnostjo, za katero nastane nagrada po Tarifi, se nagrada za izvensodno svetovanje praviloma všteje v nagrado za to kasnejšo dejavnost.

K 31. členu:
Za vse postopke, ki potekajo pred arbitražami, se smiselno uporabljajo nagrade, določene v tretjem delu Tarife, ki ureja vse sodne postopke razen kazenskega postopka in postopka o prekrških.
V vseh primerih, kjer je arbitražna odločba izdana brez ustne obravnave, lahko odvetnik zahteva tudi nagrado za narok.

K 32. členu:
V obsežnem 6. poglavju predloga zakona, ki obsega člene od 32. do 40. člena, so določena pravila v zvezi z nagradami odvetnika, postavljenega po uradni dolžnosti, in odvetnika, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, v nadaljevanju postavljenega in dodeljenega odvetnika. V nasprotju s dosedanjo ureditvijo, po kateri je bil postavljeni oziroma dodeljeni odvetnik upravičen do enako visokih nagrad za svoje storitve kot izbrani odvetnik, predlog zakona za postavljenega oziroma dodeljenega odvetnika določa precej nižje nagrade kot za izbranega odvetnika. Razlog za tako ureditev je v tem, da ima postavljeni oziroma dodeljeni odvetnik zagotovljene stranke in plačilo iz državnega proračuna, izbrani odvetnik pa si mora prizadevati za pridobitev strank, poleg tega pa je v potencialni negotovosti glede plačila. Podobno ureditev vsebujejo tudi primerljivi tuji pravni sistemi.
V prvem odstavku 32. člena predloga zakona je izrecno določeno, da se nagrade za opravljanje storitev, ki jih prejme postavljeni ali dodeljeni odvetnik, izplačajo iz državnega proračuna. Edina izjema od tega pravila je nagrada po tarifni številki 2300. To nagrado v višini 10 eurov je dolžan plačati upravičenec do brezplačne pravne pomoči, saj gre za neke vrste varovalno nagrado, ki preprečuje neutemeljeno vlaganje prošenj za brezplačno pravno pomoč.

K 33. členu:
Postavljeni oziroma dodeljeni odvetnik ni upravičen do povrnitve izdatkov, ki niso bili nujno potrebni za izvršitev storitve. Nujnost izdatkov, ki so sicer določeni v šestem delu Tarife, se presoja v vsakem konkretnem primeru posebej.
V drugem odstavku je določena možnost odvetnika, da pred opravo poslovnega potovanja za stranko od sodišča zahteva, da odloči o utemeljenosti potovanja, torej o nujnosti izdatkov, ki nastanejo pri takem potovanju. Ta možnost je dana odvetniku zato, da lahko predhodno ugotovi, ali bo upravičen do povrnitve stroškov, kar je lahko odločilno, kadar gre za potovanje, kjer se pričakuje nastanek precejšnjih stroškov. Brez predhodne odločitve o nujnosti potovanja odvetnik načrtno ne bi opravil takega potovanja, saj bi bilo zanj preveliko tveganje, da ne bi dobil povrnjenih stroškov, čeprav bi se izkazalo, da je bilo potovanje nujno. Izbrani odvetnik tovrstne zakonske možnosti nima, saj lahko vedno zaprosi svojo stranko za odobritev potovanja, ker bo tudi stroške potovanja plačala njegova stranka.
Odločitev sodišča glede utemeljenosti potovanja je zavezujoča pri določitvi nagrad in predujmov in je pozneje ni mogoče spremeniti.

K 34. členu:
Tako kot izbrani odvetnik lahko tudi postavljeni oziroma dodeljeni odvetnik zahteva predujem. Predujem lahko zahteva za nagrade, ki so že nastale, čeprav še niso zapadle v plačilo. Za izdatke pa lahko odvetnik dobi predujem tako v primeru, če so že nastali, kot v primeru, če so predvideni. Primernost predujma oceni glede na vsak posamezen primer, pri čemer lahko velja za primernega tudi predujem v polni višini že nastale nagrade.

K 35. členu:
Postavljenemu oziroma dodeljenemu odvetniku pripadajo nagrade glede na odločbo, s katero je bila odobrena brezplačna pravna pomoč oziroma s katero je bil postavljen odvetnik po uradni dolžnosti. Zahtevek je tako po podlagi kot po višini odvisen od obsega postavitve ali dodelitve, ki izhaja iz te odločbe. Če odvetnik v določenem primeru deluje širše kot določa odločba o postavitvi oziroma dodelitvi, odvetnik za ta presežni del nima zahtevka za izplačilo nagrade in izdatkov. Ta zahtevek za nagrado za presežni del pa lahko nastane kot posledica razširitve obsega brezplačne pravne pomoči ali postavitve odvetnika po uradni dolžnosti.
Drugi odstavek razširja upravičenost do plačila nagrade postavljenega oziroma dodeljenega odvetnika. V primerih, kjer se nagrade določajo po tretjem delu Tarife, je odvetnik upravičen tudi do plačila nagrade za obrambo svoje stranke pred pravnim sredstvom nasprotne stranke, če ima sam pooblastilo za zastopanje stranke v postopku s pravnim sredstvom svoje stranke. Če se nagrade odmerijo glede na vrednost predmeta, bo to pomenilo, da je odvetnik plačan tako v obsegu vrednosti, za katero se pritožuje njegova stranka, kakor tudi v obsegu vrednosti, za katero se pritožuje nasprotna stranka, če bo svojo stranko zoper to pravno sredstvo tudi zagovarjal. Določba drugega odstavka ne širi pooblastila odvetnika, ki mu ga da sodišče, ampak samo omogoči, da odvetnik prejme plačilo, če bo stranko tudi branil pred pritožbo, ki jo vloži nasprotna stranka. Kadar bo odvetnik postavljen ali dodeljen za zastopanje stranke v postopku o predlogu za izdajo predhodne ali začasne odredbe, bo upravičen tudi do plačila za storitve v postopku za izvršitev predhodne oziroma začasne odredbe.
V tretjem odstavku je določena razširitev pravice do plačila tudi na nagrado za sporazum po tarifni številki 1100, kadar ima stranka odobreno brezplačno pravno pomoč za opravo posamezne storitve v zakonskih sporih. Zaradi narave razmerij, ki se obravnavajo v zakonskih sporih, se z določbo tretjega odstavka 35. člena stimulira k sklepanju sporazumov o varstvu in vzgoji otrok, preživljanju otrok, o stikih z otroki, o delitvi skupnega premoženja, o ureditvi pravnih razmerij na skupnem stanovanju in o preživljanju zakonca. Izbrani odvetnik, ki ima pooblastilo za zastopanje, se lahko s svojo stranko natančno dogovori glede obsega pooblastila, odvetnik, ki opravlja storitve brezplačne pravne pomoči, pa opravlja samo storitve, ki so določene v odločbi sodišča. Zaradi tega je v tretjem odstavku 35. člena določeno, da se odvetniku, ki opravlja storitve brezplačne pravne pomoči v zakonskem sporu, izplača tudi nagrada za omenjene sporazume. Nagrada je primerna predvsem zaradi boljše, hitrejše in s strani obeh strank sprejete rešitve v razmerjih, kjer je podan poseben javni interes, ter tudi zaradi manjšega obsega dela sodišča, saj ni potrebno sodno reševanje zadev, ki sta jih stranki že sami uredili.
Četrti odstavek razširja upravičenost do plačila nagrade iz državnega proračuna v primeru, kadar je odvetnik v kazenskem postopku ali postopku o prekrških postavljen ali dodeljen med tekom samega postopka, prej pa je storitve opravljal kot izbrani odvetnik. Upravičenost do plačila nagrade iz državnega proračuna se nanaša na storitve, ki jih je odvetnik opravil kot izbrani odvetnik v okviru iste stopnje postopka in so bile nujno potrebne. Če je odvetnik postavljen ali dodeljen na prvi stopnji, je po določbi petega odstavka upravičen tudi do plačila nagrad za storitve, ki jih je opravil v predhodnem postopku oziroma postopku pred prekrškovnim organom. Če pride do združitve več zadev, lahko sodišče v skladu s šestim odstavkom obravnavanega člena odloči, da je odvetnik upravičen do plačila iz državnega proračuna tudi za storitve, za katere pred združitvijo ni bil postavljen ali dodeljen. Tudi v tem primeru morajo biti storitve opravljene v okviru iste stopnje.

K 36. členu:
Kadar se nagrade odmerijo glede na vrednost predmeta odvetniške storitve in se hkrati izplačajo iz državnega proračuna, se za določitev nagrad pri vrednostih predmeta do 3.000 eurov uporablja tabela, določena v 12. členu, za določitev nagrad pri vrednostih predmeta nad 3.000 eurov pa tabela iz 36. člena predloga zakona. Tako odvetniki, ki so plačani iz državnega proračuna, dobijo enako plačilo kakor izbrani odvetniki, če je vrednost predmeta odvetniške storitve nižja od 3.000 eurov. Nad to vrednostjo pa se uporablja tabela iz 36. člena, ki določa nižje nagrade kakor tabela iz 12. člena. Iz tabele iz 36. člena so neposredno razvidne mejne vrednosti predmeta ter nagrade s količnikom 1,0 pri teh vrednostih. Pri tem je potrebno poudariti, da je pri vrednosti predmeta 30.000 eurov določena najvišja nagrada s količnikom 1,0, kar pomeni, da gre za limit.

K 37. členu:
V kazenskem postopku in postopku o prekrških so nagrade za postavljenega in dodeljenega odvetnika določene v nespremenljivih zneskih. Čeprav je za takega odvetnika v kazenskem postopku predvidena možnost posebnih dodatnih nagrad v primeru daljših obravnav, pa v primerjavi z izbranim odvetnikom v zahtevnejših primerih težje doseže primerno plačilo. Tako postavljeni in dodeljeni odvetnik nimata možnosti, da bi si za težavnejše ali obsežnejše primere določila nadpovprečno visoko nagrado v okviru določenega razpona, niti nimata možnosti skleniti dogovora o višjem plačilu po 4. členu zakona. Zaradi tega 37. člen določa možnost pavšalne nagrade, ki postavljenemu in dodeljenemu odvetniku omogoča doseči višjo nagrado, kakor je določena z zakonom. Takšna nagrada se lahko določi za celoten postopek ali pa samo za en del postopka (npr. samo za eno obravnavo), v primeru, da bi bile zaradi posebnega obsega ali težavnosti primera zakonsko določene nagrade neustrezne. Tega pravila pa ni mogoče uporabiti pri nagradah, ki se tudi v kazenskem postopku in postopku o prekrških določajo glede na vrednost (nagrade v postopku s premoženjskopravnim zahtevkom).
Da bi se preprečilo podvojevanje nagrad in odpravile vse nejasnosti glede nastanka nagrad, mora sodišče v odločbi, s katero določi pavšalno nagrado za posamezne dele postopka, natančno določiti, za katere dele je določilo pavšalno nagrado oziroma namesto katerih nagrad, ki bi sicer nastale, je določena pavšalna nagrada. Kadar se določi pavšalna nagrada za celoten postopek, tega ni potrebno določiti, saj se predvideva, da so zajete vse nagrade, ki bi sicer nastale.
Pavšalno nagrado je mogoče določiti tudi za storitve, ki jih je odvetnik prvotno opravljal kot izbrani odvetnik, pozneje pa se zaradi določb četrtega, petega in šestega odstavka 35. člena šteje, kot da jih je opravljal kot postavljeni ali dodeljeni odvetnik, saj se nagrade za te storitve izplačajo iz državnega proračuna.
O zahtevi odvetnika za določitev pavšalne nagrade odloči predsednik sodišča, pred katerim poteka kazenski postopek, oziroma predstojnik prekrškovnega organa, ki odloča o prekršku. Zaradi prevelikih zastojev v postopku, ki bi nastali zaradi pošiljanja spisov, bi bilo neprimerno, da bi o tem odločalo višje sodišče, čeprav bi bilo to zaradi poenotenja sodne prakse najbolj ustrezno. Prav zaradi slednjega pa ne bi bilo primerno, če bi o tem odločal predsednik senata, ki obravnava zadevo. Tako je najboljša vmesna rešitev, ki narekuje, da o tem odloči predsednik sodišča oziroma predstojnik prekrškovnega organa. Zoper odločitev o določitvi pavšalne nagrade ni posebne pritožbe, vendar je tej odločitvi mogoče oporekati v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari, kar bo posledično pripeljalo do večjega poenotenja sodne prakse na tem področju.

K 38. členu:
Obdolženčev postavljeni oziroma dodeljeni odvetnik lahko v kazenskem postopku zahteva plačilo nagrad, določenih za izbranega odvetnika, če sodišče obdolženca ne obsodi ali če ima obdolženec zadostna sredstva za plačilo odvetnika. Odvetnik je tako v prvem primeru stimuliran, da zastopa obdolženca po svojih najboljših močeh in doseže njegovo oprostitev, saj bo tako od državnega proračuna prejel nagrado izbranega odvetnika, ki je višja od zakonsko določene nagrade postavljenega oziroma dodeljenega odvetnika. Druga možnost pridobitve nagrad izbranega odvetnika preprečuje, da bi plačilno sposobne stranke izrabljale institut obveznega zastopanja po odvetniku, čeprav so finančno sposobne plačati izbranega odvetnika. Plačilna sposobnost se ugotavlja na zahtevo dodeljenega odvetnika.
V drugem odstavku so določena nekatera procesna pravila pri ugotavljanju plačilne sposobnosti obdolženca. Tako določi sodišče obdolžencu petnajstdnevni rok, da obrazloži svoje premoženjsko stanje. Šteje se, da obdolženec nima zadostnih sredstev za preživljanje svoje družine, če izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči po določbah zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Če pa se obdolženec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne izjavi o svojem premoženjskem stanju, se šteje, da je sposoben plačati nagrado izbranega odvetnika. Ta domneva bo stranko prisila v to, da se aktivno izjasni glede svojega premoženjskega stanja. S tem se želi preprečiti, da bi obdolženec izkoriščal sredstva iz državnega proračuna, če je sposoben plačati izbranega odvetnika.
Odvetnik, ki lahko zahteva plačilo nagrad izbranega odvetnika, od obdolženca ne more zahtevati predujma, lahko pa seveda zahteva predujem, ki se izplača iz državnega proračuna.
Določbe 38. člena se smiselno uporabljajo tudi za odvetnika, ki opravlja storitve brezplačne pravne pomoči za zasebnega tožilca ali oškodovanca kot tožilca ob pogoju, da ima zasebni tožilec oziroma oškodovanec kot tožilec zahtevek za povračilo stroškov postopka. Plačilo nagrad izbranega odvetnika je stimulacija dodeljenemu odvetniku, da uspe z zahtevki svojih strank.

K 39. členu:
Če postavljeni ali dodeljeni odvetnik s krivdnim ravnanjem povzroči svojo razrešitev ter s tem postavitev ali dodelitev drugega odvetnika, ne more zahtevati nagrad, ki nastanejo tako zanj kot za novo postavljenega oziroma dodeljenega odvetnika. Ker predlog zakona določa sistem nagrad, po katerem nastane ena nagrada za celoten postopek in ena nagrada za vse naroke, je mogoče, da bi odvetnik prejel navedeni nagradi, čeprav ne bi deloval do konca postopka. Odvetnik, ki bi nadaljeval njegovo delo, bi prav tako prejel obe nagradi. V primeru zamenjave izbranega odvetnika ali opravičene zamenjave postavljenega oziroma dodeljenega odvetnika bi nagrado prejel tako predhodnik kot naslednik. Če pa zamenjavo povzroči odvetnikovo krivdno ravnanje, lahko stranka od izbranega odvetnika stranka zahteva odškodnino za nastalo škodo, za postavljenega oziroma dodeljenega odvetnika pa 39. člen določa, da ne dobi nagrad, ki nastanejo za njegovega naslednika.

K 40. členu:
Ta člen določa, da odvetnik, ki je od stranke prejel kakršnakoli plačila ali predujme za storitve, za katere je bila stranki pozneje odobrena brezplačna pravna pomoč, ta plačila obdrži, vendar pa se vštejejo v nagrado, ki jo odvetnik pozneje prejme iz državnega proračuna.

K 41. členu:
41. člen vsebuje prehodno določbo, ki določa, da se nagrade za storitve odvetnikov v sodnih postopkih, ki so se na prvi stopnji začeli pred uveljavitvijo tega zakona, in v vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določijo po doslej veljavni Odvetniški tarifi. Če pa se postopek na prvi stopnji začne po uveljavitvi tega zakona, se nagrade za storitve odvetnikov v tem postopku določijo po tem zakonu. V posamezni zadevi se bodo torej nagrade odvetnikov na vseh stopnjah postopka, vključno z izrednimi pravnimi sredstvi, odmerjale po istem predpisu. Taka ureditev je smiselna zaradi popolnoma novega koncepta odvetniških nagrad v predlogu novega zakona.

K 42. členu:
Ta člen razveljavlja doslej veljavno Odvetniško tarifo.

K 43. členu:
Ta člen kot datum uveljavitve predlaganega zakona določa 1. januar 2009.


OBRAZLOŽITEV TARIFE