Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
EVA: 2009-3311-0001
Številka: 00722-1/2009/8
Ljubljana, 07.05.2009
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 25. redni seji dne 07.05.2009 določila besedilo:
- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA,
ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 142. člena poslovnika Državnega zbora po skrajšanem postopku.
Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja obravnava po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona. Razen določbe o sestavi svetov vzgojno izobraževalnih zavodov gre za spremembe, ki izboljšujejo besedilo členov in za redakcijske popravke.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bosta kot njena predstavnika pri delu Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovala:
- dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport,
- Alenka Kovšca, državna sekretarka, Ministrstvo za šolstvo in šport.
PRILOGA: 1
SKRAJŠANI POSTOPEK
EVA: 2009-3311-0001
PREDLOG ZAKONA
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
ZAKONA O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
I. UVOD
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – peto prečiščeno besedilo, in 36/08, v nadaljnjem besedilu: ZOFVI) ureja temeljna organizacijska, statusna in finančna vprašanja od predšolske vzgoje do izobraževanja odraslih, deloma tudi v višjem strokovnem izobraževanju. Od njegove uveljavitve v marcu leta 1996 se je večina določil že uveljavila v praksi, zakon pa se je večkrat dopolnjeval in spreminjal.
Spremembe vzgojno-izobraževalnih programov v osnovni šoli, gimnaziji, poklicnem in strokovnem izobraževanju, razvoj mreže vrtcev in šol, zasebnih vrtcev in šol, spremembe v izobraževanju strokovnih delavcev po bolonjskih programih, spremenjen sistem plač v javnem sektorju in še marsikaj so razlog za temeljit razmislek o ustreznosti rešitev v tem temeljnem zakonu iz leta 1996. Nekatera vprašanja pa so take narave, da je treba zakon spremeniti oziroma dopolniti takoj.
1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJETJE ZAKONA
Razloge za spremembe in dopolnitve ZOFVI je mogoče razdeliti v te skupine:
a. Izobrazba kot pogoj za imenovanje ravnatelja
Ravnatelj na področju vzgoje in izobraževanja opravlja poslovodne naloge in naloge pedagoškega vodenja. Zato so v zakonu za imenovanje ravnatelja določeni pogoji, ki presegajo tiste, ki veljajo za strokovne delavce vrtcev oziroma šol. Z zakonom so določeni stopnja izobrazbe, pedagoško-andragoška izobrazba, strokovni izpit, ravnateljski izpit, delovne izkušnje in naziv. Na ta način sta zagotovljena ravnateljeva strokovna usposobljenost za pedagoškega vodjo in njegova poslovodska usposobljenost, da vodi poslovanje zavoda, ureja sistemizacijo delovnih mest, plače sodelavcev, delovna razmerja, varstvo pri delu in druge predpise, ki urejajo javne zavode.
Ravnatelji z višješolsko izobrazbo so si morali v skladu s prehodnimi določbami ZOFVI iz leta 2001 pridobiti visokošolsko izobrazbo oziroma izobrazbo druge stopnje, da bi izpolnili pogoje za učitelja in ob izpolnjevanju drugih pogojev tudi za ravnatelja. Nekateri ravnatelji so si pridobili ustrezno stopnjo izobrazbo, vendar po študijskih programih, ki niso ustrezni za učitelje v osnovni šoli (na primer študijski program za menedžment). Po razlagi Ministrstva za šolstvo in šport je bila taka pridobljena izobrazba za ravnatelja ustrezna. Po odločitvi sodišča pa ni tako (Višje delovno in socialno sodišče v sodbi št. pdp. 328/2007 z dne 1. februarja 2008 v zadevi imenovanja ravnatelja Osnovne šole Majšperk). Ob upoštevanju te odločitve sodišča po podatkih Ministrstva za šolstvo in šport (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) 43 ravnateljev s področja osnovnega šolstva ne izpolnjuje pogojev za imenovanje.
S to spremembo zakona se ureja njihov status tako, da ravnatelji oziroma vršilci dolžnosti ravnatelja, ki jim teče redni mandat, pa tudi ravnatelji, ki jim je po letu 2005 mandat iz kakršnih koli razlogov prenehal, izpolnjujejo pogoje za ravnatelja in so lahko ponovno imenovani oziroma na novo imenovani za ravnatelja.
Podobno študijsko pot kot nekateri ravnatelji pa so izbrali tudi nekateri učitelji, ki kljub doseženi ustrezni stopnji izobrazbe in izpolnjevanju drugih pogojev ne izpolnjujejo pogojev za ravnatelja. Študijsko pot pa so izbrali ob takratni razlagi ministrstva, da je taka izobrazba za ravnatelja tudi ustrezna. Zaradi uveljavljanja načela enakosti pred zakonom zato predlagana zakonska rešitev pri kandidiranju za ravnatelja izenačuje vse, ki so si po določitvi sodišča do 1. februarja 2008 pridobili ustrezno stopnjo, a neustrezno smer izobrazbe.
Ne spreminja pa se temeljna zahteva zakona, da ravnatelji v celoti izpolnjujejo pogoje iz 53. člena ZOFVI iz leta 1996.
b. Sestava sveta vrtca oziroma šole
Spremenjena sestava svetov vrtcev in šol ob noveli ZOFVI iz leta 2006 zmanjšuje vlogo delavcev v vzgoji in izobraževanju pri upravljanju vrtcev in šol. Enakomerna zastopanost delavcev (3), staršev (3) in ustanovitelja (3) na prvi pogled sicer vzpostavlja uravnoteženost vseh treh ključnih skupin pri upravljanju vrtca oziroma šole. Vsebinske in organizacijske spremembe, ki se dogajajo v zadnjem času v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu, zahtevajo visoko stopnjo strokovne neodvisnosti vrtcev oziroma šol in tudi strokovnih delavcev. Vzgojno-izobraževalni programi se sprejemajo po načelih učnega ciljnega načrtovanja, v poklicnem in strokovnem izobraževanju so sprejeti odprti kurikuli, uveljavljata se modularnost in izbirnost. Na vseh ravneh se za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti uvaja načelo samoovrednotenja. Vse to zahteva, da vsi zaposleni v vrtcu oziroma šoli zelo sodelujejo pri načrtovanju lastnega dela, pa tudi pri načrtovanju dela zavoda v celoti. Zato mora biti tudi pri sestavi sveta vloga predstavnikov delavcev poudarjena.
c. Pristojnosti sveta staršev
Svet staršev je organ vrtca oziroma šole, ki omogoča staršem, da izmenjajo svoje izkušnje in poglede med seboj in izoblikujejo svoja stališča in predloge, s katerimi seznanijo vodstvo vrtca oziroma šole in svet, ki je najvišji organ upravljanja. Svet staršev ima tudi nekatere pristojnosti sprejemanja odločitev, ko gre za vprašanja nadstandardnih storitev in s tem povezanih prispevkov staršev. Z zadnjo novelo ZOFVI iz leta 2008 je svet staršev dobil tudi pristojnost, da »samostojno ali v sodelovanju z delavci šole lahko ustanavlja oziroma oblikuje delovne skupine za posamezna področja vzgojno-izobraževalnega dela in projekte«. Po mnenju ministrstva taka pristojnost sveta staršev presega vlogo, ki jo ima v sistemu vzgoje in izobraževanja svet staršev. Omogoča namreč, da mimo ali celo v nasprotju z vodstvom vrtca oziroma šole organizira delo posameznih skupin, ki lahko vključujejo tudi delavce vrtca oziroma šole, lahko bi se izvajali projekti, ki ne bi bili vključeni v letni delovni načrt. Nastala bi lahko resna motnja pri delovanju vrtca oziroma šole z nepredvidljivimi posledicami.
Pristojnosti sveta staršev je zato treba ohraniti v mejah, ki omogočajo sodelovanje staršev, predlaganje projektov, usklajevanje interesov, vse organizacijske pobude in zasnove pa je treba uskladiti v letnem delovnem načrtu vrtca oziroma šole.
d. Financiranje zasebne šole in zaščita obstoja javne osnovne šole v šolskem okolišu, v katerem se financira tudi zasebna šola
Financiranje zasebnih šol omogoča uresničevanje nekaterih posebnih interesov staršev, zagotavlja pa tudi možnosti za razvoj izobraževalnih programov po posebnih vzgojnih načelih. Taka ureditev pa ne sme ogrožati možnosti za vpis otrok v šolo v njihovem šolskem okolišu, pa tudi razvoja in ustrezne kakovosti javne šole v tem okolišu ne.
e. Zaščita strokovnih delavcev, ki zaradi spremembe zakona nimajo ustrezne izobrazbe
Ob uveljavitvi ZOFVI marca leta 1996 se je predpisana izobrazba za strokovne delavce v vrtcih in šolah praviloma zviševala. Zviševanje izobrazbene ravni zaposlenih v vrtcih in šolah je temeljilo na pričakovanju, da taka izobrazba zagotavlja višjo kakovost vzgoje in izobraževanja, saj sama po sebi združuje višje usposobljenosti izvajalcev vzgoje in izobraževanja. Najobsežnejše premike je nova zakonska ureditev prinesla v predšolski vzgoji in osnovnošolskem izobraževanju, deloma pa tudi v srednjem poklicnem izobraževanju. Nova šolska zakonodaja je seveda naletela na precej strokovnih delavcev, ki niso izpolnjevali pogojev po novem zakonu, so pa do njegove uveljavitve izpolnjevali vse pogoje. Te delavce je ZOFVI v prehodnem obdobju zaščitil tako, da so še naprej lahko delali v vzgoji in izobraževanju, čeprav niso izpolnjevali pogojev glede izobrazbe (če so izpolnjevali vse druge pogoje).
V praksi se je ta zaščitna norma sicer uveljavila, vendar se je povezovala z neprekinjenim delovnim razmerjem. Če je delavec z enim delodajalcem prekinil delovno razmerje in ga hotel skleniti z drugim, se je v posameznih primerih postavljal dvom, ali tak delavec še lahko opravlja vzgojno-izobraževalno delo pod enakimi pogoji ali pa zanj zaščitna norma pravzaprav ne velja. Z novelo ZOFVI iz leta 2008 je bil sicer v 42. členu opravljen poskus, da bi se zagotovila zaščita na celotnem področju vzgoje in izobraževanja. Zaradi nejasnosti, ki se še vedno pojavljajo v praksi, pa ministrstvo meni, da je treba tudi z jasnejšo dikcijo 146. člena zagotoviti, da se delavec, ki ostaja v vzgojno-izobraževalnem sistemu, lahko zaposluje v različnih vrtcih oziroma šolah. V teh primerih gre za prenehanje delovnega razmerja pri enem delodajalcu in začetek dela pri drugem, sam prehod pa ne pomeni prekinitve delovnega razmerja v vzgoji in izobraževanju.
f. Dopolnjevanje učne obveznosti
Zaradi neugodnih demografskih gibanj, ki so povzročila nestabilnost zaposlitve v posameznih šolah, je bila leta 2005 sprejeta prehodna določba, ki je omogočila, da delavci, ki imajo v šoli sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, dopolnjujejo učno obveznost pri drugih predmetih, za katere nimajo ustrezne smeri izobrazbe, vendar ne več kot 40 odstotkov predpisane učne obveznosti.
Prehodno obdobje traja do 1. 9. 2010. Ministrstvo meni, da razlogi, ki so utemeljevali tako rešitev, še vedno trajajo, zato predlaga, da se rok za prehodno obdobje podaljša do leta 2015.
Ob pogostem spreminjanju ZOFVI je nastalo nekaj napak, ki jih je treba odpraviti z redakcijskimi popravki. Ponavljajo se alineje, odstavki so napačno navedeni ipd.
2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA
Ključni cilji, ki jih uresničujemo s tem zakonom, so:
zagotavljanje razmer za kakovostno delo vrtcev in šol,
zaščita delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki bi jim bile lahko zaradi nejasnih zakonskih določb kršene pravice,
s podaljšanjem rokov prehodnega režima omogočanje smiselne organizacije vzgoje in izobraževanja,
ohranjanje sistemske umestitve posameznih skupin pri upravljanju vrtcev in šol.
Predlog zakona se ne odmika od načel, ki so bila upoštevana že pri pripravi sedanjega zakona. Poglavitne rešitve predlaganega zakona so:
ponovno krepi položaj delavcev vrtcev in šol v svetih, ki so najvišji organi upravljanja v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, in v srednjem šolstvu vključuje v organ upravljanja tudi dijake. S tem v ospredje postavlja pedagoški proces. Ohranja pa idejo partnerstva med delavci šole, starši in lokalno skupnostjo oziroma ustanoviteljem pri upravljanju šole;
ponovno uvaja zaščitno normo, ki določa, da se zasebna osnovna in glasbena šola ne financirata iz javnih sredstev, če bi bila s tem ogrožena obstoj in razvoj javne šole v šolskem okolišu, s tem pa tudi ogrožena pravica otroka, da se lahko v svojem šolskem okolišu vpiše v javno šolo, ki ji obseg dejavnosti zagotavlja ustrezno kakovost;
za skupino strokovnih delavcev, še zlasti ravnateljev, ki so si pridobili visokošolsko izobrazbo druge stopnje, ki sicer ne ustreza zahtevani izobrazbi za učitelja oziroma strokovnega delavca v osnovni šoli, v prehodnem obdobju zakon določa, da so lahko imenovani za ravnatelja. S tem pa ne spreminja temeljne določbe, ki jo določa zakon glede izobrazbenih in drugih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za ravnatelja;
jasneje določa, da pomeni opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela možnost tudi za zamenjavo delodajalca, če gre za neprekinjeno delo na področju vzgoje in izobraževanja;
ponovno umešča svet staršev v sistemsko ureditev, ki ne posega v pristojnosti in odgovornosti vodstva šole in sveta šole.
3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA
Predlog zakona nima finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva
4. PRIKAZ UREDITEV V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOST UREDITVE PRAVU EU
Predlog zakona ni predmet usklajevanja s pravom Evropske unije.
a. Izobrazbeni pogoji za ravnatelja
Pregled izobrazbenih pogojev in možnosti za ravnatelje primarnih in sekundarnih šol v državah Avstrije, Finske, Irske, Madžarske, Nizozemske, Norveške, Švedske in Anglije kaže te splošne značilnosti (vir: OECD: Improving School Leadership; avgust 2008):
ker kandidatov za ravnatelje v glavnem primanjkuje, se ravnateljsko izobraževanje ali usposabljanje večinoma financira iz javnih sredstev, zato so šolske oblasti zainteresirane, da ravnatelje (v katere so vlagale velika sredstva), ko enkrat vstopijo v poklic, ohranijo na vodstvenih delovnih mestih;
če se spremenijo izobrazbeni pogoji za vstop v poklic, velja to večinoma za nove kandidate oziroma za tiste, ki prvič vstopajo v (ravnateljski) poklic. V vseh evropskih državah so se v zadnjih 30 letih vsaj enkrat povišali izobrazbeni standardi za vstop v pedagoški in posledično tudi v ravnateljski poklic. V vseh pregledanih sistemih so ravnatelji ohranili »staro licenco« za delo, ob tem pa so v zadnjih letih vse države povečevale možnosti za stalno poklicno usposabljanje na delu. V nekaterih primerih je to usposabljanje predpisano, v drugih priporočeno. Lahko je neformalno ali pa formalno (ovrednoteno po visokošolskem kreditnem sistemu). Vedno pa je vsebinsko povezano z znanjem in spretnostmi, ki jih zahteva ravnateljsko delo, in ne s poučevanjem predmeta oziroma s pedagoškim delom, ki ga je ravnatelj opravljal pred vstopom v ravnateljski poklic.
b. Položaj učitelja ob spremembi zakonodaje
Pri pregledu primerljivih izobraževalnih sistemov ni najti nobenega primera, da se učitelji, ki so bili sprejeti v sistem po prejšnji zakonodaji, ne bi smeli zaposliti v drugem vzgojno-izobraževalnem zavodu.
c. Sestava svetov oziroma vloga organov upravljanja šole in članstvo
V večini evropskih držav imajo šole organe, ki sprejemajo odločitve ali imajo vlogo posvetovalnega telesa.
Članstvo v organih upravljanja šole je lahko opredeljeno na tri različne načine:
– prvi način sestave vključuje v organe upravljanja delavce šole in njihove neposredne uporabnike. V organu so zastopani samo vodstvo šole, učitelji, starši in ponekod učenci (dijaki). Tak model poznajo v Belgiji (nemško govoreča skupnost), na Danskem, v Nemčiji, Italiji in Luksemburgu (nižja sekundarna stopnja). V nekaterih državah lahko šole same odločijo, ali bodo v te organe imenovale tudi zunanje člane;
– v večini držav je k delu organov šol povabljeno širše zastopstvo, ki najpogosteje vključuje predstavnike lokalne oblasti, odgovorne za šolstvo, manj pogosto pa tudi predstavnike širše skupnosti. Taka ureditev sestave organov upravljanja šole kaže željo po uravnoteženju moči med različnimi strokovnimi skupinami in skupinami uporabnikov: šolskim vodstvom, učitelji, starši, učenci, lokalnimi oblastmi itn.;
– večinoma s predpisom o sestavi organa upravljanja želijo odločilno vlogo pri odločanju prepustiti le eni skupini. Delavci šole imajo prevladujočo moč v državah, kot sta Francija in Luksemburg. Druga skrajnost pa so države, v katerih imajo v organih šole prevladujočo moč zunanji predstavniki (starši ali predstavniki širše skupnosti), na primer v flamski skupnosti v Belgiji, v Estoniji in Latviji. Prikazani zgledi so povzeti iz pravne ureditve držav, dejanska praksa na šolah pa je seveda lahko tudi drugačna.
Poleg različnih vzorcev sestave organov upravljanja šole so v nekaterih državah tudi druga telesa. Najrazličnejši sveti pogosto dopolnjujejo sistem odločanja na ravni šole. Celovitost upravljanja šol se tako povečuje. Na Portugalskem si moč upravljanja delita direktor izvršnega sveta (vodstveni organ, ki ga sestavljajo člani šolskega osebja) in predsednik zbora šole (v katerem so tudi zunanji predstavniki). Podobno dvojnost je mogoče opaziti tudi med vodstvenim in upravnim organom v flamski skupnosti v Belgiji. Pri delovanju organov šole vse bolj sodelujejo še učiteljski zbori, katerih naloga je sicer načrtovanje pedagoških dejavnosti v šoli, kar se dogaja v Italiji, Latviji, Litvi, Romuniji in od nedavnega tudi v Franciji (od 2005 na nižjih sekundarnih šolah).
Avstrija. Vsaka šola oblikuje svoje posvetovalno telo z učitelji, starši in učenci. Ta telesa se ukvarjajo z vprašanji pedagoške narave (pouk, učila, poraba sredstev za izredne namene), imajo natančno določeno in omejeno moč odločanja. To so razredni zbor (Klassenforum), zbor šole (Schulforum) in odbor šolske skupnosti (Schulgemeinschaftsausschuss). Zbor šole in razredni zbor sestavljajo učitelji, predstavniki staršev in ravnatelj šole (headmaster), ki ima odločilni glas. Odbor šolske skupnosti je neposredno voljeni posvetovalni organ s pristojnostmi odločanja, ki ga sestavljajo trije predstavniki učiteljev, trije predstavniki staršev in trije učenci/dijaki ter ravnatelj. Učenci/dijaki na sekundarni ravni šol imajo pravico sodelovati v posvetovalnih telesih šole (namesto učencev na primarni ravni sodelujejo njihovi starši). Učenci višjih ravni so v telesa šole izvoljeni na neposrednih volitvah. Razredni predstavniki imajo pravico sodelovati na sestankih zbora šole in odbora šolske skupnosti (vendar ne tudi odločati z glasovanjem).
Skandinavski model upravljanja. Finske šole upravljajo lokalne samouprave (občine: občinski sveti), ki same določijo način upravljanja šol na svojem območju, delitev oblasti, pravic in dolžnosti. Upravljanje šolskih služb je zato različno urejeno. Šolska zakonodaja ne ureja podrobneje vprašanj organizacije in upravljanja šol. Enotno vsem občinskim ureditvam pa je, da ima vsaka šola ravnatelja, ki je bolj ali manj odgovoren za delovanje šole, in šolski odbor (school board), svoj ali skupen z drugimi šolami. Podrobnosti se uredijo z internim aktom šole, ki ga potrdi šolski odbor. Občinski organi lahko katere od svojih pristojnosti delegirajo na šole. Srednje šole morajo imeti telo, ki ga sestavljajo neposredno izvoljeni predstavniki dijakov, ti pa imajo pravico do posvetovanja z ravnateljem in šolskimi odbori pri posameznih vprašanjih (učna uspešnost, izbirni kurikul …). Podobno je na Norveškem. Upravljanje in vodenje šole in njihova samostojnosti pri tem, vse to je odvisno od občin. Ravnatelji šol so navadno odgovorni za pedagoško vodenje in poslovodenje. V svojo vodstveno skupino pa običajno imenujejo še enega ali dva pomočnika, dva svetovalca učencev/dijakov, dva učitelja in do štiri administrativne sodelavce. Šola lahko ima tudi svoj upravni odbor (Management Board), ki soodloča in pomaga ravnatelju pri upravljanju šole. Sestavljajo ga predstavniki staršev, starejših učencev in dijakov, učnega in drugega osebja ter predstavniki lokalne skupnosti. Ravnatelj je sekretar odbora. Učenci in dijaki so zraven povsod, kjer so tudi njihovi starši. Poleg tega imajo svoj ločeni svet (Pupils' Council; Students' Council) in volijo svoje predstavnike v odbor šole.
Nizozemska. Občinske oblasti so odgovorne za javne in zasebne šole. Vse šole imajo organ vodenja, neke vrste šolski odbor – ŠO, ki je običajno skupen za več šol. Nekatere pristojnosti lahko prenese na ravnatelje šol. Lahko je tudi izvršni organ občine (javne šole) ali administrativni organ zasebne šole, ki zastopa združenja in (najpogosteje) sklade, ki so v tem primeru nepridobitne pravne osebe. V zunanjem organu opravljanja šol ali v šolskem odboru je lahko različno število članov, največ pet članov (ne sme imeti več kot tri FTE). Navadno so med njimi predstavniki lokalne skupnosti in staršev. Notranje poslovanje šole omogočajo ravnatelji, njihovi pomočniki (v srednjih šolah: rektor, direktor in pomočniki, določeno število za posebne naloge pristojnih posameznikov), ki oblikujejo šolsko menedžmentsko skupino. Kakšne so njihove pristojnosti, odloča zunanji upravni organ šole. V novejšem času se lahko srednje šole same odločijo, ali bodo imele »svojo« menedžmentsko skupino ali se bodo v celoti podredile zunanjemu upravnemu organu. Vsaka šola ima tudi posvetovalni svet, ki ga sestavlja enako število izvoljenih predstavnikov osebja in staršev oziroma učencev sekundarnih šol (od 6 do 18 oseb). Ta svet ima nalogo svetovati notranji upravni skupini ali zunanjemu organu, pri nekaterih zadevah pa daje soglasja ali predlaga rešitve. Starši imajo še svoj svet staršev, ki svetuje svojim predstavnikom, kako naj se odločajo v posvetovalnem svetu šole. Dijaki sekundarnih šol imajo dijaške svete, ki urejajo svojo organizacijo s svojimi dijaškimi ustavami.
Od leta 2007 dalje imajo posvetovalni sveti tudi več moči odločanja; nobena pomembnejša odločitev upravnega organa ne more biti sprejeta brez njihovega soglasja ali mnenja.
Češka republika. Šole so samostojne pravne osebe. Javne šole, ki jih je ustanovila država ali lokalne samoupravne skupnosti, upravljajo pooblaščena telesa ustanovitelja.
Šola, ki jo sicer vodi ravnatelj, ima školská rada – telo, ki ga sestavljajo starši, starejši učenci oziroma dijaki, osebje šole in predstavniki ustanovitelja. Število članov posameznih skupin se lahko razlikuje, vendar velja načelo, da tretjino članov imenuje ustanovitelj, tretjino izvolijo učitelji med kandidati iz svojih vrst, tretjino pa dijaki oziroma starši mlajših učencev. Mandat članov je tri leta. Ravnatelj šole ni član ŠR, vendar mora sodelovati na sejah, če je povabljen. Vsaka šola ima svetovalno telo ravnatelja – učiteljski svet (ki ga imenuje ravnatelj). Dijaki imajo pravico oblikovati svoja samoupravna telesa. Po predstavnikih sodelujejo z ravnateljem in ŠR pri posameznih vprašanjih, o katerih morata ravnatelj in ŠR poiskati njihovo mnenje.
Viri:
Eurydice: Šolska avtonomija v Evropi; Politike in ukrepi, 2007 (slovenska izdaja 2008)
Eurydice, Euristat: Key Data on Education in Europe, 2005 Edition
Eurydice: EURYBASE (extracted 26. 2. 2009)
http://eacea.ec.europa.eu/portal/page/portal/Eurydice/PubPage?pubid=052EN&fragment=64&page=1
5. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMELO SPREJETJE ZAKONA
Sprejetje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ne bo imelo drugih posledic.
II. BESEDILO ČLENOV
V 46. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Svet javnega vrtca oziroma šole sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev.«
Doda se drugi odstavek, ki se glasi:
»Svet javne poklicne oziroma strokovne šole, gimnazije in javnega dijaškega doma sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev, trije predstavniki staršev in dva predstavnika dijakov.«
2. člen
V šestem odstavku 48. člena se črtata beseda »drugega« in vejica.
3. člen
V petem odstavku 53. člena se za besedo »prvega« beseda »in« nadomesti z vejico, za besedo »drugega« pa se dodasta besedi »in tretjega«.
Deveta alineja četrtega odstavka 66. člena se spremeni tako, da se glasi: »– v dogovoru z vodstvom šole lahko ustanavljajo oziroma oblikujejo delovne skupine«.
Deseta alineja četrtega odstavka se črta.
Dosedanja enajsta alineja postane deseta.
5. člen
Drugi odstavek 86. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zasebni šoli, ki izvaja programe iz prvega odstavka tega člena, se za izvedbo programa zagotavlja 85 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma občina zagotavlja za izvajanje programa javne šole. Zasebnim šolam ne pripadajo sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo.
6. člen
87. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na 86. člen tega zakona zasebni šoli ne pripadajo javna sredstva, če je zaradi vpisa v zasebno osnovno šolo ogrožen obstoj edine javne osnovne šole oziroma je zaradi vpisa v zasebno glasbeno šolo ogrožen obstoj edine javne glasbene šole v istem šolskem okolišu ali če opravlja dejavnost v nasprotju s petim odstavkom 7. člena tega zakona.
Zasebna šola, ki se financira iz javnih sredstev, se v primeru iz prejšnjega odstavka preneha financirati po pravnomočnosti odločbe, ki jo izda minister.«
7. člen
V prvem odstavku 146. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »in sicer do prenehanja neprekinjenega opravljanja dela na področju vzgoje in izobraževanja.«
V drugem odstavku se besedilo »delo vzgojitelja v prvem razredu devetletne osnovne šole« nadomesti z besedilom »vzgojno-izobraževalno delo drugega učitelja v prvem razredu osnovne šole«.
Prehodne in končne določbe
8. člen (kandidati za ravnatelje)
Za ravnatelja javne šole je lahko imenovan tudi, kdor ima ob uveljavitvi tega zakona izobrazbo najmanj druge stopnje oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi najmanj druge stopnje, ki lahko opravlja vzgojno-izobraževalno delo učitelja ali svetovalnega delavca v skladu s 146. oziroma 148. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96) in 42. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 36/2008) na šoli, na kateri bo opravljal naloge ravnatelja, in izpolnjuje druge pogoje za ravnatelja šole.
9. člen
(dopolnjevanje učne obveznosti)
V 11. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 79/03) se letnica »2010« nadomesti z letnico »2015«.
10. člen
(uskladitev sestave svetov)
V svet javne šole oziroma javnega vrtca, katerega sestava je določena neposredno na podlagi 46. člena zakona, se ne glede na določbe aktov o ustanovitvi najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona izvolita še dva predstavnika delavcev in poleg njiju se v svet javne poklicne oziroma strokovne šole, gimnazije in javnega dijaškega doma izvolita tudi dva predstavnika dijakov.
V javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu ali drugem zavodu, v katerem se sestava sveta v skladu s 46. členom zakona določi z aktom o ustanovitvi, mora ustanovitelj uskladiti akt o ustanovitvi v skladu s tem zakonom, če ne zagotavlja ustrezne zastopanosti delavcev, najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Če akta o ustanovitvi zaradi zagotovitve ustrezne zastopanosti zaposlenih ni treba uskladiti, se v svetu zavoda, v katerem so organizirane organizacijske enote javnih poklicnih oziroma strokovnih šol, gimnazij ali javnih dijaških domov, zagotovi zastopanost dijakov tako, da se izvoli toliko predstavnikov dijakov, kolikor je predstavnikov staršev.
Članom sveta zavoda, ki so imenovani v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, poteče mandat s potekom mandata sveta zavoda.
Sveti javnih vrtcev in šol, ki uskladijo svojo sestavo v skladu s tem členom, opravljajo svoje naloge do poteka mandata.
Najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona morajo vsi ustanovitelji uskladiti akte o ustanovitvi s prvim členom tega zakona.
11. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV
K 1. členu
Svet javnega vrtca in šole je najvišji organ upravljanja vzgojno-izobraževalnih zavodov. Ureditev iz leta 1996 je upoštevala naravo vzgojno-izobraževalnih zavodov, v katerih je večina zaposlenih strokovnih delavcev z visokošolsko izobrazbo, ki morajo visoko strokovno in odgovorno načrtovati in opravljati svoje delovne naloge. Krepitev neodvisnosti vrtca in šole, ki se kaže pri odločitvah o odprtem kurikulu (učnem načrtu), ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti po načelih samoovrednotenja, v večjem obsegu odgovornosti za načrtovanje razvoja vrtca in šole, v srednjem šolstvu pa tudi v večjih možnostih za izvajanje dejavnosti, ki niso financirane iz sredstev samo državnega proračuna, zlasti ko sodelujejo s socialnimi partnerji v lokalnem okolju, še utrjuje neodvisnost strokovnih delavcev. To pa pomeni, da je treba zagotoviti tudi ustrezen vpliv delavcev na upravljanje vrtca in šole. To se zagotavlja z večjim številom delavcev v svetu vrtca in šole. Kadar je zavod organiziran tako, da so posamezne šole notranje organizacijske enote, že sicer akt o ustanovitvi zagotavlja tako strukturo sveta, da so sorazmerno zastopani delavci vseh organizacijskih enot.
V srednjem šolstvu so dijaki ozaveščeni subjekt izobraževalnega procesa, ki mora imeti možnost ne samo izraziti svoja stališča do ključnih vprašanj šole, o katerih odloča svet šole, ampak pri tem tudi soodločati. Sedanja zakonska ureditev vzpostavlja možnost, da dijaki prek dijaške skupnosti zgolj izražajo svoja stališča, ne morejo pa o njih skupaj z drugimi skupinami, ki sodelujejo v svetu šole, enakopravno odločati.
K 2. členu
To je redakcijski popravek. Pri sprejetju zakona je nastala napaka.
K 3. členu
S tem popravkom se izenači položaj tudi za kandidate za ravnatelje v domovih za učence, dijaških domovih in vzgojno-izobraževalnih zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Za drugačno urejanje pogojev za te ravnatelje ni nikakršnih razlogov, popravek je redakcijski.
K 4. členu
V deveti alineji četrtega odstavka se daje svetu staršev možnost, da v sodelovanju z vodstvom šole ustanavlja oziroma oblikuje delovne skupine, kar ohranja neodvisnost pedagoškega procesa in stroke, starši pa so omejeni, da lahko oblikujejo delovne skupine samo za področje, ki je v njihovi pristojnosti.
Deseta alineja ponavlja določbo četrte alineje. Popravek je redakcijski.
K 5. členu
Z novo oblikovanim drugim odstavkom 86. člena se natančneje določi, da so vse zasebne šole, osnovne in srednje, upravičene do enakega deleža javnih sredstev za izvajanje javnoveljavnega programa (85 odstotkov) ne glede na metodologijo določanja cene programa. Sedanjo dikcijo drugega odstavka tega člena je namreč mogoče razlagati tudi tako, da so zasebne osnovne šole deležne 85 odstotkov javnih sredstev, namenjenih izvajanju programa v javni šoli, medtem ko naj bi bile zasebne šole, ki se financirajo v skladu z metodologijo za določanje obsega sredstev za udeleženca izobraževanja, deležne financiranja v skladu s to metodologijo v celoti.
K 6. členu
Financiranje zasebne osnovne oziroma glasbene šole ne sme ogroziti obstoja in razvoja javne šole v tistem okolišu. Ne gre le za pravico otrok, da se vpišejo v javno šolo v svojem okolišu, ampak tudi za zaščito kakovosti in razvoja javne šole.
K 7. členu
Po zdaj veljavnem zakonu so učitelji, ki so do uveljavitve ZOFVI leta 1996 izpolnjevali pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela, lahko še naprej opravljali vzgojno-izobraževalno delo v vzgojno-izobraževalnem zavodu, če po uveljavitvi zakona iz leta 1996 niso prekinili delovnega razmerja na področju vzgoje in izobraževanja. To je po nekaterih razlagah 146. člena ZOFVI pomenilo tudi, da ne bi smeli spremeniti delodajalca, torej se ne bi smeli zaposliti na drugem vzgojno-izobraževalnem zavodu. Taka razlaga ni utemeljena. O tem je odločilo tudi Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-187/05-11 z dne 18. 10. 2007. Delovno razmerje na področju vzgoje in izobraževanja se lahko sklene v različnih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Prenehanje delovnega razmerja z enim delodajalcem in sklenitev delovnega razmerja z drugim delodajalcem na področju vzgoje in izobraževanja, pri čemer delovna doba na področju vzgoje in izobraževanja teče neprekinjeno, ne pomeni prekinitve opravljanja vzgojno-izobraževalnega dela učitelja. Namen 146. člena zakona kot prehodne določbe je bil, da se vzpostavi pravna podlaga za priznavanje pravice tistim, ki so bili takrat z vsemi pogoji vključeni v izobraževalni sistem. Navedena pravna podlaga torej daje zaposlenim pravico do nepretrganega opravljanja dela (tudi pri različnih delodajalcih), ne daje pa jim pravice do sklenitve delovnega razmerja po prekinitvi delovnega razmerja na področju vzgoje in izobraževanja, ampak zaščita velja le za učitelje in vzgojitelje, torej tiste, ki so že v sistemu in opravljajo vzgojno-izobraževalno in drugo strokovno delo, za tiste, ki so iz sistema izstopili, pa se ob morebitnem vračanju ugotavlja izpolnjevanje predpisanih pogojev v skladu z veljavnim zakonom, to je 92., 94., 95., 96., 97., 98. in 99. členom.
Drugi odstavek tega člena je redakcijski, saj je le usklajen izraz. Vzgojitelj predšolskih otrok opravlja v prvem razredu osnovne šole naloge drugega učitelja.
K 8. členu
To je nova prehodna določba.
Ravnatelji z višješolsko izobrazbo so si morali v skladu s prehodnimi določbami ZOFVI iz leta 2001 pridobiti visokošolsko izobrazbo oziroma izobrazbo druge stopnje, da bi izpolnili pogoje za učitelja in ob izpolnjevanju drugih pogojev za ravnatelja. Nekateri ravnatelji so si pridobili ustrezno stopnjo izobrazbo, vendar po študijskih programih, ki niso ustrezni za učitelje v osnovni šoli (na primer študijski program za menedžment). Po razlagi Ministrstva za šolstvo in šport je bila taka pridobljena izobrazba za ravnatelja ustrezna. Po odločitvi Višjega delovnega in socialnega sodišča v sodbi št. pdp. 328/2007 z dne 1. februarja 2008 v zadevi imenovanja ravnatelja Osnovne šole Majšperk pa ni tako. S to spremembo zakona se ureja njihov status tako, da ravnatelji oziroma vršilci dolžnosti ravnatelja, ki jim teče redni mandat, pa tudi ravnatelji, ki jim je po letu 2005 mandat iz kakršnih koli razlogov prenehal, izpolnjujejo pogoje za ravnatelja in so lahko ponovno imenovani za ravnatelja oziroma na novo imenovani.
Zaradi zagotavljanja enakosti pred zakonom predlagana rešitev enako obravnava tudi učitelje, ki so si izbrali enako študijsko pot kot ravnatelji in po odločbi sodišča ne izpolnjujejo pogojev za ravnatelja.
Ne spreminja pa se temeljna zahteva zakona, da ravnatelji v celoti izpolnjujejo pogoje iz 53. člena ZOFVI iz leta 1996.
K 9. členu
Razlogi za rešitev zakona iz leta 2003 ostajajo aktualni tudi v prihodnjem obdobju. Število učencev oziroma dijakov v osnovnih in srednjih šolah se še vedno zmanjšuje, kar ima za posledico, da nekaterim učiteljem, ki imajo sklenjeno razmerje za nedoločen čas, ni mogoče zagotoviti ustreznega obsega učne obveznosti v skladu z njihovo izobrazbo. Zakon omogoča, da dopolnjujejo učno obveznost pri drugih predmetih, vendar ne več kot 40 odstotkov.
Podaljšanje roka za pet let bo omogočilo MŠŠ, da v sodelovanju z MZVT zagotovi možnosti za dodatno usposabljanje učiteljev in postopno vzpostavitev sistema, v katerem si bodo učitelji lahko pridobili ustrezne kvalifikacije za več predmetov, kot je v drugih državah EU.
K 10. členu
Po predlagani prehodni določbi se morajo sveti, ki imajo sestavo določeno neposredno na podlagi 46. člena zakona, najpozneje v šestih mesecih dopolniti s še dvema predstavnikoma delavcev, sveti javne poklicne oziroma strokovne šole, gimnazije in javnega dijaškega doma pa tudi z dvema predstavnikoma dijakov.
Če sestavo sveta določa akt o ustanovitvi, ga mora ustanovitelj, če ne zagotavlja ustrezne zastopanosti delavcev, najpozneje v šestih mesecih uskladiti z zakonom. Če je zastopanost delavcev ustrezna, se v organizacijskih enotah poklicne oziroma strokovne šole, gimnazije in javnega dijaškega doma do poteka mandata sveta izvoli predstavnik dijakov. Sveti v dopolnjeni sestavi delujejo naprej do poteka mandata.
K 11. členu
Zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
IV. ČLENI, KI SE SPREMINJAJO
46. člen
(sestava sveta)
Svet javnega vrtca oziroma šole sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, trije predstavniki delavcev in trije predstavniki staršev.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sestavo sveta višje strokovne šole ureja poseben zakon.
Svet javne organizacije za izobraževanje odraslih sestavljajo:dva predstavnika ustanovitelja, dva predstavnika delavcev, če je tako določeno z aktom o ustanovitvi pa tudi en predstavnik odraslih, ki se izobražujejo v organizaciji za izobraževanje odraslih.
Če je ustanovitelj šole država, je v svetu eden izmed članov predstavnikov ustanovitelja predstavnik lokalne skupnosti, na območju katere ima šola sedež, ali več lokalnih skupnosti, če se le-te tako sporazumejo.
V javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu ali drugem zavodu, v katerem se za izvajanje programov za predšolske otroke oziroma izobraževalnega programa oblikuje organizacijska enota, in v javnih vrtcih in šolah, v katerih so organizirane enote vrtcev oziroma podružnice šol, morajo biti v svetu zavoda enakomerno zastopani delavci in starši vseh organizacijskih enot, enot vrtcev oziroma podružnic šol. Število članov in sestavo sveta v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu ali drugem zavodu, v katerem se oblikuje organizacijska enota, določi akt o ustanovitvi. Če je višja strokovna šola organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega zavoda, so člani sveta tudi predsednik strateškega sveta višje šole in najmanj trije predstavniki študentov.
V zavodih iz prejšnjega odstavka, v katerih se kot organizacijska enota oblikuje medpodjetniški izobraževalni center, je član sveta lahko tudi predstavnik fizičnih in pravnih oseb, ki kot partnerji sodelujejo pri izvajanju dejavnosti medpodjetniškega izobraževalnega centra, če je tako določeno z aktom o ustanovitvi zavoda in na podlagi pogodbe o sodelovanju, ki jo sklenejo z zavodom.
Predstavnik iz prejšnjega odstavka lahko kot član sveta glasuje le o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnost medpodjetniškega izobraževalnega centra. Pristojnosti člana se podrobneje določijo
z aktom o ustanovitvi.
Oseba, ki opravlja funkcijo direktorja, ravnatelja oziroma pomočnika ravnatelja, v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu oziroma organizacijski enoti vzgojno-izobraževalnega zavoda ne morejo voliti in biti izvoljeni oziroma imenovani v svet.
Člani sveta so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Člani sveta so lahko zaporedoma imenovani oziroma izvoljeni največ dvakrat.
Mandat predstavnikov staršev v svetu je povezan s statusom otroka, učenca oziroma dijaka, mandat predstavnikov študentov s statusom študenta, mandat predstavnikov odraslih pa s statusom udeleženca izobraževanja odraslih.
Svet odloča z večino glasov vseh članov, če s tem zakonom ni drugače določeno.
Svet se lahko konstituira, ko so imenovani oziroma izvoljeni vsi predstavniki, razen če akt o ustanovitvi določa drugače.
48. člen
(pristojnosti sveta)
Svet javnega vrtca oziroma šole imenuje in razrešuje ravnatelja vrtca oziroma šole, sprejema program razvoja vrtca oziroma šole, letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, sprejme letno poročilo o samoovrednotenju šole oziroma vrtca, odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, obravnava poročila o vzgojni oziroma izobraževalni problematiki, odloča o pritožbah v zvezi s statusom vajenca, dijaka, študenta višje šole in odraslega kot drugostopenjski organ, če z zakonom ni določeno drugače, o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, obravnava zadeve, ki mu jih predloži vzgojiteljski, učiteljski, andragoški oziroma predavateljski zbor, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, svet staršev, skupnost učencev, vajencev, dijakov ali študentov in opravlja druge naloge, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi.
Predstavniki skupnosti dijakov imajo pravico sodelovati pri delu sveta, ko ta obravnava zadeve, ki se nanašajo na položaj dijakov ali ko obravnava zadeve, ki jih je v obravnavo predložila skupnost dijakov
Delavec ima pravico vložiti pritožbo na svet javnega vrtca oziroma šole v primerih, ko lahko v skladu z zakonom, ki ureja delavna razmerja, zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem.
Rok za vložitev pritožbe je osem dni od dneva, ko v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, teče rok za vložitev zahteve za sodno varstvo. Svet javnega vrtca oziroma šole mora o pritožbi delavca odločiti v 30 dneh od vložitve pritožbe.
Če delavec ni zadovoljen z dokončno odločitvijo sveta javnega zavoda oziroma šole oziroma le-ta ne odloči v roku iz prejšnjega odstavka, lahko delavec v roku 30 dni zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
Ne glede na določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko delavec uveljavlja pravice neposredno pred pristojnim sodiščem v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
53. člen
(pogoji za ravnatelja)
Za ravnatelja javnega vrtca je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za vzgojitelja ali svetovalnega delavca, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit.
Za ravnatelja javne šole je lahko imenovan, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje,ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit.
Za ravnatelja javnega zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, doma za učence in dijaškega doma je lahko imenovan, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje,ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja, vzgojitelja ali svetovalnega delavca v zavodu, domu za učence ali dijaškem domu, v katerem bo opravljal funkcijo ravnatelja, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit.
Za ravnatelja višje strokovne šole je lahko imenovan, kdor ima veljaven naziv predavatelja višje šole in najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju.
Ne glede na določbo prvega in drugega odstavka tega člena je za ravnatelja lahko imenovan tudi kandidat, ki nima ravnateljskega izpita, mora pa si ga pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata.
Če ravnatelj ravnateljskega izpita ne opravi v roku iz prejšnjega odstavka, mu preneha mandat po zakonu.
Mandat ravnatelja traja pet let.
66. člen
(svet staršev)
Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v javnem vrtcu oziroma šoli oblikuje svet staršev. Tehnično in finančno podporo za delovanje sveta staršev zagotavlja vrtec oziroma šola.
Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka.
Prvi sklic sveta staršev opravi ravnatelj.
Svet staršev:
- predlaga nadstandardne programe,
- daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah,
– sodeluje pri nastajanju predloga programa razvoja vrtca oziroma šole, vzgojnega načrta, pri pravilih šolskega reda ter da mnenje o letnem delovnem načrtu;
- daje mnenje o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje za ravnatelja,
- razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki,
- obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom,
– voli predstavnike staršev v svet vrtca oziroma šole in druge organe šole;
– lahko sprejme svoj program dela sodelovanja s šolo, zlasti glede vključevanja v lokalno okolje;
– samostojno ali v sodelovanju z delavci šole lahko ustanavlja oziroma oblikuje delovne skupine za posamezna področja vzgojno izobraževalnega dela in projekte;
– oblikuje in daje mnenje v postopku imenovanja ravnatelja;
- opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
Sveti staršev se lahko povežejo v lokalne oziroma regionalne aktive svetov staršev. Lokalni oziroma regionalni aktivi svetov staršev lahko ustanovijo nacionalno zvezo aktivov.
86. člen
(pogoji za financiranje)
Zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, osnovnega glasbenega izobraževanja, srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja ali gimnazijam pripadajo sredstva iz državnega proračuna oziroma proračuna lokalne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
- da glasbena šola v vzgojno-izobraževalnem glasbenem programu izvaja pouk najmanj treh orkestrskih inštrumentov in ima vpisanih najmanj 35 učencev,
- da imajo zaposlene oziroma drugače zagotovljene učitelje oziroma vzgojitelje, potrebne za izvedbo javno veljavnega programa v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
Zasebni šoli, ki izvaja programe iz prvega odstavka tega člena, se za izvedbo programa zagotavlja sredstva v skladu z metodologijo iz prvega odstavka 84. člena oziroma v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za javne šole in sicer v višini 85%. Zasebnim šolam ne pripadajo sredstva za investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo.
Zasebne šole lahko sodelujejo na natečajih za učila in učne pripomočke, ki so namenjeni javnim šolam.
Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena ugotavlja šolska uprava.
87. člen
(varovanje javne mreže)
Šoloobveznim otrokom je zagotovljena pravica vpisa v javno šolo v šolskem okolišu, v katerem prebiva, ne glede na obstoj zasebne osnovne šole.
146. člen
(učitelji in vzgojitelji)
Učitelji v osnovni in glasbeni šoli, v gimnaziji in v poklicni, strokovni ter tehniški srednji šoli in vzgojitelji v domu za učence ter dijaškem domu, ki so izpolnjevali z zakonom določene pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni in glasbeni šoli, zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, gimnaziji in v poklicni,strokovni in tehniški srednji šoli ter v dijaškem domu, lahko opravljajo vzgojno-izobraževalno delo tudi po uveljavitvi tega zakona.
Vzgojitelji v vrtcih, ki so izpolnjevali pogoje za opravljanje dela v vrtcih pred uveljavitvijo tega zakona, lahko opravljajo delo vzgojitelja v prvem razredu devetletne osnovne šole.
Zmanjšana učna obveznost za učitelje slovenskega jezika, določena s tem zakonom, se uveljavi v šolskem letu 1998/99.
Ne glede na določbo petega odstavka 110. člena tega zakona je lahko v šolskih letih 1995/96 in 1996/97 mentor pripravniku le strokovni delavec, ki ima naziv svetnik oziroma svetovalec.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-D) (Uradni list RS, št. 79-3742/2003), objavljen 12.8.2003, ki velja od 13.8.2003, določa tudi:
"11. člen
Do 1. 9. 2010 lahko delavci, ki imajo v šoli sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas v obsegu polnega delovnega časa, pa jim ni mogoče zagotoviti učne obveznosti v skladu s tem zakonom za poučevanje predmetov, za katere izpolnjujejo vse z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje, in je to potrebno zaradi nemotenega izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti, dopolnjujejo učno obveznost pri drugih predmetih.
Obseg dopolnjevanja iz prvega odstavka tega člena ne sme presegati 40 odstotkov predpisane učne obveznosti strokovnega delavca.
Za določitev osnovne plače delavca se v primeru iz prvega odstavka tega člena smiselno uporabljajo določbe 14. člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/2002 in 110/2002).
| Zadnja sprememba: 07/03/2009 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |