I. UVOD

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA

V prvem odstavku 137. člena Ustave Republike Slovenije je določeno, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon. Odvetništvo kot ustavno kategorijo tako opredeljujejo trije temeljni poudarki in sicer, da je odvetništvo del pravosodja, da je samostojno in neodvisno in da je služba, ki jo ureja zakon in sicer zakon o odvetništvu
(Ur.l. RS, št. 18/93, 24/96 Odl.US: U-I-201/93-19, 24/01, 48/01 Odl.US: U-I-371/98-34, 111/05 Odl.US: U-I-212-03-14). Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o odvetništvu (Ur. l. RS št. 24/01) je pravno ureditev Republike Slovenije na področju zakonodaje, ki ureja odvetništvo uskladil s pravnim redom Evropske unije na področju odvetništva glede pravice ustanavljanja, prostim pretokom oseb in prostim pretokom storitev, ki so zajete v direktivi 89/48/EEC o splošnem sistemu priznavanja diplom, pridobljenih z zaključkom poklicnega izobraževanja, ki traja najmanj tri leta, v direktivi 98/5/EC za olajšanje opravljanja poklica odvetnika na trajni podlagi v kaki drugi državi članici od tiste, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena in v direktivi 77/249/EEC za olajšanje uspešnega izvrševanja odvetniške pravice do svobodnega opravljanja storitev.

Med dosedanjim izvajanjem zakona o odvetništvu se je izkazalo, da so nekatere določbe zakona pomanjkljive in da jih je potrebno dopolniti oziroma na novo urediti. Na pomanjkljivosti ureditve disciplinskega postopka že vrsto let opozarja Varuh človekovih pravic. V poročilu Varuha človekovih pravic za leto 2005 je med drugim navedeno, da mora biti osebi, ki uveljavlja kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, zagotovljena učinkovita pritožbena pot ter večja učinkovitost dela disciplinskih organov pri odločanju o disciplinski odgovornosti odvetnikov, odvetniških kandidatov in pripravnikov. Tudi v letnem poročilu Varuha človekovih pravic za leto 2006 so poudarjene iste težnje, odmev teh opozoril pa so priporočila Državnega zbora, sprejeta ob obravnavanju varuhovih letnih poročil. V letu 2002 je Državni zbor Odvetniški zbornici priporočil, naj zaostri nadzor nad delom odvetnikov, v letu 2003 ji je predlagal, naj preveri učinkovitost organov zbornice, zlasti disciplinskih komisij prve stopnje. Odvetniški zbornici je bilo naloženo, naj preuči možnost spremembe sestave disciplinskih komisij tako, da bo ustrezno spoštovan javni interes. Podobno priporočilo je Državni zbor sprejel tudi v letu 2004, v letu 2005 pa je bilo Ministrstvu za pravosodje znova priporočeno, naj preuči učinkovitost disciplinskih organov in po potrebi sprejme ustrezne sklepe za dosledno spoštovanje pravil poklicnega ravnanja. Ministrstvo za pravosodje letno prejme številne pripombe zoper ravnanje odvetnikov. V priporočilih Državnega zbora je med drugim še navedeno, da naj vlada in sodišča sprejmejo dodatne ukrepe za zagotovitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. V noveli zakona o odvetništvu je zato celotni disciplinski postopek natančneje določen.

Po sedaj veljavnem Zakonu o odvetništvu sprejema odvetniško tarifo Odvetniška zbornica Slovenije v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje. V predlogu novele Zakona o odvetništvu je določeno, da se odvetniška tarifa določi z zakonom, ki ureja le minimalne nagrade odvetnikov, pri čemer pa se stranka in odvetnik vedno lahko dogovorita za drugačno plačilo ob upoštevanju zahtevnosti primera in drugih okoliščin. Na tak način naj bi se vsem državljanom, ki potrebujejo pravno pomoč, zagotovile enake možnosti do pravnega varstva, kar še posebej velja za državljane z nizkimi dohodki, s čemer je varovan javni interes. Zakonska ureditev odvetniške tarife zajema tudi zastopanje strank po uradni dolžnosti ter v primerih brezplačne pravne pomoči, saj se stroški za nagrado odvetnikov v teh primerih plačujejo iz državnega proračuna. Iz poročila o delu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za leto 2005 izhaja, da je rast zadev, ki se nanašajo na brezplačno pravno pomoč izredna, enako pa velja tudi glede rasti porabljenih sredstev. Sodišče je v letu 2001 prejelo 557 zadev, v letu 2002 - 3.595 zadev, v letu 2003 - 10.052 zadev, v letu 2004 - 11086 zadev in v letu 2005- 12.215 zadev. Poraba sredstev za brezplačno pravno pomoč je bila v letu 2001 150.393 tolarjev, v letu 2002 31.081.120 tolarjev, v letu 2003 88.803.000 tolarjev, v letu 2004 207.987.658.000 tolarjev in v letu 2005 300.109.000 tolarjev. Podatki za leto 2006 so še višji, saj je sodišče prejelo 11.862 zadev, finančna obremenitev državnega proračuna pa je znašala kar 445.456.789 tolarjev. V primerjavi z letom 2005 so se izdatki povečali kar za 48,4 %. V strukturi vseh sredstev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ta postavka predstavlja že 16.5 % delež, oziroma v strukturi celotnega proračuna sodišč 1.4%. V predlogu novele zakona o odvetništvu je v 5. členu določena novost, da se lahko odvetnik prosto odloči, ali se bo uvrstil na seznam odvetnikov, ki zastopajo stranke po uradni dolžnosti, vendar pa v tem primeru ne sme odkloniti zastopanja, razen iz izločitvenih, odklonilnih ali drugih upravičenih razlogov.

Države članice Evropske unije imajo zelo različno ureditev sprejemanja odvetniške tarife. V tabeli so navedene države, v katerih odvetniško tarifo sprejema zakonodajna ali izvršilna veja oblasti:

DRŽAVA	DOLOČANJE TARIFE	ZAKON ALI DRUG SPLOŠNI PRAVNI AKT O TARIFI SPREJME
Češka	/	Ministrstvo za pravosodje
Estonija	O tarifi se odvetniki dogovorijo s strankami v okviru zakona.	V primeru, da gre za BPP, Ministrstvo za pravosodje po posvetu z odvetniško zbornico
Grčija	/	Skupno Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za finance
Italija	/	Ministrstvo za pravosodje na predlog odvetniške zbornice
Latvija	O tarifi se odvetniki dogovorijo s strankami.	Za zastopanje v okviru BPP in ex offo Ministrstvo za pravosodje s pravilnikom določi minimum odvetniških nagrad.
Lichtenstein	Odvetnik se za višino honorarja prosto dogovori s stranko glede na vrsto in obseg storitve.	Das Gesetz über den Tarif für Rechtsanwälte und Rechtsagenten (RATG), ki ga sprejme parlament.
Luksembourg	Načeloma ni omejitev.	Za procesna dejanja pred sodiščem tarife določi veliki vojvoda.
Nemčija	/	Zakon o odvetniški tarifi (Rechtsanwaltsvergütungsgesetz)
Poljska		Ministrstvo za pravosodje po prejemu mnenja Poljske odvetniške zbornice in Nacionalnega sveta pravnih svetovalcev
Slovaška	/	Ministrstvo za pravosodje
Španija		Ministrstvo za pravosodje

Spremembe ureditve na področju reklamiranja so posledica uskladitve z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-212-03z dne 24.11.2005. Ustavno sodišče je odločilo, da je drugi odstavek 21. člena v neskladju z ustavo in je dalo smernice za nadaljnjo ureditev področja reklamiranja odvetniških storitev oziroma informiranja javnosti o opravljanju odvetniških dejavnosti, kot je sedaj določeno v predlaganem spremenjenem členu. Svojo odločitev je utemeljilo s 74. členom Ustave Republike Slovenije, ki med drugim določa, da je gospodarska pobuda svobodna, zato popolna prepoved reklamiranja odvetnikove dejavnosti pomeni omejevanje svobodne gospodarske pobude. Zakonodajalec mora zato pri uzakonitvi omejitve izbrati tak ukrep, ki bo zagotovil učinkovito varstvo javne koristi in hkrati kar najmanj posegel v ustavno pravico. Opredelitev upravičenja odvetnika do informiranja javnosti o svoji dejavnosti temelji na Kodeksu odvetniške poklicne etike, na Kodeksu odvetniške poklicne etike za odvetnike v Evropski Uniji (CCBE) ter na primerjalno pravni ureditvi v drugih državah članicah Evropske unije. Države članice Evropske unije na zelo različne načine določajo obseg dovoljenih in prepovedanih oblik reklamiranja odvetniške dejavnosti, od zelo strogih omejitev v Grčiji, kjer je vsaka oblika reklamiranja prepovedana, do precejšnjih omejitev na primer v Avstriji, Italiji, Španiji in Franciji. Na Danskem, Finskem in v Belgiji so omejitve blažje. Dovoljene in prepovedane oblike informiranja so v predlogu zakona naštete zgolj primeroma, saj bo morebitne dodatne oblike izoblikovala praksa.

Dosedanja ureditev ne omogoča ustanovitve odvetniške družbe v obliki družbe z omejeno odgovornostjo, na kar je večkrat opozorila Odvetniška zbornica Slovenije. Tudi v drugih državah članicah Evropske unije, na primer v Nemčiji, Avstriji in Franciji je dovoljeno ustanavljati odvetniško družbo z omejeno odgovornostjo, zato to pomanjkljivost odpravlja predlagana novela zakona. Odvetniško družbo z omejeno odgovornostjo je mogoče ustanoviti ob določenih predpostavkah in omejitvah, kar je potrebno zaradi varstva strank. Natančno je določen obseg in višina zavarovanja, ki za odvetniške družbe znaša 1.000.000 eurov za vsak zavarovalni primer.

Pomanjkljivost sedanje ureditve na področju odvetništva je tudi prepoved ustanavljanja podružnic, kot to določa drugi odstavek 23. člena Zakona o odvetništvu. Pri opravljanju odvetniškega poklica gre za opravljanje pridobitne dejavnosti, saj odvetniki svoje delo opravljajo za plačilo. Odvetništvo sicer ni gospodarska dejavnost v pravem pomenu besede, ker pa se opravlja odplačno in s pridobitnim namenom v konkurenci z drugimi odvetniki ali gospodarskimi subjekti, jo je mogoče glede na obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča U-I-212/03, šteti za dejavnost, katere izvajanje varuje prvi odstavek 74. člena Ustave Republike Slovenije. Navedeni člen določa, da je gospodarska pobuda svobodna, vendar pa se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Zakonodajalec torej lahko pravico do svobodne gospodarske pobude omeji le, če to zahteva javna korist. Opravljanje odvetništva kot svobodnega poklica v okviru odvetniške družbe narekuje specifično organizacijo, ki je prilagojena opravljanju odvetniškega poklica. Ta drugačnost se kaže pri določenih omejitvah pri ustanavljanju in poslovanju odvetniških družb in podružnic, ki zasledujejo javno korist, zato so te omejitve ustavno dopustne.

Spremembe določil o disciplinski odgovornosti odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov bolj sistematično urejajo celotni disciplinski postopek. Disciplinsko komisijo I. stopnje sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednika in enega člana izvoli skupščina odvetniške zbornice izmed odvetnikov, enega člana pa imenuje Sodni svet izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Tudi disciplinsko komisijo II. stopnje, ki odloča o pritožbah zoper odločitev disciplinske komisije prve stopnje, sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednika in enega člana imenuje Sodni svet. Enega izmed njiju imenuje izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu, enega pa izmed odvetnikov. Drugega člana disciplinske komisije II. stopnje izvoli skupščina Odvetniške zbornice izmed odvetnikov. Vsi so izvoljeni za dobo treh let. Disciplinsko sodišče odloča o pritožbah zoper odločitve disciplinske komisije II. stopnje glede hujših disciplinskih kršitev in sicer v senatu, ki ga sestavljajo predsednik in štirje člani. Predsednik in dva člana so vrhovni sodniki, en član je odvetnik, ki ga izvoli Odvetniška zbornica Slovenije, en član pa je odvetnik, ki ga imenuje Sodni svet. Predsednik in oba vrhovna sodnika se določita vnaprej z letnim razporedom dela Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. V predlogu zakona so primeroma naštete hujše in lažje disciplinske kršitve, podrobneje so določene tudi kazenske sankcije. Disciplinski postopek se uvede na zahtevo disciplinskega tožilca, le – ta pa ga je dolžan uvesti na zahtevo predsednika sodišča ministra, pristojnega za pravosodje ali Varuha človekovih pravic s soglasjem tistega, katerega človekove pravice in temeljne svoboščine v posamični zadevi varuje, če gre za varovanje pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil. Razširjen je tudi krog vlagateljev pritožb zoper odločitve disciplinskih komisij. Pritožbo lahko vložijo odvetnik, odvetniški pripravnik ali odvetniški kandidat, ki je v disciplinskem postopku, disciplinski tožilec in le tisti predlagatelj uvedbe disciplinskega postopka, ki je v konkretni zadevi zahteval uvedbo disciplinskega postopka. Za primeroma naštete lažje in hujše disciplinske kršitve so med drugim predlagane tudi spremembe v višini denarnih kazni.

Odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo so namenjene izvajanju odvetniškega poklica. Zato zakon omejuje predmet dejavnosti odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo na svetovanje, zastopanje in zagovarjanje strank pred sodišči in drugimi državnimi organi ter na sestavljanje listin za stranko, kot izhaja iz 2. člena Zakona o odvetništvu. Po vzoru ureditve odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo v Nemčiji je določena prepoved združevanja odvetniških družb z namenom skupnega izvajanja odvetniške dejavnosti, zaradi preprečevanja vplivanja in odvisnosti do posamezne družbe. Prepoved opravljanja odvetniške dejavnosti v drugih odvetniških družbah je namenjena preprečevanju množenja in drobljenja odvetniške dejavnosti v več družb. Vse te omejitve pripomorejo k večji konkurenčnosti med odvetniki in odvetniškimi družbami, kar posledično vpliva tudi na večjo kvaliteto opravljanja odvetniških storitev. Sedež odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo, na katerem mora imeti pisarno v kateri opravlja odvetniško dejavnost vsaj en družbenik, se določa po Zakonu o gospodarskih družbah. Z določbo, da je odvetniška družba z omejeno odgovornostjo dolžna odvetniški zbornici sporočiti vsako spremembo družbene pogodbe, družbenika ali osebe, ki je pooblaščena za zastopanje kot tudi ustanovitev ali ukinitev podružnice, je odvetniški zbornici omogočeno, da poseduje aktualne podatke za opravljanje učinkovitega nadzora nad odvetniškimi družbami z omejeno odgovornostjo.



3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

Predlog sprememb in dopolnitev zakona nima finančnih posledic niti za državni proračun niti za druga javna finančna sredstva.



4. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOST PREDLAGANE UREDITVE PRAVNEMU REDU EVROPSKE UNIJE


4.1. NEMČIJA:

a.) SPREJEMANJE ODVETNIŠKE TARIFE

Celoten sistem plačil za odvetniške storitve je urejen v Zakonu o nagradah odvetnic in odvetnikov- Rechtsanwaltsvergütungsgesetz (RVG), ki velja od 1.7.2004. Razdeljen je na normativni del in seznam nagrad. Odvetnikove storitve so uvrščene v posamezne zadeve.Odvetnik lahko zahteva nagrade v isti zadevi le enkrat in lahko zahteva tudi posebne nagrade. Nagrade se določajo po vrednosti predmeta, v fiksnih zneskih, v razponu, v pavšalnih nagradah in po posebnem dogovoru. Odvetniki v postopku prejmejo eno nagrado za celotni postopek ter eno nagrado za udeležbo na vseh narokih. Posebna nagrada mu pripada tudi za izvensodno zastopanje. Pri odvetnikovi brezplačni pravni pomoči v okviru delovanja v sodnem postopku ali izven njega, kot tudi v primeru, ko odvetnika postavi sodišče po uradni dolžnosti, je zavezanec za plačilo državni proračun, višina plačila pa se določi po RVG. Zahtevek za plačilo opravljenih storitev, ki ga ima odvetnik nasproti svoji stranki, je neodvisen od zahtevka odvetnikove stranke za povrnitev sodnih stroškov. Večina procesnih zakonov določa pravico stranke, ki je zmagala v postopku, da od nasprotne stranke ali od državnega proračuna med drugim zahteva povrnitev odvetniških stroškov kot potrebnih stroškov. Višina zahtevka za povrnitev teh plačil neposredno ne vpliva na višino nagrade, ki jo lahko odvetnik zahteva od svoje stranke. Tudi če stranka ne dobi povrnjenih vseh stroškov, ostane zavezana za plačilo odvetnikovih storitev.


b) DISCIPLINSKI POSTOPEK

V Nemčiji se disciplinski postopek uvede, če je odvetnik kršil dolžnosti, ki so določene v zakonu o odvetništvu (BRAO) ali v Poklicnem redu (Berufsordnung). Disciplinski organi so tristopenjski: odvetniška sodišča (Anwaltsgericht), odvetniška sodišča pri višjih deželnih sodiščih (Anwaltsgerichtshof) in poseben senat za odvetniške zadeve pri Vrhovnem sodišču (Bundesgerichtshof). Odvetniška sodišča so ustanovljena za vsako odvetniško zbornico posebej. Deželna pravosodna uprava določa število senatov odvetniških sodišča in nadzoruje njihovo delo. Senati so sestavljeni iz 3 članov, med katerimi mora biti predsednik senata sodnik, ki ga imenuje deželna pravosodna uprava po posvetovanju s predsednikom odvetniške zbornice. Za člane senatov so lahko imenovani le odvetniki, ki so vpisani na listo odvetnikov pri odvetniški zbornici, kjer se odvetniško sodišče ustanovi. Tudi člane senatov imenuje deželna pravosodna uprava, izbere pa jih iz liste predlaganih kandidatov, ki jo predloži Odvetniška zbornica. Člani senatov odvetniškega sodišča so v to funkcijo imenovani za dobo 5 let. Za zadeve, za katere BRAO predvideva pristojnost Vrhovnega sodišča, se pri Vrhovnem sodišču oblikuje poseben senat za odvetniške zadeve. Senat sestavljajo: predsednik Vrhovnega sodišča ali njegov namestnik, ki ga izvoli prezidij Vrhovnega sodišča, 3 člani vrhovnega sodišča in 3 odvetniki. Odvetnike imenuje minister za pravosodje za dobo 5, izbere pa jih iz liste predlogov, ki jo pripravi Zvezna Odvetniška zbornica.

Za disciplinski postopek se uporabljajo določila BRAO, subsidiarno pa se uporabljata Zakon o sodiščih (Gerichtsverfassungsgesetz) in Zakon o kazenskem postopku (Strafprozessordnung). Na prvi stopnji je za disciplinski postopek pristojno odvetniško sodišče (Anwaltsgericht), katerega krajevna pristojnost se določa glede na sedež odvetniške zbornice. Disciplinski postopek se začne z vložitvijo obtožnice državnega tožilstva zoper določenega odvetnika pri odvetniškem sodišču. O uvedbi disciplinskega postopka odločajo državni tožilci višjega deželnega sodišča skupaj s predsednikom odvetniške zbornice. Če državno tožilstvo odloči, da postopka ne bo uvedlo ali da bo postopek miroval, lahko predsednik odvetniške zbornice v roku enega meseca pri državnem tožilstvu zahteva uvedbo disciplinskega postopka, ki mora biti obrazložena in podkrepljena z dokazi. Če državno tožilstvo obtožnice ne vloži, ima predsednik odvetniške zbornice v roku 3 tednov možnost, da zahteva čimprejšnji zaključek preiskave. Če tudi v nadaljnjem roku 2 mesecev državno tožilstvo ne vloži obtožnice, lahko predsednik odvetniške zbornice sam pri sodišču zahteva uvedbo disciplinskega postopka. Takšna zahteva pa je dovoljena samo, če gre za utemeljen sum težke kršitve odvetniških dolžnosti, ki ima lahko za posledico sankcije denarne globe, prepovedi opravljanja odvetniškega poklica na določenih področjih od 1 do 5 let ali izključitev iz odvetništva. Tudi sam odvetnik lahko od državnega tožilstva zahteva uvedbo disciplinskega postopka zoper samega sebe. Če državno tožilstvo disciplinskega postopka ne uvede, mora odvetniku sporočiti razloge, zaradi katerih postopka ni uvedlo, odvetnik pa lahko nato pri sodišču zahteva uvedbo postopka, če je bila v obrazložitvi sicer ugotovljena kršitev odvetniških dolžnosti, postopek pa kljub temu ni bil uveden.

Za disciplinski postopek pred odvetniškim sodiščem se uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku. Odvetniško sodišče s sklepom odloči, ali gre za kršitev odvetniških dolžnosti ali ne, in začne sodni postopek.

Zoper sodbo je dovoljena pritožba na odvetniško sodišče pri višjih deželnih sodiščih, ki jo je potrebno vložiti v roku 1 tedna od razglasitve sodbe oziroma od vročitve sodbe, če odvetnik na obravnavi ni bil prisoten. Zoper odločitev odvetniškega sodišča pri višjem deželnem sodišču je dovoljena revizija, ki se jo vloži pri Vrhovnem sodišču. O dovoljenosti revizije odloča odvetniško sodišče pri višjem deželnem sodišču. Če vloženo revizijo zavrne kot nedovoljeno, se lahko vloži pritožba v roku enega meseca, ki ima suspenzivni učinek. V postopku revizije s stani državnega tožilstva sodeluje generalni državni tožilec.


c) ODVETNIŠKA DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO

Nemški odvetniški zakon (BRAO) ureja odvetniške družbe v členih od 59 c do 59 m (11 členov). Povod za ureditev tega poglavja je predstavljala odločitev bavarskega višjega sodišča (Bayerischer Oberster Landgericht) iz leta 1994 (NJW 1995,199). Pred tem je namreč veljalo prepričanje, da združevanje odvetnikov v družbo z omejeno odgovornostjo z namenom skupnega izvajanja dejavnosti, ni združljivo s predstavami o odvetniškem poklicu. To se je argumentiralo predvsem s tem, da se neodvisnost odvetnika in njegovo zaupno razmerje do mandanta, v kapitalski družbi ne more uresničevati. Bavarsko sodišče pa je odstopilo od dotedanjih stališč in ugotovilo, da odvetniška družba z omejeno odgovornostjo ne nasprotujejo veljavnemu pravu, dokler pri vpisu v sodni register izpolnjujejo bistvene značilnosti svobodnega odvetništva, ki morajo biti navedene v statutu družbe z omejeno odgovornostjo. Ta odločitev bavarskega sodišča je bila predvsem argumentirana z ustavnopravnega vidika, predvsem z vidika svobodnega opravljanja poklica (12 člen GG) in načela enakosti (3 člen GG). S to odločitvijo bavarskega sodišča se je spremenila dotedanja sodna praksa, za spremembo zakonodaje v smeri izrecne dovolitve odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo pa sta se zavzeli tudi nemška zvezna Odvetniška zbornica in nemško odvetniško združenje. Odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo morajo biti družbe, namenjene izvajanju odvetniškega poklica. Predmet dejavnosti mora biti svetovanje in zastopanje v pravnih zadevah. Zato je zakonodajalec v zakon vnesel določbo, da morajo biti tako družbeniki kot tudi poslovodja, prokurist in osebe pooblaščene za zastopanje, osebe, ki izvajajo poklic, ki vsebuje pravniške dejavnosti. Vsi družbeniki in poslovodje morajo biti člani odvetniških zbornic in podvrženi stanovskemu nadzoru. Za opravljanje odvetniške dejavnosti v obliki družbe z omejeno odgovornostjo je potrebno preveriti izpolnjevanje poklicnih zahtev. Za to je bil uveden poseben postopek odobritve. Postopek je podoben postopku, ki velja za odvetnika posameznika.

Zakon kot odvetniško družbo ureja le družbo z omejeno odgovornostjo. Odobritev odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo s strani deželne pravosodne uprave je pogoj, ki ga zahteva 6 točka prvega odstavka 8 člena Zakona o družbi z omejeno odgovornostjo (GmbHG) in je pogoj za vpis družbe v sodni register. Odvetniška družba z omejeno odgovornostjo mora opravljati odvetniško dejavnost. Družba, katere predmet dejavnosti ni pravna dejavnost, ampak zgolj dejavnost, ki je z organizacijskega vidika potrebna za delovanje odvetniške družbe, ne more biti odvetniška družba. Odvetniška družba se ne sme združevati z drugimi odvetniškimi družbami, niti z fizičnimi osebami. Prepovedana je ustanovitev societasa z drugim odvetnikom, davčnim svetovalcem, revizorjem. Odvetniška družba z omejeno odgovornostjo predstavlja organizacijsko obliko za skupno izvajanje pravne dejavnosti. Odvetnik družbe ne sme imeti izven družbe še dodatne pisarne. Dedovanje poslovnih deležev s prvim odstavkom ni izključeno. Da bi se odvetniška družba zavarovala pred preklicem odobritve odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo, morajo dediči, ki ne pripadajo poklicem, ki se jih lahko opravlja v združbah, iz družbe izstopiti.

Možnost ustanavljanja podružnic ne vpliva na prepoved ustanavljanja podružnic, kjer se nudijo le "uradne ure", "pogovorne ure" ob določenih dneh (§28). Ustanavljanje podružnic torej na splošno ni prepovedano, prepovedano je le ustanavljanje takšnih podružnic, kjer ni pisarne odvetnika, kjer bi ta delal oziroma imel tam središče svoje dejavnosti. Pri ločevanju prepovedanih od dovoljenih podružnic je pomembna intenzivnost dejavnosti in je odvisna od presojanja v vsakem konkretnem primeru posebej.

Zavarovanje poklicne odgovornosti je bilo zakonsko urejeno predvsem zaradi uvedbe odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo in zagotovitve, da se bodo upniki v primeru odškodninske odgovornosti lahko poplačali. Kršitve te dolžnosti se sankcionira s preklicem odobritve ali neodobritvijo odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo.


č) REKLAMIRANJE ODVETNIŠKE DEJAVNOSTI

43 b člen nemškega odvetniškega zakona (BRAO) načeloma prepoveduje reklamiranje odvetnikov. Določba izhaja iz tega, da je odvetnik stranki lahko le svetovalec, branilec ali pravni pomočnik in te njegove osebne lastnosti pogojujejo njegovo ravnanje do stranke same in do tretjih. Zato velja načelo, da se lahko odvetniki reklamirajo samo s kvaliteto svojega dela. Tudi precej obširna sodna praksa nemških sodišč sledi tem tendencam. Poklicni red za odvetnike v Nemčiji (Berufsordnung) v 6. členu dopušča odvetniku, da stranko informira o svoji dejavnosti, pri čemer so navedbe o uspehih in letnem prometu pisarne prepovedane. Odvetnik ne sme ničesar storiti, da bi nekdo tretji reklamiral njegovo delo.


4.2. AVSTRIJA


a) SPREJEMANJE ODVETNIŠKE TARIFE

V Avstriji velja načelo sporazumnega določanja odvetniške nagrade med odvetnikom in stranko. Odvetnik lahko zahteva honorar v obliki pavšalne nagrade ali po porabljenem delu oz. številu opravljenih ur. Če nagrada ni dogovorjena, se določa po tarifi.
V Avstriji so odvetniške nagrade urejene v:
- Zakonu o odvetniški tarifi (Rechtsanwaltstarifsgesetz - RATG), ki se nanaša na nagrade odvetnikov za zastopanje v civilnih postopkih, kazenskih postopkih na zasebno tožbo ter za zastopanje oškodovancev,
-Splošnih kriterijih za honorar (Allgemaine Honorar Kriterien -AHK), ki se nanaša na kazenske zadeve, ki se vodijo po uradni dolžnosti, upravne zadeve ter disciplinske zadeve. Splošne kriterije za honorar sprejema avstrijska Odvetniška zbornica.
- Nagrade odvetnikov so delno urejene tudi v Notarski tarifi (Notariatstarifsgesetz), na primer pri sestavi oporok ali pogodb.

V sodnih postopkih sodišče nagrado odvetnikov določa po Zakonu o odvetniških tarifah (RATG). Po tem zakonu sodišče tudi določi stroške, ki jih mora povrniti stranka, ki je izgubila proces, to pa ne vpliva na dogovor o honorarju med odvetnikom in stranko. V zakonu o odvetništvu (Rechtsanwaltsordnung) je način sprejemanja tarife urejen v prvem odstavku 17. člena, ki pravi, da se merila za nagrado odvetnika v civilnih postopkih določijo v odvetniški tarifi, ki se sprejme po zakonodajnem postopku, 37. člen istega zakona pa v 4. točki prvega odstavka določa, da avstrijska Odvetniška zbornica lahko sprejme smernice za določitev kriterijev za ugotavljanje primernega honorarja, torej daje pravno podlago za sprejem Splošnih kriterijev za honorar - AHK.
Na uporabo tarife v sodnih postopkih napotujejo postopkovni zakoni. Tako npr. Zakon o izvršbi (Exekutionsordnung) v drugem odstavku 210. člena izrecno določa, da se v primeru, ko stranko postopka zastopa odvetnik, stroški določijo po Zakonu o odvetniški tarifi. Podobno določa tudi Zakon o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung), ki v drugem odstavku 41. člena določa, da se nagrada odvetnika določa po tarifi.


b) DISCIPLINSKI POSTOPEK

Disciplinske kršitve obravnava disciplinski svet (Disziplinarrat). Vsak disciplinski svet ima odvetnika zbornice in njegovega namestnika. Disciplinski svet začne disciplinski postopek na zahtevo odvetnika odvetniške zbornice, pri kateri je odvetnik vpisan na listo odvetnikov. V kolikor je odvetnik zbornice mnenja, da pogoji za vrnitev prijave niso izpolnjeni, ali če mu Odbor naloži disciplinski pregon, mora zahtevati postavitev preiskovalnega komisarja. Predsednik določi preiskovalnega komisarja izmed članov Disciplinskega sveta. Odločitve Disciplinskega sveta se lahko izpodbijajo s pritožbo. Pritožbo je potrebno vložiti pisno, na disciplinski svet, ki je izdal sodbo, v roku štirih tednov po vročitvi. O pritožbi odloča Vrhovna pritožbena in disciplinska komisija. Vrhovno pritožbeno in disciplinsko komisijo za odvetnike in odvetniške kandidate sestavljajo predsednik in podpredsednik ter še najmanj osem in največ 16 sodnikov vrhovnega sodišča in 32 odvetnikov. Pritožbo lahko vložijo obdolženec, odvetnik zbornice in vrhovni državni tožilec. Zoper pravnomočno izrečeno disciplinsko kazen izbrisa iz seznama odvetnikov ali prepoved opravljanja odvetniškega poklica se lahko odvetnik pritoži v roku 3 dni.

Pravica do nadzora, ki jo ima Zvezni minister za pravosodje zajema skrb za zakonito vodenje poslov in izvajanje disciplinskih postopkov skladno z zakonom. V ta namen ima Zvezni minister za pravosodje pravico, da lahko v vsakem trenutku zahteva, da ga seznanijo s poslovanjem Disciplinskega sveta in vrhovne pritožbene in disciplinske komisije kot tudi s stanjem disciplinskih postopkov v reševanju in z odpravljanjem nepravilnosti v zvezi s tem. V kolikor nepravilnosti niso odpravljene, ima Zvezni minister za pravosodje pravico, da razpusti Disciplinski svet, če ne more biti drugače zagotovljeno zakonito vodenje poslov in pravilno izvajanje disciplinskih postopkov. Odbor odvetniške zbornice mora ob koncu vsakega leta Zveznemu ministru za pravosodje predložiti seznam vloženih prijav, kot tudi rešenih in tistih disciplinskih postopkov, ki so v reševanju.


c) ODVETNIŠKA DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO

V Avstriji je področje odvetništva urejeno v Zakonu o odvetništvu (Rechtsanwaltsordnung).
Razvoj na mednarodni ravni je tudi na področju odvetniškega poklica omogočil povečan obseg čezmejnega in interdisciplinarnega sodelovanja. V Avstriji so leta 1999 dovolili ustanavljanje kapitalskih odvetniških družb in odpravili prepoved ustanavljanja podružnic. Po zgledu Nemčije so zaradi okrepitve konkurenčnosti na mednarodni ravni omogočili izvajanje odvetniške dejavnosti v obliki družbe z omejeno odgovornostjo.

Kot odvetniško družbo je dovoljeno ustanoviti družbo civilnega prava, družbo z neomejeno odgovornostjo, komanditno družbo in družbo z omejeno odgovornostjo. Odvetniška družba je dovoljena samo, če je ustanovljena v skladu s poklicnimi pravili. Za njeno delovanje je potreben vpis na listo odvetniških družb pri odvetniški zbornici, na območju katere ima svoj sedež. Nameravana ustanovitev družbe se prijavi pri odboru pristojne odvetniške zbornice na formularju, ki ga pripravi avstrijski odvetniški zbor (Rechtsanwaltskammertag). Firma ali opis odvetniške družbe lahko vsebuje samo imena enega ali več naslednjih oseb: družbenika, ki je odvetnik v smislu prve točke 21 c člena, bivšega odvetnika, ki se je odvetništvu odpovedal in je bil v času odpovedi družbenik ali katerega pisarna se nadaljuje v obliki odvetniške družbe ali samostojne pisarne. Imena drugih oseb ne smejo biti zajeta v firmi. Kot sestavina firme je potrebno vnesti podatek, da gre za odvetniško družbo. Če firma ne vsebuje imen vseh družbenikov, je dovoljen dostavek "in (&) partnerji".

Družbeniki odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo so lahko le odvetniki, ki imajo pravico za zastopanje in vodenje poslov. Dejavnost družbe mora biti omejena na opravljanje odvetništva, vključno z zahtevanimi pomožnimi dejavnostmi in upravljanjem premoženja družbe. Na sedežu družbe mora imeti najmanj en odvetnik-družbenik svojo pisarno. Udeležba odvetnikov-družbenikov na drugih združenjih za obojestransko opravljanje poklica ni nedovoljena. Zastopanje in vodenje poslov lahko opravljajo le v okviru lastnih poklicnih pravic. To velja ustrezno tudi v primeru likvidacije. Kot izvajalec likvidacije je lahko izbran le odvetnik, dokler še opravljanje odvetniškega poklica ni zaključeno. Večina poslovnih deležev mora pripadati družbenikom odvetnikom, morajo pa imeti tudi določen vpliv na odločanje.

Najmanjša zavarovalna vsota za zavarovanje poklicne odgovornosti mora za vsak zavarovano primer znašati 400.000 eurov. Pri odvetniški družbi v obliki družbe z omejeno odgovornostjo mora znašati najmanjša zavarovalna vsota 2.400.000 eurov za vsak zavarovalni primer. Če obveznega zavarovanja poklicne odgovornosti ni ali ni sklenjen v predpisanem obsegu, jamčijo poleg družbe tudi družbeniki-odvetniki, neodvisno od tega, ali so odgovorni, osebno v višini manjkajočega zneska. Izključitev ali časovna omejitev zavarovanja za posledice, ki se izkažejo kasneje, s strani zavarovalca ni dopustna. Zavarovalnice so dolžne pristojni odvetniški zbornici nemudoma sporočiti vsako okoliščino, ki pomeni ali lahko pomeni zaključek ali omejitev varstva zavarovanja ali odstopanje od prvotne potrditve zavarovanja.

V Avstriji je dovoljeno ustanavljanje podružnic, če je vodenje podružnice zaupano drugemu odvetniku, ki ima na sedežu podružnice tudi sedež svoje pisarne. Ustanovitev podružnice mora odobriti Odvetniška zbornica, kateri odvetnik pripada. Če spada sedež predvidene podružnice v pristojnost druge odvetniške zbornice, je potrebno za odobritev zaprositi pristojno odvetniško zbornico.


č) REKLAMIRANJE ODVETNIŠKE DEJAVNOSTI

Vsak odvetnik mora skrbeti za enotno podobo odvetništva, kar ga zavezuje k takšnemu opravljanju poklica, ki mu dviga strokovni in osebnostni ugled in ga s tem tudi na dovoljen način reklamira. Neodvisnost, molčečnost in poklicna svoboda mu zato ne dopuščata običajnega reklamiranja njegove odvetniške dejavnosti.


4.3.FRANCIJA

	NEMČIJA	AVSTRIJA	FRANCIJA
Pravni viri	BRAO (Zvezni zakon o odvetništvu)	DSt (Zakon o disciplinskem postopku )	Dekret nº 91-1197 (Dekret o organizaciji odvetniškega poklica)
Disciplinski organi	-odvetniška sodišča (Anwaltssgericht) -odvetniška sodišča pri višjih deželnih sodiščih (Anwaltsgerichtshof) - poseben senat pri Vrhovnem sodišču (Bundesgerichtshof)	-Disciplinski svet (Disziplinarrat) - odvetnik odvetniške zbornice (Kammeranwalt) - preiskovalni komisar (Untersuchungskommissar)	-Svet reda (Conseil de l'ordre) - ožja skupina (la formation restreinte) -generalni tožilec (procureur général)
Kdo začne disciplinski postopek?	Državno tožilstvo po posvetovanju s predsednikom odvetniške zbornice	Disciplinski svet na zahtevo odvetnika odvetniške zbornice	Predsednik odvetniške zbornice na zahtevo generalnega tožilca
Disciplinske sankcije	-pisno opozorilo -ukor -denarna kazen do 25.000 € -prepoved opravljanja odvetniškega poklica na določenih pravnih področjih za dobo od 1 do 5 let -izključitev iz odvetništva	- pisni ukor, - denarna kazen do višine 45.000 €, - prepoved opravljanja odvetniškega poklica za čas enega leta ali pri odvetniških kandidatih podaljšanje trajanja praktičnega dela za največ eno leto; - izbris iz seznama odvetnikov.	- opomin, - ukor, - začasen odvzem pravice opravljati odvetniški poklic za dobo do treh let, - izbris iz imenika odvetnikov, odvetniških kandidatov, odstranitev iz honorarnih.
Pravna sredstva	-pritožba na odvetniško sodišče pri višjih deželnih sodiščih -revizija na Vrhovno sodišče	- pritožba na Vrhovno pritožbeno in disciplinsko komisijo - uporaba izrednih pravnih sredstev ni dopustna	- ugovor Svetu reda
Vloga ministrstva za pravosodje v disciplinskem postopku	-minister imenuje odvetniške člane senata pri Vrhovnem sodišču -	- nadzor nad izvajanjem disciplinskih postopkov - seznanjanje z delom Disciplinskega sveta in možnost njegove razpustitve - odvetniška zbornica dolžna letno predložiti seznam rešenih postopkov in postopkov v reševanju	- določb o tem v prevodu ni zaslediti

II. BESEDILO ČLENOV

Odvetnik je dolžan pri svojem delu ravnati zakonito in svoje delo opravljati vestno ter v skladu s pravili stroke.

Za kršitev obveznosti iz prejšnjega odstavka je odvetnik disciplinsko odgovoren.

Odvetniku je mogoče izreči disciplinske sankcije ob pogojih in po postopku, ki je predpisan v tem zakonu.

Disciplinski postopek je hiter.

Kazenska odgovornost in odgovornost za prekršek ne izključujeta disciplinske odgovornosti odvetnika. Disciplinski postopek miruje, dokler ni v kazenskem postopku ali v postopku o prekrških pravnomočno odločeno.

Določbe tega poglavja veljajo tudi za odvetniške pripravnike in odvetniške kandidate.

Če je uveden disciplinski postopek zaradi kršitev, zaradi katerih se sme izreči ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic oziroma prakso v odvetniški pisarni, lahko disciplinski organ odvetniku, odvetniškemu pripravniku odvetniškemu kandidatu izreče začasno prepoved opravljanja odvetniškega poklica, dela ali prakse v odvetniški pisarni.

Začasna prepoved lahko traja do konca disciplinskega postopka, vendar največ eno leto.«.

informiranje javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti v nasprotju z 21. in 21.a členom tega zakona;

Pravnomočna odločba disciplinske komisije I. ali II. stopnje ali disciplinskega sodišča se pošlje Odvetniški zbornici zaradi izvršitve in vpisa v evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov ter ministru, pristojnemu za pravosodje.

Odločbe disciplinskih organov so izvršljive.

Odvetniška zbornica vodi disciplinsko evidenco, v kateri so naslednji podatki iz pravnomočnih odločb o izrečenih disciplinskih ukrepih:
– ime in priimek odvetnika ali odvetniškega pripravnika,
– naslov sedeža odvetniške pisarne,
– številka in datum odločbe,
– izrečen disciplinski ukrep.

Disciplinska evidenca se hrani trajno.

Organi zbornice in ministrstvo, pristojno za pravosodje, imajo pravico pridobiti podatke iz disciplinske evidence.«.

Disciplinska komisija II. stopnje odloča o pritožbah zoper odločbe disciplinske komisije I. stopnje.

Disciplinsko sodišče odloča o pritožbah zoper odločbe disciplinske komisije II. stopnje zaradi hujših disciplinskih kršitev odvetnika, odvetniškega pripravnika ali odvetniškega kandidata, zaradi katerih je bil izrečen disciplinski ukrep odvzem pravice opravljati odvetniški poklic, delo ali prakso v odvetniški pisarni.«.

Disciplinski tožilec ima namestnika, ki se izvoli na enak način kot disciplinski tožilec.«.

O izločitvi predsednika disciplinske komisije I. stopnje odloča predsednik disciplinske komisije II. stopnje, o izločitvi predsednika disciplinske komisije II. stopnje pa predsednik Odvetniške zbornice.«.

Če je predsednik disciplinske komisije, član disciplinske komisije ali disciplinski tožilec zadržan ali izločen, ga nadomešča njegov namestnik.«.

Predsednik in dva člana so vrhovni sodniki, dva člana pa sta odvetnika.

Predsednik in oba vrhovna sodnika se določita vnaprej z letnim razporedom dela Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Enega odvetnika izvoli Odvetniška zbornica, enega odvetnika pa imenuje Sodni svet.

Člani senata disciplinskega sodišča se določijo za dobo treh let in imajo namestnike, ki opravljajo funkcijo članov, kadar je ti zaradi izločitvenih ali drugih upravičenih razlogov ne morejo opravljati.

Namestniki se izvolijo oziroma imenujejo na enak način kot člani senata.

Člani senata in njihovi namestniki ne morejo opravljati nobenih drugih funkcij v organih Odvetniške zbornice ali v Sodnem svetu.«.

Vsa pisanja v zvezi z disciplinskim postopkom se osebi, zoper katero je uveden disciplinski postopek, vročajo priporočeno po pošti na naslov odvetniške pisarne ali po elektronski pošti.

Disciplinskemu tožilcu in članom disciplinskih organov, ki jih izvoli Odvetniška zbornica iz izmed odvetnikov se pisanja priporočeno pošiljajo na naslove, sporočene na Odvetniško zbornico. Članom disciplinskih organov, ki jih imenuje Sodni svet, se pisanja priporočeno pošiljajo na naslove, sporočene na Sodni svet. Predsedniku disciplinske komisije I. stopnje se pisanja priporočeno pošiljajo na naslov, sporočen na Odvetniško zbornico. Predsedniku disciplinske komisije II.stopnje se pisanja priporočeno pošiljajo na naslov, sporočen na Sodni svet.

V disciplinskem postopku se smiselno uporablja zakon o kazenskem postopku, če v tem zakonu ni posebnih določb.«.

Po prejemu odgovora osebe, zoper katero je vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka, ali po preteku roka za odgovor na zahtevo o uvedbi disciplinskega postopka, predsednik disciplinske komisije I. stopnje po potrebi odredi, da se opravi predhodna preiskava, ali pa najpozneje v 30 dneh razpiše obravnavo.

Vabilo na obravnavo se osebi, zoper katero je uveden disciplinski postopek, vroči najmanj 15 dni pred dnevom obravnave.

V disciplinskem postopku na I. stopnji se opravi obravnava, na kateri ima oseba, zoper katero teče disciplinski postopek, pravico do zagovora, lahko pa se obravnave tudi ne udeleži in pošlje pisni zagovor.

Če se v disciplinskem postopku ugotovi, da obstajajo razlogi za sum, da je oseba, zoper katero se vodi disciplinski postopek, storila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora organ, ki odloča o disciplinski odgovornosti, nemudoma podati ovadbo pri pristojnem državnem tožilcu.

Zoper odločbo disciplinske komisije I. stopnje je dovoljena pritožba v 15 dneh.

Pritožbo lahko vložijo odvetnik, odvetniški pripravnik ali odvetniški kandidat, ki je v disciplinskem postopku in disciplinski tožilec. Pritožbo lahko vložijo tudi predsednik sodišča, minister, pristojen za pravosodje ali Varuha človekovih pravic s soglasjem tistega, katerega človekove pravice ali temeljne svoboščine v posamezni zadevi varuje v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, če so v posameznem primeru zahtevali uvedbo disciplinskega postopka.

O pritožbi najpozneje v 60 dneh od prejema odloča disciplinska komisija II. stopnje na seji brez obravnave.

Zoper odločitev disciplinske komisije II. stopnje, s katero je odvetniku, odvetniškemu pripravniku ali odvetniškemu kandidatu izrečen kateri koli disciplinski ukrep, ki se izreka zaradi storjenih hujših disciplinskih kršitev, je dovoljena pritožba v 30 dneh.

Pritožbo lahko vložijo odvetnik, odvetniški pripravnik ali odvetniški kandidat, ki je v disciplinskem postopku in disciplinski tožilec. Pritožbo lahko vložijo tudi predsednik sodišča, minister, pristojen za pravosodje ali Varuh človekovih pravic s soglasjem tistega, katerega človekove pravice ali temeljne svoboščine v posamični zadevi varuje v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, če so v posameznem primeru zahtevali uvedbo disciplinskega postopka.«.

O pritožbi najpozneje v 60 dneh od prejema odloča disciplinsko sodišče na seji brez obravnave.«.

Če ima disciplinska kršitev tudi znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali na zasebno tožbo, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje.

Zastaranje pregona disciplinske kršitve pretrga vsako opravilo v postopku pred disciplinsko komisijo.

Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v petih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.

V vsakem primeru pregon disciplinske kršitve zastara, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje pregona, izvršitev disciplinskega ukrepa pa, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa.

Če se ugotovi disciplinska odgovornost, je odvetnik ali odvetniški pripravnik dolžan povrniti stroške postopka Odvetniški zbornici in drugim udeležencem.«.

Posamezna procesna dejanja v disciplinskem postopku lahko po pooblastilu predsednika disciplinske komisije I. ali II. stopnje opravlja strokovni sodelavec, ki je univerzitetni diplomirani pravnik z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj pri pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.«.

7. člen tega zakona se začne uporabljati 1.januarja 2009.

Odvetniški pripravniki, ki so začeli opravljati odvetniško prakso pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo pripravniško prakso po dosedanjih določbah.


III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV


K 1. členu
Dopolnitev člena ni vsebinske narave, temveč le dopolnjuje dosedanji člen tako, da izenačuje odvetnika in odvetnico, v vsem nadaljnjem besedilu pa se zaradi preglednosti uporablja le beseda odvetnik. Enako velja za vpis v imenik odvetnikov oziroma odvetnic, tako da se zaradi preglednosti tudi v tem primeru uporablja le izraz imenik odvetnikov.


K 2. členu
Dopolnitev člena dopušča možnost zaposlitve odvetnika pri drugem odvetniku ali v odvetniški družbi, saj dosedanja zakonska ureditev tega ni predvidevala, v praksi pa so zaradi tega nastajali nepotrebni zapleti pri zaposlitvah odvetnikov v odvetniških pisarnah.


K 3. členu
Odvetnik lahko prosto odloča, ali bo prevzel zastopanje stranke ali ne. Enaka pravica mora biti zagotovljena odvetniku tudi v primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti, zato je odvetnikom dana možnost, da se sami uvrstijo na seznam odvetnikov, ki želijo zastopati stranke po uradni dolžnosti, česar dosedanja določba 5. člena ni dopuščala. Sodišče bo lahko določilo odvetnika za zastopanje stranke po uradni dolžnosti le iz seznama odvetnikov, v tem primeru pa odvetnik ne bo smel odkloniti zastopanja, razen v primeru odklonilnih ali izločitvenih razlogov, ter iz drugih upravičenih razlogov. Seznam odvetnikov bo vodila Odvetniška zbornica in ga bo dolžna posredovati vsem sodiščem ter jim sporočiti vsako spremembo, kar je potrebno za nemoteno poslovanje sodišč. Odvetnik lahko odvetniški zbornici kadarkoli predlaga izbris iz seznama, vendar pa je v tem primeru zaradi varovanja interesov stranke dolžan zastopati stranko še najmanj 30 dni.


K 4. členu
Predlagana sprememba je posledica potrebe po natančnejši ureditvi zavarovanja poklicne odgovornosti odvetnikov in odvetniških družb pri opravljanju odvetniške dejavnosti. Po veljavni ureditvi Odvetniška zbornica zavaruje odvetnika pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem njegovega poklica, premija pa se plačuje iz odvetnikovega zavarovalnega prispevka. Sprememba načina zavarovanja izhaja med drugim tudi iz primerjalno pravne ureditve v drugih državah članicah.Določena je minimalna zavarovalna vsota v višini 250.000 eurov za vsak zavarovalni primer za odvetnika in1.000.000 eurov za odvetniško družbo. V predlaganem členu je določeno, za katere rizike mora biti odvetnik zavarovan, določeno pa je tudi trajanje zavarovanja, ki se mora obnavljati ves čas poslovanja odvetniške pisarne ali odvetniške družbe. Dokazila o obstoju in spremembah zavarovanja je potrebno pošiljati Odvetniški zbornici vsako leto oziroma ob vsaki spremembi. Tak način zavarovanja omogoča strankam večjo možnost izplačila morebitnih odškodnin, zaradi dokazanih napak odvetnikov ali odvetniških družb.


K 5. členu
Sprememba člena ni vsebinske narave, temveč le jasneje določa pravice odvetnika do pridobitve osebnih podatkov, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega ter obveznost državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil, da jim te podatke brezplačno posredujejo.


K 6. členu
Sprememba člena se navezuje na predlagano spremembo 45. člena zakona, ki določa, da odvetniški pripravnik opravlja pripravništvo pri odvetniku na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, zato je potrebno spremeniti določilo člena v delu, ki ločuje med odvetniškim kandidatom, ki je pri njem zaposlen in odvetniškim pripravnikom, ki le dela v njegovi pisarni.


K 7. členu
Zakonska ureditev odvetniške tarife določa le minimalne tarife, po katerih se določajo nagrade odvetnikov, kar pa ne izključuje možnosti drugačnega dogovora med odvetnikom in stranko. Na tak način se bodo vsem državljanom, ki potrebujejo pravno pomoč, zagotovile enake možnosti do pravnega varstva, kar še posebej velja za državljane z nizkimi dohodki, s čemer je varovan javni interes. Razlogi, ki govorijo v prid zakonski ureditvi odvetniške tarife so tudi v varovanju koristi in interesov strank, kar je še posebej pomembno v civilnih sporih, saj mora stranka, ki je pravdo izgubila, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške. Evropsko sodišče poudarja, da je zavezujoča ureditev honorarjev v nekaterih državah članicah zelo pomembna, ker so s tem državljanom zagotovljene kvalitetne storitve in vzpostavljeni ugodni pogoji za večanje zaupanja med strankami in osebami, ki izvajajo svobodne poklice. Države članice lahko sprejemajo obvezujoče honorarje, v kolikor so upoštevani interesi vseh, ne samo interesi stanovskega združenja. V primeru, da je odvetniška tarifa sprejeta v obliki zakona, je tako kriterij "skupnega dobrega" upravičen, saj zakon sprejema parlament, v katerem so zastopani državljani, torej so poslanci zastopniki najrazličnejših interesov in s tem predstavniki skupnih interesov vseh državljanov. Tudi v Nemčiji, je odvetniška tarifa urejena z zakonom, v Avstriji pa je delno urejena z zakonom, delno pa jo sprejme Odvetniška zbornica.

Sprememba pri določanju tarife ima delno podlago tudi na dveh sodbah Evropskega sodišča in sicer v združeni zadevi Federico Cipolla (C-94/04) in Stefano Marcino (C-202/04) ter v zadevi Manuela Arduino (C-35/99) Sodišče je v zadevi Cipolla in Marcino ter v zadevi Arduino razsodilo, da členi pogodbe 10 ES, 81 ES in 82 ES ne nasprotujejo, da država članica sprejme normativni ukrep - zakon ali uredbo, s katerim na podlagi predloga, ki ga pripravi Odvetniška zbornica, določijo minimalne nagrade odvetniških storitev. To pomeni, da je država tista, ki sprejema odvetniško tarifo z zakonom ali uredbo, Odvetniška zbornica pa lahko pripravi le predlog, pri čemer pa tarife ne smejo biti omejene navzgor ali navzdol in je med strankama vedno možen dogovor.

Zakonska ureditev odvetniške tarife zajema tudi zastopanje strank po uradni dolžnosti ter v primerih nudenja brezplačne pravne pomoči. Razlog, ki opravičuje dejstvo, da je tudi ta segment zakonsko urejen ima podlago v tem, da se stroški za nagrado odvetnikov v teh primerih plačujejo iz državnega proračuna. Iz poročila o delu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za leto 2005 izhaja, da je rast zadev, ki se nanašajo na brezplačno pravno pomoč izredna, enako pa velja tudi glede rasti porabljenih sredstev. Sodišče je v letu 2005 prejelo 12.215 zadev, poraba sredstev za brezplačno pravno pomoč pa je bila v tem letu kar 300.109.000 tolarjev. Podatki za leto 2006 so še ekstremnejši, saj je sodišče prejelo 11.862 zadev, finančna obremenitev državnega proračuna pa je znašala kar 445.456.789 tolarjev. V primerjavi z letom 2005 so se izdatki povečali kar za 48,4 %. Tudi v primerih zastopanja stranke po uradni dolžnosti so odvetniki plačani iz državnih sredstev, zato je zakonska določitev višine odvetniške tarife tudi v tem primeru upravičena. V predlogu novele zakona o odvetništvu je v 5. členu določena novost, da se lahko odvetnik prosto odloči, ali se bo uvrstil na seznam odvetnikov, ki zastopajo stranke po uradni dolžnosti.


K 8. členu
Sprememba je posledica uskladitve z določili Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 42/2006- 60/2006, v nadaljevanju ZGD-1), ki pojma podjetje ne določa več.
Sprememba drugega odstavka 21. člena temelji na odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Ur. list RS št. 111/05, št. U-I-212/03 z dne 24.11.2005). Ustavno sodišče je odločilo, da je drugi odstavek 21. člena v neskladju z ustavo in je dalo smernice za nadaljnjo ureditev področja reklamiranja odvetniških storitev oziroma informiranja javnosti o opravljanju odvetniških dejavnosti, kot je sedaj določeno v predlaganem spremenjenem členu. Svojo odločitev je utemeljilo s 74. členom Ustave Republike Slovenije, ki med drugim določa, da je gospodarska pobuda svobodna, zato popolna prepoved reklamiranja odvetnikove dejavnosti pomeni omejevanje svobodne gospodarske pobude. Zakonodajalec lahko pravico do svobodne gospodarske pobude omeji le v primeru varovanja javne koristi. Zato so v predlogu zakona določena taka upravičenja odvetnika do informiranja javnosti o svoji dejavnosti, ki zagotavljajo učinkovito varstvo javne koristi in hkrati ohranjajo ustavno pravico. Opredelitev upravičenja odvetnika do informiranja javnosti o svoji dejavnosti temelji na Kodeksu odvetniške poklicne etike, na Kodeksu odvetniške poklicne etike za odvetnike v Evropski uniji (CCBE) ter na primerjalno pravni ureditvi v drugih državah članicah Evropske unije.


K 9. členu
Dopustitev prostega reklamiranja odvetniške dejavnosti ne bi bila v skladu z družbeno funkcijo odvetnika, kot jo opredeljuje prvi odstavek 137. člena Ustave, zato je načeloma dopustno informiranje javnosti o odvetniški dejavnosti, vendar pa so zaradi varovanja javne koristi primeroma naštete dovoljene in nedovoljene oblike informiranja, kot je določeno v novem 21.a členu. Na ta način bo javnost nevtralno obveščena o svojih možnostih izbire in bo vsakemu odvetniku ali odvetniški družbi dana možnost, da javnost seznani s tem, kakšne vrste storitev nudi. Države članice Evropske unije na zelo različne načine določajo obseg dovoljenih in prepovedanih oblik reklamiranja odvetniške dejavnosti, od zelo strogih omejitev v Grčiji, kjer je vsaka oblika reklamiranja prepovedana, do precejšnjih omejitev na primer v Avstriji, Italiji, Španiji in Franciji. Na Danskem, Finskem in v Belgiji so omejitve blažje. Dovoljene in prepovedane oblike informiranja so v predlogu zakona naštete zgolj primeroma zato, ker bo morebitne dodatne oblike izoblikovala praksa.


K 10. členu
Določba veljavnega drugega odstavka 22. člena Zakona o odvetništvu je nekoliko zastarela, saj se nanaša le na "državne funkcije". Z vstopom Republike Slovenije v mednarodno skupnost leta 1992, s sodelovanjem Republike Slovenije v mednarodnih misijah od leta 1995 (Daytonski sporazum dalje) so se razlogi za mirovanje odvetniškega poklica dejansko razširili tudi na področje mednarodnih misij, vendar določba veljavnega zakona temu še ni sledila. S predlogom spremembe se ta določba dopolnjuje, ob tem se pa tudi upošteva sistemski Zakon o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije (ZNOMCMO; Uradni list RS, št. 20/06).


K 11. členu
Dosedanje omejevanje ustanavljanja podružnic v Republiki Sloveniji, kot to določa drugi odstavek 23. člena Zakona o odvetništvu, je v nasprotju z javno koristjo, saj taka ureditev omejuje dostopnost državljanov do odvetnika ali odvetniške družbe, ki si ga lahko državljani svobodno izberejo. Z ustanavljanjem podružnic bodo lahko odvetniki svoje storitve ponudili bistveno širšemu krogu ljudi, kar bo za stranka tudi finančno bolj ugodno zaradi prihranjenih stroškov potovanja do izbranega odvetnika. Pri opravljanju odvetniškega poklica gre za opravljanje pridobitne dejavnosti, saj odvetniki svoje delo opravljajo za plačilo.V 74. členu Ustave Republike Slovenije je določeno, da gospodarska pobuda svobodna, vendar pa se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Zakonodajalec torej lahko pravico do svobodne gospodarske pobude omeji le, če to zahteva javna korist. Pri ustanavljanju in poslovanju podružnic, so zaradi varovanja javne koristi določeni pogoji. Odvetnik ima lahko podružnico le, če je vodenje podružnice zaupano drugemu odvetniku, ki je pri njem zaposlen. Tudi odvetniška družba lahko izven svojega sedeža ustanovi podružnico, vendar le, če je vodenje podružnice zaupano drugemu odvetniku družbeniku.


K 12. členu
Sprememba druge točke prvega odstavka 25. člena je posledica uskladitve z določili Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št. 42/2002, 79/2006-ZZZPB-F, 46/2007 Odl.US: U-I-45/07, Up-249/06-22), ki pojma "splošne zdravstvene zmožnosti" ne določa več kot pogoj za sklenitev delovnega razmerja.

Spremembe tretje točke prvega odstavka 25. člena so posledica uskladitve z reformo slovenskega visokošolskega izobraževanja, ki temelji na Bolonjski deklaraciji, sprejeti leta 1999. Z njo so evropske države, vključno s Slovenijo, začrtale smeri razvoja evropskega visokega šolstva do leta 2010. Oblikovanje evropskega visokošolskega prostora je opredeljeno kot glavna pot, ki vodi k uveljavitvi mobilnosti in zaposlovanja državljanov ter k vsesplošnemu razvoju. Temeljno uresničevanje začrtanih izhodišč Bolonjske deklaracije je bilo v Sloveniji na zakonodajni ravni izvedeno z novelo Zakona o visokem šolstvu (v nadaljnjem besedilu ZVis-D), s katero se je v Sloveniji vzpostavila podlaga za izvajanje tristopenjskih študijskih programov. Z novim Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (v nadaljnjem besedilu ZSZN - 1) se uveljavljajo nove oblike strokovnih in znanstvenih naslovov, ki se pridobijo na visokošolskih zavodih po končanih t.i. bolonjskih študijskih programih - študijskih programih, ki so akreditirani na Svetu za visoko šolstvo po 11. juniju 2004. Na podlagi bolonjskih študijskih programov bo študent prava po zaključku prve - dodiplomske študijske stopnje, ki bo lahko trajal tri ali štiri leta, pridobil strokovni naslov diplomirani pravnik (VS) - na visokošolskem študiju oziroma strokovni naslov diplomirani pravnik (UN) - na univerzitetnem študiju. Po zaključku študijskega programa druge - podiplomske stopnje, ki lahko traja (nadaljnje) eno ali dve leti oziroma kot enovit študij, ki skupaj s prvo stopnjo traja pet let, bo študent prava pridobil strokovni naslov magister prava, ki se tako kot strokovni naslovi prve stopnje piše za osebnim imenom.Tretjo, podiplomsko stopnjo predstavlja doktorski znanstveni študij. Strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik lahko posamezniki uporabljajo še naprej, visokošolski zavodi pa ga lahko v skladu z 22. členom ZSZN-1 podeljujejo še najkasneje do izteka študijskega leta 2015/2016.

V peti točki 1. odstavka 25. člena novele zakona o odvetništvu je razširjena možnost pridobitve pogojev za opravljanje odvetniškega poklica. Pogoj izpolnjuje, kdor ima štiri leta praktičnih izkušenj kot univerzitetni diplomirani pravnik, od tega najmanj dve leti po opravljenem pravniškem državnem izpitu kot odvetniški kandidat, notarski kandidat ali zaposleni na sodišču, državnem tožilstvu ali državnem pravobranilstvu, če je bil v rednem delovnem razmerju, sklenjenim s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Sprememba temelji na specifičnosti narave dela, ki se opravlja v okviru funkcij in poklicev na podlagi opravljenega pravniškega državnega izpita ter poenotenju pogojev za opravljanje določenih poklicev (sodniška funkcija, funkcija državnega tožilca in državnega pravobranilca, poklic odvetnika in notarja) oziroma za opravljanje drugih del, za katera se z zakonom zahteva kot pogoj pravniški državni izpit. Za opravljanje vseh navedenih poklicev je potrebno imeti široko pravno znanje, ki se preverja na pravniškem državnem izpitu, izkušnje pa se pridobijo pri opravljanju del v pravosodju, katerega del je tudi odvetništvo. Še vedno pa pogoj za opravljanja odvetniškega poklica izpolnjuje tudi oseba, ki je najmanj pet let opravljala funkcijo sodnika, državnega tožilca ali državnega pravobranilca.


K 13. členu
Sprememba je posledica uskladitve z Zakonom o prekrških (Ur. l. RS, uradno prečiščeno besedilo - ZP-1-UPB1,Ur.l. RS, št. 23/2005), ki ne določa več pojma "varstveni" ukrep. K taksativno naštetim primerom izbrisa odvetnika iz imenika odvetnikov je dodana še 11. točka, ki določa, da se odvetnik izbriše tudi v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi, razen v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi pri odvetniku ali odvetniški družbi ali če Odvetniški zbornici redno ne pošilja dokazil o zavarovanju ali spremembah zavarovanja.


K 14. členu
Dopolnitev člena je posledica primerjalno pravne ureditve v drugih državah članicah Evropske unije, ki prav tako dovoljujejo specializirana področja dela. Odvetniška zbornica bo vodila register specializiranih področij dela za odvetnike in odvetniške družbe, ki jih bodo posredovali odvetniki.


K 15. členu
Dosedanja ureditev odvetniških družb ne dopušča možnosti ustanovitve odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo, temveč lahko odvetniki opravljajo svojo dejavnost le kot samostojni odvetniki ali v obliki odvetniških družb, ki so lahko organizirane v obliki družbe civilnega prava ali družbe z neomejeno odgovornostjo. Odvetniška zbornica Slovenije je že večkrat predlagala dopolnitev statusnih oblik organiziranja odvetniških družb, zato predlagana dopolnitev člena omogoča odvetnikom tudi možnost opravljanja odvetniške dejavnosti v obliki odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo. Namen te določbe je v večji mednarodni konkurenčnosti slovenskih odvetnikov. Pri opravljanju odvetniškega poklica gre za opravljanje pridobitne dejavnosti, saj odvetniki svoje delo opravljajo za plačilo, kar pomeni, da je odvetniško dejavnost moč šteti za dejavnost, katere izvajanje varuje prvi odstavek 74. člena Ustave Republike Slovenije. Navedeni člen ustave določa, da je gospodarska pobuda svobodna, vendar pa se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Zakonodajalec torej lahko pravico do svobodne gospodarske pobude omeji le, če to zahteva javna korist. V Avstriji je ustanovitev odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo dovoljeno že z novelo z leta 1999, od tedaj dalje pa število odvetniških družb z omejeno odgovornostjo narašča. Nemški odvetniški zakon (BRAO) ureja odvetniške družbe v členih od 59 c do 59 med njimi tudi odvetniško družbo z omejeno odgovornostjo.


K 16. členu
Opravljanje odvetništva kot svobodnega poklica v okviru odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo narekuje specifično organizacijo, ki je prilagojena opravljanju odvetniškega poklica. Ta drugačnost se kaže pri določenih omejitvah pri ustanavljanju in poslovanju odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo, ki zasledujejo javno korist, zato so te omejitve ustavno dopustne. Odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo so namenjene izvajanju odvetniškega poklica. Zato zakon omejuje predmet dejavnosti odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo na svetovanje in zastopanje v pravnih zadevah, kot izhaja iz 2. člena Zakona o odvetništvu. Namen prepovedi združevanja odvetniških družb z namenom skupnega izvajanja poklicne dejavnosti je v preprečevanju vplivanja in odvisnosti do posamezne družbe. Prepoved opravljanja odvetniške dejavnosti v drugih odvetniških družbah je namenjena preprečevanju množenja in drobljenja odvetniške dejavnosti v več družb. Z določbo, da je odvetniška družba z omejeno odgovornostjo dolžna odvetniški zbornici sporočiti vsako spremembo družbene pogodbe, družbenika ali osebe, ki je pooblaščena za zastopanje kot tudi ustanovitev ali ukinitev podružnice, je Odvetniški zbornici omogočeno, da poseduje aktualne podatke za opravljanje učinkovitega nadzora nad odvetniškimi družbami z omejeno odgovornostjo.


K 17. členu
Sestavine firme se na splošno določajo po določilih Zakona o gospodarskih družbah, vendar pa je določilo 38. člena specialnejše in omejuje oblikovalno svobodo družbenikov. Dovoljuje samo ustanovitev firme s priimkom vsaj enega družbenika, z navedbo, da je družbenikov več. ter označbo statusne oblike in dodatno označbo, da gre za odvetniško pisarno s kraticama "o.p.". Kratica o.p. ni obvezna, če vsebuje firma družbe besedi "odvetniška pisarna." Določbe glede imena prejšnjega družbenika so ostale nespremenjene glede na dosedanjo ureditev. Zato lahko ime prejšnjega družbenika v imenu družbe ostane le z njegovo privolitvijo ali privolitvijo njegovih dedičev, največ pet let in z dodatno oznako, da gre za prejšnjega družbenika.


K 18. členu
Določba dopolnjuje sedanji 39. člen, ki ureja podrobnosti vpisa odvetniške družbe v sodni register. Postopek vpisa je enak za vse oblike odvetniških družb po predlaganem zakonu. Nameravana ustanovitev odvetniške družbe se prijavi pri Odvetniški zbornici na obrazcu, ki ga določi Odvetniška zbornica skupaj s predlogom za izdajo soglasja za vpis.v sodni register. Zaradi enotnosti postopkov je določena vsebina prijave. Soglasje, ki ga po prejemu predloga izda Odvetniška zbornica, se zavrne le v primeru, če se izkaže, da niso izpolnjeni pogoji za vpis po tem zakonu. K prijavi za vpis odvetniške družbe v sodni register je potrebno priložiti soglasje Odvetniške zbornice. Vpis odvetniške družbe v sodni register je pogoj za vpis odvetniške družbe na seznam odvetniških družb, ki ga vodi Odvetniška zbornica.


K 19.členu
Postopki likvidacije ali stečaja nad odvetniško družbo ter njen izbris iz sodnega registra se izvedejo v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah. Sklep o uvedbi postopka in sklep o izbrisu je zaradi pravne varnosti potrebno nemudoma sporočiti tudi Odvetniški zbornici.


K 20. členu
Že novela zakona o odvetništvu iz leta 2001 je uzakonila pogoje za opravljanje odvetniškega poklica za tuje odvetnike, ki so v matični državi pridobil pravico do opravljanja odvetniškega poklica, zato je sprememba člena le dopolnitev oseb, za katere se s statutom zbornice podrobneje določijo naloge in organizacija zbornice, naloge skupščine in drugih organov zbornice, sodelovanje odvetniških kandidatov in pripravnikov, med njimi tudi tujih odvetnikov po 2.a členu.


K 21. členu
Dosedanja ureditev odvetniškega pripravništva ni določala, da bi pripravniki opravljali pripravništvo pri odvetniku na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, kar bo s predlagano dopolnitvijo člena določeno kot obveznost, tako kot za odvetniške pripravnike. Odvetniški pripravnik bo zato moral k vlogi za vpis v imenik odvetniških pripravnikov predložiti tudi izjavo odvetnika, da bo pripravnik pri njem opravljal prakso.


K 22. členu
Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je bilo potrebno določiti pogoje glede vpisa v imenik odvetniških kandidatov tudi za državljane članice Evropske unije. Za državljane članice Evropske unije ne velja pogoj vzajemnosti, tako kot za tuje državljane, zato so pogoji za vpis v imenik odvetniških kandidatov za državljane članice Evropske unije določeni v novem tretjem odstavku 51. člena.


K 23. členu
Predlagana je sprememba naslova poglavja, ki govori o disciplinski odgovornosti odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov. V predlaganih členih od 25. do 43. je disciplinski postopek v celoti na novo urejen. To je posledica teženj, ki izhajajo iz poročil Varuha človekovih pravic. V poročilu za leto 2005 je navedeno, da mora biti osebi, ki uveljavlja kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, zagotovljena učinkovita pritožbena pot ter večja učinkovitost dela disciplinskih organov pri odločanju o disciplinski odgovornosti odvetnikov, odvetniških kandidatov in pripravnikov. Tudi v poročilu Varuha človekovih pravic za leto 2006 so te težnje ponovno poudarjene. Dosedanja ureditev disciplinskega postopka je bila pomanjkljiva tako glede sestave disciplinskih komisij, kot tudi glede poteka disciplinskega postopka. To je razvidno tudi iz pritožb strank, ki jih prejema Ministrstvo za pravosodje, kot tudi Varuh človekovih pravic.


K 24. členu
V tem členu so določena temeljna načela opravljanja odvetniške dejavnosti in sicer, da je odvetnik dolžan svoje delo opravljati zakonito, vestno in v skladu z pravili stroke, saj je v nasprotnem primeru disciplinsko odgovoren. Enako velja za odvetniškega pripravnika in odvetniškega kandidata. Zaradi očitanih najhujših kršitev disciplinskega postopka lahko disciplinski organ odvetniku, odvetniškemu kandidatu ali pripravniku izreče začasno prepoved opravljanja odvetniškega poklica, dela ali prakse do konca disciplinskega postopka, vendar največ za eno leto.


K 25. členu
Primeroma so določene lažje in hujše disciplinske kršitve, ki so deloma povzete iz Statuta Odvetniške zbornice Slovenije, deloma pa so dopolnjene zaradi ostalih sprememb in dopolnitev členov v predlaganem zakonu.


K 26. členu
Taksativno so našteti disciplinski ukrepi, ki se v disciplinskem postopku izrekajo odvetnikom, odvetniškim kandidatom in odvetniškim pripravnikom. To so pisni opomin, denarna kazen, odvzem pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo v odvetniški pisarni ter odvzem pravice opravljati prakso v odvetniški pisarni.


K 27. členu
V predlaganih členih od 61.a do 61. č so natančneje opisani posamezni disciplinski ukrepi in pogoji, pod katerimi se izrekajo. Pisni opomin je najblažji disciplinski ukrep in pomeni le grajo zoper storjene lahke disciplinske kršitve. Denarna kazen se lahko izreče za lažjo ali hujšo disciplinsko kršitev in je v primerjavi z veljavno višino denarne kazni, ki jo določa Statut Odvetniške zbornice, zvišana na 500 do 20.000 eurov. Odvzem pravice opravljati odvetniški poklic ali delo v odvetniški pisarni je omejen na pet let, odvzem pravice opravljati prakso v odvetniški pisarni pa na tri leta. Ti dve sankciji sta najstrožji in se lahko izrekata le za hujše disciplinske kršitve, zaradi katere navedene osebe niso vredne zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica in je moč utemeljeno sklepati, da ne bodo pošteno in vestno opravljale odvetniškega poklica, dela ali prakse v odvetniški pisarni.


K 28. členu
V tem členu so določeni pogoji, pod katerimi je možno odložiti izvršitev disciplinskega ukrepa začasne prepovedi opravljanja odvetniškega poklica ali dela v odvetniški pisarni. Namen te določbe je v nemotenem nadaljevanju opravljanja odvetniškega poklica, dela ali prakse v odvetniški pisarni, zaradi katerega koli izrečenega disciplinskega ukrepa.


K 29. členu
Določena je obveznost pošiljanja pravnomočne disciplinske odločbe disciplinskega organa Odvetniški zbornici in Ministrstvu za pravosodje zaradi izvršitve in vpisa v evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov. Taksativno so našteti podatki iz pravnomočnih disciplinskih odločb, ki so vpisani v evidenci disciplinskih ukrepov.


K 30. členu
Črtan je 63. a člen veljavnega Zakona o odvetništvu, saj vsebinsko ne sodi v zaporedje ostalih členov, njegova vsebina pa je povzeta v 43. členu predlaganega zakona.


K 31. členu
Zaradi preglednosti ureditve celotnega disciplinskega postopka je dodan nov naslov podpoglavja, ki določa disciplinske organe.


K 32. členu
Določene so pristojnosti posameznih disciplinskih organov in disciplinskega tožilca. Disciplinski tožilec zahteva uvedbo disciplinskega postopka, disciplinska komisija I. stopnje vodi disciplinski postopek in odloča o disciplinski odgovornosti, o pritožbah zoper odločitve disciplinske komisije I. stopnje odloča disciplinska komisija II. stopnje, o pritožbah zoper odločitve disciplinske komisije II. stopnje.O pritožbah glede hujših disciplinskih kršitev, zaradi katerih je bil izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, delo ali prakso v odvetniški pisarni, odloča disciplinsko sodišče.


K 33. členu

V 64. a členu je določena sestava disciplinske komisije I. in II. stopnje. V obeh disciplinskih komisijah so odvetniki v večini. Disciplinsko komisijo I. stopnje sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednika in enega člana izvoli skupščina Odvetniške zbornice izmed odvetnikov, enega člana pa imenuje Sodni svet izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Tudi disciplinsko komisijo II. stopnje sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednika in enega člana imenuje Sodni svet, pri čemer enega od njiju imenuje izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu, enega pa izmed odvetnikov. Drugega člana izvoli skupščina Odvetniške zbornice izmed odvetnikov. Vsi so izvoljeni za dobo treh let.

64. b člen določa, da imajo predsednik in člani disciplinskih komisij namestnike. O sestavi disciplinskih komisij odloča predsednik Odvetniške zbornice Tudi disciplinski tožilec je odvetnik, ki ga izvoli skupščina Odvetniške zbornice, kot je določeno v predlaganem 64. c. členu. predloga zakona.


K 34. členu
Ta člen določa osebo, ki odloča o izločitvah predsednikov in članov disciplinskih organov. Predsednik disciplinske komisije odloča o izločitvi člana disciplinske komisije. Predsednik disciplinske komisije II. stopnje odloča o izločitvi predsednika disciplinske komisije I. stopnje, predsednik Odvetniške zbornice pa odloča o izločitvi predsednika disciplinske komisije II. stopnje.


K 35. členu
V tem členu je določeno, da predsednike in člane disciplinskih organov v primeru njihove zadržanosti nadomeščajo njihovi namestniki.


K 36. členu
Glede na sedanjo ureditev je spremenjena sestava disciplinskega sodišča, ki ni več dvostopenjsko. Po predlogu zakona disciplinsko sodišče odloča o pritožbah zoper odločitve disciplinske komisije II. stopnje glede hujših disciplinskih kršitev, zaradi katerih je bil izrečen disciplinski ukrep odvzem pravice opravljati odvetniški poklic, delo ali prakso v odvetniški pisarni in sicer v senatu, ki ga sestavljajo predsednik in štirje člani. Predsednik in dva člana so vrhovni sodniki, dva člana pa sta odvetnika. Enega odvetnika imenuje Sodni svet, enega odvetnika pa izvoli Odvetniška zbornica. Predsednik in oba vrhovna sodnika se določita vnaprej z letnim razporedom dela Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Člani disciplinskega sodišča so izvoljeni za dobo treh let, namestniki pa se imenujejo na enak način, kot člani senata. Razumljivo je, da člani senata niti njihovi namestniki ne smejo opravljati nobenih drugih funkcij v organih Odvetniške zbornice ali v Sodnem svetu.


K 37. členu
Določen je način vročanja pisanj v zvezi z disciplinskim postopkom in sicer se osebi, zoper katero je uveden disciplinski postopek pisanja vročajo po elektronski pošti ali priporočeno na naslov odvetniške pisarne. Predsedniku in članom disciplinskih organov, ki jih izvoli Odvetniška zbornica, se pisanja vročajo na naslov, ki ga sporočijo Odvetniški zbornici, predsedniku in članom, ki jih imenuje Sodni svet pa na naslov, ki ga sporočijo Sodnemu Svetu. Tudi disciplinskemu tožilcu se pisanja vročajo na naslov, sporočen Odvetniški zbornici.


K 38. členu
Zaradi preglednosti ureditve celotnega disciplinskega postopka je dodan nov naslov podpoglavja, ki posebej določa potek disciplinskega postopka.


K 39. členu
Disciplinski postopek se začne z zahtevo disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka, kadar je obveščen o dejstvih in dokazih, zaradi katerih je moč utemeljeno sumiti, da je odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik storil disciplinsko kršitev, s tem da je kršil določbe tega zakona ali okrnil ogled odvetništva. V zahtevi je potrebno opredeliti kršitev dolžnosti ter navesti dejstva in dokaze, ki napotujejo na očitano disciplinsko kršitev. Glede na sedanjo ureditev je razširjen krog oseb, ki lahko zahtevajo uvedbo disciplinskega postopka. Na zahtevo predsednika sodišča, ministra za pravosodje ali Varuha človekovih pravic s soglasjem tistega, katerega pravice varuje v posamični zadevi, je disciplinski tožilec dolžan uvesti disciplinski postopek. Po dosedanji ureditvi imata to možnost le predsednik sodišča in minister za pravosodje. Širitev kroga oseb, ki lahko zahtevajo uvedbo disciplinskega postopka temelji na poročilih Varuha človekovih pravic in poročilih državnega zbora, ki ugotavljajo, da je disciplinski postopek premalo učinkovit. Glede na pristojnosti, ki jih ima Varuh človekovih pravic po Zakonu o ustavnem sodišču (Ur.l. RS št. 15/94 - 51/07, v nadaljevanju ZUstS) je v predlaganem členu določeno, da ima Varuh človekovih pravic možnost zahtevati uvedbo disciplinskega postopka le s soglasjem tistega, katerega pravice v posamični zadevi varuje. Varuh človekovih pravic ima glede na določilo 159. člena Ustave Republike Slovenije to pravico le v tistih primerih, kadar gre za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil. Te pravice pa nima, kadar gre za spore v razmerju do fizičnih ali zasebno pravnih subjektov, saj bi to preseglo njegove ustavne in zakonske pristojnosti.


K 40. členu
V predlaganih členih od 68.a do 68.g je natančneje določen potek disciplinskega postopka od trenutka, ko disciplinska komisija I. stopnje prejme zahtevo disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka. Zahteva za uvedbo disciplinskega postopka se pošlje osebi, zoper katero je zahtevan disciplinski postopek, le ta pa ima v 15 dneh možnost podati odgovor na očitane navedbe v zahtevi. Po prejemu odgovora ali po poteku roka za odgovor disciplinska komisija v nadaljnjih 30 dneh razpiše obravnavo ali odredi preiskavo. Obravnava se lahko opravi tudi brez navzočnosti osebe, zoper katero je uveden disciplinski postopek, če je bila pravilno vabljena. Obravnava pred disciplinsko komisijo je tajna, razen v primeru, če oseba, zoper katero je uveden disciplinski postopek izrecno zahteva javno obravnavo. Zoper odločbo disciplinske komisije I. stopnje je dovoljena pritožba, ki jo lahko podajo neposredni udeleženci disciplinskega postopka, torej oseba, zoper katero je bil uveden postopek ter disciplinski tožilec. Poleg teh oseb lahko vložijo pritožbo tudi predsednik sodišča, minister za pravosodje ter Varuh človekovih pravic s soglasjem osebe, katere pravice varuje v posamični zadevi, vendar le, če so v posamični zadevi zahtevali uvedbo disciplinskega postopka. O pritožbi odloča disciplinska komisija II. stopnje, najpozneje v 60 dneh na seji, brez obravnave. Zoper odločitev disciplinske komisije II. stopnje je prav tako dovoljena pritožba, o kateri odloča disciplinsko sodišče. Pritožbo lahko vložijo iste osebe, ki imajo pravico vložiti pritožbo zoper odločbo disciplinske komisije I. stopnje. Poudariti je potrebno, da imajo vlagatelji pritožb zoper odločitve o disciplinskih organov po predlogu novele le to pravico, ne pa tudi dolžnost. Glede na pristojnosti, ki jih ima Varuh človekovih pravic po Zakonu o ustavnem sodišču je v predlaganem členu določeno, da ima Varuh človekovih pravic možnost vlagati pritožbe le s soglasjem tistega, katerega pravice v posamični zadevi varuje. Varuh človekovih pravic ima glede na določilo 159. člena Ustave Republike Slovenije to pravico le v tistih primerih, kadar gre za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil. Te pravice seveda nima, kadar gre za spore v razmerju do fizičnih ali zasebno pravnih subjektov, saj bi to preseglo njegove ustavne in zakonske pristojnosti.


K 41. členu
Ta člen ureja zastaranje pregona disciplinskih kršitev. Če ima kršitev obenem tudi znake kaznivega dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti ali na zasebno tožbo, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje. Določen je tudi petletni rok za zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa. Absolutni zastaralni rok za pregon disciplinske kršitve znaša dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje pregona, absolutni zastaralni rok za izvršitev disciplinskega ukrepa pa znaša dvakrat toliko časa, kot je določeno za zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa.


K 42. členu
Po pooblastilu predsednika disciplinske komisije I. ali II. stopnje lahko posamezna procesna dejanja zaradi hitrejšega poteka postopka opravi tudi strokovni sodelavec, pod pogojem , da je univerzitetni diplomirani pravnik z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.


K 43. členu
Ta člen je vsebinsko enak 63. a členu veljavnega zakona, ki je bil zaradi preglednosti celotne ureditve disciplinskega postopka črtan, njegova vsebina pa je povzeta v predlaganem 71. členu. Ta člen ureja primer, ko je disciplinski postopek uveden zoper tujega odvetnika, ki je vpisan v imenik tujih odvetnikov v skladu s 34. b členom tega zakona. O zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka disciplinski tožilec obvesti pristojni organ v odvetnikovi matični državi. Disciplinski organi so matični državi dolžni omogočiti sodelovanje s predlogi, ki so v korist odvetnika. Izrečene disciplinske kazni in začasni ukrepi so veljavni le na ozemlju Republike Slovenije.Če pristojni organ odvetnikove matične države začasno ali trajno odvzame odvetniku dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica, ima tak ukrep učinek tudi v Republiki Sloveniji.


K 44. členu
Zaradi novih dveh poglavij o disciplinskih organih in disciplinskem postopku, ki so dodani k VIII. poglavju tega zakona, ki ureja disciplinski postopek zoper odvetnike, odvetniške kandidate in odvetniške pripravnike, je treba spremeniti naslov dosedanjega VIII.A poglavja, ki določa kazenske sankcije. Nov naslov se glasi VIII: C Kazenske sankcije.


K 45. členu
Spremembe so posledica sprememb določil v Zakonu o prekrških, ki ne določa več denarne kazni, temveč globo. Višina kazni za fizične in pravne osebe ustreza težnji po zaostritvi sankcij za storjeni prekršek, saj lahko pred sodišči stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače. Zvišana je tudi višina globe za prekršek, če tuj odvetnik, ki v Republiki Sloveniji opravlja odvetniške storitve ali odvetniški poklic v nasprotju z določbami III. A poglavja tega zakona. Kot prekrškovni organ je določen Tržni inšpektorat Republike Slovenije.


K 46. členu
V tem členu so določene sankcije za odvetnika ali odvetniško družbo, ki informira javnost o svoji dejavnosti v nasprotju z 21. in 21 a. členom tega zakona. Kot prekrškovni organ je določen Tržni inšpektorat Republike Slovenije.


K 47. členu
Določena je obveznost odvetniške zbornice, da uskladi statut in druge splošne akte zbornice z določbami zakona na svoji prvi naslednji skupščini po uveljavitvi tega zakona.


K 48. členu
Določen je splošni 15 dnevni rok za začetek veljavnosti zakona, 7. člen pa se začne uporabljati 1.1.2009. Odvetniški pripravniki, ki so prakso v odvetniški pisarni začeli opravljati pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo prakso po dosedanjih pravilih.


IV. BESEDILO DOLOČB ZAKONA, KI SE SPREMINJAJO ALI DOPOLNJUJEJO

1. člen