I. UVOD

- ustreznejše zavarovalno kritje – višje minimalne zavarovalne vsote za zavarovanje avtomobilske odgovornosti,
- varstvo pešcev in drugih nemotoriziranih udeležencev, ki so vpleteni v nesrečo, ki jo je povzročilo motorno vozilo,
- primernejše obravnavanje posebnih vozil oziroma vozil s posebnimi registrskimi tablicami, za katere ne velja obveznost sklenitve obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti
- ustreznejša ureditev povrnitve premoženjske škode, ki jo je povzročilo neznano vozilo,
- vključitev vseh potnikov v vozilu v zavarovalno kritje,
- zagotovitev, da zavarovalno kritje ostane v veljavi celotno obdobje veljavnosti zavarovalne pogodbe, in sicer tudi v obdobju, ko vozilo določeno obdobje ostane v drugi državi članici,
- ureditev zavarovalnega kritja za vozila, ki se uvažajo iz druge države članice,
- določitev pravice zavarovanca, da od zavarovalnice v vsakem trenutku lahko zahteva predložitev dokumenta, ki pojasnjuje stanje odškodninskih zahtevkov tretjih, ki so povezani z njegovo veljavno zavarovalno pogodbo za zavarovanje avtomobilske odgovornosti,
- primernejša opredelitev ozemlja, iz katerega vozilo izvira,
- zavarovalnicam se omogoča vzpostavitev neposredne povezave z evidenco registriranih vozil, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve,
- določitev nesistematične obmejne kontrole zavarovanja,
- razširitev določbe o možnosti neposrednega odškodninskega zahtevka nasproti zavarovalnici na vse oškodovance prometnih nesreč,
- obravnavanje odškodninskih zahtevkov iz katerekoli nesreče povzročene z zavarovanim vozilom po sistemu odškodninskega urada (sistem »utemeljene ponudbe«),
- določila glede nudenja podatkov iz informacijskega centra,
- zagotovitev, da lahko oškodovanci sprožijo pravne postopke iz naslova civilne odgovornosti proti zavarovalnici v državi članici, v kateri imajo stalno prebivališče.

- določitev višjih minimalnih zavarovalnih vsot za zavarovanje avtomobilske odgovornosti ter ustreznega prehodnega obdobja za njihovo uveljavitev,
- določa se tudi način nadaljnjega zviševanja minimalnih zavarovalnih vsot, ki je vezano na prihodnje objave Evropske komisije v Uradnem listu EU,
- sistem poravnave odškodninskih zahtevkov (sistem utemeljene ponudbe), kot je bil določen zaradi implementacije Direktive 2000/26/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti) se razširja na vse vrste škod,
- določa se solidarna odgovornost lastnika motornega in priklopnega vozila v primeru, ko škodo povzroči priklopno vozilo, ki je speto oziroma v funkcionalni povezanosti z motornim vozilom,
- spreminja se opredelitev ozemlja, iz katerega izvira vozilo, tako da je navezna okoliščina registrska tablica vozila,
- določa se, katera je tista država članica, kjer zavarovanje krije nevarnost, v primeru, ko je vozilo uvoženo iz druge države članice, in sicer v obdobju 30 dni od prevzema vozila,
- določa se, da lahko obmejna policija izvaja nadzor nad sklenjenimi zavarovanji le v obliki nesistematičnega preverjanja,
- novost je določba, da se ne sme izključiti plačila odškodnine v primeru, če je škodo povzročilo neznano vozilo, če je bila obenem plačana odškodnina za hujše telesne poškodbe,
- dopolnjuje se register podatkov informacijskega centra,
- imetniku zavarovalne police se omogoča, da od zavarovalnice pridobi izjavo o škodnem dogajanju v zvezi z njegovo zavarovalno polico,
- določa se, da za škode, ki jih povzročijo tuja vozila, za katere velja izjema od obveznosti zavarovanja, odgovarja Slovensko zavarovalno združenje,
- vse zavarovalne vsote ter globe za prekrške, ki jih določa zakon, se preračunavajo v evre.

»Obveznost zavarovalnice iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti je omejena z zavarovalno vsoto, veljavno na dan škodnega dogodka, če z zavarovalno pogodbo ni dogovorjena višja vsota. Najnižja zavarovalna vsota, na katero mora biti sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, znaša:

a) za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja, ki izvira iz posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev, 5.000.000 eurov,
b) za škodo zaradi uničenja ali poškodovanja stvari, ki izvira iz posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev, 1.000.000 eurov.

Ob spremembi zavarovalnih vsot iz člena 1 Druge direktive Sveta 84/5/EGS, ki jih Evropska komisija objavi v Uradnem listu Evropske unije, Vlada Republike Slovenije v Uradnem listu Republike Slovenije objavi temu primerno spremenjene najnižje zavarovalne vsote iz prejšnjega odstavka.

Način spremembe zavarovalnih vsot v primeru iz prejšnjega odstavka velja tudi za neizkoriščene dele zavarovalnih vsot.«.

- za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja, ki izvira iz posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev 2.500.000 eurov,

- za škodo zaradi uničenja ali poškodovanja stvari, ki izvira iz posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev 500.000 eurov.

- za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja, ki izvira iz posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev 3.700.000 eurov,

- za škodo zaradi uničenja ali poškodovanja stvari, ki izvira iz posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev 750.000 eurov.

1. člen

Ta zakon ureja naslednja obvezna zavarovanja v prometu:
1. zavarovanje potnikov v javnem prometu proti posledicam nesreče, razen potnikov v zračnem prometu;
2. zavarovanje lastnika vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam (zavarovanje avtomobilske odgovornosti);
3. zavarovanje lastnika čolna proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam;
4. zavarovanje lastnika zrakoplova proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, potnikom, prtljagi in tovoru.
Obvezna zavarovanja lastnika zrakoplova iz 4. točke prejšnjega odstavka so urejena v Uredbi (ES) št. 785/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike in operaterje (UL L št. 138, z dne 30. 4. 2004, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 785/2004/ES), ta zakon pa vsebuje izvedbene določbe glede organov, organizacij in drugih pravnih oseb za nadzor ter izvedbene določbe glede odločanja o prekrških, glede škodnega sklada in drugih postopkovnih določb.
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropskih skupnosti:
– Direktiva Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (UL L 103 z dne 2. 5. 1972);
– Direktiva Sveta 72/430/EGS z dne 19. decembra 1972 o spremembi Direktive Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (UL L 291 z dne 28. 12. 1972);
– Druga direktiva Sveta 84/5/EGS z dne 30. decembra 1983 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (UL L 008 z dne 11. 1. 1984) – Druga direktiva Sveta 84/5/EGS;
– Tretja direktiva Sveta 90/232/EGS z dne 14. maja 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (UL L 129 z dne 19. 5. 1990);
– Direktiva Sveta 90/618/EGS z dne 8. novembra 1990 o spremembah Direktive 73/239/EGS in Direktive 88/357/EGS o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja, zlasti glede zavarovanja avtomobilske odgovornosti (UL L 330 z dne 29. 11. 1990);
– Direktiva Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o spremembah Direktiv 73/239/EGS in 88/357/EGS in o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (UL L 228 z dne 11. 8. 1992) – Tretja direktiva o premoženjskem zavarovanju;
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/26/ES z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (UL L 181 z dne 20. 7. 2000) – Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti;
– Direktiva 2001/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta 2001/17/ES z dne 19. marca 2001 o reorganizaciji in prenehanju zavarovalnic (UL L 110 z dne 20. 4. 2001).

1.a člen

Posamezni izrazi v tem zakonu imajo naslednji pomen:
1. nesreča je dogodek, pri katerem je nastala škoda zaradi uporabe prometnega sredstva;
2. prometno sredstvo je vozilo, zrakoplov in druga letalna naprava ter čoln;
3. vozila so motorna in priklopna vozila, kakor jih opredeljuje zakon, ki ureja varnost cestnega prometa, za katera je predpisano prometno dovoljenje;
4. zrakoplov je zrakoplov ali druga letalna naprava, za katero se uporablja Uredba 785/2004/ES;
5. čoln je plovilo, opredeljeno v 15. točki 3. člena Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 26/01, 21/02 in 2/04);
6. odgovornostna zavarovalnica je zavarovalnica, pri kateri je imel sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti lastnik vozila, s katerim je bila povzročena nesreča.
Drugi izrazi in kratice, uporabljeni v tem zakonu v določbah, ki se nanašajo na zavarovanja v letalstvu, imajo enak pomen, kakor je določen v Uredbi 785/2004/ES.

6. člen

Določbe zavarovalnih pogojev za zavarovanja, ki so obvezna po tem zakonu in Uredbi 785/2004/ES, s katerimi se zmanjšujejo pravice oškodovancev in potnikov v javnem prometu, določene s tem zakonom ali Uredbo 785/2004/ES, so brez pravnega učinka. Smiselno enako velja za zavarovalne pogoje za zavarovanja, ki so obvezna po Uredbi 785/2004/ES.
Zavarovalnica mora Agencijo za zavarovalni nadzor (v nadaljnjem besedilu: Agencija) obvestiti o novih ali spremenjenih zavarovalnih pogojih, preden jih začne uporabljati. Če Agencija ugotovi, da zavarovalni pogoji niso skladni z zakonom ali Uredbo 785/2004/ES, izreče ukrep nadzora v skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 181. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo in 76/05), pri čemer se lahko prepoved sklepanja novih zavarovalnih pogodb nanaša samo na vrste obveznih zavarovanj, navedene v 1. členu tega zakona ali v Uredbi 785/2004/ES. Ukrep prepovedi sklepanja novih zavarovalnih pogodb se lahko nanaša le na tisto vrsto obveznega zavarovanja po tem zakonu ali po Uredbi 785/2004/ES, na katero se nanašajo zavarovalni pogoji, za katere je Agencija ugotovila, da niso skladni z zakonom ali Uredbo 785/2004/ES.

7. člen

Zavarovalnica nasproti oškodovancu ali potniku v javnem prometu ne more uveljavljati ugovorov, ki jih ima proti svojemu zavarovancu, ker ta ni ravnal po zakonu, zavarovalni pogodbi, zavarovalnih pogojih ali Uredbi 785/2004/ES.
V primerih, določenih z zakonom ali zavarovalnimi pogoji, ima zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovancu ali plačala zavarovalnino, pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški od zavarovalca oziroma od odgovorne osebe.
Pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti ima zavarovalnica pravico uveljavljati povračilo iz prejšnjega odstavka od zavarovalca oziroma od odgovorne osebe samo v primerih:
1. če je voznik vozilo uporabljal za drugačen namen, kot je to določeno v zavarovalni pogodbi;
2. če voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo, ki ga je vozil, razen če je vozilo vozil kandidat za voznika motornih vozil ali skupine vozil pri učenju vožnje ob upoštevanju vseh predpisov, ki urejajo ta pouk;
3. če je bilo vozniku odvzeto ali začasno odvzeto vozniško dovoljenje oziroma se mu je izvrševala izrečena kazen ali varstveni ukrep prepovedi vožnje vozila določene vrste ali kategorije, oziroma varstveni ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja;
4. če je voznik vozilo upravljal pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, in sicer nad dovoljeno mejo;
5. če je voznik škodo povzročil namenoma;
6. če vozilo, ki ga je voznik vozil, ni bilo tehnično brezhibno;
7. če je voznik po nesreči zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju.
Če je z zavarovalnimi pogoji za povečano nevarnost določena dodatna premija, pa ta ni bila plačana, ima zavarovalnica pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov, skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca oziroma odgovorne osebe, v sorazmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana zaradi povečane nevarnosti.
Zavarovalnica nima pravice od zavarovanca uveljavljati povračila iz drugega odstavka tega člena za del škode, za katero je odgovoren oškodovanec, ki je pristal, da se prevaža z vozilom pod okoliščinami iz 2., 3., 4. in 6. točke tretjega odstavka tega člena, kljub temu, da so mu bile te okoliščine znane.
Zavarovalnica ima pravico uveljavljati povračilo v primerih iz tretjega odstavka tega člena največ v znesku 2,000.000 tolarjev. V primeru iz 5. točke tretjega odstavka tega člena zavarovalnica uveljavlja povračilo v celoti.

8. člen

Zavarovalnice in Združenje obdelujejo osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanj in za obravnavanje odškodninskih zahtevkov, ki izvirajo iz zavarovanj, obveznih po tem zakonu ali po Uredbi 785/2004/ES, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in posebnimi predpisi o zbirkah podatkov s področja zavarovanja.
Zavarovalnice in Združenje vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo:
1. zbirko podatkov o zavarovancih;
2. zbirko podatkov o škodnih dogodkih;
3. zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine.
V zbirki podatkov iz 1. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji osebni podatki:
1. ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče zavarovanca, enotna matična številka občana in davčna številka;
2. ime zavarovalnice, številka police, trajanje zavarovanja, zavarovalni predmet in zavarovalno kritje.
V zbirki podatkov iz 2. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji osebni podatki:
1. ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče, državljanstvo v škodnem dogodku udeleženih oseb in prič;
2. kazniva dejanja in prekrški v zvezi s škodnim dogodkom;
3. vrsta škodnega dogodka;
4. kraj, čas in potek škodnega dogodka;
5. opis škode v škodnem dogodku.
V zbirki podatkov iz 3. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji podatki:
1. ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče zavarovanca, za katerega se ugotavlja zavarovalno kritje, in oškodovanca;
2. predhodne poškodbe in zdravstveno stanje, vrsta telesnih poškodb, trajanje zdravljenja in posledice za oškodovanca;
3. dohodki zavarovanca in oškodovanca;
4. upokojitve (redne in invalidske), prekvalifikacije in stopnje invalidnosti;
5. stroški za medicinsko oskrbo, zdravila in ortopedske pripomočke;
6. prekrški po zakonu, ki ureja varnost v cestnem prometu, kazniva dejanja zoper varnost cestnega prometa ter kazniva dejanja goljufije na področju zavarovalništva.
Osebni podatki iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se zbirajo na naslednji način:
1. neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo;
2. od drugih oseb (prič škodnega dogodka);
3. podatki iz tretjega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov posameznih zavarovalnic in Združenja ter iz evidence registriranih prometnih sredstev in iz centralnega registra prebivalstva, ki jih vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ali iz zbirk podatkov Davčne uprave Republike Slovenije. Zavarovalnice in Združenje lahko podatke iz tega odstavka uporabljajo zgolj za namen, za katerega so bili podatki pridobljeni;
4. podatki iz 1., 3., 4. in 5. točke četrtega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve;
5. podatki iz 2. točke četrtega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk pravosodnih organov ter ministrstva, pristojnega za pravosodje, in sicer iz kazenske evidence ali evidence pravnomočnih sodb ali sklepov o prekrških ter skupne evidence kazenskih točk v cestnem prometu;
6. podatki iz petega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi:
– podatki iz 2. in 5. točke iz zbirk podatkov zdravstvenih ustanov;
– podatki iz 3. točke iz zbirk podatkov delodajalca, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in centrov za socialno delo občin;
– podatki iz 4. točke iz zbirk podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
– podatki iz 6. točke petega odstavka se zbirajo iz zbirk ministrstva, pristojnega za pravosodje in notranje zadeve, ter prekrškovnih organov, ki obravnavajo prekrške s področja prometa, in sicer iz evidence pravnomočnih sodb ali sklepov o prekrških, skupne evidence kazenskih točk v cestnem prometu ali iz kazenske evidence.
Kadar zavarovalnica oziroma Združenje zbira podatke o posamezniku iz že obstoječih zbirk podatkov, o tem ni dolžna predhodno obvestiti posameznika, na katerega se podatki nanašajo.
Organi, organizacije in posamezniki, ki imajo podatke oziroma zbirke podatkov iz prejšnjih odstavkov, morajo te podatke na zahtevo posredovati zavarovalnici oziroma Združenju. Zavarovalnice ali Združenje pa lahko brez posebne zahteve pridobijo podatke oziroma zbirke podatkov o prometnih nesrečah z vpogledom v elektronske zapisnike policije o prometnih nesrečah, pri čemer mora biti zagotovljena možnost preverjanja pravne podlage in namena posredovanja osebnih podatkov, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo posameznika zaradi nedopustnega posredovanja osebnih podatkov.
Podatki iz 1. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo deset let po prenehanju zavarovalne pogodbe, v primeru nastanka škodnega dogodka pa deset let po koncu obdelave škodnega dogodka. Podatki iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo deset let po koncu obdelave škodnega dogodka. Po preteku roka za shranjevanje se podatki iz zbirk podatkov iz drugega odstavka tega člena zbrišejo.
Ne glede na prejšnji odstavek se podatki iz 2. točke četrtega odstavka in 6. točke petega odstavka tega člena shranjujejo ob upoštevanju rokov, ki so določeni za zakonsko in sodno rehabilitacijo v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo).
Zavarovalnice in Združenje lahko podatke iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena posredujejo tuji zavarovalnici ali tujemu zavarovalnemu biroju, če je bil v nesreči udeležen tuj državljan.
Podatke iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena lahko uporablja tudi oškodovanec za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov in zahtevkov iz zavarovanja potnikov v javnem prometu.

8.a člen

Denarni zneski iz 7., 12., in 33.b člena tega zakona se zvišajo, če se za več kot 10% spremeni razmerje tolarja proti evru po srednjem tečaju Banke Slovenije. Zvišanje, ki je sorazmerno s spremembo tečajnega razmerja, objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije.
Denarni zneski iz 19. člena tega zakona se zvišajo, če se razmerje tolarja proti evru po srednjem tečaju Banke Slovenije spremeni tako, da so ti zneski preračunani v evre nižji od zneskov iz drugega odstavka 1. člena Druge direktive Sveta 84/5/EGS. Zvišanje, ki je sorazmerno s spremembo navedenega tečajnega razmerja, objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije.
Način zvišanja zavarovalnih vsot v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena, razen v primerih iz 12. člena tega zakona, velja tudi za neizkoriščene dele zavarovalnih vsot.
Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se ne uporabljajo za obvezna zavarovanja iz 4. točke prvega odstavka 1. člena tega zakona.

12. člen

Najnižje zavarovalne vsote, na katere mora biti sklenjeno zavarovanje potnikov v javnem prometu, so:
– za primer smrti 1,000.000 tolarjev;
– za primer trajne izgube splošne zmožnosti (invalidnosti) 2,000.000 tolarjev;
– za primer začasne nezmožnosti za delo za povračilo izgubljenega dohodka in nujno potrebnih stroškov zdravljenja 500.000 tolarjev.

19. člen

Obveznost zavarovalnice iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti je omejena z zavarovalno vsoto, veljavno na dan škodnega dogodka, če z zavarovalno pogodbo ni dogovorjena višja vsota. Najnižja zavarovalna vsota, na katero mora biti sklenjeno zavarovanje, znaša:
a) za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja, ki izvira iz posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev,
– za avtobuse in tovorna vozila 245,000.000 tolarjev
– za druga vozila 122,500.000 tolarjev
– za vozila, ki prevažajo nevarne snovi 490,000.000 tolarjev

b) za škodo zaradi uničenja ali poškodovanja stvari, ki izvira iz posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev,
– za avtobuse in tovorna vozila 49,000.000 tolarjev
– za druga vozila 24,500.000 tolarjev
– za vozila, ki prevažajo nevarne tovore 98,000.000 tolarjev.

21. člen

Zavarovanje avtomobilske odgovornosti krije tudi škode, povzročene z vozilom, ki ga je uporabljala nepooblaščena oseba, oseba brez predpisanega vozniškega dovoljenja tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo, ki ga je vozila, in oseba, ki je kršila tehnične zahteve glede varnosti vozila.
Zavarovalnica, ki v primeru iz prejšnjega odstavka povrne škodo, vstopi v pravice oškodovanca nasproti osebi, ki je odgovorna za škodo, in sicer do višine izplačane odškodnine z obrestmi in stroški.

23. člen

Zavarovanje avtomobilske odgovornosti krije tudi škodo, ki je bila povzročena na ozemlju držav članic Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice EU), in držav, katerih nacionalni zavarovalni biro je podpisnik Multilateralnega garancijskega sporazuma z dne 15. marca 1991 (v nadaljnjem besedilu: Multilateralni garancijski sporazum) oziroma Londonskega sporazuma, in sicer brez plačila dodatne premije.
Zavarovalnica, pri kateri je zavarovana avtomobilska odgovornost, mora škodo, ki je bila povzročena v državah članicah EU in državah, katerih nacionalni zavarovalni biro je podpisnik Multilateralnega garancijskega sporazuma oziroma Londonskega sporazuma, plačati do višine, določene s predpisi o zavarovanju avtomobilske odgovornosti tiste države, kjer je nastal škodni dogodek. V primeru, da so najnižje zavarovalne vsote v tej državi nižje od vsot iz 19. člena tega zakona, je zavarovalnica dolžna povrniti škodo do vsot iz 19. člena tega zakona.
Za škodo, ki jo povzroči voznik nezavarovanega vozila, ki izvira iz ozemlja Republike Slovenije, na ozemlju držav članic EU ali držav, katerih nacionalni zavarovalni biro je podpisnik Multilateralnega garancijskega sporazuma, ali države, v kateri nadomešča veljavno mednarodno listino o sklenitvi zavarovanja avtomobilske odgovornosti registrska tablica, odgovarja Združenje s sredstvi škodnega sklada.
Združenje odgovarja s sredstvi škodnega sklada za plačilo škod, ki jih v državah članicah EU in državah, katerih nacionalni zavarovalni biro je podpisnik Multilateralnega garancijskega sporazuma oziroma Londonskega sporazuma, povzročijo vozniki vozil, zavarovanih pri zavarovalnici, ki je registrirana za sklepanje zavarovanj, ki so po tem zakonu obvezna, kolikor članica Združenja ni izpolnila svoje obveznosti na podlagi sklenjenega zavarovanja.
Ozemlje, iz katerega izvira vozilo, pomeni:
– ozemlje države, s katere registrsko tablico je vozilo označeno,
– če vozilo ne potrebuje registrske tablice, pa vozilo nosi označbo o sklenjenem zavarovanju oziroma drugo označbo, ki je analogna registrski tablici, ozemlje države, kjer je bila označba izdana,
– če vozilo ne potrebuje registrske tablice niti druge analogne označbe, ozemlje države, kjer ima stalno prebivališče uporabnik vozila.

24. člen

Voznik vozila, za katero mora biti po tem zakonu sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti in ki izvira z ozemlja države, katere nacionalni zavarovalni biro ni podpisnik Multilateralnega garancijskega sporazuma, mora pred vstopom v Republiko Slovenijo pokazati veljavno mednarodno listino o sklenitvi zavarovanja avtomobilske odgovornosti, ki velja za območje držav članic EU. Mednarodno listino lahko nadomešča registrska tablica. Mednarodne listine, ki se štejejo za veljavne, in vozila s tujo registracijo, pri katerih nadomešča veljavno mednarodno listino registrska tablica, določi Združenje.

25. člen

Če voznik vozila, ki izvira iz ozemlja države, katere nacionalni zavarovalni biro ni podpisnik Multilateralnega garancijskega sporazuma, ob vstopu v Republiko Slovenijo ne pokaže veljavne mednarodne listine o sklenjenem zavarovanju avtomobilske odgovornosti ali na vozilu ni registrske tablice, ki nadomešča mednarodno listino, mora tako zavarovanje, z veljavnostjo za čas bivanja v državah članicah EU, vendar ne za manj kot 15 dni, skleniti pri zavarovalnici, ki je registrirana za sklepanje zavarovanj, ki so po tem zakonu obvezna. Če voznik te obveznosti ne opravi pred vstopom v državo, se ga z vozilom na meji zavrne.
Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti voznikov vozil s tujo registracijo po tem in prejšnjem členu izvaja policija.
Če policija pri nadzoru v državi ugotovi, da voznik nima veljavne mednarodne listine ali potrdila o sklenjenem zavarovanju pri zavarovalnici, ki je registrirana za sklepanje zavarovanj, ki so po tem zakonu obvezna, ukrepa po določilih 3. člena tega zakona.

26. člen

Za škodo na ozemlju Republike Slovenije, ki je povzročena z vozilom, ki izvira iz držav članic EU in držav, katerih nacionalni zavarovalni biro je podpisnik Multilateralnega garancijskega sporazuma oziroma Londonskega sporazuma, odgovarja Združenje. To lahko za obravnavanje odškodninskih zahtevkov pooblasti eno od zavarovalnic, svojih članic.
Kadar članica Združenja, ki je obravnavala škodo za tujo zavarovalnico na podlagi sklenjenih mednarodnih sporazumov, ne dobi povrnjenih sredstev, do katerih je po mednarodnih sporazumih upravičena, povrne ta sredstva članici Združenje iz škodnega sklada, na način, ki ga določi Združenje.

27. člen

Oškodovanec, kateremu je bila povzročena škoda z uporabo vozila, registriranega v tujini, lahko odškodninski zahtevek za povrnitev škode vloži pri Združenju ali pri katerikoli zavarovalnici, članici Združenja.
Če o odškodninskem zahtevku ni odločeno v treh mesecih po vložitvi, lahko oškodovanec vloži tožbo proti Združenju.

28. člen

Za škodo, ki jo povzroči voznik vozila s tujo registracijo, za katero je bilo sklenjeno zavarovanje ob vstopu v Republiko Slovenijo pri zavarovalnici, članici Združenja, odgovarja zavarovalnica, pri kateri je bilo zavarovanje sklenjeno.

29. člen

Za škodo, ki jo povzroči voznik vozila s tujo registracijo, ki ni zavarovano, odgovarja Združenje s sredstvi škodnega sklada.

33.b člen

Obveznost zavarovalnice iz zavarovanja odgovornosti po prejšnjem členu je omejena z zavarovalno vsoto, veljavno na dan škodnega dogodka, če z zavarovalno pogodbo ni dogovorjena višja vsota.
Najnižja zavarovalna vsota za škode iz posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev, na katero mora biti sklenjeno zavarovanje, znaša 50,000.000 tolarjev.

37. člen

Oškodovanec, ki mu je bila povzročena škoda, in potnik v javnem prometu, ki je utrpel nesrečo s prometnim sredstvom iz 34. člena tega zakona, imata pravico vložiti odškodninski zahtevek pri Združenju.
Oškodovanec ali potnik imata pravico vložiti proti Združenju tožbo, če odškodnina ali zavarovalnina ni bila plačana v treh mesecih, ko je bil odškodninski zahtevek vložen.
Združenje za poplačilo odškodnine iz škodnega sklada od oškodovanca ne sme zahtevati dokazila o tem, da oseba, odgovorna za škodo, noče oziroma ni zmožna plačati.
V primeru spora med Združenjem in zavarovalnico glede vprašanja, kdo od njiju je dolžan izplačati odškodnino oškodovancu, pripade ta dolžnost tistemu, pri katerem je oškodovanec najprej vložil svoj odškodninski zahtevek. Ta mora oškodovanca poplačati brez odlašanja. V primeru, ko je kasneje pravnomočno odločeno, da je za izplačilo odškodnine zavezana nasprotna stranka, ima stranka, ki je poravnala škodo oškodovancu, pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški.

39. člen

Če povzroči škodo voznik neznanega vozila, odgovarja Združenje za škodo, ki je nastala zaradi smrti, telesne poškodbe ali telesne okvare, vendar največ do zavarovalne vsote, ki je bila kot najnižja predpisana na dan škodnega dogodka za druga vozila.

42.a člen

Pooblaščenec za obravnavanje odškodninskih zahtevkov iz naslova zavarovanja avtomobilske odgovornosti (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec) je oseba, ki v imenu in za račun odgovornostne zavarovalnice zbira informacije, sprejema ukrepe, potrebne za reševanje odškodninskih zahtevkov, in izvrši ustrezno plačilo odškodnine v državi stalnega bivališča oškodovanca, iz naslova škod:
– nastalih kot posledica nesreče v državi članici EU, ki ni država stalnega bivališča oškodovanca oziroma v tretjih državah, katerih nacionalni zavarovalni biro je član sistema zelene karte, brez vpliva na zakonodajo s področja civilne odgovornosti in mednarodnega zasebnega prava tretjih držav in
– povzročenih z uporabo vozil, katerih lastniki so zavarovani v državi članici EU in izvirajo z njenega ozemlja.
Pooblaščenec mora imeti vsa potrebna pooblastila, da zastopa zavarovalnico v odnosu do oškodovancev in državnih organov.
Pooblaščenec mora biti sposoben obravnavati odškodninske zahtevke v uradnem jeziku države, za katero je imenovan.
Pooblaščenec lahko dela za eno ali več zavarovalnic.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena ima oškodovanec oziroma njegova zavarovalnica pravico do neposrednega uveljavljanja odškodninskega zahtevka proti povzročitelju nesreče ali proti odgovornostni zavarovalnici.
Pravne osebe, na katere so na podlagi zakona prešle oškodovančeve pravice do odškodnine proti povzročitelju nesreče ali njegovi odgovornostni zavarovalnici, in pravne osebe iz 18. člena tega zakona niso upravičene do uveljavljanja zahtevkov za povračilo škode pri pooblaščencu.

42.c člen

Sistem imenovanja pooblaščencev v državah članicah EU ne vpliva na materialno pravo, ki se uporablja pri obravnavanju konkretnih odškodninskih zahtevkov, in ne spreminja sodne pristojnosti.

42.e člen

Informacijski center iz prejšnjega člena:
1. zbira podatke in vodi register podatkov,
2. posreduje podatke iz registra iz prejšnje točke,
3. nudi pomoč oškodovancem pri pridobivanju podatkov iz registra iz 1. točke tega odstavka in pri pridobivanju podatkov iz registrov informacijskih centrov drugih držav članic EU.
Register iz 1. točke prejšnjega odstavka vsebuje podatke o:
1. registrskih označbah registrskih tablic, vrstah, znamkah, tipih, številkah šasij oziroma karoserij vozil, registriranih v Republiki Sloveniji,
2. številkah zavarovalnih polic, ki krijejo zavarovanje avtomobilske odgovornosti vozil iz prejšnje točke,
3. datum prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe zavarovanja avtomobilske odgovornosti,
4. imenih in sedežih zavarovalnic, ki nudijo zavarovalno kritje na podlagi zavarovalnih polic iz prejšnje točke,
5. imenu in priimku, datumu in kraju rojstva, stalnem in začasnem prebivališču zavarovanca,
6. imenih in naslovih ali sedežih pooblaščencev, ki so jih imenovale zavarovalnice drugih držav članic EU v Republiki Sloveniji,
7. seznamu vozil, za katera v Republiki Sloveniji velja izjema od obveznosti zavarovanja avtomobilske odgovornosti.
Podatki iz prejšnjega odstavka se zbirajo iz zbirk podatkov zavarovalnic in evidence registriranih vozil v Republiki Sloveniji.
Na zahtevo oškodovanca se podatki iz drugega odstavka tega člena pridobijo tudi iz registrov informacijskih centrov drugih držav članic EU.

42.h člen

Informacijski center je dolžan oškodovancem sedem let po nesreči bodisi iz svojega registra bodisi iz registra informacijskega centra druge države članice EU nemudoma posredovati:
1. ime in naslov zavarovalnice, ki nudi zavarovalno kritje na podlagi zavarovalne police vozila, s katerim je bila povzročena nesreča,
2. številko zavarovalne police iz prejšnje točke in
3. ime in naslov pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ki ga je imenovala zavarovalnica države članice EU, ki nudi zavarovalno kritje na podlagi zavarovalne police vozila, s katerim je bila povzročena nesreča.
Informacijski center priskrbi oškodovancu na njegovo zahtevo podatek o imenu in naslovu lastnika ali običajnega voznika ali registriranega imetnika vozila, če je oškodovanec izkazal pravni interes za pridobitev takšne informacije. Navedene podatke pridobiva informacijski center zlasti od zavarovalnice ali iz zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
Informacijski center priskrbi oškodovancu podatek o imenu osebe, ki mu odgovarja za škodo, povzročeno z vozilom, za katero velja izjema od obveznosti sklenitve zavarovanja avtomobilske odgovornosti.

42.m člen

Če ni mogoče identificirati vozila, ki je povzročilo škodo, oziroma se v roku dveh mesecev od nesreče ne da ugotoviti odgovornostne zavarovalnice, lahko oškodovanec iz 42.j člena tega zakona uveljavlja svoj odškodninski zahtevek pri odškodninskem uradu. Odškodninski urad, ki je poravnal škodo oškodovancu, ima pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov in stroškov, skladno s sklenjenimi mednarodnimi sporazumi:
1. v primeru, ko odgovornostne zavarovalnice ni mogoče ugotoviti, od škodnega sklada v tisti državi članici EU, s katere ozemlja vozilo izvira,
2. v primeru, ko ni mogoče identificirati vozila, od škodnega sklada v tisti državi članici EU, v kateri se je zgodila nesreča,
3. v primeru vozil iz tretjih držav, od škodnega sklada v tisti državi članici EU, v kateri se je zgodila nesreča.

42.n člen

Odškodninski urad oblikuje sredstva za izplačilo obveznosti iz 42.j člena tega zakona iz prispevkov zavarovalnic, ki so registrirane za sklepanje zavarovanj avtomobilske odgovornosti. Višino najnižjih začetnih sredstev določi Agencija, nato pa odškodninski urad dopolnjuje sredstva glede na tekoče potrebe, ki jih sporoča zavarovalnicam. Prispevek posamezne zavarovalnice za začetna sredstva in tekoče potrebe odškodninskega urada je sorazmeren njenemu deležu v prejšnjem letu sklenjenih zavarovanj avtomobilske odgovornosti v Republiki Sloveniji.
Zavarovalnice so dolžne prispevke nakazati v 15 dneh po sprejemu sporočila odškodninskega urada.
Sredstva odškodninskega urada za izplačilo obveznosti iz 42.j člena tega zakona se vodijo v okviru škodnega sklada Združenja.

43. člen

Z globo od 20,000.000 do 90,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zavarovalnica, če ne sklene zavarovalne pogodbe v skladu z zakonom, zavarovalnimi pogoji in Uredbo 785/2004/ES (5. člen).
Z globo od 600.000 do 3,000.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba zavarovalnice, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka tega člena.

44. člen

Z globo od 500.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zavarovalnica, če v 15 dneh po sporočilu Združenja ne nakaže prispevka v škodni sklad (35. člen).
Z globo od 50.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba zavarovalnice, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

44.a člen

Z globo od 300.000 do 6,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zavarovalnica, ki ne obvesti pristojne upravne enote oziroma drugega pristojnega organa o prenehanju veljavnosti zavarovalne pogodbe v skladu s 4. členom tega zakona.
Z globo od 300.000 do 6,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zavarovalnica iz tretjega odstavka 8. člena Uredbe 785/2004/ES, ki ne obvesti ministrstva, pristojnega za promet, in prometnega inšpektorata o sklenitvi ali prenehanju zavarovalne pogodbe glede zavarovanj v letalstvu (četrti, peti in sedmi odstavek 4. člena).
Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba zavarovalnice, ki stori prekršek iz prejšnjih odstavkov tega člena.

44.b člen

Z globo od 3,000.000 do 30,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zavarovalnica, ki ne obvesti Agencije o novih ali spremenjenih zavarovalnih pogojih v skladu z drugim odstavkom 6. člena tega zakona.
Z globo od 100.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba zavarovalnice, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

44.c člen

Z globo od 200.000 do 2,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovornostna zavarovalnica, ki:
1. oškodovancu sama ali po svojem pooblaščencu v državi članici EU ne predloži ponudbe iz prve alinee prvega odstavka 42.č člena tega zakona v treh mesecih od dneva, ko je oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek na odgovornostno zavarovalnico ali na njenega pooblaščenca,
2. oškodovancu sama ali po svojem pooblaščencu v državi članici EU ne da utemeljenega odgovora iz druge alinee prvega odstavka 42.č člena tega zakona v treh mesecih od dneva, ko je oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek na odgovornostno zavarovalnico ali na njenega pooblaščenca.
Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba zavarovalnice, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

44.č člen

Z globo od 500.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zavarovalnica, če v 15 dneh po sporočilu Združenja ne nakaže prispevka za odškodninski urad, skladno z 42.n členom tega zakona.
Z globo od 50.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba zavarovalnice, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

45. člen

Z globo od 300.000 do 6,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje letalski prevoznik ali operator zrakoplova oziroma oseba iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
a) ne zavaruje svoje odgovornosti do potnikov, prtljage, tovora in tretjih oseb za vsa določena zavarovalna tveganja po Uredbi 785/2004/ES (prvi odstavek 4. člena Uredbe 785/2004/ES),
b) ne zagotovi, da je v skladu z Uredbo 785/2004/ES zavarovan vsak let, ne glede na to, ali je zrakoplov, ki se uporablja, njegova last ali ga uporablja na podlagi pogodbe o leasingu, franšizi, o skupni dejavnosti ali o skupnih letih z izbranim partnerjem (code sharing flights) ali kateregakoli drugega podobnega sporazuma (drugi odstavek 4. člena Uredbe 785/2004/ES),
c) sklene zavarovalno pogodbo glede odgovornosti do potnikov, prtljage ali tovora v komercialnih operacijah z zavarovalno vsoto, ki je nižja od najnižje določene zavarovalne vsote v skladu z Uredbo 785/2004/ES (6. člen Uredbe 785/2004/ES),
d) ne zagotovi, da se na zrakoplovu iz 2. člena Uredbe 785/2004/ES na vsakem letu nahaja ustrezno potrdilo o sklenjenem zavarovanju v skladu z Uredbo 785/2004/ES (8. člen Uredbe 785/2004/ES),
e) na zahtevo prometnega inšpektorja ali druge upravičene osebe za nadzor ne predloži dokazila o sklenjenem zavarovanju v skladu z Uredbo 785/2004/ES (8. člen Uredbe 785/2004/ES).
Z globo od 150.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje operator zrakoplova v nekomercialnem zračnem prometu, ki je fizična oseba, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje:
1. odgovorna oseba letalskega prevoznika oziroma operatorja zrakoplova, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena;
2. vodja zrakoplova oziroma druga odgovorna oseba, ki jo določi letalski prevoznik ali operator, če na zahtevo inšpektorja ali druge pooblaščene osebe za nadzor odkloni predložitev dokazila o sklenjenem ustreznem zavarovanju odgovornosti v skladu z Uredbo 785/2004/ES (8. člen Uredbe 785/2004/ES);
3. operator zrakoplova v nekomercialnem zračnem prometu, ki je fizična oseba, če stori prekršek iz prejšnje točke.
Z globo 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če kot lastnik vozila ali čolna ne sklene zavarovanja, ki je po tem zakonu obvezno, in če tega zavarovanja ne obnavlja (prvi odstavek 2. člena).
Z globo 15.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka tega člena.

46. člen

Z globo 15.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če kot lastnik vozila ali čolna ne sklene zavarovanja, ki je po tem zakonu obvezno, in če tega zavarovanja ne obnavlja (prvi odstavek 2. člena).

***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***

Zadnja sprememba: 04/04/2007

Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov