1. Ocena stanja in razlogi za sprejetje predloga zakona

Številne spremembe na področju vzgoje in izobraževanja tako na nacionalni in na ravni EU kažejo, da bi bilo treba na posameznih področjih, ki jih ureja Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, najti ustreznejše normativne rešitve.

– Ogledalo;
– Modro oko; nadaljevanje Ogledala, ki je nastalo v okviru raziskovalnega projekta;
– Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti;
– Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti predšolske vzgoje v vrtcu,
– Mreža učečih se šol;
– Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje (POKI);
– drugi projekti v zvezi s samoevalvacijo.

– načelo postopnosti in kontinuitete;
– načelo združevanja tujih izkušenj in nacionalnih posebnosti;
– načelo enakih možnosti in skrbi za kvaliteto;
– načelo povezovanja nadzora in sofinanciranja;
– cilj bogatitve ponudbe javnega šolstva;
– cilj jasnega in preglednega sistema zasebnega šolstva;
– cilj dostopnosti (nadomestnih) zasebnih šol vsem slojem prebivalstva.

- Št. 1 ima vrtec z največ, št. 37 vrtec z najmanj oddelki, vrtci z enako številko imajo enako št. oddelkov.
- S sivo so označeni vrtci z več kot 30 oddelki.

2. Cilji, načela in poglavitne rešitve

Temeljni cilji predlagane novele zakona so:

– sistemska umestitev spremljanja in evalvacije ter ugotavljanja in zagotavljana kakovosti v vzgoji in izobraževanju;
– poenotenje načina financiranja programov zasebnih šol;
– postopno uvajanje novega načina financiranja;
– uskladitev zahtevane izobrazbe za strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanja s spremembami Zakona o visokem šolstvu ter z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih;
– dopolniti organizacijske možnosti.

– omogočanje različnih oblik izobraževanja ter na podatkih zasnovana politika vzgoje in izobraževanja zahteva sistemsko umestitev spremljanja in evalvacije ter ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti izobraževalnega sistema;
– različni načini financiranja programov zasebnih šol, ki ne temeljijo na vsebinskih razlogih, niso utemeljeni;
– različne oblike in načini izobraževanja zahtevajo oblikovanje ustreznejše metodologije financiranja, ki temelji na oblikovanju obsega sredstev na udeleženca izobraževanja;
– omogočiti je potrebno fleksibilne načine organizacije (centri).

Predlog predvideva, da nove dele javno veljavnih programov uvaja, spremlja in evalvira pristojni javni zavod (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Andragoški center Republike Slovenije). Minister lahko, na predlog pristojnega javnega zavoda ali pristojnega strokovnega sveta, določi, da se novi deli javno veljavnih programov, rešitve na izvedbeni ravni ali novosti na področju organizacije in financiranja pred uvedbo preverjajo na izbranih šolah in vrtcih s poskusom. Minister lahko prepove nadaljnje izvajanje poskusa, če se ne dosega predpisani izobrazbeni standard ali so drugače kršene pravice otrok, učencev, dijakov, študentov višjih šol ali odraslih. Postopek in nosilce posodabljanja vzgojno-izobraževalnega dela ter postopek izbora šol in vrtcev določi minister.

Merila in postopke za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na nacionalni ravni ter predloge evalvacijskih študij sprejme minister na predlog Sveta za kakovost in evalvacije. Svet za kakovost in evalvacije imenuje minister in določi njegove pristojnosti.

V skladu s predlogom umestitve samoevalvacije se Svetu šole doda nova pristojnost sprejemanja letnega poročila o samoevalvaciji šole ali vrtca. Za izvedbo aktivnosti in pripravo poročila o samoevalvaciji je odgovoren ravnatelj šole,

– Omogočiti nastajanje javno veljavnih programov zasebnih šol poklicnega in strokovnega izobraževanja ter sofinanciranje zasebnih šol, ki izvajajo te programe.

– Država sofinancira zasebne šole pod naslednjimi pogoji:
1. da zagotavljajo izvajanje izobraževalnega programa od prvega do zaključnega razreda oziroma letnika;
2. da glasbena šola v vzgojno-izobraževalnem glasbenem programu izvaja pouk najmanj treh orkestrskih inštrumentov in ima vpisanih najmanj 35 učencev;
3. da imajo zaposlene oziroma drugače zagotovljene učitelje oziroma vzgojitelje, potrebne za izvedbo javno veljavnega programa zasebne šole v skladu z zakonom in drugimi predpisi;
4. da predstavljajo vsebinsko dopolnitev javne mreže šol ali da s tem prispevajo k možnosti uresničevanja ustavne pravice staršev, da usmerjajo vzgojo svojih otrok.

– odpravlja se dvotirnost financiranj zasebnih šol (85 % in 100 %), predpisuje se uporabo metodologije za oblikovanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja oziroma v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za javne šole. Navedeno ne velja za glasbene šole, ki se jih še naprej sofinancira po starem (85 % za stroške dela in materialne stroške). Zasebnim šolam še vedno ne pripadajo sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje.

– Ohranja se možnost, da zasebne šole sodelujejo v programih opremljanja ministrstva v skladu s pravilnikom, ki ga določi minister.

– Financiranje in obveznosti zasebne šole se podrobneje uredijo s pogodbo.

– Država zagotavlja učencem osnovne šole dostopnost javne osnovne šole ne glede na obstoj zasebne osnovne šole.

– Predlagana novela zakona zasebnim šolam omejuje določanje prispevkov učencev in dijakov za pokrivanje izdatkov, ki so kriti iz državnega proračuna oziroma proračuna lokalne skupnosti.

– Zasebno šolstvo ne sme povzročati razlikovanja na podlagi materialnega položaja otrok oziroma njihovih staršev. Zasebna šola ne sme zaračunavati prispevka za pokrivanje izdatkov, ki so kriti iz državnega proračuna oziroma proračuna lokalne skupnosti. Pomoč učencem in dijakom, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati določenih prispevkov (prehrana, materialni stroški za šolo v naravi,…), ki jih zaračunavajo tako javne kot zasebne šole, ne bo več pogojevana s tem, katero šolo učenec oziroma dijak obiskuje.

Predlog zakona definira tudi posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela ter predvideva, da nove javno veljavne programe, nove dele javno veljavnih programov oziroma novosti uvaja, spremlja in evalvira pristojni javni zavod (Zavod RS za šolstvo, Center RS za poklicno izobraževanje ter Andragoški center RS). Predlog ohranja možnost poskusnega izvajanja novih delov javno veljavnih programov oziroma novosti na izbranih šolah in vrtcih.

Predlog zakona opušča določitev 30 oddelkov kot zgornje meje števila oddelkov v okviru samostojnega javnega vrtca ter na ta način omogoča, da se o tem odloči občina sama. Navedena sprememba ne zahteva, temveč le omogoča organizacijo tudi večjih vrtcev, s tem pa možnost za zagotovitev več prostih mest za otroke ter doseganje nižjih cen varstva, ki jih plačujejo starši.

Ministrstvo predlaga, da se administrativno poveže postopek določanja izvajalcev izobraževalnih programov, ki jih sprejmeta minister in/ali pristojni strokovni svet, in postopek vpisa v razvid. Ministrstvo predlaga, da se ob vpisu v razvid odpravi nekatera dokazila, ki jih od zavoda, ki šele pričenja s svojim delom, ni mogoče zahtevati (npr. zaposlitev učiteljev za vse razrede, ki se bodo vpisovali šele čez leta).

3. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane ureditve pravu EU

Na nivoju Evropske unije organizacija in financiranje vzgoje in izobraževanja ni predpisana. Predlog zakona tako ni povezan s pravnim redom Evropske unije.

3.1 Primerjalni prikaz ureditve financiranja vzgoje in izobraževanja ter zasebnega šolstva¹

– NIZOZEMSKA, stanje 2005/06

– DANSKA, stanje 2004/05

– NORVEŠKA, stanje 2005/06

Šolsko ministrstvo izračuna okvirno dotacije za predšolsko vzgojo, ki jo razdeli med občine. Kot zanimivost: država plačuje staršem, ki svojih 1–2-letnih otrok ne vpišejo v vrtec, enak znesek na otroka (3400 kron na mesec), kot ga vkalkulirajo v namenske dotacije in nakažejo občinam. Država razpisuje investicijske natečaje za gradnjo vrtcev in sofinancira zasebno gradnjo predšolskih institucij. Občine financirajo vrtce iz več virov: državnih dotacij (50 %), občinskih virov (30 %) in prispevkov staršev (do 20 %). Tudi osnovno šolstvo upravljajo občine. Med viri financiranja osnovnih šol so državna proračunska sredstva, dotacije ministrstva za lokalno upravo in regionalni razvoj in občinski davki. Občine so odgovorne za upravljanje institucij za predšolsko vzgojo, osnovnih (obveznih) šol in organizacij za splošno izobraževanje odraslih. Občinski sveti imenujejo odbore za izobraževanje, ki skrbijo za vpis, zaposlujejo osebje, soupravljajo šole, prilagajajo programe vrtcev svojim lokalnim potrebam in so dolžni skrbeti za koordinacijo dela med šolami.


Pokrajine financirajo srednje šole iz svojih dohodninskih davkov. Ker pa so med pokrajinami razlike v ekonomski zmožnosti, daje država ekonomsko šibkejšim dodatna sredstva za določene namene, na primer šolam z majhnim številom vpisanih dijakov ali šolam, ki organizirajo izobraževanje za več pokrajin skupaj, in šolam za otroke s posebnimi potrebami.
Na ravni pokrajin odločajo o razdelitvi sredstev za vse ravni vzgoje in izobraževanja pokrajinski guverner, komite za srednješolsko izobraževanje in odbor za poklicno usposabljanje, v katerem so člani socialni partnerji ter sekcija za regijsko predšolsko vzgojo. Pokrajinski šolski guverner je predstavnik države, podaljšana roka ministrstva za šolstvo, in je dolžan izvajati nacionalno politiko v lokalnem kontekstu. Pokrajine in občine so dolžne iz sredstev državnega proračuna financirati tudi usposabljanje vajencev v organizacijah za usposabljanje in izobraževanje odraslih v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju. Del izobraževanja odraslih (študijske krožke) sofinancira država tudi neposredno.

3.2 Primerjalni prikaz deleža zasebnih šol in ureditve njihovega financiranja²

Učenci in dijaki v osnovnem in srednješolskem izobraževanju glede na vrsto institucije ali vrsto izobraževanja
Razvrstitev učencev in dijakov glede na vrsto vpisa in vrsto institucije
	vrsta institucije
	osnovna šola – primarna					osnovna šola – nižja sekundarna							srednja šola - višja sekundarna
	javna	zasebna šola, sofinancirana s strani države več kot 50 %		zasebna šola, sofinancirana s strani države manj kot 50 %		javna			zasebna šola, sofinancirana s strani države več kot 50 %	zasebna šola, sofinancirana s strani države manj kot 50 %			javna		zasebna šola, sofinancirana s strani države več kot 50 %	zasebna šola, sofinancirana s strani države manj kot 50 %
	(1)	(2)		(3)		(4)			(5)	(6)			(7)		(8)	(9)
Države OECD
Avstralija	71,3	28,7		a		64,6			35,4	a			74,5		25,5	a
Avstrija	95,5	4,5		x(2)		92,2			7,8	x(5)			89,2		10,8	x(8)
Belgija	45,3	54,7		n		43,4			56,6	n			41,5		58,5	n
Kanada	m	m		m		m			m	m			m		m	m
Češka	98,9	1,1		a		98,2			1,8	a			87,1		12,9	a
Danska	88,3	11,7		a		76,6			23,4	a			97,7		2,3	a
Finska	98,8	1,2		a		95,9			4,1	a			89,1		10,9	a
Francija	85,3	14,7		a		78,6			21,2	0,2			69,4		29,8	0,8
Nemčija	97,1	2,9		x(2)		92,7			7,3	x(5)			92,1		7,9	x(8)
Grčija	92,5	a		7,5		94,6			a	5,4			93,8		a	6,2
Madžarska	94,1	5,9		a		93,3			6,7	a			85,0		15,0	a
Islandija	98,9	1,1		n		99,2			0,8	n			94,1		5,5	0,4
Irska	99,0	a		1,0		100,0			a	n			98,6		a	1,4
Italija	93,1	a		6,9		96,5			a	3,5			94,6		0,6	4,8
Japonska	99,1	a		0,9		93,8			a	6,2			69,7		a	30,3
Koreja	98,7	a		1,3		80,2			19,8	a			49,6		50,4	a
Luksemburg	93,1	0,7		6,2		80,1			12,4	7,5			84,3		8,2	7,5
Mehika	91,9	a		8,1		87,4			a	12,6			78,9		a	21,1
Nizozemska	31,1	68,9		a		24,1			75,9	a			7,9		92,1	a
Nova Zelandija	88,1	9,8		2,1		84,0			11,3	4,7			76,1		20,0	3,9
Norveška	98,1	1,9		x(2)		97,7			2,3	x(5)			89,8		10,2	x(8)
Poljska	98,6	0,3		1,1		97,9			0,6	1,6			91,2		0,6	8,3
Portugalska	89,8	2,5		7,8		88,5			6,4	5,1			82,4		4,4	13,1
Slovaška	95,5	4,5		n		94,7			5,3	n			91,3		8,7	n
Španija	68,0	28,7		3,3		67,6			29,3	3,1			77,1		12,1	10,8
Švedska	94,4	5,6		a		93,7			6,3	a			93,4		6,5	a
Švica	96,2	1,3		2,4		92,9			2,4	4,7			93,2		3,1	3,8
Turčija	98,5	a		1,5		a			a	a			98,2		a	1,8
Velika Britanija	95,0	a		5,0		93,6			0,6	5,8			25,7		71,5	2,8
Združene države Amerike	89,7	a		10,3		91,2			a	8,8			91,2		a	8,8
Povprečje OECD	89,1	8,6		2,5		82,5			11,6	2,7			79,5		16,1	4,8
Povprečje EU19	87,0	10,9		2,3		84,3			14,0	1,9			78,5		18,6	3,3
Države partnerice
Brazilija	91,5	a		8,5		90,7			a	9,3			86,8		a	13,2
Čile	50,0	43,1		6,9		54,3			38,9	6,8			47,1		45,1	7,7
Izrael	100,0	a		a		100,0			a	a			100,0		a	a
Rusija	99,5	a		0,5		99,7			a	0,3			99,3		a	0,7
Vir: Education at a Glance, OECD indicators, 2006, str. 280.
a = Podatka ni možno aplicirati glede na prakso te države.
x = Podatki so vključeni v drugih kategorijah.
m= Podatka niso posredovali.
n= Podatek je zanemarljiv.

Vlada v zadnjem času namenja nekaj sredstev za osnovno financiranje tako imenovanega javno-zasebnega partnerstva. S temi sredstvi omogoča, da na primer lokalna šolska oblast najame prostore in dejavnost zasebnika ter ga plačuje iz teh sredstev.

3.3 Primerjalni prikaz ureditve evalvacije in samoevalvacije v vzgoji in izobraževanju

4. Ocena finančnih posledic za proračun

4.1. Sprememba pogojev za financiranje zasebnih šol

Na področju financiranja izvajanja programov srednjega šolstva so trenutno tri od šestih šol financirane 100-odstotno, tri pa 85-odstotno.

Na področju osnovnega šolstva je zasebna šola samo Waldorfska šola Ljubljana, z enoto tudi v Mariboru. Program osnovne šole v Ljubljani je financiran 100-odstotno, program enote v Mariboru pa 85-odstotno.

Za izenačitev programskega financiranja na 100 % za zasebne srednje šole potrebujemo 72.000 evrov v letu 2008, v letu 2009 in nadalje pa 288.000 evrov letno.

Za izenačitev programskega financiranja na 100 % za zasebne osnovno šolo potrebujemo 5.200 evrov v letu 2008, v letu 2009 in nadalje pa 20.800 evrov letno.



4.2. Organizator interesnih dejavnosti

Z uvedbo nove skupine strokovnih delavcev – organizatorjev interesnih dejavnosti – v srednje poklicne oziroma strokovne šole se izenačuje položaj omenjenih šol z gimnazijami, ki imajo organizatorje obveznih izbirnih vsebin, interesne dejavnosti pa so enakovredne obveznim izbirnim vsebinam. Ocenjujemo, da gre za plačilo 3.000 ur dodatnega dela učiteljev na teh šolah, kar finančno pomeni 115.000 evrov letno. Glede na padec števila dijakov iz leta v leto ocenjujemo, da za uvedbo te spremembe ne potrebujemo dodatnih sredstev.

4.3 Predlog zakona ne bo imel posledic na druga javno finančna sredstva.

4.4 Dodatne pravice porabe iz naslova spremenjenih pogojev financiranja zasebnega šolstva v višini 77.200 € bodo zagotovljene znotraj sprejetega finančnega načrta za leto 2008 s prerazporeditvijo pravic porabe iz proračunske postavke 3348 Materialni stroški v višini 38.600 evrov, preostanek pa s postavke 6095 Andragoški center RS.

5. Druge posledice predloga zakona

Druge posledice, ki jih bo imel predlog zakona se nanašajo na odpravo administrativnih ovir. Dodatne možnosti za organiziranje in uvajanje sistema plačevanja po številu udeležencev izobraževanja bo imelo posredno ugodne finančne učinke in bo hkrati prispevalo k povečanju avtonomije.


II. BESEDILO ČLENOV

»- zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, rasno, etnično in narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo oziroma invalidnost,«.

Za tretjo alinejo se doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»- zagotavljanje kakovostne izobrazbe,«.

Peta alineja se spremeni tako, da se glasi:

»- razvijanje zavesti o državni pripadnosti in nacionalni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi. Vzgojno-izobraževalni zavodi razvijajo zavest o državni pripadnosti in nacionalni identiteti z obeleževanjem državnih praznikov, katerega sestavni del je izvedba himne Republike Slovenije in z drugimi dejavnostmi. Vzgojno-izobraževalni zavodi imajo stalno izobešeno zastavo Republike Slovenije, na območjih, kjer živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, se izobesi tudi zastavo narodne skupnosti.«.

Za enajsto alinejo se doda nova dvanajsta alineja, ki se glasi:
»- vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo,«.

Dosedanja tretja do enajsta alineja postanejo peta do dvanajsta alineja.

Dosedanja dvanajsta do petnajsta alineja postanejo trinajsta do sedemnajsta alineja.

»Izobraževalni program iz prejšnjega odstavka pridobi javno veljavnost, ko pristojni strokovni svet ugotovi, da je program v skladu s cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji iz 2. člena tega zakona in da zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard.«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Izobraževalni program, ki ga izvaja zasebna šola po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori in podobno), pridobi javno veljavnost, ko pristojni strokovni svet ugotovi, da je program v skladu s cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji iz 2. člena tega zakona in da zagotavlja minimalna znanja, ki omogočajo uspešno zaključiti izobraževanje ter ga je priznalo ustrezno mednarodno združenje teh šol.«.

Četrti odstavek se črta.

»III. POSODABLJANJE TER UGOTAVLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI«

Nove javno veljavne programe ali nove dele javno veljavnih programov v javnih vrtcih in šolah uvaja, spremlja in evalvira pristojni javni zavod iz prvega odstavka 28. člena tega zakona.

Minister lahko, na predlog pristojnega javnega zavoda iz prejšnjega odstavka ali pristojnega strokovnega sveta iz 22. člena tega zakona določi, da se nove dele javno veljavnih programov, rešitve na izvedbeni ravni, ki s sistemskega oziroma vsebinskega vidika ne posegajo v javno veljavni program, ali novosti na področju organizacije in financiranja sistema vzgoje in izobraževanja, pred uvedbo preverjajo na izbranih šolah in vrtcih s poskusom. Minister lahko prepove nadaljnje izvajanje poskusa, če se ne dosega predpisanih izobrazbenih standardov ali so drugače kršene pravice otrok, učencev, vajencev, dijakov, študentov višjih šol ali odraslih.

Postopek uvajanja, spremljanja in evalvacije, postopek in nosilce spremljanja izvajanja poskusa ter postopek izbora šol in vrtcev iz tega člena določi minister.«.

Svet za kakovost in evalvacije imenuje minister. Natančnejše pristojnosti Sveta za kakovost in evalvacije določi minister.«.

»Tehnično podporo za delovanje sveta staršev zagotavlja vrtec oziroma šola.«.

Tretja alineja četrtega odstavka se spremeni tako, da se glasi:

»- sodeluje pri nastajanju predloga programa razvoja vrtca oziroma šole, vzgojnega načrta, pri pravilih šolskega reda ter da mnenje o letnem delovnem načrtu;«.

Sedma alineja četrtega odstavka se spremeni tako, da se glasi:

»- voli predstavnike staršev v svet vrtca oziroma šole in druge organe šole;«.

Za sedmo alinejo se doda nova osma alineja, ki se glasi:

»- lahko sprejme svoj program dela sodelovanja s šolo, zlasti glede vključevanja v lokalno okolje;«.

Dosedanja osma alineja postane deveta alineja.

- da zagotavljajo izvajanje izobraževalnega programa od prvega do zaključnega razreda oziroma letnika,
- da glasbena šola v vzgojno-izobraževalnem glasbenem programu izvaja pouk najmanj treh orkestrskih inštrumentov in ima vpisanih najmanj 35 učencev,
- da imajo zaposlene oziroma drugače zagotovljene učitelje oziroma vzgojitelje, potrebne za izvedbo javno veljavnega programa zasebne šole v skladu z zakonom in drugimi predpisi,
- da predstavlja vsebinsko dopolnitev javne mreže šol ali da s tem prispevajo k možnosti uresničevanja ustavne pravice staršev, da usmerjajo vzgojo svojih otrok.

- organizator izobraževanja odraslih izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, ustrezne smeri, in pedagoško-andragoško izobrazbo,
- organizator interesnih dejavnosti izobrazbo, kot je predpisana za učitelje splošnoizobraževalnih oziroma strokovnoteoretičnih predmetov v javni poklicni oziroma strokovni šoli,
- organizator delovne prakse in organizator praktičnega izobraževanja v delovnem procesu oziroma organizator praktičnega pouka v delovnem procesu najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško-andragoško izobrazbo,
- vodja posestva najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško-andragoško izobrazbo,
- vodja centrale učnega podjetja in strokovni delavec v centrali izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje, in pedagoško-andragoško izobrazbo,
- laborant in organizator praktičnega pouka najmanj srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško-andragoško izobrazbo.«.

– organizator izobraževanja odraslih izobrazbo ustrezne smeri pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje in pedagoško-andragoško izobrazbo,
– organizator obveznih izbirnih vsebin izobrazbo, kot je predpisana za učitelje splošnoizobraževalnih oziroma strokovnoteoretičnih predmetov v gimnazijah,
– laborant najmanj srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško-andragoško izobrazbo.«.

- v študijskem programu za pridobitev izobrazbe druge stopnje, po katerem se pridobi strokovni naslov magister profesor oziroma profesor, oziroma študijskem programu, ki v skladu z zakonom ustreza tej izobrazbi,
- po študijskem programu, ki vključuje ustrezne strokovne vsebine.«.

k 8. členu

Sprememba 20. a člena zakona sistemsko umešča postopke ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti in določa, da merila in postopke za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na nacionalni ravni ter predloge nacionalnih evalvacijskih študij sprejme minister na predlog Sveta za kakovost in evalvacije. Določba ohranja Svet za evalvacijo kot strokovni posvetovalni organ in mu hkrati razširja pristojnost še na področje oblikovanja predlogov za merila in postopke na področju kakovosti.

k 9. in 10. členu

S spremembo 25. in 26. člena zakona se jasneje razmeji pristojnost med Strokovnim svetom RS za splošno izobraževanje in Strokovnim svetom RS za poklicno izobraževanje glede določanja predmetnih katalogov znanj in izpitnih katalogov znanj v poklicnem oziroma strokovnem izobraževanju. Le te v skladu s predlagano spremembo določa Strokovni svet RS za poklicno izobraževanje, pri čemer daje Strokovni svet RS za splošno izobraževanje mnenje k predmetnim in izpitnim katalogom znanj v delu, ki se nanaša na splošnoizobraževalne vsebine v poklicnem oziroma strokovnem izobraževanju.

Predlog sprememb zakona na novo omogoča, da izobraževalni programi zasebnih šol na področju strokovnega in poklicnega izobraževanja pridobijo javno veljavnost. Do sedaj namreč ni bila normativno urejena sistemska možnost, da bi na tem področju lahko nastajali javno veljavni izobraževalni programi zasebnih šol. S spremembo 26. člena Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje pridobi pristojnost ugotavljanja enakovrednega izobrazbenega standarda oziroma minimalnega izobrazbenega standarda izobraževalnih programov zasebnih šol na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja. Strokovni svet RS za splošno izobraževanje ohranja svojo načelno vlogo glede urejanja splošnega izobraževanja na način, da daje mnenje k splošnim vsebinam izobraževalnih programov zasebnih šol iz 17. člena tega zakona na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja.


K 11. členu

Izvajalci javno veljavnih programov lahko pričnejo opravljati dejavnost vzgoje in izobraževanja po vpisu v razvid, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo oziroma šolstvo. Ministrstvo ob vpisu v razvid preverja zagotovljenost predpisanih pogojev za izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti. S spremembo se bo odpravilo nerazumno zahtevo, da mora imeti zavod, ki šele pričenja s svojim delom, takoj izpolnjene tudi tiste pogoje, ki jih bo treba izpolniti šele čez leta (npr. zaposlitev učiteljev za vse razrede, ki se bodo vpisovali šele čez leta). Hkrati se natančno določi tudi odgovornost poslovodnega organa šole oziroma vrtca za izpolnjevanje predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti. Določba o odgovornosti poslovodnega organa seveda ne pomeni, da odškodninsko in kazensko ne more odgovarjati tudi ustanovitelj, če so izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji za to odgovornost.


k 12. členu

S predlagano spremembo se odpravlja nejasnost, kdo preverja zagotavljanje pogojev za vpis v razvid, ko je izvajalec že vpisan ter preko zagrožene sankcije odločbam različnih inšpekcij daje večjo težo. Šola oziroma vrtec, ki kljub odločbam inšpekcije ne bo odpravila ugotovljenih kršitev predpisov, bo ministrstvo lahko zbrisalo iz razvida, če gre za takšne kršitve, ki se nanašajo na pogoje za vpis v razvid.

k 13. in 14. členu

S spremembo se bo omilila nesmiselna zakonska zahteva, da delo zasebnega učitelja oziroma vzgojitelja ne more opravljati tisti, ki ima sklenjeno delovno razmerje ne glede na to, da delovno razmerje ni sklenjeno za polni delovni čas.


k 15. členu

Določba omogoča ustanoviteljem, npr. občinam, da za svoje vzgojno-izobraževalne zavode opravljajo določene spremljevalne dejavnosti, s čimer se razbremeni ravnatelja in druge delavce v vzgoji in izobraževanju nalog, za katere niso prvenstveno usposobljeni.


K 16. členu:

Zakon opušča določitev 30 oddelkov kot zgornje meje števila oddelkov v okviru samostojnega javnega vrtca ter na ta način omogoča, da se o tem odloči občina sama. Navedena sprememba ne zahteva temveč le omogoča organizacijo tudi večjih vrtcev s tem pa možnost za zagotovitev več prostih mest za otroke ter doseganje nižjih cen varstva, ki jih plačujejo starši.


k 17. členu

S spremembo se bo odpravilo dosedanjo možnost konflikta interesov ter možnost, da svet zavoda začne delovati in odločati preden so imenovani vsi člani sveta.

k 18. členu

V skladu s predlogom se Svetu šole doda nova pristojnost sprejemanja letnega poročila o samoevalvaciji šole ali vrtca, ki ga pripravi ravnatelj šole; ta je namreč odgovoren za ugotavljanje kakovosti s samoevalvacijo na svoji šoli oziroma vrtca.

Zaradi določenih pristojnosti sveta predstavniki dijakov ne morejo biti člani sveta in sprejemati odločitev. Ne glede na to pa je potrebno dijake, ki so glede na svojo starost že sposobni sodelovati na seji sveta, vključevati v delo sveta, ko ta obravnava zadeve, ki jih je v obravnavo predložila skupnost dijakov, oziroma ko obravnava zadeve, ki se nanašajo na položaj dijakov. Ker v praksi to vključevane dijakov v delo sveta ni bilo sprejeto kot samoumevno, se z zakonom zapisuje jasna obveza.


k 19. členu

V skladu s predlogom se Svetu šole doda nova pristojnost sprejemanja letnega poročila o samoevalvaciji šole ali vrtca, ki ga pripravi ravnatelj šole; ta je namreč odgovoren za ugotavljanje kakovosti s samoevalvacijo na svoji šoli oziroma vrtca.

Z dopolnitvijo drugega odstavka sedanjega 49. člen se daje jasna zakonska podlaga za razbremenitev ravnatelja administrativnih in drugih nepedagoških nalog.

k 20. in 21. členu

Predlagana sprememba pomeni uskladitev z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 94/06) ter sprejetjem Zakona o strokovnih znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 61/06).


k 22. in 23. členu

S prenovo vzgojno-izobraževalnih programov se je izkazala potreba po drugačni organizaciji in pristojnostih strokovnih organov šole, saj novi programi poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja dajejo več avtonomije šoli, tako, da način izvajanja izobraževalnega programa prilagodi potrebam delodajalcev oziroma lokalnega okolja in upoštevajoč vse specifične okoliščine v šoli pripravi izvedbeni kurikul za vsak posamezen program. Izvedbeni kurikul, ki je sestavni del letnega delovnega načrta šole, je strateški izvedbeni akt šole, v katerem se določi vsebina odprtega kurikula in način njegovega izvajanja, načrt preverjanja in ocenjevanja znanja in druge izvedbene zadeve, ki se nanašajo zlasti na izvajanje praktičnega dela izobraževanja. Poleg tega programski učiteljski zbor spremlja individualno napredovanje dijakov in sprejema ukrepe v zvezi z njegovimi dosežki v izobraževalnem procesu.

Zaradi takih novih predvsem strokovno-organizacijskih nalog, ki so v glavnem vezane na določen izobraževalni program, je smotrno, da se z njimi ne ukvarja celotni učiteljski zbor temveč tisti strokovni delavci, ki izvajajo posamezni izobraževalni program.

Programski učiteljski zbor sestavljajo vsi učitelji, ki poučujejo posameznem izobraževalnem programu in drugi strokovni delavci, ki sodelujejo pri izvajanju tega izobraževalnega programa.

S tem se zagotovi zakonska podlaga za vzpostavitev takega organa, ki bi bolj učinkovito opravljal tudi zahtevne strokovne naloge in z njim bi šoli dali možnost, da na tak način organizira izvedbo tudi drugih izobraževalnih programov, ki sicer še niso prenovljeni (gimnazijski programi).


K 24. členu

S spremembami se Svetu staršev podeljuje dodatne pristojnosti ter opredeljuje dolžnost vrtca oziroma šole, da zagotavlja tehnično podporo njegovemu delovanju.


K 25. členu

Obstoječi 80. člen se črta, saj to področje ureja Zakon o javnih financah.


K 26. , 27. in 29. členu

81. in 84. člen zakona se spreminjata zaradi uvajanja novega načina financiranja na podlagi metodologije za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja. Nov način financiranja se bo uveljavil na področju srednjega šolstva, minister pa bo lahko nov način financiranja uvajal tudi na drugih delih izobraževanja. Samodejna razširitev novega sistema financiranja tudi na osnovne šole in druge zavode ni predvidena, je pa dana možnost pristojnemu ministru, da nov način uvaja in preveri njegovo primernost tudi za področja, ki jih do sedaj projekt Mofas ni zajemal. Za prehod na nov način financiranja na podlagi števila udeležencev izobraževanja bo v delu, kjer se sredstva izplačujejo iz občinskega proračuna, potrebno tudi soglasje lokalne skupnosti.

S spremembo 81. člena se predlaga tudi nekatere manjše popravke. Država bo po novem zagotavlja sredstva za podaljšano bivanje v 5. razredu 100% in ne več zgolj 50%, v 6. razredu pa ne bo več sofinancirala podaljšanega bivanja. Skladno s to spremembo je bila potrebna tudi sprememba 83. člena.

S spremembo 81 in 82. člena se uredi tudi način financiranja domov za učence v skladu s pristojnostjo lokalne skupnosti kot ustanoviteljice in države.


k 28. členu

Člen se spreminja zaradi spremembe 81. člena, ki sedaj določa, da država zagotavlja sredstva za podaljšano bivanje v 5. razredu 100% in ne več zgolj 50%.


k 30., 31. in 32. členu

S spremenjenim 86. členom se na novo omogoča sofinanciranje zasebnih šol, ki izvajajo javno veljavne programe srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Predlog določa naslednje pogoje pod katerimi država oziroma lokalna skupnost sofinancira zasebne šole: (1) da zagotavljajo izvajanje izobraževalnega programa od prvega do zaključnega razreda oziroma letnika, (2) da glasbena šola v vzgojno-izobraževalnem glasbenem programu izvaja pouk najmanj treh orkestrskih inštrumentov in ima vpisanih najmanj 35 učencev,(3) da imajo zaposlene oziroma drugače zagotovljene učitelje oziroma vzgojitelje, potrebne za izvedbo javno veljavnega programa zasebne šole v skladu z zakonom in drugimi predpisi, ter (4) da predstavlja vsebinsko dopolnitev javne mreže šol ali da s tem prispevajo k možnosti uresničevanja ustavne pravice staršev, da usmerjajo vzgojo svojih otrok. Navedeno je razumljeno kot vsebinska bogatitev in programska dopolnitev šolskega prostora prostora. Bogatitev šolskega prostora se nanaša na tako posebna pedagoška načela, kot npr. uresničevanje pravice staršev do vzgoje v skladu s njihovimi svetovnonazorskimi opredelitvami. Izpolnjevanje pogojev ugotavlja ministrstvo, pristojno za šolstvo.

Zasebni šoli, ki izvaja zasebne javno veljavne programe in izpolnjuje zgoraj navedene pogoje, pripada za posameznega učenca oziroma dijaka enaka višina sredstev (100%), ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje istovrstnega programa na učenca oziroma dijaka v javni šoli, izračunanega na podlagi metodologije, ki velja za istovrstno javno šolo. Navedeno ne velja za glasbene šole, ki se jih še naprej sofinancira po sedaj veljavnem zakonu (85 % za stroške dela in materialne stroške). Financiranje in obveznosti zasebne šole se podrobneje uredijo s pogodbo.

Zasebnim šolam ne pripadajo sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje. Ne glede na to lahko zasebne šole sodelujejo na razpisih za učila, didaktično opremo in učne pripomočke, ki so namenjeni javnim šolam.

Država zagotavlja učencem osnovne šole dostopnost javne osnovne šole ne glede na obstoj zasebne osnovne šole.

Zasebna šola ne sme zaračunavati prispevkov za pokrivanje izdatkov, ki so kriti iz državnega proračuna oziroma proračuna lokalne skupnosti.


K 33. do 39. členu

Predlagane spremembe 94., 95., 96., 97., 98., 99. in 100. člena pomenijo uskladitev z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 94/06) ter sprejetjem Zakona o strokovnih znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 61/06).

Z uvedbo nove skupine strokovnih delavcev, organizatorji interesnih dejavnosti, v srednje poklicne oziroma strokovne šole, se izenačuje položaj omenjenih šol z gimnazijami, ki imajo organizatorje obveznih izbirnih vsebin, interesne dejavnosti pa so enakovredne obveznim izbirnim vsebinam. V členih se črtajo določila, ki urejajo status in pogoje učiteljev praktičnega pouka v gimnazijah. Razlog je v dejanski podlagi, ki je nikoli ni bilo. Omenjeni učitelji, kot jih določa zakon, v praksi gimnazij nikoli niso bili predmet sistemizacij delovnih mest.


K 40. členu:

Z dopolnitvijo člena se dodatno omejuje ne zgolj zaposlovanje storilcev posebno hudih kaznivih dejanj, pač pa tudi delo tistih storilcev, ki so že v delovnem razmerju v vzgoji in izobraževanju.


k 41. členu

Javne šole, vključene v sistem financiranja po številu dijakov oziroma študentov, pred objavo prostega delovnega mesta odslej ne potrebujejo soglasja ministra. Razlog je v novem načinu financiranja, katerega podlaga izračuna sredstev, ki gredo posamezni šoli, ni sistemizacija, temveč število dijakov/študentov. Omenjene šole tako pridobijo relativno avtonomijo pri zaposlovanju novih delavcev.

K 42. členu

Zaradi spremembe obsega pedagoških študijskih programov, se čas trajanja pripravništva omeji na največ 10 mesecev.


K 43. členu

S spremembo se omogoča večja avtonomija. Šola lahko ustanovi šolski sklad za financiranje nakupa nadstandardne opreme in zviševanje standarda pouka.



PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

K 44. členu

Podzakonski predpis iz 20., 20.a in 34. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja sprejme oziroma uskladi minister najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona, metodologijo pa v enem letu po uveljavitvi zakona.


K 45. členu

Prehodna določba ureja položaj strokovnih delavcev, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnjevali z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih, po uveljavitvi, pa jih ne bi več. Ti delavci lahko tudi po uveljavitvi tega zakona še naprej opravljajo vzgojno-izobraževalno delo, in sicer do prenehanja delovnega razmerja na področju vzgoje in izobraževanja.

Z novelo se ne posega v ureditev enakovrednost ravni izobrazbe, pridobljene v različnih časovnih obdobjih, ki jo določa Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZVis-E, Uradni list RS, št. 94/06).


K 46. členu

Financiranje na podlagi metodologije za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja se za vzgojno izobraževalni zavode iz drugega odstavka 84. člena tega zakona uveljavi postopno. Vsi navedeni vzgojno izobraževalni zavodi preidejo na nov način financiranja najkasneje do 31.12.2012.

K 47. členu

Nov način financiranja zasebnih šol se prične uporabljati s šolskim letom 2008/2009. Zasebne šole in vrtci, ki so že sofinancirani s strani države oziroma lokalne skupnosti, sklenejo z ministrstvom oziroma lokalno skupnostjo nove pogodbo o sofinanciranju na podlagi tega zakona do roka iz prejšnjega odstavka tega člena.

k 48. členu

Za programe zasebnih šol, ki so sofinancirane ob uveljavitvi tega zakona se šteje, da izpolnjujejo pogoje iz spremenjenega 86. člena zakona.

- sprejema programe za predšolske otroke in prilagojene programe za predšolske otroke s posebnimi potrebami,

- sprejema vzgojne in posebne programe vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami,

- določa vzgojne in izobraževalne programe za pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti,

- sprejema vzgojni program domov za učence in vzgojni program dijaških domov,

- določa predmetnike in učne načrte predmetov ali predmetnih področij za osnovno in glasbeno šolo,

- določa predmetnike in predmetne kataloge znanj za gimnazijo in za maturitetni tečaj,

- določa izpitne kataloge znanj za preverjanje ob koncu posameznega obdobja v osnovni šoli, glasbeni šoli in za maturo,

- določa predmetne in izpitne kataloge znanj splošno-izobraževalnih predmetov v poklicnem oziroma strokovnem izobraževanju,

- določa navodila za prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov,

- določa dejavnosti, potrebne za optimalen razvoj otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami,

- sprejme navodila za prilagojeno izvajanje programa za učence Rome,

- potrjuje učbenike za splošnoizobraževalne predmete,

- ugotavlja enakovredni izobrazbeni standard izobraževalnih programov zasebnih šol na področju osnovnošolskega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja,

- ugotavlja javno veljavnost izobraževalnih programov zasebnih šol iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona,

- daje mnenje o ustreznosti programa za predšolske otroke in predlaga ministru:

- programe osnovnošolskega izobraževanja in osnovnega glasbenega izobraževanja,

- program dopolnilnega izobraževanja otrok izseljencev in zdomcev,

- program dopolnilnega izobraževanja za otroke Romov,

- prilagojene izobraževalne programe za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami,

- izobraževalni program gimnazije in maturitetnega tečaja in opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

Predsednika in člane komisij imenuje Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

– če preneha izvajati javno veljavni program,

– če mu je s pravnomočno odločbo prepovedano izvajati javno veljavni program,

– če ne izpolnjuje več pogojev za vpis v razvid in

– če preneha obstajati.

Javna šola se lahko ustanovi, če je zagotovljen vpis vsaj za dva oddelka učencev, vajencev oziroma dijakov prvega in vseh naslednjih razredov oziroma letnikov.

Javna glasbena šola se lahko ustanovi, če je zagotovljen pouk vsaj petih orkestrskih inštrumentov (godala, pihala, trobila), klavirja, nauka o glasbi, predšolske glasbene vzgoje in šolskega godalnega ali pihalnega orkestra. V pouk inštrumentov mora biti vključenih najmanj 130 učencev, od tega vsaj polovica na orkestrskih inštrumentih.

Javna višja strokovna šola se lahko ustanovi za izvajanje enega ali več javno veljavnih programov, če je v posamezni program zagotovljen vpis najmanj 30 študentov prvega letnika višje šole.

Določbe prejšnjih odstavkov ne veljajo za oblikovanje organizacijskih enot.

Na narodno mešanih in obmejnih območjih ter na območjih s posebnimi razvojnimi problemi ali če se ustanavlja edina šola za izvajanje določenega izobraževalnega programa v državi ter za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, se javni vrtec oziroma šola ali javni zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami lahko ustanovi tudi, če niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjih odstavkov.

Podrobnejše pogoje za ustanovitev javnega vrtca oziroma šole ter za oblikovanje organizacijske enote, določi minister. V postopku priprave si minister pridobi mnenje pristojnega strokovnega sveta.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sestavo sveta višje strokovne šole ureja poseben zakon.

Svet javne organizacije za izobraževanje odraslih sestavljajo: dva predstavnika ustanovitelja, dva predstavnika delavcev, če je tako določeno z aktom o ustanovitvi pa tudi en predstavnik odraslih, ki se izobražujejo v organizaciji za izobraževanje odraslih.

Če je ustanovitelj šole država, je v svetu eden izmed članov predstavnikov ustanovitelja predstavnik lokalne skupnosti, na območju katere ima šola sedež, ali več lokalnih skupnosti, če se le-te tako sporazumejo.

V javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu ali drugem zavodu, v katerem se za izvajanje programov za predšolske otroke oziroma izobraževalnega programa oblikuje organizacijska enota, in v javnih vrtcih in šolah, v katerih so organizirane enote vrtcev oziroma podružnice šol, morajo biti v svetu zavoda enakomerno zastopani delavci in starši vseh organizacijskih enot, enot vrtcev oziroma podružnic šol. Število članov in sestavo sveta v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu ali drugem zavodu, v katerem se oblikuje organizacijska enota, določi akt o ustanovitvi. Če je višja strokovna šola organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega zavoda, so člani sveta tudi predsednik strateškega sveta višje šole in najmanj trije predstavniki študentov.

V zavodih iz prejšnjega odstavka, v katerih se kot organizacijska enota oblikuje medpodjetniški izobraževalni center, je član sveta lahko tudi predstavnik fizičnih in pravnih oseb, ki kot partnerji sodelujejo pri izvajanju dejavnosti medpodjetniškega izobraževalnega centra, če je tako določeno z aktom o ustanovitvi zavoda in na podlagi pogodbe o sodelovanju, ki jo sklenejo z zavodom.

Predstavnik iz prejšnjega odstavka lahko kot član sveta glasuje le o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnost medpodjetniškega izobraževalnega centra. Pristojnosti člana se podrobneje določijo z aktom o ustanovitvi.

Člani sveta so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Člani sveta so lahko zaporedoma imenovani oziroma izvoljeni največ dvakrat.

Mandat predstavnikov staršev v svetu je povezan s statusom otroka, učenca oziroma dijaka, mandat predstavnikov študentov s statusom študenta, mandat predstavnikov odraslih pa s statusom udeleženca izobraževanja odraslih.

Svet odloča z večino glasov vseh članov, če s tem zakonom ni drugače določeno.

Delavec ima pravico vložiti pritožbo na svet javnega vrtca oziroma šole v primerih, ko lahko v skladu z zakonom, ki ureja delavna razmerja, zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem.

Rok za vložitev pritožbe je osem dni od dneva, ko v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, teče rok za vložitev zahteve za sodno varstvo. Svet javnega vrtca oziroma šole mora o pritožbi delavca odločiti v 30 dneh od vložitve pritožbe.

Če delavec ni zadovoljen z dokončno odločitvijo sveta javnega zavoda oziroma šole oziroma le-ta ne odloči v roku iz prejšnjega odstavka, lahko delavec v roku 30 dni zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Ne glede na določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko delavec uveljavlja pravice neposredno pred pristojnim sodiščem v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

– organizira, načrtuje in vodi delo vrtca oziroma šole,

– pripravlja program razvoja vrtca oziroma šole,

– pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovoren za njegovo izvedbo,

– je odgovoren za uresničevanje pravic otrok ter pravic in dolžnosti učencev, vajencev, dijakov, študentov višje šole in odraslih,

– vodi delo vzgojiteljskega, učiteljskega in predavateljskega zbora,

– oblikuje predlog nadstandardnih programov,

– spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,

– organizira mentorstvo za pripravnike,

– prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojiteljev oziroma učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje,

– predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive,

– odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede,

– spremlja delo svetovalne službe,

– skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja),

– obvešča starše o delu vrtca oziroma šole in o spremembah pravic in obveznosti učencev, vajencev in dijakov,

– spodbuja in spremlja delo skupnosti učencev, vajencev oziroma dijakov ter študentov višje šole,

– odloča o vzgojnih ukrepih,

– zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov,

– zastopa in predstavlja vrtec oziroma šolo in je odgovoren za zakonitost dela,

– določa sistemizacijo delovnih mest,

– odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev,

– skrbi za sodelovanje šole s šolsko zdravstveno službo in

– opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.

Če se javni vrtec oziroma šola oblikuje kot organizacijska enota, opravlja ravnatelj funkcijo pedagoškega vodje organizacijske enote.

Ravnatelj lahko za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti in za nadomeščanje v času odsotnosti pisno pooblasti delavca javnega vrtca oziroma šole.

Strokovni organi v javni šoli so:

– učiteljski zbor,

– oddelčni učiteljski zbor,

– razrednik in

– strokovni aktivi.

– predavateljski zbor,

– strokovni aktivi in

– študijska komisija.

Ne glede na prejšnji odstavek v šoli, ki programa gimnazije ne izvaja v okviru samostojne organizacijske enote, o zadevah, ki se nanašajo na program gimnazije, odločajo le člani učiteljskega zbora oziroma strokovnega aktiva, ki izvajajo ta program.

Določba tretjega odstavka tega člena velja tudi za zasebne višje strokovne šole, če izvajajo javno veljavne programe.

Strokovni delavci v javni poklicni oziroma strokovni šoli so učitelji splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov v nižjih poklicnih, srednjih poklicnih, tehniških in srednjih strokovnih šolah, predavatelji višjih šol v višjih strokovnih šolah in učitelji praktičnega pouka in veščin, svetovalni delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci.

Strokovni delavci so tudi mojstri, ki izobražujejo vajence.

Učitelj splošno izobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov mora imeti visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško-andragoško izobrazbo.

Predavatelj višje šole mora imeti najmanj visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško-andragoško izobrazbo, tri leta ustreznih delovnih izkušenj in vidne dosežke na svojem strokovnem področju.

Učitelj praktičnega pouka in veščin mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri, najmanj tri leta delovnih izkušenj in pedagoško-andragoško izobrazbo ali opravljen mojstrski izpit.

Mojster mora imeti opravljen mojstrski izpit v skladu z zakonom.

Svetovalni delavec mora imeti ustrezno visokošolsko izobrazbo in pedagoško-andragoško izobrazbo.

Knjižničar mora imeti visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško-andragoško izobrazbo.

Drugi strokovni delavci morajo imeti ustrezno izobrazbo, in sicer:

– organizator izobraževanja odraslih visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško-andragoško izobrazbo in

– laborant, inštruktor in organizator praktičnega pouka najmanj srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško-andragoško izobrazbo.

Učitelji splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov morajo imeti visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško-andragoško izobrazbo.

Učitelji praktičnega pouka oziroma veščin morajo imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško-andragoško izobrazbo ter najmanj dve leti ustreznih delovnih izkušenj.

Svetovalni delavec in knjižničar morata imeti visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško-andragoško izobrazbo.

Drugi strokovni delavci morajo imeti ustrezno izobrazbo, in sicer:

– organizator obveznih izbirnih vsebin in organizator izobraževanja odraslih visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri ter pedagoško-andragoško izobrazbo,

– laborant, inštruktor in organizator praktičnega pouka najmanj srednjo oziroma srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško-andragoško izobrazbo.