Predlog zakona

Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

EVIDENČNI PODATKI
EVA: 2006-2011-0074
Številka: 00720-1/2007/6
Ljubljana, 18.01.2007

PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE

L J U B L J A N A

Vlada Republike Slovenije je na 105. redni seji dne 18.1.2007 določila besedilo:

- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI OBLIGACIJSKEGA ZAKONIKA,

ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles sodelovali:

- dr. Lovro Šturm, minister za pravosodje,
- Robert Marolt, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje,
- Katja Rejec Longar, v.d. generalnega direktorja na Ministrstvu za pravosodje.

mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR

PRILOGA: 1

PRVA OBRAVNAVA
EVA: 2006 – 2011 – 0074

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI OBLIGACIJSKEGA ZAKONIKA

I. UVOD

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA

1.1. Pojem obresti

Pravna teorija obresti opredeljuje kot plačilo za prepustitev rabe denarnega zneska ali druge nadomestne stvari (glavnice), ki se zaračunava v odstotku od vsote glavne terjatve, in po času, v katerem uporaba traja.¹ Pojem obresti v Republiki Sloveniji opredeljuje 374. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01, 32/04 in 28/06 – odločba US, v nadaljevanju: OZ), ki določa, da poleg glavnice dolžnik dolguje tudi obresti, če tako določa zakon ali če se upnik in dolžnik tako dogovorita. Pravni temelj nastanka obveznosti za plačilo obresti je lahko pravni posel ali drugo pravno dejstvo (npr. nastop zamude s plačilom denarne obveznosti). Glede na pravni temelj nastanka obveznosti plačati obresti ločimo zamudne in pogodbene obresti.

1.2. Zamudne obresti

Zamudne obresti, so obresti, ki so določene kot civilna sankcija za zamudo in tečejo v obdobju od zapadlosti denarne obveznosti do njenega plačila. Bistvena značilnost zamudnih obresti je, da temelj za njihov nastanek predstavlja zakonska določba. Za zamudne obresti kot posledico dolžnikove zamude se strankama ni treba posebej dogovoriti, saj začno teči v trenutku nastopa dolžniške zamude po samem zakonu.² Dolžnikova zamuda nastopi, če dolžnik ne izpolni svoje obveznosti v trenutku njene zapadlosti (299. člen OZ).³ Ker so zamudne obresti civilna sankcija za kršitev obveznosti, imajo dvojno funkcijo:

– funkcijo nadomestila za uporabo denarja (v obdobju zamude) in
– kaznovalno funkcijo, saj dolžnika silijo k pravilni (pravočasni) izpolnitvi obveznosti.
_______________________
¹ Glej Nina Plavšak: Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana,
2003, str. 526.
² Glej Miha Juhart, Vloga zamudnih obresti, Gospodarski subjekti na trgu eno leto po vstopu v
Evropsko unijo, Portorož 2005, stran 97 in naslednje.
³ Glej podrobneje Miha Juhart v Juhart-Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, GV
založba, Ljubljana 2003, stran 357 in naslednje.

Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti (prvi odstavek 378. člena OZ). Če zakon ne določa drugače, je predpisana je 8% letna obrestna mera (drugi odstavek 378. člena OZ). Poseben zakon, ki ves čas od uveljavitve OZ dalje predpisuje obrestno mero zamudnih obresti za obveznosti v domačem denarju, je Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 56/03, v nadaljevanju: ZPOMZO-1). Drugi odstavek 2. člena ZPOMZO-1 pooblašča Vlado Republike Slovenije, da obrestno mero spremeni, če se spremenijo gospodarske razmere v državi. Vlada je tako s Sklepom o spremembi predpisane obrestne mere zamudnih obresti znižala obrestno mero na 12,5% letno (Uradni list RS, št. 55/06). Po predpisani obrestni meri se na podlagi prvega odstavka 1. člena ZPOMZO-1 obrestujejo denarne obveznosti v domačem denarju, ne uporablja pa se, če se upnik in dolžnik dogovorita drugače.

1.3. Pogodbene obresti

Pogodbene obresti, so obresti, za katere se dogovorita upnik in dolžnik in tečejo v obdobju od nastanka obveznosti do njene zapadlosti. Pravni temelj nastanka obveznosti plačati pogodbene obresti je pogodba. Pogodbene obresti OZ ureja v 382. členu,⁴ ki določa, da v primeru, ko so dogovorjene, nista pa dogovorjena obrestna mera in zapadlost, znašajo 6% letno in zapadejo skupaj z glavnico (drugi odstavek 382. člena OZ).

1.4. Pravilo ne ultra alterum tantum

Pravilo, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico, je Zakon o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89, v nadaljevanju: ZOR) določal v 401. členu, ki je bil umeščen v odsek o pogodbenih obrestih. OZ, ki je začel veljati 1. januarja 2002, je za razliko od ZOR vprašanje denarnih obveznosti, zamudnih in pogodbenih uredil na enem mestu. Peto poglavje splošnega dela OZ z naslovom "Denarne obveznosti" je razdeljeno na 4 odseke: 1. Splošne določbe (členi 371 do 373), 2. Obresti (členi 374 do 377), 3. Zamuda z izpolnitvijo denarnih obveznosti (členi 378. do 381) in 4. Pogodbene obresti (členi od 382. do 383).

2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

S sprejetjem OZ je v naše pravo ponovno vpeljano pravilo ne utra alterum tantum. Določba 376. člena OZ določa, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico. To načelo je po ZOR veljalo le za pogodbene obresti, vendar je bila določba 401. člena z Zakonom o spremembah ZOR leta 1989 (Uradni list SFRJ, št. 57/89) črtana. Za zakonske zamudne obresti ta prepoved ni bila nikoli izrecno določena.

Problematiko teka zamudnih obresti je obravnavalo tudi Ustavno sodišče v odločbi o delni razveljavitvi 1060. člena OZ.⁵ Iz obrazložitve navedene odločbe izhaja, da je bil sistem zamudnih obresti ob uveljavitvi ZOR prilagojen strogemu načelu denarnega nominalizma in normalnim gospodarskim razmeram. Sistem je bil jasen in celovit, vendar le dokler je bila domača denarna enota vsaj približno stabilna, inflacija pa nizka. S strmim naraščanjem inflacije so terjatve začele izgubljati na vrednosti, kakršno so imele v času nastanka. Zaradi vse večje plačilne nediscipline je zakonodajalec s posebnimi zakoni višino zamudnih obresti prilagajal vsakokratnim gospodarskim razmeram. Z ustalitvijo gospodarskih razmer je OZ uzakonil pravilo ne ultra alterum tantum, ki je umeščeno v odsek, ki vsebuje pravila tako za pogodbene kot za zamudne obresti.
_____________________
⁴ Prvi odstavek 382. člena OZ: "Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da mora dolžnik za obdobje od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti poleg glavnice plačati tudi pogodbene obresti".
⁵ Odločba št. U-I-300/04-25 z dne 2.3.2006 (Uradni list RS, št. 28/06).

Predlagatelj ocenjuje, da veljavna ureditev, ki določa pravilo, da obresti prenehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico, lahko pripelje do položaja, ki dolžnika vzpodbuja k neplačilu njegove obveznosti do upnika, saj zamudne obresti po določenem času prenehajo teči. V kakšnem času se to zgodi je seveda odvisno od višine obrestne mere. Posledica veljavne ureditve, uveljavitev pravila 376. člena, ki velja tako za pogodbene kot tudi za zamudne obresti je, da upnik, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico, izgubi pravico do zamudnih obresti za obdobje dolžnikove zamude po dnevu, ko so obresti dosegle glavnico. Dolgotrajnejši kot je sodni postopek, večja je verjetnost, da bo ta posledica zgolj zaradi trajanja sodnega postopka, tudi nastopila. Res je, da varovalko za takšno situacijo določa drugi odstavek 380. člena OZ, po katerem ima upnik pravico do razlike do popolne odškodnine. Vendarle pa upnik ob vložitvi tožbe ne ve koliko časa bo trajal sodni (pravdni in izvršilni) postopek in kako naj oblikuje svoj tožbeni zahtevek, da bi zahteval odškodnino v višini povprečne obrestne mere.

V zvezi s tolmačenjem določbe 376. člena OZ se je odprlo tudi vprašanje ali obresti nehajo teči, ko doseže glavnico vsota zapadlih, pa ne plačanih pogodbenih obresti, če so dogovorjene, ali pa to velja tudi, če glavnico doseže vsota zapadlih in neplačanih zamudnih obresti. Eden od pokazateljev, kako pereč problem v praksi povzroča tek zamudnih obresti, je tudi dejstvo, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije v lanskem letu prejelo že šest zahtev za oceno ustavnosti 376. člena OZ (U-I-267/06, U-I-298/06, U-I-331/06, U-I-377/06, U-I-378/06 in U-I-382/06).

S predlogom zakona se zato določa pravilo, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico, le za pogodbene obresti. Primarna funkcija zamudnih obresti je namreč v tem, da dolžnika, ki pravočasno ne izpolni svoje obveznosti prisili, da svojo obveznost čimprej izpolni. Da bi zamudne obresti lahko učinkovito opravljale svojo preventivno funkcijo, mora biti pravna ureditev takšna, da se dolžniku ne splača zamujati s plačilom. V primeru zamude pri izpolnitvi denarne obveznosti, neodvisno od vzroka za zamudo, gre za neupravičeno rabo tujega denarja, zato je potrebno slediti cilju, da je funkcija zamudnih obresti tudi v preprečevanju te neupravičene rabe in s tem zagotavljanja plačilne discipline.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

Predlog zakona nima posledic za državni proračun in ne vpliva na druga javna finančna sredstva.

4. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH

4.1. Zvezna Republika Nemčija

Nemški državljanski zakonik (BGB – Bürgerliches Gesetzbuch) je z novelo leta 2002 prinesel pomembne spremembe ravno na področju obresti. Prepoved obrestovanja obresti ureja § 248 in § 288 BGB. Omejitve obrestne mere zamudnih obresti so bile spremenjene glede obrestne mere zamudnih obresti. Pravila, da obresti nehajo teči, ko dosežejo višino glavnico, nemška ureditev ne pozna.

4.2. Republika Avstrija

Avstrijsko pravo določa pravilo ne ultra alterum tantum, vendar z nekoliko drugačno vsebino kot ga določa OZ. Določba §1335 ABGB⁶ (Allgemeines Bürgerliches Gesetzbuch – Obči državljanski zakonik), določa, da pravica zahtevati obresti preneha, če upnik pusti, da so obresti brez sodnega opomina narasle do zneska glavnice. Namen določbe je zaščiti dolžnika pred špekulativnim ravnanjem upnika, ki bi, namesto da bi dolžnika terjal, raje čakal in dosegel višji znesek svoje terjatve. Zamudne obresti pa seveda presežejo glavnico, če upnik svojo terjatev uveljavlja pred sodiščem. Ta določba ne velja za gospodarske pogodbe.

4.3. Švica

Peti del švicarskega Civilnega zakonika (Zivilgesetzbuch - OR)⁷ ureja obligacijsko pravo, zamudne obresti so urejene v členih od 104 do 106. Škodo, ki presega z zamudnimi obrestmi pridobljeno odškodnino, upnik lahko uveljavlja na temelju izrecne zakonske določbe 106. člena OR. Prepovedi ne ultra alterum tantum švicarsko pravo ne pozna.

4.4. Republika Francija

Francoski Civilni zakonik (Code Civil) ne pozna pravila, ki bi omejeval tek obresti. Dolžnik mora plačati celotni znesek zapadlih, neplačanih obresti ne glede na višino. Z novelo iz leta 1991⁸ je sodniku na podlagi člena 1244-1 CC dana možnost, da ob oceni dolžnikovega položaja in potreb upnika, dolžniku plačilo obresti odloži do 2 let.

5. PRILAGOJENOST PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

Na ravni Evropske unije ni obvezujočih pravnih predpisov, ki bi državam članicam nalagali zahteve po ureditvi teka obresti v nacionalni zakonodaji. Na ravni Evropske unije je bila sprejeta Direktiva 2000/35/EC z dne 29. junija 2000 o ukrepih proti zamudam pri plačilih v gospodarskih poslih⁹ (v nadaljevanju Direktiva), ki posredno posega tudi na področje urejanja zamudnih obresti v državah članicah. Ker države članice med drugim ugotavljajo, da zamuda pri plačilih, ki pomeni kršitev gospodarske pogodbe zaradi nizkih obrestnih mer in/ali dolgotrajnih postopkov sodnega varstva v veliki večini držav članic Evropske unije postaja finančno zanimiva za dolžnike, je bilo z Direktivo državam članicam naloženo, kako morajo v svojem notranjem pravu urediti predvsem plačilne roke in zakonske zamudne obresti (predvsem višino obrestne mere in tek obresti).
______________________
⁶ §1335. Ako je upnik pustil, da so obresti brez sodnega opomina narastle do zneska glavnega dolga, prestane pravica, zahtevati od glavnice daljne obresti. Od dneva tožbe se pa smejo zahtevati obresti znova.
⁷ Ta del se v teoriji in praksi navaja povsem samostojno kot OR - Obligationenrecht.
⁸ Act no. 91-650 z dne 9. julija 1991.
⁹ Directive 2000/35 EC on combating late payments in commercial transactions.

6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

Bistvena posledica uveljavitve predloga zakona bo na področju finančne discipline, saj bodo dolžniki, ki svojih obveznosti ne izpolnijo pravočasno, prisiljeni k čimprejšnji izpolnitvi.

Učinek na postopke javne uprave ali pravosodja in na obveznosti strank v teh postopkih:

Razlogi, zakaj je postopek ali druga administrativna obveznost nujno potrebna, in javni interes, ki se s tem dosega. Dokazi, da javnega interesa ni mogoče doseči na drug, za stranke enostavnejši način.	/
Spoštovanje načela "vse na enem mestu" (načelo, da stranki ni treba opravljati zadev, ki se nanašajo na en življenjski oziroma poslovni dogodek, na več mestih). Kraj izvajanja storitve oziroma obveznosti.	/
Poraba časa in stroški (upravna taksa, plačilo storitve …), ki jih stranki povzroča postopek ali obveznost.	/
Dokumentacija, ki jo bo morala predložiti stranka za izvedbo postopka. Zmanjšanje obsega dokumentov, ki jih mora predložiti, oziroma obrazložitev, zakaj zmanjšanja ni.	/
Način plačevanja storitve, upravne takse … (z gotovino, s kreditnimi in plačilnimi karticami, po e-moneti, drugo).	/
Področje in življenjski oziroma poslovni dogodek na portalu e-uprave, na katerega se postopek nanaša, oziroma predlog za uvedbo drugega dogodka.	/

Dodaten prostor za navedbo predloga novega dogodka.

/

Obseg postopka, ki ga bo mogoče opraviti po elektronski in drugih sodobnih poteh, oziroma obrazložitev, zakaj to ne bo mogoče.	/
Podatki, potrebni za izvedbo postopka, ki jih bo pristojni organ pridobil sam iz uradnih evidenc, in način pridobivanja teh podatkov.	/

II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 83/01, 32/04 in 28/06 – odločba US) se 376. člen črta.

2. člen

Za 382. členom se dodata nov naslov in nov 382.a člen, ki se glasita:

"Kdaj pogodbene obresti nehajo teči

382.a člen

Pogodbene obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico."

3. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu

S predlaganim členom se črta pravilo, ki določa, kdaj obresti nehajo teči in je zdaj umeščeno v odsek, za pogodbene in zamudne obresti.

K 2. členu

Predlagani novi člen predloga zakona (382.a člen) pravilo, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico, določa samo za pogodbene obresti.

K 3. členu

Za uveljavitev predloga zakona se predlaga petnajstdnevni rok po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

Kdaj obresti nehajo teči
376. člen

Obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico.

Zadnja sprememba: 03/19/2007

Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov