Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV



Ljubljana, 22.04.2009



Na podlagi 88. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06), 19. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOJF-1 in 109/08) in 114. člena v povezavi s 142. členom Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 92/07 - uradno prečiščeno besedilo) vlagamo podpisani poslanki in poslanci


PREDLOG ZAKONA

O SPREMEMBAH ZAKONA O OSNOVNI ŠOLI


ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 114. in 142. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije in sprejem po skrajšanem postopku.

Državnemu zboru Republike Slovenije predlagamo, da Predlog zakona o spremembah Zakona o osnovni šoli na podlagi 142. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije obravnava po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevne spremembe zakona.

Pri obravnavi predloga zakona na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles bo kot predstavnik predlagateljev sodeloval poslanec Darko Menih.




Prilogi:



PREDLOG ZAKONA

O SPREMEMBAH ZAKONA O OSNOVNI ŠOLI



I. UVOD


1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo in 36/08) v 2. alineji četrtega odstavka 12. člena določa, da posebni del izobraževalnega programa vsebuje učne načrte, predmetne kataloge znanj in izpitne kataloge, v katerih se navedejo vsebina predmetov oziroma predmetnih področij in izbirnih vsebin, standardi znanj oziroma cilji pouka in znanja, ki se preverjajo ob koncu obdobij v osnovni šoli ter pri maturi oziroma zaključnem izpitu.

Zakon o osnovni šoli - ZOsn (Ur. list RS, št. 81/06 - uradno prečiščeno besedilo in 102/07) v drugem odstavku 29. člena določa, da se z učnim načrtom določijo vsebina predmetov ali predmetnih področij, standardi znanj in cilji pouka pri predmetih in predmetnih področjih.

ZOsn v drugem stavku četrtega odstavka 69. člena določa, da učenec lahko ponavlja 3. razred, če ni dosegel pričakovanih rezultatov, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči.

ZOsn-F (Ur. list RS, št. 102/07) pa v prehodnih in končnih določbah v četrtem odstavku 47. člena določa, da predmetnike in učne načrte v skladu s tem zakonom določi pristojni strokovni svet, in da se v učnih načrtih, določenih po sprejetju tega zakona, izraz "minimalni standard" zamenja z izrazom "pričakovani rezultat".

Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je na svoji 114. seji dne 12. 6. 2008 obravnaval "Izhodišča posodabljanja učnih načrtov v osnovni šoli in predloge posodobljenih učnih načrtov", v katerih je med drugim opredelil tudi izraz "pričakovan rezultat" znanja, ki nadomešča dosedanji izraz "standard" znanja. V zvezi z navedenimi izhodišči je sprejel naslednje sklepe:

SKLEP 11: Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se seznanja z izhodišči posodabljanja učnih načrtov v osnovni šoli, kot jih je predlagal Zavod RS za šolstvo.

SKLEP 12: Strokovni svet RS za splošno izobraževanje soglaša s predlaganim začetkom uvajanja posodobljenih učnih načrtov s šolskim letom 2009/2010.


SKLEP 13: Strokovni svet RS za splošno izobraževanje bo obravnaval predlagane posodobljene učne načrte v paketu in specifike posebej.

SKLEP 14: Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v skladu s 25. členom ZOFVI (Ur. list RS, št. 16/07-UPB5 in št. 36/08) določi vse predložene posodobljene učne načrte v programu osnovne šole, vendar mora predlagatelj vanje vključiti pripombe iz razprav komisij in sveta ter iz mnenja Ministrstva za šolstvo in šport.

Strokovni svet je tako določil nove učne načrte, v katerih so vsebovani novi izrazi, in sicer je ob koncu vsakega razreda določen "pričakovani rezultat", ki omogoča učencu napredovanje v naslednji razred. Učni načrti v skladu z 2. alinejo četrtega odstavka 12. člena ZOFVI vsebujejo tudi pričakovane rezultate po triletjih oziroma ob koncu obdobij v osnovni šoli.

Zaradi nastalega terminološkega neskladja med besedilom nekaterih členov v Zakonu o osnovni šoli, kjer je uporabljen izraz "standard znanja" in besedilom posodobljenih učnih načrtov za osnovno šolo, kjer je uporabljen izraz "pričakovani rezultat" je potrebno spremeniti oziroma dopolniti Zakon o osnovni šoli, tako, da se obstoječi izraz "standard" znanja nadomesti z izrazom "pričakovani rezultat".

Pojasnitev izrazov glede na veljavno zakonodajo

1. Izrazi v veljavni zakonodaji:

Termin "izobrazbeni standard" je bil uveden s sprejemom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/96).

ZOFVI v 13. alineji prvega odstavka 25. člena določa, da Strokovni svet RS za splošno izobraževanje ugotavlja enakovredni izobrazbeni standard izobraževalnih programov zasebnih šol na področju osnovnošolskega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja.

5. alineja 26. člena ZOFVI določa, da Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje ugotavlja enakovredni izobrazbeni standard na področjih, na katerih je pristojen za določanju katalogov znanj.

3. alineja drugega odstavka 27. člena ZOFVI pa določa, da Strokovni svet RS za izobraževanje odraslih ugotavlja enakovredni izobrazbeni standard na področjih, na katerih je pristojen za določanju katalogov znanj.

Tudi termin "standard znanja" je bil uveden s sprejemom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/96), in sicer v že navedeni 2. alineji četrtega odstavka 12. člena. V učne načrte devetletne osnovne šole pa je bil naveden termin uveden v fazi njenega poskusnega uvajanja v letu 1999. Učni načrti, skupaj s predmetniki, ki so bili sprejeti leta 1999 v fazi poskusa, so vsebovali standarde znanja zelo različno, predmet fizika jih npr. sploh ne vsebuje.

2. Razlaga izrazov:
V navedenih členih od 25. do 27. člena ZOFVI je izobrazbeni standard v povezavi z različnimi programi, ki se običajno izvajajo v različnih institucijah - program osnovne šole z enakovrednim standardom v osnovni šoli (OŠ), prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom v osnovni šoli s prilagojenim programom ( OŠPP), oziroma v oddelkih OŠPP s prilagojenim programom, posebni program običajno v zavodih za otroke s posebnimi potrebami.

Termin "izobrazbeni standard" oziroma enakovredni ali nižji izobrazbeni standard torej ni v direktni smiselni povezavi s terminom "standard znanja", ki je izključno kurikularna kategorija, povezana z učnimi načrti.

Zaradi navedenega predlagana sprememba terminologije ne posega v tiste člene krovnega zakona (ZOFVI), ki omenjajo izobrazbeni standard.
Standard znanja tako na izvedbeni ravni zagotavlja določeno kvaliteto poučevanja in posredno znanja učencev. Standard znanja je enotni predpis, ki označuje raven oziroma mero (količino) znanja. Nacionalni standard znanja opredeljuje kakovost znanja z vidika vsebine, ki naj jo učenci poznajo oziroma ciljev, ki naj jih dosežejo. Standard znanja naj bi na izvedbeni ravni zagotavljal kvaliteto poučevanja z vidika enotnosti in zato posredno znanja učencev. Standard je orientiran na disciplino (učni predmet) in promovira poleg enotnosti neko povprečje, vsekakor pa ne opredeljuje odličnosti. Standarde se uporablja za opredeljevanje možnosti prehoda na višjo stopnjo šolanja. Ob uvajanju načela fleksibilnosti v organizacijo in izvedbo pouka (fleksibilni predmetnik v okviru enega ali več razredov) standard kot tak izgubi svojo moč in vlogo.

Novi učni načrti vsebujejo posodobljeno terminologijo in sicer:

"Pričakovani rezultat po triletju" je izjava o tem, kaj se od učenca pričakuje, da ve, zna, razume, je sposoben narediti ob koncu obdobja učenja. »Pričakovani rezultat« opisuje, kaj se pričakuje od učenca, da se bo učil oziroma naučil v nekem času (obdobju). Pričakovani rezultati govorijo o učenju samem in predvidenem rezultatu. Opredeljeni so kot oblika predstavitve naučenega, specificirajo učno področje, zato jih je številčno manj kot operativnih ciljev. Pomembno je tudi to, da se večina pričakovanih rezultatov preverja (kontrolira) s predstavitvami naučenega.

»Pričakovani rezultat, ki omogoča napredovanje iz razreda v razred«, je izjava o še sprejemljivem pragu učenja, ki omogoča osebno rast. Zaradi skupnega, učiteljevega in učenčevega opredeljevanja in spremljanja doseganja osebnega cilja učenja ter svobodnejših oblik predstavljanja naučenega (ustvarjalnih, inovativnih) pričakovani rezultati povečajo zainteresiranost (motivacijo) za učenje.

Razlogi, zakaj je Zavod RS za šolstvo pričel s posodobitvijo učnih načrtov osnovne šole, so naslednji:
Analiza obstoječih učnih načrtov je pokazala, da je v učnih načrtih potrebno posodobiti:

 cilje in vsebine glede na razvoj znanosti;
 narediti premike vsebin po vertikali, od osnovne šole do gimnazije;
 povezati vsebine s sodobnim razvojem matičnih strok in z aktualnim družbenopolitičnim razvojem;
 vključiti delo z modernimi mediji;
 vključiti prvine trajnostnega razvoja;
 dodati kompetence.

Na osnovi tega je Zavod Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ) želel zasnovati bolj odprte učne načrte, ki bi nudili večjo možnost izbirnosti (npr. dodajanje ali poglabljanje vsebin). Prav zaradi tega je bilo potrebno v večji meri kot doslej vključiti cilje za razvoj samostojnega, kritičnega in ustvarjalnega mišljenja ter tudi cilje za razvoj metakognitivnih sposobnosti in zmožnosti. Navedeni poudarki naj ne bi bili zapisani le v splošnih ciljih, temveč tudi v ciljih in vsebinah. Zato je bilo potrebno bolj povezati splošne cilje s cilji in vsebinam. Pri večini učnih načrtov iz leta 1998 so medpredmetne povezave nakazane v glavnem na nivoju zapisanih korelacij z drugimi predmeti, redkeje prek skupnih tem ali dejavnosti, kar naj bi v posodobljenih učnih načrtih odpravili in prešli od medpredmetnih korelacij k predlaganim skupnim temam in dejavnostim.

Največ nedorečenosti se je pri učnih načrtih iz leta 1998 pokazalo pri standardih znanja, tako z vidika zapisov (npr. predmet fizika sploh ne vsebuje standardov znanja in se uporablja v osnovnih šolah v nasprotju z zakonodajo), kot tudi glede na način vključevanja ciljev in vsebin.

Glede na rezultate analiz obstoječih učnih načrtov in tudi primerjalnih analiz tujih kurikularnih dokumentov ter izsledkov spremljave pouka in evalvacijskih študij, se je pokazala potreba po razmisleku pri opredeljevanju standardov znanja v povezavi z načrtovanjem in izvajanjem kurikula in novejšimi spoznanji na področju kurikularnih teorij.

Izhodišča za posodabljanje učnih načrtov v osnovni šoli so bila pripravljena na podlagi dokumentov:
 Smernice, načela in cilji posodabljanja učnih načrtov (2007). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. http://www.zrss.si/
 Zakona o osnovni šoli (Url.l. RS, št. 81/2006) in dopolnitvah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Url. l., št. 102/2007).
 Učni načrti za osnovno šolo in gimnazijo, analiza stanja, primerjane analize, ključni problemi. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo (2006). http://www.zrss.si.
 Prispevki s strokovnih posvetov: Kurikul kot proces in razvoj: zbornik prispevkov posveta, Postojna, 17.-19. 1. 2007. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2007.
 Izsledki mednarodnih raziskav (TIMSS, PISA, PIRLS …) in evalvacijskih študij.
 Izsledki projektov Zavoda RS za šolstvo, Državnega izpitnega centra: nivojski pouk, fleksibilni predmetnik, nacionalni preizkusi znanja idr.
 Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolske vzgoje do univerzitetnega izobraževanja (MŠŠ, julij, 2007),
 Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji, obravnavane na 101. seji SSSI, 19.04.2007.

Posodobitev učnih načrtov je osredotočena na prilagoditev dokumentov zahtevam sodobnega časa. V ospredju je aktualizacija vsebin posameznega predmeta oziroma discipline in aktivnejša vloga učencev v učnem procesu.

ZRSŠ je vodil prenovo oziroma posodobitve učnih načrtov. Pri pripravi posodobljenih učnih načrtov so sodelovali v ekspertnih skupinah poleg strokovnjakov Zavoda tudi strokovnjaki iz posameznih področij, ki zadevajo vsebino učnih načrtov ter izkušeni in ugledni učitelji osnovnih šol.

Osnutke učnih načrtov so obravnavali vsi učitelji osnovnih šol na rednih študijskih srečanjih, ki jih že več kot desetletje organizira ZRSŠ ter tudi pregledovali nastajajoče izdelke v t.i. spletnih učilnicah, kjer so lahko na predlog učnega načrta v forumu učitelji dodajali svoje pripombe, si ogledali pripombe drugih učiteljev. Tako široke in intenzivne strokovne razprave na področju učnih načrtov v osnovni šoli v Sloveniji doslej še ni bilo.

S sprejemom zakona bo dana pravna podlaga, da bo minister lahko sprejel posodobljene učne načrte, ki jih je junija določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Sprejem zakona pa omogoča, da se lahko ti načrti uporabljajo že v osnovni šoli s šolskim letom 2009/10.

2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

V zakonu je potrebno uskladiti strokovne termine, kot jih določajo veljavni, lani določeni učni načrti. Stroka je nekatere izraze v skladu z razvojem pedagoških spoznanj poimenovala drugače, zato mora zakon slediti strokovnim spoznanjem.

Osnovna šola je temeljno izhodišče za razvoj osnovnega formalnega izobraževanja v okviru vseživljenjskega učenja, ki daje temeljno znanje za razvoj različnih kompetenc, ki jih človek uporablja v različnih poklicih.

Vse bolj postaja osnovna šola tudi prostor neformalnega učenja, saj povprečen učenec preživi v šoli skoraj celoten delovnik odraslih zaposlenih. To je čas pouka obveznih predmetov, obveznih izbirnih predmetov, dni dejavnosti, ekskurzij, oddelčne skupnosti (obvezni program), čas dodatnega in dopolnilnega pouka, čas podaljšanega bivanja, interesnih dejavnosti, šole v naravi (razširjeni program šole), različnih taborov, pa tudi čas odmorov, čas, namenjen prehranjevanju, obisku šolske knjižnice in čitalnice, pogovoru z razrednikom, svetovalno službo, učiteljem, sošolci, rekreaciji na odprtih šolskih površinah.

V šoli se vse bolj prepletajo učne dejavnosti z drugimi oblikami socialnega življenja in pridobivanja kompetenc ob različnih priložnostih bivanja v njej. Bolj prepleteno in integrirano postaja bivanje v šoli in bivanje izven šole. Novi učni načrti izražajo povečano potrebo po nudenju izkušenj trajnega, vseživljenjskega učenja, učenja naravnanega v pridobivanje kompetenc in transkurikularnega pristopa k poučevanju.


3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN ZA DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

Sprejem zakona ne prinaša nobenih finančnih posledic za državni proračun.
Sprejem zakona ne bo imel posledic na druga javna finančna sredstva.


4. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRIKAZ PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EU

4.1 Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih

ŠVEDSKA
Švedski učni načrti imajo poenoteno obliko z uvodnimi pojasnili o ciljih predmeta in njegovi vlogi v izobraževanju, strukturi in lastnostih predmeta ter splošnih ciljih oziroma dosežkih predmeta (goals to aim for) in ciljih oziroma dosežkih, ki jih je potrebno doseči po petem in devetem razredu (goals to attain).

Splošni cilji izražajo smer, ki naj jo ima predmet v pogojih razvoja učenčevega znanja. Določajo kvaliteto temeljnega znanja v predmetu samemu. Služijo kot temelj učiteljevega načrtovanja in ne prestavljajo nikakršnih mejnikov v učenčevem znanju.

Cilji (goals to attain), ki jih je potrebno doseči v ocenjevalnih obdobjih po petem in devetem razredu, označujejo minimalne dosežke učenca, ki mu omogočajo napredovanje v naslednji razred ali naslednjo stopnjo izobraževanja.

Splošne vrednote kot so človekova svoboda, nedotakljivost, enakost, enakost spolov, skrb za šibkejšega, ipd. naj »ne le prežemajo pouk pri vsakem predmetu, temveč se izražajo tudi pri izbiri oblik in metod pouka.« Cilji v kurikulu določajo smernice ter načela in vodila dela učitelja.

VELIKA BRITANIJA
Trenutno razvijajo mape učenčevega dela, da bi določili standarde znanja v celotni vertikali obveznega izobraževanja. Te mape bodo del niza materialov, ki jih trenutno razvijajo v podporo ocenjevanja učenčevega napredka (assessing pupils' progress - APP).

Projekt nudi podporo učiteljem, da bodo lahko pripravljali obdobne ocene napredka svojih učencev, ki bodo temeljile na podrobni sliki učenčevih močnih in šibkih področij v celotnem predmetu. Projekt Ocenjevanje učenčevega napredka pomaga učiteljem pripravljati pouk tako, da bo odgovarjal otrokovim potrebam in dal staršem ustrezno informacijo, ki jim bo pomagala spodbujati nadaljnji napredek njihovega otroka.

FINSKA
Finski učni načrti vsebujejo pojasnila o vlogi izobraževanja, temeljne vrednote (spoštovanje življenja, človekovih pravic, usmerjenost k resnicoljubnosti, humanosti, pravičnosti, promociji demokracije, zdravja ipd.) in cilje izobraževanja; koncepte učenja; vodenje in podporo učencem. Poleg splošnih ciljev izobraževanja vsebujejo tudi kroskurikularne teme, aktivno državljanstvo, trajnostni razvoj, kulturno identiteto, itd.

Učni načrti nato vsebujejo tudi cilje pouka pri posameznem predmetu, načine ocenjevanja. Vsebujejo tudi kriterije ocenjevanja, ki so vsebinsko primerjalno gledani bolj konkretizirani cilji.

4.2 Usklajenost s pravom EU

Predlagana novela zakona ni povezana s pravnim redom Evropske unije.


5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona

Učenci bodo lahko usvajali snov v osnovni šoli na nov, bolj učinkovit, sodoben in kakovostnejši način. Njihovo znanje in kompetence bo tako boljše in bodo tako lažje in bolj učinkovito nadaljevali šolanje in si izbrali ustrezen poklic, s katerim bodo na evropskem in svetovnem trgu dela konkurenčnejši. Njihovo zanje bo tudi trajnejše in bolj uporabno skozi njihovo celotno poklicno in interesno pot.

Učenci se bodo imeli možnost učiti na sodobnejši način z manj faktografije, bolj celostno, znanje bo trajnejše in dobra popotnica v srednjo šolo, univerzo in na evropski in svetovni trg dela.


6. Razlog za obravnavo po skrajšanem postopku

Gre za manj zahtevne spremembe Zakona o osnovni šoli, zato na podlagi prvega odstavka 142. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije predlagamo obravnavo po skrajšanem postopku.



II. BESEDILO ČLENOV
1. člen

V Zakonu o osnovni šoli (Ur. list RS, št. 81/06 - uradno prečiščeno besedilo in 102/07) se v 23. členu besedilo »določene standarde znanja »nadomesti z besedilom »pričakovane rezultate, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred«.
2. člen

Drugi odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Z učnim načrtom se določijo vsebina predmetov ali predmetnih področij, pričakovani rezultati znanja po vzgojno-izobraževalnih obdobjih iz 33. člena tega zakona, pričakovani rezultati, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred ter cilji pouka pri predmetih ali predmetnih področjih.«

3. člen

V prvem odstavku 64. člena se besedilo »standardi znanja« nadomesti z besedilom »pričakovani rezultati znanja po posameznih obdobjih«.

4. člen

V drugem odstavku 90. člena se v prvem stavku besedilo »doseženi standard znanja« nadomesti z besedilom »doseganje pričakovanih rezultatov, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred«, v tretjem stavku pa se besedilo »Doseženi standard znanja« nadomesti z besedilom »Pričakovane rezultate, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred«.

V tretjem odstavku se besedilo »ugotovi doseženi standard znanja« nadomesti z besedilom »ugotovijo pričakovani rezultati, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred«.

V sedmem odstavku se besedilo »standarda znanja za posamezni razred« nadomesti z besedilom »pričakovanih rezultatov, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred«.

5. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV


K 1. členu:

Izraz "standard znanja" se nadomesti z izrazom "pričakovani rezultat, ki je potreben za napredovanje v naslednji razred", in je izjava o še sprejemljivem pragu učenja, ki omogoča osebno rast ob doseganju ciljev pouka. Člen tako uvede minimalen prag, ki ga mora učenec doseči, da lahko napreduje v naslednji razred, saj Zakon o osnovni šoli določa možnost, da učenec razred ponavlja, na predlog staršev ali na temelju odločitve učiteljskega zbora. Z določitvijo pričakovanih rezultatov, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred, se tako transparentno določi območje znanja in kompetenc, ki jih mora učenec obvladati in se na mu ta način zagotavlja jasno sliko o doseganju ciljev kakovostne splošne izobrazbe. Obenem se tako izpolnjuje prvi cilj 2. člena Zakona o osnovni šoli, ki določa: »- zagotavljanje kakovostne splošne izobrazbe vsemu prebivalstvu,...«.


K 2. členu:

Izraz "standard znanja" se nadomesti z izrazom »pričakovani rezultat po posameznem obdobju« (triletju). Pričakovani rezultat po posameznem obdobju oziroma triletju je izjava o tem, kaj se od učenca pričakuje, da ve, zna, razume, je sposoben narediti ob koncu obdobja učenja, saj je devetletna osnovna šola smiselno razdeljena na tri obdobja, ki so pomembno značilna. Opisuje, kaj se pričakuje od učenca, da se bo učil oziroma naučil v določenem času - obdobju. Opredeljen je kot oblika predstavitve naučenega. Pričakovani rezultati po triletju specificirajo učno področje, zato jih je številčno manj kot operativnih ciljev. Pomembno je tudi to, da se večina pričakovanih rezultatov preverja s predstavitvami naučenega. V členu se določijo tudi pričakovani rezultati, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred, ki je izjava o še sprejemljivem pragu učenja, ki omogoča osebno rast ob doseganju ciljev pouka. Zaradi skupnega, učiteljevega in učenčevega opredeljevanja in spremljanja doseganja osebnega cilja učenja ter ustvarjalnih oblik predstavljanja naučenega pričakovani rezultati povečajo zainteresiranost za učenje.

K 3. členu:

V členu se nadomesti "standard znanja" s "pričakovanim rezultatom po posameznih obdobjih" (triletjih), saj člen določa nacionalno preverjanje znanja ob koncu drugega in tretjega obdobja oziroma triletja. Učenci opravljajo ob koncu drugega vzgojno izobraževalnega obdobja nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine oziroma na narodnostno mešanih območjih iz italijanščine ali madžarščine, matematike in tujega jezika. Učenci po drugem obdobju opravljajo nacionalno preverjanje znanja prostovoljno. Učenci osnovne šole ob koncu tretjega obdobja opravljajo nacionalno preverjanje znanja, ki je obvezno. Nacionalno preverjanje znanja po tretjem obdobju sestoji iz slovenščine oziroma na narodnostno mešanih območjih iz italijanščine ali madžarščine, matematike ter tretjega predmeta, ki ga vsako leto šoli določi minister, pristojen za šolstvo. Z nacionalnim preverjanjem znanja se na ravni države med drugim tako ugotavlja, v kakšni meri so realizirani pričakovani rezultati znanja v celotni generaciji učencev, vsak posamični učenec in njegov učitelj lahko primerjata osebni doseženi pričakovani rezultat učenca s pričakovanim rezultatom na ravni države.

K 4. členu

V členu, ki ureja preverjanje znanja pri izobraževanju na domu se nadomesti izraz "standard znanja" s "pričakovanimi rezultati, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred".

Dosedanji izraz standard znanja je zlasti v tem členu neustrezen, saj je jasno, da gre za minimalni standard, ki ga mora država predpisati učencu, ki se šola na domu, država pa želi zagotoviti kakovostni nivo, kar v šoli ob primernih pogojih dela za uresničevanje programa osnovne šole zagotavlja učitelj s predpisano izobrazbo in strokovnim izpitom ter načinom dela (letna, dnevna priprava).

Učencu se tako določi tisti prag, ki še zagotavlja uspešno nadaljevanje dela v naslednjem razredu, saj mora učenec v skladu z določili zakona opravljati preverjanje znanja ob koncu vsakega šolskega leta in sicer na osnovni šoli, na kateri je vpisan. V skladu z zakonom mora učenec nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v javni ali zasebni osnovni šoli, če ne opravi preverjanja znanja oziroma ponovnega preverjanja znanja uspešno.

K 5. členu:
Ker gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona je določen skrajšani rok začetka veljavnosti zakona, in sicer naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

23. člen
(dodatni pouk)

Dodatni pouk se organizira za učence, ki pri posameznih predmetih presegajo določene standarde znanja.
29. člen
(predmetnik in učni načrt)

S predmetnikom se določijo letno in tedensko število ur pouka posameznih predmetov oziroma predmetnih področij, število ur oddelčne skupnosti in minimalno število ur, potrebnih za uresničevanje učnega načrta.

Z učnim načrtom se določijo vsebina predmetov ali predmetnih področij, standardi znanj in cilji pouka pri predmetih in predmetnih področjih.

64. člen
(nacionalno preverjanje znanja)

Ob koncu drugega in tretjega obdobja se znanje učencev preverja z nacionalnim preverjanjem znanja, s katerim se preverjajo standardi znanja, določeni z učnim načrtom (v nadaljevanju: nacionalno preverjanje znanja).

Ob koncu drugega obdobja je nacionalno preverjanje znanja za učence prostovoljno, ob koncu tretjega obdobja pa je za vse učence obvezno.

Ob koncu drugega obdobja osnovna šola po predpisanem postopku sama izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenskega jezika ali italijanskega oziroma madžarskega jezika na narodno mešanih območjih, matematike in tujega jezika.

Ob koncu tretjega obdobja osnovna šola po predpisanem postopku v sodelovanju z zunanjimi ocenjevalci izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenskega jezika ali italijanskega oziroma madžarskega jezika na narodno mešanih območjih, matematike in tretjega predmeta.

Tretji predmet določi minister tako, da v mesecu septembru izmed obveznih predmetov 8. in 9. razreda po predhodni pridobitvi mnenja Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje izbere največ štiri predmete, iz katerih se bo v tekočem šolskem letu izvedlo nacionalno preverjanje znanja. V mesecu marcu minister določi, iz katerega tretjega predmeta se bo preverjalo znanje z nacionalnim preverjanjem znanja na posamezni osnovni šoli.

Učenci, ki se zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov ne morejo udeležiti nacionalnega preverjanja znanja ob koncu tretjega obdobja, imajo pravico do opravljanja nacionalnega preverjanja znanja v naknadnem roku.

Osnovna šola starše pisno obvesti o dosežkih učenca pri nacionalnem preverjanju znanja.

Dosežki nacionalnega preverjanja znanja so dodatna informacija o znanju učencev. Podatki in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja se ne smejo uporabiti za razvrščanje šol.

Podrobnejše določbe o izvajanju nacionalnega preverjanja znanja izda minister.

Tretji odstavek tega člena ni obvezen za zasebne šole, ki izvajajo programe osnovne šole po posebnih pedagoških načelih.


90. člen
(preverjanje znanja)

Z izobraževanjem na domu mora učenec pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja obvezni program javne šole.

Učenec mora opravljati preverjanje znanja, na podlagi katerega se ugotovi doseženi standard znanja. Preverjanje znanja se opravlja ob koncu vsakega šolskega leta. Doseženi standard znanja preverja osnovna šola, na katero je učenec vpisan.

Za učence s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo na domu po prilagojenih programih izobraževanja ali po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, se preverjanje, na podlagi katerega se ugotovi doseženi standard znanja, določi s temi programi.

V prvih treh razredih se preverja znanje iz maternega jezika in matematike.

Od 4. do 6. razreda se preverja znanje iz maternega jezika, matematike in prvega tujega jezika.

Od 7. do 9. razreda se preverja znanje iz predmetov iz drugega odstavka 28. člena tega zakona.

Če učenec ne doseže standarda znanja za posamezni razred, ima pravico do ponovnega preverjanja znanja pred pričetkom naslednjega šolskega leta.

Če učenec ponovnega preverjanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v javni ali zasebni osnovni šoli.




Zadnja sprememba: 05/11/2009
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov