Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Darja LAVTIŽAR BEBLER, poslanka
Gospod France Cukjati
predsednik Državnega zbora
Ljubljana, 20. februarja 2008
Na podlagi 88. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06), 19. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92, 15/94, 19/94, 44/94, 123/04 in 90/05) ter 114. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/02, 60/04 in 64/07) vlagam
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODVETNIŠTVU
ki vam ga pošiljam v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora, za sprejem po rednem postopku.
Darja LAVTIŽAR BEBLER
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODVETNIŠTVU
I. UVOD
1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu je v luči aktualnega dogajanja na področju ponudbe pravnih storitev. Zakon o odvetništvu (Ur.l. RS, št. 18/93, 24/96 Odl.US: U-I-201/93-19, 24/01, 48/01 Odl.US: U-I-371/98-34, 111/05 Odl.US: U-I-212-03-14) določa, da odvetnik lahko svoje delo opravlja individualno ali v odvetniški družbi. Skladno s 35. členom zakona se odvetniška družba lahko ustanovi kot civilna odvetniška družba ali kot odvetniška družba, ki je pravna oseba. Odvetniška družba, ki je pravna oseba, se lahko ustanovi kot družba z neomejeno osebno odgovornostjo družbenikov za obveznosti družbe.
Gre za problematiko ponujanja številnih pravnih storitev, ki so bila doslej v domeni odvetništva. S pojavom liberalizacije ponudbe pravnih storitev, od davčnega svetovanja do različnih ponudb zastopanja in urejanja odškodninskih zahtevkov s strani novonastalih družb in podjetnikov, kateri niso podvrženi strogim pravilom odvetniške zakonodaje, se je pojavila potreba po fleksibilnejši ureditvi odvetništva na slovenskem. Prav tako se v Sloveniji že pojavljajo tuje odvetniške družbe oziroma odvetniki in družbe, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo, glede na omogočen prost pretok storitev kot enega temeljnih postulatov v delovanju držav članic Evropske unije. Ne nazadnje pa je tudi obseg storitev, ki jih v okviru svoje dejavnosti opravljajo odvetniki že zdavnaj presegel okvire zgolj zastopanja pred sodišči. Vse več je namreč pravnega svetovanja in podajanja pravnih mnenj.
Odvetništvo sicer ni gospodarska dejavnost v pravem pomenu besede, ker pa se opravlja odplačno in s pridobitnim namenom v konkurenci z drugimi odvetniki ali gospodarskimi subjekti, jo je mogoče glede na obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča U-I-212/03, šteti za dejavnost, katere izvajanje varuje prvi odstavek 74. člena Ustave Republike Slovenije.
Ob vsem navedenem je potrebno omogočiti tudi slovenskim odvetnikom prožnejšo zakonodajo, ki jim bo omogočala konkurenčno nastopanje na vse bolj nereguliranem področju pravnih storitev. Res je naloga in poslanstvo odvetništva vse, kar je določeno v sami preambuli Kodeksa odvetniške poklicne etike, kar je potrebno seveda z vso skrbnostjo negovati in vzdrževati, predvsem zaradi zagotavljanja ustrezne pravne varnosti fizičnim in pravnim osebam, vendar dejansko stanje narekuje prilagajanje nastalim situacijam, za kar je potrebna sprememba odvetniške zakonodaje. Seveda ob strogem upoštevanju načel odvetništva. Po veljavni zakonodaji lahko odvetniki opravljajo odvetniško dejavnosti kot posamezniki ali v odvetniški družbi - v obliki civilne družbe oziroma societete ali v obliki družbe z neomejeno odgovornostjo. Predlog sprememb se nanaša na možnost opravljanja odvetniškega poklica tudi v obliki družbe z omejeno odgovornostjo.
Drug razlog sprememb in predvsem dopolnitev zakona je zlasti v nejasnosti in različnih interpretacijah, ki se pojavljajo glede vprašanja možnosti delovanja odvetnika kot zaposlenega v odvetniški družbi. Skladno s 4. člena Zakona o odvetništvu lahko odvetnik svoj poklic opravlja samostojno ali v odvetniški družbi. Omenjeni člen zakona bi bilo zaradi že navedenega potrebneje dopolniti in sicer z določbo, da je odvetnik lahko zaposlen v odvetniški družbi. Razlogov za navedeno rešitev je več. Glede na to, da smo inkorporirali direktivo 98/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter omogočili prost pretok storitev na tem področju, je smiselno tudi povzeti evropsko zakonodajo glede tega vprašanja, saj večina držav dovoljuje delovanje odvetnika kot zaposlenega pri drugem odvetniku ali v odvetniški družbi. S to rešitvijo bi slovenski odvetniki, ko se bo povečala konkurenca in ponudba storitev tudi tujih odvetnikov v Sloveniji, postali konkurenčni na domačem tržišču. Predvsem pa bi se z omenjeno rešitvijo omogočilo ustanavljanje večjih odvetniških družb kar pomeni, zaradi specializacije v takih družbah zaposlenih odvetnikov, povečanje kakovosti odvetniških storitev. Sicer pa z uporabo besedne in tudi namenske razlage določbe pridemo do zaključka, da veljavni zakon ne določa, da bi bil pogoj za opravljanje poklica v odvetniški družbi ta, da bi bil odvetnik tudi družbenik odvetniške družbe. Zakon postavlja omejitev zgolj glede družbeništva v taki družbi. Taka določba torej ni nič drugega kot jasnejša opredelitev že uzakonjenega.
Predlog spreminja obstoječo ureditev, po kateri je Odvetniška zbornica Slovenije zavarovala odvetnika pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem njegovega poklica. Premija se je plačevala iz odvetnikovega zavarovalnega prispevka zbornici. Predlagana je individualizacija zavarovanj odvetniške poklicne odgovornosti z obveznostjo sklepanja zavarovanja tako na strani odvetnika kot tudi zavarovalnic, s čimer je varovan javni interes.
Predlog spremembe 2. odstavka 21. člena je posledica odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-212/03-14 z dne 24.11.2006.
Sicer pa predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o odvetništvu ne spreminjajo načel in ciljev zakona, ki so bili podlaga za njegov sprejem leta 1993.
2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona
2.a Cilji
Cilji predlagane novele so predvsem naslednji:
- odprava neskladnosti drugega odstavka 21. čl. Zakona o odvetništvu z ustavo,
- uskladitev zakonodaje na področju odvetništva z pravnim redom Evropske unije ob upoštevanju primerjalno pravne ureditve v drugih državah članicah
- omogočiti konkurenčnost v državah članicah Evropske unije, predvsem z možnostjo ustanovitve odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo
2.b. Načela
Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o odvetništvu ne spreminjajo načel in ciljev zakona, ki so bili podlaga za njegov sprejem leta 1993.
2. c. Poglavitne rešitve:
- določitev definicije upravičenja odvetnika do informiranja javnosti o opravljanju njegove dejavnosti
-možnost zaposlitve odvetnika pri odvetniku ali odvetniški družbi
-možnost ustanovitve odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo v skladu z predlaganimi omejitvami
3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA
Predlog sprememb in dopolnitev zakona nima finančnih posledic niti za državni proračun niti za druga javna finančna sredstva.
4. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOST PREDLAGANE UREDITVE PRAVNEMU REDU EVROPSKE UNIJE
4. 1. UREDITEV REKLAMIRANJA
NEMČIJA
Nemški zakon o odvetništvu načeloma prepoveduje reklamiranje odvetnikov. Odvetniki se lahko reklamirajo samo s kvaliteto svojega dela. Poklicni red za odvetnike v Nemčiji (Berufsordnung) dopušča odvetniku, da stranko informira o svoji dejavnosti, pri čemer so navedbe o uspehih in letnem prometu pisarne prepovedane. Nemški odvetnik v svojih informacijah ne sme navajati finančnih podatkov o svojem prometu in uspešnosti. Strank ni dovoljeno omenjati v oglasih, po internetu, radiu in televiziji. Odvetnik ne sme sodelovati pri reklamiranju, ki bi ga zanj opravljala tretja oseba.
AVSTRIJA
Vsak odvetnik mora skrbeti za enotno podobo odvetništva, kar ga zavezuje k takšnemu opravljanju poklica, ki mu dviga strokovni in osebnostni ugled in ga s tem tudi na dovoljen način reklamira. Neodvisnost, molčečnost in poklicna svoboda mu zato ne dopuščata običajnega reklamiranja njegove odvetniške dejavnosti.
FRANCIJA
Samo v pristojnosti odvetniških zbornic je dajanje informacij o nalogah zbornice kot tudi o storitvah odvetnikov. Neposredno oglaševanje odvetnikov je prepovedano. Odvetnik lahko seznani javnost z odprtjem ali zaprtjem pisarne. Informacije o pravnih področjih, s katerimi se ukvarja posamezen odvetnik, niso dovoljene. Čeprav obstajajo stroga pravila glede omejevanja oglaševanja, odvetniške družbe tega ne spoštujejo preveč in oglašujejo.
ITALIJA
Dovoljene so nekatere oblike reklam. Odvetnik sme posredovati podatke o svojem poklicnem delu. Informiranje mora biti korektno in verodostojno ter mora upoštevati dostojanstvo in ugled poklica ter dolžnosti tajnosti in diskretnosti. Glede sredstev informiranja so dovoljena običajna sredstva (dopisovalni papir, vizitke, table), informativne brošure (prospekti, okrožnice) poslane po pošti določenim subjektom letopisi, pravne revije, repertoarji in glasila s pravnimi informacijami. Spletne strani in internet, katerih lastnik mora biti odvetnik ali odvetniška družba se morajo omejiti zgolj na samo informiranje in predhodno o tem obvestiti Odvetniško zbornico. Po predhodnem soglasju Odvetniške zbornice so dovoljeni seminarji in srečanja, ki jih neposredno organizirajo odvetniške pisarne.
Sponzoriranje ni dovoljeno. Telefonske predstavitve in obiski na domu, razen v primeru izrecnega povabila s strani stranke, so prepovedani. Prepovedana je tudi uporaba interneta za ponujanje brezplačnih odvetniških storitev in nasvetov, bodisi na lastnih ali tujih spletnih straneh. V oglasih je dovoljeno je navesti osnovne podatke o odvetniku (imena, naslovi, spletne strani, telefonske in faks številke ter naslovi elektronske pošte, rojstni podatki ter podatki o poklicni izobrazbi odvetnika, fotografije, obvladovanje jezikov, objavljeni članki in knjige, didaktično delo, odlikovanja in vse to, kar se nanaša na osebo odvetnika in njegovo poklicno dejavnosti), podatke o pisarni (sestava, imena ustanoviteljev, tudi pokojnih, glavne dejavnosti, število zaposlenih, podružnice, delovni čas).
Prepovedano je navajati podatke tretjih oseb, imena strank (prepoved velja tudi, če stranka v to privoli), cene posameznih storitev(prepovedano je objaviti oglas, da je prvo posvetovanje brezplačno), odstotek dobljenih pravd in poveličevanje uspehov, letni promet pisarne, obljube o uspešnosti pri izterjavi dolgov.
Odvetnik mora v odnosih s tiskom in drugimi sredstvi obveščanja, ko daje izjave ali intervjuje, ravnati po kriterijih zmernosti. Upoštevati mora diskretnost in zaupnost razmerja do svoje stranke in se izogibati konkurenčnega ravnanja do kolegov. Zagovornik sme s privoljenjem in v korist svoje stranke dajati organom obveščanja in medijem informacije, ki niso zaradi faze preiskave tajne. V vsakem primeru pa se šteje za kršitve deontološkega pravila tudi reklamiranje s posrednim sodelovanjem pri sestavi člankov za tisk; poveličevanje lastnih storitev ali lastnih uspehov; sklicevanje na imena strank; nudenje poklicnih uslug medijem; imeti stike z organi obveščanja in tiska z izključnim namenom reklamiranja samega sebe.
Prepovedano je ponujanje poklicnih storitev tretjim s tem namenom in na splošno vsaka dejavnost, namenjena pridobivanju strank preko agencij ali posrednikov ali z drugimi nedovoljenimi sredstvi. Odvetnik ne sme dati kolegu ali drugi osebi honorarja, provizije ali katerekoli druge nagrade, ker mu je posredovala stranko. Za disciplinski prekršek se šteje dajanje reklamnih darila ali nudenje brezplačnih storitev tretjim in prav tako dajanje ali obljubljanje koristi z namenom pridobivanja zastopanja strank.
4. 2. UREDITEV STATUSNOPRAVNE OBLIKE ODVETNIŠKE DRUŽBE (d.o.o.)
Dosedanja ureditev odvetništva ni dopuščala ustanovitve odvetniške družbe v pravnoorganizacijski obliki družbe z omenjeno odgovornostjo. V državah članicah Evropske unije kot na primer v Nemčiji, Avstriji, Franciji in na Slovaškem je dovoljeno ustanavljati odvetniško družbo z omejeno odgovornostjo, zato je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odvetništvu uvedel to organizacijsko obliko tudi za odvetnike. zaradi varovanja javnega interesa se lahko odvetniško družbo z omejeno odgovornostjo ustanoviti ob določenih predpostavkah in omejitvah. Natančno je določen obseg in višina zavarovanja, ki za odvetniško družbo z omejeno odgovornostjo znaša 1.000.000 EUR za vsak zavarovalni primer.
NEMČIJA
Ustanovitev odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo mora odobriti deželna pravosodna uprava. Ta odobritev je pogoj za vpis odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo v sodni register. Odvetniška družba z omejeno odgovornostjo mora opravljati odvetniško dejavnost in mora biti namenjena izvajanju odvetniškega poklica. Predmet dejavnosti mora biti svetovanje in zastopanje v pravnih zadevah. Vsi družbeniki in poslovodje morajo biti člani odvetniških zbornic in podvrženi stanovskemu nadzoru. Za opravljanje odvetniške dejavnosti v obliki d.o.o je potrebno preveriti izpolnjevanje poklicnih zahtev v posebnem postopku odobritve, ki je podoben postopku, ki velja za odvetnika posameznika. Odvetniška družba se ne sme združevati z drugimi odvetniškimi družbami, niti s fizičnimi osebami. Prepovedana je ustanovitev societas z drugim odvetnikom, davčnim svetovalcem, revizorjem.
AVSTRIJA
Odvetniška družba se lahko ustanovi kot družba civilnega prava, družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba in družba z omejeno odgovornostjo. Družba mora biti ustanovljena v skladu s poklicnimi pravili, na podlagi vpisa na listo odvetniških družb pri Odvetniški zbornici, na območju katere ima svoj sedež. Nameravana ustanovitev družbe se priglasi pri odboru pristojne Odvetniške zbornice. Firma odvetniške družbe lahko vsebuje samo imena enega ali več družbenikov, ki so odvetniki oz. v primeru navedbe v firmi družbe le enega družbenika je dovoljen dostavek »in (&) partnerji«. Kot sestavino firme je potrebno vnesti podatek, da gre za odvetniško družbo.
Dejavnost družbe mora biti omejena na opravljanje odvetništva. Na sedežu družbe mora imeti najmanj en odvetnik - družbenik svojo pisarno. Večina poslovnih deležev mora pripadati družbenikom odvetnikom, morajo pa imeti tudi določen vpliv na odločanje.
Povečan obseg čezmejnega in interdisciplinarnega sodelovanja je povod, da so v Avstriji leta 1999 dovolili ustanavljanje kapitalskih odvetniških družb in odpravili prepoved ustanavljanja podružnic. Tako je bilo omogočeno izvajanje odvetniške dejavnosti v obliki družbe z omejeno odgovornostjo predvsem zaradi krepitve konkurenčnosti na mednarodni ravni.
FRANCIJA
Odvetnik svoj poklic lahko opravlja samostojno ali v združenju, civilni odvetniški družbi, družbi svobodnih poklicev ali v komanditni družbi. Lahko je tudi član gospodarske interesne skupnosti ali evropske gospodarske interesne skupnosti. Odvetnik lahko svoj poklic opravlja samostojno ali pri drugem odvetniku. Odvetniki lahko opravljajo svojo dejavnost tudi v obliki družbe ali združenja, če je vpisana v imenik odvetniških družb pri odvetniški zbornici.
ITALIJA
Statut iz leta 1939 je precej rigorozno urejal način formiranja odvetniških družb. Ni dovoljeval nobenih odvetniških družb. Tako so odvetniki lahko delali le v neke vrste asociacijah z drugimi odvetniki-Associazione professionale – leta 1997 je prišlo do predloga sprememb, vendar zaenkrat še niso uzakonjene-namen je bil dovoliti odvetnikom združevanje v gospodarske družbe ali medsebojno povezovanje. Lahko delajo le v obliki t.i. Studio legale oziroma po Zakonskem odloku o izvajanju direktive 98/5 iz leta 2001, ki predvideva oz. dovoljuje odvetnikom ustanavljanje odvetniških družb z neomejeno odgovornostjo. Ta ureditev je zelo kritizirana s strani odvetnikov, saj so zaradi nje nekonkurenčni.
4. 3. ZAPOSLITEV ODVETNIKA PRI ODVETNIKU
NEMČIJA
Nemška ureditev dopušča zaposlitev odvetnika pri odvetniku. Zanj veljajo enaka pravila kot za odvetnika - delodajalca. Posebnih pravil za zaposlenega odvetnika ni. Odvetnik zaposlen pri odvetniku je v delovnem razmerju in tudi z davčnega vidika se šteje za zaposleno osebo. Vendar pa lahko odvetnik zaposli drugega odvetnika le pod določenimi pogoji, ki omogočajo ustrezen pristop k zadevi v času mandata, ob upoštevanju znanja, izkušenj in rizika odgovornosti zaposlenega odvetnika. Odvetnik delodajalec mora zagotoviti ustrezno plačilo glede na usposobljenost, opravljeno delo in obseg dejavnosti zaposlenega odvetnika ter glede na prednosti, ki jih ima iz te dejavnosti. Zaposlitev mora omogočati zaposlenemu odvetniku primerno izpopolnjevanje in primerno nadomestilo, če sklene dogovor o konkurenčni klavzuli.
Odvetnik je že po sami definiciji neodvisen in dejstvo zaposlitve takega statusa ne sme spremeniti. Pri svojem delu mora tudi zaposleni odvetnik upoštevati vsa pravila in obveze, ki jih za odvetnike določa odvetniška zakonodaja - zaposleni odvetnik ima vse pravice in dolžnosti kot odvetnik v klasičnem smislu. Prav tako lahko izvaja brezplačno pravno pomoč in zastopa ex offo. Stranka pooblasti delodajalca oz. družbo. Delodajalec preverja delo zaposlenega odvetnika. V kolikor pa je zaposleni odvetnik naveden na vlogah oziroma dopisih, se ga obravnava kot odvetnika v klasičnem smislu. V tem primeru se šteje, da je mandat oziroma pooblastilo dodeljeno njemu in je tudi poklicno odgovoren za svoja dejanja.
AVSTRIJA
V avstrijskem Zakonu o odvetništvu pa ni posebnih določil za zaposlenega odvetnika. O zaposlenem odvetniku govorijo Smernic za opravljanje poklica (Richtlinie Berufsausübung). Določila za odvetnika veljajo in so obvezujoča tudi za zaposlenega odvetnika. Vsak odvetnik v Avstriji mora imeti sklenjeno obvezno zavarovanje odvetniške poklicne odgovornosti. Pooblastilo je dano delodajalcu oziroma odvetniški družbi in ne posameznemu zaposlenemu odvetniku. Tudi zaposleni odvetnik lahko izvaja brezplačno pravno pomoč in je ex offo zastopnik.
FRANCIJA
Odvetnik lahko opravlja svoj poklic individualno v različnih oblikah – kot zaposleni odvetnik ali kot samozaposleni odvetnik, lahko pa je tudi partner v odvetniški družbi. Zaposleni odvetnik nima svojih strank, vendar zanj veljajo enaka etična pravila kot za druge odvetnike. Odvetnik - delodajalec mu ne more preprečiti, da bi opravljal pro bono delo v dodeljenih zadevah. Pravni položaj zaposlenega odvetnika je definiran v pogodbi, ki sta jo dolžna pogodbenika predložiti v pregled odvetniški zbornici, ki lahko nanjo poda zavezujoče pripombe. Zaposleni odvetnik dela po navodilih in pod kontrolo delodajalca; delodajalec je odgovoren za delo svojih podrejenih. Vsi spori med zaposlenim odvetnikom in delodajalcem se vodijo pred arbitražo odvetniške zbornice z možnostjo pravnega sredstva – pritožbe. Delodajalec je dolžan plačevati članarino zbornici za zaposlenega odvetnika.
ITALIJA
Status odvetnikov je določen z Zakonom o odvetništvu iz leta 1933, s kasnejšimi spremembami. V nacionalni imenik odvetnikov se vpisujejo odvetniki posamično (kot samostojni poklic), na okrajni (oz. regionalni zbornici) pa se vodi register odvetnikov kot svobodni poklic, vodi se poseben register odvetnikov, ki so zaposleni v bankah, na zavodu za pokojninsko, invalidsko zavarovanje), ter poseben register, ki se vodi za odvetnike, ki opravljajo profesuro.
Odvetnik v Italiji lahko nastopa kot samostojni odvetnik, v okviru odvetniške pisarne (Studio legale) ter v okviru odvetniške pisarne – »s pridruženimi člani« (Studio legale associato). V Studio legale lahko sodelujejo tudi drugi samostojni odvetniki, ki ohranjajo svojo samostojnost, niso v delovnem razmerju, sami fakturirajo svojim strankam in fakturirajo odvetniški pisarni, so samo člani e odvetniške pisarne in s pisarno sodelujejo oz. z njo stalno (dolgoročno) sodelujejo, gre za t.i. odvetniškega sodelavca. V Studio legale associato ne gre za gospodarsko družbo, saj v Italiji ne morejo opravljati odvetniških poslov niti v oblike d.n.o., v tem primeru fakturira oziroma izdaja račune odvetniška pisarna, pridruženi odvetniki sklenejo med seboj pri notarju pravni akt (statut) v katerem opredelijo kako in koliko kdo nosi stroškov. Stranke dajo pooblastila enemu odvetniku katerega le-ta lahko naprej prenese na drugega odvetnika s substitucijskim pooblastilom.
4.4. PRILAGOJENOST PREDLAGANE UREDITVE PRAVNEMU REDU EVROPSKE UNIJE
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ne bo imel vpliva na usklajenost slovenske zakonodaje s pravnim redom EU.
5. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA
Sprejem zakona ne bo imel drugih posledic.
II. BESEDILO ČLENOV
1. člen
V 4. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Odvetnik lahko opravlja svoj poklic tudi na podlagi delovnega razmerja pri odvetniku ali v odvetniški družbi (zaposleni odvetnik).«
Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
2. člen
5. člen se spremeni tako, da se glasi:
Odvetnik prosto odloča, ali bo prevzel zastopanje stranke, ki se je nanj obrnila.
Odvetnik prosto odloča, ali se bo uvrstil na seznam odvetnikov, ki zastopajo stranke po uradni dolžnosti in v zadevah brezplačne pravne pomoči (v nadaljnjem besedilu: seznam odvetnikov). Odvetnik ne sme odkloniti zastopanja stranke, če ga kot zagovornika ali pooblaščenca stranke v skladu z zakonom postavi sodišče iz seznama odvetnikov. V tem primeru lahko odvetnik odkloni zastopanje le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih je dolžan odkloniti zastopanje, ali iz drugih upravičenih razlogov.
Seznam odvetnikov vodi Odvetniška zbornica Slovenije, ki je dolžna posredovati seznam odvetnikov vsem sodiščem in jim sporočiti vsako spremembo.
Odvetnik mora odkloniti zastopanje, če je v isti zadevi zastopal nasprotno stranko, če je nasprotno stranko zastopal odvetnik, ki dela v odvetniški pisarni, ali je kot zaposleni odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik delal pri odvetniku, ki je zastopal nasprotno stranko, če je v isti stvari delal kot sodnik, državni tožilec, pooblaščena uradna oseba organov za notranje zadeve ali kot uradna oseba v upravnem postopku in v drugih primerih, določenih z zakonom.
Odvetnik lahko Odvetniški zbornici Slovenije ob vsakem času predlaga izbris iz seznama odvetnikov iz drugega odstavka tega člena. Po vložitvi predloga za izbris je odvetnik dolžan še 30 dni opravljati dejanja za stranko, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala za stranko v tem času.«.
3. člen
9. člen se spremeni tako, da se glasi:
»9. člen
Odvetnik je dolžan pred vpisom v register odvetnikov skleniti zavarovanje poklicne odgovornosti z minimalno zavarovalno vsoto 150.000 EUR za vsak zavarovalni primer, ter Odvetniški zbornici Slovenije predložiti dokazilo o plačilu zavarovalnine. Z zavarovanjem mora biti krita škoda zaradi hude malomarnosti, napake ali opustitve poklicne dolžnosti zavarovanca in njegovih zaposlenih za opravljanje dejavnosti. Zavarovanje mora biti sklenjeno najmanj za dobo 12 mesecev in se mora obnavljati ves čas opravljanja odvetniškega poklica. Odvetnik mora Odvetniški zbornici Slovenije redno izkazovati dokazilo o plačilu zavarovalnine.
Odvetniška družba z omejeno odgovornostjo je dolžna pred vpisom v sodni register in na listo odvetniških družb, ki jo vodi Odvetniška zbornica Slovenije, skleniti zavarovanje poklicne odgovornosti z minimalno zavarovalno vsoto 1.000.000 EUR za vsak zavarovalni primer. Zavarovanje mora biti sklenjeno najmanj za dobo 12 mesecev in se mora obnavljati ves čas poslovanja odvetniške družbe. Odvetniška družba z omejeno odgovornostjo mora Odvetniški zbornici Slovenije redno izkazovati dokazilo o plačilu zavarovalnine. Z zavarovanjem mora biti krita škoda zaradi hude malomarnosti, napake ali opustitve poklicne dolžnosti zavarovanca in njegovih zaposlenih za opravljanje dejavnosti. Če odvetniška družba z omejeno odgovornostjo zavarovanja ne sklene ali ne sklene v predpisanem obsegu, poleg družbe osebno odgovarjajo družbeniki in poslovodja v višini manjkajočega dela.
Zavarovalnica je dolžna skleniti pogodbo o zavarovanju v skladu s tem zakonom. V svojem splošnem aktu je zavarovalnica dolžna določiti ob katerih pogojih se dajejo bonifikacije v obliki znižanja premij za naslednje obdobje tistim zavarovancev, ki v zavarovalni dobi 12 mesecev niso imeli škode. Prav tako mora zavarovalnica s splošnim aktom določiti, za katere vrste zavarovanja in ob katerih pogojih se zavarovancem, ki so imeli v zavarovalni dobi 12 mesecev več škod, poveča premija za naslednje obdobje v obliki doplačila.«
4. člen
Prvi odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo ter brezplačno posredovati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika.«.
Drugi odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
Odvetnik je upravičen od upravljalcev zbirk podatkov zahtevati posredovanje osebnih podatkov, kadar jih potrebuje za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke. V zahtevi za posredovanje podatkov je odvetnik dolžan navesti, za katero procesno dejanje podatke potrebuje.
5. člen
Spremeni se 4. točka 1. odstavka 21. člena tako, da se beseda "podjetju" nadomesti z besedilom "gospodarski družbi ali drugi pravni osebi, ki ni zajeta v 35. členu tega zakona«
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"Odvetnik je upravičen informirati javnost o svoji dejavnosti pod pogojem, da je informacija stvarna, vestna in nezavajajoča, varuje zavezo o zaupnosti in je skladna z etičnimi zahtevami.«.
6. člen
5. točka 25. člena se spremeni tako, da se glasi:
-»da ima štiri leta praktičnih izkušenj kot diplomirani pravnik od tega najmanj eno leto pri odvetniku ali odvetniški družbi kot odvetniški pripravnik ali odvetniški kandidat«
Doda se 9. točka, ki se glasi:
-»da ima sklenjeno zavarovanje odvetniške odgovornosti v skladu s 1. odstavkom 9. člena tega zakona.«
7. člen
V 30. členu se doda 11. točka:
11.«če sklene pogodbo o zaposlitvi, razen v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi pri odvetniku ali odvetniški družbi«
12.«če Odvetniški zbornici Slovenije ne izkaže sklenjenega zavarovanja iz 1. odstavka 9. člena tega zakona pred potekom zavarovanja«
8. člen
Spremeni se 2. odstavek 35. člena, ki se glasi:
»Odvetniška družba, ki je pravna oseba se lahko ustanovi kot družba z neomejeno osebno odgovornostjo družbenikov za obveznosti družbe oziroma kot družba z omejeno odgovornostjo.«
9. člen
37. člen se spremeni tako, da se glasi:
»37. člen
Dejavnost odvetniške družbe je omejena na opravljanje odvetniškega poklica.
Družbeniki odvetniške družbe so lahko samo odvetniki.
Vodenje poslov odvetniške družbe ni mogoče zaupati osebi, ki ni odvetnik.
Odvetniška družba z omejeno odgovornostjo je dolžna skleniti zavarovanje za poklicno odgovornost, v skladu z določilom drugega odstavka 9. člena tega zakona.
Odvetniška družba z omejeno odgovornostjo je dolžna odvetniški zbornici sporočiti vsako spremembo družbene pogodbe, družbenika ali osebe, ki je pooblaščena za zastopanje.«
10. člen
Spremeni se 1. odstavek 38. člena tako, da se glasi:
»Firma odvetniške družbe mora obvezno vsebovati priimek vsaj enega družbenika, z navedbo da je družbenikov več ter označbo statusne oblike in dodatno označbo, da gre za odvetniško pisarno s kraticama »o.p.«. Kratica o.p. ni obvezna, če vsebuje firma družbe besedi »odvetniška pisarna« ali »odvetniška družba«.
11. člen
Za 38. členom se doda nov 38.a člen, ki se glasi:
»38.a člen
Odvetniška družba je lahko pooblaščena za zastopanje stranke in ima pri tem vse pravice in dolžnosti, kot jih ima odvetnik.«
12. člen
Za 39. členom se doda nov 39.a člen, ki se glasi:
»39. a člen
Nameravana ustanovitev odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo se prijavi pri Odvetniški zbornici Slovenije na obrazcu, ki ga predpiše Odvetniška zbornica Slovenije. Prijava mora vsebovati:
- navedbo imena in priimka ter prebivališča vsakega družbenika in poslovodje,
- firmo in sedež družbe,
- potrdilo o sklenitvi zavarovanja za poklicno odgovornost,
- ostale podatke, iz katerih izhaja, da so izpolnjene predpostavke po tem zakonu,
- izjavo vseh družbenikov odvetniške družbe, da pod disciplinsko odgovornostjo potrjujejo pravilnost navedenih podatkov
Vpis na listo odvetniških družb z omejeno odgovornostjo se zavrne, če se izkaže, da niso izpolnjeni pogoji po tem zakonu.
Za vpis odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo v sodni register je potrebno predložiti izjavo Odvetniške zbornice Slovenije, da ne bo zavrnjen vpis odvetniške družbe na listo odvetniških družb. Vpis v sodni register je predpostavka za vpis na listo odvetniških družb. Sklep o vpisu v sodni register je potrebno predložiti Odvetniški zbornici Slovenije v 8 dneh od vpisa.«
13. člen
Za 40. členom se doda 40. a člen:
40. a člen
»Sodišče mora o vpisu v sodni register, o začetku postopka likvidacije ali stečaja nad odvetniško družbo ter o izbrisu odvetniške družbe iz sodnega registra nemudoma obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije.«
14. člen
V prvem odstavku 44. člena se za besedo "pripravnikov" doda besedilo "in tujih odvetnikov po 2.a členu tega zakona".
15. člen
46. člen se črta.
16. člen
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Odvetniška zbornica Slovenije uskladi statut in druge splošne akte zbornice z določbami tega zakona na svoji prvi naslednji skupščini po uveljavitvi zakona.
17. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV
K 1. členu
Predlagana dopolnitev omogoča možnost zaposlitve odvetnika pri drugem odvetniku ali v odvetniški družbi. Obstoječa zakonska ureditev tega ni jasneje določala, v praksi pa so zaradi tega nastajali nepotrebni zapleti pri zaposlitvah odvetnikov v odvetniških pisarnah.
K 2. členu
Po predlagani spremembi bo odvetnik lahko prosto odločal, ali bo prevzel zastopanje stranke, ki se je nanj obrnila. Prav tako je potrebno odvetniku dopustiti možnost odločitve, ali se bo uvrstil na seznam odvetnikov, ki zastopajo stranke po uradni dolžnosti (v nadaljnjem besedilu: seznam odvetnikov). V primeru uvrstitve na seznam odvetnik ne bo smel odkloniti zastopanja stranke, če ga kot zagovornika ali pooblaščenca stranke v skladu z zakonom postavi sodišče iz seznama odvetnikov. V tem primeru bo lahko odvetnik odklonil zastopanje le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih je dolžan odkloniti zastopanje, ali iz drugih upravičenih razlogov. Seznam odvetnikov bo vodila Odvetniška zbornica Slovenije, ki bo posredovala seznam odvetnikov vsem sodiščem in jim tudi sporočala vsako spremembo. Odvetnik bo lahko Odvetniški zbornici Slovenije ob vsakem času predlagal izbris iz seznama odvetnikov.
Določbe o nujnosti odklonitve zastopanja ostajajo nespremenjene.
K 3. členu
Predlog spreminja obstoječo ureditev, po kateri je Odvetniška zbornica Slovenije zavarovala odvetnika pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem njegovega poklica. Premija se je plačevala iz odvetnikovega zavarovalnega prispevka zbornici. Predlog spremembe člena podrobneje ureja ureditev zavarovanja odvetniške poklicne odgovornosti odvetnikov in odvetniških družb, ki je obvezna. Obvezna je tudi za zavarovalnice, s čimer je varovan javni interes. Uvaja se sistem bonusov in malusov, saj bodo zavarovalnice v svojih splošnih aktih dolžne določiti ob katerih pogojih se dajejo bonifikacije v obliki znižanja premij za naslednje obdobje tistim zavarovancev, ki v zavarovalni dobi 12 mesecev niso imeli škode, in za katere vrste zavarovanja in ob katerih pogojih se bo zavarovancem, ki so imeli v zavarovalni dobi 12 mesecev več škod, povečala premija za naslednje obdobje v obliki doplačila.
Višja zavarovalna vsota za družbe z omejeno odgovornostjo je posledica dejstva, da družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo za obveznosti družbe ne odgovarjajo.
K 4. členu
Predlog prvega odstavka 10. člena je posledica uskladitve z veljavno zakonodajo glede varstva osebnih podatkov. Dopolnitev drugega odstavka z dolžnostjo odvetnika, da pri zahtevi za posredovanje podatkov navede, za katero procesno dejanje potrebuje podatke, odpravlja nejasnosti v zvezi s posredovanjem podatkov.
K 5. členu
Sprememba je posledica uskladitve z določili Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 42/2006- 60/2006, v nadaljevanju ZGD-1), ki pojma podjetje ne določa več.
Sprememba drugega odstavka 21. člena temelji na odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Ur. list RS št. 111/05, št. U-I-212/03 z dne 24.11.2005). Ustavno sodišče je odločilo, da je drugi odstavek 21. člena v neskladju z ustavo. Predlagana sprememba sledi ureditvam v drugih državah Evropske skupnosti in priporočilom Sveta odvetniških združenj Evropske skupnosti (CCBE).
K 6. členu
Sprememba 5. točke odpravlja nejasnosti v zvezi z zahtevo po izpolnjevanju pogoja praktičnih izkušenj pri odvetniku ali odvetniški družbi.
Dodana 9. točka zahteva od predlagatelja za vpis v imenik odvetnikov, da izkaže sklenjeno zavarovanje odvetniške odgovornosti v skladu s 1. odstavkom 9. člena tega zakona. S tem je v celoti varovan javni interes.
K 7. členu
Dodata se novi točki k taksativno naštetim primerom izbrisa odvetnika iz imenika odvetnikov. Odvetnik se izbriše iz imenika odvetnikov, če sklene pogodbo o zaposlitvi, razen v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi pri odvetniku ali odvetniški družbi.
Izbris iz imenika odvetnikov, če odvetnik Odvetniški zbornici Slovenije ne izkaže sklenjenega zavarovanja iz 9. člena tega zakona pred potekom zavarovanja je izrazito v javnem interesu.
K 8. členu
Predlagana dopolnitev omogoča odvetnikom konkurenčnost. Po veljavni zakonodaji lahko odvetniki opravljajo odvetniško dejavnosti kot posamezniki ali v odvetniški družbi - v obliki civilne družbe oziroma societete ali v obliki družbe z neomejeno odgovornostjo. Predlog sprememb se nanaša na možnost opravljanja odvetniškega poklica tudi v obliki družbe z omejeno odgovornostjo.
K 9. členu
Odvetništvo sicer ni gospodarska dejavnost v pravem pomenu besede, ker pa se opravlja odplačno in s pridobitnim namenom v konkurenci z drugimi odvetniki ali gospodarskimi subjekti, jo je mogoče glede na obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča U-I-212/03, šteti za dejavnost, katere izvajanje varuje prvi odstavek 74. člena Ustave Republike Slovenije. Navedeni člen določa, da je gospodarska pobuda svobodna, vendar pa se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Zakonodajalec torej lahko pravico do svobodne gospodarske pobude omeji le, če to zahteva javna korist. Opravljanje odvetništva kot svobodnega poklica v okviru odvetniške družbe narekuje specifično organizacijo, ki je prilagojena opravljanju odvetniškega poklica. Ta drugačnost se kaže pri določenih omejitvah pri ustanavljanju in poslovanju odvetniških družb, ki zasledujejo javno korist, zato so te omejitve ustavno dopustne. Dopolnitev člena je posledica potrebe po zakonskih omejitvah opravljanja odvetniškega poklica v okviru odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo. Predlog uvaja obveznost sklepanja zavarovanja za poklicno odgovornost ter obveznost obveščanja zbornice o vsakokratnih spremembah družbene pogodbe, družbenika ali osebe, ki je pooblaščena za zastopanje.
K 10. členu
Določilo predstavlja lex specialis glede na določila Zakona o gospodarskih družbah. Dovoljuje ustanovitev firme s priimkom vsaj enega družbenika, z navedbo, da je družbenikov več ter označbo statusne oblike in dodatno označbo, da gre za odvetniško pisarno s kraticama "o.p.". Kratica o.p. ni obvezna, če vsebuje firma družbe besedi "odvetniška pisarna." Ker morajo biti družbeniki v družbi poklicno aktivni, lahko nosi firma samo ime aktivnega družbenika. Zato lahko ime prejšnjega družbenika v imenu družbe ostane le z njegovo privolitvijo ali privolitvijo njegovih dedičev, največ pet let in z dodatno oznako, da gre za prejšnjega družbenika.
K 11. členu
Predlog 38.a člena odpravlja nejasnosti glede zastopanja strank in omogoča, da je tudi odvetniška družba lahko pooblaščena za zastopanje stranke in ima pri tem vse pravice in dolžnosti, kot jih ima odvetnik.
K 12. členu
Dodani predlog 39.a člena podrobneje ureja postopek vpisa odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo v sodni register. Nameravana ustanovitev odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo se prijavi pri Odvetniški zbornici Slovenije na obrazcu, ki ga pripravi Odvetniška zbornica Slovenije. Vpis na listo odvetniških družb z omejeno odgovornostjo se zavrne, če se izkaže, da niso izpolnjeni pogoji po tem zakonu. Za vpis odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo v sodni register je potrebno predložiti izjavo Odvetniške zbornice Slovenije, da ne bo zavrnjen vpis odvetniške družbe na listo odvetniških družb. Vpis v sodni register je predpostavka za vpis na listo odvetniških družb. Sklep o vpisu v sodni register je potrebno predložiti Odvetniški zbornici Slovenije v 8 dneh od vpisa.
K 13. členu
Obveznost sodišča obveščati Odvetniško zbornico Slovenije o vpisu v sodni register, o začetku postopka likvidacije ali stečaja nad odvetniško družbo ter o izbrisu odvetniške družbe iz sodnega registra je potrebna zaradi zagotavljanja pravne varnosti.
K 14. členu
Novela zakona o odvetništvu iz leta 2001 je uzakonila pogoje za opravljanje odvetniškega poklica za tuje odvetnike, ki so v matični državi pridobili pravico do opravljanja odvetniškega poklica. Dopolnitev predstavlja zgolj uskladitev z obstoječimi določbami zakona o odvetništvu.
K 15. členu
Določba 46. člena ni zaživela v praksi in je nepotrebna.
K 16. členu
Določena je obveznost odvetniške zbornice, da uskladi statut in druge splošne akte zbornice z določbami tega zakona na svoji prvi naslednji skupščini po uveljavitvi zakona.
K 17. členu
Določen je splošni 15 dnevni rok za začetek veljavnosti zakona.
IV. BESEDILO DOLOČB ZAKONA, KI SE SPREMINJAJO ALI DOPOLNJUJEJO
4. člen
Odvetnik lahko opravlja svoj poklic individualno ali v odvetniški družbi v skladu z določbami tega zakona.
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na odvetnika kot posameznika, veljajo tudi za odvetniško družbo, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
5. člen
Odvetnik prosto odloča, ali bo prevzel zastopanje stranke, ki se je nanj obrnila.
Odvetnik ne sme odkloniti zastopanja stranke, če ga kot zagovornika ali pooblaščenca stranke v skladu z zakonom postavi sodišče. V tem primeru lahko odvetnik odkloni zastopanje le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih je dolžan odkloniti zastopanje, ali iz drugih upravičenih razlogov.
Odvetnik mora odkloniti zastopanje, če je v isti stvari zastopal nasprotno stranko, če je nasprotno stranko zastopal odvetnik, ki dela v isti odvetniški pisarni, ali je kot odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik delal pri odvetniku, ki je zastopal nasprotno stranko, če je v isti stvari delal kot sodnik, državni tožilec, pooblaščena uradna oseba organov za notranje zadeve ali kot uradna oseba v upravnem postopku in v drugih primerih, določenih z zakonom.
9. člen
Odvetniška zbornica Slovenije zavaruje odvetnika pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem njegovega poklica.
Premija se plačuje iz odvetnikovega zavarovalnega prispevka zbornici.
10. člen
Državni organi, organizacije in posamezniki, ki izvajajo javna pooblastila, so dolžni dajati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi.
Odvetnik je upravičen od upravljalcev zbirk podatkov zahtevati posredovanje osebnih podatkov, kadar jih potrebuje za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke.
Odvetnik nima pravice iz prejšnjega odstavka, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom.
21. člen
Z opravljanjem odvetniškega poklica je nezdružljivo:
1. opravljanje druge dejavnosti kot poklic, razen na znanstvenem, pedagoškem,
umetniškem ali publicističnem področju;
2. opravljanje plačane državne službe;
3. opravljanje notariata;
4. opravljanje poslovodne funkcije v podjetju;
5. opravljanje drugih poslov, ki nasprotujejo ugledu in neodvisnosti odvetniškega poklica.
Odvetnik ne sme reklamirati svoje dejavnosti.
25. člen
Odvetnik je lahko, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je državljan Republike Slovenije,
2. da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,
3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov diplomirani pravnik ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete,
4. da je opravil pravniški državni izpit,
5. da ima štiri leta praktičnih izkušenj kot diplomirani pravnik, od tega najmanj eno leto pri odvetniku,
6. da aktivno obvlada slovenski jezik,
7. da je vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica,
8. da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica.
Z enoletno prakso pri odvetniku je izenačena praksa pri notarju v enakem trajanju.
Pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena izpolnjuje tudi, kdor nima opravljene najmanj enoletne prakse v odvetniški pisarni, če je najmanj pet let opravljal funkcijo sodnika, državnega tožilca ali javnega pravobranilca.
30. člen
Odvetnik se izbriše iz imenika odvetnikov:
1. če umre;
2. če pisno izjavi, da ne želi več opravljati odvetniškega poklica;
3. če je s pravnomočno sodbo obsojen na kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen in gre za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;
4. če mu je bil izrečen varnostni ali varstveni ukrep prepovedi opravljanja odvetniškega poklica;
5. če opravlja posle, ki niso združljivi z ugledom in neodvisnostjo odvetnika (21. člen);
6. če več kot eno leto brez opravičenega razloga ni opravljal odvetniškega poklica;
7. če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje odvetniškega poklica;
8. če je bil razveljavljen vpis v imenik odvetnikov;
9. če mu je bil izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljanja odvetniškega poklica;
10. če preneha odvetniška družba na podlagi izvedenega stečajnega ali likvidacijskega postopka ali če odvetnik izstopi iz odvetniške družbe, pa v roku enega meseca ne nadaljuje z opravljanjem odvetniškega poklica individualno ali kot družbenik druge odvetniške družbe.
Tuj odvetnik, ki ima v Republiki Sloveniji pravico opravljati poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države, se izbriše iz imenika odvetnikov tudi, če v svoji matični državi nima več pravice opravljati odvetniškega poklica.
35. člen
Odvetniška družba se lahko ustanovi kot civilna odvetniška družba ali kot odvetniška družba, ki je pravna oseba.
Odvetniška družba, ki je pravna oseba, se lahko ustanovi kot družba z neomejeno osebno odgovornostjo družbenikov za obveznosti družbe (v nadaljnjem besedilu: odvetniška družba).
37. člen
Dejavnost odvetniške družbe je omejena na opravljanje odvetniškega poklica.
Družbeniki odvetniške družbe so lahko samo odvetniki.
Vodenje poslov odvetniške družbe ni mogoče zaupati osebi, ki ni odvetnik.
38. člen
Firma odvetniške družbe vsebuje obvezno dodatno označbo, da gre za odvetniško pisarno s kraticama "o.p.".
Ime prejšnjega družbenika lahko ostane z njegovo privolitvijo ali privolitvijo njegovih dedičev v imenu družbe iz prejšnjega odstavka še največ pet let z dodatno oznako pri imenu: "prejšnji".
44. člen
S statutom zbornice se podrobneje določijo naloge in organizacija zbornice, naloge skupščine in drugih organov zbornice, sodelovanje odvetniških kandidatov in pripravnikov pri delu organov zbornice, način zagotavljanja sredstev za delo zbornice in druga vprašanja, pomembna za delovanje zbornice.
K statutu zbornice daje soglasje Vlada Republike Slovenije.
46. člen
Odvetniško pripravniško prakso zagotavlja zbornica.
Če si odvetniški pripravnik ne zagotovi sam opravljanja prakse v odvetniški pisarni, mu zbornica najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe o vpisu v imenik odvetniških pripravnikov zagotovi pripravniško mesto pri odvetniku ali v odvetniški družbi.
| Zadnja sprememba: 03/03/2008 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |