Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
EVA: 2006-3311-0003
Šifra: 00722-9/2006/7
Ljubljana, 27.07.2006



PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE

L J U B L J A N A


Vlada Republike Slovenije je na 84. redni seji dne 27.7.2006 določila besedilo:

- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA,

ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 142. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije po skrajšanem postopku.

Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja obravnava po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve predloga zakona. Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se nanašajo predvsem na sestavo sveta zavoda in postopek imenovanja oziroma razrešitve ravnatelja.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki pri delu Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles sodelovali:

- dr. Milan Zver, minister za šolstvo in šport,
- dr. Magdalena Šverc, državna sekretarka v Ministrstvu za šolstvo in šport,
- Mojca Škrinjar, generalna direktorica Direktorata za vrtce in osnovno šolstvo.




mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR



PRILOGA: 1



SKRAJŠANI POSTOPEK
27.7.2006
EVA – 2006-3311-0003



PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA



1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

V skladu z Zakonom o zavodih (Uradni list Republike Slovenije, št. 12/91 in 8/96), nadaljnjem besedilu ZZ, je organ upravljanja v zavodu svet, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je zavod ustanovljen, ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti. Zakon o zavodih v tretjem odstavku 29. člena določa, da se sestava, način imenovanja oziroma izvolitve članov, trajanje mandata in pristojnosti sveta določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma statutom ali pravili zavoda. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanju (Uradni list RS, št. 98/05 -prečiščeno besedilo), v nadaljnjem besedilu ZOFVI, kot »lex specialis« je uredil specifičnost javne službe na področju vzgoje in izobraževanja ter med drugim v 46. členu določil sestavo svetov javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov tako, da so v tem organu zastopani interesi ustanovitelja oziroma lokalne skupnosti, interesi zaposlenih in tudi interesi staršev ter udeležencev izobraževanja. Svet zavoda kot najvišji organ upravljanja imenuje in razrešuje ravnatelja vrtca oziroma šole, sprejema program razvoja vrtca oziroma šole, letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, obravnava poročila o vzgojni oziroma izobraževalni problematiki, odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca, vajenca, dijaka, študenta višje šole in odraslega kot drugostopenjski organ, o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, obravnava zadeve, ki mu jih predloži vzgojiteljski, učiteljski, andragoški oziroma predavateljski zbor, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, svet staršev, skupnost učencev, vajencev, dijakov ali študentov in opravlja druge naloge, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi.

Svet zavoda je organ upravljanja, v katerem so zastopane vse interesne skupine, katerim je skupen enako močan interes. Predvsem vloga ustanovitelja, ki je v primeru vrtcev in osnovnih šol, lokalna skupnost, je posebej pomembna, saj je lastnik vseh nepremičnin in tako dolžan skrbno gospodariti z njimi, v vrtcih pa zagotavlja tudi plače zaposlenih in druge osebne prejemke. Pri srednjih šolah pa je v enakem položaju država. Glede na navedeno naj bo ustanoviteljev delež najmanj enakomerno zastopan.

Starši morajo imeti močno vlogo v življenju šole, s čimer lahko uresničujejo načelo sodelovanja s šolo in vplivanja na vzgojno- izobraževalni proces, kar je tudi praksa držav evropske unije. Zato obstaja močan interes staršev, da so najmanj enakomerno zastopani v svetu šole. Starši in država imajo skupno izobraževalno dolžnost, ki se lahko uresniči le z intenzivnim sodelovanjem med starši in šolo. Njegova načela in podrobnosti lahko primerjamo z državami Evropske unije, kjer so posebej urejeni v njihovi zakonodaji.
Starši imajo možnost, da skrbijo za pravice v skupnih telesih, v katerih se sprejemajo odločitve na ravni šole .
Vsak od izbranih sistemov v EU preseneti z določenim demokratičnim načelom, ki daje staršem veliko možnosti za sodelovanje v šolskem procesu izobraževanja in vzgoje

Izkušnje kažejo, da imajo v praksi zaradi obstoječega razmerja v sestavi sveta javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda predstavniki delavcev prevladujočo vlogo in tako večji vpliv pri sprejemanju posamezne odločitve. Svet javnega vrtca oziroma šole namreč odloča z večino glasov vseh članov.
Neustreznost sedanje ureditve sveta zavoda je treba ocenjevati tudi z vidika pravic in obveznosti ustanovitelja do javnega zavoda. V skladu z ZZ ustanovitelj zavodu zagotavlja sredstva za ustanovitev in začetek dela, odgovarja za obveznosti zavoda, po posameznih področnih zakonih pa ima še druge obveznosti. Sedanja sestava sveta zavoda ustanovitelju pri upravljanju in odločanju ne daje položaja, ki bi bil v pravem sorazmerju z njegovo odgovornostjo.

Zato je treba spremeniti sedanjo določbo in zagotoviti ravnovesje med vplivi posameznih interesnih skupin pri operativnem upravljanju zavoda, tako da se vzpostavi njihova enakomerna zastopanost v svetu.


Imenovanje ravnatelja ZOFVI ureja v 53. členu. Ta člen je dokaj obsežen in vsebuje dva vsebinska sklopa, in sicer pogoje za ravnatelja javnega vrtca oziroma šole ter postopek njegovega imenovanja. Določilo o pogojih za ravnatelja je povsem ustrezno, zato predlagatelj v tem delu ne vidi potrebe po spreminjanju navedenih pogojev. Praksa pa je pokazala potrebo po celovitejši normativni ureditvi postopka imenovanja ravnatelja. Sedaj namreč določen del postopka na splošno ureja ZZ, nekatera vprašanja pa niso urejena niti v ZOFVI niti v ZZ, pa jih je zaradi poenotene izvedbe postopka smiselno urediti v področni zakonodaji.
S predlagano spremembo 53. člena ZOFVI bi se tudi radi izognili sedanji praksi, ki je pripeljala do dvotirnega pravnega varstva pravic kandidatov. Gre namreč za to, da imajo sedaj neizbrani kandidati možnost v skladu z ZZ uveljavljati varstvo pravic pred sodiščem, pristojnim za delovne spore, nekateri kandidati, ki niso prejeli pozitivnega soglasja ministra k imenovanju, pa sprožajo upravne spore, saj je v skladu s sodno prakso upravnega sodišča (sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. U 155/2005 z dne 10. 1. 2006) soglasje ministra upravni akt, zoper katerega neizbrani kandidat uveljavlja posebno sodno varstvo.



Imenovanje v. d. ravnatelja ureja 54. člen ZOFVI. Če ravnatelju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za ravnatelja ni imenovan, svet zavoda v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZOFVI imenuje v.d. ravnatelja. Ta institut omogoča, da se do imenovanja novega ravnatelja zagotovi imenovanje poslovodnega organa, vendar največ za eno leto. Pred pretekom tega časa mora svet šole izpeljati razpisni postopek za imenovanje ravnatelja.

ZZ in ZOFVI ne prepovedujeta ponovnega imenovanja vršilca dolžnosti, kot tudi ne, da bi ista oseba ne mogla te funkcije opravljati večkrat. V področni zakonodaji je to vprašanje smiselno ustrezno urediti, saj se bomo s tem izognili primerom, ko se sveti šol izogibajo objavi razpisa za ravnatelja oziroma kljub razpisu večkrat zaporedoma za v. d. ravnatelja imenujejo isto osebo, čeprav prijavljeni kandidati izpolnjujejo vse razpisne pogoje. Zato so bile v praksi oblikovane pobude, da se določilo 54. člena ZOFVI spremeni v tem smislu, da se predpiše omejitev opravljanja te začasne funkcije za isto osebo in čas vodenja javnega zavoda z vršilcem dolžnosti.

Splošne pogoje za strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanja določa 92. člen ZOFVI. Zaposlovanje strokovnih delavcev je urejeno v 109. členu ZOFVI. Vlada Republike Slovenije je s sklepom šifra: 00702-8/2006/6 z dne 20.4.2006 zadolžila resorna ministrstva, da v področni zakonodaji kot pogoj za zaposlitev na področju socialnega skrbstva, vzgoje in izobraževanja določijo, da kandidati za zaposlitev oziroma zaposleni na navedenih področjih ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Zato je v ZOFVI treba dodati določilo, ki prepoveduje sklepanje delovnega razmerja v vzgoji in izobraževanju osebam, ki so bile pravnomočno obsojene zaradi določenega kaznivega dejanja, med drugim tudi zoper spolno nedotakljivost.

2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona

Cilj predlaganih rešitev je, da se po novem omogoči bolj uravnotežena sestava svetov javnih vrtcev in šol in s tem njihov enakovreden vpliv na odločitve. Zato se število predstavnikov delavcev ustrezno zmanjšuje (prej 5, sedaj 3). Svet javnega vrtca oziroma šole sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, trije predstavniki delavcev in trije predstavniki staršev. Sestavo sveta višje strokovne šole ureja poseben zakon. Tako kot do sedaj tudi po novem velja, da je v primeru, ko je ustanovitelj šole država, v svetu eden izmed članov predstavnikov ustanovitelja predstavnik lokalne skupnosti, na območju katere ima šola sedež, ali več lokalnih skupnosti, če se le-te tako sporazumejo.

Vloga učiteljev z zakonom ni zmanjšana, saj je področje pedagoškega odločanja in vedenja v njihovih rokah, so najštevilčnejša skupina s prevladujočim strokovnim področjem v zavodu. Učitelji so zastopani v strokovnih aktivih, oddelčnih učiteljskih zborih, učiteljskem zboru in drugih organih, kjer se sprejemajo najpomembnejše strokovne odločitve.

Nov predlog o sestavi sveta šole izloča predstavnike dijakov. Z novo rešitvijo dobivajo dijaki drugačno, pomembnejšo vlogo pri odločanju, saj lahko dijaki dajejo mnenje k vsem zadevam, ki jih obravnava svet.

Postopek imenovanja ravnatelja ZOFVI določa zelo okvirno, v praksi pa se je izkazalo, da ga je smiselno bolj doreči tako, da posamezne interesne skupine podajo svoje mnenje o kandidatu oziroma kandidatih za ravnatelja. V predlaganem zakonu se dosedanji prvi del 53. člena ZOFVI, v katerem so po novem določeni samo pogoji za ravnatelja, vsebinsko ne spreminja. Na novo pa je ločeno oblikovan člen, ki posebej in bolj pregledno ureja postopek imenovanja in razrešitve ravnatelja.

Pomembna sprememba v postopku imenovanja ravnatelja v primerjavi z dosedanjo ureditvijo je, da si mora svet pred imenovanjem kandidata za ravnatelja namesto dosedanjega soglasja ministra pridobiti le njegovo mnenje , ki pa ni zavezujoče za končno odločitev sveta. S tem svet prevzema večjo odgovornost za razvoj in kvaliteto zavoda in pridobiva večjo avtonomijo, kar vodi k decentralizaciji odločanja.
Za večji vpliv staršev na izbiro je uveden inštitut mnenja sveta staršev, ki lahko tako izražajo pomembna stališča v zvezi z organizacijo šole.

Tudi v bodoče v postopku imenovanja ravnatelja ostaja določilo, po katerem si mora svet vrtca oziroma šole pridobiti mnenje lokalne skupnosti. Lokalna skupnost mora svojo podporo kandidatu ali več kandidatom ustrezno obrazložiti po proučitvi programov kandidatov. Po dosedanji ureditvi in praksi namreč lokalne skupnosti svojega mnenja niso obrazložile, kar svetu vrtca oziroma šole ni omogočalo, da si ustvarijo dodatno predstavo o kandidatih.


Faze v postopku imenovanja ravnatelja so po novem sledeče:


V skladu z obrazloženimi spremembami v postopku imenovanja ravnatelja je bila treba spremeniti tudi postopek za razrešitev ravnatelja.



V prehodnih določbah zakon predpisuje roke, v katerih bo treba uskladiti ustanovitvene akte in se bodo konstituirali sveti zavodov v skladu s tem zakonom. Urejen je tudi prehodni režim v zvezi s postopki imenovanja ravnateljev.


3.1. Prikaz ureditev po tematiki- postopek imenovanja, soglasje ministra, sestava sveta šole

Države Evropske unije samostojno urejajo organizacijo izobraževanja in harmonizacija s pravom Evropske unije ni potrebna.
Upravljanje na ravni šole se na ravni mednarodno primerjalnih analiz nanaša predvsem na vprašanje pristojnosti. Tako je tudi v Eurydicovih študijah in v poročilu Key Data on Education in Europe 2005. Iz analize je razvidno, da imajo organi upravljanja na ravni šole različen obseg pristojnosti, nanašajo pa se na področja kot so: sprejemanje letnih načrtov dela šole, vpisni pogoji, izbira učbenikov, opredeljevanje in sprejemanje šolskega reda, nekatere države tudi pristojnosti povezane z zaposlovanjem učiteljev, večina pa določene pristojnosti s področja analiziranja in evalviranja kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela.



Primerjalna študija je narejena na podlagi razpoložljive literature in ankete, ki smo jo poslali institucijam v 22 državah, s katerimi sodelujemo na področju usposabljanja ravnateljev.

Pregled zajema Avstrijo, Belgijo (ločeno za flamski in francoski del), Češko, Dansko, Finsko, Francijo, Grčijo, Italijo, Japonsko, Latvijo, Litvo, Nemčijo (Brandenburg), Nizozemsko, Poljsko, Portugalsko, Španijo, Švedsko, Združene države Amerike.

Pregled kaže, da ni mogoče izluščiti postopka imenovanja, ki bi izhajal iz najpogostejših načinov večine držav. Raznolikost izhaja iz:

· velikosti držav
· stopnje upravne decentralizacije ali centralizacije držav
· stopnje decentralizacije ali centralizacije šolskega sistema
· veljavne zakonodaje na področju šolstva in zavodov
· različnih ustanoviteljev
· vloge in sestave članov svetov šol
· različne vloge staršev
· pristojnosti ravnateljev
· stopnje avtonomije šol
· tradicije izobraževanja
· kulture političnega prostora, stopnje razvitosti demokracije.

Postopki in pogoji imenovanja

Razpisi prostega delovnega mesta so vedno objavljeni javno. Za izvedbo postopka so praviloma izbrane komisije. V 9 državah so v njih predstavniki učiteljev, v 7 starši, povsod ustanovitelja. Komisije dajo predlog za končno imenovanje običajno ustanovitelju (8 držav), svetom šol (6 držav), ministru (4 države).
V 2 državah ima pri imenovanju poudarjeno vlogo šolska inšpekcija.

V večini držav morajo kandidati opraviti različne teste, intervjuje, nastope in hospitacije. Pogoji za ravnatelja so prilagojeni šolskim in drugim predpisom. Vse države imajo sisteme usposabljanja ravnateljev s področja vodenja šol, najpogosteje po imenovanju.

Ravnatelji so večinoma imenovani za nedoločen čas, v 1 državi najprej za pet let, nato trajno, v 1 poskusno za dve leti, po preverjanju dela, nato trajno.

Svet šole

Sestava in pristojnosti svetov je v državah različna, kar ima vpliv na njihovo vlogo v postopku imenovanja ravnateljev. Popolnoma avtonomna vloga sveta pri imenovanju je redka.

Svet imenuje ravnatelje v 6 državah.

V 2 državah imenujejo sveti člana komisij, ki so izven šole.

V 1 državi ima svet pristojnost potrditve ministrovega predloga.
V 1 državi daje svet soglasje k izbiri.

V 1 od 6 držav (Latvija), kjer svet imenuje ravnatelja, izda minister soglasje k sklepu o imenovanju, ki ga sprejme svet šole.
Še v 3 imajo uvedeno soglasje ali soglasju podobno obliko na drugih nivojih. Tako lahko v 1 državi imenovanje prepreči inšpekcija na ravni pokrajine, v 1 potrebujejo soglasje ustanovitelja, v 1 ustanovitelj potrdi izbiro sveta ali pa imenuje svojega kandidata.

V 9 državah šole, oziroma njihovi sveti, ne sodelujejo v postopku imenovanja.

Učitelji

Vloga učiteljev se izraža na različne načine. Najmočnejši vpliv imajo učitelji v Avstriji (srednje šole), kjer izmed prijavljenih kandidatov izberejo 3 kandidate, ki jih predlagajo ministru, ta med njimi imenuje ravnatelja.

V 2 državah učitelji v postopku imenovanja izrazijo svoje mnenje z glasovanjem. V 1 državi se kandidati predstavijo učiteljem, ki imajo kasneje vpliv na imenovanje preko predstavnika v komisiji.

Učitelji v 9 državah imenujejo člane komisij, ki so izven šole.

Učitelji v 7 državah ne sodelujejo v postopku imenovanja.


Starši- Pregled po državah

FINSKA

Na Finskem je sodelovanje staršev s šolo eden od zakonskih ciljev predšolske v vzgoje v centrih, ki skrbijo za dnevno nego ali oskrbo otrok. Starši so najbolj aktivni v odnosih z vzgojno-izobraževalno institucijo na predšolski, osnovnošolski in srednješolski ravni izobraževanja. Najmanj trije od sedmih članov upravnega odbora šole so izvoljeni od predstavnikov staršev.

NEMČIJA

Starši in država imajo skupno izobraževalno dolžnost, ki se lahko uresniči le z intenzivnim sodelovanjem med starši in šolo. Njegova načela in podrobnosti so posebej urejeni v zakonodaji posameznih nemških zveznih dežel in v njihovih šolskih statutih.
Starši imajo možnost, da skrbijo za pravice v skupnih telesih, v katerih se sprejemajo odločitve na ravni šole ali pa izven (komiteji za soodločanje na ravni osnovne šole). Glavne odločitve o izobraževalnih zadevah se v ZRN sprejemajo na ravni zveznih dežel (bodisi gre za zadeve učiteljev, konference ali pa inšpekcije).

Na šolski ravni predstavljajo starši svoje interese v večini zveznih dežel v svetih staršev, ki so večinoma sestavljeni samo iz predstavnikov staršev. Predstavniki ravnatelja ali predstavniki učiteljev se udeležujejo sestankov sveta staršev ter pomagajo s strokovnimi nasveti.
Skupinske pravice staršev so za zvezne dežele zagotovljene v posebnih zakonskih uredbah.
Slednje urejajo sodelovanje in skupno upravljanje v šolah. Upravljanje pa ima osnovo tudi v šolski zakonodaji in zakonodaji o obveznem izobraževanju ter drugih šolskih predpisih.


ANGLIJA, S. IRSKA IN WALES

Predstavniki staršev se vključuje v upravno telo šole (Anglija in Wales) ali komisijo upravnikov šole (Severna Irska). Starši imajo pravico po svobodni presoji voliti svojega predstavnika in biti izvoljeni v predstavništvo staršev na šoli. Predstavniki staršev so v svojih pravicah izenačeni z drugimi upravniki v določeni šoli.
Zakon o reformi izobraževanja je leta 1988 razširil pravice staršev glede dostopnosti določenih šol v smislu napolnjenosti šol z učenci, zakon o šolskem izobraževanju 1992 pa je opredelil pravice staršev do posvetovanja in obveščanja, tudi tega, kdaj bo šolo obiskala inšpekcija.

V vseh treh državah so individualne kakor tudi skupinske pravice staršev glede izobraževanja in vzgoje njihovih otrok zakonsko urejene.
Vsak od izbranih sistemov prinaša določena demokratična načela, ki dajejo staršem veliko možnosti za sodelovanje v šolskem procesu izobraževanja in vzgoje.
Občina, mesto

Občine ali mesta imajo pomembno vlogo tam, kjer so tudi ustanovitelji šol.

V 8 državah vodijo postopek in imenujejo ravnatelja. V 4 od teh držav imajo učitelji ali sveti šol predstavnike v občinski komisiji, v eni ima vpliv šolski sindikat.

V 4 državah imenujejo občine predstavnike v komisijah za imenovanje na drugih ravneh.

Soglasja v postopku imenovanja občine same ne dajejo v nobeni državi.

Imenovanje, ki ga izvede občina, ni dokončno v 2 državah. V 1 (Belgija, flamski del) imenuje ravnatelja minister po izvedenem postopku v občini, v 1 (Češka) mora občina pridobiti soglasje ministra.

Pokrajine

Pristojnosti pokrajin v šolskih sistemih se med državami, zaradi velikih razlik v ureditvi in velikosti, dokaj razlikujejo.

V 7 državah, kjer so ustanovitelji šol, imenujejo ravnatelja. V 4 od teh držav imajo učitelji ali sveti šol predstavnike v pokrajinski komisiji, ki vodi postopek pred odločitvijo o imenovanju.

Pokrajine dajejo soglasje k imenovanju, ki poteka na drugih ravneh, v 1 državi (Portugalska, v 1 (Nemčija; Brandenburg) tako, da lahko pokrajinski inšpektor ugovarja svetu šole, ki imenuje ravnatelja.

V 1 državi (Češka) mora pokrajina pridobiti soglasje ministra, v 1 (Španija, posamezne pokrajine) soglasje sveta šole.

Minister

V 1 državi (Francija) imenuje ravnatelja minister sam, v 1 (Italija) so tak način sedaj ukinili in prenesli to pristojnost na pokrajino.

V 1 državi (Belgija, flamski del) imenuje minister ravnatelja na podlagi predloga v predhodnem postopku, v 1 (Avstrija, srednje šole) ga imenuje sam tako, da izbere med tremi kandidati, ki jih med prijavljenimi predlagajo učitelji šole.

Predstavnika v komisiji za izbiro ravnatelja ima minister v 1 državi (Litva).

Soglasje k imenovanju daje v 2 državah. V 1 (Latvija) ga zaprosi za soglasje svet šole, v 1 (Češka) ima podobno vlogo tako, da mu predlog imenovanja pošlje ustanovitelj, ko konča postopek izbire. Po izdaji soglasja pošlje minister imenovanje svetu šole, ki sprejme končni sklep o nastopu dela.

V 11 državah minister ne sodeluje v postopku imenovanja.
Pregled po državah (zaradi razlik znotraj držav, so nekatere zajete dvakrat)

ImenujeŠt. DržavDa soglasjeŠt. DržavSodeluje v komisijiŠt. Držav
Svet šole
6
svet šole
2
svet šole
2
Učitelji
0
Učitelji
0
učitelji
9
Starši
0
Starši
0
Starši
9
mesto, občina
8
Mesto, občina
0
mesto, občina
4
Pokrajina
7
Pokrajina
2
pokrajina
2
Minister
3
Minister
2
minister
1

3.2. Pregled po posameznih državah EU

Anglija, Wales in Severna Irska
Iz poročila Education in England, Wales and Nothern Ireland 2005 (Nfer) je razvidno, da imajo v vseh naštetih deželah na ravni upravljanja šole imenovana telesa, katerih velikost je odvisna predvsem od velikosti šole. Natančna sestava, velikost in način dela upravljalskega telesa na ravni šole mora biti natančno opredeljen v t.i. Instrument BF Government. Najmanjša šola mora imeti vsaj tri člane (v to številko ni vključen ravnatelj), in sicer predstavnika staršev, lokalne skupnosti in učiteljev. Največji odbor pa ima lahko tudi več kot 20 članov. Okvire za delovanje teh organov določajo tudi nacionalni predpisi sprejeti na ravni države. Zadnji tak predpis je bil izdan 2002.

Slovaška
Slovaška je v letu 2004 sprejela poseben predpis o upravljanju na ravni šole. Predpis določa pristojnosti sveta šole in hkrati določa sestavo sveta. V njem morajo biti predstavniki staršev, lokalne oblasti in učiteljev. Predpis določa, da morajo biti v svetu najmanj štirje člani predstavniki staršev.

Nizozemska
Na Nizozemskem (The Education System in the Netherlands 2004) je oblikovanje šolskih odborov (svetov) prav tako obvezno. Predpisi na nacionalni ravni, ki urejajo to področje so bili sprejeti 2004. Določajo predvsem pristojnosti svetov. Število članov ni določeno z nacionalnim predpisom, temveč samo struktura (starši, lokalne oblasti, učitelji), pri čemer je posebej poudarjeno, da je pri imenovanju članov sveta treba paziti na uravnoteženost spolov.

3. ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva.

Predlog zakona o spremembi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja nima posledic za proračun, kot tudi nima posledic za druga javna finančna sredstva. Gre za določbe, povezane z organizacijo in delovanjem vzgojno-izobraževalnih zavodov, za katere predlagane spremembe ne zahtevajo dodatnih finančnih sredstev.

4. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona

Sprejem zakona ne bo imel drugih posledic.


II. BESEDILO ČLENOV
1. člen

V Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 98/05-uradno prečiščeno besedilo) se v 25. členu črta devetnajsta alinea.

2. člen

46. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Svet javnega vrtca oziroma šole sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, trije predstavniki delavcev in trije predstavniki staršev.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sestavo sveta višje strokovne šole ureja poseben zakon.

Svet javne organizacije za izobraževanje odraslih sestavljajo: dva predstavnika ustanovitelja, dva predstavnika delavcev, če je tako določeno z aktom o ustanovitvi, pa tudi en predstavnik
odraslih, ki se izobražujejo v organizaciji za izobraževanje odraslih.

Če je ustanovitelj šole država, je v svetu eden izmed članov predstavnikov ustanovitelja predstavnik lokalne skupnosti, na območju katere ima šola sedež, ali več lokalnih skupnosti, če se le-te tako sporazumejo, na narodno mešanem območju pa tudi en predstavnik narodne skupnosti.

V javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu ali drugem zavodu, v katerem se za izvajanje programov za predšolske otroke oziroma izobraževalnega programa oblikuje organizacijska enota, in v javnih vrtcih in šolah, v katerih so organizirane enote vrtcev oziroma podružnice šol, morajo biti v svetu zavoda enakomerno zastopani delavci vseh organizacijskih enot, enot vrtcev oziroma podružnic šol. Število članov in sestavo sveta določi akt o ustanovitvi. Če je višja strokovna šola organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega zavoda, so člani sveta tudi predsednik strateškega sveta višje šole in najmanj tri predstavniki študentov.

Člani sveta so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Člani sveta so lahko imenovani oziroma izvoljeni največ dvakrat zaporedoma.

Mandat predstavnikov staršev v svetu je povezan s statusom otroka, učenca oziroma dijaka, mandat predstavnikov študentov s statusom študenta, mandat predstavnikov odraslih pa s statusom udeleženca izobraževanja odraslih.

Svet odloča z večino glasov vseh članov, če s tem zakonom ni drugače določeno.«

3. člen

53. člen se spremeni tako, da se glasi:
»53. člen
(pogoji za ravnatelja)

Za ravnatelja javnega vrtca je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za vzgojitelja ali svetovalnega delavca, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit.

Za ravnatelja javne šole je lahko imenovan, kdor ima najmanj visokošolsko izobrazbo ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit.

Za ravnatelja višje strokovne šole je lahko imenovan, kdor ima veljaven naziv predavatelja višje šole in najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju.

Ne glede na določbo prvega in drugega odstavka tega člena je za ravnatelja lahko imenovan tudi kandidat, ki nima ravnateljskega izpita, mora pa si ga pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata.


Če ravnatelj ravnateljskega izpita ne opravi v roku iz prejšnjega odstavka, mu preneha mandat po zakonu.

Mandat ravnatelja traja pet let

4. člen

Za 53. členom se doda nov 53. a člen, ki se glasi:

»53. a člen
(postopek za imenovanje ravnatelja)


Ravnatelja imenuje svet javnega vrtca oziroma šole.

Svet si mora pred odločitvijo o izbiri kandidata za ravnatelja o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, pridobiti:
Pred odločitvijo sveta o izbiri kandidata za ravnatelja javne poklicne šole, srednje tehniške in srednje strokovne šole, javne gimnazije, javne višje strokovne šole, javnega dijaškega doma ter zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami podajo mnenje o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, tudi dijaki oziroma študentje.

Lokalna skupnost, svet staršev, dijaki in študentje mnenje obrazložijo. Vzgojiteljski, učiteljski oziroma predavateljski zbor o mnenju glasujejo tajno.

V postopku imenovanja ravnatelja višje strokovne šole kot organizacijske enote vzgojno- izobraževalnega zavoda predstavniki staršev ne odločajo. V postopku imenovanja ravnatelja javne poklicne šole, srednje tehniške in srednje strokovne šole, javne gimnazije, javnega dijaškega doma ter doma za učence in zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, kot organizacijske enote vzgojno-izobraževalnega zavoda, predstavniki študentov ne odločajo.

Svet v primeru iz prejšnjega odstavka odloča z večino glasov članov, ki imajo pravico glasovati.

Če lokalna skupnost in organi iz drugega odstavka tega člena, dijaki oziroma študentje ne dajo mnenja v 20 dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni, lahko svet o izbiri odloči brez tega mnenja.

Ko svet izmed prijavljenih kandidatov izbere kandidata za ravnatelja, posreduje obrazložen predlog za imenovanje v mnenje ministru.

Če minister ne da mnenja v 30 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet odloči o imenovanju ravnatelja brez tega mnenja.

Po prejemu mnenja ministra oziroma po poteku roka iz prejšnjega odstavka svet odloči o imenovanju ravnatelja s sklepom. O odločitvi obvesti vse prijavljene kandidate. Zoper odločitev sveta je možno sodno varstvo v skladu zakonom, ki ureja zavode.«
5. člen

V 54. členu se doda za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»Pod pogoji iz prejšnjih odstavkov tega člena lahko ista oseba v istem zavodu opravlja funkcijo vršilca dolžnosti ravnatelja največ dve leti zaporedoma.«

6. člen

V drugem odstavku 55. člena se drugi stavek spremeni, tako da se glasi:
»Pred imenovanjem in razrešitvijo si mora pridobiti mnenje ministra, razen če se direktorja razreši na njegov predlog.«


7. člen


V 58. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»V javnem razpisu se določijo pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, čas, za katerega bo imenovan, rok, do katerega se sprejemajo prijave, in rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o imenovanju, ki ne sme biti daljši od 4 mesecev od njegove objave. Rok za prijavo kandidatov ne sme biti krajši od 8 in ne daljši od 15 dni. Kandidat mora k prijavi predložiti program vodenja zavoda.«

Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

8. člen


59. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Ravnatelja razreši svet javnega vrtca oziroma šole.

Svet mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti ravnatelja z razlogi zanjo in mu dati možnost, da se o njih izjavi.

Svet s predlogom za razrešitev seznani lokalno skupnost in organe iz drugega odstavka 53. a člena tega zakona, dijake ter študente.

Svet obrazložen predlog za razrešitev ravnatelja posreduje v mnenje ministru. Svetu ni treba zaprositi za mnenje ministra, če se ravnatelja razreši na njegov predlog. V tem primeru svet o razrešitvi ravnatelja obvesti ministrstvo.

Če minister ne da mnenja v 30 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet odloči o razrešitvi ravnatelja brez tega mnenja.

Svet po prejemu mnenja ministra oziroma po preteku roka iz prejšnjega odstavka odloči o razrešitvi s sklepom in ga vroči ravnatelju. Zoper odločitev sveta je možno sodno varstvo v skladu zakonom, ki ureja zavode.«

9. člen

V 66. členu se v četrtem odstavku za tretjo alineo doda nova četrta alinea, ki se glasi:

» - daje mnenje o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje za ravnatelja,«

Dosedanje četrta, peta, šesta in sedma alinea postanejo peta, šesta, sedma in osma alinea.

10. člen

Za 107. členom se doda nov 107. a člen, ki se glasi:
»107. a člen
(prepoved sklepanja delovnega razmerja)

Na področju vzgoje in izobraževanja ne more skleniti delovnega razmerja oseba, ki:



PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

11. člen

Ustanovitelji javnih vrtcev in šol uskladijo akte o ustanovitvi v skladu z določbami tega zakona najkasneje v roku 9 mesecev po njegovi uveljavitvi.

12. člen

Če poteče mandat svetu javnega vrtca oziroma javne šole pred uskladitvijo akta o ustanovitvi, se izvolijo oziroma imenujejo člani sveta v skladu s tem zakonom in po postopku, določenem v aktu o ustanovitvi.
13. člen

Postopki imenovanja ravnateljev, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se zaključijo v skladu z določili zakona, ki je veljal do uveljavitve tega zakona.

14. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV

K 1. členu:
Določilo je uskladitvene narave. Sedanja 19. alinea 25. člena ZOFVI določa, da Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje ministru predlaga program priprave na zaključno preverjanje v osnovni šoli v desetem letu. Ker je bilo zaključno preverjanje znanja z novelo Zakona o osnovni šoli, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 71/2004, nadomeščeno z nacionalnim preverjanjem znanja, obenem pa je bilo črtano določilo o desetem letu izobraževanja, te pristojnosti strokovnega sveta ni več.

K 2. členu:
Člen določa sestavo sveta javnega vrtca oziroma šole, ki ga sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, trije predstavniki delavcev in trije predstavniki staršev. Sestavo sveta javne višje strokovne šole ureja poseben zakon. Določena je tudi sestava sveta javne organizacije za izobraževanje odraslih. Spremenjena sestava sveta vrtca oziroma šole omogoča uravnotežen vpliv posameznih interesnih skupin pri oblikovanju in sprejemanju odločitev tega organa.


K 3. členu:
Ta člen samostojno ureja pogoje za ravnatelja javnega vrtca oziroma šole. Določeni so pogoji glede izobrazbe, delovnih izkušenj, naziva, ravnateljskega izpita in mandata ravnatelja.


K 4. členu:
Predlagani zakon v tem členu po posameznih fazah ureja celoten postopek imenovanja ravnatelja, in sicer pridobitev mnenj o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, izbiro sveta šole, pridobitev mnenja ministra k predlogu za imenovanje ravnatelja in odločitev o imenovanju ravnatelja. Po novem si mora svet vrtca oziroma šole pred izbiro obvezno pridobiti tudi mnenje sveta staršev, kar je pomembno za čedalje večje uveljavljanje njihovega vpliva na delo šole. Sedaj starši uresničujejo svoje interese zgolj kot predstavniki v svetu šole, s predlaganimi spremembami pa lahko prek sveta staršev izrazijo svoje stališče oziroma podporo enemu ali več kandidatom za ravnatelja. Svet staršev svojo podporo ustrezno obrazloži.


Svet izmed prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, izbere enega kandidata. Svet si mora pred odločitvijo o izbiri kandidata za ravnatelja o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, pridobiti: mnenje vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora o vseh kandidatih, obrazloženo mnenje lokalne skupnosti, na območju katere ima javni vrtec oziroma šola sedež, kadar je ustanovitelj javne šole oziroma vrtca samoupravna narodna skupnost, pa tudi mnenje te skupnosti in obrazloženo mnenje sveta staršev.

Pred odločitvijo sveta javne poklicne šole, srednje tehniške in srednje strokovne šole, javne gimnazije, javne višje strokovne šole, javnega dijaškega doma ter zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami o izbiri ravnatelja dajo mnenje o kandidatu oziroma kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, tudi dijaki oziroma študentje.

V postopku imenovanja ravnatelja višje strokovne šole kot organizacijske enote vzgojno- izobraževalnega zavoda predstavniki staršev ne odločajo. V postopku imenovanja ravnatelja srednje šole, kot organizacijske enote vzgojno izobraževalnega zavoda šolskega centra, predstavniki študentov ne odločajo. Če organ oziroma skupnost, dijaki ali študentje ne dajo mnenja v 20 dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni, lahko svet o izbiri odloči brez tega mnenja.

Svet izbere kandidata za ravnatelja in posreduje obrazložen predlog za imenovanje v mnenje ministru. Če minister ne da mnenja v 30 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet odloči o imenovanju ravnatelja brez tega mnenja.

Po prejemu mnenja ministra oziroma po poteku predpisanega roka svet odloči o imenovanju ravnatelja.


K 5. členu:
Na novo je dodano določilo, katerega namen je preprečiti zlorabo instituta vršilca dolžnosti ravnatelja. Pod pogoji iz 54. člena ZOFVI ista oseba v istem zavodu lahko opravlja funkcijo vršilca dolžnosti ravnatelja največ dve leti zaporedoma.



K 6.členu:
Člen je uskladitvene narave in sledi rešitvam pri postopku imenovanja ravnatelja.

K 7. členu:
Člen določa objavo in sestavine razpisa za imenovanje ravnatelja. Na novo je dodan rok za prijave kandidatov in obveznost predložitve programa vodenja zavoda. Poleg tega je predpisan rok 4 mesecev, v katerem morajo biti kandidati obveščeni o imenovanju.

K 8. členu:

Člen določa postopek razrešitve ravnatelja. V primeru razrešitve ravnatelja mora svet seznaniti lokalno skupnost in vzgojiteljski, učiteljski in predavateljski zbor, svet staršev, dijake in študente, obrazložen predlog pa pošlje v mnenje ministru.


K 9. členu:
V določilu 66. člena, ki ureja delovanje sveta staršev, je dodano, da spada med pristojnosti sveta staršev tudi dajanje mnenja o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje za ravnatelja.

K 10. členu:

Na področju vzgoje in izobraževanja ne more skleniti delovnega razmerja oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev oziroma je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Na tem področju je bila dosedaj pravna praznina saj v ZOFVI za sklenitev delovnega razmerja ni bila predpisana nekaznovanost osebe, kot to že imajo ustrezno urejeno na drugih področjih.


K 11. členu:
Člen določa rok za uskladitev ustanovitvenih aktov z določbami tega zakona.

K 12. členu:
Ta člen določa rok za konstituiranje svetov vrtcev, šol in drugih zavodov.

K 13. členu:
Člen določa prehodni režim za postopke imenovanja ravnateljev.

K 14. členu:
Člen določa 15-dnevni rok za uveljavitev zakona.


IV. ČLENI ZAKONA, KI SE SPREMINJAJO

25. člen

(pristojnosti Strokovnega sveta Republike Slovenije za
splošno izobraževanje)

Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje:
- sprejema programe za predšolske otroke in prilagojene programe za predšolske otroke s posebnimi potrebami,
- sprejema vzgojne in posebne programe vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami,
- določa vzgojne in izobraževalne programe za pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti,
- sprejema vzgojni program domov za učence in vzgojni program dijaških domov,
- določa predmetnike in učne načrte predmetov ali predmetnih področij za osnovno in glasbeno šolo,
- določa predmetnike in predmetne kataloge znanj za gimnazijo in za maturitetni tečaj,
- določa izpitne kataloge znanj za preverjanje ob koncu posameznega obdobja v osnovni šoli, glasbeni šoli in za maturo,
- določa predmetne in izpitne kataloge znanj splošno-izobraževalnih predmetov v poklicnem oziroma strokovnem izobraževanju,
- določa navodila za prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov,
- določa dejavnosti, potrebne za optimalen razvoj otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami,
- sprejme navodila za prilagojeno izvajanje programa za učence Rome,
- potrjuje učbenike za splošnoizobraževalne predmete,
- ugotavlja enakovredni izobrazbeni standard izobraževalnih programov zasebnih šol na področju osnovnošolskega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja,
- ugotavlja javno veljavnost izobraževalnih programov zasebnih šol iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona,
- daje mnenje o ustreznosti programa za predšolske otroke in predlaga ministru:
- programe osnovnošolskega izobraževanja in osnovnega glasbenega izobraževanja,
- program dopolnilnega izobraževanja otrok izseljencev in zdomcev,
- program dopolnilnega izobraževanja za otroke Romov,
- program priprave na zaključno preverjanje v osnovni šoli v desetem letu,
- prilagojene izobraževalne programe za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami,
- izobraževalni program gimnazije in maturitetnega tečaja in opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

Za obravnavanje vprašanj s področja predšolske vzgoje in področja vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami ter za pripravo odločitev, ki so na teh področjih v pristojnosti Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje, se oblikujeta posebni komisiji.

Predsednika in člane komisij imenuje Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

46. člen
(sestava sveta)

Svet javnega vrtca, javne osnovne šole in javne glasbene šole sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev vrtca oziroma šole in trije predstavniki staršev.

Svet javne poklicne šole, gimnazije in javnega dijaškega doma sestavljajo: dva predstavnika ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev, dva predstavnika staršev in dva predstavnika vajencev
oziroma dijakov.

Svet javne višje strokovne šole sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev šole in trije predstavniki študentov višje šole.

Svet javne organizacije za izobraževanje odraslih sestavljajo: dva predstavnika ustanovitelja, dva predstavnika delavcev, če je tako določeno z aktom o ustanovitvi pa tudi en predstavnik odraslih, ki se izobražujejo v organizaciji za izobraževanje odraslih.

Če je ustanovitelj šole država, je v njenem svetu eden izmed članov predstavnikov ustanovitelja predstavnik lokalne skupnosti, na območju katere ima šola sedež ali več lokalnih skupnosti, če se le-te tako sporazumejo.

Člani sveta so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni največ dvakrat zaporedoma.

Mandat vajencev, dijakov, študentov višje šole, staršev in odraslih je povezan s statusom vajenca, dijaka, študenta višje šole oziroma odraslega v javnem vrtcu oziroma v šoli.

Svet javnega vrtca oziroma šole odloča z večino glasov vseh članov.

V javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu ali drugem zavodu, v katerem se za izvajanje programov za predšolske otroke oziroma posameznega izobraževalnega programa oblikuje organizacijska enota, in v javnih vrtcih in šolah, v katerih so organizirane enote vrtcev oziroma podružnice šol, morajo biti v svetu zavoda enakomerno zastopani delavci vseh organizacijskih enot, enot vrtcev oziroma podružnic šol. Število članov in sestavo sveta določi akt o ustanovitvi.
53. člen

(imenovanje ravnatelja)

Za ravnatelja javnega vrtca je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za vzgojitelja ali svetovalnega delavca, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ter ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit.

Za ravnatelja javne šole je lahko imenovan, kdor ima najmanj visokošolsko izobrazbo ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ter ima naziv svetnik ali svetovalec
oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit.

Za ravnatelja višje strokovne šole je lahko imenovan, kdor ima naziv predavatelja višje šole in najmanj pet let izkušenj v vzgoji in izobraževanju.

Ne glede na določbo prvega in drugega odstavka tega člena je za ravnatelja lahko imenovan tudi kandidat, ki nima ravnateljskega izpita, mora pa si ga pridobiti najkasneje v enem letu po začetku
mandata.

Če ravnatelj ravnateljskega izpita ne opravi v roku iz prejšnjega odstavka, mu preneha mandat po zakonu.

Ravnatelja imenuje in razrešuje svet javnega vrtca oziroma šole. K imenovanju in razrešitvi si mora svet pridobiti soglasje ministra.

Mandat ravnatelja traja pet let.

Svet javnega vrtca oziroma šole si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo ravnatelja pridobiti mnenje vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora in mnenje lokalne skupnosti, na območju katere ima javni vrtec oziroma šola sedež, kadar je ustanovitelj javne šole oziroma vrtca samoupravna narodna skupnost, pa tudi mnenje te skupnosti. Mnenje ni potrebno, če se ravnatelja razreši na njegov predlog.

Vzgojiteljski, učiteljski oziroma predavateljski zbor o mnenju glasujejo tajno.

Če organ oziroma skupnost iz osmega odstavka tega člena ne da mnenja v 20 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet imenuje oziroma razreši ravnatelja brez tega mnenja.


54. člen

(imenovanje vršilca dolžnosti ravnatelja)

Če ravnatelju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za ravnatelja ni imenovan, svet javnega vrtca oziroma šole imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed strokovnih delavcev javnega vrtca oziroma šole oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto.

Če v 60 dneh po prenehanju mandata ravnatelju svet javnega vrtca oziroma šole ne imenuje niti ravnatelja niti vršilca dolžnosti ravnatelja, imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja v naslednjih osmih dneh minister.

V primeru iz prejšnjega odstavka mora svet takoj začeti postopek za imenovanje ravnatelja.
55. člen

(imenovanje direktorja)

Za direktorja je lahko imenovan, kdor ima visokošolsko izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj in opravljen ravnateljski izpit.

Direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda. K imenovanju in razrešitvi si mora pridobiti soglasje ministra.

Mandat direktorja traja pet let. Če funkcijo direktorja opravlja ravnatelj ene izmed organizacijskih enot, se lahko z aktom o ustanovitvi določi tudi krajši mandat, vendar ne manj kot dve leti.

Pri imenovanju direktorja se uporabljata določbi četrtega in petega odstavka 53. člena tega zakona.

Za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja se uporabljajo določbe 54. člena tega zakona.


58. člen

(javni razpis)

Direktor, ravnatelj in pomočnik ravnatelja javnega vrtca oziroma šole se imenujejo na podlagi javnega razpisa po postopku, določenem z zakonom.

Javni razpis ni potreben,

- če opravlja funkcijo direktorja eden izmed ravnateljev organizacijskih enot in

- če ravnatelj predlaga pomočnika ravnatelja izmed strokovnih delavcev javnega vrtca oziroma šole.
59. člen

(postopek za razrešitev)

Ravnatelj in direktor javnega vrtca oziroma šole se razrešita pod pogoji in po postopku, ki je določen za direktorja javnega zavoda, če s tem zakonom ni drugače določeno.

66. člen

(svet staršev)

Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v javnem vrtcu oziroma šoli oblikuje svet staršev.

Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka.

Prvi sklic sveta staršev opravi ravnatelj.

Svet staršev:
- predlaga nadstandardne programe,
- daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah,
- daje mnenje o predlogu programa razvoja vrtca oziroma šole in o letnem delovnem načrtu,
- razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki,
- obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom,
- voli predstavnike v svet vrtca oziroma šole,
- opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

Zadnja sprememba: 08/28/2006
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov