Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKIREPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(uporaba osebne izkaznice)
(2) Osebno izkaznico lahko državljan uporablja za prehod državne meje držav Evropske unije in Schengenskega prostora ter drugih držav, ki so za to izrazile privolitev.
2. člen
(pravica in dolžnost imetništva osebne izkaznice)
(2) Osebno izkaznico mora imeti državljan po dopolnjenem 18. letu starosti, kadar nima drugega veljavnega uradnega identifikacijskega dokumenta, opremljenega s fotografijo, ki ga je izdal državni organ (v nadaljnjem besedilu: uradni identifikacijski dokument), razen v primeru, če stalno prebiva v tujini.
(3) Državljan ima lahko samo eno osebno izkaznico.
3. člen
(dolžnost in prepovedi)
(2) Osebne izkaznice državljan ne sme dati, prodati ali posoditi drugi osebi. Druga oseba ne sme vzeti, kupiti ali uporabiti tuje osebne izkaznice kot svoje.
(3) Osebne izkaznice državljan ne sme zastaviti za zavarovanje koristi ali pravice. Druga oseba ne sme vzeti tuje osebne izkaznice za zavarovanje koristi ali pravice.
(4) Na osebni izkaznici je prepovedano spreminjanje, dopisovanje ali brisanje katerega koli podatka.
4. člen
(kopiranje osebne izkaznice)
(2) Osebno izkaznico lahko poleg njenega imetnika kopirajo notarji in finančne družbe, ki opravljajo finančne storitve, če jo potrebujejo za dokazovanje istovetnosti državljana v konkretnem postopku. Pojma finančna družba in finančne storitve sta opredeljena v predpisih, ki urejajo bančništvo.
(3) Osebno izkaznico je za vnaprej določene namene dovoljeno kopirati tudi na podlagi pisne privolitve imetnika osebne izkaznice.
(4) V primerih, ki niso opisani v drugem in tretjem odstavku, je za ugotavljanje istovetnosti, državljanstva oziroma kontrolo točnosti podatkov, dopusten vpogled v osebno izkaznico imetnika; kadar je to potrebno, pa tudi prepis osebnih podatkov z nje.
(5) Ob kopiranju osebne izkaznice je treba z ustrezno oznako na kopiji zagotoviti, da se kopija osebne izkaznice ne bo uporabljala za druge namene. Prepovedano je nadaljnje kopiranje kopije.
(6) Na vlogo imetnika osebne izkaznice je upravljavec zbirk osebnih podatkov dolžan izdati potrdilo o kopiji osebne izkaznice, na katerem je naveden namen rabe kopije in rok, za katerega upravljavec kopijo potrebuje. Imetnik osebne izkaznice lahko kopijo potrdi s podpisom.
(7) Kopijo osebne izkaznice je prepovedano hraniti v elektronski obliki.
5. člen
(organi, pristojni za izdajo osebne izkaznice)
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sme osebno izkaznico v nujnih primerih, kot so zdravljenje, bolezen oziroma smrt ožjega družinskega člana ter nujni službeni opravki, izdati ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(3) Državljanu, ki v tujini stalno ali začasno prebiva ali je v tujini in se zaradi zdravstvenih ali drugih upravičenih razlogov ne more vrniti v državo, lahko izda osebno izkaznico tudi diplomatsko predstavništvo in konzulat Republike Slovenije v tujini.
6. člen
(obrazec osebne izkaznice)
(2) Osebna izkaznica vsebuje naslednje podatke:
serijsko številko osebne izkaznice;
fotografijo državljana;
priimek in ime;
državljanstvo;
rojstni datum;
EMŠO;
spol;
stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče oziroma oznako, da državljan nima prebivališča;
datum izdaje in datum veljavnosti osebne izkaznice;
organ, pristojen za izdajo osebne izkaznice;
lastnoročni podpis državljana, ki zna in se zmore podpisati;
oznako prepovedi uporabe osebne izkaznice za prehod državne meje (v primeru iz prvega odstavka 17. člena tega zakona);
trivrstični strojno čitljiv zapis podatkov iz 1., 3., 4., 5., 6. in 7. alineje tega odstavka.
7. člen
(tisk in personalizacija obrazca osebne izkaznice)
(2) Obrazec osebne izkaznice, ki se tiska v slovenskem, angleškem in italijanskem oziroma slovenskem, angleškem in madžarskem jeziku, se personalizira v slovenskem jeziku, razen podatka o stalnem oziroma začasnem prebivališču državljana oziroma oznake, da državljan nima prebivališča, in podatka o organu, pristojnem za izdajo osebne izkaznice, ki se personalizira tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku.
(3) Osebno izkaznico iz drugega odstavka izda upravna enota, ki posluje na območju, določenem z zakonom, kjer živita avtohtoni italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, državljanu s prijavljenim stalnim oziroma začasnim prebivališčem na tem območju oziroma državljanu, ki nima prebivališča, če prebiva na tem območju.
8. člen
(izdelava, skladiščenje, personalizacija in prenos osebnih izkaznic)
9. člen
(veljavnost osebne izkaznice)
(2) Osebna izkaznica z enoletno veljavnostjo se izda državljanu, ki je v obdobju petih let pred dnem vložitve vloge za izdajo nove osebne izkaznice zaradi neskrbnega ravnanja uničil, pogrešil oziroma izgubil dve osebni izkaznici ali več kot tudi če sta mu bili dve osebni izkaznici ali več odtujeni. Primere neskrbnega ravnanja z osebno izkaznico predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
(3) Po poteku obdobja iz prejšnjega odstavka oziroma po poteku enoletne veljavnosti osebne izkaznice se nova osebna izkaznica izda z veljavnostjo iz prvega odstavka, če državljan v tem času ni zaradi neskrbnega ravnanja ponovno uničil, pogrešil ali izgubil osebne izkaznice ali mu je bila ta odtujena.
(4) Osebna izkaznica z oznako prepovedi prehoda državne meje se izda z veljavnostjo enega leta, pod pogoji, določenimi v prvem odstavku 17. člena tega zakona.
(5) Osebna izkaznica z enoletno veljavnostjo se izda državljanu z začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki je v postopku preverjanja prijave stalnega prebivališča, v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča.
(6) Osebna izkaznica velja z dnem izdaje.
(prenehanje veljavnosti osebne izkaznice)
(izročitev osebne izkaznice v uničenje)
12. člen
(vložitev vloge)
(2) Vlogo lahko vloži državljan, ki je dopolnil 18 let, in tudi državljan, ki še ni star 18 let, pa je sklenil zakonsko zvezo ali je postal roditelj in mu je z odločbo sodišča priznana popolna poslovna sposobnost.
(3) Za državljana, mlajšega od 18 let, oziroma državljana, ki ni poslovno sposoben, vloži vlogo zakoniti zastopnik.
(4) Pooblaščena oseba organa, pristojnega za izdajo osebne izkaznice, ob vložitvi vloge preveri istovetnost državljana, v primerih, ko vlogo za izdajo osebne izkaznice vloži zakoniti zastopnik, pa tudi istovetnost zakonitega zastopnika. Istovetnost se lahko preveri tudi z vpogledom v uradne evidence.
(oblika in vsebina vloge za izdajo osebne izkaznice)
(2) V vlogi za izdajo osebne izkaznice je treba navesti resnične podatke.
(3) Obrazec iz prvega odstavka vsebuje naslednje podatke:
14. člen
(vročitev osebne izkaznice)
(5) Osebna izkaznica se lahko pri pooblaščeni gospodarski družbi iz prvega odstavka 8. člena tega zakona vroči osebam iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, če tako odloči pristojni organ ob vložitvi vloge.
(6) Vročitev po pošti ali pri pooblaščeni gospodarski družbi iz prvega odstavka 8. člena tega zakona je opravljena, ko državljan oziroma njegov zakoniti zastopnik oziroma pooblaščena oseba prevzame osebno izkaznico. Če osebne izkaznice ne prevzame v osmih dneh od prejema obvestila o dospeli pošiljki, kadar je določen način vročitve po pošti, ali v osmih dneh po izdelavi, kadar je določen način vročitve pri pooblaščeni gospodarski družbi iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, se osebna izkaznica vrne pristojnemu organu, ki jo je izdal.
15. člen
(naznanitev pogrešitve osebne izkaznice)
(2) Naznanitev pogrešitve na ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, se lahko opravi samo v primeru izdaje nove osebne izkaznice v nujnih primerih, skladno z določbo drugega odstavka 5. člena tega zakona.
(3) Pogrešitev osebne izkaznice v tujini mora imetnik oziroma zakoniti zastopnik najpozneje v osmih dneh po prihodu v Republiko Slovenijo naznaniti organu, pristojnemu za izdajo osebne izkaznice .
(4) Pogrešitev osebne izkaznice v tujini lahko imetnik osebne izkaznice oziroma njegov zakoniti zastopnik naznani tudi na diplomatskem predstavništvu in konzulatu Republike Slovenije v tujini v 30 dneh od pogrešitve.
(5) V naznanitvi pogrešitve je treba navesti resnične podatke o okoliščinah pogrešitve osebne izkaznice.
(6) Način naznanitve pogrešitve predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
(rok za odločitev o vlogi)
(2) Rok, v katerem mora biti izdana osebna izkaznica, se lahko podaljša še za tri mesece, če je za osebo, rojeno v tujini, ki še ni vpisana v matični register, treba ugotoviti državljanstvo ali druge osebne podatke. Organ, pristojen za izdajo osebne izkaznice, lahko v tem primeru zahteva predložitev izpiska iz rojstne matične knjige in dokazilo o državljanstvu.
(3) Rok, v katerem mora biti izdana osebna izkaznica, s katero se nadomesti pogrešana osebna izkaznica, se lahko podaljša za čas do 60 dni, če organ, pristojen za izdajo osebne izkaznice, podvomi in ugotavlja resničnost podatkov iz petega odstavka prejšnjega člena.
17. člen
(izdaja osebne izkaznice s prepovedjo prehoda državne meje)
1. če je zoper državljana, ki prosi za izdajo osebne izkaznice, uveden kazenski postopek oziroma teče postopek v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki, dokler postopek traja – če to zahteva pristojno sodišče;
2. če obstajajo interesi obrambe države, določeni v zakonu – če to zahteva ministrstvo, pristojno za obrambo;
3. če je bila državljanu najmanj dvakrat izrečena kazen zapora za kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, ponarejanja denarja, tihotapstva, ponarejanja listin, nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov, prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, trgovine z ljudmi, terorizma, financiranja terorizma, ščuvanja in javnega poveličevanja terorističnih dejanj, novačenja in usposabljanja za terorizem, novačenja vojaških najemnikov in oseb, mlajših od osemnajst let, za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost ali za kazniva dejanja, povezana s tujino, za katera je v zakonu predpisana kazen osem ali več let zapora če to zahteva policija na podlagi pravnomočnih sodb in če kazen ni izbrisana.
(2) Sodišče mora o pravnomočni sodbi za kazniva dejanja iz 3. točke prejšnjega odstavka obvestiti policijsko enoto, na območju katere ima državljan prijavljeno stalno prebivališče, oziroma policijsko enoto, na območju katere je sedež sodišča, če državljan nima stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije, ki vloži zahtevo iz 3. točke prejšnjega odstavka.
(3) Če je kakšen od razlogov iz prvega odstavka nastal po izdaji osebne izkaznice brez prepovedi prehoda državne meje, organ, pristojen za izdajo osebne izkaznice, izda odločbo o prepovedi in o tem obvesti organ iz prvega odstavka. Državljan, ki ima veljavno osebno izkaznico brez prepovedi, mora to nemudoma izročiti v hranjenje pristojnemu organu.
(4) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve.
18. člen
(prenehanje razlogov za izdajo osebne izkaznice s prepovedjo prehoda državne meje)
(2) Šteje se, da ni več razlogov za odvzem osebne izkaznice oziroma za izdajo osebne izkaznice s prepovedjo prehoda državne meje iz prvega odstavka prejšnjega člena, če pristojno sodišče ali ministrstvo, pristojno za obrambo, ali policija ne obnovi zahteve po preteku enega leta od dneva vložitve.
(3) Po prenehanju razlogov se odvzeta osebna izkaznica iz tretjega odstavka prejšnjega člena vrne imetniku.
V. EVIDENCE
19. člen
(vsebina in pristojnost za vodenje evidence)
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– podatke iz tretjega in četrtega odstavka 13. člena tega zakona,
– datum izdaje, izdelave, prevzema na pošto in vročitve osebne izkaznice,
– podatke o izgubljenih, pogrešanih in ukradenih osebnih izkaznicah.
(3) Obdelava osebnih podatkov iz evidence izdanih osebnih izkaznic je dopustna le v obsegu, ki je potreben za uresničevanje namena iz prvega odstavka tega člena.
(4) Zaradi zagotovitve varnosti pravnega prometa so na enotnem državnem portalu e-uprava dostopni podatki o izgubljenih, pogrešanih in ukradenih osebnih izkaznicah iz tretje alineje drugega odstavka, in sicer:
– organ, pristojen za izdajo osebne izkaznice,
– serijska številka,
– datum izdaje in datum veljavnosti,
– datum naznanitve pogrešitve, izgube ali kraje.
(5) Podatek o obstoju zahteve iz prvega odstavka 17. člena in predloga iz četrtega odstavka 12. člena tega zakona se v evidenco izdanih osebnih izkaznic prevzema s samodejnim povezovanjem z evidenco potnih listin, ki se vodi skladno z določbami zakona, ki ureja izdajo potnih listin in kjer se označi zahteva iz prvega odstavka 17. člena in predlog iz četrtega odstavka 12. člena tega zakona. Prevzemanje teh podatkov poteka z uporabo EMŠO ali imena in priimka ter stalnega prebivališča državljana.
(6) Fotografijo v digitalni obliki, ki se hrani na elektronskem odložišču fotografij za osebne dokumente, se v evidenco izdanih osebnih izkaznic na podlagi četrtega odstavka 13. člena tega zakona prevzema s samodejnim povezovanjem z elektronskim vložiščem fotografij. Prevzemanje teh podatkov poteka na podlagi privolitve posameznika z uporabo referenčne številke fotografije.
(7) Fotografijo v digitalni obliki, ki se hrani v evidenci drugega uradnega identifikacijskega dokumenta na podlagi šestega odstavka 13. člena tega zakona, se v evidenco izdanih osebnih izkaznic prevzema s samodejnim povezovanjem z evidenco potnih listin, ki se vodi skladno z določbami zakona, ki ureja izdajo potnih listin in evidenco voznikov, ki se vodi skladno z določbami zakona, ki ureja izdajo vozniških dovoljenj. Prevzemanje teh podatkov poteka na podlagi privolitve posameznika z uporabo EMŠO.
(8) Podatke iz evidence vodi organ, pristojen za izdajo osebne izkaznice, pet let po prenehanju veljavnosti osebne izkaznice.
(9) Način vodenja evidence izdanih osebnih izkaznic predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
(uporaba podatkov iz evidence)
(2) Osebne podatke iz 13. člena tega zakona sme uporabljati gospodarska družba iz prvega odstavka 8. člena tega zakona za potrebe personalizacije osebnih izkaznic in jih mora takoj, najpozneje pa v roku 30 dni od prejema, uničiti.
(3) Podatek o registrski in serijski številki osebne izkaznice sme uporabljati podjetje ali organizacija iz drugega odstavka 8. člena tega zakona za potrditev prevzema poštnih pošiljk in ga mora v 30 dneh od prejema uničiti.
21. člen
(pristojnost za nadzor)
(2) Naloge prekrškovnega organa za kršitve določb drugega in tretjega odstavka 2. člena, 3. člena, četrtega odstavka 11. člena, drugega odstavka 13. člena, prvega, tretjega četrtega in petega odstavka 15. člena, drugega in tretjega odstavka 20. člena ter 22. člena tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije, pristojen za notranje zadeve.
(3) Naloge prekrškovnega organa za kršitve določb drugega in tretjega odstavka 2. člena, 3. člena, prvega, tretjega in četrtega odstavka 15. člena ter tretjega odstavka 17. člena tega zakona opravlja tudi policija.
(4) Nadzor nad izvrševanjem določb 4. člena izvaja informacijski pooblaščenec.
22. člen
(nadzor gospodarske družbe, ki opravlja naloge izdelave, skladiščenja in personalizacije osebnih izkaznic)
VII. KAZENSKE DOLOČBE
23. člen
24. člen
(3) Z globo od 400 do 1.250 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ali oseba, ki na trgu samostojno opravlja dejavnost, ki vzame tujo osebno izkaznico z namenom zavarovanja kakšne koristi ali pravice (tretji odstavek 3. člena).
(4) Z globo od 400 do 830 EUR se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali osebe, ki na trgu samostojno opravlja dejavnost.
25. člen
(2) Z globo od 200 do 2.080 EUR se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali oseba, ki na trgu samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti.
(3) Z globo od 200 do 830 EUR se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
28. člen
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se Pravilnik o izvrševanju Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 68/08) in Odredba o določitvi cene osebne izkaznice (Uradni list RS, št. 16/02) uporabljata do izdaje novega predpisa po tem zakonu, v kolikor nista v nasprotju s tem zakonom.
30. člen
32. člen
III. OBRAZLOŽITEV K ČLENOM
K 1. členu – Določene so osnovne funkcije osebne izkaznice. Osebna izkaznica je javna listina za izkazovanje istovetnosti in državljanstva. Slednje zagotavlja nabor osebnih podatkov na osebni izkaznici, med katerimi je tudi podatek o slovenskem državljanstvu. Ker se lahko državljanstvo izkazuje z veljavno osebno izkaznico, predložitev veljavne osebne izkaznice nadomešča predložitev potrdila o državljanstvu. Osebna izkaznica je tudi potovalni dokument, saj se lahko uporablja za prehod državne meje in vstop v države, ki to omogočajo na podlagi dvostranskih sporazumov oz. privolitve za vstop na njihovo ozemlje z veljavno osebno izkaznico v drugačni obliki (npr. diplomatska nota z obvestilom o sprejemu sklepa vlade, da je vstop v državo slovenskim državljanom omogočen z osebno izkaznico).
K 2. členu – Osnovni pogoj za izdajo osebne izkaznice je državljanstvo Republike Slovenije, brez določene spodnje starostne meje za pridobitev osebne izkaznice, torej lahko osebno izkaznico pridobi otrok takoj po rojstvu. Tudi prebivališče ni pogoj za pridobitev osebne izkaznice.
Osebna izkaznica predstavlja pravico posameznika, dolžnost pa zgolj v tistih primerih, ko polnoleten državljan nima drugega uradnega identifikacijskega dokumenta, opremljenega s fotografijo, ki ga je izdal državni organ. Izjemoma ta dolžnost ne velja za državljane s stalnim prebivališčem v tujini. Osebno izkaznico mora imeti torej tudi polnoletni državljan brez stalnega prebivališča, ki biva na območju Republike Slovenije, in državljan z začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki je v postopku preverjanja prijave stalnega prebivališča v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, če nima veljavnega drugega uradnega identifikacijskega dokumenta.
Določba vsebuje definicijo uradnega identifikacijskega dokumenta. Status uradnega identifikacijskega dokumenta ima vsaka listina, ki jo izda državni organ in je opremljena s fotografijo (npr.: osebna izkaznica, potna listina, vozniško dovoljenje, orožni list, potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna).
Zakon izrecno določa, da ima lahko državljan le eno osebno izkaznico, kar preprečuje njeno zlorabo s strani tretjih oseb.
K 3. členu – Dolžnost državljana je, da na zahtevo uradne osebe, ki ima pooblastilo za preverjanje istovetnosti, da osebno izkaznico (ali drug uradni identifikacijski dokument) na vpogled, in sicer izključno za preverjanje istovetnosti. Ker pa v praksi prihaja do situacij, ko državljani nimajo pri sebi nobenega dokumenta in tudi nobenih drugih predmetov gre za situacije, ko je logično, da oseba pri sebi nima ničesar, kot so rekreacija, delo v gozdu, na polju, sprehod v bližini doma, ipd., določba dopušča izjeme za nošenje uradnega identifikacijskega dokumenta pri sebi.
Prav tako je dolžnost državljana, da izkazuje svojo istovetnost zgolj z uradnim identifikacijskim dokumentom, na katerem so navedeni ažurni osebni podatki (torej ne na primer z osebno izkaznico, ki je bila izdana pred spremembo osebnega imena, naslova itd.).
Imetniku osebne izkaznice je prepovedano posojati, dajati ali prodajati svojo osebno izkaznico, kar preprečuje zlorabo listine. Zlorabo listine oz. onemogočitev, da bi imetnik lahko koristil funkcije osebne izkaznice (da bi lahko z njo potoval, se izkazoval, nastopal v pravnem prometu) prav tako preprečuje zakonska določitev prepovedi uporabe odvzema ali odkupa tuje osebne izkaznice. Prav tako je prepovedano zastavljanje osebne izkaznice ali odvzem osebne izkaznice z namenom zavarovanja kakršne koli koristi ali pravice druge osebe. Z namenom zagotavljanja zaupanja v podatke, navedene na osebni izkaznici, ki jo izda pristojni organ, skladno s stanjem, ki ga izkazujejo uradne evidence, kot so npr. matični register (pravilnost osebnega imena, datuma rojstva, državljanstva), register stalnega prebivalstva (pravilnost naslova), je prepovedano samovoljno spreminjanje, dopisovanje ali brisanje katerega koli podatka na osebni izkaznici. Spremembe podatkov v registrih namreč pomenijo razlog za obvezno predložitev osebne izkaznice v uničenje v roku 30 dni po spremembi, kot to določa 11. člen zakona.
Neizpolnjevanje dolžnosti in neupoštevanje prepovedi, navedene v tem členu, je sankcionirano.
K 4. členu – V prvem odstavku je upravljavcem zbirk osebnih podatkov dovoljeno le kopiranje osebne izkaznice v primerih, določenih z zakonom. Tako je v nadaljevanju določeno, da osebno izkaznico, poleg imetnika samega, lahko kopirajo notarji in finančne družbe, ki opravljajo finančne storitve, če jo potrebujejo za dokazovanje istovetnosti državljana v konkretnem postopku.
Osebno izkaznico se lahko, za vnaprej določene namene, kopira tudi v drugih primerih, vendar je za to potrebno izrecno dovoljenje imetnika, podano v pisni obliki. V skladu z določbo 16. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni. V skladu z določbo 19. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov pa mora nadalje upravljavec osebnih podatkov, ki zbira podatke neposredno od posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, slednjemu vedno sporočiti tudi namen obdelave osebnih podatkov. Z oznako na kopiji mora biti zagotovljeno, da je razviden namen kopije, vsako nadaljnje razmnoževanje kopij, oziroma uporaba kopij za drug namen, je prepovedano. Potrdilo o kopiji in namenu kopije mora biti izdano, če imetnik osebne izkaznice to zahteva. Kopije je prepovedano hraniti v elektronski obliki, prav tako pa je prepovedano kopiranje s pomočjo elektronskih sredstev, ki lahko fotografijo zapišejo v elektronski obliki.
Ugotavljanje istovetnosti, državljanstva oz. kontrola točnosti podatkov se lahko izvede tudi z vpogledom ali pripisom osebnih podatkov z nje, kar je praktična rešitev predvsem v tistih primerih, ko za morebitno kasnejše ugotavljanje identičnosti, fotografija, ki se ne more prepisati, ni potrebna, oz. zadostuje zgolj pripis podatkov (kot npr. podatkov, ki jih zahteva hotelska prijava gosta).
Predlagano določilo pa ne ureja prepovedi kopiranja osebne izkaznice za imetnikovo lastno hrambo (npr. kot varnostni ukrep ali pomoč za dokazovanje identitete v primeru morebitne kraje ali izgube osebne izkaznice), saj gre v tem primeru za domačo uporabo osebnih podatkov v smislu določil 7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov. Ta namreč določa, da se Zakon o varstvu osebnih podatkov ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe. Glede na to, da gre pri kopiranju osebne izkaznice za eno izmed oblik obdelave osebnih podatkov, pa to pomeni, da lahko posamezniki kopirajo lastne osebne izkaznice oziroma osebne izkaznice bližnjih izključno v okviru zasebnega življenja za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe, kamor nedvomno sodi kopiranje lastne in npr. otrokove osebne izkaznice za lastno hrambo. V krog obdelave za domače potrebe in s tem zunaj določil tega člena predloga zakona pa ne bi spadalo npr. kopiranje osebnih izkaznic članov društva ipd.
K 5. členu – Pristojni organ za izdajo osebne izkaznice je poleg upravne enote in ministrstva za notranje zadeve, kadar gre za reševanje najnujnejših vlog, kjer mora biti izdelan dokument stranki vročen v najkrajšem možnem času, tudi diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije v tujini. Možnost vložitve vloge za izdajo osebne izkaznice v tujini, povečuje dostopnost osebne izkaznice kategoriji državljanov s stalnim prebivališčem v tujini, pa tudi državljanom, ki so v tujini začasno in osebno izkaznico potrebujejo. S tem postaja osebne izkaznica dostopna državljanom v tujini v enaki meri kot potni list, kar je pomembno predvsem zaradi povečevanja funkcije osebne izkaznice kot praktičnega potovalnega dokumenta.
K 6. členu – Kljub možnosti izdaje osebne izkaznice na diplomatsko-konzularnem predstavništvu RS v tujini, skladno s predlogom novega zakona, obrazec osebne izkaznice in ceno obrazca predpiše zgolj minister, pristojen za notranje zadeve. Obrazec osebne izkaznice vsebuje nabor osebnih podatkov (osebno ime, datum rojstva, državljanstvo, naslov, fotografija itd.), ki posamezniku omogočajo izkazovanje istovetnosti, državljanstva in nastopanje v pravnem prometu, pa tudi prehod meje, v kombinaciji s podatki, ki se navezujejo na dokument, kot so serijska številka, organ, datum izdaje itd. Zakonsko predpisana vsebina obrazca je tudi trivrstični OCR-B oz. strojno čitljiv zapis podatkov, ki omogoča strojno branje osebne izkaznice ter s tem hitrejši prehod meje. Obrazci osebnih izkaznic ga vsebujejo že od pričetka izdaje, torej od leta 1998, vendar je bil doslej predpisan kot obvezna sestavina dokumenta zgolj s pravilnikom.
K 7. členu – Z zakonom je predpisan jezik, v katerem se tiskajo obrazci osebnih izkaznic. Predtiskani podatki na obrazec se tiskajo v slovenskem in angleškem jeziku, kar zagotavlja osnovo za uporabo osebne izkaznice v tujini. Na območjih, kjer avtohtono prebivata italijanska in madžarska narodna manjšina, se obrazci tiskajo tudi v italijanskem in madžarskem jeziku. Poleg predtiska obrazcev zakon določa tudi jezik, v katerem se vpisujejo podatki na osebno izkaznico. Podatki se vpisujejo (personallizirajo) v slovenskem jeziku, na območjih narodnih manjšin, pa se podatek o naslovu stalnega oziroma začasnega prebivališča in podatek o izdajatelju (upravni enoti), natisneta tudi v italijanskem oz. madžarskem jeziku, ob predpogoju, da je vloga podana na upravni enoti, ki posluje dvojezično in da državljan prebiva na tem območju.
K 8. členu – Pristojni organ sprejme vlogo za izdajo osebne izkaznice, izdelava obrazcev osebnih izkaznic, njihovo skladiščenje in personalizacija pa sta urejena centralizirano, kar pomeni, da te naloge ne enem mestu izvaja gospodarska družba, ki je bila izbrana v postopku oddaje javnega naročila. Zaposlena oseba gospodarske družbe mora izpolnjevati določene pogoje, kot so polnoletnost, da ni v kazenskem postopku ali da ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 3 mesece, pred opravljanjem del in nalog izdelave in personalizacije osebnih izkaznic pa mora biti tudi varnostno preverjena. To je izrednega pomena, ker je osebna izkaznica listina, ki vsebuje varnostne elemente, zagotovljena pa mora biti visoka stopnja preprečevanja zlorabe tudi v postopku izdelave.
Prenos vlog od pristojnega organa do pogodbenega izdelovalca osebnih izkaznic ter prenos izdelanih osebnih izkaznic od pogodbenega izdelovalca do pristojnega organa oz. do državljana (če je bil takšen način vročitve opredeljen ob vložitvi vloge), izvaja podjetje ali organizacija, registrirana za prenos poštnih pošiljk. Glede na vsebino poštnih pošiljk je pri tem pomembno, da je prenos izveden na način, ki zagotavlja zaščito pred poškodbami dokumentov, varnost pred zlorabo osebnih podatkov in sledljivost v primeru potrebe po izdelavi poizvedb, če bi prišlo do izgube poštne pošiljke.
K 9. členu – Osebne izkaznice se izdajajo s štirimi različnimi veljavnostmi, ki so odvisne od starosti državljana. Otrokom do dopolnjenega tretjega leta starosti se izda osebna izkaznica z veljavnostjo 3 let, otroku od tretjega do osemnajstega leta starosti pa z veljavnostjo 5 let. Državljanu od 18. do 70. leta starosti se izda osebna izkaznica z veljavnostjo 10 let, državljanu po dopolnjenem 70. letu starosti pa osebna izkaznica s trajno veljavnostjo.
Veljavnost osebnih izkaznic (z izjemo trajne veljavnosti) je poenotena z veljavnostjo potnih listov. Pri tem je glavno izhodišče za določitev veljavnosti spreminjanje podobe imetnika in s tem njegove prepoznavnosti pri identifikaciji, ko se izkazuje s svojim dokumentom.
Posebna, neodvisna od starosti, je enoletna veljavnost osebne izkaznice. S to se izda osebna izkaznica državljanu, ki je v zadnjih petih let zaradi neskrbnega ravnanja (lastna malomarnost) uničil, pogrešil, izgubil ali sta mu bili odtujeni dve ali več osebnih izkaznic. Morebitno skrbno ravnanje (okoliščine, v katerih ostane državljan brez dokumenta, pa nanje ni mogel vplivati, kot so vlom v stanovanje, požar ipd.) je iz zakona izrecno izvzeto, saj enoletna veljavnost predstavlja neke vrste sankcijo.
Osebna izkaznica z enoletno veljavnostjo se prav tako izda državljanu, za katerega velja prepoved prehoda državne meje. Takšna osebna izkaznica vsebuje oznako prepovedi prehoda meje ter s tem zmanjšano funkcionalnost, saj lahko služi zgolj kot dokument za izkazovanje istovetnosti in državljanstva na območju Republike Slovenije.
Z enoletno veljavnostjo se izda osebna izkaznica tudi državljanu, ki je v postopku preverjanja prijave stalnega prebivališča v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča.
Zakon določa, da osebna izkaznica prične veljati z dnem izdaje. Na obrazcu osebne izkaznice je namreč podatek o veljavnosti, zapisan v obliki od do. Osebna izkaznica je izdana, ko je vloga popolna. Zaradi posebnega načina izdaje (centralizirane personalizacije pri pogodbeni gospodarski družbi), je namreč osebna izkaznica običajno dejansko izdelana, razen v najbolj nujnih primerih, z zamikom nekaj dni, državljanu pa vročena v nekaj dneh po izdelavi. Če bi bila veljavnost vezana na vročitev dokumenta, bi to pomenilo, da podatek o veljavnosti ne bi mogel biti vpisan na osebno izkaznico, dejansko pa je datum veljavnosti eden od pomembnejših podatkov na osebni izkaznici in ključnega pomena za njeno uporabo.
K 10. členu – Osebna izkaznica preneha veljati po zakonu z dnem naznanitve pogrešitve, izgube ali tatvine, s potekom datuma veljavnosti, za katerega je bila izdana, kot dokument za izkazovanje državljanstva pa tudi s prenehanjem državljanstva Republike Slovenije ali s smrtjo imetnika.
Prenehanje veljavnosti z dnem naznanitve pogrešitve ščiti državljana pred zlorabo njegove identitete v primeru, ko bi želela njegovo osebno izkaznico kot svojo doma ali v tujini uporabiti druga oseba. Ponovno aktiviranje veljavnosti morebiti kasneje najdene osebne izkaznice ni mogoče.
K 11. členu – Dolžnost državljana oz. imetnika osebne izkaznice je, da ob zamenjavi osebne izkaznice z novo, predloži staro v uničenje, s čimer se onemogoči nadaljnjo uporabo stare osebne izkaznice oz. imetništvo dveh osebnih izkaznic istočasno. Izvzeti so primeri, ko to ni mogoče, če je bila osebna izkaznica ukradena, izgubljena ali pogrešana. Ker od vložitve vloge za izdajo osebne izkaznice, do njene izdelave in vročitve, zaradi postopka izdelave, običajno preteče nekaj dni, je prav, da se državljanu omogoči uporaba osebne izkaznice v vmesnem obdobju. Tako se na izrecno prošnjo državljana, če za to obstaja razlog iz naslova dnevnega prehode meje ali drug upravičen razlog, lahko osebna izkaznica fizično uniči šele po vročitvi nove, v takšnem primeru pa mora biti osebna izkaznica obvezno vročena pri pristojnem organu.
Osebno izkaznico mora državljan predložiti v uničenje pristojnemu organu najpozneje v roku 30 dni, tudi če se spremenijo podatki, ki so personalizirani na obrazcu osebne izkaznice, torej po spremembi osebnega imena, stalnega prebivališča, pa tudi če fotografija na osebni izkaznici ne kaže več njegove prave podobe ali če je osebna izkaznica poškodovana, obrabljena ali iz kakšnega drugega razloga ni več uporabna. Osebna izkaznica je lahko pri pristojnem organu uničena takoj po spremembi podatkov ali pa najkasneje v 30 dneh, kar je razumen rok za življenjske situacije, ko takojšnje uničenje ni mogoče.
Imetnik osebne izkaznice, ki je odpuščen iz državljanstva Republike Slovenije oziroma državljanstvo izgubi, s tem ni več upravičen do osebne izkaznice, je pa dolžan predložiti osebno izkaznico v uničenje pristojnemu organu najkasneje ob vročitvi odločbe o prenehanju državljanstva Republike Slovenije.
K 12. členu – Vlogo za izdajo osebne izkaznice lahko vloži državljan le osebno, druge osebe za takšno dejanje ne more pooblastiti. Vloga se vloži pri pristojnem organu, ki dostopa do evidence osebnih izkaznic ter ima ustrezne tehnične naprave za zajem fotografije in podpisa.
Vlogo samostojno vloži polnoleten, poslovno sposoben državljan ter državljan, ki še ni dopolnil 18 let starosti, pa je pridobil popolno poslovno sposobnost pred 18. letom starosti, ker je sklenil zakonsko zvezo ali ker je postal roditelj. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – Odl. US in 122/07 – Odl. US) namreč v 117. členu določa, da roditeljska pravica preneha s polnoletnostjo otroka, to je, ko dopolni osemnajst let, ali če mladoletnik pred polnoletnostjo sklene zakonsko zvezo. S sklenitvijo zakonske zveze pridobi mladoletnik popolno poslovno sposobnost. Popolno poslovno sposobnost pa lahko pridobi tudi mladoletnik, ki je postal roditelj, če so za to pomembni razlogi, o čemer odloča sodišče v nepravdnem postopku.
Za državljana, mlajšega od 18 let oz. državljana, ki ni poslovno sposoben, vloži vlogo zakoniti zastopnik.
Pred izdajo osebne izkaznice se identiteta državljana in zakonitega zastopnika v praksi sicer preverja, zakonska določba pa uradno osebo k temu posebej obvezuje in ji zato nalaga bistveno večjo stopnjo odgovornosti. Slednje je pomemben element preprečevanja zlorab identitet, ki ga izpostavljajo tudi mednarodni strokovnjaki, saj se ob zamenjavi identitete ob vlogi izdela dokument z vsemi varnostno-zaščitnimi elementi po ustaljenem postopku in s pravimi materiali, tako da njegova poneverba ali preneverba ni potrebna. Določba poleg klasičnega ugotavljanja istovetnosti z uradnim identifikacijskim dokumentom omogoča tudi vpogled uradne osebe, pooblaščene za izdajo osebne izkaznice, v druge uradne evidence, na podlagi katerih je istovetnost mogoče ugotoviti.
K 13. členu – Vloga se lahko vloži tako na predpisanem obrazcu (kartonček vloge) kot v elektronski obliki, preko tako imenovanega Sodobnega delovnega mesta, s katerim upravne enote že poslujejo. Oseba, ki vloži vlogo, mora navesti resnične podatke, zlasti tiste, ki se nanašajo na njeno identifikacijo pred pristojnim organom, saj z večino podatkov pristojni organ razpolaga sam. Navedba neresničnih podatkov se sankcionira. Obrazec vsebuje podatke, ki omogočajo izdelavo osebne izkaznice, torej so kot taki povzeti na obrazcu osebne izkaznice, in podatke, ki so pomembni za vodenje evidence osebnih izkaznic. Način predložitve fotografije je poenoten z Zakonom o potnih listinah. Fotografija mora biti ustreznih dimenzij in mora izkazovati pravo podobo imetnika. Predložena je lahko tako v klasični obliki (fotografski papir) kot v digitalni, pri čemer pa je pomembno, da predložitev v digitalni obliki pomeni izključno prevzem iz posebnega odložišča fotografij – državljan npr. ne more poslati svoje fotografije po elektronski pošti ali jo prinesti na pomnilniškem mediju.
Upravljavec elektronskega odložišča fotografij, kot samostojne baze podatkov, ki se povezuje z evidenco osebnih izkaznic, je ministrstvo za notranje zadeve. Zakon določa nabor, namen in uporabo podatkov iz elektronskega vložišča fotografij ter njihovo enoletno hranjenje in ponovno uporabo.
Z namenom zmanjševanja stroškov državljanov, poenostavitve in pospešitve postopka evidentiranja vloge, pa je zakonska možnost ponovne uporabe fotografije, ki je bila že predložena ob prejšnji vlogi za izdajo osebne izkaznice, ob vlogi za izdajo potne listine ali ob vlogi za izdajo vozniškega dovoljenja, in sicer s prevzemom neposredno iz evidenc teh listin, seveda v primeru, da so ustrezne (izkazujejo dejansko podobo imetnika).
K 14. členu – Državljan s stalnim ali začasnim prebivališčem (ki je v postopku preverjanja stalnega prebivališča) v Republiki Sloveniji lahko ob vložitvi vloge za izdajo osebne izkaznice izbira med načinom vročitve osebne izkaznice na upravni enoti ali na naslovu za vročanje s priporočeno poštno pošiljko. Če je bila vloga sprejeta na diplomatskem predstavništvu in konzulatu v tujini, pa je možna vročitev zgolj pri pristojnem organu, torej v tujini, saj pošiljanje pošte na naslov državljana kjerkoli v tujini ne more biti zagotovljena na varen in sledljiv način, Ne glede na navedeno, ministrstvo za zunanje zadeve zagotavlja sledljivost prenosa osebnih izkaznic z območja Republike Slovenije do diplomatskega predstavništva in konzulata v tujini preko diplomatske pošte. Poleg navedenih možnosti pa je vročitev osebne izkaznice možna tudi pri izdelovalcu osebnih izkaznic. Tako se državljanu omogoči, da v najnujnejših primerih lahko dobi osebno izkaznico v najkrajšem možnem času, neodvisno od poslovnega časa upravne enote oziroma Pošte Slovenije, ki sicer opravita vročitev.
Zakon natančno določa, komu se osebna izkaznica vroči. Osebno se vroči imetniku, ki je poslovno sposoben, oz. otroku po dopolnjenem 15. letu starosti, če temu ni ob vložitvi vloge izrecno nasprotoval zakoniti zastopnik. Zakonitemu zastopniku se vroči osebna izkaznica poslovno nesposobne osebe, osebna izkaznica otroka do 15. leta starosti oziroma otroka od 15. do 18. leta starosti, če je zakoniti zastopnik ob vlogi nasprotoval vročitvi otroku samemu. Starš, kot zakoniti zastopnik, lahko že ob vložitvi vloge določi, da se osebna izkaznica vroči drugemu staršu, kar rešuje praktične težave ob zadržanosti enega od staršev v času vročitve otrokove osebne izkaznice. Osebna izkaznica je naslovljena na osebo, ki se ji dokument vroči.
Osebna izkaznica se lahko vroči tudi pooblaščencu na podlagi predloženega pooblastila ali izjave o obstoju pooblastila v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku. Naslovnik pošiljke je pri vročanju na podlagi pooblastila nespremenjen (imetnik osebne izkaznice ali zakoniti zastopnik). Glede na to, da je v najnujnejših primerih lahko vročitev osebne izkaznice izvedena pri proizvajalcu osebnih izkaznic takoj po personalizaciji, velja, da se vročitev pri pooblaščenem podjetju oz. izdelovalcu dokumentov opravi po enakih pravilih, kot to velja za vročitev na upravni enoti ali po pošti. Pri tem se šteje, da je vročitev opravljena takrat, ko je osebna izkaznica prevzeta. Datum vročitve, ki se vodi v evidenci osebnih izkaznic, v evidenco vnese pristojni organ, ki je sprejel vlogo in ne pooblaščeno podjetje za izdelavo in personalizacijo osebnih izkaznic.
Ker se v primeru vročanja osebne izkaznice po pošti lahko zgodi, da je vročitev neuspešna zaradi odsotnosti prejemnika, je določen zakonski rok 8 dni, znotraj katerih se poskuša opraviti vročitev po pošti. Če je vročitev v tem roku neuspešna, se osebna izkaznica vrne pristojnemu organu, ki je sprejel vlogo in ki opravi dokončno vročitev kadarkoli kasneje. Slednje preprečuje zadrževanje neuspešno vročenih dokumentov na Pošti Slovenije. Prav tako se v primeru neuspešne vročitve osebne izkaznice pri proizvajalcu osebna izkaznica vrne in vroči pri pristojnem organu v roku 8 dni po izdelavi.
K 15. členu – Pogrešitev je skupen izraz za izgubo, tatvino ali pogrešitev oseben izkaznice. Osebna izkaznica je izgubljena takrat, ko je posledica dejanja ali opustitve na strani imetnika. Tatvina osebne izkaznice je posledica dejanja druge osebe, o pogrešitvi pa govorimo takrat, ko državljan osebno izkaznico pogreša, vendar ne ve, kaj se je z njo zgodilo, torej ne more opredeliti niti, ali jo je izgubil, mu je bila ukradena ali je morda samo nekje založena. Skupno vsem trem situacijam je to, da imetnik svoje osebne izkaznice ne more uporabljati, obstaja pa verjetnost, da bi njegovo osebno izkaznico kot svojo uporabila druga oseba ter s tem dokument zlorabila. Glede na navedeno je pomembno, da se morebitna zloraba onemogoči, in sicer na način, da veljavnost pogrešane osebne izkaznice preneha z naznanitvijo pogrešitve. Dolžnost imetnika osebne izkaznice oz. njegovega zakonitega zastopnika (pri tem veljajo enaka razmerja kot pri vložitvi vloge za izdajo osebne izkaznice) je torej, da pogrešitev naznani najpozneje v roku 8 dni pri pristojnem organu. Naznanitev pogrešitve osebne izkaznice na ministrstvu za notranje zadeve se lahko opravi zgolj v primeru, da je to potrebno zaradi zagotovitve nujne izdaje nove osebne izkaznice. Ob naznanitvi se navedejo okoliščine naznanitve pogrešitve (npr.: opis situacije, kraja in časa tatvine), v evidenci osebnih izkaznic pa dokumentu preneha veljavnost. Če do pogrešitve pride v tujini, lahko imetnik osebne izkaznice oz. njegov zakoniti zastopnik naznani pogrešitev v osmih dneh po vrnitvi v Republiko Slovenijo, naznanitev pa se lahko izvede tudi na diplomatskem predstavništvu in konzulatu Republike Slovenije v tujini, predvsem v tistih primerih, ko državljan stalno prebiva v tujini oz. se v tujini zadržuje dalj časa. Zaradi okoliščine oddaljenosti in številčnosti diplomatskih in konzularnih predstavništev v tujini, ter s tem dostopnosti državljana, je zakonski rok za naznanitev pogrešitve v tujini daljši, in sicer 30 dni.
Zakon izrecno določa, da mora oseba, ki naznani pogrešitev, v naznanitvi navesti resnične okoliščine pogrešitve. Neizpolnjevanje obveze se sankcionira. S tem se dodatno preprečujejo zlorabe osebnih izkaznic, kot npr. izjava imetnika, da je osebno izkaznico izgubil, dejansko pa jo je posodil drugi osebi, ali primer, ko izjavi, da mu je bila osebna izkaznica ukradena pred tremi dnevi, dejansko pa je do kraje prišlo že pred mesecem, vendar ni izpolnil zakonske dolžnosti naznanitve v predpisanem roku.
K 16. členu – Člen usklajuje izdajo osebnih izkaznic z izdajo potnih listin. Določa 15-dnevni rok za sprejem odločitve pristojnega organa na podano vlogo. Glede na to, da lahko osebno izkaznico pridobijo državljani s prebivališčem v tujini, ki pa v določenih primerih, sploh kadar gre za rojstvo v tujini, še nimajo urejenih osebnih podatkov v matičnem registru v Republiki Sloveniji, je zakonsko opredeljen predhoden vpis državljana v matični register, če vpisa še ni, in podlage za izvedbo vpisa. V tem primeru se rok za izdajo osebne izkaznice lahko podaljša še za tri mesece od vložitve vloge. Postopek izdaje nove osebne izkaznice, po pogrešitvi stare, se lahko podaljša tudi v primeru dvoma v navedbe okoliščine pogrešitve stare osebne izkaznice (do 60 dni).
K 17. členu – Osebna izkaznica je potovalni dokument. Na vlogo državljana se lahko izda le poseben tip osebne izkaznice z oznako prepovedi prehoda državne meje, če to zahteva sodišče, če je zoper državljana, ki prosi za izdajo osebne izkaznice, uveden kazenski postopek oziroma teče postopek v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki, dokler postopek traja, nadalje, če to zahteva policija na podlagi pravnomočnih sodb in če kazen ni izbrisana, če je bila državljanu najmanj dvakrat izrečena kazen zapora za kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, ponarejanja denarja, tihotapstva, ponarejanja listin, nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov, prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, trgovine z ljudmi, terorizma, financiranja terorizma, ščuvanja in javnega poveličevanja terorističnih dejanj, novačenja in usposabljanja za terorizem, novačenja vojaških najemnikov in oseb, mlajših od osemnajst let, za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost ali za kazniva dejanja, povezana s tujino, za katera je v zakonu predpisana kazen osem ali več let zapora ter na zahtevo ministrstva za obrambo, če za to obstajajo interesi obrambe države, določeni v zakonu.
Določba je poenotena z ukrepom prepovedi izdaje ali odvzemom potne listine, določenim v Zakonu o potnih listinah. Če ima državljan že veljavno osebno izkaznico, pa se mu ta odvzame v hrambo z odločbo, ki ne zadrži izvršitve.
K 18. členu – Predlagatelj ukrepa je dolžan obvestiti upravno enoto stalnega prebivališča oziroma ministrstvo za notranje zadeve, če državljan stalno ne prebiva v Sloveniji, o prenehanju ukrepa. Če predlagatelj ukrepa po poteku enega leta tega ne podaljša, se šteje, da ukrep preneha. Odvzeta osebna izkaznica brez prepovedi prehoda državne meje se državljanu vrne v nadaljnjo uporabo.
K 19. členu – Evidenco izdanih osebnih izkaznic vodi in vzdržuje pristojni organ, ki neposredno sprejema vloge za izdajo osebnih izkaznice ter ažurira statuse veljavnosti osebnih izkaznic ob poteku, uničenju, pogrešitvah itd. Evidenca vsebuje podatke iz vloge za izdajo osebne izkaznice, pa tudi podatke o osebni izkaznici, kot so tip osebne izkaznice (dvojezičnost, izdaja osebne izkaznice na začasno prebivališče, izdaja osebne izkaznice s prepovedjo prehoda državne meje), datum izdaje, izdelave, prevzema na pošti, vročitve, veljavnost, serijsko in registrsko številko. Evidenca se vodi za namen preverjanja istovetnosti in državljanstva ter prehod državne meje, obdelava podatkov iz evidence pa je dopustna le v obsegu, ki je potreben za uresničevanje namena.
Preklice osebnih izkaznic v Uradnem listu Republike Slovenije je nadomestila sodobna informacijska rešitev – možnost iskanja informacije o morebitni pogrešitvi osebne izkaznice preko portala e-uprava. Ta omogoča, da podatke o tem, ali je bila osebna izkaznica naznanjena kot pogrešana, ukradena ali izgubljena, preveri praktično kdorkoli, doma in v tujini. Glede na nabor podatkov o osebni izkaznici (pristojni organ, serijska številka, datum izdaje in veljavnosti ter datum naznanitve pogrešitve), če je zadetek iskanja na tem portalu pozitiven, pa onemogoča izpostavljanje posameznikovih osebnih podatkov širši javnosti.
Evidenca osebnih izkaznic se povezuje z evidenco potnih listin, v kateri se primarno beleži ukrep prepovedi državne meje, ki vpliva na izdajo osebne izkaznice s prepovedjo prehoda državne meje in v kateri se primarno beleži zahteva za obvezno soglasje drugega zakonitega zastopnika ob vložitvi vloge za izdajo osebne izkaznice otroka. Takšno povezovanje dveh evidenc, katerih upravljavec je ministrstvo za notranje zadeve, ki sta po vsebini podobni (obe podpirata izdajo identifikacijske javne listine), in za uporabo katerih so dejansko pooblaščene iste osebe pristojnega organa, omogoča racionalizacijo in poenostavitev postopka izdaje osebne izkaznice.
Evidenca osebnih izkaznice se povezuje tudi z elektronskim odložiščem fotografij in evidenco potnih listin ter evidenco voznikov, kar omogoča prevzem fotografije državljana v digitalni obliki. Elektronsko odložišče fotografij, ki ga upravlja ministrstvo za notranje zadeve, je namreč samostojna evidenca, ki je vzpostavljena izključno z namenom enostavne in sodobne pridobitve fotografije za izdajo uradnega identifikacijskega dokumenta.
Določen je rok vodenja podatkov v evidenci osebnih izkaznic, in sicer 5 let po prenehanju veljavnosti.
Vodenje evidence podrobneje ureja pravilnik.
K 20. členu – Podatke iz evidence lahko uporablja uradna oseba ob izdaji osebne izkaznice oz. za opravljanje nalog s področja izdaje osebnih izkaznic in vodenja življenjskega cikla dokumenta, ter drugi organi, če imajo za to pooblastilo v zakonu, ki ureja njihovo delovno področje (npr.: policisti, sodišča, ministrstvo za obrambo itd.).
Uporaba osebnih podatkov je nujna za personalizacijo osebne izkaznice pri pooblaščeni gospodarski družbi oz. pri izdelovalcu osebnih izkaznic, vendar pa je nabor podatkov, ki se uporabljajo in rok uporabe podatkov omejen na 30 dni od prejema. Rok zagotavlja rekonstrukcijo proizvodnje v primeru napak, po poteku tega roka pa mora gospodarska družba podatke uničiti. Zgolj registrsko in serijsko številko osebne izkaznice lahko uporablja Pošta Slovenije za prenos poštnih pošiljk od izdelovalca do pristojnega organa oz. državljana, vendar jih mora v roku 30 dni od prejema uničiti.
K 21. členu – Nadzor nad izvrševanjem določb zakona izvaja ministrstvo za notranje zadeve, in sicer deljeno z Inšpektoratom Republike Slovenije za notranje zadeve, ter policija. Nadzor nad določbo 4. člena zakona, ki se nanaša na fotokopiranje osebnih izkaznic, izvaja informacijski pooblaščenec.
K 22. členu Določba zavezuje izdelovalca osebnih izkaznic, da skladno s pogodbo, ki je sklenjena na podlagi javnega naročila za izdelavo, skladiščenje in personalizacijo osebnih izkaznic, omogoči strokovni nadzor osebam, ki so za to pooblaščene na podlagi pogodbe.
K 23. členu – V kazenski določbi je določen razpon globe za posameznika v višini od 400 do 830 EUR, enakovredno s prekrški po Zakonu o potnih listinah. Glede na obveznosti, ki izhajajo iz zakona, je sankcionirana polnoletna oseba s stalnim prebivališčem ali začasnim prebivališčem, ki je v postopku preverjanja stalnega prebivališča ali brez stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji in je brez uradnega identifikacijskega dokumenta z ažurnimi podatki, oseba, ki da, proda, posodi svojo osebno izkaznico drugemu kakor tudi oseba, ki tujo osebno izkaznico vzame, kupi ali uporabi. Sankcionira se spreminjanje, dopisovanje in brisanje podatkov na osebni izkaznici. Sankcionirana je zastavitev osebne izkaznice in njeno vzetje z namenom zavarovanja koristi ali pravice in neizločitev osebne izkaznice v hranjenje v primeru ukrepa prepovedi prehoda državne meje.
| Zadnja sprememba: 12/07/2010 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |