Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
EVA: 2008-1517-0001,2008-1517-0003
2008-1517-0002,2008-1517-0004
Številka: 00701-1/2008/20,00701-2/2008/12
00701-3/2008/12, 00701-4/2008/20
Ljubljana, 07.02.2008
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 156. redni seji dne 31.01.2008 in 157. redni seji dne 07.02.2008 določila besedilo:
- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZEMLJIŠKI KNJIGI,
- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GEODETSKI DEJAVNOSTI,
- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O NOTARIATU IN
- PREDLOGA ZAKONA O VZPOSTAVITVI ETAŽNE LASTNINE NA PREDLOG PRIDOBITELJA POSAMEZNEGA DELA STAVBE IN O DOLOČANJU PRIPADAJOČEGA ZEMLJIŠČA K STAVBI,
ki vam jih pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.
Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o geodetski dejavnosti, predlog zakona o spremembi Zakona o notariatu in predlog zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, obravnava drugega za drugim, kot so navedeni (v paketu), zaradi njihove vsebinske povezanosti in potrebe po sočasni objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles sodelovali:
- dr. Lovro Šturm, minister za pravosodje,
- Janez Podobnik, minister za okolje in prostor,
- Robert Marolt, državni sekretar, Ministrstvo za pravosodje,
- mag. Mitja Bricelj, državni sekretar, Ministrstvo za okolje in prostor,
- Aleš Seliškar, generalni direktor Geodetske uprave Republike Slovenije,
- dr. Janez Pogorelec, direktor Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo,
- Mateja Tamara Fajs, namestnica direktorja Službe Vlade Republike Slovenije
za zakononodajo.
mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR
PRILOGE: 4
PRVA OBRAVNAVA
EVA 2008-1517-0001
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZEMLJIŠKI KNJIGI
I. UVOD
1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona
Obstoj kvalitetnih nepremičninskih evidenc je v javnem interesu, v javnem interesu pa sta tudi pravna varnost v prometu z nepremičninami in zagotavljanje javnih nalog na področju nepremičnin.
Obstoječe nepremičninske evidence se glede na zakonodajno ureditev razvrščajo v dve skupini:
- prva skupina so nepremičninske evidence o dejanskih lastnostih nepremičnin, ki jih določa Zakon o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06 – v nadaljnjem besedilu: ZEN) in sicer so to: zemljiški kataster, kataster stavb in register nepremičnin. Za vodenje postopkov in odločanje o vpisih v te evidence je pristojna Geodetska uprava Republike Slovenije. Upravne akte, ki so podlaga za evidentiranje podatkov v zemljiški kataster in kataster stavb, izdajajo osebe, pooblaščene za odločanje v katastrskih zadevah in sicer po predpisih o evidentiranju nepremičnin in po splošnem upravnem postopku;
- druga skupina nepremičninskih evidenc so evidence o pravnih lastnostih nepremičnin, v katerih se vodijo in vzdržujejo podatki o pravicah in pravnih dejstvih. Takšna evidenca je zemljiška knjiga po Zakonu o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03 – v nadaljnjem besedilu: ZZK-1). Za odločanje o vpisih v te evidence so pristojna zemljiškoknjižna sodišča, tam zaposleni zemljiškoknjižni referenti pa odločajo o vpisih po nepravdnem postopku.
Pravne podlage za povezovanje obeh nepremičninskih evidenc so podane v obeh matičnih zakonih. ZEN tako določa, da se »zemljiški kataster in kataster stavb povezujeta z zemljiško knjigo« (drugi odstavek 4. člena), da se »v zemljiškem katastru vodijo tudi podatki, potrebni za povezavo z registrom prostorskih enot, katastrom stavb in zemljiško knjigo« (drugi odstavek 17. člena), da se »podatki o lastniku pridobijo iz zemljiške knjige« (prvi odstavek 21. člena) in številne druge določbe. ZZK-1 pa na primer določa, da je »kataster temeljna evidenca za vpis podatkov o zemljiških parcelah oziroma o objektih in njihovih delih…, identifikacijskih znakih zemljiške parcele …in stavbe…(3. člen), da se pri nepremičnini, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, »poočitijo tudi drugi podatki o nepremičnini, ki so evidentirani v katastru… (peti odstavek 12. člena), da se podatek o vrsti javnega dobra povzema iz informatizirane evidence, ki se povezuje s katastrom in preko njega z zemljiško knjigo (šesti odstavek 111. člena), da v postopku nastavitve zemljiške knjige »podatke o nepremičninah ugotavlja sodišče na podlagi podatkov iz katastra« (216. člen) in zlasti, da v primeru, ko se v katastru spremeni podatek o nepremičnini »glede katerega je temeljna evidenca kataster, poočiti zemljiškoknjižno sodišče v zemljiški knjigi spremembo tega podatka po uradni dolžnosti na podlagi prevzema tega podatka iz katastra (115. člen) in druge določbe.
Navedena ureditev je operacionalizirana z Uredbo o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra (Uradni list RS, št. 42/01), ki v 21. členu (»prevzem podatkov«) določa, da se »podatki o nepremičnini v evidenčni list A vpišejo na podlagi odločbe upravnega organa, pristojnega za geodetske zadeve« (prvi odstavek), če pa so zagotovljeni »tehnični pogoji«, pa se »podatki o nepremičnini v evidenčni list A lahko prevzamejo neposredno iz centralne informatizirane baze zemljiškega katastra« (drugi odstavek); citirana uredba izrecno tudi nalaga »uskladitev podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra« (prvi odstavek 1. člena), kar pomeni »uskladitev podatkov iz evidenčnega lista A ročne zemljiške knjige s podatki zemljiškega katastra« (peti odstavek 1. člena). Sodišče tudi uskladi in dopolni preslikane zemljiškokatastrske podatke, tako da »uskladi podatke zemljiške knjige s tistimi podatki zemljiškega katastra, za katere je zemljiški kataster izvorna evidenca«. Navedeno prevzemanje podatkov iz zemljiškega katastra kot izvorne evidence je nato natančno operacionalizirano v členih 5. 6. in 7. citirane uredbe za parcelne številke, površine, splošne vrste rabe in za podatke, ki se v listu B zemljiške knjige le poočitijo.
Glede na navedeno predlagatelj ocenjuje, da je povezovanje nepremičninskih evidenc na nivoju ureditev v obeh matičnih zakonih in v uredbi primerna in zadostna. Predlagatelj tudi ocenjuje, da za učinkovito povezovanje obeh nepremičninskih evidenc ni potrebno njuno združevanje v eno informatizirano bazo. Čeprav se obe evidenci nanašata na nepremičnine, pa sta v svoji osnovi zelo raznorodni, morebitne pomanjkljivosti ene in druge pa je z današnjim stanjem tehnologije mogoče odpraviti na administrativno-tehnični ravni. Zato bi bilo poseganje v strukturo tradicionalnih načinov vodenja zlasti zemljiške knjige in to iz razlogov, kot so neenotni tehnični standardi, nepovezanost informacijskih rešitev in problemi informatike, povsem neutemeljeno. Približanje storitev, ki se zagotavljajo na podlagi obeh nepremičninskih evidenc, je uporabnikom mogoče zagotoviti tudi brez radikalnih posegov v tradicionalno uveljavljeno pravno strukturo in brez nevarnosti za pravno varnost v prometu z nepremičninami. Celo več, obstoječi sistem je izrazito primeren za uvajanje novosti, ki so posledica zlasti tudi elektronske zemljiške knjige.
Glede na navedeno predlagatelj ohranja pristojnost vodenja in vzdrževanja nepremičninskih evidenc pri dosedanjih upravljavcih, glede samih nepremičninskih evidenc pa ohranja temeljno načelo matičnosti, kar pomeni, da se vsak vpis v nepremičninsko evidenco opravi v tisti evidenci, za katero tako določa zakon.
Novosti tega zakonskega predloga so tako prvenstveno posledica prizadevanj po odpravljanju administrativnih ovir v obstoječih postopkih in približevanju javnih storitev uporabnikom, nenazadnje tudi preko enotnih vstopnih točk »VEM« - vse na enem mestu (v nadaljnjem besedilu: točke VEM), saj je v tem smislu ureditev v sedanjem ZZK-1 pri številnih pravnih institutih pomanjkljiva.
Razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev ZZK-1 se lahko strnejo v naslednje sklope:
1. odpravljanje še preostalih pravnih ovir za povezovanje nepremičninskih evidenc z vzpostavljanjem pravne podlage in določanjem načina za prevzemanje podatkov iz matičnih evidenc,
2. odpravljanje administrativne ovire z uvedbo splošne oziroma enotne krajevne pristojnosti in
3. vzpostavljanje točke VEM pri notarjih.
2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona
Predlog zakona temelji na že uveljavljenih oziroma uzakonjenih temeljnih načelih zakona in načelih zemljiškoknjižnega postopka, opredeljenih v predlogu ZZK-1 (EPA 0789-III).
Cilj predlaganih sprememb in dopolnitev ZZK-1 pa je nadgradnja obstoječih rešitev zato, da bi bila načela zemljiškoknjižnega postopka udejanjena v še večji meri kot doslej.
Poglavitne rešitve predloga zakona predlagatelj obrazlaga po zgoraj predstavljenih posameznih problemskih sklopih.
1. Odpravljanje še preostalih pravnih ovir za povezovanje nepremičninskih evidenc z vzpostavljanjem pravne podlage in določanjem načina za prevzemanje podatkov iz matičnih evidenc
Po preučitvi zakonskih ureditev, zlasti ZZK-1 in ZEN, predlagatelj ocenjuje, da so zakonske podlage za vzpostavitev elektronske povezave med posameznimi nepremičninskimi evidencami podane že v obstoječih predpisih in ker je uresničitev tega cilja prvenstveno predmet možnosti in omejitev informacijske tehnologije ter človeškega faktorja, se vzpodbude za povezovanje vgrajujejo le posredno in to v pravne institute, ki bodo predstavljeni v nadaljevanju.
Pri vzpostavljanju pravne podlage in pri določanju načina za prevzemanje podatkov iz matičnih evidenc je bilo v ZZK-1 potrebno spremeniti tiste določbe, v katerih se je določalo prevzemanje podatkov o osebah, ki so imetniki pravic na nepremičninah, in določbe o prenosu sprememb podatkov o osebah v nepremičninske evidence. Določba 115. člena ZZK-1 namreč v zvezi s podatki, katerih temeljna evidenca je kataster, že nalaga zemljiškoknjižnemu sodišču, da v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti poočiti dejstvo spremembe teh podatkov v katastru, kar stori »na podlagi prevzema tega podatka iz katastra«.
V ZZK-1 bi tako obstajala dva načina »prevzemanja« podatkov iz drugih matičnih evidenc. Prvi način »prevzemanja« je avtomatsko prevzemanje podatkov iz matičnih evidenc (glej spremenjeni 116. člen ZZK-1); v drugem načinu pa se zemljiškoknjižnemu sodišču, tokrat tudi v vlogi upravljavca zemljiške knjige, nalaga pridobitev določenega podatka iz matične evidence po uradni dolžnosti (glej spremenjena 35. člen ZZK-1). S tem je zagotovljena možnost, da se spremembe osebnih podatkov brez posebnega postopka vpisa in posledično brez plačila taks prenašajo iz matičnih evidenc (centralni register prebivalstva, poslovni register) v nepremičninske evidence. Do zagotovitve avtomatskega prevzemanja podatkov iz matičnih evidenc – kar bo odvisno od stanja tehnike, usklajenosti poslovnih procesov in dovršenosti varnostnih zahtev - je v prehodni določbi 29. člena predloga zakona določeno, da zemljiškoknjižno sodišče sámo preveri istovetnost podatkov o osebi, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, v centralnem registru prebivalstva oziroma v poslovnem registru.
2. Odpravljanje administrative ovire z uvedbo splošne oziroma enotne krajevne pristojnosti
V sedanjem sistemu je treba vloge za vpise v zemljiško knjigo vlagati pri zemljiškoknjižnih oddelkih okrajnih sodišč, ki so krajevno pristojni za določeno katastrsko občino. V zvezi z odpravljanjem administrativnih ovir v zemljiškoknjižnih postopkih ta zakon uvaja bistveno novost, namreč načelo enotne oziroma splošne krajevne pristojnosti.
S predlagano spremembo se povečuje število mest, kjer se lahko vlagajo zemljiškoknjižni predlogi, in sicer od dosedanjega enega zemljiškoknjiženega sodišča, ki je bilo krajevno pristojno za določeno katastrsko občino, na vsa zemljiškoknjižna sodišča v državi.
V zvezi s to določbo obstaja morebiti pomislek, da bi stranke s predlogi utegnile preveč obremeniti sodišča, ki so sedaj ažurna, a nimajo take kadrovske zasedbe, da bi obvladala morebiten bistveno večji pripad zadev. Pričakovati je, da bo večina ljudi še vedno vztrajala pri vlaganju predlogov na svojem območju, bolj iznajdljivi pa se bodo pozanimali o »čakalni« dobi za vpis in s tem razbremenili najbolj obremenjena sodišča. Dodatna varovalka je določba 105 a. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo), ki določa prerazporejanje spisov, kadar je določeno sodišče preobremenjeno.
Izvajanje teh določb je odloženo na leto 2009, saj uvedba enotne krajevne pristojnosti zahteva tudi določene organizacijske in tehnične spremembe v postopkih odločanja. Za zemljiško knjigo je namreč bistveno načelo vrstnega reda, po katerem vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo glede na trenutek prispetja vloge za vpis pravice ali pravnega dejstva. V sedanjem sistemu se poseben vpisnik vodi pri vsakem krajevno pristojnem sodišču, za pravilno delovanje novega sistema pa bo treba vzpostaviti enoten vpisnik, po katerem bi se dodeljevalo vsaki vloženi vlogi kjerkoli v državi številko, ki je podlaga za vpis plombe v zemljiškoknjižnem postopku in iz katere izhaja vrstni red vloge.
3. Vzpostavljanje točke VEM pri notarjih
Predlagatelj ocenjuje, da se za potrebe zemljiškoknjižnih postopkov in opravil lahko za točko VEM določijo le notarji.
Po predpisih o zemljiški knjigi bi notarji po principu točke VEM lahko zagotavljali tri vrste storitev:
a) vpogledovanje in izdajanje potrdil o stanju vpisov v zemljiški knjigi,
b) izdelovanje določenih zemljiškoknjižnih vpisov in
c) vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov v elektronski obliki.
Pod a)
V pravnem prometu posamezniki potrebujejo možnost vpogledati v vpisane podatke in pridobiti dokazila o stanju vpisov. Poleg dosedanjih možnosti za vpogled se s tem zakonom omogoča, da posameznik lahko vpogleda v vpisane podatke o katerikoli nepremičnini tudi pri kateremkoli notarju kjerkoli po Sloveniji. Notar bo omogočil neposreden vpogled v stanje vpisa podatkov o nepremičninah praviloma z razgrnitvijo stanja vpisanih podatkov na računalniškem zaslonu; takšen vpogled na mestu bo brezplačen. Ker pa posamezniki potrebujejo v pravnem prometu tudi dokazila o stanju vpisov v nepremičninski evidenci, bo po novi ureditvi ta dokazila mogoče pridobiti ne le na dosedanjih mestih, temveč tudi pri notarjih. Gre za dve osnovni vrsti potrdil o stanju vpisov: redno potrdilo, ki izkazuje obstoječe stanje podatkov, in zgodovinsko potrdilo, ki vključuje tudi pretekle podatke. Storitev izdajanja potrdil o stanju vpisov in dejanskih lastnostih nepremičnin bo še vedno plačljiva po tarifi, ki bo enaka ne glede na mesto, kjer se bo storitev opravila.
Pod b)
Zemljiška knjiga pozna tri vrste vpisov: vknjižbe, zaznambe in predznambe. Pri vknjižbah je sodelovanje notarja obvezno – listino, ki je podlaga za vknjižbo je bodisi potrebno sestaviti v obliki notarskega zapisa ali pa vsaj overiti pri notarju. Pri zaznambah je sodelovanje notarja v določenih primerih potrebno (zaznamba odpoklica terjatve), v določenih pa ne, saj jih sodišče opravi bodisi po uradni dolžnosti (npr. zaznambe osebnih stanj, izvršbe ali stečaja) bodisi na predlog v zvezi z drugim procesnim dejanjem (npr. zaznamba spora), medtem ko pri predznambah notarji ne sodelujejo.
Pod c)
Visoka stopnja pravne varnosti, ki se zagotavlja pri notarjih, in dejstvo, da je sodelovanje notarja pri številnih zemljiškoknjižnih vpisih obvezno, dovoljuje določitev možnosti elektronskega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov pri- oziroma po notarjih.
Poleg poenostavitve in pospešitve postopkov pa predlagana ureditev pomembno prispeva tudi k zmanjševanju števila nepopolnih in neutemeljenih zemljiškoknjižnih predlogov. Notarji bodo namreč stranko opozorili na vsebinske in tehnične pomanjkljivosti zemljiškoknjižnih predlogov, ki jih vlaga stranka. Na ta način se bo sodiščem prihranilo veliko predvsem vsebinskega dela, saj je utemeljeno pričakovati, da bodo predlogi, vloženi pri notarjih, že tako dovršeni, da bo sodišče z njimi imelo le še minimalno dela (jim bo torej v večini primerov lahko sledilo in ugodilo). To pričakovanje zmanjšanja dela na sodiščih bi lahko v prihodnosti predstavljalo tudi razlog za zmanjšanje ali celo ukinitev sodne takse za predloge za vpis, ki bi bili vloženi v elektronski obliki pri notarjih.
S točko VEM, kot je oblikovana v tem predlogu, predlagatelj ni imel ambicije nadomeščati dela zemljiškoknjižnih referentov. Predlagatelj tudi ne želi, da bi se točke VEM po tem zakonu zamenjevale z obstoječimi točkami VEM, zato se tega termina v predlogu zakona ne omenja. Razlogi za to so predvsem vsebinski.
Delo zemljiškoknjižnih referentov je vsebinsko tako zahtevno in terja toliko specifičnih znanj, da bi morali v primeru, če bi želeli omogočiti vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov na že obstoječih točkah VEM, na isti nivo znanja dvigniti tudi znanje vseh referentov na točkah VEM. Glede na dosedanje izkušnje s sodnim registrom je bila tudi v Zakonu o sodnem registru sprejeta rešitev, po kateri je bilo s 1. novembrom 2007 mogoče na točkah VEM vložiti le predloge za vpis ustanovitve in sprememb enostavnih družb z omejeno odgovornostjo, kjer aktivnost notarja ni potrebna; za vse ostale predloge pa so ostali iz že omenjenih razlogov za vpis v sodni register pristojni notarji. Tudi sicer za točke VEM velja, da je pri njih mogoče vlagati le enostavne predloge za vpis, in to po obrazcih, ki so/bodo dostopni na portalu Ministrstva za javno upravo, tam pa so/bodo državljanom dostopna tudi vsa potrebna navodila, kako po korakih (in s katerimi prilogami) oblikovati predlog za vpis.
Za zemljiškoknjižni postopek velja, da je v večini primerov precej bolj zapleten in predvsem vezan na preverjanje formalnih pogojev. Če bi želeli poslovanje obstoječih točk VEM razširiti tudi na te postopke, bi morali pristopiti k takojšnjemu, obširnemu in rednemu izobraževanju vseh referentov na točkah VEM, ter jih naučiti obsežnega zemljiškoknjižnega prava. To bi vsekakor imelo tudi velike finančne posledice in bi bilo tako s finančnega kot tudi praktičnega stališča nesmotrno.
Sedanja praksa na sodiščih je taka, da zemljiškoknjižni referent, ki prejme vlogo, stranko opozori, kaj vlogi manjka in zakaj. Pri predznambah mora na primer že ob prejemu vloge presoditi, ali listine, ki jih stranka prilaga, izpolnjujejo pogoje za predznambo. Kljub dejstvu, da se zemljiškoknjižni referenti redno izobražujejo na letnih zemljiškoknjižnih šolah, da imajo organizirano medsebojno strokovno pomoč, nasvete pa jim dnevno nudijo tudi zemljiškoknjižni sodniki, so na zemljiškoknjižnih šolah (utemeljeno) zastavljana številna še nerazčiščena strokovna vprašanja, povezana z naravo listin, ki so podlaga npr. za predznambo. Vse povedano kaže na to, da mora zemljiškoknjižne predloge (če naj sistem brezhibno, kvalitetno in tekoče deluje), sprejemati oziroma vlagati visoko strokovna oseba, ki razpolaga z zadostnim znanjem, da takoj presodi, ali je zemljiškoknjižni predlog tudi vsebinsko dovolj utemeljen. Kolikor bi prišlo do situacije, ko bi točke VEM postale navadno vložišče in bi stranke masovno in brez pomoči vlagale neutemeljene predloge, ki bi bili kasneje zavrnjeni, bi to lahko posledično vodilo tudi v odškodninsko odgovornost države. Primer: Zemljiškoknjižno sodišče je dovolilo vpis predznambe lastninske pravice v korist osebe A in določilo rok za njeno opravičitev. Oseba A predlaga vknjižbo lastninske pravice (v roku, ki je določen za vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu predznamovane pravice) a ne na podlagi listine iz 40. člena ZZK-1 in ne na podlagi 55. člena ZZK-1. V primeru, da je bila med tem predlagana vknjižba lastninske pravice v korist drugega imetnika pravice – osebe B, ki učinkuje pod odložnim pogojem in je bila ta vknjižba dovoljena, bo predlog za vknjižbo v korist osebe A zavrnjen. V primeru, da referent ni izbral pravilnega tipa predloga, bo to pomenilo, da bo stranka lahko oškodovana za izjemno visoke zneske, odškodninska odgovornost pa bo seveda na državi.
Glede na vse povedano predlagatelj meni, da je področje stvarnih pravic in pravnega prometa z nepremičninami izjemno kompleksno in občutljivo področje pravnega urejanja ter da varnosti pravnega prometa preko točk VEM ni mogoče zagotoviti drugače, kot da se vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov zaupa notarjem. Mreža notarjev v naši državi je že zelo razvejana, stranke pa bo k vlaganju zemljiškoknjižnih predlogov pri notarjih gotovo še dodatno motiviralo dejstvo, da bo varstvo njihovih pravic nemudno in da bodo o ugodnih posledicah takojšnje vknjižbe tudi ustrezno poučene. Notarji so idealne osebe za vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov tudi zato, ker je njihovo sodelovanje v večini zemljiškoknjižnih postopkov že sedaj nujno, če ne drugače, pa vsaj v fazi overovitve listin, ki so podlaga za vpis. Utemeljeno je pričakovati, da bi zemljiškoknjižni postopek s takšnim načinom vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov pridobil tako na kvaliteti kot na hitrosti postopanja.
3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva
Uresničevanje predlaganega zakona ne bo imelo finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva. Viri za nadaljnji razvoj informatizirane zemljiške knjige in povezovanje nepremičninskih evidenc, ki je že v teku, so v proračunu že zagotovljeni, zaradi uveljavitve predlaganega zakona pa se potreba po teh virih ne bo povečala.
4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane ureditve pravu Evropske unije
Predlog zakona ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske unije.
Predlagane spremembe in dopolnitve zakona glede primerjalnopravnega prikaza ne odstopajo od primerjalnega prikaza ureditve, ki je bil predstavljen v predlogu Zakona o zemljiški knjigi – EPA 0789-III. Dodati morda velja le to, da v Avstriji za odločanje o vpisih v zemljiško knjigo velja striktno načelo krajevne pristojnosti, na Nizozemskem in v Belgiji pa je omogočeno sprejemanje vlog v elektronski obliki oziroma prenos listinskih vlog v elektronsko obliko omogoča, da je vsak vpis v evidenco lahko izveden ne glede na to, kje je bil predlagan. Glede na to, da se z zakonom v preostalem delu urejajo le manjše spremembe obstoječega zakona, ki se nanašajo predvsem na odpravo administrativnih ovir in posledično na večjo racionalnost in hitrost zemljiškoknjižnega postopka, kakor tudi ažurnost zemljiške knjige in povezovanje z drugimi nepremičninskimi evidencami, gre za tako specifičen zakon, da primerjalnopravnega prikaza ni mogoče izdelati.
5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona
Izvajanje zakona bo imelo pomembne posledice na postopke javne uprave in na pravosodje zaradi uzakonitve vstopne točke VEM.
Zemljiškoknjižna opravila so zahtevna pravna opravila z daljnosežnimi posledicami, zato ta zakon približuje javne storitve uporabnikom na način, da se sočasno dviga tudi strokovni nivo neposrednih udeležencev pri postopanju v zemljiškoknjižnih zadevah.
Po tem zakonu se storitve, ki se izvajajo po načinu »vse na enem mestu«, zagotavljajo pri notarjih, saj je za vsako vknjižbo, teh pa je največ, potrebna notarjeva aktivnost. Notariat je javna služba, notarji pa so osebe javnega zaupanja, ki izpolnjujejo visoko postavljene zahteve o strokovnosti in izkušenosti v pravnih zadevah in jim že njihov matični zakon postavlja visoke standarde poslovanja, določa nadzor nad opravljanjem notariata, nenazadnje pa predpisuje tudi odškodninsko odgovornost za škodo, ki bi jo notar povzročil stranki s kršitvijo zakonsko določenih dolžnosti in pooblastil. Mreža notarjev je že vzpostavljena po vsej državi na način, da čim bolj približa notarske storitve uporabnikom, zato režijski strošek vzpostavljanja točk VEM odpade.
Vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov na drugih točkah VEM ni primerno. Vsi tipi vpisov v zemljiško knjigo so pravno izredno zahtevni, zato bi bila določitev obstoječih točk VEM tudi za vpise v zemljiško knjigo v popolnem nasprotju z namenom, ki ga točke VEM imajo. Stranka namreč na enem mestu ne bi mogla urediti vsega potrebnega v zvezi z neko življenjsko situacijo, saj bi bilo v večini primerov še vedno potrebno nekatera dejanja opraviti pri notarju. Predvsem pa bi ogrozili pravno varnost v prometu z nepremičninami, saj bi presojo, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni zahtevani pogoji za vpis, namesto usposobljenim zemljiškoknjižnim referentom prepustili osebam z manjšim znanjem zemljiškoknjižnega prava (oziroma bi jih morali v tem smislu posebej izobraziti in usposobiti).
Nenazadnje pa bo zaradi vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov po elektronski poti pri notarjih pridobil na hitrosti tudi sam zemljiškoknjižni postopek, elektronska zemljiška knjiga pa na kvaliteti.
Na tem mestu je potrebno tudi poudariti, da ni ovir, da bi se pri notarjih dodatno ne zagotavljale tudi nekatere storitve geodetske uprave, kot so omogočanje vpogledov in izdajanje potrdil o podatkih zemljiškega katastra in katastra stavb, saj so za to že dane podlage v 120. členu ZEN.
Z vidika odprave administrativnih ovir je pomembna tudi novost, da se povečuje število mest, kjer se lahko vlagajo zemljiškoknjižni predlogi, in sicer od dosedanjega enega zemljiškoknjiženega sodišča, ki je bilo krajevno pristojno za določeno katastrsko občino, na vsa zemljiškoknjižna sodišča v državi (44 vstopnih točk) in dodatno tudi – kot že opisano - na mrežo notarjev (88 vstopnih točk).
II. BESEDILO ČLENOV
1. člen
V Zakonu o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03) se v 32. členu drugi odstavek črta.
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.
2. člen
V 35. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zemljiškoknjižno dovolilo v imenu mladoletne osebe, ki je poslovno nesposobna, izstavijo starši. V tem primeru zemljiškoknjižno sodišče pridobi podatke iz matičnega registra, iz katerih izhaja, da je oseba, ki je zemljiškoknjižno dovolilo izstavila, roditelj mladoletne osebe.«.
3. člen
V 38. členu se povsod besedilo »lokacijska informacija« v različnih sklonih nadomesti z besedilom »potrdilo o namenski rabi zemljišča« v ustreznem sklonu.
V petem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Potrdilo o namenski rabi zemljišča iz prvega odstavka tega člena pridobi notar.«.
4. člen
116. člen se spremeni tako, da se glasi:
» Poočitev spremembe podatkov o fizični in pravni osebi
116. člen
Spremembe podatkov iz prvega odstavka 24. člena tega zakona oziroma prvega odstavka 25. člena tega zakona se v zemljiški knjigi opravijo z avtomatskim prevzemanjem podatkov iz centralnega registra prebivalstva oziroma poslovnega registra, pri čemer je povezovalni znak EMŠO oziroma enolična identifikacijska številka, ki jo določi upravljavec poslovnega registra.«.
5. člen
Črta se 117. člen.
6. člen
V 119. členu se za besedo »poočitvah« črta vejica in besedilo »o katerih odloča po uradni dolžnosti,«.
7. člen
126. člen se spremeni tako, da se glasi:
» Pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča
126. člen
Za odločanje o vpisih v zemljiško knjigo so na prvi stopnji pristojna vsa stvarno pristojna sodišča.«.
8. člen
V 139. členu se črta šesti odstavek.
Dosedanji sedmi odstavek postane šesti odstavek.
9. člen
Za 140. členom se doda nov 140. a člen, ki se glasi:
» Vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov po notarjih
140. a člen
(1) Ne glede na prvi odstavek 139. člena tega zakona se lahko zemljiškoknjižni predlog vloži v elektronski obliki, če ga v imenu upravičenega predlagatelja vloži notar.
(2) Po sestavi notarskega zapisa ali ob overitvi podpisa na listini, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, notar stranke pouči, da bo zemljiškoknjižni predlog nemudoma vložil po določbah tega člena, razen če navzoče stranke temu izrecno nasprotujejo. Zapis o pouku, strinjanju oziroma nestrinjanju strank in vložitvi oziroma nevložitvi zemljiškoknjižnega predloga je sestavni del notarskega zapisa oziroma ga notar zapiše na listino, na kateri overja podpis stranke.
(3) Notar vloži zemljiškoknjižni predlog v elektronski obliki v imenu upravičenega predlagatelja, pri čemer mora v elektronsko obliko pretvoriti listine, ki jih je treba po 142. členu tega zakona priložiti zemljiškoknjižnemu predlogu in ki niso sestavljene v elektronski obliki.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka zemljiškoknjižnemu predlogu ni treba priložiti pooblastila.
(5) Notar na izvirniku listine, ki jo vrne upravičenemu predlagatelju, zaznamuje, da je bil na njeni podlagi predlagan vpis z navedbo vsebine vpisa.
(6) Listine, ki jih pretvori v elektronsko obliko po tretjem odstavku tega člena, mora notar overiti s svojim elektronskim podpisom.
(7) Šteje se, da je zemljiškoknjižni predlog v elektronski obliki vložen pri zemljiškoknjižnemu sodišču, ko notar po elektronski poti prejme potrdilo informacijskega sistema zemljiškoknjižnega sodišča o prejemu zemljiškoknjižnega predloga v elektronski obliki, pri čemer se šteje, da je poslano elektronsko sporočilo enako prejetemu.
(8) Po prejemu potrdila iz prejšnjega odstavka izda notar upravičenemu predlagatelju potrdilo o vložitvi zemljiškoknjižnega predloga.«.
10. člen
Za 140. a členom se doda nov 140. b člen, ki se glasi:
»Prevzemanje podatkov v elektronsko obliko
140. b člen
Ne glede na 139. člen tega zakona podatke, potrebne za vpis v zemljiško knjigo, lahko prevzame v elektronsko obliko zemljiškoknjižno sodišče.«.
11. člen
V 141. členu se v prvem odstavku za besedo »listini« črta vejica in besedilo »tudi če za odločitev o vseh vpisih ni krajevno pristojno isto zemljiškoknjižno sodišče«.
V drugem odstavku se za besedo »nepremičnine« črta vejica in besedilo »tudi če za odločitev o vseh vpisih ni krajevno pristojno isto zemljiškoknjižno sodišče«.
12. člen
V 142. členu se črta sedmi odstavek.
13. člen
V 143. členu se v drugem odstavku za besedo »predlogu« črta vejica in besedilo »za odločanje o katerem je krajevno pristojno isto zemljiškoknjižno sodišče«.
Tretji in četrti odstavek se črtata.
Dosedanji peti do osmi odstavek postanejo tretji do šesti odstavek.
14. člen
144. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Vložitev zemljiškoknjižnega predloga
144. člen
(1) Zemljiškoknjižni predlog se vloži pri kateremkoli zemljiškoknjižnem sodišču.
(2) Zemljiškoknjižni predlog se lahko vloži tudi pri notarjih.«.
15. člen
Črta se 145. člen.
16. člen
V 148. členu se v prvem odstavku črta besedilo »oziroma se izreklo za krajevno nepristojno«.
17. člen
V 153. členu se v prvem odstavku na koncu 2. točke vejica nadomesti z besedo »ali« in črta se 3. točka.
Dosedanja 4. točka postane 3. točka.
18. člen
Črta se 166. člen.
19. člen
V 167. členu se črta drugi odstavek.
Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
20. člen
V 170. členu se črta četrti odstavek.
21. člen
V 171. členu se v prvem odstavku za besedo »sodišče« črta vejica in besedilo »ki je krajevno pristojno za odločanje o vpisih pri novi glavni nepremičnini,«.
V četrtem odstavku se beseda »četrti« nadomesti z besedo »tretji«.
Črta se peti odstavek.
22. člen
V 173. členu se črtata prvi in tretji odstavek.
V četrtem odstavku se besedilo »iz prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »o dovolitvi izbrisa skupne hipoteke pri vseh nepremičninah, ki so predmet skupne hipoteke«.
V petem odstavku se besedilo »tretjega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »prejšnjega odstavka«.
Dosedanji drugi, četrti in peti odstavek postanejo prvi, drugi in tretji odstavek.
23. člen
Besedilo 174. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Drugi vpisi, ki se nanašajo na vse nepremičnine, ki so predmet skupne hipoteke, se opravijo samo pri glavni nepremičnini in učinkujejo tudi glede drugih nepremičnin, pri katerih je skupna hipoteka zaznamovana.«.
24. člen
V 197. členu se v četrtem odstavku črta besedilo »ne glede na to, katero je krajevno pristojno odločati o vpisih v zvezi s posamezno nepremičnino«.
25. člen
V 198. členu se v petem odstavku za besedilom »po javnem pooblastilu,« doda besedilo »ter druge osebe, za katere tako določa zakon,«.
26. člen
V 234. členu se za četrtim odstavkom dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»(5) Predlagatelj mora predlogu, ki se nanaša na vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, priložiti potrdilo o plačilu pavšala za objavo oklica o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
(6) Če predlogu, ki se nanaša na vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, ni priloženo potrdilo iz prejšnjega odstavka, zemljiškoknjižno sodišče izda sklep, s katerim pozove predlagatelja, da v osmih dneh po prejemu sklepa pošlje potrdilo iz prejšnjega odstavka.«.
Dosedanji peti do sedmi odstavek postanejo šesti do deveti odstavek.
27. člen
V 236. členu se v prvem odstavku črta besedilo »oziroma se izreklo za krajevno nepristojno«.
Drugi odstavek se črta.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če predlagatelj tudi v roku iz šestega odstavka 236. člena tega zakona ne pošlje potrdila o plačilu pavšala za objavo oklica o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, zemljiškoknjižno sodišče razveljavi sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in zavrže predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ter hkrati odloči o zemljiškoknjižnemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice.«.
Dosedanji tretji do šesti odstavek postanejo drugi do peti odstavek.
28. člen
V 237. členu se v 4. točki besedilo »dveh mesecih« nadomesti z besedilom »enem mesecu«.
29. člen
V 238. členu se v četrtem odstavku besedilo »dveh mesecih« nadomesti z besedilom »enem mesecu«.
PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
30. člen
Do zagotovitve avtomatskega prevzemanja podatkov iz centralnega registra prebivalstva oziroma poslovnega registra mora zemljiškoknjižno sodišče v primeru spremembe podatkov o osebi, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, istovetnost teh podatkov preveriti v centralnem registru prebivalstva oziroma poslovnem registru.
31. člen
Zemljiškoknjižni postopki, začeti pred 1. majem 2009, se končajo po Zakonu o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03).
32. člen
(1) Določbe novega 140. a člena in 140. b člena zakona se začnejo uporabljati 1. maja 2009.
(2) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na splošno krajevno pristojnost, se začnejo uporabljati 1. maja 2009.
33. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
III. OBRAZLOŽITEV
K 1. členu:
Zaradi odprave administrativnih ovir se v tem členu predlaga črtanje drugega odstavka, ki določa, da mora predlagatelj vpisa ob predložitvi zemljiškoknjižnega dovolila sodišču sočasno predložiti tudi listino, iz katere je razvidna sprememba podatkov o osebi, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, s katerimi je ta vpisana v zemljiško knjigo.
K 2. členu:Zaradi odprave administrativnih ovir se v tem členu predlaga, da v primeru, ko zemljiškoknjižnemu dovolilu ni priložen izpisek iz matičnega registra, si ga pridobi sodišče sámo.
K 3. členu:Z dnem uveljavitve Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 - ZPNačrt) se za namen prometa z nepremičninami namesto lokacijske informacije izda potrdilo o namenski rabi zemljišča (drugi odstavek 104. člena ZPNačrt) s tem, da predložitev lokacijske informacije ali potrdila o namenski rabi prostora ni več obvezna v nobenem postopku, podatke za potrebe postopka pa si mora organ pridobiti sam (četrti odstavek 105. člena ZPNačrt).
V predlagani določbi gre na eni strani za pravno tehnično uskladitev ZZK-1 s poznejšim specialnim predpisom, ki za potrebe prometa z nepremičninami lokacijsko informacijo nadomešča s potrdilom o namenski rabi zemljišča, na drugi strani pa za odpravo administrativne ovire na način, ki je določen v matičnem zakonu, to pa tako, da se pridobitev potrdila o namenski rabi zemljišča naloži notarju.
S predlagano spremembo se iz razlogov previdnosti ne posega v dolžnost zemljiškoknjižnega sodišča, da pred vpisom lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila preveri, ali v zvezi z nepremičnino zaradi izvedenega posla obstojijo kakšne zakonsko določene omejitve v javnem interesu.
K 4. členu:
Spremembe podatkov v zvezi z imetniki pravic, ki ne vplivajo na njihove pravice, ne bo več potrebno posebej predlagati. Predlog je namreč obremenjen s plačilom sodne takse, kar predlagatelje odvrača od urejanja teh podatkov v zemljiški knjigi. Avtomatično prevzemanje podatkov iz matičnih registrov pomeni nadgradnjo obstoječega odprtega sistema povezovanja zemljiške knjige z drugimi evidencami in registri, ki se vodijo na podlagi zakona, z vidika uporabnika pa odpravo še ene administrativne ovire.
Avtomatsko prevzemanje podatkov iz centralnega registra prebivalstva je uveljavljeno že pri vrsti drugih evidenc, npr. DURS, GURS, ZPIZ, register vinogradnikov. S spremembo tega zakona pa se bo mednje uvrstila tudi zemljiška knjiga. Pravna podlaga na strani matičnih evidenc je namreč že podana. Za podatke o imetnikih pravic, ki so fizične osebe (ime in priimek, EMŠO ter naslov stalnega prebivališča), torej za podatke, ki se vodijo v centralnem registru prebivalstva, je podlaga 28. člen Uredbe o vodenju in vzdrževanju centralnega registra prebivalstva ter postopku za pridobivanje in posredovanje podatkov (Uradni list RS, št. 70/00 in 28/02), po katerem bi se lahko podatki o imetnikih pravic, ki so fizične osebe, pridobivali avtomatsko po t. i. »sistemu zastavic«. Za podatke o imetnikih pravic, ki so pravne osebe (firma oziroma ime, sedež oziroma poslovni naslov in matična številka), torej za podatke, ki se vodijo v poslovnem registru, pa je podlaga 21. člena Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06).
V tem členu je določeno tudi, kateri podatek je povezovalni element med zemljiško knjigo in matičnimi evidencami, namreč EMŠO za fizične osebe in matična številka za poslovne subjekte.
K 5. členu:
Ta člen se črta, ker je poočitev podatkov o pravni osebi urejena že v 4. členu predloga zakona.
K 6. členu:
Glede na to, da so poočitve pomožni vpisi, s katerimi se v zemljiško knjigo vpisujejo spremembe podatkov o nepremičnini oziroma o imetnikih pravic na nepremičnini, za katere zemljiška knjiga ni temeljna evidenca, zaradi uskladitve teh podatkov s podatki temeljnih evidenc, in s katerimi se označijo povezave med posameznimi vpisi v zemljiški knjigi zaradi boljše preglednosti vpisov, predlagana sprememba pomeni pomemben prispevek k večji funkcionalnosti in racionalizaciji v poslovanju zemljiške knjige, ne da bi pri tem ogrozili načelo zaupanja v zemljiško knjigo in pravno varnost.
K 7. členu:
Spremenjena ureditev prinaša uvedbo splošne krajevne pristojnosti, kar pomeni, da so za odločanje o vpisih v zemljiško knjigo na prvi stopnji pristojna vsa stvarno pristojna (okrajna) sodišča v državi. Sprememba je posledica prizadevanja po prijazni in uporabniku dostopnejši javni upravi.K 8. členu:
Sprememba je potrebna zaradi uvedbe splošne krajevne pristojnosti.
K 9. členu:
Notariat je javna služba, notarji pa so osebe javnega zaupanja, ki izpolnjujejo visoko postavljene zahteve o strokovnosti in izkušenosti v pravnih zadevah in jim že njihov matični zakon nalaga visoke standarde poslovanja, določa nadzor nad opravljanjem notariata, nenazadnje pa predpisuje tudi odškodninsko odgovornost za škodo, ki bi jo notar povzročil stranki s kršitvijo zakonsko določenih dolžnosti in pooblastil.
Navedena visoka stopnja pravne varnosti, ki se zagotavlja pri notarjih, in dejstvo, da je sodelovanje notarja pri številnih zemljiškoknjižnih vpisih obvezno, dovoljuje določitev možnosti elektronskega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov pri notarjih. S tem se na eni strani prispeva k večji funkcionalnosti in racionalizaciji dela elektronske zemljiške knjige (predlogi bodo že v elektronski obliki in po pravilu sestavljeni pravilno, tako da se bo število zavrženih in zavrnjenih vlog bistveno zmanjšalo); z vidika uporabnika pa možnost elektronskega vlaganja predlogov pri notarju pomeni večjo gotovost o pravilnosti vloge in ustreznosti postopanja v zvezi z njo (predlog bo s strani notarja pregledan, odposlan, stranki pa bo o uspešnem prejemu predloga in s tem o začetku učinkovanja vpisa s strani notarja nemudoma izdano potrdilo), nenazadnje pa tudi pomemben prihranek v smislu načela »vse na enem mestu« (VEM).
Navedena poenostavitev ne predstavlja nikakršnih dodatnih finančnih bremen za uporabnike storitev.
Elektronsko vlaganje predlogov zahteva določitev nekaterih zakonskih domnev, kot na primer da se šteje, da je poslano elektronsko sporočilo enako prejetemu in fikcij, na primer, da zasebne listine v elektronski obliki štejejo za izvirnik.
Iz razlogov preprečitve zlorab z izvirniki listin, ki bi jih notar po njihovi elektronski pretvorbi vrnil predlagatelju, namreč da se ista listina ne bi mogla uporabiti ponovno za npr. večkratne zastave, pa tudi prodaje nepremičnine, je v tem členu ponovljena določba šestega odstavka 142. člena ZZK-1, da se na izvirniku listine zaznamuje vpis, ki je bil na podlagi te listine opravljen. Navedena določba se seveda ne nanaša na izvirnike listin, ki jih mora notar že po predpisih o notariatu hraniti v svojem arhivu.
Pomemben prispevek k ažurnosti zemljiške knjige in s tem večje pravne varnosti v prometu z nepremičninami in učinkovitosti javne uprave je tudi določba, ki kot pravilo postavlja nemudno vložitev zemljiškoknjižnega predloga v elektronski obliki s strani notarja potem, ko ta sestavi notarski zapis oziroma ko overi podpis prodajalca na listini, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Pri tehtanju navedenih pozitivnih učinkov na eni strani ter svobode strank pri sklepanju pravnih poslov na drugi, se je kot uravnotežena rešitev pokazala možnost, da notar učinkovito obvesti stranke o prednostih nemudne vložitve zemljiškoknjižnega predloga, sočasno pa tudi o tem, da smejo zemljiškoknjižni predlog vložiti tudi same oziroma preko svojih zastopnikov. V notarskem zapisu oziroma na listini, na kateri je overil podpis stranke, notar zapiše:
– da je navzoče stranke poučil v smislu te določbe,
– da so se stranke strinjale oziroma da se stranke niso strinjale s takojšnjo vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga in
– da je zemljiškoknjižni predlog vložil oziroma da ga ni vložil.
Zakon o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS, št. 117/06) v prvem odstavku 7. člena trenutek nastanka davčne obveznosti veže na sklenitev pogodbe, v 15. členu pa je določeno, da sme notar overiti podpise na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini le ob predložitvi dokaza o plačilu davka na promet nepremičnin. Navedeno pomeni, da je nemudna vložitev zemljiškoknjižnega predloga po notarju skladna tudi z davčnimi predpisi na tem področju.
K 10. členu:
Sprememba predstavlja delno, a pomembno realizacijo začetne usmeritve projekta Elektronska zemljiška knjiga, po katerem mora zemljiška knjiga zagotoviti tako pravno varnost na področju nepremičnin, kot tudi postati servis za stranke. S takojšnjim oblikovanjem elektronskega predloga na vložišču zemljiške knjige se na eni strani zagotavlja sprotno elektronsko polnjenje glavne knjige in zbirke listin, na drugi strani pa omogoča prvi formalni preizkus popolnosti in pravilnosti vloge, s čimer se neposredno doseže večje število popolnih vlog in racionalizacija dela zemljiškoknjižnih sodišč
K 11. členu:
Sprememba je potrebna zaradi uvedbe splošne krajevne pristojnosti.
K 12. členu:Sprememba je potrebna zaradi uvedbe splošne krajevne pristojnosti.
K 13. členu:Spremembe so potrebne zaradi uvedbe splošne krajevne pristojnosti.
K 14. členu:Gre za udejanjanje zahteve po čim večji odpravi administrativnih ovir. S predlagano spremembo se povečuje število mest, kjer se lahko vlagajo zemljiškoknjižni predlogi, in sicer od dosedanjega enega zemljiškoknjižnega sodišča, ki je bilo krajevno pristojno za določeno katastrsko občino, na vsa zemljiškoknjižna sodišča v državi in tudi na mrežo notariatov. Postopek vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov pri notarjih ureja novi 140. a člen predloga zakona.
K 15. členu:
Črtanje je potrebno zaradi uvedbe splošne krajevne pristojnosti.
K 16. členu:
Sprememba je potrebna zaradi uvedbe splošne krajevne pristojnosti.
K 17. členu:
Sprememba je potrebna zaradi uvedbe splošne krajevne pristojnosti.
K 18. členu:
Črtanje je potrebno zaradi uvedbe splošne krajevne pristojnosti.
K 19. členu:Črtanje je potrebno zaradi uvedbe splošne krajevne pristojnosti.
K 20. členu:
Črtanje je potrebno zaradi uvedbe splošne krajevne pristojnosti.
K 21. členu:
Črtanje je potrebno zaradi uvedbe splošne krajevne pristojnosti. Ostale spremembe so posledica sklicev znotraj člena.K 22. členu:Črtanje je potrebno zaradi uvedbe splošne krajevne pristojnosti. Ostale spremembe so posledica sklicev znotraj člena.
K 23. členu:Sprememba je potrebna zaradi uvedbe splošne krajevne pristojnosti.
K 24. členu:Sprememba je potrebna zaradi uvedbe splošne krajevne pristojnosti.
K 25. členu:
ZEN v prvem odstavku 30. člena določa, da imajo geodetska podjetja (tudi glede pridobivanja podatkov iz zemljiške knjige) enake pravice kot geodetska uprava. Ker je Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi prvega odstavka 9. člena Pravilnika o elektronskem dostopu do informatizirane glavne knjige (Uradni list RS, št. 16/04) upravičena do brezplačnega oddaljenega elektronskega dostopa, je šteti, da so na podlagi citiranega zakona upravičenci do brezplačnega oddaljenega elektronskega dostopa tudi geodetska podjetja, ki imajo dovoljenje za izvajanje geodetskih storitev.
S predlagano spremembo se odpravljajo dosedanje različne interpretacije, ali so geodetska podjetja, ki imajo dovoljenje za izvajanje geodetskih storitev, tudi upravičena do brezplačnega oddaljenega elektronskega dostopa do zemljiške knjige.
K 26. in 27. členu:Predlagana ureditev pospešuje postopke za vzpostavitev zemljiškoknjižnih listin, ki so sedaj po presoji sodišč nepotrebno dolgi. Danes postopek poteka tako, da sodišče stranki določi predujem, ta ga nakaže sodišču, sodišče ga prenakaže Uradnemu listu Republike Slovenije, morebitno razliko med predujmom in dejanskimi stroški objave pa sodišče ponovno vrača stranki kot preveč plačani predujem. Ker je strošek objave že danes do določene stopnje pavšaliziran (60 eurov za do tri objave in 90 eurov nad 3 objave), je primerno, da se namesto založitve predujma za stroške objave oklica o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine določi plačilo pavšala za objavo oklica, ki ga predlagatelj nakaže neposredno Uradnemu listu Republike Slovenije. Sodišče mora v primerih, ko potrdilo o plačilu pavšala za objavo oklica ni priloženo predlogu, ki se nanaša na vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, pozvati predlagatelja, da v osmih dneh pošlje to potrdilo. Če predlagatelj tudi v tem roku ne pošlje potrdila o plačilu pavšala za objavo oklica o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, zemljiškoknjižno sodišče razveljavi sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in zavrže predlog ter hkrati odloči o zemljiškoknjižnemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice. Plačilo predujma je torej procesna predpostavka za vložitev predloga za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine.
K 28. in 29. členu:
Dvomesečni rok za ugovor v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je po presoji sodišč predolg. Predlaga se skrajšanje tega roka z dveh mesecev na en mesec. Tudi praksa na Okrajnem sodišču v Ljubljani, kjer je vzpostavitev zemljiškoknjižnih listin največ, je pokazala, da je bil v več sto zadevah vložen le en ugovor.
K 30. členu:
Do vzpostavitve avtomatskega prevzemanja podatkov iz matičnih evidenc, ki morajo biti poočiteni v zemljiški knjigi, prehodna ureditev nalaga zemljiškoknjižnemu sodišču, da si z vpogledom v matične evidence te podatke pribavi samo. Po dosedanji ureditvi je posameznik moral sam priložiti listino, ki bi bila podlaga za poočitev spremenjenega podatka o osebi, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Omenjeni člen torej odpravlja administrativno oviro (aktivnost sodišča namesto aktivnosti posameznika) in nakazuje jasen namen zakonodajalca po avtomatiziranosti prevzemanja podatkov iz centralnega registra prebivalstva in poslovnega registra v zemljiško knjigo (avtomatski prevzem podatkov namesto fizičnega vpogleda sodnika v omenjeni evidenci).
K 31. členu:
Predlaga se, da se zemljiškoknjižni postopki, ki so začeti pred 1. majem 2009, zaključijo po dosedanjih predpisih (Zakon o zemljiški knjigi, Uradni list RS, št. 58/03).
K 32. členu:
V tej določbi je predlagano, da se določbe, ki se nanašajo na vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov pri notarjih in na prevzemanje podatkov v elektronsko obliko pri zemljiškoknjižnih sodiščih, začnejo uporabljati 1. maja 2009. Rok za začetek vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov v elektronski obliki je časovno odvisen od tehnične pripravljenosti zemljiškoknjižnih sodišč za sprejemanje predlogov po elektronski poti, in je usklajen z rokom za uvedbo splošne krajevne pristojnosti.
K 33. členu:
Končna določba, v kateri je določeno, da zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO ALI DOPOLNJUJEJO
Vsebina zemljiškoknjižnega dovolila
32. člen
(1) V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi.
(2) Če se je kateri od podatkov o osebi iz prejšnjega odstavka, ki je vpisan v zemljiški knjigi, spremenil in ta sprememba v zemljiški knjigi še ni poočitena, je treba predlogu za vpis priložiti tudi listino, ki bi bila podlaga za takšno poočitev.
(3) Če je v zemljiški knjigi vpisan samo datum rojstva osebe, ki dovoljuje vpis, se šteje, da je zahteva iz prvega odstavka tega člena izpolnjena, če je v zemljiškoknjižnem dovolilu naveden podatek o EMŠO te osebe.
(4) Zemljiškoknjižno dovolilo mora obsegati izjavo osebe, ki dovoljuje vpis, z vsebino določeno v SPZ.
Zemljiškoknjižno dovolilo poslovno nesposobne osebe
35. člen
(1) Zemljiškoknjižnemu dovolilu, ki ga v imenu mladoletne osebe, ki je poslovno nesposobna, izstavijo starši, mora biti priložen izpisek iz rojstne matične knjige, iz katerega izhaja, da je oseba, ki je zemljiškoknjižno dovolilo izstavila, roditelj mladoletne osebe.
(2) Če je za pravni posel, iz katerega izhaja obveznost izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo iz prejšnjega odstavka, potrebno dovoljenje, odobritev oziroma soglasje pristojnega organa socialnega skrbstva oziroma drugega pristojnega državnega organa, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo tudi to dovoljenje, odobritev oziroma soglasje.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga je izstavila poslovno omejeno sposobna oseba.
(4) Če je v zemljiški knjigi zaznamovano podaljšanje roditeljske pravice po polnoletnosti oziroma popolni ali delni odvzem poslovne sposobnosti, se za zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga v imenu imetnika pravice, na katerega se nanaša navedena zaznamba, izstavi roditelj oziroma skrbnik, smiselno uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka tega člena.
Listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih
38. člen
(1) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo pristojnega organa o namenu rabe nepremičnine po prostorskih aktih in o morebitnih prostorskih ukrepih, ki veljajo na območju, na katerem leži nepremičnina (v nadaljnjem besedilu: lokacijska informacija).
(2) Če je bilo zemljiškoknjižno dovolilo iz prejšnjega odstavka izstavljeno v zvezi s pravnim poslom, za katerega je po zakonu, ki ureja promet tiste vrste nepremičnin, med katere glede na namen rabe, naveden v lokacijski informaciji, spada nepremičnina, na katero se nanaša zemljiškoknjižno dovolilo, potrebno pridobiti soglasje oziroma odobritev pristojnega organa oziroma potrdilo pristojnega organa, da takšno soglasje oziroma odobritev ni potrebna, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo tudi navedeno soglasje, odobritev oziroma potrdilo.
(3) Če se zemljiškoknjižno dovolilo nanaša na nepremičnino, na kateri po podatkih lokacijske informacije obstaja predkupna pravica občine, in je bilo izstavljeno v zvezi s pravnim poslom, pri katerem je treba po zakonu, ki ureja to predkupno pravico, občini omogočiti uresničitev predkupne pravice, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, oziroma notarski zapisnik, v katerem notar ugotovi dejstva iz katerih izhaja, da je bila občini omogočena uresničitev predkupne pravice v skladu z zakonom, ki ureja postopek uresničitve te predkupne pravice in da je ta ni uveljavljala oziroma uresničila.
(4) Določbe prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo za zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim se dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice na samostojnem delu objekta v etažni lastnini.
(5) Na zahtevo stranke mora lokacijsko informacijo iz prvega odstavka tega člena pridobiti notar. Če ima notar elektronski dostop do informatizirane evidence, v kateri je vpisan podatek o namenu rabe nepremičnine po prostorskih aktih in o morebitnih prostorskih ukrepih, notar vpogleda v to evidenco in v overitvenem potrdilu navede številko transakcije, pod katero je opravil vpogled v to evidenco.
Poočitev spremembe podatkov o fizični osebi – imetniku
pravice
116. člen
(1) Spremembe podatkov o fizični osebi – imetniku pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo (na primer sprememba osebnega imena oziroma priimka, sprememba bivališča) se v zemljiški knjigi poočitijo na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa o spremembi podatka oziroma na podlagi izpiska iz matične knjige oziroma registra prebivalstva.
(2) Predlogu iz prejšnjega odstavka mora biti priložena listina, ki je podlaga za poočitev.
(3) Ko so za to izpolnjeni tehnični in drugi pogoji, minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za matične knjige oziroma za register prebivalstva, predpiše, da se poočitve iz prvega odstavka tega člena opravljajo po uradni dolžnosti na podlagi prevzemanja teh podatkov iz matične knjige oziroma iz registra prebivalstva. S predpisom iz prejšnjega stavka se predpiše tudi način prevzemanja sprememb podatkov iz prvega odstavka tega člena.
(4) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za poočitev sprememb podatkov o pravni osebi – imetniku pravice, ki ni subjekt vpisa v sodni register.
Poočitev spremembe podatkov o pravni osebi – imetniku
pravice
117. člen
(1) Če je pravna oseba subjekt vpisa v sodni register, se spremembe podatkov o tej pravni osebi – imetniku pravice v zemljiški knjigi poočiti na podlagi sklepa o vpisu te spremembe v sodni register oziroma izpiska iz sodnega registra.
(2) Predlogu iz prejšnjega odstavka mora biti priložena listina, ki je podlaga za poočitev.
(3) Ko so za to izpolnjeni tehnični in drugi pogoji, minister, pristojen za pravosodje, predpiše, da se poočitve iz prvega odstavka tega člena opravljajo po uradni dolžnosti na podlagi prevzemanja teh podatkov iz sodnega registra. S predpisom iz prejšnjega stavka se predpiše tudi način prevzemanja sprememb podatkov iz prvega odstavka tega člena.
Odločanje o poočitvah
119. člen
O poočitvah, o katerih odloča po uradni dolžnosti, zemljiškoknjižno sodišče ne izda posebnega sklepa.
Krajevna pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča
126. člen
Za odločanje o vpisih v zemljiško knjigo je na prvi stopnji krajevno pristojno tisto zemljiškoknjižno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, na katero se vpis nanaša.
Oblika zemljiškoknjižnega predloga
139. člen
(1) Zemljiškoknjižni predlog se vloži pisno.
(2) Če je za posamezno vrsto vpisa predpisan obrazec zemljiškoknjižnega predloga, mora zemljiškoknjižni predlog obsegati podatke z enako vsebino in po enakem vrstnem redu kot so predpisani z obrazcem.
(3) Zemljiškoknjižni predlog mora biti na prvi strani vloge izrecno in vidno označen z nazivom zemljiškoknjižni predlog, sicer nima zagotovljenega vrstnega reda.
(4) Minister, pristojen za pravosodje, lahko predpiše uporabo obrazcev zemljiškoknjižnih predlogov za posamezne vrste vpisov v zemljiško knjigo.
(5) Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen v enem izvodu.
(6) Če se s predlogom zahtevajo vpisi, za odločanje o katerih je krajevno pristojno več zemljiškoknjižnih sodišč, mora biti predlog vložen v toliko izvodih, kolikor jih je treba za vsako od krajevno pristojnih zemljiškoknjižnih sodišč.
(7) Če ta zakon določa, da se zemljiškoknjižni predlog vroči nasprotnemu udeležencu, mora biti predlog vložen v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in za nasprotne udeležence.
Uveljavljanje več zahtevkov za vpis v enem predlogu
141. člen
(1) Z enim zemljiškoknjižnim predlogom se lahko zahteva več vpisov, če vsi vpisi temeljijo na isti listini, tudi če za odločitev o vseh vpisih ni krajevno pristojno isto zemljiškoknjižno sodišče.
(2) Z enim predlogom se lahko zahteva vpis iste pravice na različnih nepremičninah, tudi če za odločitev o vseh vpisih ni krajevno pristojno isto zemljiškoknjižno sodišče.
(3) Predlagatelj lahko z zemljiškoknjižnim predlogom, s katerim zahteva vpis lastninske pravice v svojo korist, hkrati zahteva tudi izbris drugih pravic, vpisanih pri isti nepremičnini, tudi če ti vpisi ne temeljijo na isti listini.
(4) Predlagatelj lahko z zemljiškoknjižnim predlogom, s katerim zahteva vpis druge pravice v svojo korist, hkrati zahteva tudi vpis lastninske pravice v korist osebe, proti kateri zahteva vpis te druge pravice, tudi če ti vpisi ne temeljijo na isti listini.
(5) Vknjižba oziroma predznamba lastninske pravice na posameznem delu objekta v etažni lastnini se lahko zahteva hkrati z vpisom etažne lastnine po 188. členu tega zakona.
Listine, ki se priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu
142. člen
(1) Zemljiškoknjižnemu predlogu mora biti priložena listina oziroma listine, ki so podlaga za zahtevani vpis, in druge listine, če zakon tako določa.
(2) Zasebne listine morajo biti priložene v izvirniku.
(3) Notarski zapis je lahko priložen v obliki kateregakoli odpravka, razen če zakon določa, da mora biti priložen v obliki odpravka, sestavljenega za vpis v zemljiško knjigo.
(4) Druge javne listine morajo biti priložene v prepisu s potrdilom pristojnega državnega organa, ki jih je izdal, da ustrezajo izvirniku (v nadaljnjem besedilu: overjen prepis), če zakon za posamezne vrste javnih listin ne določa drugače.
(5) Če zakon določa, da je podlaga za vpis pravnomočna oziroma dokončna odločba, in se vpis zahteva na podlagi odločbe sodišča oziroma drugega državnega organa prve stopnje, mora biti na overjenem prepisu te odločbe tudi potrdilo o pravnomočnosti oziroma dokončnosti te odločbe.
(6) Listine, ki so bile priložene v izvirniku, se na zahtevo predlagatelja temu vrnejo po tem, ko je bil na njihovi podlagi opravljen vpis. Zemljiškoknjižno sodišče na izvirniku listine, ki jo vrne predlagatelju, zaznamuje, da je bil na njeni podlagi opravljen vpis z navedbo vsebine vpisa. Hkrati izdela prepis listine in na njem zaznamuje, da je bil izvirnik listine vrnjen predlagatelju. Prepis listine iz prejšnjega stavka se vloži v zbirko listin namesto vrnjenega izvirnika listine.
(7) Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahtevajo vpisi, za odločanje o katerih so poleg zemljiškoknjižnega sodišča, pri katerem je bil predlog vložen, pristojna tudi druga zemljiškoknjižna sodišča, morajo biti predlogu priloženi prepisi listin v ustreznem številu izvodov za druga krajevno pristojna zemljiškoknjižna sodišča.
Listine, ki so bile že predložene zemljiškoknjižnemu sodišču
143. člen
(1) Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis na podlagi listine, ki je v izvirniku, v ustreznem odpravku oziroma v overjenem prepisu že vložena v zbirko listin zemljiškoknjižnega sodišča, pri katerem je bil zemljiškoknjižni predlog vložen, zadošča, da predlagatelj zemljiškoknjižnemu predlogu priloži prepis te listine in navede oznako zbirke listin, pod katero je vložen izvirnik, ustrezni odpravek oziroma overjen prepis listine.
(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za listine, ki so v izvirniku, v ustreznem odpravku oziroma v overjenem prepisu priložene prej vloženemu zemljiškoknjižnemu predlogu, za odločanje o katerem je krajevno pristojno isto zemljiškoknjižno sodišče.
(3) Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis na podlagi listine, ki je v izvirniku, v ustreznem odpravku oziroma v overjenem prepisu že vložena v zbirko listin drugega zemljiškoknjižnega sodišča, zadošča, da predlagatelj zemljiškoknjižnemu predlogu priloži prepis te listine, na katerem zemljiškoknjižno sodišče, ki vodi zbirko listin, v kateri je vložen izvirnik, ustrezni odpravek oziroma overjeni prepis te listine, potrdi, da je listina vložena v zbirki listin, in navede oznako, pod katero je vložena v zbirki listin.
(4) Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis na podlagi listine, ki je bila v izvirniku, v ustreznem odpravku oziroma v overjenem prepisu že priložena drugemu zemljiškoknjižnemu predlogu, o katerem je krajevno pristojno odločati drugo zemljiškoknjižno sodišče (v nadaljnjem besedilu: prej vloženi zemljiškoknjižni predlog), zadošča, da je zemljiškoknjižnemu predlogu priložen prepis listine in potrdilo drugega zemljiškoknjižnega sodišča o vložitvi drugega zemljiškoknjižnega predloga.
(5) Zemljiškoknjižno sodišče, ki je prejelo zemljiškoknjižni predlog iz prejšnjega odstavka, prekine postopek odločanja o tem predlogu do odločitve drugega zemljiškoknjižnega sodišča o vpisu. O prekinitvi postopka obvesti drugo zemljiškoknjižno sodišče.
(6) Drugo zemljiškoknjižno sodišče mora po pravnomočnosti sklepa, s katerim je odločilo o prej vloženem zemljiškoknjižnem predlogu, obvestiti zemljiškoknjižno sodišče, ki je prekinilo postopek po prejšnjem odstavku. Obvestilu iz prejšnjega stavka mora priložiti sklep o vpisu, če je bil vpis dovoljen pa tudi prepis listine, na podlagi katere je bil vpis dovoljen, s potrdilom iz tretjega odstavka tega člena.
(7) Po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zemljiškoknjižno sodišče nadaljuje postopek odločanja o predlogu iz četrtega odstavka tega člena.
(8) Ne glede na peti odstavek tega člena zemljiškoknjižno sodišče ne prekine postopka odločanja o zemljiškoknjižnem predlogu, če niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa iz prvega odstavka 148. člena tega zakona, razen zahteve, da mora biti zemljiškoknjižnemu predlogu priložena listina v izvirniku, v ustreznem odpravku oziroma v overjenem prepisu.
Zemljiškoknjižno sodišče, pri katerem se predlog vloži
144. člen
(1) Zemljiškoknjižni predlog je treba vložiti pri zemljiškoknjižnem sodišču, ki je krajevno pristojno za odločanje o vpisu, ki je predmet predloga, če zakon ne določa drugače.
(2) Če se z zemljiškoknjižnim predlogom v skladu s prvim oziroma drugim odstavkom 141. člena tega zakona zahtevajo vpisi, za odločanje o katerih je krajevno pristojno več zemljiškoknjižnih sodišč, se predlog lahko vloži pri katerem koli krajevno pristojnem zemljiškoknjižnem sodišču.
Postopanje s predlogom, o katerem je pristojno odločati več
zemljiškoknjižnih sodišč
145. člen
(1) Krajevno pristojno zemljiškoknjižno sodišče, ki je prejelo zemljiškoknjižni predlog iz drugega odstavka 144. člena tega zakona, takoj po prejemu predloga preskusi ali je zemljiškoknjižni predlog vložen v zadostnem številu izvodov in ali so mu priloženi prepisi listin v ustreznem številu izvodov
(sedmi odstavek 142. člena), sicer predlagatelju s sklepom naloži, da predloži ustrezno število izvodov zemljiškoknjižnih predlogov oziroma prepisov listin in določi rok za predložitev.
(2) Če predlagatelj v roku, določenim s sklepom iz prejšnjega odstavka, ne priloži zadostnega števila izvodov zemljiškoknjižnega predloga oziroma prepisa listin, zemljiškoknjižno sodišče zemljiškoknjižni predlog, v delu, v katerem se nanaša na vpise, o katerih je krajevno pristojno odločati drugo zemljiškoknjižno sodišče, zavrže.
(3) Če je zemljiškoknjižni predlog iz prvega odstavka tega člena vložen v zadostnem številu izvodov in mu je priloženo ustrezno število prepisov listin, zemljiškoknjižno sodišče, pri katerem je bil predlog vložen, izvod predloga in prepisov listin pošlje drugim zemljiškoknjižnim sodiščem, ki so krajevno pristojna za odločanje o posameznih vpisih, ki se zahtevajo s predlogom.
(4) Za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe četrtega do osmega odstavka 143. člena tega zakona.
Pogoji za dovolitev vpisa
148. člen
(1) Če zemljiškoknjižno sodišče zemljiškoknjižnega predloga ob predhodnem preskusu ni zavrglo oziroma se izreklo za krajevno nepristojno, vpis dovoli:
1. če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva,
2. če listina, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis oziroma na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis,
3. če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen,
4. če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis, in
5. če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ta zakon.
(2) Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, odloča zemljiškoknjižno sodišče samo o pogojih iz 2. do 5. točke prejšnjega odstavka.
Zaznamba zavrnitve vpisa
153. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti vpiše zaznambo zavrnitve vpisa:
1. če je zavrglo oziroma zavrnilo zemljiškoknjižni predlog,
2. če je postopek ustavilo zaradi umika zemljiškoknjižnega predloga,
3. če se je izreklo za krajevno nepristojno ali
4. če je odločilo, da se vpis ne opravi.
(2) Zaznambe zavrnitve vpisa zemljiškoknjižno sodišče ne vpiše, če v zvezi s tem vpisom plomba ni bila vpisana (peti odstavek 135. člena).
(3) Zaznamba zavrnitve vpisa je ovira za odločanje o vpisih glede iste nepremičnine v postopkih, ki so bili začeti po trenutku začetka postopka, v katerem je zemljiškoknjižno sodišče izdalo sklep iz prvega odstavka tega člena.
(4) Če v roku za ugovor oziroma za pritožbo proti sklepu iz prvega odstavka tega člena ugovor oziroma pritožba ni vložena, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše zaznambo zavrnitve vpisa.
(5) Kadar o vpisu oziroma izbrisu zaznambe zavrnitve vpisa zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti, o tem ne izda posebnega sklepa, temveč vpis oziroma izbris odredi z zaznamkom na sklepu o vpisu iz prvega odstavka tega člena.
(6) Za vpis oziroma izbris zaznambe zavrnitve vpisa ne veljajo določbe tega zakona o vrstnem redu.
Odločanje o vknjižbi oziroma predznambi skupne hipoteke pri
glavni nepremičnini
166. člen
(1) Kadar za odločanje o vknjižbi oziroma predznambi skupne hipoteke in o zaznambi skupne hipoteke pri drugih nepremičninah ni krajevno pristojno isto zemljiškoknjižno sodišče, pošlje zemljiškoknjižno sodišče, ki je pristojno odločati o vknjižbi oziroma predznambi skupne hipoteke, sklep o dovolitvi vknjižbe oziroma predznambe skupne hipoteke oziroma sklep o zavrženju predloga o vknjižbi oziroma predznambi skupne hipoteke, po njegovi pravnomočnosti drugim zemljiškoknjižnim sodiščem, ki so pristojna odločati o zaznambi skupne hipoteke.
(2) Če zemljiškoknjižno sodišče pravnomočno zavrne predlog za vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri glavni nepremičnini in to sodišče ni hkrati krajevno pristojno za odločanje o podrejenem zahtevku iz drugega odstavka 163. člena tega zakona, odstopi predlog po pravnomočnosti sklepa krajevno pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču. O odstopu iz prejšnjega stavka obvesti tudi morebitna druga zemljiškoknjižna sodišča, ki so pristojna za odločanje o zaznambi skupne hipoteke.
Odločanje o zaznambi skupne hipoteke
167. člen
(1) Pravnomočen sklep o dovolitvi vknjižbe oziroma predznambe hipoteke pri glavni nepremičnini je pogoj za dovolitev zaznambe skupne hipoteke pri drugih nepremičninah, ki so predmet skupne hipoteke.
(2) Če zemljiškoknjižno sodišče, ki je pristojno za odločanje o predlogu za zaznambo skupne hipoteke iz prvega odstavka 164. člena oziroma iz prvega odstavka 165. člena tega zakona, ni
krajevno pristojno za odločanje o vknjižbi oziroma predznambi hipoteke pri glavni nepremičnini, odloči o tej zaznambi, ko postane sklep, s katerim je drugo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri glavni nepremičnini, pravnomočen.
(3) Če so primarni in morebitni predhodni podrejeni zahtevki za dovolitev vknjižbe skupne hipoteke pri glavni nepremičnini pravnomočno zavrnjeni tako, da je treba odločiti samo še o podrejenem zahtevku za vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri nepremičnini, ki je v predlogu iz drugega odstavka 163. člena tega zakona navedena kot zadnja, in so v tem delu izpolnjene procesne predpostavke za odločanje ter pogoji za dovolitev vpisa, zemljiškoknjižno sodišče vpis dovoli v delu, ki se nanaša na vknjižbo oziroma predznambo hipoteke pri tej nepremičnini, v ostalem delu glede zaznambe skupne hipoteke pa ga zavrne.
Izbris skupne hipoteke pri glavni nepremičnini
170. člen
(1) Če se skupna hipoteka izbriše samo pri glavni nepremičnini in v vložku, v katerem je vpisana glavna nepremičnina niso vpisane druge glavne nepremičnine, se kot nova glavna nepremičnina določi tista druga nepremičnina, ki je predmet skupne hipoteke, ki je bila pri vpisu skupne hipoteke navedena kot prva (v nadaljnjem besedilu: nova glavna nepremičnina).
(2) Vpisi, ki se nanašajo na vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri prejšnji glavni nepremičnini, se prenesejo k novi glavni nepremičnini.
(3) S sklepom, s katerim zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris skupne hipoteke pri prejšnji glavni nepremičnini, to sodišče hkrati po uradni dolžnosti odloči tudi:
– o določitvi nove glavne nepremičnine,
– o prenosu vpisov iz prejšnjega odstavka in
– o vpisu spremembe podatka o glavni nepremičnini pri drugih nepremičninah, pri katerih je skupna hipoteka zaznamovana.
(4) O spremembi glavne nepremičnine po prejšnjih odstavkih tega člena obvesti zemljiškoknjižno sodišče, ki je odločilo o vpisu, po pravnomočnosti sklepa iz prejšnjega odstavka zemljiškoknjižno sodišče, ki je pristojno za opravljanje vpisov pri novi glavni nepremičnini.
Odločanje o vpisih pri novi glavni nepremičnini
171. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje o vpisih pri novi glavni nepremičnini, na podlagi sklepa iz tretjega odstavka 170. člena tega zakona po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi oziroma predznambi skupne hipoteke pri novi glavni nepremičnini iz 2. do 5. točke prvega odstavka 148. člena tega zakona.
(2) Če zemljiškoknjižno sodišče iz prejšnjega odstavka dovoli vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri novi glavni nepremičnini, hkrati po uradni dolžnosti odloči tudi o izbrisu zaznambe skupne hipoteke pri novi glavni nepremičnini.
(3) Vknjižba oziroma predznamba hipoteke pri novi glavni nepremičnini učinkuje od trenutka, od katerega je učinkovala zaznamba skupne hipoteke, ki se zaradi te vknjižbe oziroma predznambe izbriše.
(4) Če pogoji za dovolitev vknjižbe oziroma predznambe hipoteke pri novi glavni nepremičnini niso izpolnjeni, se smiselno uporabljajo prvi do četrti odstavek 170. člena tega zakona.
(5) Zemljiškoknjižno sodišče iz prvega odstavka tega člena, ki je dovolilo vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri novi glavni nepremičnini, po pravnomočnosti tega sklepa obvesti o
spremembi glavne nepremičnine druga zemljiškoknjižna sodišča, na območju katerih so nepremičnine, pri katerih je ta skupna hipoteka zaznamovana.
Izbris skupne hipoteke pri vseh nepremičninah
173. člen
(1) Za odločanje o predlogu za izbris skupne hipoteke pri vseh nepremičninah, ki so predmet skupne hipoteke, je pristojno zemljiškoknjižno sodišče, na območju katerega je glavna nepremičnina.
(2) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris skupne hipoteke pri vseh nepremičninah, ki so predmet skupne hipoteke, hkrati odloči o izbrisu vknjižene oziroma predznamovane hipoteke pri glavni nepremičnini in o izbrisu vseh zaznamb skupne hipoteke pri drugih nepremičninah.
(3) Zemljiškoknjižno sodišče iz prvega odstavka tega člena, ki je dovolilo izbris skupne hipoteke pri vseh nepremičninah, po pravnomočnosti tega sklepa obvesti o izbrisu skupne hipoteke druga zemljiškoknjižna sodišča, na območju katerih so nepremičnine, pri katerih je ta skupna hipoteka zaznamovana.
(4) Zemljiškoknjižno sodišče, na območju katerega je nepremičnina, pri kateri je zaznamovana skupna hipoteka, izbriše zaznambo skupne hipoteke na podlagi pravnomočnega sklepa iz prejšnjega odstavka.
(5) O izbrisu zaznambe po prejšnjem odstavku zemljiškoknjižno sodišče ne izda posebnega sklepa, temveč izbris odredi z zaznamkom na sklepu iz tretjega odstavka tega člena.
Odločanje o drugih vpisih
174. člen
(1) Za odločanje o drugih vpisih, ki se nanašajo na vse nepremičnine, ki so predmet skupne hipoteke, je pristojno zemljiškoknjižno sodišče, na območju katerega je glavna nepremičnina.
(2) Vpisi iz prejšnjega odstavka se opravijo samo pri glavni nepremičnini in učinkujejo tudi glede drugih nepremičnin, pri katerih je skupna hipoteka zaznamovana.
(3) Za odločanje o izbrisu hipoteke samo pri posamezni nepremičnini, pri kateri je skupna hipoteka zaznamovana, je krajevno pristojno zemljiškoknjižno sodišče, na območju katerega je ta nepremičnina.
Način zagotavljanja javnosti informatizirane glavne knjige
197. člen
(1) Javnost informatizirane glavne knjige se zagotovi z računalniškim izpisom vpisanih podatkov, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino oziroma več nepremičnin, ki so vpisane v istem vložku (redni izpisek iz zemljiške knjige).
(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za zagotovitev javnosti informatizirane zbirke listin.
(3) Na posebno zahtevo se na način iz prvega odstavka tega člena zagotovi tudi vpogled prej vpisanih podatkov, ki so bili zaradi kasnejših vpisov izbrisani (zgodovinski izpisek iz zemljiške knjige).
(4) Izpisek iz prejšnjih odstavkov tega člena je dolžno izdati vsako zemljiškoknjižno sodišče, ne glede na to, katero je krajevno pristojno odločati o vpisih v zvezi s posamezno nepremičnino.
(5) Izpisek iz prvega do tretjega odstavka tega člena je zemljiškoknjižno sodišče dolžno izročiti osebi, ki je izpisek zahtevala, takoj po prejemu zahteve za izpisek in po plačilu sodne takse. Če je v zahtevku za izpisek navedeno, da naj se vroči po pošti, je zemljiškoknjižno sodišče izpisek dolžno poslati najkasneje naslednji delovni dan po prejemu zahteve in po plačilu sodne takse.
Elektronski dostop do informatizirane glavne knjige
198. člen
(1) Minister, pristojen za pravosodje, glede na izpolnjene tehnične in druge pogoje predpiše, da se zagotovi dostop do informatizirane glavne knjige v elektronski obliki.
(2) S predpisom iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za pravosodje, predpiše tudi način dostopa ter tehnične in druge pogoje priključitve, in s tarifo določi nadomestila za takšno uporabo informatizirane glavne knjige.
(3) Minister, pristojen za pravosodje, lahko glede na izpolnjene tehnične in druge pogoje predpiše tudi:
1. da se osebam, ki podatke glavne knjige potrebujejo za vzdrževanje svojih informatiziranih evidenc, ti podatki posredujejo v informatizirani obliki,
2. da se za izdajo rednih izpiskov iz informatizirane glavne knjige pooblastijo tudi drugi državni organi oziroma notarji.
(4) S predpisom iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za pravosodje, predpiše način dostopa ter tehnične in druge pogoje priključitve oziroma posredovanja podatkov v informatizirani obliki, in s tarifo določi nadomestila za takšno uporabo informatizirane glavne knjige.
(5) Državni organi, organi lokalnih skupnosti in osebe javnega prava, ki opravljajo upravne naloge po javnem pooblastilu, za uporabo informatizirane glavne knjige ne plačujejo nadomestila za uporabo po prvem oziroma tretjem odstavku tega člena.
Pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne
listine
234. člen
(1) Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine se začne:
1. če predlagatelj postopka verjetno izkaže,
– da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice (v nadaljnjem besedilu: listina, katere vzpostavitev se zahteva), in
– da se je ta listina uničila oziroma izgubila, in
2. če so izpolnjeni drugi pogoji za vknjižbo te pravice v korist predlagatelja postopka.
(2) Predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine lahko vloži samo oseba, v korist katere bi bilo mogoče dovoliti vknjižbo lastninske pravice, če bi ta oseba lahko predložila listino iz 1. točke prejšnjega odstavka.
(3) Vzpostavitev zemljiškoknjižne listine lahko predlagatelj zahteva samo:
– bodisi z isto vlogo, ki obsega tudi zemljiškoknjižni predlog, s katerim zahteva vknjižbo lastninske pravice v svojo korist,
– bodisi s posebno vlogo, vloženo v postopku odločanja o zemljiškoknjižnem predlogu iz prejšnje alinee.
(4) Predlagatelj mora v predlogu, ki se nanaša na vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, navesti:
1. podatke o vsebini listine, katere vzpostavitev se s predlogom zahteva, in podatke o osebi, ki je to listino izstavila, ter o osebi, v korist katere je bila ta listina izstavljena,
2. dejstva, iz katerih verjetno izhajajo okoliščine iz 1. točke prvega odstavka tega člena.
(5) Šteje se, da je pogoj iz prve alinee 1. točke prvega odstavka tega člena verjetno izkazan:
1. če predlagatelj postopka predlogu za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine priloži kopijo listine, katere vzpostavitev se zahteva, ali
2. če verjetno izkaže, da ima nepremičnino v lastniški posesti, s tem, da predloži overjene izjave lastnikov sosednjih nepremičnin, ki potrjujejo to dejstvo.
(6) Listine iz prejšnjega odstavka morajo biti priložene predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine.
(7) Določbe tega razdelka 7.5. se smiselno uporabljajo tudi za postopek vzpostavitve druge listine, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka oziroma listine, ki ustreza pogojem za vknjižbo druge stvarne pravice v korist predlagatelja postopka.
Odločanje o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne
listine
236. člen
(1) Če zemljiškoknjižno sodišče predloga za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ob predhodnem preskusu ni zavrglo oziroma se izreklo za krajevno nepristojno, izda sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine:
1. če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice v korist predlagatelja postopka, razen pogoja glede listine, katere vzpostavitev se zahteva, in
2. če je izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 234. člena tega zakona.
(2) S sklepom iz prejšnjega odstavka zemljiškoknjižno sodišče predlagatelju tudi naloži, da v osmih dneh od vročitve sklepa založi predujem za stroške objave oklica o začetku postopka.
(3) Če predlagatelj v roku iz prejšnjega odstavka predujma ne založi, zemljiškoknjižno sodišče razveljavi sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in zavrže predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ter hkrati odloči o zemljiškoknjižnem predlogu za vknjižbo lastninske pravice.
(4) Če pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni, zemljiškoknjižno sodišče hkrati zavrne predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice.
(5) Sklep iz prvega odstavka tega člena se vroči zemljiškoknjižnemu lastniku in predlagatelju postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
(6) Proti sklepu iz prvega odstavka tega člena ni posebne pritožbe in se ta lahko izpodbija z ugovorom v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, oziroma s pritožbo proti sklepu o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
Oklic o začetku postopka
237. člen
Oklic o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine mora obsegati:
1. identifikacijski znak nepremičnine, na katero se nanaša listina, katere vzpostavitev se zahteva, in drugi podatki o nepremičnini, ki so vpisani v zemljiški knjigi,
2. podatke o vsebini listine, katere vzpostavitev se zahteva, in o osebi, ki je listino izstavila, ter o osebi, v korist katere je bila listina izstavljena,
3. podatke o osebi, v korist katere se zahteva vknjižba lastninske pravice,
4. poziv imetnikom pravic, da v dveh mesecih od objave oklica z ugovorom izpodbijajo pravilnost oziroma popolnost podatkov o vsebini listine, katere vzpostavitev se zahteva, oziroma druge pogoje za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka.
Ugovor v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine
238. člen
(1) Ugovor v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine lahko vloži:
1. oseba, ki dokaže, da so izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v njeno korist,
2. oseba, ki dokaže, da so izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe druge stvarne pravice na nepremičnini v njeno korist proti osebi, v korist katere je bila izstavljena listina, katere vzpostavitev se v postopku zahteva, in da ima zato v posesti izvirnik te listine,
3. zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine,
4. oseba, ki je v predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine navedena kot oseba, ki je listino izstavila.
(2) Oseba iz 1. oziroma 2. točke prejšnjega odstavka mora z ugovorom zahtevati vknjižbo lastninske oziroma druge stvarne pravice v svojo korist, in mu priložiti listine, ki so podlaga za to vknjižbo in druge listine, določene s tem zakonom.
(3) Oseba iz 2. točke prvega odstavka tega člena mora ugovoru priložiti tudi izvirnik listine, katere vzpostavitev se v postopku zahteva.
(4) Ugovor iz prvega odstavka tega člena je treba vložiti v dveh mesecih od objave oklica o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
(5) Za ugovor iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja 146. člen tega zakona.
(6) Proti sklepu, s katerim zemljiškoknjižno sodišče zavrže prepozen, nepopoln oziroma nedovoljen ugovor, ni posebne pritožbe. Sklep iz prejšnjega stavka se lahko izpodbija s pritožbo proti sklepu o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
| Zadnja sprememba: 02/15/2008 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |