REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

mag. Helena KAMNAR
GENERALNA SEKRETARKA

REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA

Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 59/90, v nadaljnjem besedilu: ZZK-1) ureja zemljiškoknjižne postopke in pravila vodenja zemljiške knjige. V letu 2007 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 45/07, v nadaljnjem besedilu: novela ZZK-1A), je uveljavil te skupine novih rešitev:

1. Nova 140. a in 140. b člen ZZK-1 urejata vlaganje elektronskih predlogov.

2. Zaradi odprave krajevne pristojnosti za odločanje o zemljiškoknjižnih predlogih so bili spremenjeni ali dopolnjeni 126., 141. do 145., 153., 167., 170., 171., 173. in 174. člen.

Novi rešitvi vlaganja elektronskih predlogov in odprave krajevne pristojnosti za odločanje o zemljiškoknjižnih predlogih sta neločljivo povezani, tako da izvedba odprave krajevne pristojnosti ni mogoča, ne da bi bili hkrati zagotovljeni pogoji za vlaganje elektronskih predlogov. Zaradi zagotovitve informacijskih pogojev za vlaganje elektronskega predloga je treba:

1. izdelati novo spletno aplikacijo za vlaganje elektronskih predlogov s podobnimi značilnostmi, kakršne ima aplikacija eVEM-portal, ki se uporablja za elektronsko vlaganje predlogov v postopkih vpisa v sodni register in drugih postopkih eVEM iz 1. b člena Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08 in 49/09; v nadaljnjem besedilu: ZSReg),

2. obširno prenoviti aplikacijo Dn-vpisnik, ki jo sodišča uporabljajo za vodenje Dn-vpisnika in odločanje o zemljiškoknjižnih predlogih, tako da bo omogočala:

– samodejno prevzemanje podatkov iz elektronskih predlogov in vpis plombe,
– samodejno izvedbo vpisa v glavno knjigo zemljiške knjigo na podlagi sklepa zemljiškoknjižnega sodišča o dovolitvi vpisa ter hkratno izdelavo in odpravo sklepa o vpisu.

Pristojni instituciji (Center za informatizacijo sodišč pri Vrhovnem sodišču RS in Ministrstvo za pravosodje RS) v letih 2007 in 2008 nista mogli začeti priprav za uvedbo novih informacijskih rešitev, ker so bili vsi njuni razpoložljivi kadrovski viri polno zasedeni z uvedbo novih informacijskih rešitev,

– za podporo postopkov izvršbe na podlagi verodostojne listine v skladu z novelo ZIZ, ki se je začela uporabljati 1. januarja 2008,
– za podporo registrskih postopkov v skladu z novelo ZSReg-B, ki se je začela uporabljati 1. februarja 2008,
– za podporo novega načina zaračunavanja sodnih taks v skladu z novelo ZST-1, ki se je začela uporabljati 1. oktobra 2008,
– za podporo objav po 122. členu ZFPPIPP, ki se je začela uporabljati 1. oktobra 2008,
– za podporo spremenjenih pravil o vročanju v skladu z novelo ZPP-D, ki se je prav tako začela uporabljati 1. oktobra 2008,
– za podporo spremenjenih pravil o postopkih brezplačne pravne pomoči v skladu z določbami novele ZBPP-B, ki so se začele uporabljati 1. septembra 2008 in nekatere 1. januarja 2009;
– aplikacija za podporo v postopkih zaradi insolventnosti (prvi del aplikacije se je začel uporabljati 1. oktobra 2008, drugi del pa 1. aprila 2009),
– aplikacija za podporo v kazenskih postopkih, ki je bila izdelana v letu 2008 in se je v polnem obsegu (pri vseh sodiščih) začela uporabljati v januarju 2010.

Pristojni instituciji sta začeli s pripravami za uvedbo novih informacijskih rešitev za podporo zemljiškoknjižnih postopkov in vodenja zemljiške knjige v drugi polovici marca 2009. Za financiranje razvoja novih informacijskih rešitev je pridobljena možnost uporabe virov evropskih strukturnih skladov. Postopek javnega naročila za oddajo del (storitev) razvoja novih informacijskih rešitev je bil končan in pogodba sklenjena v oktobru 2009. Dela po pogodbi potekajo v skladu z načrtovano dinamiko. Prva faza del (varnostna shema) je že končana in predana naročniku. Druga in tretja faza, ki vključujeta osrednje module (to so moduli za podporo elektronskega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov, vodenja elektronskih vpisnikov pri sodiščih prve stopnje in pri pritožbenem sodišču in elektronskega spisa ter vodenjem informatizirane glavne knjige in informatizirane zbirke listin) bo končana in izročena v uporabniško testiranje 1. junija 2010. Četrta faza, ki vključuje modul za elektronsko objavo oklicev v zemljiškoknjižnih postopkih na portalu Vrhovnega sodišča (namesto sedanjih objav v Uradnem listu RS), pa bo končana in izročena v uporabniško testiranje v juliju 2010. Zato bodo tehnični in drugi organizacijski pogoji za uvedbo novih informacijskih rešitev zagotovljeni najpozneje 1. oktobra 2010.

Najpogostejša napaka pri informatizaciji določenega poslovnega postopka (na primer vodenja določene evidence) je, da se struktura evidence, ki se je oblikovala ob predpostavki, da se evidenca vodi ročno (na primer kot knjiga), ob njeni informatizaciji neposredno preslika v informatizirano evidenco, ne da bi bila predhodno opravljena analiza racionalnejših in ustreznejših rešitev, ki jih omogoča sodobna informacijska tehnologija.

Ta pristop je bil uporabljen tudi pri informatizaciji sedanje zemljiške knjige. Zato je sedanja informatizirana glavna knjiga (samo) preslikava ročno vodene zemljiške knjige. Sodobne informacijske tehnologije (relacijske baze in podobne rešitve) omogočajo drugačen sistem vodenja zemljiške knjige (glavne knjige), ki je preglednejši in pravno doslednejši.

Pri prenovi informatizirane zemljiške knjige je bilo upoštevano, da je nepremičnina osnovna enota (entiteta), ki je skupna zemljiški knjigi in katastrom. Zemljiškoknjižni vložek je nastal v okolju ročno vodene zemljiške knjige. Dokler se je zemljiška knjiga vodila z vpisovanjem podatkov (o pravicah in imetnikih) v ročno vodeno knjigo, je zemljiškoknjižni vložek omogočal racionalnejše vodenje, saj se je podatek o imetniku (lastniku), ki je bil isti pri več nepremičninah, vpisal samo enkrat. Sedanji način vodenja informatizirane glavne knjige je večinoma enak načinu ročnega vodenja glavne knjige z vpisovanjem v zemljiškoknjižne vložke. Sodobne relacijske (informatizirane) baze omogočajo, da se posamezni podatek vnese (vpiše) samo enkrat in se nato bodisi poveže z vsemi entitetami, ki jim je skupen, bodisi kopira v povezavi z vsako od entitet (v našem primeru nepremičnin). Zato zemljiškoknjižni vložek ni več potreben. Odprava zemljiškoknjižnega vložka omogoča tudi enostavnejšo povezljivost zemljiške knjige z zemljiškim katastrom in katastrom stavb in preglednejši (notranje skladnejši) sistem vodenja zemljiške knjige.

Pravna pravila ZZK-1 so oblikovana za poslovanje s pisnimi zemljiškoknjižnimi predlogi in drugimi pisanji udeležencev postopka in sodišča. Zato jih je treba spremeniti ali dopolniti in s tem prilagoditi pravno ureditev v ZZK-1 novim informacijskim rešitvam, ki se bodo začele uporabljati 15. novembra 2010. Ker so informacijske rešitve enake tistim, ki se od 1. februarja 2008 uporabljajo v registrskih postopkih, so spremembe in dopolnitve ureditve, ki se predlagajo s tem predlogom zakona, vsebinsko enake ureditvi v ZSReg.

2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

2.1 Cilji

Osrednji cilji predlaganih sprememb so:

– uvedba načina vpisov v glavno knjigo zemljiške knjige, ki dosledno odražajo vsebino stvarnopravnih razmerij glede nepremičnine v skladu z ureditvijo v Stvarnopravnem zakoniku,

– celovita informatizacija vseh poslovnih procesov v zvezi z odločanjem o vpisih,

– uvedba informatizirane zbirke listin.

2.2 Načela

S predlogom zakona se ne spreminjajo temeljna načela zemljiške knjige, med katerimi so najpomembnejša:
– načelo javnosti, po katerem so vsi vpisi v glavni knjigi zemljiške knjige javni (4. člen ZZK-1),
– načelo začetka učinkovanja vpisov, po katerem vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis ali ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (5. člen ZZK-1), in
– načelo vrstnega reda (10. člen ZZK-1).

2.3 Poglavitne rešitve

Zaradi uvedbe načina vpisov v glavno knjigo zemljiške knjige, ki dosledno odražajo vsebino stvarnopravnih razmerij glede nepremičnine v skladu z ureditvijo v Stvarnopravnem zakoniku (Uradni list RS, št. 87/02 in 18/07 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: SPZ) se z novim 13. a členom ZZK-1 opredelijo pojmi v zvezi s pravnim položajem nepremičnine in določijo pravila o vpisih pravic in pravnih dejstev, ki jih vključuje pravni položaj nepremičnine v zemljiško knjigo, ob pravno doslednem upoštevanju pravil stvarnega prava, urejenih v SPZ:

– Predmet (objekt) lastninske pravice na nepremičnini je nepremičnina, ki je po SPZ sposobna biti samostojen objekt lastninske pravice (primerjaj prvi odstavek 18. člena SPZ). Lastninska pravica je osnovna stvarna pravica. Zato opredeljuje osnovni pravni položaj nepremičnine (prvi odstavek 13. a člena ZZK-1) in se vpisuje neposredno pri nepremičnini (drugi odstavek 13. a člena ZZK-1).
– Druge stvarne pravice (hipoteka, zemljiški dolg, služnosti, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica) so izvedene iz lastninske pravice. Zato jih imenujemo tudi izvedene stvarne pravice. Enako velja za obligacijske pravice na nepremičnini. Za izvedene stvarne pravice in obligacijske pravice uporabljamo skupni izraz izvedene pravice (peti odstavek 13. a člena ZZK-1). Za vse izvedene pravice je značilno, da omejujejo lastninsko pravico ali posamezna upravičenja (pravice), ki jih vključuje lastninska pravica. Nekatere izvedene stvarne pravice (hipoteka) pogojno izključujejo vknjiženo lastninsko pravico, saj njihova uresničitev povzroči prenehanje vknjižene lastninske pravice z učinkom od trenutka, od katerega je učinkovala vknjižba hipoteke. Enako velja za predznamovano lastninsko pravico (če je opravičena in dosežena vknjižba v vrstnem redu predznamovane pravice) in za druga pravna dejstva, ki se v zemljiško knjigo vpisujejo z zaznambami (na primer zaznamba spora ali zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice), razen zaznamb osebnih stanj. Predznamovana lastninska pravica, izvedene pravice in pravna dejstva pravno dosledno omejujejo osnovni pravni položaj nepremičnine (vknjiženo lastninsko pravico). Zato je v šestem odstavku 13. a člena ZZK-1 v skladu s pravili stvarnega prava določeno, da se vpisujejo pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine in ne neposredno pri nepremičnini (čeprav včasih pravno nedosledno v pogovornem jeziku uporabljamo izraz, da »obremenjujejo nepremičnino«).
– Posamezne izvedene stvarne pravice (na primer hipoteka) so lahko predmet nadaljnjih pravic ali pravnih dejstev, ki omejujejo to izvedeno (na primer nadhipoteka ali zaznamba vrstnega reda za prenos hipoteke) ali jo zmanjšujejo (na primer znižanje obrestne mere pri terjatvi, v zavarovanje katere je vknjižena hipoteka). Zato se po sedmem odstavku 13. a člena ZZK-1 vpisujejo pri tej izvedeni pravici.

– Elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov in drugih vlog, ki jih vlagajo notarji, odvetniki ali državno pravobranilstvo (kot profesionalni pooblaščenci ali zakoniti zastopnik države), omogoča pomembno posodobitev in racionalizacijo poslovanja sodišča in s tem skrajšanje časa odločanja v zemljiškoknjižnih postopkih. Zasebne listine se zemljiškoknjižnemu predlogu ne predložijo več v izvirniku, temveč v elektronskem prepisu, ki ga s svojim elektronskim podpisom overi notar kot oseba z javnim pooblastilom. Notar hrani izvirnike zasebnih listin, priloženih k zemljiškoknjižnemu predlogu (spremenjeni 142. člena ZZK-1).
– Po novem 125. b členu se vročitve vsem profesionalnim pooblaščencem (odvetnikom, notarjem in državnemu pravobranilstvu) opravljajo elektronsko, s čimer se dodatno racionalizira poslovanje sodišč in pomembno zmanjšajo stroški vročanja.
– Pisne vloge udeležencev, ki jih ne zastopa odvetnik, notar ali državno pravobranilstvo, bo po novem 125. c členu sprejemalo samo eno (centralno) vložišče. To omogoča racionalnejšo obdelavo teh vlog.
– Po novem 125. d členu ZZK-1 se spisi v zemljiškoknjižnih zadevah vodijo kot elektronski spis.

Projekt izdelave ustreznih informacijskih (programskih) rešitev, potrebnih za celovito informatizacijo zemljiške knjige in s tem povezanih poslovnih procesov, se je začel v letu 2009. Njegov potek je podrobneje opisan v 1. razdelku uvoda k predlogu zakona, in vključuje tri sklope:

– sklop eZK – razvoj, ki vključuje izdelavo vseh novih aplikacij, vključenih v informacijski sistem e-ZK, razen spletnih storitev iz novega 199. a člena ZZK-1, in bo končan v septembru 2010 (ocenjena vrednost 798.745,20 EUR),
– sklop eZK – migracija, ki vključuje pripravo podatkov sedanje informatizirane glavne knjige za prenos v novo strukuturo informatizirane glavne knjige in izvedbo vseh postopkov te migracije; končan bo prav tako v septembru 2010 (ocenjena vrednost 70.320,00 EUR),

– sklop eZK – nadgradnja, ki se bo izvajal v letu 2011 (ocenjena vrednost 163.188,00 EUR).

Projekt (operacijo) delno financira Evropska unija, in sicer iz evropskega socialnega sklada, Projekt (operacija) se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, v okviru pete razvojne prednostne naloge »Institucionalna in administrativna usposobljenost«, prednostna usmeritev »Učinkovita in uspešna javna uprava«.

Proračunska sredstva za financiranje projekta (operacije) so rezervirana na naslednjih proračunskih postavkah:
– postavka PP 9233 Modernizacija pravosodnega sistema, e-pravosodje, EU udeležba (85% – 877.415,22 EUR) in
– postavka PP 9245 Modernizacija pravosodnega sistema, e-pravosodje, slovenska udeležba (15% – 154.837,98 EUR).

Predlog zakona nima drugih posledic (razen prej navedenih) za državni proračun in druga javna finančna sredstva.

4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAČUN ŽE SPREJET

Proračunska sredstva za financiranje projekta (operacije) so zagotovljena na proračunskih postavkah PP 9233 Modernizacija pravosodnega sistema, e-pravosodje, EU udeležba (85% – 877.415,22 EUR) in PP 9245 Modernizacija pravosodnega sistema, e-pravosodje, slovenska udeležba (15% – 154.837,98 EUR).

5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOST PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

– Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih

Splošno

Urejanje pravnih institutov zemljiškoknjižnega prava je tesno povezano s sistemom stvarnega prava posamezne države. Pravni sistemi držav članic Evropske unije se na področju stvarnega prava delijo v dva sistema:

1. konsenzualni, ki je značilen za romansko pravno družino in za katerega je značilno, da se stvarne pravice prenesejo že s sklenitvijo (zavezovalnega) pravnega posla, in
2. tradicijski, ki je značilen za germansko pravno družino in za katerega je značilno, da je za pridobitev stvarnih pravic na nepremičnini potreben še razpolagalni pravni posel in pridobitni način (vpis v zemljiško knjigo). Tradicijski sistem stvarnega prava je pri nas veljal že na podlagi prejšnjih predpisov, dosledno pa ga je uveljavil SPZ.

V državah t. i. romanskega pravnega kroga, ki so sprejele konsenzualni sistem pravnoposlovnih pridobitev stvarnih pravic, se stvarne pravice prenašajo že s samim konsenzom (solo consenso). Publiciteta pa se zagotavlja s položitvijo listine o pravnem poslu v javni register nepremičnin. V to skupino držav sodijo predvsem Francija, Italija, Španija, Portugalska, Belgija, Romunija itd.

Avstrija

Avstrijska zemljiška knjiga je javni register (formalno publicitetno načelo), ki ga vodi sodišče. V zemljiško knjigo vpisani podatki imajo javno zaupanje. Vsakdo se lahko zanese na njihovo pravilnost in popolnost (materialno publicitetno načelo). Avstrijski Obči državljanski zakonik (ABGB) iz l. 1811 vsebuje le nekaj določb, ki se nanašajo na zemljiško knjigo (na primer par. 297a, 431 do 446, 451 in 453). Druga pravila pa so vsebovana v Splošnem zakonu o zemljiški knjigi (AGBG) iz leta 1955 ter še nekaterih področnih zemljiškoknjižnih predpisih (na primer Zakonu o delitvah nepremičnin iz leta 1930, Zakonu o zemljiškoknjižni nastavitvi iz leta 1930, Zakonu o izmerah iz leta 1968 in Zakonu o prenosu zemljiške knjige iz leta 1980, ki predstavlja podlago za elektronsko vodenje zemljiške knjige).

Poleg t. i. splošne zemljiške knjige poznajo v Avstriji še posebne zemljiške knjige (na primer rudniške zemljiške knjige, železniške zemljiške knjige). Tudi za te posebne zemljiške knjige veljajo splošna pravila, vsebovana v AGBG, če ni v teh posebnih ureditvah predpisano drugače.

Splošne zemljiške knjige se vodijo v Avstriji pri okrajnih sodiščih. Sestavljene so iz glavne knjige in zbirke listin. Glavna knjiga se sestoji iz zemljiškoknjižnih vložkov, pri čemer je posamezni vložek razdeljen, na tri dele (A-list, ki se sestoji iz lista A1 in A2, B-list in C-list). Oblike vpisa so vknjižbe, predznambe in zaznambe (par. 8 AGBG). Z vknjižbo se doseže nepogojna pridobitev ali prenehanje knjižne pravice. Vknjižba se dovoli na podlagi javne ali zasebne listine. Zasebna listina, ki mora temeljiti na veljavnem pravnem temelju (par. 26 AGBG), mora med drugim vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijsko klavzulo), ki je opredeljeno kot izrecna izjava tistega, čigar pravica se omejuje, obremenjuje, ukinja ali prenaša, da dovoljuje vknjižbo (par. 32 AGBG; par. 433 ABGB). Zemljiškoknjižno dovolilo je lahko vsebovano v listini o pravnem temelju ali v posebni listini. Vknjižujejo se stvarne pravice in tiste obligacijske pravice, za katere tako določa zakon (par. 9 AGBG).

Drugače kot vknjižba je predznamba namenjena pogojni pridobitvi ali prenehanju pravic. Predznamba se na primer dovoli na podlagi zasebne listine, ki ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila ali nima overjenih podpisov, na podlagi nepravnomočnih sodnih odločb ipd. Glavni namen predznamb je v varovanju vrstnega reda tistega, ki je predznambo predlagal, s pogojem, da jo opraviči (gl. par. 35 do 51 AGBG).

AGBG ločuje dvoje skupin zaznamb. Tiste, ki so namenjene »razvidnosti« pravno pomembnih dejstev glede osebnih stanj (par. 52 AGBG) in tiste, ki imajo posebne, z zakonom določene pravne učinke (par. od 53 do 73 AGBG). Med zadnje sodijo predvsem: zaznamba vrstnega reda, zaznamba spora, zaznamba odpovedi terjatve, zaznamba prisilne uprave, zaznamba hipotekarne tožbe, zaznamba izbrisne tožbe, zaznamba domika.

Poleg navedenega vsebuje avstrijski AGBG še določbe o zemljiškoknjižnem postopku, o vpisu maksimalne in simultane hipoteke, o knjižnem predniku in o listinah, ki so potrebne za vpis.

Nemčija

Temeljna predpisa za področje zemljiške knjige v Nemčiji sta nemški Državljanski zakonik (BGB) iz l. 1896 in Zemljiškoknjižni red (GBO) iz l. 1897. Tudi v Nemčiji je vodenje zemljiške knjige v pristojnosti sodišč po okrajih (par. 1 GBO).

V Nemčiji se praviloma vodi za vsako nepremičnino poseben zemljiškoknjižni list (Grundbuchblatt), ki bi ga lahko primerjali z zemljiškoknjižnim vložkom našega zemljiškoknjižnega sistema. Zemljiškoknjižni list je razdeljen na tri dele. V prvem delu se vpisujejo podatki o lastniku in pravnem temelju pridobitve. V drugem delu se vpisujejo omejene stvarne pravice razen zemljiških zastavnih pravic. To pomeni, da se v drugem delu zemljiškoknjižnega lista vpisujejo dedna stavbna pravica, služnosti, realna bremena in predkupna pravica. Zemljiške zastavne pravice (hipoteka, zemljiški dolg in rentni dolg) pa se vpisujejo v tretjem delu zemljiškoknjižnega lista. Poleg navedenih treh delov vsebuje zemljiškoknjižni list še poseben del, v katerega se vpisujejo podatki o parcelah (t. i. Bestandsverzeichnis). Posebna zemljiška knjiga pa se vodi še za dedno stavbno pravico (Erbbaugrundbuch) in etažno lastnino (Wohnungsgrundbuch).

Zemljiška knjiga je javni register, v katerega lahko vpogleda vsakdo, kdor ima upravičen interes. Določba je strožja kot jo poznamo v našem sistemu, saj za vpogled v glavno knjigo ni bilo treba izkazovati upravičenega interesa. V prihodnje pa bo pri nas načelo javnosti razširjeno še na zbirko listin in vložene zemljiškoknjižne predloge, ki so v zemljiški knjigi že označeni s plombami. Ker določba nemškega GBO (par. 12 GBO) zahteva upravičen interes tako za vpogled v zemljiškoknjižni list kot tudi za vpogled v listine, ki so bile podlaga za vpis ter predloge za vpis, ki še niso bili izvedeni, je moralo dati razlago upravičenega interesa celo nemško zvezno ustavno sodišče.

Zemljiškoknjižni vpis se dovoli načeloma na podlagi zemljiškoknjižnega predloga (par. 13 GBO). Tudi nemško pravo zahteva zemljiškoknjižno dovolilo, ki je lahko enostransko (par. 19 GBO), pri prenosu nepremičnine in pri dedni stavbni pravici pa mora biti zemljiškoknjižno dovolilo dvostransko (par. 20 GBO). Zemljiška knjiga mora, preden izvede vpis, paziti le na veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila, ki predstavlja razpolagalni pravni posel. V skladu z načelom abstraktnosti se ne preizkuša veljavnost zavezovalnega pravnega posla. Dosledno je v nemškem pravu izpeljano tudi načelo zemljiškoknjižnega prednika. Zemljiškoknjižno dovolilo nevpisane osebe zato ne zadošča (par. 39 GBO), kar pomeni, da ni možnosti »preskakovanja« vpisov. Izjema je določena le za dediče (par. 40 GBO).

Glede na to, da ureja nemško pravo poleg klasične hipoteke (nam znane knjižne hipoteke) še pisemsko hipoteko ter pisemski zemljiški dolg in rentni dolg, je v GBO obširno urejen vpis teh stvarnih pravic in izdaja hipotekarnih oz. zemljiških pisem (par. 41, 42, 56 do 70 GBO).

Predznambe so v nemškem pravu urejene v BGB (par. 883 do 888 BGB) in ne v GBO kot v Avstriji in pri nas. Vloga predznambe je v bistvu takšna kot pri nas. Ne urejata pa GBO in tudi ne BGB zaznamb. V GBO je tudi zelo podrobno urejen zemljiškoknjižni postopek.

Italija in Francija

V italijanskem in francoskem pravu vpis v register nepremičnin načeloma ni konstitutivni pogoj za pravnoposlovno pridobitev stvarnih pravic. Glede na konsenzualni sistem, se stvarne pravice pridobijo že na podlagi samega konsenza, t.j. s sklenitvijo ustreznega pravnega posla. Vpis v javni register je namenjen le javni objavi (publiciranju) stvarnopravnih razmerij in s tem preprečitvi dobroverne pridobitve stvarne pravice na nepremičnini od neopravičene osebe.

– Prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije

Spremembe in dopolnitve ureditve v predlogu zakona niso predmet usklajevanja z evropskim pravnim redom.

6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

6.1 Administrativne in druge posledice

a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov:

S predlogom zakona se uveljavlja način vpisov v glavno knjigo zemljiške knjige, ki dosledno odraža vsebino stvarnopravnih razmerij glede nepremičnine v skladu z ureditvijo v Stvarnopravnem zakoniku, celovito informatizira vse procese v zvezi z odločanjem o vpisih in uvaja informatizirana zbirka listin. S predlogom zakona se določa obvezno elektronsko vlaganje pisanj in vodenje elektronskega spisa. Z določitvijo elektronskega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov se bo omogočila pomembna posodobitev in racionalizacija poslovanja sodišča.

Načelo "vse na enem mestu" je spoštovano. Po predlagani ureditvi bodo zemljiškoknjižni predlogi vloženi elektronsko po profesionalnih pooblaščencih (notarji, odvetniki, državno pravobranilstvo). Pisne vloge udeležencev, ki jih ne bo zastopal odvetnik, pa bo sprejemalo samo eno (centralno) vložišče.

b) pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov:

Obseg dokumentacije, ki jo bo morala stranka predložiti, se s predlogom zakona ne spreminja, poudariti pa je treba, da bo predlog v elektronski obliki vložen po kvalificiranih pooblaščencih. Ker je v zemljiškoknjižnih postopkih treba plačati sodno takso, je predlog zakona z vidika stroškov za stranko povezan z ureditvijo plačila sodnih taks v Zakonu o sodnih taksah (ZST-1). V zvezi s tem pojasnjujemo, da Vlada Republike Slovenije Državnemu zboru Republike Slovenije hkrati s predlogom tega zakona v sprejem posreduje tudi novelo ZST-1, s katero se predlaga ureditev, ki bo za stranko v zemljiškoknjižnih postopkih pomenila zmanjšanje teh stroškov. Glede na to, da bo postopek v celoti informatiziran, to nedvomno pomeni časovni prihranek za stranko, saj bo lahko pri kvalificiranem pooblaščencu uredila vse potrebno za takojšnjo vložitev zemljiškoknjižnega predloga takoj po sklenitvi zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla. Predlagana ureditev bo nedvomno prinesla tudi skrajšanje časa odločanja sodišč.

6.2 Presoja posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike

Predlog zakona nima posledic na okolje.

6.3 Presoja posledic na gospodarstvo

Predlog zakona nima posledic na gospodarstvo.

6.4 Presoja posledic na socialnem področju

Predlog zakona nima posledic na socialnem področju.

6.5 Presoja posledic na dokumente razvojnega načrtovanja

Predlog zakona nima posledic na dokumente razvojnega načrtovanja.

6.6 Izvajanje sprejetega predpisa

a) Predstavitev sprejetega zakona

Izhodišča in predlagane rešitve so bile že v fazi priprave in usklajevanja predloga zakona pred sprejemom na Vladi Republike Slovenije predstavljene tako ciljnim skupinam (zemljiškoknjižna šola in Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava) kot tudi širši javnosti s predstavitvijo na spletni strani Ministrstva za pravosodje. Predstavitev rešitev predloga zakona in spremljanje izvajanja bo zagotovljeno v okviru izobraževanja, ki ga za pravosodne organe zagotavlja Center za izobraževanje v pravosodju.

b) Spremljanje izvajanja sprejetega predpisa

Izvajanje sprejetega predpisa bo spremljano s statističnim raziskovanjem sodišč, ki ga na podlagi Zakona o sodiščih izvaja Ministrstvo za pravosodje in v okviru letnega poročila Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
II. BESEDILO ČLENOV

Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu v zvezi z etažno lastnino, pomenijo:
1. stavba v etažni lastnini je stavba, katere deli so predmet etažne lastnine,
2. posamezni del v etažni lastnini je posamezni del stavbe v etažni lastnini, ki je predmet lastninske pravice v dobro določene osebe ali oseb (v nadaljnjem besedilu: etažni lastnik), vključene v etažno lastnino,
3. splošni skupni del stavbe v etažni lastnini je zemljiška parcela ali posamezni del stavbe, ki je predmet solastnine, vključene v etažno lastnino v dobro vsakokratnih etažnih lastnikov vseh posameznih delov v etažni lastnini v posamezni stavbi v etažni lastnini,
4. posebni skupni del stavbe v etažni lastnini je zemljiška parcela ali posamezni del stavbe, ki je predmet solastnine, vključene v etažno lastnino v dobro vsakokratnih etažnih lastnikov enega ali več, vendar ne vseh posameznih delov v etažni lastnini v posamezni stavbi v etažni lastnini.«

Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

– stavba v etažni lastnini in
– posamezni deli te stavbe.«

Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če pravica učinkuje v korist vsakokratnega lastnika druge nepremičnine, se pri vpisu pridobitve te pravice namesto podatkov o osebi vpiše identifikacijski znak nepremičnine, vsakokratni lastnik katere je imetnik te pravice (v nadaljnjem besedilu: nepremičnina kot imetnik).«

Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

– pri katerem se vpiše idealni delež, ki je enak deležu, v breme katerega je bil dovoljen prenos ali vpis ustanovitve izvedene pravice ali pravnega dejstva iz četrtega odstavka 13. člena tega zakona, in
– pri njem izvede vpis lastninske pravice novega imetnika ali ustanovitev izvedene pravice ali pravnega dejstva iz četrtega odstavka 13. člena tega zakona,

– lastninska pravica kot njen osnovni pravni položaj v korist osebe kot imetnika in
– delež solastnine na splošnih skupnih delih stavbe v etažni lastnini

– to pravno dejstvo in
– lastninska pravica v korist tistih posameznih delov v etažni lastnini, v etažno lastnino vsakokratnega etažnega lastnika na katerem je vključena.«

– druge pravnomočne sodne odločbe,
– druge listine, sestavljene v obliki notarskega zapisa, ali
– druge pravnomočne ali dokončne odločbe drugega državnega organa«.

V četrtem odstavku se pred piko doda besedilo »ali darovalec na podlagi darilne pogodbe za primer smrti«.

Za petim odstavkom se dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»(6) Vknjižba pridobitve pravic, ki so prešle na družbenike ali delničarje na podlagi prenehanja družbe po postopku prostovoljne likvidacije ali prenehanja družbe po skrajšanem postopku, se dovoli na podlagi sklepa skupščine družbe o razdelitvi premoženja.
(7) Predlogu za vknjižbo pridobitve pravic iz prejšnjega odstavka je treba priložiti zapisnik skupščine, ki vključuje sklep o razdelitvi premoženja, in sklep o vpisu prenehanja družbe v sodni register.«

Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Zaznamba izvršbe se vpiše pri hipoteki iz tretjega odstavka 52. člena, tretjega odstavka 87. člena ali prvega odstavka 88. člena tega zakona.«

Dosedanji peti odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(6) V zaznambi neposredne izvršljivosti se navedejo:
1. v primeru iz prejšnjega odstavka: podatki o terjatvi, glede katere je dogovorjena neposredna izvršljivost,
2. v drugih primerih: podatek, da se zaznamba nanaša na celotno terjatev, zavarovano s hipoteko.«

111. člen se spremeni tako, da se glasi:

– o ugovoru proti sklepu o vpisu iz 157. člena tega zakona,
– o ugovoru proti izbrisu stare hipoteke iz 210. člena tega zakona,
– o ugovoru v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine iz 238. člena tega zakona in
– o ugovorih proti drugim sklepom, ki jih izda zemljiškoknjižni sodniški pomočnik,

Tretji odstavek se črta.

Dodata se nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Če se s predlogom zahteva vpis v zvezi s skupno hipoteko, ki učinkuje samo proti hipotekarnemu upniku ali imetniku izvedene pravice ali pravnega dejstva, vpisanega pri tej hipoteki, se plomba vpiše samo pri glavni nepremičnini.
(3) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za predlog, s katerim se zahteva vpis v zvezi z drugo izvedeno pravico ali pravnim dejstvom iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona.«

Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Če je bil zemljiškoknjižni predlog zavržen po drugem ali tretjem odstavku tega člena zaradi pomanjkljivosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena, ki jih je mogoče odpraviti, lahko predlagatelj te pomanjkljivosti odpravi tako, da v roku iz drugega odstavka 157. člena tega zakona vloži ugovor proti sklepu o zavrženju predloga za vpis in
1. če je zemljiškoknjižni predlog vložil notar: če ugovoru priloži listine, ki bi morale biti priložene zemljiškoknjižnemu predlogu,
2. če je zemljiškoknjižni predlog vložil odvetnik ali državno pravobranilstvo: če te listine najkasneje v osmih delovnih dneh po vložitvi ugovora predloži notar v skladu z devetim odstavkom 142. člena tega zakona.«

Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

– če je vsebina vpisa, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva, dovoljena z zemljiškoknjižnim dovolilom,
– če se zahteva vpis pridobitve pravice v korist določene osebe tudi: če je z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljen vpis v korist te osebe,
– če se zahteva vpis pridobitve pravice iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona: če je v zemljiškoknjižnem dovolilu naveden identifikacijski znak nepremičnine, v korist vsakokratnega lastnika katere vpis učinkuje,

– če se zahteva vpis pridobitve pravice v korist določene osebe: če odločba učinkuje v korist osebe, v katere korist se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva,
– se zahteva vpis pridobitve pravice iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona: če je v zemljiškoknjižnem dovolilu naveden identifikacijski znak nepremičnine, v korist vsakokratnega lastnika katere vpis učinkuje.«

Tretji odstavek se črta

– enolična identifikacijska oznaka tega osnovnega pravnega položaja nepremičnine, izvedene pravici ali pravnega dejstva in
– podatki, določeni s tem zakonom za to vrsto osnovnega pravnega položaja nepremičnine, izvedene pravice ali pravnega dejstva,

Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Zemljiškoknjižno sodišče mora na prepisu listine iz drugega odstavka tega člena prekriti zadnjih šest številk EMŠO.«

– o stanju postopka,
– o vsebini zemljiškoknjižnega predloga in
– o vsebini sklepov zemljiškoknjižnega sodišča ali sodišča druge stopnje o vpisu.

V tretjem odstavku se za 2. točko doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. notar, če te podatke potrebuje pri izvajanju notarskih opravil v skladu z zakonom o notariatu,«

Dosedanja 3. točka postane 4. točka.

Peti odstavek se črta.

Dosedanji sedmi, osmi in deveti odstavek postanejo peti, šesti in sedmi odstavek.

Drugi odstavek se črta.

Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo drugi, tretji in četrti odstavek.

– izbriše se lastninska ali izvedena pravica, vknjižena v korist pridobitelja,
– znova se vpiše lastninska ali izvedena pravica v korist prejšnjega imetnika (v nadaljnjem besedilu: odsvojitelj),

– zahtevek za razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo, in
– zahtevek, da odsvojitelj z njim sklene prodajno pogodbo pod enakimi pogoji, kot so bili določeni z zavezovalnim pravnim poslom, na podlagi katerega je bilo izstavljeno izpodbijano zemljiškoknjižno dovolilo, ali

– če v zvezi s to vknjižbo niso bili izpolnjeni pogoji za zaznambo izrednega pravnega sredstva iz drugega odstavka 101. člena tega zakona ali če je bil zamujen rok za vložitev predloga za zaznambo izrednega pravnega sredstva iz prvega odstavka 103. člena tega zakona,
– če je bila proti pravnomočni ali dokončni odločbi, ki je bila podlaga za izpodbijano vknjižbo, vložena revizija, zahteva za varstvo zakonitosti, tožba v upravnem sporu, predlog za obnovo postopka ali ustavna pritožba, in
– če je vsebina odločbe o izrednem pravnem sredstvu iz prejšnje alineje ali vsebina pravnomočne oziroma dokončne odločitve, izdane v ponovljenem postopku takšna, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena.

Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Določbe 15. in 19. člena tega zakona se začnejo uporabljati 15. novembra 2010.«.

Prehodne določbe in končna določba

K 1. členu predloga zakona (sprememba 3. člena ZZK-1)

Sprememba prvega odstavka 3. člena in novi drugi odstavek 3. člena ZZK-1 sta potrebna zaradi uskladitve s spremembo 11. in 12. člena ZZK-1. Po prvem odstavku 105. člena SPZ etažna lastnina (kot posebna vrsta »sestavljene« lastninske pravice) vključuje:
– lastninsko pravico na posameznem delu v etažni lastnini (na primer stanovanju ali poslovnem prostoru) in
– solastnino na splošnih skupnih delih stavbe (primerjaj tretji odstavek 105. člena SPZ).

Splošni skupni del stavbe je del stavbe, ki je predmet solastninske pravice v dobro etažnih lastnikov vseh posameznih delov v etažni lastnini. Na posebnem skupnem delu stavbe pa obstaja lastninska ali solastninska pravica (vključena v etažno lastnino) v dobro vsakokratnih etažnih lastnikov posameznega ali več, vendar ne vseh posameznih delov v etažni lastnini (na primer atrij ali shramba v posameznem nadstropju, ki »pripada« samo posameznim delom v etažni lastnini v tem nadstropju).

Glej tudi obrazložitev k novemu 15. členu ZZK-1.

K 2. členu predloga zakona (novi 3. a člen ZZK-1)

V novem 3. a členu ZZK-1 se opredeli informacijski sistem e-ZK.

K 3. členu predloga zakona (sprememba 11. člena ZZK-1)

V zemljiško knjigo se vpisujejo tiste nepremičnine, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic (prvi odstavek 11. člena ZZK-1). Katere nepremičnine so lahko samostojni predmet stvarnih pravic, pa določa SPZ.

V 8. členu SPZ je urejeno splošno načelo povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit), po katerem je vse, kar je trajno na nepremičnini, nad njo ali pod njo, sestavina nepremičnine. Po 16. členu SPZ sestavina ne more biti samostojni predmet stvarnih pravic. Zato je po splošnem pravilu prvega odstavka 18. člena SPZ nepremičnina opredeljena kot prostorsko odmerjni del zemeljske površine (zemljiška parcela), skupaj z vsemi sestavinami (zgradbami, zgrajenimi na tej zemljiški parceli ali pod njo). Od razloženih splošnih pravil, po katerih zgradba ali njen posamezen del ne more biti samostojni predmet stvarnih pravic, veljata dve skupini izjem, ki sta urejeni v SPZ:

– posamezni del zgradbe, ki je razdeljena (na kateri je oblikovana) etažna lastnina (primerjaj prvi odstavek 105. člena SPZ), in

– zgradba, ki jo zgradi imetnik stavbne pravice na zemljiški parceli, na kateri obstaja stavbna pravica (primerjaj prvi odstavek 256. člena SPZ).

Po 2. točki drugega odstavka 11. člena ZZK-1 v zvezi s prvim odstavku 256. člena SPZ se stavba vpisuje v zemljiško knjigo kot samostojni objekt samo, če je zgrajena na podlagi stavbne pravice. Pri vpisu etažne lastnine se v zemljiško knjigo sicer vpiše stavba. Vendar ta vpis pravno dosledno predstavlja splošne skupne dele stavbe v etažni lastnini (primerjaj tretji odstavek 105. člena SPZ).

Stavbna pravica ima v razmerju do (osnovne) lastninske pravice na zemljiški parceli značilnost izvedene stvarne pravice. V razmerju do stavbe, zgrajene na podlagi stavbne pravice, pa povzroči nastanek lastninske pravice na stavbi v korist imetnika stavbne pravice. Zato ima v razmerju do stavbe, zgrajene na podlagi stavbne pravice, enako značilnost, kot jo ima zemljiška parcela (nepremičnina) v razmerju do stavbe, zgrajene na zemljiški parceli. Vpis stavbne pravice kot nepremičnine po novem tretjem odstavku 11. člena ZZK-1 je potreben zaradi razmejitve lastninske pravice na zemljiški parceli (ki je omejena s stavbno pravico kot izvedeno stvarno pravico) in lastninske pravice na stavbi, zgrajeni na tej zemljiški parceli na podlagi stavbne pravice, ki jo pridobi imetnik stavbne pravice (in ne lastnik zemljiške parcele). Glej tudi nov 20. a člen ZZK-1.

K 4. členu predloga zakona (črtanje drugega do petega odstavka 12. člena ZZK-1)

Črtanje drugega do petega odstavka 12. člena ZZK-1 je potrebno zaradi uskladitve s spremembo 11. člena ZZK-1. Poočitev v zemljiški knjigi, da na zemljišču (zemljiški parceli) stoji stavba, nima posebnih pravnih učinkov (ne povzroči nobenih pravnih posledic). Po 8. členu SPZ namreč stavba postane sestavina zemljiške parcele, na kateri je zgrajena, že takrat, ko je zgrajena (torej z nastankom dejstva, da je zgrajena) in ne šele takrat, ko je to dejstvo (zgraditve stavbe) poočiteno v zemljiški knjigi. Zato taka poočitev ni potrebna. Dodatno so vsi podatki o dejanskih značilnostih nepremičnin (prek katastrov) že vključeni v prostorski informacijski sistem (glej obrazložitev k novemu četrtemu odstavku 1. člena ZZK-1).

K 5. členu predloga zakona (nov 13. a člen – osnovni in širši pravni položaj nepremičnine)

Z novim 13. a členom ZZK-1 se opredelijo pojmi v zvezi s pravnim položajem nepremičnine in določijo pravila o vpisih pravic in pravnih dejstev, ki jih vključuje pravni položaj nepremičnine v zemljiško knjigo, ob pravno doslednem upoštevanju pravil stvarnega prava, urejenih v SPZ:

Predmet (objekt) lastninske pravice na nepremičnini je nepremičnina, ki je po Stvarnopravnem zakoniku (Uradni list RS, št. 87/02 in 18/07 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: SPZ) sposobna biti samostojen objekt lastninske pravice (primerjaj prvi odstavek 18. člena SPZ). Lastninska pravica je osnovna stvarna pravica. Zato opredeljuje osnovni pravni položaj nepremičnine (prvi odstavek 13. a člena ZZK-1) in se vpisuje neposredno pri nepremičnini (drugi odstavek 13. a člena ZZK-1).

Druge stvarne pravice (hipoteka, zemljiški dolg, služnosti, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica) so izvedene iz lastninske pravice. Zato jih imenujemo tudi izvedene stvarne pravice. Enako velja za obligacijske pravice na nepremičnini. Za izvedene stvarne pravice in obligacijske pravice uporabljamo skupni izraz izvedene pravice (peti odstavek 13. a člena ZZK-1).

Za vse izvedene pravice je značilno, da omejujejo lastninsko pravico ali posamezna upravičenja (pravice), ki jih vključuje lastninska pravica. Nekatere izvedene stvarne pravice (hipoteka) pogojno izključujejo vknjiženo lastninsko pravico, saj njihova uresničitev povzroči prenehanje vknjižene lastninske pravice z učinkom od trenutka, od katerega je učinkovala vknjižba hipoteke. Enako velja za predznamovano lastninsko pravico (če je opravičena in dosežena vknjižba v vrstnem redu predznamovane pravice) in za druga pravna dejstva, ki se v zemljiško knjigo vpisujejo z zaznambami (na primer zaznamba spora ali zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice), razen zaznamb osebnih stanj.

Predznamovana lastninska pravica, izvedene pravice in pravna dejstva pravno dosledno omejujejo osnovni pravni položaj nepremičnine (vknjiženo lastninsko pravico). Zato je v šestem odstavku 13. a člena ZZK-1 skladno s pravili stvarnega prava določeno, da se vpisujejo pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine in ne neposredno pri nepremičnini (čeprav včasih pravno nedosledno v pogovornem jeziku uporabljamo izraz, da »obremenjujejo nepremičnino«).

Posamezne izvedene stvarne pravice (na primer hipoteka) so lahko predmet nadaljnjih pravic ali pravnih dejstev, ki omejujejo to izvedeno (na primer nadhipoteka ali zaznamba vrstnega reda za prenos hipoteke) ali jo zmanjšujejo (na primer znižanje obrestne mere pri terjatvi, v zavarovanje katere je vknjižena hipoteka). Zato se po sedmem odstavku 13. a člena ZZK-1 vpisujejo pri tej izvedeni pravici.

K 6. členu predloga zakona (novi tretji odstavek 14. člena ZZK-1)

Nosilec (imetnik) pravice civilnega prava je (pravna ali fizična) oseba. Po splošnem pravilu, določenem v spremenjenem drugem odstavku 14. člena, se pri vpisu pridobitve pravice vpišejo podatki o osebi, ki je imetnica te pravice (oseba kot imetnik). Od tega splošnega pravila SPZ določa dve skupini izjem:

1. Za nekatere izvedene stvarne pravice (na primer stvarno služnost) je značilno, da učinkujejo v korist vsakokratnega lastnika druge (gospodujoče) nepremičnine. Zato se po novem tretjem odstavku 14. člena ZZK-1 pri teh pravicah vpiše identifikacijski znak te nepremičnine (nepremičnina kot imetnik).

2. Pri zemljiškem dolgu se imetnik zemljiškega pisma (ki je negociabilni vrednostni papir) ne vpisuje v zemljiško knjigo, temveč vknjiženi zemljiški dolg učinkuje v korist vsakokratnega imetnika zemljiškega pisma (glej spremenjeni drugi odstavek 20. člena ZZK-1).

K 7. členu predloga zakona (sprememba 15. člena ZZK-1)

Sprememba 15. člena ZZK-1 je potrebna zaradi uskladitve z novima 13. a in 15. a členom ZZK-1, ki celovito določa pravila o vpisih v zvezi z etažno lastnino. Z novim četrtim, petim in šestim odstavkom se v 15. člen ZZK-1 prenašajo pravila, ki so bila zdaj urejena v črtanem 186. in 187. členu ZZK-1.

K 8. členu predloga zakona (novi 15. a člen ZZK-1 – vpis etažne lastnine)

V novem 15. a členu ZZK-1 so določena pravila o vpisu etažne lastnine ob upoštevanju novih pravil o vpisu osnovnega pravnega položaja nepremičnine, določenih v novem 13. členu, in pravil o vpisu imetnikov, določenih v spremenjenem 14. členu ZZK-1.

K 9. členu predloga zakona (črtanje drugega odstavka 16. člena ZZK-1)

Ureditev v črtanem drugem odstavku 16. člena ZZK-1 je nadomeščena z novimi (splošnimi) pravili, določenimi v šestem odstavku novega 13. a člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom spremenjenega 15. člena ZZK-1.

K 10. členu predloga zakona (sprememba 17. člena – vpis skupne hipoteke)

Z odpravo zemljiškoknjižnih vložkov postanejo nepotrebna posebna pravila o vpisovanju (zaznambah) skupne hipoteke pri sovložkih. Zato je treba ustrezno spremeniti 17. člen ZZK-1.

K 11. členu predloga zakona (sprememba drugega odstavka 20. člena ZZK-1)

Glej obrazložitev k spremembi 14. člena ZZK-1.

K 12. členu predloga zakona (novi 20. a člen ZZK-1)

Glej nov tretji odstavek 11. člena ZZK-1 in obrazložitev k temu odstavku.

K 13. členu predloga zakona (novi drugi stavek prvega odstavka 36. člena)

V praksi so pri uporabi pravila, določenega v prvem odstavku 36. člena ZZK-1 nastajale težave pri razlagi, ali mora biti tudi listina o zavezovalnem pravnem poslu (pogodbi), ki se priloži zemljiškoknjižnemu dovolilu v izvirniku. Listina, ki je podlaga za vpis (vknjižbo), zemljiškoknjižno dovolilo. To mora biti predlogu za vknjižbo priloženo v izvirniku. Za listino o zavezovalnem pravnem poslu, ki se priloži zemljiškoknjižnemu dovolilu (in sama po sebi ni podlaga za vknjižbo) pa zadošča, da je priložena v prepisu (kopiji). To razlagalno pravilno se določi v novem drugem stavku prvega odstavka 36. člena ZZK-1.

K 14. členu predloga zakona (novi 38. a člen)

Z novim 38. a členom ZZK-1 se sistemsko dosledneje uvrsti vsebina drugega odstavka črtanega 140. a člena ZZK-1.

K 15. členu predloga zakona (sprememba prvega odstavka 40. člena ZZK-1)

S spremembo prvega odstavka 40. člena ZZK-1 se listine, navedene v sedanji 8. točki razdelijo na pravnomočne sodne odločbe, notarske zapise in odločbe drugih državnih organov. Razlikovanje teh skupin listin je potrebno zaradi jasne ureditve v prvem odstavku 46. členu ZZK-1, po kateri so podlaga za vpis po uradni dolžnosti samo odločbe drugih državnih organov iz tretje alineje 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1 in ne vse listine iz sedanje 8. točke, kot se je v praksi pogosto zmotno razlagala.

Z novim tretjim odstavkom 40. člena ZZK-1 se jasno določi, da ima enake učinke kot zemljiškoknjižno dovolilo tudi posadna listina ali pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim.

K 16. členu predloga zakona (novi 40. a člen ZZK-1 – listine, ki so podlaga za vpise pri etažni lastnini)

Prvi in drugi odstavek novega 40. člena ZZK-1 sta prenesena iz črtanega 188. člena ZZK-1 (primerjaj tudi 108. in 109. člen ZZK-1). V tretjem in četrtem odstavku novega 40. člena ZZK-1 so določene listine, ki so podlaga za dovolitev vpisa spremembe osnovnega pravnega položaja dela stavbe v etažni lastnini v skladu s 113. členom SPZ.

K 17. členu predloga zakona (sprememba 43. člena ZZK-1)

Z imetnikovo smrtjo poleg pravice osebne služnosti in pravice prepovedi odtujitve in obremenitve lahko prenehajo tudi nekatere druge pravice, zato je treba ustrezno spremeniti prvi odstavek 43. člena ZZK-1.

Smrt imetnika je pravno dejstvo, ki povzroči začetek učinkovanja razpolagalnega pravnega posla za primer smrti tudi pri darilni pogodbi za primer smrti in ne samo pri pogodbo o dosmrtnem preživljanju, zato je treba ustrezno dopolniti četrti odstavek 43. člena ZZK-1.

K 18. členu predloga zakona (nova šesti in sedmi odstavek 45. člena ZZK-1)

V novem šestem in sedmem odstavku 45. člena ZZK-1 se opredelijo listine, ki so podlaga za vknjižbo pridobitve pravic na podlagi sklepa o razdelitvi premoženja družbenikom ob prenehanju družbe po skrajšanem postopku ali zaradi končanja postopka redne prostovoljne likvidacije.

K 19. členu predloga zakona (sprememba prvega odstavka 46. člena ZZK-1)

Glej obrazložitev spremembe prvega odstavka 40. člena ZZK-1.

K 20. členu predloga zakona (nova 4. točka drugega odstavka 47. člena ZZK-1)

Pravica do prepovedi odtujitve je ovira za vse nadaljnje vpise na podlagi (zavezovalnih ali razpolagalnih) pravnih poslov zemljiškoknjižnega lastnika. Mednje spada tudi predhodna odredba, ki je bila izdana zaradi zavarovanja terjatve iz izvršljivega notarskega zapisa, ki je prav tako (zavezovalni) pravni posel zemljiškoknjižnega lastnika. Zato se v drugem odstavku 47. člena ZZK-1 doda nova 4. točka.

K 21. členu predloga zakona (sprememba 53. člena ZZK-1)

Sprememba 53. člena je potrebna zaradi uskladitve s spremembo 177. člena ZZK-1. Roki za opravičitev predznambe so materialnopravni roki. Ker so v praksi pri uporabi teh rokov nastajali dvomi o njihovi značilnosti (zlasti o tem, ali na njihov tek vplivajo sodne počitnice), se to izrecno določi z novim sedmim odstavkom 53. člena ZZK-1.

K 22. členu predloga zakona (novi peti odstavek 69. člena ZZK-1)

Nov peti odstavek 69. člena ZZK-1 je potreben zaradi uskladitve z novimi pravili o elektronskem predlogu in elektronskih kopijah izvirnikov listin, ki so podlaga za vpis (glej tudi spremembo 139. in 142. člena ZZK-1)

K 23. členu predloga zakona (sprememba 70. člena ZZK-1)

S spremenjenim 70. členom ZZK-1 se nadomešča sedanja ureditev, ki je prilagojena izdaji sklepa o dovolitvi vpisa v pisni obliki, s pravili, ki ustrezno upoštevajo, da se sklep o dovolitvi vpisa izda v elektronski obliki, ki nima več materialnega nosilca. Zato se v zvezi razpolaganjem z zaznamovanim vrstnim redom (ki se je doslej izvajalo s prenosom – tradicio overjenega odpravka sklepa o dovolitvi te zaznambe) določajo pravila o skrbniških storitvah notarja, za katere se smiselno uporabljajo pravila o notarski hrambi, urejena v 87. in 88. členu ZVKSES.

K 24. členu predloga zakona (sprememba 71. člena ZZK-1)

Sprememba 71. člena ZZK-1 je potrebna zaradi uskladitve s spremembo 177. člena ZZK-1.

K 25. členu predloga zakona (sprememba prvega odstavka 72. člena ZZK-1)

Sprememba prvega odstavka 72. člena ZZK-1 je potrebna zaradi uskladitve s spremembo 70. člena ZZK-1.

K 26. členu predloga zakona (sprememba drugega odstavka 74. člena ZZK-1)

Sprememba drugega odstavka 74. člena ZZK-1 je potrebna zaradi uskladitve s spremembo 70. člena ZZK-1.

K 27. členu predloga zakona (sprememba 86. člena ZZK-1)

Z novim tretjim odstavkom 86. člena ZZK-1 se zaradi uskladitve s sedmim odstavkom novega 13. člena ZZK-1 določi, da se zaznamba izvršbe vpiše pri hipoteki, ki jo upnik pridobi s tako zaznambo (prvi odstavek 88. člena ZZK-1) ali od trenutka učinkovanja katere učinkuje ta zaznamba (tretji odstavek 87. člena ZZK-1). Ker se upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, vpiše pri hipoteki, je vpis tega podatka pri zaznambi izvršbe nepotreben, zato je treba ustrezno spremeniti drugi odstavek 86. člena ZZK-1.

K 28. členu predloga zakona (sprememba 88. člena ZZK-1)

Sprememba 88. člena je potrebna zaradi uskladitve s spremembo 86. člena ZZK-1.

K 29. členu predloga zakona (novi četrti odstavek 90. člena ZZK-1)

Po novem četrtem odstavku 90. člena ZZK-1 se ureja izbris hipoteke in zaznambe izvršljivosti tudi na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila upnika. Dopolnitev je potrebna zaradi uskladitve s spremembo drugega odstavka 86. člena ZZK-1 (v zvezi s tretjim odstavkom 64. člena ZZK-1).

K 30. členu predloga zakona (novi peti odstavek 91. člena ZZK-1)

Z novim petim odstavkom se določijo posebna pravila glede zaznambe izvršljivosti pri maksimalni hipoteki. Pravno lastnost neposredne izvršljivosti lahko pridobi samo posamezna (konkretna) terjatev.

K 31. členu predloga zakona (nova 4. točka prvega odstavka 99. člena ZZK-1)

Prepoved odtujitve ali obremenitve je ovira za vse nadaljnje vpise na podlagi (zavezovalnih ali razpolagalnih) pravnih poslov zemljiškoknjižnega lastnika. Mednje spada tudi predhodna odredba, ki je bila izdana zaradi zavarovanja terjatve iz izvršljivega notarskega zapisa, ki je prav tako (zavezovalni) pravni posel zemljiškoknjižnega lastnika. Zato se v prvem odstavku 99. člena ZZK-1 doda nova 4. točka.

K 32. členu predloga zakona (nov peti odstavek 100. člena ZZK-1)

Po novem petem odstavku 100. člena ZZK-1 se izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve lahko dovoli tudi po uradni dolžnosti, na podlagi obvestila sodišča, ki je izdalo sklep, ki je podlaga za izbris.

K 33. členu predloga zakona (novi 100. a člen)

V 159. členu ZGO-1, ki določa vpis zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje v zemljiško knjigo, niso podrobneje urejeni učinki ne zaznambe. Zato se zanje po novem 100. a členu smiselno uporabljajo pravila o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi sodne odločbe (začasne odredbe), razen drugega odstavka 100. člena ZZK-1. To pomeni, da se pri prisilni prodaji nepremičnine v izvršilnem ali stečajnem postopku ta zaznamba ne izbriše, temveč učinkuje tudi proti novemu pridobitelju.

K 34. členu predloga zakona (sprememba 111. člena ZZK-1)

Sedanji 111. člen ZZK-1 ureja samo zaznambo javnega dobra, pravila o kateri se smiselno uporabljajo tudi za zaznambo nepremičnega spomenika in zaznambo zavarovanega območja. V posameznih področnih zakonih so urejene tudi nekatere druge vrste zaznamb pravnih dejstev, na podlagi katerih nastanejo javnopravne omejitve pri prometu z nepremičninami. Zato se s spremembo 111. člena ZZK-1 enotno uredijo vse vrste zaznamb pravnih dejstev o javnopravnih omejitvah glede nepremičnine, za katere zakon določa, da se zaznamujejo v zemljiški knjigi.

K 35. členu predloga zakona (sprememba prvega in drugega odstavka 112.. člena ZZK-1)

Sprememba prvega in drugega odstavka 112. člena ZZK-1 je potrebna zaradi uskladitve s prepisi, ki urejajo razlastitve. Po posameznih predpisih razlastitveni organ o začetku postopka odloči s sklepom (in ne odločbo), po nekaterih pa o začetku razlastitvenega postopka ne izda nobenega posamičnega upravnega akta (odločbe ali sklepa).

K 36. členu predloga zakona (sprememba 114. člena ZZK-1)

Sprememba 114. člena ZZK-1 je potrebna zaradi uskladitve s spremembo 115. člena ZZK-1 in črtanjem 118. člena ZZK-1.

K 37. členu predloga zakona (sprememba 115. člena ZZK-1)

Zemljišče (prostorsko odmerjeni del zemeljske površine) pridobi sposobnost biti samostojen objekt stvarnih pravic, ko je v zemljiškem katastru vpisano kot samostojna (nova) zemljiška parcela. Stvarne pravice na novi zemljiški parceli pa nastanejo šele, ko so v zemljiški knjigi izvedeni ustrezni vpisi: izbris parcele, ki je zaradi parcelacije prenehala, in vpis novih parcel, ki so nastale s parcelacijo. Vpisi na podlagi obvestila GURS o združitvi ali delitvi parcel, imajo značilnost glavnih vpisov v zemljiški knjigi, saj se zaradi izvedbe parcelacije izbrišejo vse stvarne (in druge) pravice, povezane z izbrisano nepremičnino in vpišejo (vknjižijo) pri novi nepremičnini. Zato mora zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o parcelaciji (kot kombinaciji glavnih vpisov) upoštevati splošna pravila odločanja o glavnih vpisih, vključno s pravilom, da je vpis dovoljen samo, če odločba, ki je podlaga za vpis, učinkuje proti vsaki osebi, katere pravni položaj (vsebina pravic) se z vpisom spremeni (primerjaj prvi odstavek 150. člena ZZK-1). Zaradi vpisov na podlagi odločbe o parcelaciji se pravni položaj (stvarnopravna razmerja) glede nepremičnin ne sme spremeniti.

Za presojo pravnega stanja nepremičnine so poleg vknjižene lastninske pravice pomembne tudi predznamovane lastninske pravice, zaznambe glede pridobitve lastninske pravice (na primer zaznamba vrstnega reda ali zaznamba spora) in vse izvedene stvarne pravice (na primer hipoteke). Položaj imetnika nobene od teh pravic ali osebe, v korist katere je vpisana taka zaznamba, se zaradi vpisov na podlagi obvestila o parcelacije v zemljiški knjigi ne sme spremeniti. Pri presoji tega položaja je treba celovito upoštevati pravila ZZK-1 o začetku učinkovanja (vrstnem redu) posameznih vpisov, vključno s pravili o pogojnih učinkih vpisov (primerjaj zlasti 54., 73., 80., 89., 96. in 105. člen ZZK-1). Izjema velja za stvarne služnosti, saj te obstajajo samo na delu parcele in se njihova vsebina zaradi izvedbe združitve parcel ne spremeni.

Zato so po spremenjenem 115. členu ZZK-1 poočitve združitev ali delitev nepremičnin dovoljene samo, če se zaradi njih ne spremeni širši pravni položaj nepremičnine, torej, če je pri vseh nepremičnina širši pravni položaj enak, razen glede morebitnih stvarnih služnosti. Poleg združitve in delitve zemljiški parcel ali posameznih delov je po ZEN mogoča tudi združitev ali delitev stavb. Združitev ali delitev stavb v etažni lastnini nujno povzroči spremembo pravnega položaja nepremičnine, saj je treba na novo določiti solastniške deleže na splošnih skupnih delih nove stavbe v etažni lastnini. Za določitev teh deležev je potreben ustrezni razpolagalni pravni posel etažnih lastnikov (pogodba o ureditvi novih razmerij med etažnimi lastniki, ki nastanejo zaradi združitve ali delitve stavbe v etažni lastnini). Zato te spremembe ni dovoljeno vpisati s poočitvijo po 115. členu ZZK-1, temveč kot vknjižbo spremembe osnovnih položajev nepremičnin v zvezi s (pre)oblikovanjem etažne lastnine.

K 38. členu predloga zakona (črtanje 118. člena ZZK-1)

V informatizirani zemljiški knjigi posebno vpisovanje povezav, ki so se doslej vpisovale s poočitvami po črtanem 118. členu ZZK-1, ni potrebno, ker se te povezave ustvarijo samodejno (avtomatično). Glej tudi obrazložitev k črtanju drugega do petega odstavka 12. člena ZZK-1.

K 39. členu predloga zakona (novi 125. a do 125. e člen ZZK-1)

Elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov in drugih vlog, ki jih vlagajo notarji in odvetniki (kot profesionalni pooblaščenci oziroma zastopniki) in državno pravobranilstvo, omogoča pomembno posodobitev in racionalizacijo poslovanja sodišča in s tem skrajšanje časa odločanja v zemljiškoknjižnih postopkih ter znižanje stroškov poslovanja sodišč.

Zaradi posebnih pravil o zaznambi vrstnega reda (glej spremembo 69. in 70. člena ZZK-1) lahko predlog za tako zaznambo oziroma predznambo ali vknjižbo v zaznamovanem vrstne redu vloži samo notar. druge zemljiškoknjižne predloge pa lahko poleg notarja vloži tudi odvetnik kot pooblaščenec predlagatelja ali državni pravobranilec kot zakoniti zastopnik države (če je ta predlagatelj).

Za novo ureditev, po kateri se postulacijska sposobnost za vlaganje zemljiškoknjižnih postopkov omeji s pravilom o obveznem zastopanju po notarju ali odvetniku, obstajajo razumni, ustavno skladi razlogi, zaradi katerih poseg v postulacijsko sposobnost posameznikov ni nesarozmeren:

1. Taka ureditev za stranke postopka (predlagatelje) tudi ne bo povzročila dodatnih stroškov, saj bodo do začetka uporabe novih pravil o vlaganju zemljiškoknjižnih predlogov ustrezno znižane sodne takse za zemljiškoknjižne predloge.

2. Hitrost odločanja v zemljiškoknjižnih postopkih je pomemben vidik pravne varnosti, saj odpravlja negotovost glede vsebine stvarnopravnih razmerij glede nepremičnin. Obvezno vlaganje elektronskih predlogov, sodišča pomembno razbremeni pomožnih opravil (pretvarjanje pisnih vlog v elektronske, izdelave in odprave pisanj in podobno), kar omogoča, da se odločanje v zemljiškoknjižnih postopkih osredotoči na vsebinsko presojo predlogov in s tem hitrejše odločanje. Enaka ureditev se glede predlogov za vpis v sodni register (izključno elektronsko vlaganje prek točke VEM ali notarja) uporablja že od 1. 2. 2008 in ima izjemno dobre rezultate, saj so se roki odločanja o predlogih za vpis v sodni register iz prej več kot enega meseca, skrajšali na dva do štiri delovne dni.

3. Ker so notarji, odvetniki in državno pravobranilstvo profesionalne osebe, se po spremenjenem 146. členu ZZK-1 za nepopoln zemljiškoknjižni predlog ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, tako da sodišču ni treba izdajati sklepov o dopolnitvi (glej tudi obrazložitev te spremembe). Izkušnje v registrskih postopkih kažejo, da je bila pomemben dejavnik pohitritve postopkov tudi okoliščina, da je bilo pred novo ureditvijo nepopolnih skoraj 85 odstotkov predlogov, po uveljavitvi nove ureditve (vlaganje predlogov samo prek točk VEM in notarjev kot pooblaščencev) pa se je delež nepopolnih predlogov znižal pod 10 odstotkov. Nova ureditev v 125. a členu ZZK-1 tudi ne oži pravice stranke do pravnega sredstva, saj lahko vsakdo tudi sam ali po odvetniku vloži ugovor proti odločitvi sodišča o vpisu. Če sodišče zavrže morebitni nepopolni predlog, ki ga je vložil notar, lahko predlagatelj po jasnem pravilu, določenem v novem tretjem odstavku 146. člena ZZK-1 to pomanjkljivost odpravi tako, da ugovoru priloži manjkajoče listine, ki bi morale biti priložene že ugovoru. Če je tak ugovor vložen, zemljiškoknjižni sodnik po novem tretjem odstavku 158. člena ZZK-1 spremeni izpodbijani sklep o zavrženju predloga in vpis dovoli. To pomeni, da stranka (predlagatelj) ne izgubi vrstnega reda učinkovanja vpisa, saj o tem zemljiškoknjižno sodišče odloči v istem postopku (na podlagi osnovnega predloga, ki ga je vložil notar). Po vsebini enako ureditev glede zavrženja nepopolne tožbe ali drugih vlog, ki jih vloži odvetnik, določa že drugi odstavek 108. člena ZPP, ki se po drugem odstavku 120. člena ZZK-1 v zvezi s 37. členom ZNP uporablja tudi v zemljiškoknjižnih postopkih.

Tudi vložitev zemljiškoknjižnega predloga je notarsko opravilo. Po 24. členu ZN lahko notar odkloni notarsko opravilo samo v primerih, ki jih določa zakon. Zato ni opore za sklepanje, da bi lahko notar arbitrarno odklonil vložitev zemljiškoknjižnega predloga. Zaradi jasnosti je v devetem in desetem odstavku novega 125. a člena ZZK-1 izrecno urejeno, kako mora ravnati notar, če predlagatelj zahteva vložitev zemljiškoknjižnega predloga, v zvezi s katerim po presoji notarja ni predložil ustreznih listin.

Po novem 125. b členu se vročitve vsem profesionalnim pooblaščencem (odvetnikom in notarjem) opravljajo elektronsko, s čimer se dodatno racionalizira poslovanje sodišč in pomembno zmanjšajo stroški vročanja (elektronska vročitev je približno štirikrat cenejša od vročitve pisnih pošiljk po pošti).

Pisne vloge udeležencev, ki jih ne zastopa odvetnik, bo po novem 125. c členu sprejemalo samo eno (centralno) vložišče. To omogoča racionalnejšo obdelavo teh vlog.

Po novem 125. d členu ZZK-1 se spisi v zemljiškoknjižnih zadevah vodijo kot elektronski spis

V novem 125. e členu so (na enem mestu) našteti vsi predpisi, potrebni za izvajanje pravil ZZK-1 o zemljiškoknjižnih postopkih in vodenju zemljiške knjige.

K 40. členu predloga zakona (sprememba 126. člena ZZK-1)

Z uvedbo sistema e-ZK bo zemljiškoknjižni postopek celovito informatiziran in se bo zemljiškoknjižni spis vodil kot elektronski spis. Zato se s spremenjenim 126. členom ZZK-1 odpravlja krajevna pristojnost za odločanje v zemljiškoknjižnih zadevah na prvi stopnji, razen glede posebnih zemljiškoknjižnih postopkov nastavitve ali dopolnitve zemljiške knjige. S samodejnim dodeljevanjem zadev po istem vrstnem redu vsem zemljiškoknjižnim sodniškim pomočnikom bo omogočeno hitrejše reševanje zadev in enakomernejši povprečni čas trajanja postopka (odločitve), ki ne bo več odvisen od (zdaj) večje ali manjše obremenjenosti z nerešenimi zadevami (sodnimi zaostanki). Z generalno delegacijo pristojnosti za pritožbene zadeve na Višje sodišče v Kopru se zagotavlja poenotenje sodne prakse, saj v zemljiškoknjižnih postopkih ni revizije, o kateri bi odločalo Vrhovno sodišče RS.

K 41. členu predloga zakona (sprememba 127. člena ZZK-1)

S spremenjenim 127. členom ZZK-1 se določajo pravila o sestavi zemljiškoknjižnega sodišča glede na vrsto zemljiškoknjižnega postopka.

K 42. členu predloga zakona (sprememba 128. člena ZZK-1)

Sprememba 128. člena ZZK-1 je potrebna zaradi uskladitve z novim 125. a členom ZZK-1.

K 43. členu predloga zakona (sprememba prvega odstavka 131. člena ZZK-1)

Sprememba prvega odstavka 131. člena ZZK-1 je potrebna zaradi uskladitve z novim 15. a členom ZZK-1 in zaradi črtanja 188. člena ZZK-1.

K 44. členu predloga zakona (nova drugi in tretji odstavek 132. člena ZZK-1)

Z novima drugim in tretjim odstavkom se na enem mestu določijo pravila o tem, kdaj posamezna oseba pridobi položaj udeleženca postopka, tako da teh pravil ni treba določati v zvezi z vročitvijo posameznih sklepov.

K 45. členu predloga zakona (sprememba drugega odstavka 133. člena ZZK-1)

Ker se po novi ureditvi zemljiškoknjižni predlogi in obvestila o pravnih dejstvih vlagajo elektronsko, se trenutek začetka zemljiškoknjižnega postopka (prejema predloga ali obvestila) določi kot čas, v katerem elektronski predlog ali obvestilo sprejme strežnik informacijskega sistema e-ZK, na katerem teče modul za vodenje elektronskega vpisnika.

K 46. členu predloga zakona (sprememba 134. člena ZZK-1)

Sprememba prvega odstavka 134. člena ZZK-1 je potrebna zaradi uskladitve s spremembo 177. člena ZZK-1. Glej tudi obrazložitev k tej spremembi.

Nova drugi in tretji odstavek 134. člena ZZK-1 sta povezana s spremembo 17. člena ZZK-1. Glej tudi obrazložitev te spremembe.

K 47. členu predloga zakona (sprememba 135. člena ZZK-1)

Sprememba 135. člena ZZK-1 je potrebna zaradi uskladitve z novimi pravili o elektronskem vlaganju zemljiškoknjižnih predlogov in drugimi novimi pravili o informacijskem sistemu e-ZK.

K 48. členu predloga zakona (sprememba 136. člena ZZK-1)

Sprememba 136. člena ZZK-1 je potrebna zaradi uskladitve s spremembo 177. člena ZZK-1. Glej tudi obrazložitev k tej spremembi.

K 49. členu predloga zakona (črtanje 137. člena)

Ker vpise plomb samodejno izvaja informacijski sistem e-ZK, so pravila o pomotnem vpisu plombe nepotrebna, zato se 137. člen ZZK-1 črta.

K 50. členu predloga zakona (črtanje 139. člena ZZK-1)

Črtanje 139. člena je potrebno zaradi uskladitve z novim 125. členom ZZK-1.

K 51. členu predloga zakona (črtanje 6. točke prvega odstavka 140. člena ZZK-1)

Črtanje 6. točke prvega odstavka 140. člena je potrebno zaradi uskladitve z novim 125. členom ZZK-1.

K 52. členu predloga zakona (črtanje 140. a in 140. b člena ZZK-1)

Črtanje 140. a in 140. b člena je potrebno zaradi uskladitve z novim 125. a členom ZZK-1. Glej tudi novi 38. a člen ZZK-1.

K 53. členu predloga zakona (sprememba 141. člena ZZK-1)

Sprememba 141. člena ZZK-1 je potrebna zaradi uskladitve z novima 13. a in 15. a členom ZZK-1.

K 54. členu predloga zakona (sprememba 142. člena ZZK-1)

Sprememba 142. člena je potrebna zaradi uskladitve z novim 125. a členom ZZK-1 o elektronskem vlaganju zemljiškoknjižnih predlogov in obvestil. Že po sedanji ureditvi v ZZK-1 notarji pri overitvi zemljiškoknjižnega dovolila ali sestavi notarskega zapisa, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, izvajajo pomembna javna pooblastila, saj mora pred tem notarskim opravilom preveriti, ali so bile spoštovane javnopravne omejitev za razpolaganje z nepremičnino, ki jih določajo posebni predpisi (primerjaj 38. člen ZZK-1). Z več kot 95 % vseh zemljiškoknjižnih predlogov se vpisi predlagajo na podlagi notarskih listin (notarskega zapisa ali notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila). Zasebne listine se zemljiškoknjižnemu predlogu ne predložijo več v izvirniku, temveč v elektronskem prepisu, ki ga s svojim elektronskim podpisom overi notar kot oseba z javnim pooblastilom. Notar hrani izvirnike listin, priloženih zemljiškoknjižnemu predlogu.

Nova pravila o elektronski zbirki (skeniranih) listin in hrambi izvoda izvorne zasebne listine, ki je podlaga za predlagani vpis, pri notarjih tudi v ničemer ne poseže v nobeno ustavno varovano dobrino in tudi niso v nasprotju s pravili o arhivskem gradivu, zlasti zaradi teh razlogov:

1. Že po sedanji ureditvi v Zakonu o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 – UPB3, 33/07 – ZSReg-B in 45/08 – v nadaljnjem besedilu: ZN) notarji hranijo izvirnike notarskih zapisov in strankam izdajo samo ustrezne odpravke. Listina o zavezovalnem pravnem poslu (pogodbi), ki ni sklenjena v obliki notarskega zapisa in ki je podlaga za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, pa se lahko sklene (podpiše) v več izvirnikih (izvirnik pisne listine je vsak izvod, ki sta ga lastnoročno podpisali obe stranki). Nova ureditev v ZZK-1 te možnosti ne izključuje. Prav tako notarji že zdaj pogosto hranijo izvirnike zasebnih listin po pravilih o notarski hrambi (depozitu). Teh listin ne moreta hraniti odvetnik ali državno pravobranilstvo, ki vloži zemljiškoknjižni predlog, saj sta oba zastopnika samo ene od strank posla. Notar ima glede teh listin drugačen položaj, saj ni zastopnik samo ene od strank posla, temveč mora delovati tako, da varuje interese vseh strank (nepristransko). To je tudi ključni razlog, da se mu lahko zaupa hramba izvirnikov listin oziroma dosledneje, da se lahko zemljiškoknjižno sodišče zanese na (elektronsko) izjavo notarja, da so izvirniki listin v hrambi pri njem. Pri odvetniku, ki je vedno samo zastopnik ene stranke, tega instituta ne bi bilo mogoče uporabiti. Če skenirane listine ne bi bilo mogoče predložiti elektronskemu predlogu, temveč bi jo bilo treba posebej pošiljati po pošti, bi izničili vse pozitivne učinke informatizacije (racionalizacije sodnega poslovanja), saj bi bilo treba poleg elektronskega predloga vložiti še pisno vlogo, ki bi ji bile priložene ustrezne listine, ki bi jih nato moralo v elektronsko obliko pretvarjati sodišče.

2. Vse listine (pretvorjene v elektronsko obliko), ki so bile podlaga za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo, bodo vključene v elektronsko zbirko listin, zato bo njihov prepis (izpis) lahko vsakdo dobil pri vsakem zemljiškoknjižnem sodišču ali notarju (primerjaj spremenjena 194. in 197. člen ZZK-1). Ko je vpis na podlagi določene listine (pravnomočno) dovoljen, nihče ne potrebuje izvirnika listine, ki je bila podlaga za vpis, saj ima vpis v zemljiški knjigi v korist določene osebe poleg oblikovalnih učinkov tudi publicitetne učinke v razmerju do vsakogar. Zato lastnik (oseba, v korist katere je bila vknjižena lastninska pravica na nepremičnini) svojo lastninsko pravico izkazuje z izpisom iz zemljiške knjige in ne potrebuje izvirnika listine, ki je bila podlaga za prenos lastninske pravice. Po drugem odstavku spremenjenega 194. člena ZZK-1 ima v elektronsko obliko pretvorjena listina, ki je bila podlaga za dovolitev vpisa, enako dokazno moč kot izvorna listina.

3. Če predlagatelj zahteva vpis na podlagi listine, ki je že vložena v elektronsko zbirko listin, ne potrebuje izvirnika te listine, temveč po 6. točki prvega odstavka spremenjenega 142. člena ZZK-1 zadošča, da navede opravilno številko (Dn številko) zadeve, v kateri je zemljiškoknjižno sodišče na podlagi te listine dovolilo vpis.

4. Sedanja (pisna) zbirka listin ni centralizirana na enem mestu, temveč vsako od 44 Okrajnih sodišč vodi svojo zbirko listin. Zato bo javna dostopnost informatizirane zbirke listin širša, saj bo njihov prepis (izpis) lahko vsakdo dobil pri vsakem zemljiškoknjižnem sodišču ali notarju in ne samo pri sodišču, ki je odločilo o vpisu, kot to velja za sedanjo pisno zbirko listin (primerjaj spremenjena 194. in 197. člen ZZK-1).

5. Pravila o hrambi notarskih listin, ki se po šestem odstavku spremenjenega 142. člena ZZK-1 uporabljajo tudi za hrambo listin, ki so priložene zemljiškoknjižnemu predlogu, so urejena v 58. členu ZN, po katerem notar te listine hrani trajno (kot arhivsko gradivo, enako kot to velja zdaj za listine v pisni zbirki listin zemljiške knjige). Pravila o ravnanju z notarskim arhivom pa so določena v 96. do 99. členu ZN.

Odločbe sodišča ali drugega državnega organa se predložijo v odpravku, ki ga izda ta organ. Ker je izvirnik take odločbe pri organu, ki jo je izdal, hramba pisnega odpravka ni potrebna in ga v celoti nadomesti v elektronsko obliko pretvorjena izvorna listina. Enako velja za potrdila sodišč in drugih državnih organov.

K 55. členu predloga zakona (črtanje 143. do 145. člena ZZK-1)

Črtanje 143. do 145. člena ZZK-1 člena je potrebno zaradi uskladitve s spremembo 142. člena, z novim 125. a členom ZZK-1 o elektronskem vlaganju zemljiškoknjižnih predlogov in s spremembo 126. člena ZZK-1.

K 56. členu predloga zakona (sprememba prvega odstavka 146. člena ZZK-1)

Sprememba prvega odstavka 146. člena ZZK-1 je potrebna zaradi uskladitve s črtanjem 139. člena in spremembo 142. člena ZZK-1. Ker je notar profesionalna oseba, se v zvezi z nepopolnim zemljiškoknjižnim predlogom po spremenjenem drugem odstavku 146. člena ZZK-1 ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah in zemljiškoknjižno sodišče predlog zavrže, ne da bi ga moralo prej zahtevati njegovo dopolnitev. Morebitne pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti, lahko notar, odvetnik ali državno pravobranilstvo (kot pooblaščenec ali zakoniti zastopnik predlagatelja) po spremenjenem četrtem odstavku 146. člena ZZK-1 odpravi v postopku z ugovorom proti sklepu, s katerim je zemljiškoknjižno sodišče (zemljiškoknjižni sodni pomočnik – primerjaj spremenjeni 127. člen ZZK-1) zavrglo nepopoln predlog.

K 57. členu predloga zakona (sprememba prvega odstavka 148. člena ZZK-1)

Sprememba prvega odstavka 148. člena ZZK-1 je potrebna zaradi uskladitve z novim 125. a členom in s spremembo 146. člena ZZK-1.

K 58. členu predloga zakona (sprememba prvega odstavka 149. člena ZZK-1)

Sprememba prvega odstavka 149. člena ZZK-1 je potrebna zaradi uskladitve s spremembo 14. člena ZZK-1.

K 59. členu predloga zakona (sprememba 151. člena ZZK-1)

S spremembo 151. člena ZZK-1 se poenoti vsebina negativne meritorne odločitve zemljiškoknjižnega sodišča, če pogoji za vpis niso izpolnjen. Po spremenjenem 151. členu sodišče v takem primeru odloči, da vpis ni dovoljen, ne glede na to, ali o vpisu odloča na predlog ali po uradni dolžnosti.

K 60. členu predloga zakona (sprememba drugega in tretjega odstavka 152. člena ZZK-1)

Sprememba drugega odstavka 152. člena ZZK-1 je potrebna zaradi uskladitve z novimi pravili o elektronski zbirki listin, sprememba tretjega odstavka 152. člena ZZK-1 pa zaradi uskladitve s spremembo 151. člena ZZK-1.

K 61. členu predloga zakona (črtanje 153. do 156. člena ZZK-1)

Črtanje 153. do 156. člena je potrebno zaradi uskladitve s spremembo 177. člena ZZK-1. Glej tudi obrazložitev spremembe 177. člena ZZK-1.

Črtanje 154. člena ZZK-1 je potrebno tudi zaradi uskladitve s spremembo 132. ZZK-1 (glej tudi obrazložitev te spremembe) in z novim 125. č členom ZZK-1.

K 62. členu predloga zakona (sprememba prvega odstavka 157. člena ZZK-1)

Sprememba naslova in prvega odstavka 157. člena ZZK-1 je potrebna zaradi uskladitve s spremembo zakona o sodiščih.

Črtanje tretjega odstavka je potrebno tudi zaradi uskladitve s spremembo 132. ZZK-1 (glej tudi obrazložitev te spremembe).

K 63. členu predloga zakona (sprememba 158. člena ZZK-1)

Sprememba 158. člena ZZK-1 je potrebna zaradi uskladitve s spremembo 127., 132., 146. in 177. člena ZZK-1 (glej tudi obrazložitev teh sprememb).

K 64. členu predloga zakona (črtanje tretjega odstavka 159. člena ZZK-1)

Črtanje tretjega odstavka 159. člena ZZK-1 je potrebno tudi zaradi uskladitve s spremembo 132. ZZK-1 (glej tudi obrazložitev te spremembe).

K 65. členu predloga zakona (sprememba 161. člena ZZK-1)

Sprememba 161. člena ZZK-1 je potrebna zaradi uskladitve s spremembo 127., 132. in 177. člena ZZK-1 (glej tudi obrazložitev teh sprememb).

K 66. členu predloga zakona (črtanje 162. do 174. člena ZZK-1 – vpisi pri skupni hipoteki)

Z odpravo zemljiškoknjižnih vložkov postanejo nepotrebna posebna pravila o vpisu skupne hipoteke, določena v 162. do 174. členu ZZK-1, zato se ti členi črtajo. Glej tudi obrazložitev k spremembi 17. člena ZZK-1.

K 67. členu predloga zakona (črtanje 176. člena ZZK-1)

Vsebina črtanega 176. člena je vključena v spremenjeni 178. člen in ob upoštevanju spremembe 177. člena ZZK-1.

K 68. členu predloga zakona (sprememba 177. člena ZZK-1)

Sprememba 177. člena ZZK-1 je potrebno zaradi uskladitve z novim 13. a členom in spremembo 14. člena ZZK-1. Določi se novo pravilo, po katerem se vsi vpisi v glavno knjigo izvedejo po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa. S tem se zagotovi preglednejše stanje zemljiške knjige kot po sedanji ureditvi, po kateri se vpis opravi že na podlagi nepravnomočnega sklepa o vpisu (sedanji prvi odstavek 154. člena ZZK-1) in nato pri teh vpisi zaznamuje nepravnomočnost sklepa o dovolitvi vpisa (sedanji 153. člen ZZK-1). Če je odločitev o dovolitvi vpisa pozneje spremenjena z negativno odločitvijo, pa je treba opraviti izbris nepravnomočno dovoljenih vpisov (sedanja 158. in 161. člen ZZK-1). Vsi navedeni vpisi postanejo nepotrebni, ker se po spremenjenem 177. členu ZZK-1 vpisi v glavno knjigo izvedejo po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa. Po 6. in 7. točki četrtega odstavka spremenjenega 135. člena ZZK-1 bodo na rednem izpisu pri vpisani plombi vidni (dostopni) tudi podatki o stanju postopka (torej o tem, ali je bilo o vpisu že odločeno) in o tem, ali je bil vpis dovoljen.

K 69. členu predloga zakona (sprememba 178. člena ZZK-1)

Sprememba 178. člena je potrebno zaradi uskladitve z novim 13. a členom in s spremembo 177. člena ZZK-1.

K 70. členu predloga zakona (črtanje 179. člena)

Glej novi 125. e člen ZZK-1.

K 71. členu predloga zakona (črtanje 180. do 185. člena ZZK-1)

V prenovljeni informatizirani zemljiški knjigi zemljiškoknjižni vložek ni več potreben. Zato se črtajo pravila o zemljiškoknjižnem vložku, urejena v razdelku 6.2 ZZK-1.

Pristop k postopni ukinitvi zemljiškoknjižnih vložkov uveljavil že osnovni ZZK-1, ki se je začel uporabljati v letu 2003, ko je v prvem odstavku 180. člena določil, da se vsaka nepremičnina vpiše v svoj vložek. Že po sedanji ureditvi se nepremičnina v zemljiški knjigi ne identificira z zemljiškoknjižnim vložkom temveč z identifikacijsko oznako, s katero je vpisana v katastru (primerjaj 11. člen ZZK-1).

Najpogostejša napaka pri informatizaciji določenega poslovnega postopka (na primer vodenja določene evidence) je, da se struktura evidence, ki se je oblikovala ob predpostavki, da se evidenca vodi ročno (na primer kot knjiga), ob njeni informatizaciji neposredno preslika v informatizirano evidenco, ne da bi bila predhodno opravljena analiza racionalnejših in ustreznejših rešitev, ki jih omogoča sodobna informacijska tehnologija.

Ta pristop je bil uporabljen tudi pri informatizaciji sedanje zemljiške knjige. Zato je sedanja informatizirana glavna knjiga (samo) preslikava ročno vodene zemljiške knjige. Sodobne informacijske tehnologije (relacijske baze in podobne rešitve) omogočajo drugačen sistem vodenja zemljiške knjige (glavne knjige), ki je preglednejši in pravno doslednejši.

Pri prenovi informatizirane zemljiške knjige je bilo upoštevano, da je nepremičnina osnovna enota (entiteta), ki je skupna zemljiški knjigi in katastrom. Zemljiškoknjižni vložek je nastal v okolju ročno vodene zemljiške knjige. Dokler se je zemljiška knjiga vodila z vpisovanjem podatkov (o pravicah in imetnikih) v ročno vodeno knjigo, je zemljiškoknjižni vložek omogočal racionalnejše vodenje, saj se je podatek o imetniku (lastniku), ki je bil isti pri več nepremičninah, vpisal samo enkrat. Sedanji način vodenja informatizirane glavne knjige je večinoma enak načinu ročnega vodenja glavne knjige z vpisovanjem v zemljiškoknjižne vložke. Sodobne relacijske (informatizirane) baze omogočajo, da se posamezni podatek vnese (vpiše) samo enkrat in se nato bodisi poveže z vsemi entitetami, ki jim je skupen, bodisi kopira v povezavi z vsako od entitet (v našem primeru nepremičnin). Zato zemljiškoknjižni vložek ni več potreben. Odprava zemljiškoknjižnega vložka omogoča tudi enostavnejšo povezljivost zemljiške knjige z zemljiškim katastrom in katastrom stavb in preglednejši (notranje skladnejši) sistem vodenja zemljiške knjige.

Z ukinitvijo zemljiškoknjižnih vložkov se dostopnost podatkov o nepremičninah ne bo v ničemer zmanjšana, temveč bo ta enostavnejša zaradi teh razlogov:

1. Po spremenjenem 198. členu ZZK-1 bo vsakomur omogočeno, da brezplačno pridobi (redni ali zgodovinski) izpis iz zemljiške knjige prek spletnega portala e-ZK.

2. Po 4. točki tretjega odstavka 199. člena ZZK-1 lahko vsakdo zahteva, da se mu izda izpis vseh nepremičnin (ne glede na katastrsko občino), pri katerih je v njegovo korist vknjižena lastninska pravica.

3. Od 1. junija 2011 bo imetnik lahko uporabljal tudi spletni servis za elektronsko posredovanje podatkov o vseh nepremičninah, pri katerih je v njegovo korist vknjižena lastninska pravica.

K 72. členu predloga zakona (črtanje 186. do 188. člena ZZK-1)

Črtanje 186. in 187. člena ZZK-1 je potrebno zaradi uskladitve z novim tretjim do petim odstavkom 15. člena ZZK-1, črtanje 188. člena ZZK-1 pa zaradi uskladitve z novim 40. a členom ZZK-1.

K 73. členu predloga zakona (črtanje 189. do 192. člena ZZK-1)

Črtanje 189. člena ZZK-1 je potrebno zaradi uskladitve s spremembo 177. člena ZZK-1. Pri elektronskem vlaganju zemljiškoknjižnih predlogov položaj več vpisov z istim vrstnim redom ne more nastati (primerjaj spremenjeni drugi odstavek 133. člena ZZK-1), zato je 190. člen ZZK-1 nepotreben. Črtanje 191. in 192. člena ZZK-1 je potrebno zaradi skladnosti pravil zemljiške knjige kot izvedenih pravil s pravili SPZ kot matičnega zakona, ki ureja učinke stvarnih pravic (primerjaj 6. člen in prvi odstavek 148. člena SPZ).

K 74. členu predloga zakona (sprememba 193. člena ZZK-1)

Sprememba 193. člena ZZK-1 je potrebna zaradi uskladitve s spremembo 177. člena ZZK-1.

K 75. členu predloga zakona (sprememba 194. člena ZZK-1)

S celovito informatizacijo zemljiške knjige bodo zagotovljeni pogoji za vodenje informatizirane zbirke listine v postopkih, ki se bodo začeli po 14. novembru 2010, saj se bodo takrat začela uporabljati nova pravila o elektronskem spisu (primerjaj novi 125. d člen ZZK-1) in elektronskem predlogu, ki mu morajo biti priložene listine, pretvorjene v elektronsko obliko (primerjaj spremenjeni 142. člen ZZK-1).

K 76. členu predloga zakona (sprememba 196. člena ZZK-1)

V novem četrtem odstavku 196. člena ZZK-1 je zaradi varovanja osebnih podatkov določeno, da je treba na prepisu listin prekriti zadnjih šest številk EMŠO.

K 77. členu predloga zakona (sprememba 197. člena ZZK-1)

S spremenjenim 197. členom ZZK-1 se določajo pravila o zagotavljanju javnosti informatizirane zbirke listin.

K 78. členu predloga zakona (sprememba 198. člena ZZK-1)

S spremenjenim 198. členom ZZK-1 se določajo pravila o načinu zagotavljanja javnosti informatizirane glavne knjige v skladu z novim 3. a členom in spremenjenim 135., 177. in 178. členom ZZK-1.

K 79. členu predloga zakona (sprememba prvega odstavka 199. člena ZZK-1)

Sprememba prvega odstavka 199. člena ZZK-1 je potrebna zaradi uskladitve s črtanjem pravil o zemljiškoknjižnih vložkih. Z novo 3. točko tretjega odstavka 199. člena ZZK-1 se notar kot oseba, ki opravlja notarska opravila na podlagi javnega pooblastila, pooblasti za dostop do zaščitenih podatkov, če jih potrebuje pri opravljanju teh opravil.

K 80. členu predloga zakona (novi 199. a člen ZZK-1)

V novem 199. a členu ZZK-1 se določajo pravila o spletnih storitvah za potrebe profesionalnih uporabnikov (na primer bank za spremljanje hipotekarnih zavarovanj ali državnih organov za spremljanje državnega stvarnega premoženja).

K 81. členu predloga zakona (sprememba 200. člena ZZK-1)

Za postopek popravljanja pomotnih vpisov je zaradi varovanja dobrovernih pridobiteljev treba uporabiti splošna pravila o odločanju o vpisih. Zato se 200. člen ZZK-1 ustrezno spremeni.

K 82. členu predloga zakona (črtanje 201. člena ZZK-1)

Glej obrazložitev k spremembi 200. člena ZZK-1.

K 83. členu predloga zakona (črtanje 203. člena ZZK-1)

Črtanje 203. člena ZZK-1 je potrebno zaradi uskladitve s spremembo 127. člena ZZK-1.

K 84. členu predloga zakona (sprememba 204. člena ZZK-1)

S spremembo 204. člena ZZK-1 se objave oklicev v Uradnem listu Republike Slovenije nadomestijo z objavami na portalu e-ZK.

K 85. členu predloga zakona (črtanje četrtega in petega odstavka 213. člena ZZK-1)

Črtanje četrtega in petega odstavka 213. člena ZZK-1 je potrebno zaradi uskladitve s spremembo 127. člena ZZK-1.

K 86. členu predloga zakona (črtanje petega in šestega odstavka 234. člena ZZK-1)

Črtanje petega in šestega odstavka 234. člena ZZK-1 je potrebna zaradi uskladitve s spremembo 204. člena ZZK-1. Ker se bodo oklici objavljali na portalu e-ZK, pavšal za objavo oklica (ki je bil namenjen plačilu objave v Uradnem listu) ni več potreben.

K 87. členu predloga zakona (sprememba prvega odstavka 236. člena ZZK-1)

Sprememba prvega odstavka 236. člena ZZK-1 je potrebna zaradi redakcijekega popravka, črtanje drugega odstavka pa zaradi uskladitve s spremembo 234. člena ZZK-1

K 88. členu predloga zakona (sprememba 243. člena ZZK-1)

Okoliščina, da bi bila z izpodbijano vknjižbo kršena knjižna pravica (izbrisana pravica, ki je bila prej vpisana v zemljiški knjigi) tistega, ki uveljavlja izbrisni zahtevek, ni predpostavka upravičenosti (aktivne legitimacije) za uveljavljanje tega zahtevka že po sedanji ureditvi v prvem odstavku 243. člena ZZK-1. Tak zahtevek lahko uveljavlja vsaka oseba, katere pravica je bila z izpodbijano vknjižbo kršena (v nadaljnjem besedilu: izbrisni upravičenec). Z vknjižbo pridobitve stvarne pravice je lahko kršena

– bodisi stvarna (knjižna) pravica, prejšnjega imetnika, ki je bila zaradi izpodbijane vknjižbe izbrisana,
– bodisi obligacijska pravica (na primer izpolnitveni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v korist izbrisnega upravičenca ali predkupna pravica izbrisnega upravičenca).

Zaradi usmeritve prakse v pravilno in dosledno uporabo pravnih pravil SPZ o kavzalnosti razpolagalnega pravnega posla nepremičninskega prava, se v četrtem in petem odstavku določita dodatni razlagalni pravili glede dovoljene objektivne kumulacije zahtevkov izbrisnega upravičenca iz izbrisne tožbe z izpolnitvenim zahtevkom (za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila) zaradi uveljavitve kršene obligacijske pravice.

K 89. členu predloga zakona (črtanje četrtega do šestega odstavka 249. člena ZZK-1)

Črtanje četrtega do sedmega odstavka 279. člena ZZK-1 je potrebna zaradi uskladitve s spremembo 142. člena aZZK-1.

K 90. členu predloga zakona (sprememba prehodnih določb novele ZZK-1A)

Z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 45/08 – v nadaljnjem besedilu: novela ZZK-1A) sta bila črtana 145. člen ZZK-1 (15. člen novele ZZK-1A) in 166. člen ZZK-1 (19. člen novele ZZK-1A). Po drugem odstavku 33. člena novele ZZK-1, kot je bil spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 28/09 – v nadaljnjem besedilu: novela ZZK-1B) je bil začetek uporabe 15. in 19. člena novele ZZK-1A odložen do 1. maja 2011. Z 98. členom predloga zakona pa se rok odložitve uporabe teh določb skrajša na 15. november 2010 in tako izenači z začetkom uporabe drugih določb predloga zakona, ki so povezane z novimi informacijskimi rešitvami.

K 91. členu predloga zakona (prehodna določba)

V 91. členu predloga zakona so naštete spremenjene in nove določbe ZZK-1, ki se uporabljajo za postopke, v katerih zemljiškoknjižno sodišče do uveljavitve tega zakona še ni odločilo o vpisu in za postopke, v katerih je zemljiškoknjižno sodišče pred uveljavitvijo tega predloga zakona odločilo o vpisu, če po uveljavitvi tega predloga zakona sodišče druge stopnje razveljavi sklep o vpisu.

K 92. členu predloga zakona (prehodna določba)

V 92. členu predloga zakona so naštete spremenjene in nove določbe ZZK-1, ki se bodo začele uporabljati za vpise, o katerih bo zemljiškoknjižno sodišče odločilo po 14. novembru 2010.

K 93. členu predloga zakona (prehodna določba)

V 93. členu predloga zakona so naštete spremenjene in nove določbe ZZK-1, ki se bodo začele uporabljati za postopke, ki se začnejo po 14. novembru 2010.

Po splošnem pravilu, določenem v tretjem odstavku 93. člena prehodnih določb predloga zakona, je od 15. novembra 2010 dovoljeno zemljiškoknjižni predlog vložiti samo še v elektronski obliki (prek notarja, odvetnika ali Državnega pravobranilstva) v skladu z novim 125. a členom ZZK-1. S posebnimi pravili, določenimi v osmem do enajstem odstavku 93. člena predloga zakona je v prehodnem triletnem obdobju dovoljeno vložiti predlog za vknjižbo lastninske pravice tudi na zapisnik pri sodišču tako, da se predlagatelj osebno zglasi pri sodišču, ki zanj sestavi elektronski zemljiškoknjižni predlog.

K 94. členu predloga zakona (prehodna določba)

V 94. členu predloga zakona so določena posebna prehodna pravila glede predlogov za predznambo pravice ali zaznambo vrstnega reda.

K 95. členu predloga zakona (prehodna določba)

V prvem do tretjem odstavku 95. člena predloga zakona so našteta pravila ZZK-1, ki se začnejo uporabljati 15. novembra 2010. Spremenjeni šesti odstavek 197. člena ZZK-1 se začne uporabljati 1. marca 2011, novi 199. a člena ZZK-1 pa 1. junija 2011.

K 96. členu predloga zakona (prehodna določba)

V prvem odstavku 96. člena predloga zakona je določena obveznost Centra za informatiko, da prenese vse aktualne vpise iz sedanje informatizirane glavne knjige v novo bazo informacijskega sistema e-ZK. Manj kot 2 odstotka vseh nepremičnin se še vedno vodi v ročni zemljiški knjigi. Prenos podatkov o teh nepremičninah v novo bazo informacijskega sistema e-ZK je urejen v drugem in tretjem odstavku 96. člena ZZK-1.

K 97. členu predloga zakona (prehodna določba)

Pri dosedanjem načinu vodenja zemljiške knjige prepovedi odtujitve ali obremenitve, zaznamba izvršbe ali zaznamba neposredne izvršljivosti ni bila povezana z vknjiženo hipoteko tako, da bi se ta samodejno izbrisala hkrati z izbrisom te hipoteke (primerjaj novi 13. a člen ZZK-1). Zato so nekatere take pravice ali zaznambe ostale vpisane tudi po izbrisu hipoteke. Za te položaje se v prehodni določbi določi pravilo, po katerem predlogu za izbris te pravice ali zaznambe ni treba priložiti nobene listine.

K 98. členu predloga zakona (izdaja predpisov)

V 98. členu predloga zakona so določeni roki za izdajo izvedbenih predpisov.

K 99. členu predloga zakona (razveljavitev predpisov)

S prehodno določbo se razveljavi Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra (Uradni list RS, št. 42/01).

K 100. členu predloga zakona (končna določba)

Določen je splošni, 15-dnevni rok uveljavitve zakona (vacatio legis).


IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

– če je vsebina vpisa, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva, dovoljena z zemljiškoknjižnim dovolilom in
– če se zahteva vpis pridobitve pravice: če je z zemljiškoknjižnim dovolilom tudi dovoljen vpis v korist osebe, v korist katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva,

– izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika, in
– izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa,

– izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika, in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa oziroma izbris zaznambe zavrnitve vpisa in
– ponoven vpis plombe.

– o določitvi nove glavne nepremičnine,
– o prenosu vpisov iz prejšnjega odstavka in
– o vpisu spremembe podatka o glavni nepremičnini pri drugih nepremičninah, pri katerih je skupna hipoteka zaznamovana.

– da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice (v nadaljnjem besedilu: listina, katere vzpostavitev se zahteva), in
– da se je ta listina uničila oziroma izgubila, in

– bodisi z isto vlogo, ki obsega tudi zemljiškoknjižni predlog, s katerim zahteva vknjižbo lastninske pravice v svojo korist,
– bodisi s posebno vlogo, vloženo v postopku odločanja o zemljiškoknjižnem predlogu iz prejšnje alinee.

PRILOGA 1: Pravilnik o zemljiški knjigi

Na podlagi prvega odstavka 125. e člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08, 59/90 in ??/10) izdaja minister za pravosodje

– izpis podatkov iz prvega odstavka 198. člena ZZK-1, v katerem je zadnjih šest števil EMŠO fizične osebe prikritih (v nadaljnjem besedilu: javni izpis),
– izpis podatkov iz prvega odstavka 198. člena ZZK-1, v katerem zadnjih šest števil EMŠO fizične osebe ni prikritih (v nadaljnjem besedilu: zaščiteni izpis),
– izpis listine iz drugega odstavka 196. člena ZZK-1, vključene v informatizirani zbirko listin,
– izpis druge listine, vključene v informatizirani zbirko listin.

– notarji,
– odvetniki in
– podskupine po področjih dela drugih državnih organov, razen sodišč.

– osebno ime,
– funkcijo ali položaj pri administratorju,
– telefonsko številko in
– elektronski naslov,

– serijsko številko in
– podatke o izdajatelju

4. te podatke o odgovorni osebi, ki v imenu administratorja vlaga zahtevo:
– osebno ime,
– funkcijo ali položaj pri administratorju,
– telefonsko številko in
– elektronski naslov,
5. lastnoročni podpis odgovorne osebe administratorja.

– vložitev druge elektronske vloge in
– poizvedbe iz prve alineje 3. točke drugega odstavka 3. člena tega pravilnika,

– vložitev elektronskega predloga in
– poizvedbe iz druge in tretje alineje 3. točke drugega odstavka 3. člena tega pravilnika.

– ki ima položaj notarja po zakonu o notariatu in
– ki ima varni elektronski poštni predal,

– ki ima položaj odvetnika po zakonu o odvetništvu in
– ki ima varni elektronski poštni predal,

– postopkov administratorja pri upravljanju pooblastil zunanjih kvalificiranih uporabnikov in
– postopkov pri prvi prijavi zunanjega kvalificiranega uporabnika.

– postopkov pri izvajanju prve in naslednjih prijav,
– postopkov, če uporabnik pozabi geslo, in
– postopkov izvajanja poizvedb iz prve alineje 3. točke drugega odstavka 3. člena tega pravilnika.

Dodeljevanje zadev zemljiškoknjižnim sodniškim pomočnikom

Elektronsko poslovanje v zemljiškoknjižnih postopkih

	podskupina	oznaka	vrsta vpisa
01	zemljiška parcela	011	vpis poočitve iz 1. ali 2. točke 114. člena ZZK-1 glede zemljiških parcel
		012	vpis spremembe osnovnega pravnega položaja zemljiške parcele (iz vknjižene lastninske pravice v splošni ali posebni skupni del stavbe v etažni lastnini ali obratno)
		013	vpis spremembe osnovnega pravnega položaja zemljiške parcele v vrstnem redu predznambe
		014	vpis spremembe osnovnega pravnega položaja zemljiške parcele v vrstnem redu zaznambe
02	stavba	021	vpis stavbe kot sestavine stavbne pravice (drugi odstavek 20. a člena ZZK-1)
		022	izbris stavbe kot sestavine stavbne pravice
03	etažna lastnina	031	vpis oblikovanja etažne lastnine – posamezni deli so vpisani v katastru stavb
		032	vpis oblikovanja etažne lastnine – posamezni deli niso vpisani v katastru stavb
		033	vpis oblikovanja etažne lastnine v vrstnem redu zaznambe
		034	vpis poočitve razdelitve posameznega dela
		035	vpis poočitve združitve posameznega dela
		036	vpis spremembe osnovnega pravnega položaja posameznega dela (iz vknjižene lastninske pravice v splošni ali posebni skupni del stavbe v etažni lastnini ali obratno)
		037	vpis spremembe osnovnega pravnega položaja posameznega dela v vrstnem redu predznambe
		038	vpis spremembe osnovnega pravnega položaja posameznega dela v vrstnem redu zaznambe
04	stavbna pravica	041	vknjižba pridobitve stavbne pravice
		042	vknjižba pridobitve stavbne pravice v vrstnem redu predznambe ali zaznambe
		043	vknjižba izbrisa stavbne pravice
		044	vknjižba izbrisa stavbne pravice v vrstnem redu predznambe
		045	vknjižba izbrisa stavbne pravice v vrstnem redu zaznambe
05	viseča stavba	051	uskladitev pravnega stanja viseče stavbe – stavba postane sestavina stavbne pravice
		052	uskladitev pravnega stanja viseče stavbe – stavba postane sestavina parcele
06	nedokončana etažna lastnina	061	vpis nedokončane etažne lastnine
		062	vpis dokončanja etažne lastnine – posamezni deli so vpisani v katastru stavb
		063	vpis dokončanja etažne lastnine – posamezni deli niso vpisani v katastru stavb
11	prenos OP-1 (vknjižba prenosa LP / SP)	111	vknjižba lastninske pravice pri več nepremičninah (prvi odstavek 141. člena ZZK-1)
		112	vknjižba lastninske pravice ali vknjižba prenosa stavbne pravice pri eni nepremičnini
12	vknjižba LP v VR	121	vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu predznambe
		122	vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu predznambe
		123	vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu učinkovanja zaznambe izvršbe
		125	vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu učinkovanja začetka stečajnega postopka
13	vknjižba prenosa SP v VR	131	vknjižba prenosa stavbne pravice v vrstnem redu predznambe
		132	vknjižba prenosa stavbne pravice v vrstnem redu zaznambe
20	OP-2 (predznamba LP / prenosa SP)	201	predznamba lastninske pravice pri več nepremičninah (prvi odstavek 141. člena ZZK-1)
		202	predznamba lastninske pravice ali predznamba prenosa stavbne pravice pri eni nepremičnini
		204	predznamba izbrisa stavbne pravice
		205	izbris predznambe glede lastninske ali stavbne pravice
		206	prenos predznamovane lastninske ali stavbne pravice
30	Osnovni PT-1 (izvedena pravica / pravno dejstvo iz četrtega odstavka 13. a člena ZZK-1)	301	vpis pridobitve izvedene pravice ali pravnega dejstva iz četrtega odstavka 13. a člena ZZK-1 pri osnovnih pravnih položajih več nepremičnin (prvi odstavek 141. člena ZZK-1)
		302	vpis izvedene pravice ali pravnega dejstva iz četrtega odstavka 13. a člena ZZK-1 pri osnovnih pravnih položajih ene nepremičnine
		303	izbris izvedene pravice ali pravnega dejstva iz četrtega odstavka 13. a člena ZZK-1 pri vseh osnovnih pravnih položajih
		304	vpis izvedene pravice ali pravnega dejstva iz četrtega odstavka 13. a člena ZZK-1 pri dodatnem osnovnem pravnem položaju
		305	izbris izvedene pravice ali pravnega dejstva iz četrtega odstavka 13. a člena ZZK-1 pri posameznih (in ne vseh) osnovnih pravnih položajih
		306	prenos izvedene pravice ali pravnega dejstva iz četrtega odstavka 13. a člena ZZK-1 na novega imetnika
		307	vpis izvedene pravice ali pravnega dejstva iz četrtega odstavka 13. a člena ZZK-1 pri predznamovani lastninski ali stavbni pravici
31	Vknjižba PT-1 v VR	311	vknjižba pridobitve izvedene pravice iz četrtega odstavka 13. a člena ZZK-1 v vrstnem redu predznambe
		312	vknjižba pridobitve izvedene pravice iz četrtega odstavka 13. a člena ZZK-1 v vrstnem redu zaznambe
		313	vknjižba prenosa izvedene pravice iz četrtega odstavka 13. a člena ZZK-1 v vrstnem redu predznambe
		314	vknjižba izbrisa izvedene pravice iz četrtega odstavka 13. a člena ZZK-1 v vrstnem redu predznambe
		315	vknjižba prenosa izvedene pravice iz četrtega odstavka 13. a člena ZZK-1 v vrstnem redu zaznambe
		316	vknjižba izbrisa izvedene pravice iz četrtega odstavka 13. a člena ZZK-1 v vrstnem redu zaznambe
32	Zaznamba IPS pri osnovnem pravnem položaju	321	vpis zaznambe izrednega pravnega sredstva glede vknjižbe pridobitve lastninske pravice ali prenosa stavbne pravice
		322	vpis zaznambe izrednega pravnega sredstva glede vknjižbe pridobitve stavbne pravice
		323	vpis zaznambe izrednega pravnega sredstva glede vknjižbe izbrisa stvarne služnosti ali nujne poti
		324	vpis zaznambe izrednega pravnega sredstva glede vknjižbe izbrisa druge izvedene pravice iz četrtega odstavka 13. a člena ZZK-1
40	Osnovni PT-2 (izvedena pravica / pravno dejstvo iz sedmega odstavka 13. a člena ZZK-1)	401	vpis izvedene pravice ali pravnega dejstva iz sedmega odstavka 13. a člena ZZK-1
		402	izbris izvedene pravice ali pravnega dejstva iz sedmega odstavka 13. a člena ZZK-1
		403	prenos izvedene pravice ali pravnega dejstva iz sedmega odstavka 13. a člena ZZK-1 na novega imetnika
41	Zaznamba IPS pri izvedeni pravici	411	vpis zaznambe izrednega pravnega sredstva glede vknjižbe pridobitve izvedene pravice iz četrtega odstavka 13. a člena ZZK-1
		412	vpis zaznambe izrednega pravnega sredstva glede vknjižbe prenosa izvedene pravice iz četrtega odstavka 13. a člena ZZK-1
80	PT-3 (zaznamba osebnega stanja / stečaja)	801	vpis zaznambe osebnega stanja ali stečaja
		802	izbris zaznambe osebnega stanja ali stečaja

Informatizirana glavna knjiga in informatizirana zbirka listin

Prehodne in končne določbe

PRILOGA 2: Pravilnik o elektronski izmenjavi podatkov med zemljiško knjigo in katastri

Na podlagi drugega odstavka 125. e člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08, 59/90 in ??/10) izdaja minister za pravosodje v soglasju z ministrom za okolje in prostor

Prehodne določbe in končna določba

PRILOGA 3: Pravilnik o spletnih storitvah za posredovanje podatkov informatizirane glavne knjige

Na podlagi šestega odstavka 199. a člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08, 59/90 in ??/10) izdaja minister za pravosodje

– o vsebini te izvedene pravice ali pravnega dejstva,
– o vsaki nepremični, pri osnovnem pravnem položaju katere je vpisana, z vsebino rednega izpisa iz zemljiške knjige za to nepremičnino.

– serijsko številko kvalificiranega certifikata, in
– izdajatelja tega certifikata,

– osebno ime,
– funkcijo ali položaj pri vlagatelju zahteve,
– telefonsko številko in
– elektronski naslov.