Gregorčičeva 20–25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000
F: +386 1 478 1607
E: gp.gs@gov.si
http://www.vlada.si/

EVA: 2010-2611-0085
Številka: 00711-18/2010/9
Ljubljana, 30.12.2010

Vlada Republike Slovenije je na 114. redni seji dne 30.12.2010 določila besedilo:

- PREDLOGA ZAKONA O ZAPOSLOVANJU IN DELU TUJCEV,

ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve,
- dr. Anja Kopač Mrak, državna sekretarka, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
- Damjana Košir, generalna direktorica Direktorata za trg dela in zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
- Radivoj Radak, vodja Sektorja za delovne migracije, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

mag. Helena KAMNAR
GENERALNA SEKRETARKA

Gregorčičeva 20–25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000
F: +386 1 478 1607
E: gp.gs@gov.si
http://www.vlada.si/

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJETJE PREDLOGA ZAKONA

Zakon o zaposlovanju tujcev – ZZDT (Uradni list RS, št. 66/2000), ki se je začel uporabljati 1. januarja 2001, je celovito uredil vse oblike zaposlovanja in dela tujcev v okviru enega zakona in prinesel pravno osnovo za zaščito slovenskega trga dela in za nadzor, ki ga opravlja Inšpektorat RS za delo. Vsebinsko je zakon upošteval načela, cilje in temelje, določene z Resolucijo o imigracijski politiki RS (Uradni list RS, št. 40/99). Omogočil je tudi preglednost nad stanjem na tem področju v posameznih periodičnih obdobjih.

Od leta 2001 je bil ZZDT spremenjen in dopolnjen dvakrat, in sicer v letih 2005 in 2007. Nekatere njegove določbe so se namreč v praksi pokazale kot nejasne za uporabnike in premalo definirane v smislu kriterijev ali omejitev in so dopuščale zlorabo zakona. Zato je bil v letu 2005 zakon v tem smislu ustrezno spremenjen oziroma dopolnjen z novelo ZZDT-A (Uradni list RS, št. 101/2005 z dne 11. 11. 2005). Gospodarska rast v naslednjih letih je vplivala na razmere na trgu dela, kar se je odražalo v zmanjšani brezposelnosti in posledično tudi v povečanem zaposlovanju tujcev.¹ Postopke izdaje delovnih dovoljenj je bilo zato nujno treba poenostaviti ter odpraviti administrativne ovire. Poleg navedenega pa se je z novelo ZZDT-B (Uradni list RS, št. 52/2007 z dne 12. 6. 2007) v letu 2007 opravila še uskladitev z zakonodajo EU in odpravile so se nekatere pomanjkljivosti zakona.

Ob velikem porastu zaposlovanja tujcev v letu 2008² in ob zmanjšanju kvote delovnih dovoljenj v letu 2009 so se spet pojavili še drugačni načini zlorabe zakona.
_________________
¹ Decembra 2005 je bilo veljavnih 42.994 delovnih dovoljenj, decembra 2006 50.766 in decembra 2007 že 66.094.
² Decembra 2007 je bilo veljavnih 66.096 delovnih dovoljenj, decembra 2008 pa že 90.749.

Zlorabe, na katere so prvi opozorili sindikalne organizacije, nadzorni organi in zavod za zaposlovanje, so bile:
- neustrezne nastanitve tujcev in oderuške najemnine za nastanitvene prostore;
- množično ustanavljanje družb z omejeno odgovornostjo prek pooblaščencev v Sloveniji, medtem ko so bili ustanovitelji tuje fizične osebe v svoji državi. Na podlagi ustanovljene d. o. o. so tujci pridobili dve delovni dovoljenji, eno za zastopnika d. o. o. in drugo za njegovega večinskega lastnika; na ta način so pridobili dve dovoljenji za prebivanje v Republiki Sloveniji. Ker namen tujcev ni bil opravljanje dejavnosti v Sloveniji, so po pridobitvi dovoljenj za prebivanje odšli v druge države schengenskega območja, njihovi pooblaščenci pa so d. o. o. zaprli;
- pridobivanje večjega števila delovnih dovoljenj »na zalogo«, ko so delodajalci zadrževali tujce v njihovih državah z vlogami za izdajo dovoljenja za prebivanje do pridobitve morebitnega novega posla. Na ta način sta se povečevala število nerealiziranih delovnih dovoljenj in izkoriščenost kvote delovnih dovoljenj;
- onemogočanje tujcev z najmanj poklicno izobrazbo, da dosežejo dveletno zaposlitev pri istem delodajalcu in s tem možnost pridobitve osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo treh let.

2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

2.1 Cilji

Temeljni cilji politike zaposlovanja in dela tujcev, ki se okvirno zagotavljajo s tem zakonom in z mednarodnimi sporazumi, na bilateralni in multilateralni ravni, so naslednji:

- harmonizacija slovenske zakonodaje s področja zaposlovanja in dela tujcev z zakonodajo EU;
- regulacija dostopa do trga dela glede na vrsto oziroma namen dela in trajanja dejavnosti (z različnimi vrstami delovnih dovoljenj);
- selektivnost pri omejevanju dostopa do zaposlitve in dela, odvisno od narave dela in razmer na trgu dela;
- združevanje pravice do prostega dostopa na trg dela s pravico do prebivanja (ožji družinski člani slovenskega državljana, tujci slovenskega rodu do tretjega kolena v ravni vrsti, tujci, z dovoljenjem za stalno prebivanje, begunci, državljani EU, EGP ali Švicarske konfederacije, rezidenti za daljši čas po enoletnem prebivanju);
- možnost uravnavanja ekonomske migracije z zakonsko določenimi omejitvami oziroma instrumenti (kvote, prepovedi in omejitve, ki jih lahko sprejme Vlada RS pod pogoji in na način, določen z zakonom).

Drugi, ne manj pomembni cilji Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (v nadaljevanju: zakon) so še:
- omogočiti zaposlovanje in delo tujcem, če delodajalcem ni mogoče zagotoviti ustreznih domačih delavcev;
- zaščititi slovenski trg dela;
- zaščititi pravice tujcev, ki se zaposlujejo ali delajo v Republiki Sloveniji, ter opredeliti obveznosti delodajalcev;
- nadzirati zaposlovanje in delo tujcev v Sloveniji;
- preprečiti zlorabe;
- zmanjšati administrativne ovire za delodajalce in tujce;
- urediti področje nastanitev tujcev, ki delo opravljajo pri slovenskih ali tujih delodajalcih na ozemlju Republike Slovenije.

2.2 Načela

S predlogom zakona o zaposlovanju in delu tujcev se uveljavljajo predvsem naslednja načela:
- enaka obravnava tujih in domačih delavcev v zvezi z delovnopravnimi pogoji;
- prednost zaposlovanja domačih brezposelnih oseb oziroma oseb, ki so glede pravic do zaposlitve izenačene z državljani Republike Slovenije, pred zaposlovanjem tujcev na podlagi delovnih dovoljenj;
- zagotavljanje enake obravnave državljanov držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije ter njihovih družinskih članov v skladu s pravnim redom EU pri dostopu na slovenski trg dela.

2.3 Poglavitne rešitve

Okrepitev zaščite pravic tujcev, ki so zaposleni ali delajo pri slovenskih delodajalcih

Po sedaj veljavnem zakonu osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let med drugim lahko pridobi tujec z najmanj poklicno izobrazbo, ki je bil zadnji dve leti pred vložitvijo vloge neprekinjeno zaposlen pri istem delodajalcu ali njegovem pravnem predniku. V zvezi s to določbo je v praksi večkrat prihajalo do različnih razumevanj in težav oziroma zlorab, ko je na primer v času prvih dveh let prišlo po dogovoru med podjetji do prezaposlitve tujca iz enega podjetja v drugo. Po novem bo osebno delovno dovoljenje za tri leta lahko pridobil tujec z najmanj poklicno izobrazbo ali pridobljeno poklicno kvalifikacijo v Republiki Sloveniji že po najmanj 20-mesečni neprekinjeni zaposlitvi pri katerem koli delodajalcu. Pogoj 20 mesecev zaposlitve je bil določen, upoštevajoč dejstvo, da mora tujec po pridobitvi dovoljenja za zaposlitev, preden se lahko zaposli v Sloveniji, pridobiti še dovoljenje za prebivanje. Izpolnjevanje tega pogoja pa bo Zavod RS za zaposlovanje lahko preverjal po uradni dolžnosti, in sicer glede na prijavo tujca v socialno zavarovanje. Enako velja tudi za dnevnega delovnega migranta. S tem bodo tujci v bistveno boljšem oziroma neodvisnem položaju nasproti delodajalcem kot do sedaj, saj ne bodo več vezani na zaposlitev pri enem delodajalcu.

Naslednja pomembna sprememba, ki po eni strani tujcem prinaša večjo zaščito in varnost, po drugi strani pa pomeni zaostritev pogojev, se nanaša na podaljšanje dovoljenja za zaposlitev. Zavod za zaposlovanje bo po novem tudi pri podaljšanju dovoljenja za zaposlitev, in ne le pri izdaji novih dovoljenj za zaposlitev, preverjal, ali je delodajalec v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo vloge predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne listine ter poravnaval davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela.

Novi zakon celostno rešuje problematiko neprijavljanja tujcev v socialno zavarovanje, saj se skozi celoten zakon prepletajo določbe, ki delodajalce zavezujejo k plačevanju davkov in prispevkov, jim s tem pogojujejo izdajo delovnih dovoljenj, grozijo z razveljavitvijo dovoljenj, prepovedjo izdaje novih delovnih dovoljenj in podaljšanj že izdanih dovoljenj ter določajo kazenske sankcije. Delodajalec tujca, za katerega je pridobil dovoljenje za zaposlitev ali dovoljenje za delo, pred iztekom veljavnosti delovnega dovoljenja ne bo več mogel odjaviti iz socialnega zavarovanja, ne da bi pred tem na Zavodu RS za zaposlovanje odjavil delo tujca. Ob odjavi dela tujca pa bo delodajalec moral vrniti delovno dovoljenje in dokazilo, iz katerega bo razvidno, da je delovno razmerje prenehalo in da je tujec s tem dejstvom seznanjen. S takšno rešitvijo bo preprečeno neupravičeno odjavljanje iz socialnega zavarovanja v času delovnega razmerja. Od vključitve v socialno zavarovanje so namreč poleg pravic iz tega naslova odvisne tudi druge pravice tujcev, na primer do osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo treh let, zato sta spoštovanje teh določb in nadzor nad spoštovanjem nadvse pomembna.

Zaščita slovenskega trga dela

Vlada RS je že z Uredbo o omejitvah in prepovedih zaposlovanja in dela tujcev (Uradni list RS, št. 44/2009) v juniju 2009 sprejela ukrepe za zaščito slovenskega trga dela, ki so bili posledica poslabšanja stanja na trgu dela. Z ukrepom prepovedi sezonskega zaposlovanja tujcev v gradbeništvu ter v gostinstvu in turizmu je preprečila zaposlovanje tujcev brez predhodnega preverjanja, ali so v evidenci brezposelnih oseb ustrezne domače ali z njimi izenačene brezposelne osebe. Prav zato in zaradi same narave dela v gradbeništvu ter gostinstvu in turizmu, ki ni neločljivo povezano s sezono, v kateri bi bil značilen izrazito povečan obseg potrebe po delovni sili, novi zakon ukinja sezonsko delo v teh dveh dejavnostih. Sezonsko delo v kmetijstvu in gozdarstvu pa ostaja enako kot do sedaj.

Novi zakon ohranja instrument kvote delovnih dovoljenj za zaščito slovenskega trga, vendar pa Vlade RS ne zavezuje več k obveznemu vsakoletnemu sprejemanju, ampak ji dopušča možnost, da kvoto sprejema na podlagi stanja in predvidenih gibanj na trgu dela.

Preprečevanje zlorab

Vlada RS je v letu 2009 na podlagi opozoril iz drugih držav EU o zlorabah slovenskih dovoljenj za prebivanje (izdanih na podlagi delovnih dovoljenj) nemudoma sprejela Uredbo o omejitvah in prepovedih zaposlovanja in dela tujcev (Uradni list RS, št. 44/2009 z dne 12. 6. 2009). Tujci so namreč pridobivali slovenska dovoljenja z namenom vstopa v schengensko območje in nelegalnega prebivanja in dela v drugih državah EU. Čeprav je bilo konec leta 2009, ko je prenehala veljati uredba, bistveno manj opozoril iz drugih držav schengenskega območja o zlorabah slovenskih dovoljenj za prebivanje, pa so se še pojavljali posamični primeri, zato je bil ukrep podaljšan do konca leta 2010 (Uradni list RS, št. 12/2010 z dne 19. 2. 2010). Glede na opisane zlorabe, ki so se dogajale največkrat na podlagi pridobljenih dovoljenj za delo za zastopnike gospodarskih družb, pa novi zakon zaostruje pogoje pri izdaji tovrstnih delovnih dovoljenj.

Tujec, ki je ustanovil gospodarsko družbo in za zastopnika imenoval tujca, bo moral po novem izkazati lastništvo ali najem poslovnih prostorov ter investicijo v Sloveniji v višini najmanj 30.000 evrov za zagon gospodarske družbe. Gospodarske družbe, ki že poslujejo, pa bodo morale v postopku pridobivanja delovnega dovoljenja za zastopnika dokazati, da poslujejo že šest mesecev ter redno poravnavajo davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela. S temi pogoji bodo odpravljeni fiktivni naslovi ter težave različnih inšpekcijskih organov in DURS-a v primerih, ko tujcev ni bilo na vpisanem naslovu.

Novi zakon v posebnem VIII. poglavju določa omejitve in prepovedi zaposlovanja in dela tujcev, ki so sedaj strnjene v 7. in 8. členu zakona in prizadenejo delodajalce zaradi kršitev delovnopravne zakonodaje in nekaterih kaznivih dejanj. Poleg tega pa je dana še možnost prekinitve postopka izdaje delovnega dovoljenja na podlagi izrečene kazni za prekršek oviranja izvedbe inšpekcijskega nadzora in v primeru pravnomočne obtožnice zoper delodajalca zaradi suma storitve nekaterih kaznivih dejanj (zlorabe prostitucije, spravljanja v suženjsko razmerje, trgovine z ljudmi, kršitve temeljnih pravic delavcev, zaposlovanja na črno ali kršitev pravic iz socialnega zavarovanja), in sicer do pravnomočne odločitve sodišča.

Zmanjšanje administrativnih ovir za delodajalce in tujce

Po sedaj veljavnem zakonu lahko osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas pridobita begunec in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Zavod RS za zaposlovanje na vlogo tujca v postopku izdaje delovnega dovoljenja preverja iz uradnih evidenc le status tujca in na podlagi te ugotovitve izda delovno dovoljenje. Zato novi zakon ta postopek odpravlja in daje tujcu s takšnim statusom, to je z dovoljenjem za stalno prebivanje, ter beguncu prost dostop na slovenski trg dela že na podlagi njegovega statusa. Po novem zakon omogoča prost dostop na slovenski trg dela tudi ožjim družinskim članom slovenskega državljana, tujcem slovenskega rodu do tretjega kolena v ravni vrsti in rezidentom za daljši čas v drugih državah EU po enem letu prebivanja v Republiki Sloveniji. S temi spremembami so za navedene kategorije tujcev odpravljene prav vse administrativne ovire za dostop na slovenski trg dela.

Zakon uvaja modro karto EU v primeru visokokvalificirane zaposlitve tujca, za katero Zavod RS za zaposlovanje prav tako ne izda delovnega dovoljenja, temveč na zahtevo upravne enote preveri pogoje in izda le soglasje k modri karti EU. S tem je bistveno olajšan dostop na trg dela visokokvalificiranim delavcem.

Ureditev področja nastanitev tujcev, ki delo opravljajo pri slovenskih ali tujih delodajalcih na ozemlju Republike Slovenije

V letu 2008 so bili izpostavljeni skrajno problematični nastanitveni pogoji (higiensko in prostorsko neprimerne nastanitvene kapacitete, visoke cene najemnin in podobno) delavcev na začasnem delu v Republiki Sloveniji. V skladu s tem je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve februarja 2009 s sklepom ministra imenovalo Medresorsko delovno skupino za ureditev področja nastanitve tujcev, katere osnovni cilj je bil preučitev dejanskega stanja z namenom priprave predloga normativne ureditve tega področja. Delovna skupina je tako pripravila predlog podzakonskega akta, ki določa minimalne bivanjske in higienske standarde za nastanitev tujih delavcev v Republiki Sloveniji, vendar se je izkazalo, da v nobenem zakonu ni ustrezne pravne podlage za sprejetje takšnega akta.

Glede na navedeno in glede na dejstvo, da nastanitev delavcev migrantov ostaja velik problem, novi Zakon o zaposlovanju in delu tujcev v 13. členu določa, da so delodajalci, ki zaposlujejo tujce ali za katere tujci opravljajo delo in ki zagotavljajo nastanitev tem tujcem v Republiki Sloveniji, dolžni zagotoviti minimalne bivanjske in higienske standarde, ki jih določijo pristojni ministri. Z navedeno določbo novi zakon daje pravno podlago za sprejetje podzakonskega predpisa, ki bo uredil področje nastanitev delavcev migrantov.

Uskladitev z zakonodajo EU

V Zakon o zaposlovanju in delu tujcev sta na novo delno preneseni dve direktivi, in sicer Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2009/52/ES z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L št. 168, 30. 6. 2009, str. 24) in Direktiva Sveta 2009/50/ES z dne 25. maja 2009 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve (UL L št. 155, 18. 6. 2009, str. 17).

V Zakon o zaposlovanju in delu tujcev je prenesena Direktiva 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L št. 168, 30. 6. 2009, str. 24), katere namen je preprečevanje nezakonitega priseljevanja ter dela na črno. Določbe direktive, ki se nanašajo na delovno področje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, so prenesene v 25. točko 4. člena in v četrti odstavek 23. člena, ki ureja osebno delovno dovoljenje za žrtev nezakonitega zaposlovanja za čas veljavnosti dovoljenja za prebivanje.

Novi zakon prenaša tudi Direktivo Sveta 2009/50/ES z dne 25. maja 2009 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve (UL L št. 155, 18. 6. 2009, str. 17), katere namen je spodbujanje mobilnosti visokokvalificiranih delavcev, državljanov tretjih držav. V ta namen direktiva določa načine in kriterije za poenostavljen sprejem visokokvalificiranih delavcev in njihovih družin ter vpeljujejo novo, enotno dovoljenje, tako imenovano modro karto EU, ki tujcu omogoča prebivanje in zaposlitev. Določbe direktive, ki se nanašajo na delovno področje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, so prenesene v 4. členu, ki definira modro karto EU, in 31. členu ZZDT, ki se nanaša na soglasje k izdaji dovoljenja za začasno prebivanje zaradi visokokvalificirane zaposlitve – modri karti EU. Modro karto EU bo izdala upravna enota po predhodnem soglasju zavoda za zaposlovanje; ta soglasje da, če so izpolnjeni vsi pogoji za zaposlitev. Posebej se v postopku izdaje soglasja ugotavlja, ali ima tujec visokošolsko izobrazbo, ali pa ima najmanj pet let delovnih izkušenj, primerljivih z visokošolsko izobrazbo v poklicu ali sektorju, navedenem v pogodbi o zaposlitvi, in ali mu je zagotovljena plača v višini najmanj 1,5 povprečne letne bruto plače v RS, ki se izračuna na podlagi povprečne mesečne bruto plače v RS, nazadnje objavljene v Uradnem listu RS. Glede na to, da je rok za prenos direktive šele 19. junij 2011, se bo navedena določba začela uporabljati šele z dnem, ko bo začela Republika Slovenija v skladu z zakonom, ki ureja prebivanje tujcev, izdajati dovoljenja za začasno prebivanje zaradi visokokvalificirane zaposlitve – modro karto EU.

Druge pomembnejše novosti predloga zakona

1. Področje izvajanja storitev s strani fizičnih oseb, ki so državljani države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije, je zaradi večje preglednosti urejeno tudi v novem zakonu.
2. Tujcu s statusom rezidenta za daljši čas v drugi državi EU je novi zakon olajšal pridobitev osebnega delovnega dovoljenja za samozaposlitev brez predhodnega prebivanja v Republiki Sloveniji.
3. Močno je olajšana tudi pridobitev osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo treh let ožjim družinskim članom begunca in tujca z dovoljenjem za stalno prebivanje. Novi zakon namreč ne zahteva več predhodnega dveletnega prebivanja v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine.
4. Dana je možnost podaljšanja osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo treh let, in sicer za čas enega leta pod pogojem, da je bil tujec zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge zaposlen ali samozaposlen. Ta možnost je pomembna predvsem za tujce, ki so pridobili osebno delovno dovoljenje na podlagi predhodne dveletne zaposlitve. Prvo dovoljenje za prebivanje je tujcu izdano šele po izdaji delovnega dovoljenja, in sicer le za čas do konca veljavnosti delovnega dovoljenja, kar pomeni, da je izdano za manj kot leto dni. Po izteku veljavnosti osebnega delovnega dovoljenja zato nekateri tujci še ne bodo izpolnjevali pogojev za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje, zato je smiselna možnost podaljšanja osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo treh let za čas enega leta.
5. Pri dovoljenjih za zaposlitev nista več določena dva različna postopka podaljšanja dovoljenja za zaposlitev, in sicer do enega leta in po enem letu zaposlitve, ampak se dovoljenje za zaposlitev v obeh primerih podaljša na način, kot sedaj velja za podaljšanje dovoljenja za zaposlitev po enem letu zaposlitve. V praksi se je namreč izkazalo, da delodajalci prve možnosti praktično ne uporabljajo, saj skoraj vedno zaprosijo za izdajo dovoljenja z veljavnostjo enega leta.
6. Novi zakon je določil tudi postopek prehoda tujca od zaposlitve pri enem delodajalcu k zaposlitvi pri drugem, s čimer skuša zagotoviti, da se pri prehodu tujcu ne bi prekinila zaposlitev oziroma socialno zavarovanje.
7. Novi zakon ureja tudi nadomestno dovoljenje za zaposlitev, ki se izda za preostali čas veljavnosti delovnega dovoljenja, in sicer v primeru, ko delodajalec želi zaposliti tujca s krajšim delovnim časom za polni delovni čas. V obratnem primeru in v primeru zaposlitve na drugem delovnem mestu pa mora delodajalec pridobiti novo dovoljenje za zaposlitev.
8. Že po sedaj veljavni ureditvi se tujec z najmanj visokošolsko izobrazbo izjemoma lahko zaposli pri dveh ali več delodajalcih. Po novi ureditvi bo takšna zaposlitev mogoča že po enomesečni zaposlitvi pri prvem delodajalcu (sedaj šele po šestmesečni). Poleg tega bo delodajalec lahko drugo dovoljenje za zaposlitev pridobil ne le za tujca, ki mu je bilo predhodno izdano dovoljenje za zaposlitev, ampak tudi za tujca, ki je bil predhodno zaposlen na podlagi dovoljenja za delo kot zastopnik.
9. Izvajanje storitev z napotenimi delavci je celovito urejeno v enem poglavju, pri čemer se vsebinska sprememba nanaša na primer, ko je storitev posebnega pomena za državo. Ta se po novem lahko izvaja na podlagi soglasja ministrstva, pristojnega za delo, in ministrstva, pristojnega za področje dejavnosti, več kot tri mesece, ne glede na to, ali je naročnik storitve državni organ, organ lokalne samouprave ali nosilec javnega pooblastila. Tujim poklicnim ustvarjalcem pa je podaljšan čas izvajanja pogodbenih storitev brez delovnega dovoljenja, in sicer s 30 dni v koledarskem letu na 90.

Povzetek Poročila o sodelovanju javnosti pri pripravi predloga zakona:

http://www.mddsz.gov.si/,

od 26. maja 2010 do 30. junija 2010,

/

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

Sprejetje in izvajanje zakona ne predstavljata neposrednih stroškov za proračun Republike Slovenije, predvidevati pa je mogoče, da bo s sprejetjem zakona priliv sredstev nekoliko manjši. Ena izmed pomembnih novosti zakona je namreč ukinitev osebnega delovnega dovoljenja za nedoločen čas in s tem prost dostop na trg dela za nove kategorije tujcev, kar zahtevajo določbe direktiv EU, za proračun pa ta novost predstavlja zmanjšanje prilivov v obliki taks.
Zakon predvideva strožje pogoje za podaljšanje dovoljenj za zaposlitev, saj kot pogoj za podaljšanje dovoljenja za zaposlitev zahteva, da je delodajalec v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo vloge predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne listine ter poravnaval davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela, kar bo zagotovo vplivalo na večjo plačilno disciplino. Poleg tega zakon predvideva strožje pogoje za pridobitev dovoljenja za delo za tuje zastopnike, kar bi lahko vplivalo na zmanjšanje vlog in s tem na zmanjšanje prilivov v obliki taks. Hkrati je z Zakonom o upravnih taksah odpravljeno vračilo že vplačanih taks za odločbe o zavrnitvi izdaje delovnih dovoljenj, zato predlagatelj ocenjuje, da bodo predstavljeni finančni učinki zanemarljivi. Zakon nima posledic na druga javno finančna sredstva.

4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAČUN ŽE SPREJET

Predlog zakona ne predvideva porabe proračunskih sredstev.

5.1. PRIKAZ USKLAJENOSTI S PRAVNIM REDOM EU

Države EU samostojno urejajo zaposlovanje in delo tujcev državljanov tretjih držav glede na svojo migracijsko politiko in posebnosti trga dela.

Velika večina držav kontrolira dostop na trg dela glede na stanje in potrebe. Pogoji, omejitve in drugi ukrepi so določeni v predpisih, ki urejajo vstop in prebivanje, ali v predpisih, ki urejajo zaposlitev in delo. Glede na različne sisteme se države članice EU razlikujejo po tem, ali je postopek izdaje dovoljenja za prebivanje in dovoljenja za delo enoten ali pa gre za dva postopka, ter tudi po vrstah delovnih dovoljenj in dovoljenj za prebivanje.

V Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev je izpolnjena obveznost držav članic EU, da v nacionalni zakonodaji implementirajo določbe direktiv, ki se nanašajo na pravice državljanov držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije ter njihovih družinskih članov do zaposlitve ali dela v Republiki Sloveniji. Prav tako so implementirane določbe direktiv, ki določajo pravice državljanov tretjih držav.

Prikaz določb posameznih direktiv in členov Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, v katerih so določbe implementirane:

a. določbe Direktive 2001/55/ES: 12. člen direktive je implementiran v 23. členu predloga zakona. Direktiva določa standarde za dodelitev začasne zaščite razseljenih oseb. V 23. členu predloga zakona je določena pravica oseb s statusom začasne zaščite do pridobitve osebnega delovnega dovoljenja za čas trajanja statusa osebe z začasno zaščito;

b. določbe Direktive 2003/9/ES: 11. člen direktive je implementiran v 23. členu predloga zakona. Direktiva določa minimalne standarde za sprejem prosilcev za azil. V 23. členu predloga zakona je določena pravica oseb z mednarodno zaščito, da lahko po devetih mesecih od vložitve prošnje za mednarodno zaščito ter ob izpolnjevanju nekaterih pogojev pridobijo osebno delovno dovoljenje za čas treh mesecev z možnostjo podaljšanja;

c. določbe Direktive 2003/86/ES: 14. člen direktive je implementiran v 21., 22. in 25. členu predloga zakona. Direktiva ureja pravice državljanov tretjih držav do združitve družine. V 14. členu direktive je določena pravica, da države članice določijo pogoje za zaposlitveno ali samozaposlitveno dejavnost družinskih členov tujca. V 21. členu so določeni pogoji za samozaposlitev, v 22. členu pogoji za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo treh let, v 25. členu pa pogoji za pridobitev dovoljenja za zaposlitev;

č. določbe Direktive 2003/109/ES: 11. in 21. člen direktive sta implementirana v 9. členu predloga zakona. Direktiva ureja status državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas. Predlog zakona daje državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v RS, pravico do prostega dostopa na trgu dela, tujcem s statusom rezidenta za daljši čas v drugi državi članici EU pa prost dostop na trg dela po enoletnem prebivanju v državi;

d. določbe Direktive 2004/38/ES: 2. člen direktive je implementiran v 4. in 9. členu predloga zakona, 23. in 24. člen direktive pa v 9. in 15. členu predloga zakona. V II. poglavju so določene pravice in obveznosti državljanov EU, EGP in Švicarske konfederacije in njihovih družinskih članov glede dostopa na slovenski trg dela ter pravice in obveznosti podjetij iz teh držav glede izvajanja storitev v RS;

e. določbe Direktive 2004/81/ES: 11. člen direktive je implementiran v 20. in 23. členu predloga zakona. Direktiva ureja položaj žrtev trgovine z ljudmi. V 23. členu predloga zakona je določena pravica žrtev trgovine z ljudmi do pridobitve osebnega delovnega dovoljenja za čas veljavnosti dovoljenja za prebivanje, 20. člen pa določa, da se osebno delovno dovoljenje pridobi na vlogo tujca in neodvisno od stanja in razmer na trgu dela;

f. določbe Direktive 2004/83/ES: 26. člen direktive je implementiran v 9., 20. in 23. členu predloga zakona. Direktiva določa minimalne standarde za pridobitev mednarodne zaščite (status begunca in osebe s subsidiarno zaščito). Predlog zakona v 9. členu določa pravico begunca do prostega dostopa do trga dela, v 23. členu je določena pravica osebe s subsidiarno zaščito do osebnega delovnega dovoljenja, 20. člen pa določa, da se osebno delovno dovoljenje pridobi na vlogo tujca in neodvisno od stanja in razmer na trgu dela;

g. določbe Direktive 2004/114/ES: 17. člen direktive je implementiran v 5. členu predloga zakona. Direktiva določa pogoje za sprejem državljanov tretjih držav, in sicer za sprejem na študij, izmenjavo učencev, neplačano usposabljanje ali prostovoljno delo. 5. člen predloga zakona določa, da se za tujce, ki imajo v Republiki Sloveniji status vajenca, dijaka ali študenta in na tej podlagi opravljajo vajeništvo ali študentsko delo, ter za tujce, ki opravljajo vajeništvo ali študentsko delo na podlagi sporazumov o izmenjavi študentov oziroma dijakov, določbe tega zakona ne uporabljajo;

h. določbe Direktive 2005/71/ES: 11. člen direktive je implementiran v 5. členu predloga zakona. Direktiva določa poseben postopek za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja. V skladu s priporočilom direktive predlog zakona v 5. členu določa, da se za tujce s statusom raziskovalca zakon ne uporablja;

i. določbe Direktive 2009/50/ES: 5. člen direktive, ki določa pogoje za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve, je prenesen v 31. člen predloga zakona. Predlog zakona v 31. členu opredeljuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo soglasja Zavoda RS za zaposlovanje v postopku izdaje k modri karti EU ali podaljšanja veljavnosti modre karte EU in v postopku zamenjave delodajalca. Isti člen prenaša tudi določbe 9. in 12. člena direktive, in sicer v delu, ki se nanaša na pogoje za podaljšanje oziroma izdajo soglasja k zamenjavi delodajalca. Določba 15. člena direktive, ki se nanaša na družinske člane imetnika modre karte, je prenesena v določbe zakona, ki urejajo samozaposlitev in zaposlitev (21. in 25. člen);
j. določbe Direktive 2009/52/ES: določbe 3. člena direktive so prenesene v 6. in 23. člen predloga zakona. Predlog zakona v šestem členu določa, da morajo imeti tujci, ki so zaposleni ali opravljajo delo v Republiki Sloveniji, urejeno prebivanje v skladu z zakonom, ki ureja prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji, 23. člen pa daje žrtvi nezakonitega zaposlovanja pravico do pridobitve osebnega delovnega dovoljenja za čas trajanja dovoljenja za prebivanje.

FRANCIJA

Delovno dovoljenje

Za delo v Franciji morajo tujci pridobiti dovoljenje za prebivanje in dovoljenje za delo. Delovno dovoljenje lahko temelji na dovoljenju za prebivanje, lahko pa se izda kot ločen dokument. Dovoljenje za prebivanje ali delovno dovoljenje se izda z oznakami: »zasebno in družinsko življenje«, »delavec«, »obiskovalec«, »študent«, »obiskovalec«. Veljavno je eno leto. Obstaja tudi rezidenčno dovoljenje (posebej za prebivanje in delo alžirskih državljanov), ki je veljavno 10 let.

Pogoji za pridobitev delovnega dovoljenja:
- veljavno dovoljenje za prebivanje,
- prošnja za delovno dovoljenje pred začetkom dela,
- pogodba o delu itn.

Delovno dovoljenje, izdano v določeni regiji/departmaju, ni veljavno v glavnem mestu, in obratno.

Z dopolnitvami francoskega zakona, ki se nanaša na imigracijo in integracijo tujcev, iz leta 2006, so uvedli tristopenjsko dovoljenje za prebivanje in delo, in sicer:

1. Dovoljenje za prebivanje glede na »kompetence in sposobnosti«
- Izda se za obdobje do treh let. Odobri se tujcu, ki je francoski rezident ali nerezident, ki ga lahko pridobi na podlagi svojih sposobnosti in znanja, ki prispevajo k trajnemu gospodarskemu razvoju Francije na intelektualnem, znanstvenem, kulturnem in humanitarnem področju;
- dovoljenje odobri minister za notranje zadeve na podlagi kriterijev, ki jih vsako leto določi Državna komisija za kompetence in znanja. Imetnik tega dovoljenja lahko v Franciji začne opravljati poklicno dejavnost po lastni izbiri takrat, ko mu je dovoljenje izdano.

2. Začasno dovoljenje za prebivanje za sezonske delavce

Izda se za obdobje treh let, odobri pa se tujcu, ki je sklenil pogodbo o sezonskem delu in čigar stalno prebivališče je zunaj Francije. Sezonsko delo v Franciji se lahko opravlja za maksimalno obdobje šest mesecev v dvanajstih zaporednih mesecih, tujec ne more prebivati v Franciji več kot šest mesecev v enem letu.

3. Dovoljenje za prebivanje za delavce predstavništev

Izda se za obdobje treh let, odobri pa se tujcu, ki je napoten na delo v Francijo v okviru mobilnosti znotraj skupine, ob pogoju, da je bruto mesečni dohodek v skupini najmanj 1,5 minimalnega osebnega dohodka. Imetnikom tega dovoljenja je zagotovljen takojšen vstop v Francijo. To velja tudi za tiste tujce, ki prejemajo plačo neposredno od francoskega delodajalca/podjetja. Družinski člani imetnikov dovoljenja za prebivanje za delavce predstavništev na podlagi predhodnega prebivanja v Franciji (neprekinjeno šest mesecev) pridobijo dovoljenje za začasno prebivanje z oznako »zasebno in družinsko življenje«.

Pogoji izdaje in veljavnost delovnih dovoljenj

Po posvetu med sindikalnimi partnerji se oblikujejo liste deficitarnih poklicev na regionalni ravni. Stanje na področju zaposlovanja mora izkazati potrebo po izdaji delovnih dovoljenj za opravljanje enega od teh poklicev. Na podlagi tega lahko tuji delavec pridobi začasno dovoljenje za prebivanje, do katerega je upravičen na podlagi pogodbe o delu za nedoločen čas ali na podlagi pogodbe o delu, ki je sklenjena za čas, daljši kot eno leto.

Delo tujih študentov

Tuji študenti, imetniki dovoljenja za prebivanje iz naslova »študent«, lahko uveljavljajo pravico do plačanega dela, in sicer omejeno v okviru 60 odstotkov trajanja dela v letu. Začasna delovna dovoljenja v času trajanja študija niso več potrebna za opravljanje plačanega dela v okviru teh urnih omejitev. Delodajalci morajo najete študente predhodno prijaviti pri administrativnih organih.

Delo tujih študentov po koncu študija

Za študente z velikim profesionalnim potencialom, ki želijo prve poklicne izkušnje pridobiti na francoskem trgu dela in s tem prispevati h gospodarskemu razvoju Francije in države izvora, je dostop lahek. Študent na začetku prejme dovoljenje za začasno prebivanje za čas 6 mesecev (izda ga prefektura).

Stažisti

Zakon administrativnim organom nalaga, naj pripravijo konvencijo v zvezi s stažiranjem in glede organizacij, ki uvedejo in razporedijo stažiste v podjetja, ki te stažiste sprejmejo.

Dostop do prebivanja tujca na podlagi stažiranja se odobri z dovoljenjem za začasno prebivanje z oznako »stažist«.

Državljani EU/EGP (Evropska unija, Islandija, Liechtenstein in Norveška) ne potrebujejo delovnega dovoljenja, da imajo službo, da so samozaposlene osebe ali da so ustvarili poslovno enoto v Franciji.

Prost pretok delovne sile

Državljani EU/EGP in Švicarske konfederacije imajo v Franciji prost dostop na trg dela. Prehodno obdobje še vedno velja za Romunijo in Bolgarijo.

Izjava o skladnosti (pdf. format) – izvoz iz baze RPS

6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMELO SPREJETJE ZAKONA

6.1 Administrativne in druge posledice

a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov

– razlogi za uvedbo novega postopka ali administrativnih bremen in javni interes, ki naj bi se s tem dosegel;

Zaradi zlorab slovenskih dovoljenj za prebivanje, izdanih na podlagi delovnih dovoljenj, je Vlada RS v letu 2009 sprejela Uredbo o omejitvah in prepovedih zaposlovanja in dela tujcev. Tujci so namreč pridobivali slovenska dovoljenja z namenom vstopa v schengensko območje in nelegalnega prebivanja in dela v drugih državah EU. Te zlorabe so se dogajale največkrat na podlagi pridobljenih dovoljenj za delo za zastopnike gospodarskih družb; pogoj za pridobitev teh dovoljenj je bil le, da je tujec vpisan v register kot zastopnik družbe, zato predlog zakona zaostruje pogoje pri izdaji tovrstnih delovnih dovoljenj. Po novem bo moral tujec, ki je ustanovil gospodarsko družbo in za zastopnika imenoval tujca, izkazati lastništvo ali najem poslovnih prostorov ter investicijo v Sloveniji v višini najmanj 30.000 evrov za zagon gospodarske družbe. Gospodarske družbe, ki že poslujejo, pa bodo morale v postopku pridobivanja delovnega dovoljenja za zastopnika dokazati, da poslujejo že šest mesecev in izplačujejo plače ter davke in prispevke. S tem bodo odpravljeni tudi fiktivni naslovi ter težave različnih inšpekcijskih organov in DURS-a v primerih, ko tujcev ni bilo na vpisanem naslovu.

– dokumentacija, ki jo je stranka dolžna predložiti, povečanje ali zmanjšanje obsega dokumentacije z navedbo razlogov;

Stranka sama bo morala priložiti dokazilo le, če tega dokazila ni mogoče pridobiti iz uradnih evidenc (na primer fotokopijo potnega lista tujca, pogodbo o zaposlitvi, dokazilo o pridobljeni izobrazbi tujca ...).
Dokumentacija, ki jo mora stranka priložiti vlogi, ostaja enaka kot po sedaj veljavni zakonodaji. Izjema je le postopek za izdajo dovoljenja za delo tujih zastopnikov, kjer se bo obseg dokumentacije, ki jo bo treba priložiti vlogi, povečal zaradi drugačnih, strožjih pogojev za izdajo te oblike delovnega dovoljenja, kar je pojasnjeno že v točki 6.1.a).

6.2 Presoja posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike

Predlog zakona o zaposlovanju in delu tujcev nima posledic na okolje.

6.3 Presoja posledic na gospodarstvo

Predlog zakona o zaposlovanju in delu tujcev nima neposrednih posledic na gospodarstvo.

Kljub temu je treba poudariti, da ima področje zaposlovanja in dela tujcev pomembne makroekonomske učinke. V kontekstu neskladja med povpraševanjem in ponudbo na slovenskem trgu dela ima zaposlovanje in delo tujcev pomemben razvojni učinek, hkrati pa predstavlja tuja delovna sila nezanemarljiv delež davkoplačevalcev. V tem smislu ima predlog zakona določene makroekonomske učinke, saj so ukrepi, ki jih zakon predvideva, namenjeni ustvarjanju ravnotežja med pozitivnimi makroekonomskimi učinki in negativnimi vplivi na domačo zaposlenost in trg dela. Veljalo bi tudi omeniti, da ima predlog zakona tudi manjši vpliv na podjetja, saj v primerjavi s sedanjo ureditvijo določa težje pogoje za izdajo dovoljenja za delo tujih zastopnikov. Razlog za navedeno je v naraščajočem številu zlorab dovoljenj za delo tujih zastopnikov in na njihovi podlagi izdanih dovoljenj za prebivanje, ki so jih v zadnjem obdobju zabeležili pristojni organi.

6.4 Presoja posledic na socialnem področju

Predlog zakona predvideva mehanizme za zagotovitev optimalnih pozitivnih učinkov na gospodarstvo in javne finance ob hkratni omejitvi negativnih učinkov na domačo zaposlenost in trg dela.

Predlog zakona pred izdajo delovnega dovoljenja predvideva postopek kontrole trga dela, v katerem Zavod RS za zaposlovanje preveri, ali za prosto delovno mesto obstajajo ustrezni domači kandidati ali kandidati, izenačeni z domačimi. Državljani tretjih držav tako lahko brez kontrole trga dela delajo oziroma se zaposlujejo zgolj kot sezonski delavci. V primerjavi s sedanjo ureditvijo pa predlog zakona ne omogoča več sezonskega dela tujcev v gradbeništvu ter gostinstvu in turizmu, kar pomeni, da se bodo v teh dejavnostih tujci lahko zaposlovali le, če ne bo ustrezne domače delovne sile.

Predlog zakona določa, da mora zavod za zaposlovanje pred izdajo dovoljenja za zaposlitev preveriti, ali je delodajalec v zadnjih šestih mesecih predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne liste in poravnaval davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela.

V zvezi s perečo problematiko nastanitvenih pogojev za delovne migrante je treba omeniti, da predlog zakona določa, da so delodajalci, ki zaposlujejo tujce ali za katere tujci opravljajo delo in ki zagotavljajo nastanitev tem tujcem v Republiki Sloveniji, dolžni zagotoviti minimalne bivanjske in higienske standarde. Z navedeno določbo predlog zakona daje pravno podlago za sprejetje podzakonskega predpisa, ki bo uredil področje nastanitev delavcev migrantov.

6.5 Presoja posledic na dokumente razvojnega načrtovanja

Predlog zakona o zaposlovanju in delu tujcev nima neposrednih posledic na dokumente razvojnega načrtovanja.

6.6 Izvajanje sprejetega predpisa /

–

6.7 Druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlog zakona

/

II. BESEDILO ČLENOV

III. OBRAZLOŽITEV

I. poglavje: Splošne določbe

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

(prepis določb veljavnega zakona, ki se s predlogom spreminjajo)

Gre za nov Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, ki bo v celoti nadomestil sedaj veljavni Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 66/00, 101/05, 52/07).

V. PRILOGE

- osnutki podzakonskih predpisov, katerih izdajo določa predlog zakona,
– analize, študije,
– vprašalniki,
– ankete,
– pobude in predlogi, ki so neposredno vplivali na odločitev za predlog zakona,
– drugo.
Na podlagi osmega odstavka 10. člena, tretjega odstavka 18. člena, prvega odstavka 29. člena, šestega odstavka 48. člena in petega odstavka 60. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št.----) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve

(2) Namen usposabljanja je dodatno izobraziti oziroma usposobiti tuje ali slovenske strokovne delavce za izvajanje delovnega procesa pri delodajalcu.

(2) Za kapitalsko povezanost se šteje, če ima slovenska ali tuja gospodarska družba najmanj 10-odstotni delež v slovenski ali tuji gospodarski družbi, ki ne sme biti manjši od 8.400 evrov.

(3) Pogodba o poslovno-tehničnem sodelovanju ali o prenosu tehnologije se šteje za ustrezno, če sta slovenska in tuja gospodarska družba v skladu s predpisi obeh držav registrirani za opravljanje dejavnosti na področjih, na katerih bosta sodelovali po tej pogodbi.

(4) Pogodba iz prejšnjega odstavka mora izkazovati najmanj 41.800 evrov letnega prometa med slovensko in tujo gospodarsko družbo.

(5) Izpolnjevanje kriterijev iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena upravičeni vlagatelj izkazuje z naslednjimi dokazili, ki se priložijo k vlogi za izdajo dovoljenja za delo:

1. dokazilom o kapitalski povezanosti in ustrezni registraciji (izpis iz poslovnega registra). Izpis iz poslovnega registra slovenske gospodarske družbe pridobi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje po uradni dolžnosti;

2. pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju ali o prenosu tehnologije.

(2) Pogodba o usposabljanju mora poleg programa obvezno vsebovati:

1. določilo, da tuji delavci ob napotitvi prejemajo plačo tuje gospodarske družbe,

2. podatke o načinu kritja stroškov nastanitve z navedbo prebivališča ter

3. višino in način zagotavljanja stroškov prehrane napotenih delavcev.

1. seznam tujih napotenih delavcev z navedbo delovnih mest v tuji družbi in njihovo strokovno izobrazbo;

2. način usposabljanja – individualno ali skupinsko. V posamezni skupini je lahko največ pet tujih napotenih delavcev;

3. področje usposabljanja. Za vsakega tujega delavca se navedejo strokovno področje, poklic ali delovna mesta, na katerih se bo dodatno izobraževal;

4. cilj usposabljanja. Navedeta se znanje in usposobljenost, ki naj bi ju tujci dosegli pri tem usposabljanju (na primer uvajanje v delo v zvezi z novimi tehnologijami, standardi, ekološkimi zahtevami, funkcionalno izobraževanje ipd.);

5. obveznosti tujca pri usposabljanju. Navedejo se obveznosti, kakršne so pisanje dnevnika, poročila o delu, izdelava elaborata, izpit, praktični preizkus znanja ipd. V programu se navede najmanj ena taka obveznost;

6. mentorja (ime in priimek, izobrazba in delovno mesto) in njegove obveznosti. Posameznik je lahko mentor največ eni skupini petih tujcev ali največ dvema tujcema, ki se individualno usposabljata. Njegova naloga je tudi pripraviti poročilo o izvedenem usposabljanju;

7. preverjanje uspešnosti usposabljanja. Določi se način preverjanja, ki se lahko opravi na podlagi poročila o izvedenem usposabljanju, z razgovorom pred komisijo, praktičnim preizkusom znanja ipd.;

8. lokacijo usposabljanja. Navedejo se na primer proizvodni prostori, učne delavnice slovenske gospodarske družbe, udeležba na seminarjih ipd. in čas opravljanja usposabljanja na posamezni lokaciji.

1. seznam tujih napotenih delavcev, ki bodo usposabljali slovenske delavce, z navedbo delovnih mest v tuji družbi in njihovo strokovno izobrazbo;

2. način usposabljanja slovenskih delavcev – individualno ali skupinsko. Posamezen tuji napoteni delavec lahko usposablja v skupini največ pet slovenskih delavcev ali individualno največ dva;

3. področje usposabljanja. Za vsakega delavca se navedejo strokovno področje, poklic ali delovna mesta, na katerih se bo usposabljal;

4. cilj usposabljanja. Navedeta se znanje in usposobljenost, ki naj bi ju delavci dosegli pri tem usposabljanju (na primer uvajanje v delo v zvezi z novimi tehnologijami, standardi, ekološkimi zahtevami, funkcionalno izobraževanje ipd.);

5. obveznosti delavcev pri usposabljanju. Navedejo se obveznosti, kakršne so pisanje dnevnika, poročila o delu, izdelava elaborata, izpit, praktični preizkus znanja ipd. V programu se navede najmanj ena taka obveznost;

6. tujec mentor pripravi poročilo o izvedenem usposabljanju;

7. preverjanje uspešnosti usposabljanja. Določi se način preverjanja, ki se lahko opravi na podlagi poročila o izvedenem usposabljanju, z razgovorom pred komisijo, praktičnim preizkusom znanja ipd.;

8. lokacijo usposabljanja. Navedejo se na primer proizvodni prostori, učne delavnice slovenske gospodarske družbe, udeležba na seminarjih ipd. in čas opravljanja usposabljanja na posamezni lokaciji.

(2) Pristojna zbornica z žigom in podpisom odgovorne osebe potrdi program usposabljanja in ga skupaj s soglasjem o njegovi ustreznosti vrne slovenski gospodarski družbi.

Št.:

Ljubljana, dne

EVA:

Dr. Ivan Svetlik Minister za delo, družino in socialne zadeve Mag. Darja Radić Ministrica za gospodarstvo

Na podlagi tretjega odstavka 18. člena, tretjega odstavka 19. člena in petega odstavka 64. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. --/--) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve

(2) Zavod z obdelavo podatkov zagotovi, da se podatki iz 18. člena zakona lahko dopolnijo s številčnimi podatki o sedežu oziroma državljanstvu izvajalcev storitev, vrsti storitve ter kraju in trajanju izvajanja storitve.

(3) Zavod zagotovi, da so podatki iz prvega in drugega odstavka tega člena ministrstvu, pristojnemu za delo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), dostopni na način, določen s splošnimi akti zavoda.

(4) Zavod mesečno posreduje podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena davčnemu organu.

(2) Zavod lahko osebne podatke tujcev in podatke o delodajalcih, tujih delodajalcih, pravnih ali fizičnih osebah, registriranih za opravljanje dejavnosti, ki s tujci sklepajo pogodbe o delu, ter naročnikih storitev, pridobljene v skladu s prejšnjim odstavkom, daje na voljo le na podlagi zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(2) Zavod z obdelavo podatkov zagotovi, da se podatki iz prejšnjega odstavka, razen podatkov o razveljavljenih delovnih dovoljenjih, lahko dopolnijo s številčnimi podatki o državljanstvu tujcev, spolu, starosti, izobrazbi, poklicu in dejavnostih, v katerih so tujci zaposleni.

(3) Zavod zagotovi, da so podatki iz prvega in drugega odstavka tega člena ministrstvu dostopni na način, določen s splošnimi akti zavoda.

Št.:

Ljubljana, dne

EVA:

Dr. Ivan Svetlik Minister za delo, družino in socialne zadeve

Na podlagi 13. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. --/--) izdajajo minister za delo, družino in socialne zadeve, minister za okolje in prostor in minister za zdravje

(1) Ta pravilnik določa minimalne bivanjske in higienske standarde, ki veljajo za nastanitev tujcev na delu v Republiki Sloveniji.

(2) Minimalne bivanjske in higienske standarde, določene s tem pravilnikom, morajo zagotavljati slovenski in tuji delodajalci, ki tujca zakonito zaposlijo, ter pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklenejo pogodbo o delu in mu oddajo nastanitveni prostor, ki je v lasti ali najemu delodajalca ali pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklene pogodbo o delu, oziroma v lasti ali najemu fizičnih ali pravnih oseb, kapitalsko povezanihz njimi.

 (3) Minimalne bivanjske in higienske standarde, določene s tem pravilnikom, morajo zagotavljati slovenski delodajalec, tuji delodajalec ter pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklene pogodbo o delu, iz drugega odstavka tega člena, tudi v primeru podaljševanja delovnih dovoljenj.

(2) Ta pravilnik se ne uporablja za tujce, ki so v Republiki Sloveniji uveljavili pravico do združevanja družine oziroma so družinski člani slovenskih državljanov, državljanov držav članic EU ali državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji.

Slovenski delodajalec, tuji delodajalec ter pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklene pogodbo o delu iz 1. člena tega pravilnika, mora zagotavljati naslednje minimalne bivanjske standarde:

a) prostori, namenjeni prebivanju, spanju in uživanju hrane, morajo imeti tla pokrita s toplo oblogo, stene in strop morajo biti izolirani, vrata in okna morajo tesniti in se odpirati, da je omogočeno zračenje;

b) prostori, namenjeni prebivanju, spanju in uživanju hrane, morajo biti ustrezno vzdrževani, zagotovljena mora biti možnost ogrevanja;

c) zagotovljeni morajo biti gradbeni in požarni normativi;

č) v objektu mora biti dosegljiva oprema prve pomoči, zaščitena pred umazanijo;

d) v dnevnih in spalnih prostorih mora biti poskrbljeno za zadostno osvetlitev (naravno in električno);

e) moški in ženski spalni prostori morajo biti fizično ločeni; za vsakega stanovalca mora biti zagotovljena samostojna postelja, največ dve postelji sta lahko druga nad drugo;

f) v prostoru, ki je namenjen prebivanju, spanju in uživanju hrane, lahko prebiva največ šest oseb;

g) glede na število oseb, ki prebivajo v prostoru, mora biti zagotovljeno na osebo za spanje najmanj 6 m², za kuhinjo 1 m² in prebivanje 1 m², brez sanitarnih prostorov:

Število oseb	Najmanjša površina
1	8 m2
2	10 m2
3	16 m2
4	21 m2
5	27 m2
6	30 m2

a) v sanitarijah, namenjenih souporabi manj kot šestih uporabnikov/delavcev, morajo biti stranišče s splakovalnikom, umivalnik ter prha z mrzlo in toplo vodo. V sanitarijah, namenjenih souporabi več kot petih uporabnikov/delavcev, morajo biti nameščeni najmanj eno stranišče s splakovalnikom, za največ pet uporabnikov/delavcev in najmanj en umivalnik in ena prha z mrzlo in toplo vodo za največ 10 uporabnikov/delavcev;

b) stranišče in prha morata biti fizično ločena od ostalih bivalnih prostorov ali delov prostorov v souporabi;

c) zagotovljena morata biti zadostno zračenje in osvetlitev, tla in stene morajo biti obloženi z materiali, ki se čistijo s sanitarnimi čistili;

č) Sanitarije morajo biti fizično ločene za delavce različnega spola.

Slovenski delodajalec, tuji delodajalec ter pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklene pogodbo o delu, iz 1. člena tega pravilnika je dolžan vlogi za izdajo delovnega dovoljenja priložiti izjavo, ki je sestavni del tega pravilnika, da oddani nastanitveni prostor izpolnjuje minimalne standarde iz 3. in 4. člena tega pravilnika.

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika izvajajo pristojni nadzorni organi v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo).

(2) Prijavo kršitve minimalnih bivanjskih in higienskih standardov iz 3. in 4. člena tega pravilnika lahko na pristojni inšpektorat iz prejšnjega odstavka podajo tujec, sostanovalci iz istega ali bližnjega stanovanjskega objekta, zainteresirana nevladna organizacija oziroma drug zainteresiran subjekt.

Št.:

Ljubljana, dne

EVA:

Dr. Ivan Svetlik Minister za delo, družino in socialne zadeve Prof. dr. Roko Žarnić Minister za okolje in prostor Dorijan Marušič Minister za zdravje

____________________________

Delodajalec

____________________________

Odgovorna oseba delodajalca

­­­___________________________________

Naslov delodajalca

____________________________

Matična številka delodajalca

Priloga k vlogi za izdajo delovnega dovoljenja:

a) za zaposlitev tujca
b) za sezonsko zaposlitev tujca

Izjavljam, da nastanitveni prostori, ki jih bom oddal v najem tujcu ___________________________, ustrezajo minimalnim bivalnim in higienskim standardom, določenim v 3. in 4. členu Pravilnika o določitvi minimalnih bivalnih in higienskih standardov za tujce na delu v Republiki Sloveniji. Tujec bo prebival na naslovu _________________________________________.

Datum: _________