Predlog zakona

Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

EVIDENČNI PODATKI

REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

EVA: 2010-2011-0001
Številka: 00720-3/2010/9
Ljubljana, 01.07.2010

PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA

L J U B L J A N A

Vlada Republike Slovenije je na 89. redni seji dne 1.7.2010 določila besedilo:

- Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah,

ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

– Aleš Zalar, minister za pravosodje,
– Boštjan Škrlec, državni sekretar, Ministrstvo za pravosodje,
– Andreja Lang, generalna direktorica, Ministrstvo za pravosodje.

mag. Helena KAMNAR
GENERALNA SEKRETARKA

PRILOGA: 1

REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

PRVA OBRAVNAVA
EVA 2010-2011-0001

PREDLOG ZAKONA
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SODNIH TAKSAH

I. UVOD

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA

Od 1. oktobra 2008 dalje na področju sodnih taks velja novi Zakon o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08; v nadaljevanju ZST-1), ki je prinesel številne novosti. Ena izmed najpomembnejših je uvedba enkratne enotne takse za celoten postopek na posamezni stopnji, ki jo je v večini primerov treba plačati ob vložitvi vloge, s katero se začne postopek. V zvezi s postopkom plačila sodne takse je ZST-1 določil, da po opravljenem plačilu taksni zavezanec v večini primerov ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu, kar pomeni, da mora sodišče samo ugotoviti, ali je sodna taksa plačana. Poleg tega je bil spremenjen tudi postopek izterjave neplačane takse in sicer tako, da v primeru, ko sodna taksa ob nastanku taksne obveznosti ni v celoti plačana, pošlje sodišče taksnemu zavezancu plačilni nalog s točno določenimi obveznimi sestavinami, zoper katerega je dopustno vložiti ugovor. V zvezi s tem je bilo na novo določeno, da prisilno izterjavo sodnih taks tako za fizične kot za pravne osebe opravljajo davčni organi. Precej novosti je ZST-1 uvedel glede taksnih oprostitev. Tako so med drugim natančneje določeni pogoji za oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks, čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov, spremenjen pa je tudi postopek za uveljavitev oprostitve, odloga in obročnega plačila sodnih taks. V zvezi z izračunavanjem sodnih taks je ZST-1 odpravil točkovni sistem in uvedel takse, izražene neposredno v eurih, oziroma določil nov način odmere tistih sodnih taks, ki so določene glede na vrednost predmeta postopka. Odpravljeni so bili tudi dotedanji posebni taksni limiti. Na novo so bile določene sodne takse v kazenskem postopku in postopku o prekrških, poleg teh pa še nekatere druge takse, katerih uvedba je bila potrebna zaradi spremenjene procesne zakonodaje. V okviru taksne tarife so bile uvedene tabele, pri čemer se je deloma spremenila tudi njena sistematika.

Večina navedenih sprememb in novosti je bila uvedena z namenom poenostavitve plačevanja sodnih taks in spodbujanja k racionalnejšemu sprožanju sodnih postopkov. S tem bi se v korist taksnih zavezancev odpravile administrativne ovire pri plačevanju in dokazovanju plačanih sodnih taks, hkrati pa bi se zmanjšal obseg dela sodišč na področju sodnih taks, kar bi pripomoglo k pospešitvi postopkov in odpravi sodnih zaostankov. Vendar se je po uveljavitvi zakona izkazalo, da novosti na področju plačevanja in ugotavljanja plačil sodnih taks povzročajo tako sodiščem kot strankam precejšnje težave. Ker je v tretjem odstavku 6. člena ZST-1 določeno, da taksni zavezanec po opravljenem plačilu sodne takse ni dolžan dostaviti sodišču nikakršnih dokazil o plačilu, mora sodišče samo ugotoviti, ali je bila v posameznem primeru taksa v resnici plačana, v kakšni višini je bila plačana in kdaj je bilo plačilo opravljeno. Sodišča v ta namen uporabljajo spletno aplikacijo UJPnet, ki omogoča vpogled v podatke o evidenčnem stanju in prometu na ustreznem podračunu. Za hitro in učinkovito iskanje plačil sodnih taks preko aplikacije UJPnet pa mora imeti sodišče na voljo čim bolj natančne podatke v zvezi s posameznim plačilom. Ker ZST-1 dopušča, da taksni zavezanec plača sodno takso že ob vložitvi vloge, ko še ni znana opravilna številka zadeve, te številke ni mogoče navesti pri plačilu takse. Zaradi tega mora sodišče poiskati konkretno plačilo s pomočjo drugih kriterijev, kot je na primer ime in priimek plačnika, dan plačila, znesek plačila, namen plačila, kraj plačila, morda navedba strank postopka in podobno. To pa so kriteriji, ki pogosto ne zadoščajo za ugotovitev konkretnega plačila takse. Če sodišče ne ugotovi, da je bila sodna taksa plačana, pošlje taksnemu zavezancu nalog za plačilo takse, zoper katerega je dopustno vložiti ugovor. S tem se podaljšujejo postopki tudi v primerih, ko je zavezanec dejansko plačal sodno takso, vendar sodišče plačila ni moglo samo ugotoviti. Poleg tega se v praksi pojavljajo primeri, ko ista oseba vloži več istovrstnih zahtevkov zoper različne stranke in je višina takse za vse zahtevke enaka, pri čemer ta oseba plača le eno takso za eno zadevo, sodišče pa zaradi odsotnosti ustrezne reference šteje ta znesek za plačan v različnih zadevah. Nekateri plačniki pa celo z istim plačilnim nalogom plačajo takse za več različnih zadev, pri čemer navedejo le skupni znesek, tako da sodišče zopet zaradi odsotnosti ustreznih referenc ne more ugotoviti, za katere zadeve je taksa plačana. Predlagana novela zato spreminja postopek plačila sodnih taks tako, da bo treba pri plačilu navesti ustrezno referenco, ki jo bo taksnemu zavezancu predhodno sporočilo sodišče, ali pa sodišču predložiti potrdilo o opravljenem plačilu.

Na področju taksnih oprostitev je ZST-1 v drugem odstavku 11. člena določil, da čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 12 mesecev. To pomeni, da mora biti sodna taksa v vsakem primeru plačana v enem letu po izdaji sklepa o odlogu oziroma obročnem plačilu taks. Ker pa nekatere stranke ne bi zmogle plačila celotne takse niti v enem letu po izdaji navedenega sklepa, jih sodišča oproščajo plačila taks kljub temu, da bi sicer takso zmogle plačati v določenem daljšem časovnem obdobju. Predlagana novela zato odpravlja navedeno časovno omejitev.

Ker ZST-1 ne napotuje na uporabo določb Zakona o pravdnem postopku ali kateregakoli drugega procesnega zakona, so določene procesne situacije, povezane z odločanjem o obveznosti plačila sodnih taks, ostale nejasne in jih mora zapolnjevati sodna praksa. Tako stanje lahko pripelje do tega, da sodišča v enakih procesnih situacijah postopajo različno, kar je v nasprotju z ustavnim načelom enakega varstva pravic. Zaradi zagotovitve spoštovanja navedenega ustavnega načela in s tem večje pravne varnosti predlagana novela nekatere izmed teh situacij ureja neposredno, glede drugih pa odkazuje na smiselno uporabo ustreznega procesnega predpisa.

Razlog za sprejem predlagane novele je tudi v tem, da ZST-1 za nekatere postopke ne določa sodnih taks. Ker na področju sodnih taks uporaba analogije ni dopustna, je potrebno določiti sodne takse tudi za te primere. V zvezi s tem je potrebno omeniti, da sta se v času, ko je že veljal ZST-1, začeli v celoti uporabljati Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog in Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, zaradi česar je potrebno določiti tudi takse, ki se zaračunavajo v postopkih, urejenih s tema dvema uredbama.

2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

2.1 Cilji

Cilji predlagane novele so predvsem naslednji:
- izboljšanje postopka plačevanja in ugotavljanja plačanih sodnih taks,
- zagotovitev pravne varnosti v postopkih, ki se nanašajo na odločanje o obveznosti plačila sodnih taks,
- ustreznejša in popolnejša določitev sodnih taks v okviru taksne tarife.

Predlagana ureditev spreminja postopek plačevanja in ugotavljanja plačanih sodnih taks tako, da bo ob čim manjši obremenjenosti tako strank kot sodišč omogočal učinkovito in zanesljivo preverjanje, ali je v posameznem primeru sodna taksa plačana, v kakšni višini je plačana in ali je bilo plačilo opravljeno pravočasno. V skladu s predlaganimi spremembami bo treba pri plačilu sodne takse navesti ustrezno referenco, ki jo bo taksnemu zavezancu predhodno sporočilo sodišče, ali pa sodišču predložiti dokazilo o plačilu. Na ta način bo lahko sodišče v vsakem primeru brez dodatnih poizvedb preverilo plačilo sodne takse.

S predlagano novelo se določa, da se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače. Ker veljavni ZST-1 posebej ne ureja vseh procesnih situacij, povezanih z odločanjem o obveznosti plačila sodnih taks, niti v zvezi s tem ne odkazuje na smiselno uporabo ustreznih procesnih predpisov, so se v praksi sodišč pojavile dileme, kako ravnati v teh situacijah. Zaradi odprave navedenega stanja in zagotovitve pravne varnosti je potrebno navedeno področje urediti v ZST-1. Poleg zgoraj navedene splošne določbe o uporabi ustreznih procesnih predpisov bo v ZST-1 vključenih še nekaj posebnih določb, s katerimi bodo urejeni obravnavani primeri. Tako se s predlagano novelo določa, da se v postopku odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu ter v postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog iz 34. oz. 34.a člena ZST-1 taksa ne plača. Posebej se poudarja, da je treba izjavo o premoženjskem stanju, ki se jo priloži predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, izpolniti na predpisanem obrazcu in ji priložiti predpisane priloge, sicer ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. Natančneje se ureja tudi postopanje sodišča po prejemu ugovora zoper plačilni nalog, v zvezi s čimer je posebej določeno, da zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog pritožba ni dovoljena.

Predlagana novela na novo določa sodne takse za postopek za ureditev medsebojnih razmerij v primeru gradnje čez mejo nepremičnine ter sodne takse za postopke po zakonu, ki ureja vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in določanje pripadajočega zemljišča k stavbi. Pri nekaterih taksah se ureditev le deloma spreminja, kar velja predvsem za področje postopkov zaradi insolventnosti, prekrškov in zemljiškoknjižnega postopka, pri nekaterih pa se spreminjajo ali dodajajo potrebna pojasnila. Na ta način bo določitev sodnih taks ustreznejša in popolnejša.

2.2 Načela

Novela zakona sledi istim načelom kot veljavni zakon, pri čemer temelji predvsem na naslednjih splošnih načelih:
- načelo pospešitve postopka,
- načelo enkratne enotne takse za postopek na posamezni stopnji, vključno z odločbo, ki jo v tem postopku izda sodišče,
- načelo določanja taks po vrednosti predmeta postopka, fiksne takse so izjema,
- načelo sorazmernosti med višino sodne takse in storitvijo sodišča, za katero je treba plačati sodno takso.

2.3 Poglavitne rešitve

- Postopek plačevanja in ugotavljanja plačanih sodnih taks

Po predlagani ureditvi bo potrebno sodno takso v večini primerov plačati najpozneje v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena zakona. To pomeni, da jo bo lahko taksni zavezanec plačal že ob nastanku taksne obveznosti ali pa šele kasneje, vendar najpozneje do izteka roka iz plačilnega naloga. Če se bo odločil za takojšnje plačilo, mu v času plačila še ne bo znana ustrezna referenca, zato bo moral sodišču predložiti dokazilo o plačilu. Na ta način bo sodišče obveščeno o plačilu takse in mu v primeru, če bo taksa plačana v celoti, ne bo treba voditi postopka izterjave sodne takse. Če pa ob nastanku taksne obveznosti sodišče ne bo obveščeno o plačilu celotne takse, bo taksnemu zavezancu poslalo plačilni nalog s točno določenimi obveznimi sestavinami, med katerimi bo tudi referenca za plačilo sodne takse. Tudi v tem primeru bo lahko taksni zavezanec plačal sodno takso brez ustrezne reference, pri čemer bo moral dostaviti sodišču dokazilo o plačilu, lahko pa bo plačal takso z navedbo ustrezne reference in se s tem izognil dokazovanju plačila. Pri tem je potrebno dodati, da bo moral plačnik upoštevati tudi nova pravila, ki določajo, kdaj velja sodna taksa za plačano. Tako se bo v večini primerov taksa štela za plačano na dan, ko bo denarno nakazilo prispelo na prehodni podračun sodišča, od katerega se zahteva opravo posameznega dejanja oziroma vodenje postopka. V korist taksnih zavezancev predlog novele določa dve izjemi od navedenega pravila. Če bo taksni zavezanec plačal takso pri sodišču, se bo štelo, da je taksa plačana na dan plačila pri blagajni sodišča. Druga izjema od splošnega pravila pa se nanaša na primer, ko taksni zavezanec pred pretekom roka za plačilo, določenega v plačilnem nalogu, dostavi zadevnemu sodišču dokazilo o plačilu. Če bo v tem primeru znesek plačane takse prispel na račun sodišča šele po preteku roka za plačilo, to taksnemu zavezancu ne bo v škodo, saj se bo taksa štela za plačano že na dan, ko bo sodišče prejelo dokazilo o plačilu. Poleg tega je v predlagani noveli določena zakonska domneva pravočasnosti plačila sodne takse, v skladu s katero se bo v primeru plačila sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev štelo, da je taksa plačana pravočasno, če bo denarno nakazilo prispelo na prehodni podračun sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka za plačilo, določenega v plačilnem nalogu. Pri plačilu sodne takse bo moral torej plačnik upoštevati tako določbe, ki se nanašajo na način plačila sodne takse, pri čemer je še zlasti pomembno pravilo v zvezi z obvezno uporabo reference oziroma dokazovanjem plačane takse, kot tudi določbe glede pravočasnosti plačila sodnih taks. Taksa bo pravilno plačana le, če bosta izpolnjena oba pogoja in sicer tako glede načina kot glede pravočasnosti plačila sodne takse. S predlagano ureditvijo bo sodiščem omogočeno, da bodo v vsakem primeru nedvomno ugotovila, ali je bila posamezna sodna taksa plačana in ali je bila plačana pravočasno.

- Oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks

S predlagano novelo se taksne oprostitve na podlagi zakona razširjajo na postopek odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu ter na postopek odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog. Narava navedenih postopkov je podobna kot pri postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, v katerem se že po veljavni ureditvi taksa ne plača. V vseh teh primerih gre namreč za odločanje o tem, ali bo stranka sploh dolžna kriti določene stroške sodnih postopkov, zaradi česar je primerno, da so takse prosti. Na novo se predlaga tudi taksna oprostitev za centre za socialno delo, kadar so predlagatelji v postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, ter oprostitev plačila sodnih taks v upravnih sporih o priznanju mednarodne zaščite po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito. Dalje se v okviru poglavja o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu sodnih taks črta določba, da čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 12 mesecev. Zaradi te omejitve namreč plačilo takse kljub možnosti odloga oziroma obročnega plačevanja za taksne zavezance pogosto predstavlja preveliko obremenitev, saj mora biti taksa v vsakem primeru plačana v roku 12 mesecev od izdaje sklepa o odlogu oziroma obročnem plačilu taks. Zaradi tega so taksni zavezanci v praksi večkrat oproščeni plačila taks in to kljub temu, da bi navedeno plačilo zmogli, če bi bili čas oziroma obroki plačila zanje ugodneje določeni. Namesto navedene omejitve se zato določi, da lahko sodišče stranki odloži plačilo taks najdlje do izdaje odločbe, glede obročnega plačevanja pa ni nobenih časovnih okvirov. Predlagana novela vzpostavlja domnevo, po kateri se bo štelo, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo njeni družinski člani, če stranka prejema denarno socialno pomoč, kar pomeni, da bo taka stranka oproščena plačila sodnih taks. Poleg tega predlagana novela izrecno določa, da je treba izjavo o premoženjskem stanju, ki se jo priloži predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, izpolniti na predpisanem obrazcu in ji priložiti predpisane priloge, sicer ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. Glede postopanja sodišča pri odločanju o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks je še na novo določena obveznost sodišča, da sklep o navedenem predlogu skupaj s predlogom in ostalimi listinami, pridobljenimi v postopku odločanja o tem predlogu, zapre v poseben ovitek, ki bo nato dostopen le točno določenim subjektom. S tem bo zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, ki se nanašajo na premoženjsko stanje prosilca za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in njegovih družinskih članov.

- Izpopolnitev sistema sodnih taks v okviru taksne tarife

Predlagana novela določa sodne takse za nekatere postopke, kjer do sedaj niso bile izrecno določene. To so najprej takse za postopek izdaje evropskega plačilnega naloga in takse za evropski postopek v sporih majhne vrednosti, medtem ko se takse za postopek za sodno varstvo po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, zakonu, ki ureja zavarovalništvo, zakonu, ki ureja bančništvo in zakonu, ki ureja revidiranje, razširjajo na vse postopke za sodno varstvo po posebnih zakonih, v katerih odloča Vrhovno sodišče RS. V okviru taks za postopke zaradi insolventnosti se odpravljata taksa za prijavo terjatev in taksa za postopek o predlogu za odpust obveznosti pri osebnem stečaju, pri povprečni taksi za stečajni postopek in povprečni taksi za postopek prisilne poravnave pa se predlagata posebni omejitvi. V okviru taks za postopek o prekrških se na novo določa taksa za zavrnitev ugovora zoper sodbo, izdano v skrajšanem postopku, spreminja se višina takse za zavrženje ali zavrnitev zahteve za sodno varstvo, deloma se spreminjajo takse za pritožbeni postopek v okviru postopka o zahtevi za sodno varstvo, manjše spremembe pa so določene še v okviru posebnih taks za postopek o prekrških. Najpomembnejše novosti v zvezi s taksami za nepravdne postopke predstavljajo na novo določene takse za postopek za ureditev medsebojnih razmerij v primeru gradnje čez mejo nepremičnine, za postopek za vzpostavitev etažne lastnine in za postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi ter spremenjene takse za vknjižbo lastninske pravice in za zaznambo. Poleg navedenih sprememb in dopolnitev sistema sodnih taks v okviru taksne tarife predlog novele vsebuje še nekaj novosti pri opombah k taksnim tabelam oziroma posameznim sodnim taksam.

Glede na to, da so področja, na katera se nanašajo zgoraj navedene poglavitne rešitve predloga zakona, že po veljavni ureditvi predmet urejanja ZST-1, je mogoče predlagane rešitve uvesti le s spremembo ustreznih določb zadevnega zakona. Le v zvezi z določbo, ki bo vzpostavila domnevo, po kateri se bo štelo, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo njeni družinski člani, če stranka prejema denarno socialno pomoč, bo potrebno ustrezno spremeniti obrazec izjave o premoženjskem stanju, ki je priloga Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Uradni list RS, št. 93/08).

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

Predlog zakona spreminja način plačevanja in dokazovanja plačanih sodnih taks tako, da bodo lahko sodišča po preteku roka za plačilo takoj, nedvomno in na enostaven način ugotovila, ali je bila sodna taksa v posameznem primeru plačana, v kakšnem znesku je bila plačana in ali je bilo plačilo opravljeno pravočasno. S tem bodo sodišča razbremenjena dodatnega dela v zvezi s tovrstnimi poizvedbami, kar bo omogočilo cenejši in hitrejši potek sodnih postopkov.

Predlog zakona sicer odpravlja takso za prijavo terjatev v insolvenčnih postopkih in takso za postopek o predlogu za odpust obveznosti pri osebnem stečaju, določa posebne omejitve pri povprečni taksi za stečajni postopek, povprečni taksi za postopek prisilne poravnave, taksi za overitve in taksi za pravno pomoč ter uvaja fiksno takso za postopek o predlogu za vknjižbo lastninske pravice, vendar pa hkrati na novo določa takse za postopek za ureditev medsebojnih razmerij v primeru gradnje čez mejo nepremičnine in za postopke po zakonu, ki ureja vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in določanje pripadajočega zemljišča k stavbi, ter na novo določa oziroma zvišuje nekatere takse v okviru taks za postopek o prekrških in taks za zemljiškoknjižni postopek.

Zgornjih navedb ni mogoče natančneje številčno ovrednotiti, saj bo znesek plačanih sodnih taks odvisen od števila in vrste postopkov, sproženih na sodiščih po uveljavitvi tega zakona, vendar pa predlagatelj ocenjuje, da bodo finančne posledice predloga zakona za državni proračun pozitivne.

Predlog zakona ne bo imel nobenih posledic za druga javna finančna sredstva.

4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAČUN ŽE SPREJET

Predlog zakona ne predvideva porabe proračunskih sredstev v obdobju, za katero je bil državni proračun že sprejet.

5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih

Nemčija

V Nemčiji so sodne takse urejene v treh predpisih. Zakon o sodnih stroških (Gerichtskostengesetz - GKG) iz leta 2004 določa sodne takse in druge stroške v postopkih s spornim značajem, Pravilnik o stroških postopka (Kostenordnung - KostO) iz leta 1957 ureja sodne takse in druge stroške, ki nastanejo v nepravdnih postopkih, Zakon o sodnih stroških v družinskih zadevah (Gesetz über Gerichtskosten in Familiensachen - FamGKG) iz leta 2008 pa določa sodne takse in druge stroške v vseh postopkih, ki se nanašajo na družinske zadeve. Navedeni predpisi pa ne določajo postopka plačevanja in ugotavljanja plačanih sodnih taks, temveč je to urejeno s predpisi z drugih področij. V praksi imajo taksni zavezanci na voljo dva možna načina plačevanja sodnih taks. Takso lahko plačajo neposredno na blagajni sodišča ali pri odvetniku, ki plačilo potrdi z odtisom posebnega pečata na vlogi, lahko pa jo plačajo na podlagi računa. V tem drugem primeru, ko stranka opravlja procesna dejanja brez odvetnika in ko je plačilo sodne takse procesna predpostavka, poteka plačilo takse tako, da stranka najprej na sodišče vloži vlogo za začetek postopka. V sodni pisarni uradnik, ki je zadolžen za izračunavanje stroškov, izdela izračun sodne takse in ga dostavi deželni sodni blagajni. Deželna sodna blagajna nato pošlje stranki račun za plačilo takse, na katerem ji med drugim določi znesek takse, ki ga mora plačati, rok za plačilo in oznako blagajne. Na računu se nahaja tudi navodilo, naj stranka v primeru, če plača takso brez uporabe priloženega obrazca plačilnega naloga, pri plačilu obvezno navede oznako blagajne. Zoper ta račun ima stranka možnost ugovora, o katerem odloča sodišče prve stopnje. Če stranka ne plača takse v roku in tudi ne vloži ugovora, ji sodišče pošlje opomin. Če stranka še na podlagi opomina ne plača takse, po preteku šestih mesecev od vložitve tožbe nastopi prisilna izvršba, ki jo izvede poseben izvršitelj, pri čemer izvršilni naslov za to izvršbo predstavlja račun, ki ga izda sodna blagajna v sodelovanju s sodiščem po prejemu strankine vloge za začetek postopka. Če je izvršba uspešna, se tožba vroči nasprotni stranki, če pa je neuspešna, se vročitev ne opravi, postopek pa se ustavi. Pri tem gre za neke vrste upravno izvršbo, ki jo opravljajo deželne pravosodne uprave oziroma institucija sodnih blagajn. Sodne blagajne so zadolžene tudi za spremljanje stanja opravljenih plačil, pri čemer celoten postopek spremljanja plačil in sporočanja sodiščem poteka elektronsko. Če je torej taksa plačana, deželna sodna blagajna pošlje sodišču potrdilo o plačani taksi. Uradnik v sodni pisarni to potrdilo natisne in vloži v spis. Sicer pa je opisani primer precej zapletena izjema. Praviloma stranke vlagajo tožbe prek odvetnikov, zato do takega načina plačila sploh ne pride, ker je taksa plačana že ob vložitvi vloge za začetek postopka.

V vseh treh taksnih predpisih je določeno, da so postopki s pravnimi sredstvi zoper sklep sodišča o stroških postopka takse prosti.

GKG vsebuje več določb, ki se nanašajo na sodne takse za postopek izdaje evropskega plačilnega naloga in za evropski postopek v sporih majhne vrednosti. Glede višin taks za navedena postopka je določeno, da znaša taksa za postopek izdaje evropskega plačilnega naloga 0,5 oziroma najmanj 23 eurov, kar je enako kot taksa za postopek o predlogu za izdajo opominjevalne odločbe, taksa za evropski postopek v sporih majhne vrednosti pa izrecno sploh ni določena, kar pomeni, da se ta postopek taksira enako kot pravdni postopek. GKG določa tudi, da se v takso za pravdni postopek všteje taksa, plačana za postopek izdaje evropskega plačilnega naloga, ki je tekel pred pravdnim postopkom in je zaradi vloženega ugovora prešel v pravdni postopek. Poleg tega je določeno, da znižanje takse za pravdni postopek v primeru predčasnega zaključka postopka velja tudi pri umiku tožbe v okviru evropskega postopka v sporih majhne vrednosti.

Avstrija

V Avstriji ureja sodne takse Zakon o sodnih taksah (Gerichtsgebührengesetz - GGG) iz leta 1984. Nanaša se na vse sodne takse v postopkih pred sodišči, ne vsebuje pa določb o drugih stroških sodnih postopkov. V 4. členu določa načine plačila sodnih taks. Če nastane taksna obveznost ob vložitvi vloge za začetek postopka, se lahko sodna taksa plača z uporabo bančnih kartic s funkcijo bankomata ali s kreditnimi karticami, z vplačilom na posebni račun sodišča, pri katerem je vložena vloga, ali z gotovinskim plačilom pri tem sodišču. Osebe, ki so pooblaščene za poklicno zastopanje strank pred sodišči in za katere velja disciplinska odgovornost, ter javnopravne organizacije lahko takse plačajo tudi z nakazilom na posebni račun sodišča, pri katerem je vložena vloga, če takse v posameznem primeru presegajo 70 eurov. V tem primeru je treba plačilo takse dokazati s potrdilom, pripetim k vlogi. V potrdilu je treba navesti, da gre za plačilo sodne takse in natančno označiti stranke postopka. Za vsako zadevo je potrebno predložiti posebno potrdilo. Glede oblike potrdila GGG določa, da gre pri tem lahko za potrdilo o plačilu v izvirniku ali kopiji, ki ga potrdi poštni urad ali kreditna ustanova, lahko pa gre za kopijo naloga za nakazilo, ki se odpošlje najkasneje hkrati z vlogo, če nato pooblaščenec stranke ali javnopravna organizacija z datumom in podpisom potrdi, da je nalog za nakazilo izdan nepreklicno. Dalje je v GGG določeno, da se lahko takse plačajo tudi z izknjiženjem in izterjavo, če je organizacija, ki vodi račun, pooblaščena za izknjiženje taks na račun sodišča. Če se vloga vloži po elektronski poti, pa se lahko taksa plača le z izknjiženjem in izterjavo. Zvezni minister za pravosodje mora po načelih enostavne in varčne uprave z uredbo natančneje določiti okoliščine postopka izknjiženja in izterjave, sodni račun v ta namen in v skladu s tehničnimi možnostmi določiti datum, od katerega dalje se lahko takse plačujejo z izknjiženjem in izterjavo. Posebej pa GGG še določa, da se lahko takse v primeru, če je bil že izdan plačilni nalog, plačajo z vplačilom ali nakazilom na posebni račun sodišča ali službe oziroma oddelka za izterjavo sodnih stroškov.

V zvezi s taksami za postopek izdaje evropskega plačilnega naloga GGG določa le, da se v tem postopku plačujejo takse po tarifni številki 1, ki sicer velja za vse sodne postopke v civilnih pravnih zadevah, ki se začnejo s tožbo. Glede taks za evropski postopek v sporih majhne vrednosti pa GGG ne vsebuje nobenih posebnih določb.

Estonija

V Estoniji so sodne takse urejene v okviru Zakona o državnih taksah iz leta 2006. V zvezi s plačevanjem državnih taks, ki vključujejo tudi sodne takse, je določeno, da jih je načeloma treba plačati pred opravo uradnega dejanja. Organ, ki zaračuna takso, je dolžan na zahtevo plačnika sprejeti plačilo takse v gotovini le do zneska 100 kron, kar preračunano znaša 6,93 eurov. Pri plačilu takse je treba v plačilnem dokumentu navesti dejanje, za katero se plačuje taksa, ali določbo Zakona o državnih taksah, ki določa višino zadevne takse, če pa se taksa plačuje preko organizacije za plačilni promet, je potrebno navesti tudi referenčno številko. Če je mogoče plačilo takse ugotoviti s pomočjo referenčne številke, navedba dejanja, za katero se plačuje taksa, ni potrebna. Kadar se taksa plačuje za nekoga drugega, je potrebno pri plačilu navesti tudi to osebo. Pri plačilu takse za dejanje, ki je povezano s sodnim registrom, registrom neprofitnih združenj, zemljiško knjigo ipd., je potrebno v plačilnem dokumentu navesti registrsko številko oziroma drug ustrezen podatek, ki natančno označuje predmet vpisa. Postopek plačila taks v gotovini je natančneje urejen s podzakonskim aktom vlade oziroma po njenem pooblastilu ministra za finance. Glede ugotavljanja plačil državnih taks Zakon o državnih taksah določa, da mora pravilnost plačila preveriti organ, kateremu je treba plačati takso in ki opravi dejanje, za katero je plačana taksa. Plačilo takse mora preveriti takoj, ko prejme zahtevo za opravo določenega dejanja. Če vložnik zahteve še ni plačal takse za zadevno dejanje, mu organ določi rok za plačilo in ga hkrati opozori, da se lahko zgodi, da v primeru zamude s plačilom njegova vloga ne bo obravnavana. Postopek preverjanja plačil državnih taks je natančneje urejen s podzakonskim aktom vlade oziroma po njenem pooblastilu ministra za finance.

Prikaz prilagojenosti predlagane ureditve pravu Evropske unije

12. decembra 2008 se je v celoti začela uporabljati Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog, ki v drugem odstavku 25. člena določa, da znesek sodnih taks, ki jih je treba plačati v tem postopku, določi nacionalno pravo. V skladu s tem predlog zakona določa, da takse, določene za postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga, veljajo tudi za postopek za evropski plačilni nalog. Poleg tega se je 1. januarja 2009 začela v celoti uporabljati Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, zaradi česar je potrebno določiti tudi takse za ta postopek. Predlog zakona zato določa, katere takse za redni pravdni postopek se zaračunavajo v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti.

Sicer pa predlog zakona ni predmet usklajevanja s pravom Evropske unije.
Izjava o skladnosti (pdf. format) – izvoz iz baze RPS

6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

6.1 Administrativne in druge posledice

a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov:

Predlog zakona vzpostavlja obveznost plačnikov sodnih taks, da pri plačilu sodne takse navedejo referenco, ki jim jo bo predhodno sporočilo sodišče, ali pa dostavijo sodišču dokazilo o plačilu.

Veljavna ureditev, v skladu s katero taksni zavezanec pri plačilu sodne takse ni dolžan navesti ustrezne reference, niti ni dolžan dostaviti sodišču nikakršnih dokazil o plačilu, se je v praksi izkazala za neustrezno, saj sodišča pri obstoječi tehnologiji ne morejo zanesljivo preverjati, ali je v posameznem primeru sodna taksa plačana, v kakšnem znesku je plačana in ali je bilo plačilo opravljeno pravočasno. Tovrstno preverjanje povzroča sodiščem nesorazmerno veliko dodatnega dela, kar vodi v podaljševanje sodnih postopkov. Dogaja se celo, da v določenih primerih sodne takse sploh niso plačane, saj stranke plačilo istega zneska uveljavljajo v različnih postopkih. Glede na to, da sodišča ne morejo preverjati konkretnih plačil sodnih taks, če plačnik pri plačilu ne navede ustrezne reference ali ne obvesti sodišča o konkretnem plačilu na kakšen drug način (npr. z dokazilom), je nujno potrebno določiti obveznost plačnika, da to stori. Drugih možnosti za dosego tega cilja ni na voljo.

Po predlagani ureditvi bo lahko plačnik sodne takse izbiral med možnostjo, da pri plačilu sodne takse navede ustrezno referenco, ter možnostjo, da plača brez reference in namesto tega predloži sodišču dokazilo o plačilu. Če bo izbral prvo možnost, bo tako kot do sedaj opravil vsa potrebna opravila za plačilo sodne takse na enem mestu (na blagajni banke ali sodišča ali preko interneta), če pa bo izbral drugo možnost, bo moral poleg plačila opraviti še aktivnosti, potrebne za to, da bo sodišče prejelo dokazilo o plačilu (osebna dostava ali pošiljanje preko pošte).

Sodišče bo taksnemu zavezancu posredovalo ustrezno referenco, ki jo bo moral plačnik nato navesti pri plačilu takse. Če je ne bo navedel, pa bo moral predložiti sodišču dokazilo o plačilu. V vsakem primeru bo moral podatek za identifikacijo konkretnega plačila (referenca ali dokazilo) sodišču dostaviti plačnik sodne takse, saj sicer sodišče v množici prejetih plačil ne bo moglo ugotoviti, katero se nanaša oz. ali se sploh katero nanaša na konkretni primer.

Predlog zakona ne zahteva ustanovitve novih ali reorganizacije oz. ukinitve obstoječih organov. Izvajanje predlaganih sprememb postopkov in dejavnosti ne bo zahtevalo novih kadrov, niti ne bo potrebno dodatno usposabljati njihovih že obstoječih izvajalcev.

b) pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov:

Če bo taksni zavezanec plačal sodno takso z navedbo ustrezne reference, mu tako kot po veljavni ureditvi ne bo treba priložiti nobenih dokumentov. Če pa bo namesto navedbe reference predložil sodišču dokazilo o plačilu, bo to dokazilo v primerjavi z veljavno ureditvijo dodaten dokument, ki ga bo moral predložiti. Pri plačilu sodne takse brez navedbe ustrezne reference bo namreč predložitev navedenega dokazila nujni pogoj za to, da bo sodišče nedvomno ter s čim manjšo porabo časa in sredstev ugotovilo, ali je bila v konkretnem primeru taksa pravilno plačana.

Če bo taksni zavezanec plačal sodno takso z navedbo ustrezne reference, mu bo sama navedba reference povzročila minimalno časovno zamudo, ne bo mu pa povzročila nobenih dodatnih stroškov. Če pa bo plačal takso brez reference in bo namesto tega predložil sodišču dokazilo o plačilu, mu bodo pri tem nastali morebitni potni stroški in stroški pošiljanja vloge, ki pa bodo minimalni.

6.2 Presoja posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike

Predlog zakona ne bo imel tovrstnih posledic.

6.3 Presoja posledic na gospodarstvo

Predlog zakona ne bo imel tovrstnih posledic.

6.4 Presoja posledic na socialnem področju

Predlog zakona ne bo imel tovrstnih posledic.

6.5 Presoja posledic na dokumente razvojnega načrtovanja

Predlog zakona ne bo imel tovrstnih posledic.

II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Zakonu o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:

»1. člen
(temeljna določba)

(1) Pred sodišči v Republiki Sloveniji se plačujejo takse po določbah tega zakona in taksne tarife, ki je njegov sestavni del.

(2) Pred prekrškovnimi organi v Republiki Sloveniji se plačujejo takse po določbah tega zakona in taksne tarife, ki je njegov sestavni del, v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo prekrške.

(3) V postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po tem zakonu se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače.

(4) S tem zakonom se določa višina sodnih taks v postopku za evropski plačilni nalog in v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti za izvajanje:
1. Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (UL L št. 399 z dne 30.12.2006, str. 1) in
2. Uredbe (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (UL L št. 199 z dne 31.7.2007, str. 1).«.

2. člen

V četrtem odstavku 3. člena se za besedo »dolžnik« doda vejica in besedilo »takso za postopek o predlogu za vpis v zemljiško knjigo, ki ga mora predlagati notar v skladu z zakonom, ki ureja stvarnopravna razmerja, mora plačati zastavitelj, takso za postopek o predlogu za vpis v zemljiško knjigo, ki ga mora v imenu predlagatelja vložiti notar kot njegov pooblaščenec, mora plačati predlagatelj«.

Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(5) V kazenskem postopku o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora plačati takso za postopek na prvi stopnji obdolženka oziroma obdolženec (v nadaljnjem besedilu: obdolženec), ki mu je bila pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali mu je bila kazen pravnomočno odpuščena. Pri vstopu oškodovanke kot tožilke oziroma oškodovanca kot tožilca (v nadaljnjem besedilu: oškodovanec kot tožilec) v postopek mora ob vstopu v postopek plačati takso oškodovanec kot tožilec. Če je v tem postopku obdolžencu pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali mu je kazen pravnomočno odpuščena, mora doplačati takso za postopek na prvi stopnji obdolženec, sicer pa mora takso doplačati oškodovanec kot tožilec. Določba prejšnjega stavka velja smiselno tudi za kazenski postopek na zasebno tožbo.«.

Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(6) V postopku o prekrških mora plačati takso za postopek na prvi stopnji storilka oziroma storilec (v nadaljnjem besedilu: storilec) prekrška, ki mu je bila pravnomočno izrečena ali odpuščena sankcija za prekršek.«

Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:

»(8) V postopku za vzpostavitev etažne lastnine po zakonu, ki ureja vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in določanje pripadajočega zemljišča k stavbi, mora plačati takso za postopek na prvi stopnji tisti, o katerega vpisu lastninske pravice na posameznem delu stavbe je sodišče s sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine prvič odločilo.«.

Dosedanji osmi odstavek postane deveti odstavek.

3. člen

5. člen se spremeni tako, da se glasi:

»5. člen
(nastanek taksne obveznosti, zapadlost v plačilo)

(1) Če ni v tem zakonu ali taksni tarifi določeno drugače, nastane taksna obveznost:
1. za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva, če je ta vloga dana na zapisnik, pa ob dokončanju zapisnika, razen če ni v naslednjih točkah določeno drugače;
2. za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga oziroma postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek;
3. za postopek o socialnih sporih pred sodiščem prve stopnje takrat, ko je sodna odločba vročena stranki;
4. za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je vložen po elektronski poti, ob oddaji predloga v informacijski sistem;
5. za povprečno takso v stečajnem postopku ob pravnomočnosti odločbe o delitvi; v postopku prisilne poravnave pa ob pravnomočnosti odločbe, s katero se potrdi sklenjena poravnava;
6. za postopek v upravnem sporu v zadevah, v katerih mora sodišče odločiti v zakonsko določenem roku, in za postopek v upravnem sporu v stvareh socialnega varstva pred sodiščem prve stopnje takrat, ko je sodna odločba vročena stranki;
7. za kazenski postopek o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, če vstopi v postopek oškodovanec kot tožilec, ob njegovem vstopu, sicer pa ob pravnomočnosti sodbe ali sklepa, s katerim izreče sodišče sodni opomin; za kazenski postopek na zasebno tožbo za takso, ki se naknadno doplača, ob pravnomočnosti sodbe ali sklepa, s katerim izreče sodišče sodni opomin; za pravna sredstva v kazenskem postopku ob pravnomočnosti odločbe o pravnem sredstvu;
8. za postopek o prekrških ob pravnomočnosti odločbe, s katero se izreče sankcija za prekršek ali se storilcu prekrška sankcija odpusti, v primeru, če storilec prekrška ne more dokazati identitete ali nima stalnega prebivališča ali če bi se z odhodom zaradi prebivanja v tujini lahko izognil odgovornosti za prekršek, pa takoj po izdaji odločbe o prekršku; za pravna sredstva v postopku o prekrških ob pravnomočnosti odločbe o pravnem sredstvu;
9. za takso v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje takrat, ko je zapuščinska obravnava končana; če sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, nastane taksna obveznost za dodatni sklep o dedovanju z vročitvijo tega sklepa dedičem;
10. za postopek za določitev odškodnine pred sodiščem prve stopnje z vročitvijo sklepa o odškodnini udeležencu, ki mu je naloženo plačilo odškodnine;
11. za takso za vpis v zemljiško knjigo, ki se opravi po uradni dolžnosti, z vročitvijo sklepa o dovolitvi vpisa zavezancu za plačilo;
12. za postopek za vzpostavitev etažne lastnine po zakonu, ki ureja vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in določanje pripadajočega zemljišča k stavbi, pred sodiščem prve stopnje, z vročitvijo odločbe o vzpostavitvi etažne lastnine;
13. za takso, ki jo je treba plačati ob domnevi umika oziroma ob zavrženju vloge zaradi neplačila takse za postopek, ob pravnomočnosti ustreznega sklepa;
14. za poravnavo, pri kateri vrednost predmeta poravnave presega vrednost predmeta postopka, za tisti del vrednosti predmeta poravnave, ki presega vrednost predmeta postopka, ob sklenitvi poravnave;
15. za takso zaradi zavlačevanja sodnih postopkov ter za takse po tarifnih številkah 3005, 7401, 7402, 8401 in 8402 ob pravnomočnosti ustrezne odločbe;
16. za takso za sklep o zavarovanju, ki ga izda sodišče po uradni dolžnosti, ter za takse po tarifnih številkah 7408, 74010, 74012 in 8406 ob pravnomočnosti ustreznega sklepa;
17. za pritožbeni postopek, če ustrezen procesni zakon določa napoved pritožbe, ob napovedi pritožbe;
18. za sodne prepise takrat, ko se prepis zahteva;
19. za druga dejanja takrat, ko se dejanje zahteva oziroma ko sodišče začne postopek.

(2) Razen v primerih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena je treba takso plačati najpozneje v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona.

(3) Takso za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je vložen po elektronski poti, je treba plačati po nastanku taksne obveznosti v roku, ki je določen v zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje.

(4) Za sodne prepise iz 18. točke in za druga dejanja iz 19. točke prvega odstavka tega člena, ki jih sodišče izvede neposredno potem, ko jih stranka zahteva, je treba plačati takso ob nastanku taksne obveznosti.«.

4. člen

V drugem odstavku 6. člena se besedilo »ki je pristojno za opravo dejanja oziroma vodenje postopka« nadomesti z besedilom »od katerega se zahteva opravo posameznega dejanja ali vodenje postopka«.

Tretji in četrti odstavek se spremenita tako, da se glasita:

»(3) Če je v primerih od 1. do 17. točke prvega odstavka prejšnjega člena plačilo sodne takse opravljeno z referenco, ki je taksnemu zavezancu dodeljena predhodno ali je navedena v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona, taksni zavezanec po opravljenem plačilu sodne takse ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu, razen če ta zakon ne določa drugače. Če pa je sodna taksa plačana brez ustrezne reference, mora taksni zavezanec predložiti sodišču potrdilo o opravljenem plačilu. Pravilo iz prejšnjega stavka ne velja, če zakon določa obvezno uporabo reference pri plačilu sodne takse.

(4) Plačilo takse za sodne prepise iz 18. točke prvega odstavka in za druga dejanja iz 19. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona mora stranka dokazati s potrdilom o opravljenem plačilu.«.

5. člen

Za 6. členom se dodajo novi 6.a, 6.b in 6.c člen, ki se glasijo:

»6.a člen
(dan plačila)

(1) Razen v primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena se šteje, da je sodna taksa plačana na dan, ko je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča.

(2) Če se taksa plača pri blagajni sodišča, se šteje, da je plačana na dan plačila pri blagajni sodišča.

(3) Če taksni zavezanec dostavi sodišču dokazilo o plačilu takse, se šteje, da je taksa plačana na dan, ko sodišče, od katerega se zahteva opravo posameznega dejanja ali vodenje postopka, prejme dokazilo o plačilu, ne glede na to, kdaj je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna tega sodišča. Pravilo iz prejšnjega stavka ne velja, če navedeno sodišče prejme dokazilo o plačilu takse po preteku roka, ki je za plačilo sodne takse določen v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona.

6.b člen
(domneva pravočasnosti plačila)

Pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev se šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka.

6.c člen
(vrnitev v prejšnje stanje)

(1) Če je bila plačilna transakcija za plačilo sodne takse ponudniku plačilnih storitev odrejena tako, da jo je slednji izvršil pred pretekom roka, določenega v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona, je zoper sklep o ustavitvi postopka ali sklep o zavrženju zasebne tožbe, ki je bil izdan zaradi nepravočasnega plačila takse, dopustno v 15 dneh od vročitve sklepa vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

(2) Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je treba priložiti dokazilo, da je bila plačilna transakcija za plačilo sodne takse ponudniku plačilnih storitev odrejena tako, da jo je slednji izvršil pred pretekom roka, določenega v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona.

(3) Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se vloži pri sodišču, ki je izdalo sklep o ustavitvi postopka ali sklep o zavrženju zasebne tožbe. O predlogu odloči to sodišče brez naroka.

(4) Če se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, sodišče razveljavi sklep o ustavitvi postopka ali sklep o zavrženju zasebne tožbe.

(5) Prepozen ali nedovoljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje sodišče zavrže s sklepom, zoper katerega je dopustno v 15 dneh od njegove vročitve vložiti pritožbo.«.

6. člen

V prvem odstavku 10. člena se za besedilom »organi lokalnih samoupravnih skupnosti« doda vejica in besedilo »centri za socialno delo, kadar so predlagatelji v postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij«.

Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(4) V postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, o ugovoru zoper plačilni nalog iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona ter v upravnih sporih o priznanju mednarodne zaščite po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito, se taksa ne plača.«.

7. člen

V drugem odstavku 11. člena se besedilo »Čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 12 mesecev.« nadomesti z besedilom »Sodišče lahko stranki odloži plačilo taks najdlje do izdaje odločbe, takse za postopek o predlogu za izvršbo pa najdlje do preteka šestih mesecev od izdaje sklepa o izvršbi.«.

Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Šteje se, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo njeni družinski člani, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve. V tem primeru se premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov ne ugotavlja.«.

8. člen

Tretji odstavek 12. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke stranke in njenih družinskih članov o premoženju, prihrankih in dohodkih (dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine, dediščine, darila in podobno) v Republiki Sloveniji in v tujini. Izjava o premoženjskem stanju stranke iz tretjega odstavka prejšnjega člena vsebuje zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in v tujini. Podrobnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju, obliko obrazca, na katerem je treba izpolniti izjavo, in priloge, ki jih je treba priložiti obrazcu, predpiše minister, pristojen za pravosodje. Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.«.

Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks, se skupaj s predlogom in ostalimi listinami, pridobljenimi v postopku odločanja o tem predlogu, zapre v poseben ovitek, na katerem se označi, da gre za sklep o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Listine, zaprte v tem ovitku, lahko pregledujejo le stranka, ki je vložila predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks, ter sodišče in drugi državni organi v zvezi z izvrševanjem njihovih z zakonom določenih pristojnosti. Po pregledu se mora listine spet zapreti v poseben ovitek in na njem označiti, kdo in kdaj ter po kateri zakonski podlagi jih je pregledal. Smiselno enako velja za sklep, s katerim sodišče odloči o pravnem sredstvu zoper sklep o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks, in za sklep, ki ga izda sodišče v skladu s tretjim ali četrtim odstavkom 13. člena tega zakona.«.

Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.

9. člen

V prvem odstavku 13. člena se črta besedilo »oziroma obveznost povrnitve takse drugemu udeležencu postopka«.

10. člen

Naslov III. poglavja se spremeni tako, da se glasi:

»III. TAKSE GLEDE NA VREDNOST PREDMETA POSTOPKA, NAČELO ENKRATNEGA PLAČILA TAKSE«.

11. člen

V 16. in 17. členu se v glavi tabele v levem stolpcu za besedo »do« doda beseda »vključno«.

12. člen

Za prvim odstavkom 18. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Za postopek o nasprotni tožbi se plača posebna taksa.«.

Dosedanji drugi do peti odstavek postanejo tretji do šesti odstavek.

13. člen

Drugi odstavek 20. člena se črta.

14. člen

Prvi odstavek 24. člena se črta.

Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta prvi in drugi odstavek.

15. člen

28. člen se spremeni tako, da se glasi:

»28. člen
(zemljiškoknjižni postopek)

(1) V zemljiškoknjižnem postopku se vrednost nepremičnine, pri kateri se zahteva vknjižba lastninske pravice, določi tako:
1. če se predlaga vknjižba na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila: kot cena ali vrednost, navedena v listini o zavezovalnem pravnem poslu, na podlagi katere je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo,
2. če se predlaga vknjižba na podlagi pravnomočne sodne odločbe: kot vrednost spornega predmeta v postopku, v katerem je bila izdana ta sodna odločba.

(2) Če vrednosti nepremičnine ni mogoče določiti po prejšnjem odstavku, se vrednost določi na podlagi cenitve sodnega cenilca ali pooblaščenega ocenjevalca nepremičnin, ki ne sme biti starejša od šestih mesecev pred vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga in ki mora biti priložena zemljiškoknjižnemu predlogu.«

16. člen

34. člen se spremeni tako, da se glasi:

»34. člen
(postopek za plačilo takse)

(1) Če taksa ob nastanku taksne obveznosti ni plačana in izkazana v skladu s 6. členom tega zakona, sodišče izroči ali pošlje taksnemu zavezancu plačilni nalog, naj v 15 dneh, v postopku izvršbe in zavarovanja pa v osmih dneh od vročitve naloga plača dolžno takso. Plačilni nalog mora vsebovati osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa naziv in sedež, višino dolžne sodne takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo, referenco in opozorilo glede posledic, če taksa ne bi bila plačana pravočasno.

(2) Če se vloga šteje za umaknjeno ali se zavrže, ker taksa za postopek o vlogi ni bila plačana, mora stranka plačati takso, ki je v tarifnem delu tega zakona določena za umik vloge. Če ta taksa v tarifnem delu zakona ni določena, se plača tretjina takse za postopek o vlogi. Zaradi plačila te takse pošlje sodišče taksnemu zavezancu nov plačilni nalog s sestavinami, določenimi v prvem odstavku tega člena.

(3) Če je bila taksa za postopek o vlogi deloma plačana ali če je bila plačana brez ustrezne reference in se je zaradi tega štela za neplačano, se taksa iz prejšnjega odstavka plača iz takse, ki je bila plačana za postopek o vlogi. Če je taksa, plačana za postopek o vlogi, večja od takse iz prejšnjega odstavka, se presežek vrne, če je manjša, pa jo je treba doplačati. Zaradi doplačila pošlje sodišče taksnemu zavezancu nov plačilni nalog s sestavinami, določenimi v prvem odstavku tega člena.«.

17. člen

Za 34. členom se doda nov 34.a člen, ki se glasi:

»34.a člen
(ugovor zoper plačilni nalog)

(1) Zoper plačilni nalog iz prejšnjega člena je dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ugovoru, vloženemu iz razloga, da je taksa že plačana, je treba priložiti potrdilo o opravljenem plačilu.

(2) Če oseba, ki je izdala plačilni nalog, ugotovi, da je pravočasni, popolni in dovoljeni ugovor utemeljen, lahko z novim plačilnim nalogom nadomesti izpodbijani plačilni nalog.

(3) Če oseba, ki je izdala plačilni nalog, ne ravna po prejšnjem odstavku, odloča o ugovoru iz prvega odstavka tega člena sodnik posameznik sodišča, ki je izdalo plačilni nalog. S sklepom, ki ga izda o ugovoru, sodnik ugovoru ugodi ali ga zavrne ali pa zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega. Če ugovoru ugodi, razveljavi izpodbijani plačilni nalog in ugotovi, da je taksa že plačana, ali pa izpodbijani plačilni nalog spremeni in določi novo višino takse. Zaradi plačila te takse pošlje sodišče taksnemu zavezancu nov plačilni nalog.

(4) Zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog in zoper novi plačilni nalog, ki ga izda sodišče v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, ni pritožbe ali drugega pravnega sredstva.

(5) Če oseba, ki je izdala plačilni nalog, po uradni dolžnosti ugotovi, da so v plačilnem nalogu napake, ga lahko do potrditve izvršljivosti iz 35. člena tega zakona nadomesti z novim plačilnim nalogom. Zoper novi plačilni nalog je dopustno vložiti ugovor, za katerega se smiselno uporablja določba prvega odstavka tega člena.

(6) Novi plačilni nalog iz drugega, tretjega ali petega odstavka tega člena mora vsebovati sestavine, določene v prvem odstavku prejšnjega člena.«.

18. člen

35. člen se spremeni tako, da se glasi:

»35. člen
(postopek zaradi izterjave neplačane takse)

(1) Če taksni zavezanec, ki ima stalno prebivališče ali sedež v Republiki Sloveniji, ne plača takse v roku, ki je določen v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona oziroma če v tem roku ne zaprosi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks po drugem zakonu ali če ne vloži ugovora po 34.a členu tega zakona, sodišče potrdi izvršljivost plačilnega naloga in ga v nadaljnjem roku 15 dni pošlje organu, pristojnemu za opravljanje nalog davčne izvršbe denarnih terjatev države iz naslova sodnih taks.

(2) Če taksni zavezanec, ki ima stalno prebivališče ali sedež v tujini, ne plača takse v roku, ki je določen v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona oziroma če v tem roku ne zaprosi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks po drugem zakonu ali če ne vloži ugovora po 34.a členu tega zakona, sodišče potrdi izvršljivost plačilnega naloga in ga v nadaljnjem roku 15 dni pošlje organu, ki je po zakonu pristojen za zastopanje in uveljavljanje premoženjskih pravic in koristi Republike Slovenije v tujini.«.

19. člen

Drugi odstavek 36. člena se črta.

20. člen

V tabeli 1.1 se opomba pri tarifni številki 1111 spremeni tako, da se glasi:

»Opomba: če je pred tem postopkom zaradi istega predmeta spora tekel postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga, postopek za evropski plačilni nalog ali postopek za izvršbo na podlagi verodostojne listine, se taksa za postopek za izdajo naloga oziroma za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine všteje v takso po tej tarifni številki, in sicer po vrednosti predmeta spora, ki je prešel v pravdni postopek.«.

V opombi 1.1 se doda nova točka c), ki se glasi:

»c) Takse, določene v tabeli 1.1, se plačujejo tudi v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti.«.

21. člen

V opombi 1.2 se doda nova točka a), ki se glasi:

»a) Če se v sporu za razvezo zakonske zveze ali za ugotovitev očetovstva hkrati obravnava tudi zahtevek za varstvo, vzgojo in preživljanje otroka ali zahtevek za preživljanje zakonca, se plača samo taksa za postopek za razvezo zakonske zveze oziroma za postopek za ugotovitev očetovstva.«.

Dosedanje besedilo opombe 1.2 postane točka b).

22. člen

V tabeli 1.3 se za tarifno številko 1301 doda nova tarifna številka 1302, ki se glasi:

Za tabelo 1.3 se doda opomba 1.3, ki se glasi:

»Opomba 1.3:
Taksi po tarifnih številkah 1301 in 1302 se plačujeta tudi v postopku za evropski plačilni nalog.«.

23. člen

V naslovu tabele 2.2 in v točki b) opombe 2.2 se črta besedilo »o socialnih sporih nepremoženjske narave in«.

24. člen

V opombi 3 se v točki a) črta beseda »vseh«.

V točki b) se za besedilom »in v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok, v« črta beseda »vseh«.

V točki č) se črta beseda »vseh«.

25. člen

Tabela 5.1 se spremeni tako, da se glasi:

»5.1 Stečajni postopek nad pravno osebo, postopek prisilne poravnave in postopek prisilne likvidacije

Tarifna številka	Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa	Količnik za odmero takse po 16. členu ZST-1 ali znesek takse
5.1.1 Postopek na prvi stopnji
5111	Postopek o predlogu za začetek stečajnega postopka Opomba: taksa se ne plača za postopek o predlogu za začetek stečajnega postopka, ki ga vloži upravitelj, ko ugotovi, da je pravna oseba, nad katero je bil začet postopek prisilne likvidacije, insolventna.	246 EUR
5112	Postopek o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave	164 EUR
5113	Postopek o predlogu za začetek postopka prisilne likvidacije	82 EUR
5114	Stečajni postopek – povprečna taksa	1,2 – največ 2.000 EUR
5115	Postopek prisilne poravnave – povprečna taksa	0,7 – največ 2.000 EUR
5116	Postopek o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave	50 EUR
5.1.2 Pritožbeni postopek
5121	Postopek o pritožbi zoper sklep o prvi razdelitvi	410 EUR
5122	Postopek o pritožbi zoper druge odločbe	82 EUR«

26. člen

V tabeli 5.2 se črta tarifna številka 5201.

Dosedanja tarifna številka 5202 postane tarifna številka 5201.

V opombi 5.2 se v točki a) besedilo »taks po tarifnih številkah 5201 in 5202« nadomesti z besedilom »takse po tarifni številki 5201«.

27. člen

Naslov tabele 6.1 se spremeni tako, da se glasi:

»Postopek v upravnem sporu in postopki za sodno varstvo po posebnih zakonih, v katerih odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije«.

28. člen

V opombi 7.1 se točka e) spremeni tako, da se glasi:

»e) Če sodišče v pravnomočni odločbi, ki jo izda v obnovljenem postopku, izreče, da prejšnja odločba ostane v veljavi, se plačajo za vse stopnje novega postopka enake takse, kot so bile plačane na teh stopnjah v prejšnjem postopku oziroma bi bile plačane, če bi prejšnji postopek tekel tudi na teh stopnjah.«.

Točka f) se spremeni tako, da se glasi:

»f) Če sodišče v pravnomočni odločbi, ki jo izda v obnovljenem postopku, prejšnjo odločbo deloma ali v celoti razveljavi, se za novi postopek plačajo takse le za tiste stopnje postopka, na katerih prejšnji postopek ni tekel.«.

Točki g) in h) se črtata.

29. člen

V opombi 7.2 se točka d) spremeni tako, da se glasi:

»d) Če sodišče v pravnomočni odločbi, ki jo izda v obnovljenem postopku, izreče, da prejšnja odločba ostane v veljavi, se plačajo za vse stopnje novega postopka enake takse, kot so bile plačane na teh stopnjah v prejšnjem postopku oziroma bi bile plačane, če bi prejšnji postopek tekel tudi na teh stopnjah.«.

Točka e) se spremeni tako, da se glasi:

»Če sodišče v pravnomočni odločbi, ki jo izda v obnovljenem postopku, prejšnjo odločbo deloma ali v celoti razveljavi, se za novi postopek plačajo takse le za tiste stopnje postopka, na katerih prejšnji postopek ni tekel.«.

Točke f), g) in h) se črtajo.

30. člen

V tabeli 7.4 se za tarifno številko 74013 doda nova tarifna številka 74014, ki se glasi:

31. člen

V tabeli 8.1 se za tarifno številko 8121 doda nova tarifna številka 8122, ki se glasi:

32. člen

Tabela 8.2 se spremeni tako, da se glasi:

»8.2 Postopek o zahtevi za sodno varstvo

Tarifna številka	Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa	Znesek takse
8.2.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje
8211	Zavrženje zahteve za sodno varstvo	50 EUR
8212	Zavrnitev zahteve za sodno varstvo	150 EUR
8213	Umik zahteve za sodno varstvo pred razpisom naroka za ustno obravnavo, če se odloča brez obravnave, pa pred izdajo odločbe	20 EUR
8.2.2 Pritožbeni postopek
8221	Zavrženje pritožbe zoper sodbo ali sklep sodišča, s katerim je bila zahteva za sodno varstvo zavrnjena ali zavržena	30 EUR«

Opomba 8.2 se spremeni tako, da se glasi:

»Opomba 8.2:
Razen za zavrženje pritožbe zoper sodbo ali sklep sodišča, s katerim je bila zahteva za sodno varstvo zavrnjena ali zavržena, se v pritožbenem postopku plačajo enake takse kot v pritožbenem postopku v rednem sodnem postopku o prekrških.«.

33. člen

Tabela 8.4 se spremeni tako, da se glasi:

»8.4 Posebne takse v postopku o prekrških

Tarifna številka	Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa	Znesek takse
8401	Taksa zaradi krivdne povzročitve preložitve dejanja v postopku o prekršku	50 EUR
8402	Sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika, zapisnikarja, tolmača, strokovnjaka ali izvedenca, če je iz izreka in obrazložitve sklepa razvidno, da gre za očitno neutemeljeno zahtevo, podano z namenom zavlačevanja postopka ali spodkopavanja avtoritete sodišča	50 EUR
8403	Zavrnitev ali zavrženje pritožbe zoper sklep o redovni globi	30 EUR
8404	Zavrnitev ali zavrženje pritožbe zoper sodbo ali sklep, s katerim se zavrne ali zavrže ugovor zoper sodbo, izdano v skrajšanem postopku	30 EUR
8405	Zavrnitev ali zavrženje pritožbe lastnika predmetov glede izreka o odvzemu predmetov	30 EUR
8406	Izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ali sklepa o določitvi uklonilnega zapora ali sklepa, s katerim se zavrže ali zavrne predlog storilca za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti	30 EUR
8407	Zavrnitev ali zavrženje pritožbe ali ugovora zoper sklepe, navedene pod tarifno številko 8406	40 EUR
8408	Zavrnitev ali zavrženje drugih pritožb ali ugovorov, ki niso posebej taksirani in niso takse prosti	20 EUR«

34. člen

V naslovu tabele 9.7 in opombi 9.7 se za besedo »meje« doda vejica in besedilo »postopek za ureditev medsebojnih razmerij v primeru gradnje čez mejo nepremičnine«.

35. člen

V tabeli 9.8 se tarifna številka 9803 spremeni tako, da se glasi:

Tarifna številka 9805 se spremeni tako, da se glasi:

36. člen

Tabela 9.9 se spremeni tako, da se glasi:

»9.9 Ustanavljanje sklada za omejitev odgovornosti ladjarja,
pomorski protest

Tarifna številka	Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa	Količnik za odmero takse po 16. členu ZST-1 ali znesek takse
9.9.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje
9911	Postopek o predlogu za ustanovitev sklada za omejitev odgovornosti ladjarja – na splošno	2,4
9912	Postopek o predlogu za ustanovitev sklada za omejitev odgovornosti ladjarja se konča z zavrženjem ali zavrnitvijo predloga. Taksa po tarifni številki 9911 se zniža na	35 EUR
9913	Postopek o predlogu za ustanovitev sklada za omejitev odgovornosti ladjarja se konča z umikom predloga pred izdajo sklepa. Taksa po tarifni številki 9911 se zniža na	20 EUR
9914	Sklep o delitvi sklada za omejitev odgovornosti ladjarja	2,4
9.9.2 Postopek o pritožbi zoper sklep o delitvi sklada za omejitev odgovornosti ladjarja
9921	Postopek na splošno	2,4
9922	Postopek se konča z umikom pritožbe. Taksa po tarifni številki 9921 se zniža na	1,2
9.9.3 Pomorski protest
9931	Pomorski protest	16 EUR«

Opomba 9.9 se črta.

37. člen

Tabela 9.10 se spremeni tako, da se glasi:

»9.10 Zemljiškoknjižni postopek

Tarifna številka	Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa		Znesek takse
9.10.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje
91011	Postopek o predlogu za vknjižbo lastninske pravice ali za vknjižbo spremembe osnovnega pravnega položaja nepremičnine – glede na vrednost nepremičnine, pri kateri se zahteva vknjižba:
	enaka ali večja od	manjša od
		20.000	10 EUR
	20.000	32.000	20 EUR
	32.000	41.000	40 EUR
	41.000	70.000	60 EUR
	70.000	300.000	80 EUR
	300.000	400.000	100 EUR
	400.000	500.000	120 EUR
	500.000	600.000	160 EUR
	600.000	750.000	200 EUR
	750.000	1.000.000	250 EUR
	1.000.000	2.000.000	300 EUR
	2.000.000	5.000.000	600 EUR
	5.000.000	10.000.000	1.500 EUR
	10.000.000	20.000.000	2.000 EUR
	20.000.000	40.000.000	3.000 EUR
	40.000.000	60.000.000	4.000 EUR
	60.000.000		5.000 EUR
91012	Postopek o predlogu za vknjižbo: 1. pridobitve ali prenosa hipoteke, 2. pridobitve zemljiškega dolga ali 3. pridobitve ali prenosa stavbne pravice.		50 EUR
91013	Postopek o predlogu za vpis: 1. zaznambe vrstnega reda ali 2. zaznambe prepovedi odtujitve ali obremenitve.		25 EUR
9.10.2 Postopek s pravnimi sredstvi
91021	Postopek o ugovoru ali pritožbi		16 EUR«

Opomba 9.10 se spremeni tako, da se glasi:

»Opomba 9.10:
a) Takso po tarifni številki 91011, 91012 ali 91013 je treba plačati tudi, če se vpis opravi po uradni dolžnosti, razen če ne gre za vpis, ki je takse oproščen (opomba c).
b) Če predlagatelj z istim predlogom zahteva vpise pri več nepremičninah in je po zakonu, ki ureja zemljiško knjigo, taka kumulacija zahtevkov dovoljena, se plača samo ena taksa po tarifni številki 91011, 91012 ali 91013.
c) Ne plača se taksa za naslednje vpise oziroma postopke o predlogu za vpis:
1. za vknjižbo pridobitve hipoteke na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe;
2. za vpis v korist države ali samoupravne lokalne skupnosti;
3. za uradna dejanja v postopku nastavitve in dopolnitve zemljiških knjig, razen če je napaka nastala po krivdi nosilca pravice, ter za prilagoditev zemljiških knjig dejanskemu stanju in stanju v katastru;
4. za ponovno vknjižbo lastninske pravice ali drugega osnovnega pravnega položaja nepremičnine, ponovno vknjižbo pridobitve ali prenosa hipoteke, ponovno vknjižbo pridobitve zemljiškega dolga ali ponovno vknjižbo pridobitve ali prenosa stavbne pravice, če se taka ponovna vknjižba dovoli v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe ali zaznambe izrednega pravnega sredstva;
5. za vknjižbo lastninske pravice na podlagi razdelitve solastnine ali skupne lastnine v korist oseb, ki so bile prej vpisane kot solastniki ali skupni lastniki;
6. za vpis na podlagi sklepa o dedovanju;
7. za vknjižbo lastninske pravice ali spremembe pravnega položaja nepremičnine ob vpisu oblikovanja etažne lastnine;
8. za poznejšo vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini, ki je skupna lastnina zakoncev, v korist posameznega zakonca, če je lastninska pravica v zemljiški knjigi vknjižena samo v korist drugega zakonca.«.

38. člen

Za opombo 9.11 se doda nova tabela 9.12, ki se glasi:

»9.12 Postopki po zakonu, ki ureja vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in določanje pripadajočega zemljišča k stavbi

Tarifna številka	Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa	Znesek takse ali količnik za odmero takse po tarifni številki 91211 oziroma 91212
9.12.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje
91211	Postopek za vzpostavitev etažne lastnine	150 EUR
91212	Predlog za vpis druge stvarne ali obligacijske pravice na posameznem delu ali na stavbi kot celoti v okviru prijave udeležbe v postopku za vzpostavitev etažne lastnine	50 EUR
91213	Postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi	200 EUR
91214	Postopek se konča: 1. z umikom predloga pred razpisom naroka, če se odloča brez naroka, pa pred izdajo odločbe, 2. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Taksa po tarifni številki 91211, 91212 oziroma 91213 se zniža na	0,33
9.12.2 Postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari
91221	Postopek na splošno	0,66
91222	Postopek se konča: 1. z umikom pritožbe pred razpisom naroka za obravnavo oziroma pred začetkom seje senata, 2. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Taksa po tarifni številki 91221 se zniža na	0,33
9.12.3 Izredna pravna sredstva
91231	Obnova postopka	0,66
9.12.4 Posebne takse
91241	Postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste	30 EUR«

Za tabelo 9.12 se doda opomba 9.12, ki se glasi:

»Opomba 9.12:
a) Takse po tarifnih številkah 91211, 91214, 91221, 91222, 91241 in po točki c) te opombe se plačajo posebej za vsako enoto oziroma posamezen del stavbe, na katerem se vzpostavlja etažna lastnina.
b) Takse po tarifnih številkah 91212, 91214, 91221, 91222, 91241 in po točki c) te opombe se plačajo za postopek odločanja o predlogu za vpis vsake posamezne druge stvarne ali obligacijske pravice na vsakem posameznem delu ali na stavbi kot celoti.
c) V postopku za vzpostavitev etažne lastnine in v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi je treba plačati tudi takse iz tretjega dela taksne tarife, pri katerih je posebej določeno, da se plačajo v nepravdnih postopkih.«.

39. člen

V tabeli 10.1 se pri tarifni številki 10103 za besedo »sredstev« doda pomišljaj in besedilo »za vsako stran izvirnika«.

40. člen

V tabeli 10.4 se tarifna številka 10401 spremeni tako, da se glasi:

41. člen

V prilogah 1 in 2 se v glavi tabele v levem stolpcu za besedo »do« doda beseda »vključno«.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

42. člen

Takse za postopke in dejanja, glede katerih je nastala taksna obveznost do dneva, ko začne veljati ta zakon, se plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi, razen če ta zakon ne določa drugače.

Če je bila do uveljavitve tega zakona plačana taksa za postopek ali dejanje, ki bo opravljeno po uveljavitvi tega zakona, se ne plača taksa po tem zakonu, preveč plačana taksa pa se ne vrne.

Če sodišče do dneva, ko začne veljati ta zakon, še ni odločilo o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, odloči o tem predlogu v skladu z določbo spremenjenega drugega odstavka 11. člena in petega odstavka 12. člena zakona.

Če je bil zemljiškoknjižni predlog vložen pred uveljavitvijo tega zakona in do uveljavitve tega zakona sodišče še ni odločilo o zahtevku za vpis, nastane taksna obveznost za plačilo takse po tarifni številki 91011, 91012, 91013 ali 91014 v tabeli 9.10, kot se spreminja s tem zakonom, ko sodišče izda sklep, s katerim odloči o vpisu.

43. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu:

Zakon o prekrških (Ur. l. RS, št. 3/07 - UPB4, 17/08 (21/08 popr.) in 76/08 - ZIKS-1C, 108/09 in 109/09; v nadaljevanju ZP-1) med stroški postopka o prekrških določa tudi sodne takse. Glede na to, da v postopku o prekrških poleg sodišč odločajo tudi prekrškovni organi, je potrebno temu ustrezno dopolniti 1. člen ZST-1. Glede obsega uporabe določb ZST-1 in taksne tarife v postopkih o prekrških, v katerih odločajo prekrškovni organi, pa je potrebno upoštevati specialne predpise s področja prekrškov. ZP-1 tako v drugem odstavku 58. člena določa, da se za stroške postopka o prekrških prekrškovnega organa smiselno uporabljajo določbe tega zakona o rednem sodnem postopku, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Poleg tega je v 149. členu ZP-1 določeno, da izda minister za pravosodje natančnejše predpise o stroških postopka o prekršku. Ta predpis je Pravilnik o stroških postopka o prekršku (Ur. l. RS, št. 89/08), ki v drugem odstavku 3. člena določa, da določi prekrškovni organ sodno takso v hitrem postopku ob smiselni uporabi 8. točke taksne tarife iz ZST-1, razen kadar se sodna taksa na podlagi zakona, ki ureja prekrške, ne plača.

Sicer pa so sodne takse, ki se plačujejo v postopkih o prekrških, v katerih odločajo sodišča, prihodek proračuna Republike Slovenije, sodne takse, ki se plačujejo v postopkih o prekrških, v katerih odločajo prekrškovni organi, pa prihodek proračuna ustanovitelja prekrškovnega organa ali pa prihodek samega prekrškovnega organa. Kriterij za določitev, čigav prihodek so sodne takse, ki se plačujejo v postopkih o prekrških, v katerih odločajo prekrškovni organi, je način financiranja posameznega prekrškovnega organa, ki odloča v postopku o prekrških. Če se prekrškovni organ financira iz proračuna svojega ustanovitelja (če je proračunski uporabnik), so sodne takse za postopek o prekrških, v katerem odloča ta prekrškovni organ, prihodek ustanovitelja prekrškovnega organa, če pa se prekrškovni organ financira izključno iz lastnih sredstev, so sodne takse, ki jih zavezanci plačajo v postopku o prekrških, v katerem odloča zadevni prekrškovni organ, prihodek tega organa.

V ZST-1 do sedaj ni bilo splošne določbe o smiselni uporabi zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, zaradi česar so se pojavile dileme glede ravnanja sodišč v določenih procesnih situacijah, povezanih z odločanjem o plačilu sodnih taks. Pri tem je šlo predvsem za vprašanja glede ravnanja sodišč v postopkih odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in v postopkih odločanja o pravnih sredstvih zoper plačilni nalog. Ker ZST-1 ni urejal vseh procesnih vidikov navedenih postopkov, so se v teoriji in praksi sodišč izoblikovala različna mnenja o tem, kako v navedenih postopkih npr. ravnati z nepopolnimi vlogami, katera pravna sredstva so dovoljena, ali je potrebno za pravna sredstva plačati posebno takso in podobno. Zaradi ustavne določbe o enakem varstvu pravic je potrebno ravnanje sodišč v teh primerih natančno določiti in s tem odpraviti navedene dileme. Nekatere izmed navedenih situacij bodo neposredno urejene že s predlaganimi spremembami in dopolnitvami ZST-1 (npr. novi 34.a člen zakona), glede ostalih pa se s predlaganim novim tretjim odstavkom 1. člena zakona na splošno določa, da se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse. To pomeni, da bodo v postopkih odločanja o plačilu sodne takse sodišča primarno uporabljala določbe ZST-1, če pa določena procesna situacija ne bo v zadostni meri urejena v ZST-1, bodo smiselno uporabila ustrezne določbe tistega procesnega zakona, ki ureja postopek, za katerega se plača oz. oprošča plačilo zadevne sodne takse.

V novem četrtem odstavku 1. člena zakona se navaja, da se s tem zakonom določa višina sodnih taks v postopku za evropski plačilni nalog in v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti za izvajanje Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog in Uredbe (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, ki sta se začeli v celoti uporabljati v času, ko je že veljal ZST-1. Ker pa ZST-1 do sedaj ni določal taks za postopka, na katera se nanašata ti dve uredbi, jih je potrebno določiti s predlagano novelo.

K 2. členu:

V četrtem odstavku 3. člena ZST-1 se glede določitve taksnih zavezancev predlagata dve dopolnitvi. S prvo dopolnitvijo bo določen zastavitelj kot zavezanec za plačilo sodne takse za postopek o predlogu za vpis v zemljiško knjigo, ki ga mora v skladu z zakonom, ki ureja stvarnopravna razmerja, predlagati notar. V 142. členu Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/02; v nadaljevanju SPZ), ki ureja nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, je namreč v tretjem odstavku določeno, da mora vknjižbo hipoteke in zaznambo izvršljivosti nemudoma po sklenitvi posla predlagati notar. Po veljavni ureditvi se za določitev taksnega zavezanca v navedenem primeru uporablja splošna določba prvega odstavka 3. člena ZST-1, ki določa, da mora plačati takso tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. Ker je ta oseba notar, mu sodišče skupaj s sklepom o vknjižbi izstavi tudi plačilni nalog za plačilo sodne takse. Notar plačilni nalog pošlje stranki, vendar v primeru, če stranka sodne takse po nalogu ne plača, davčni urad neplačane takse izterja od notarja. Plačilni nalog bi moral biti zaradi tega naslovljen neposredno na stranko kot zastavitelja, kar pa bo mogoče doseči šele s predlagano dopolnitvijo četrtega odstavka 3. člena ZST-1. Druga dopolnitev se nanaša na določitev taksnega zavezanca v primeru, ko bo moral predlog za vpis v zemljiško knjigo v imenu predlagatelja vložiti notar kot predlagateljev pooblaščenec. V predvideni noveli Zakona o zemljiški knjigi bo namreč določeno, da bo moral zemljiškoknjižni predlog v imenu predlagatelja vložiti notar kot pooblaščenec predlagatelja. V tem primeru bo taksni zavezanec predlagatelj, razlogi za tako določitev pa so enaki kot pri določitvi zastavitelja kot taksnega zavezanca za takso za postopek o predlogu za vpis v zemljiško knjigo, ki ga mora predlagati notar v skladu s SPZ.

Ker lahko v skladu z določbami Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 32/07 - UPB4, 23/08 - ZBPP-B, 68/08 in 77/09; v nadaljevanju ZKP) redna in izredna pravna sredstva v korist obdolženca oziroma poleg njega vlagajo tudi druge osebe, je potrebno posebej določiti, da velja določba petega odstavka 3. člena ZST-1 le za zavezanca za plačilo takse za kazenski postopek na prvi stopnji. Za določitev zavezancev za plačilo taks za postopke s pravnimi sredstvi pa je potrebno uporabiti splošno določbo iz prvega odstavka tega člena, po kateri je zavezanec za plačilo takse tisti, ki predlaga uvedbo postopka, torej vložnik posameznega pravnega sredstva. Pri tem pa je potrebno upoštevati še določbe 10. člena ZST-1, ki se nanašajo na taksne oprostitve na podlagi zakona. Smiselno enako velja tudi za dopolnitev šestega odstavka 3. člena ZST-1, ki se nanaša na določitev zavezanca za plačilo takse v postopku o prekrških.

Z 38. členom predlagane novele se na novo določajo sodne takse za postopke po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (Ur. l. RS, št. 45/08; v nadaljevanju ZVEtL), zaradi česar je potrebno na novo določiti tudi zavezance za plačilo navedenih sodnih taks. Novi osmi odstavek 3. člena ZST-1 tako posebej določa taksnega zavezanca za postopek za vzpostavitev etažne lastnine na prvi stopnji. Glede na to, da sodišče s sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine med drugim odloči tudi o vpisu lastninske pravice na posameznih delih stavbe, je zavezanec za plačilo takse za navedeni postopek tisti, o katerega vpisu lastninske pravice na posameznem delu stavbe je sodišče s sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine prvič odločilo. Iz navedenega izhaja, da tistemu, ki je bil že pred sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine, ki ga je sodišče izdalo v postopku po ZVEtL, v zemljiški knjigi vpisan kot etažni lastnik posameznega dela stavbe, ne bo treba plačati takse za postopek vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL, saj sodišče v tem postopku ni imelo dela z ugotavljanjem njegove etažne lastnine, poleg tega pa je že plačal ustrezne stroške v postopku, na podlagi katerega je bil vpisan kot etažni lastnik. Zakon pa ne določa posebej zavezanca za plačilo takse za postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi in zavezanca za plačilo takse za predlog za vpis druge stvarne ali obligacijske pravice na posameznem delu ali na stavbi kot celoti v okviru prijave udeležbe v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, kar pomeni, da se uporabi splošno pravilo iz prvega odstavka 3. člena ZST-1, po katerem je zavezanec za plačilo takse predlagatelj postopka oziroma vložnik zadevnega predloga.

K 3. členu:

S predlagano novelo se v novi 4. točki po novem prvega odstavka 5. člena zakona določi posebno pravilo glede nastanka taksne obveznosti za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je vložen po elektronski poti. Glede na to, da je v 13. členu Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (Ur. l. RS, št. 121/07) določeno, da se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki ga upnik pošlje po elektronski poti, šteje za vloženega v trenutku, ko informacijski sistem ugotovi, da je sodna taksa plačana v predpisani višini, v tem primeru ni mogoče uporabiti splošnega pravila o nastanku taksne obveznosti, saj bi uporaba splošnega pravila dejansko pomenila, da bi nastala taksna obveznost za postopek o zadevnem predlogu ob plačilu sodne takse (ko bi bila torej taksa že plačana). Zaradi tega bo določeno, da nastane taksna obveznost za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je vložen po elektronski poti, že ob oddaji predloga v informacijski sistem Centralnega oddelka za verodostojno listino Okrajnega sodišča v Ljubljani.

V novi 6. točki po novem prvega odstavka 5. člena zakona se dodatno določi, da nastane tudi taksna obveznost za postopek v upravnem sporu v zadevah, v katerih mora sodišče odločiti v zakonsko določenem roku, šele takrat, ko je sodna odločba vročena stranki. Razlog za določitev navedene izjeme od splošnega pravila o nastanku taksne obveznosti je v tem, da veljavna ureditev plačevanja sodnih taks na področju upravnega spora predstavlja precejšnjo praktično oviro za hitro vodenje postopkov v zadevah, glede katerih zakon predpisuje izdajo sodne odločbe v določenem roku. Ti roki so običajno zelo kratki, zaradi česar je težko izpeljati postopek v njihovem okviru, če je potrebno na začetku izvesti še vsa opravila v zvezi s plačilom sodne takse.

Predlog novele dopolnjuje novo 8. točko po novem prvega odstavka 5. člena zakona tako, da posebej določa nastanek taksne obveznosti v primeru, če storilec prekrška ne more dokazati identitete ali nima stalnega prebivališča ali če bi se z odhodom zaradi prebivanja v tujini lahko izognil odgovornosti za prekršek. Upoštevanje splošnega pravila glede nastanka taksne obveznosti za postopek o prekrških, po katerem nastane taksna obveznost šele ob pravnomočnosti odločbe o prekršku, namreč v praksi povzroča težave, saj je od zgoraj navedenih storilcev prekrškov sodno takso po pravnomočno končanem postopku zelo težko ali celo nemogoče izterjati. Predlagana dopolnitev je v skladu z določbo prvega odstavka 201. člena ZP-1, po kateri lahko organ za postopek o prekršku, ki je odločil o prekršku na prvi stopnji, obenem odloči, naj se odločba izvrši takoj ne glede na pritožbo, če spozna, da bi storilec lahko onemogočil njeno izvršitev.

V novi 11. točki po novem prvega odstavka 5. člena zakona se spreminja način določitve nastanka taksne obveznosti za takso za vpis v zemljiško knjigo, ki se opravi po uradni dolžnosti. Po trenutno veljavni ureditvi taksna obveznost v navedenih primerih nastane šele s pravnomočnostjo odločbe, na podlagi katere se opravi vpis po uradni dolžnosti. Ker se nekateri vpisi po uradni dolžnosti v zemljiškoknjižnem postopku opravljajo pred pravnomočnostjo odločbe, ki je podlaga za vpis, med vpisom in pravnomočnostjo odločbe pa lahko preteče tudi precej časa, navedena določba v praksi povzroča težave. Zaradi tega se predlaga sprememba nastanka taksne obveznosti v navedenih primerih tako, da bo taksa za vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti nastala že z vročitvijo sklepa o dovolitvi vpisa zavezancu za plačilo. V zvezi s tem je potrebno pojasniti, da predlagana novela spreminja takse pri tarifnih številkah 91011, 91012 in 91013 tako, da bodo namesto taks za vpis določene takse za postopek o predlogu za vpis, vendar pa bo v novi točki a) opombe 9.10 taksne tarife določeno, da je takso po tarifni številki 91011, 91012 ali 91013 treba plačati tudi, če se vpis opravi po uradni dolžnosti. Ko bo torej sodišče izdalo sklep o dovolitvi vpisa, ki se opravi po uradni dolžnosti, bo skupaj s sklepom zavezancu vročilo tudi plačilni nalog za plačilo sodne takse po eni izmed navedenih treh tarifnih številk. V novi 11. točki novega prvega odstavka 5. člena zakona bo določen le nastanek taksne obveznosti za vpis v zemljiško knjigo, ki se opravi po uradni dolžnosti, ne bo pa več posebne določbe glede nastanka taksne obveznosti za vpis v zemljiško knjigo, ki se opravi na predlog. Glede na to, da bodo s predlagano novelo pri tarifnih številkah 91011, 91012 in 91013 namesto taks za vpis določene takse za postopek o predlogu za vpis, bo te takse po splošnem pravilu iz 1. točke novega prvega odstavka 5. člena zakona treba plačati že ob vložitvi predloga za vpis.

V novi 12. točki po novem prvega odstavka 5. člena zakona se določa nastanek taksne obveznosti za postopek za vzpostavitev etažne lastnine po zakonu, ki ureja vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in določanje pripadajočega zemljišča k stavbi, pred sodiščem prve stopnje. Taksna obveznost za navedeni postopek nastane z vročitvijo odločbe o vzpostavitvi etažne lastnine zavezancu za plačilo, ki je po predlagani ureditvi tisti, o katerega vpisu lastninske pravice na posameznem delu stavbe je sodišče s sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine prvič odločilo.

S predlogom novele se črta do sedaj veljavna določba, da je treba sodno takso plačati že ob nastanku taksne obveznosti. Namesto tega se v novem drugem odstavku 5. člena zakona določi splošno pravilo, da je treba takso plačati najkasneje v roku, določenem v plačilnem nalogu, ki ga izda sodišče v skladu s 34. oziroma 34.a členom tega zakona. To pomeni, da bo mogoče sodno takso plačati že ob nastanku taksne obveznosti, lahko pa tudi kadarkoli po tem trenutku vse do izteka roka za plačilo, ki je določen v plačilnem nalogu. Pri plačilu bo potrebno upoštevati določbe spremenjenega 6. člena zakona o načinu plačevanja in dokazovanja plačanih sodnih taks in določbe novega 6.a člena zakona, ki določajo, kdaj se taksa šteje za plačano. Poleg tega bo potrebno pri uporabi novega drugega odstavka 5. člena zakona upoštevati tudi prvi odstavek 34. člena zakona, ki določa, v katerih primerih sodišče sploh pošlje taksnemu zavezancu plačilni nalog za plačilo sodne takse. Če bo sodna taksa plačana že ob nastanku taksne obveznosti in bo sodišče o tem tudi takoj obveščeno z ustreznim dokazilom, potem sodišče taksnemu zavezancu ne bo pošiljalo plačilnega naloga. Če pa sodišče ob nastanku taksne obveznosti ne bo na ustrezen način seznanjeno s tem, da je sodna taksa plačana, bo taksnemu zavezancu poslalo plačilni nalog, v katerem bo določen rok za plačilo.

V novem tretjem odstavku 5. člena zakona bo določeno posebno pravilo glede tega, kdaj je treba plačati takso za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, če je predlog za izvršbo vložen po elektronski poti. Takso za postopek odločanja o tem predlogu bo treba plačati po nastanku taksne obveznosti v roku, ki bo določen v predvideni noveli Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 3/07 - UPB4, 93/07, 37/08 - ZST-1, 45/08 - ZArbit in 28/09; v nadaljevanju ZIZ). Glede na to, da bo v novi 4. točki po novem prvega odstavka 5. člena ZST-1 določeno, da bo taksna obveznost za postopek o tem predlogu nastala ob oddaji predloga v informacijski sistem, bo treba takso plačati po oddaji predloga in sicer do izteka roka, ki je trenutno kot desetdnevni rok določen v Pravilniku o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (Ur. l. RS, št. 121/07), s predvideno novelo ZIZ pa bo prenesen v ta predpis. Navedena ureditev je potrebna zaradi možnosti izvedbe avtomatiziranega izvršilnega postopka v okviru Centralnega oddelka za verodostojno listino Okrajnega sodišča v Ljubljani.

Plačilo sodne takse za postopke in dejanja sodišča iz 18. in 19. točke po novem prvega odstavka tega člena tudi predstavlja izjemo od splošne ureditve plačevanja sodnih taks. V teh primerih sodišče izvede storitev neposredno po prejemu zahteve zanjo, zato bo potrebno takso plačati že ob nastanku taksne obveznosti, to je takrat, ko se dejanje zahteva oz. ko sodišče začne postopek.

K 4. členu:

Določba dosedanjega drugega odstavka 6. člena zakona, v skladu s katero se taksa vplača na prehodni podračun sodišča, ki je pristojno za opravo dejanja ali vodenje postopka, utegne povzročati dvome in različne interpretacije. V praksi se namreč pojavljajo primeri, ko stranka vloži tožbo na nepristojno sodišče in hkrati na račun tega sodišča tudi plača sodno takso, ter primeri, ko sodišče, pri katerem je vložena tožba in ki ni pristojno za odločanje o tej tožbi, najprej pozove stranko na plačilo sodne takse in šele po njenem plačilu sodnik sprejme odločitev o nepristojnosti. Ker je v navedenih primerih sodna taksa vplačana na račun nepristojnega sodišča, se lahko na podlagi veljavne ureditve pojavi dilema o tem, ali je sodna taksa sploh plačana. Zaradi tega je potrebno obravnavano določbo spremeniti tako, da se sodna taksa vplača na prehodni podračun sodišča, od katerega se zahteva opravo posameznega dejanja ali vodenje postopka.

S predlagano novelo se tretji odstavek 6. člena zakona dopolnjuje tako, da taksni zavezanec po opravljenem plačilu sodne takse ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu le, če je sodno takso plačal z ustrezno referenco. Ustrezna referenca je tista, ki mu jo je sporočilo sodišče v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena ZST-1 oziroma mu je bila dodeljena v skladu s postopki, po katerih deluje Centralni oddelek za verodostojno listino Okrajnega sodišča v Ljubljani. S pomočjo te reference bo sodišče takoj in nedvomno ugotovilo, za katero zadevo je bila plačana posamezna sodna taksa. S tem se bodo sodišča razbremenila dodatnega dela, ki ga imajo zaradi trenutno veljavne ureditve, po kateri taksni zavezanec v večini primerov ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu ne glede na to, na kakšen način je plačal sodno takso ter ali jo je plačal z ustrezno referenco ali ne. Izjeme od pravila, da po plačilu z ustrezno referenco ni potrebno dostavljati sodišču dokazil o plačilu, bodo lahko določene le v ZST-1. Po predlagani ureditvi bo ZST-1 določal dve izjemi od navedenega pravila. Prvo izjemo bo predstavljala določba novega 6.c člena zakona. V tem primeru bo sodišče izdalo sklep o ustavitvi postopka ali sklep o zavrženju zasebne tožbe, ker sodna taksa ni bila pravočasno plačana. Zoper ta sklep bo imel taksni zavezanec v skladu s predlaganim 6.c členom zakona možnost vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje in sicer iz razloga, da je ponudniku plačilnih storitev odredil plačilno transakcijo za plačilo sodne takse tako, da je ponudnik plačilnih storitev izvršil plačilno transakcijo še pred pretekom roka, določenega v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona, kar pa bo moral dokazati z ustreznim dokazilom, ki ga bo priložil predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Drugo izjemo bo predstavljala določba prvega odstavka novega 34.a člena zakona, kjer bo izrecno določeno, da je treba ugovoru zoper plačilni nalog, vloženemu iz razloga, da je taksa že plačana, priložiti potrdilo o opravljenem plačilu. V obeh navedenih primerih bo treba pravnemu sredstvu priložiti dokazilo o opravljenem plačilu ne glede na to, na kakšen način bo sodna taksa plačana, torej tudi v primeru, če bo plačana z ustrezno referenco (če bo zakon določal obvezno uporabo reference pri plačilu sodne takse, bo moralo biti iz dokazila poleg drugega razvidno, da je bila taksa plačana s to referenco).

V zvezi z dopolnitvijo tretjega odstavka 6. člena zakona je potrebno dodati, da se bo lahko po predlagani ureditvi sodna taksa v večini primerov plačala tudi brez ustrezne reference, vendar bo moral v tem primeru taksni zavezanec dostaviti sodišču dokazilo o plačani taksi. Če namreč sodišče ne bo moglo ugotoviti plačila s pomočjo reference ali drugega dokazila v primeru, da sodna taksa ne bo plačana z uporabo reference, bodo nastopile posledice neplačila. Navedeno pravilo, po katerem bo lahko stranka plačala sodno takso brez reference in namesto tega predložila sodišču dokazilo o plačilu takse, pa seveda ne bo veljalo, če bo zakon določal, da je treba sodno takso obvezno plačati z uporabo reference. To trenutno določa le ZIZ za plačilo takse za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine in takse za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, kjer je to potrebno zaradi avtomatiziranega vodenja postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine. Taksni zavezanec bo lahko tudi v primeru, ko bo treba sodno takso obvezno plačati z referenco, dostavil sodišču dokazilo o plačilu, npr. zaradi varovanja roka za plačilo v skladu s tretjim odstavkom novega 6.a člena zakona, vendar pa bo moralo biti iz dokazila razvidno, da je bila pri plačilu navedena ustrezna referenca, sicer mu dokazilo ne bo v korist.

Obravnavani tretji odstavek 6. člena zakona se nanaša le na način plačila oziroma na dokazovanje plačane sodne takse. Vendar pa bo morala biti sodna taksa ne le plačana oziroma izkazana na pravilen način, temveč bo moralo biti poleg tega plačilo opravljeno pravočasno. Določbe o tem, kdaj se šteje sodna taksa za plačano, se nahajajo v novem 6.a členu zakona, pri tem pa bo potrebno upoštevati tudi domnevo pravočasnosti plačila iz novega 6.b člena.

K 5. členu:

Predlagani novi 6.a člen natančno določa dan, na katerega se šteje, da je sodna taksa plačana. Ta določba je potrebna zato, ker se na neplačilo oz. nepravočasno plačilo sodne takse kot procesne predpostavke vežejo določene pravne posledice in je torej za stranko in sodišče zelo pomembna natančna določitev trenutka, ko se sodna taksa šteje za plačano. Vsebinsko je predlagana ureditev pripravljena po vzoru 92. člena Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 117/06, 24/08 - ZDDKIS, 125/08 in 20/09 - ZDoh-2D) in prvega odstavka 293. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l .RS, št. 97/07-UPB1). Tako se bo v večini primerov taksa štela za plačano na dan, ko bo denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča. To pomeni, da bo kot dan plačila sodne takse veljal dan, ko bo denarni znesek v višini sodne takse prispel na prehodni podračun sodišča. Opredelitev prehodnega podračuna sodišča pa se nahaja v spremenjenem drugem odstavku 6. člena zakona, ki določa, da mora biti taksa plačana na prehodni podračun, določen za plačevanje sodnih taks sodišča, od katerega se zahteva opravo posameznega dejanja ali vodenje postopka. V drugem in tretjem odstavku novega 6.a člena se nahajata dve izjemi od navedenega pravila, ki sta določeni v korist taksnih zavezancev. Če bo taksa plačana pri blagajni sodišča, se bo štelo, da je taksa plačana na dan plačila pri blagajni ne glede na to, kdaj bo znesek takse prispel na prehodni podračun sodišča. Tudi v tem primeru bo treba upoštevati zgoraj navedeno pravilo iz spremenjenega drugega odstavka 6. člena zakona, zaradi česar bo plačilo takse mogoče opraviti le pri blagajni tistega sodišča, ki ima za plačevanje sodnih taks določen isti prehodni podračun kot sodišče, od katerega se zahteva opravo dejanja ali vodenje postopka. Druga izjema od splošnega pravila je določena v tretjem odstavku in se nanaša na primer, ko taksni zavezanec pred pretekom roka za plačilo, določenega v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena zakona, dostavi zadevnemu sodišču dokazilo o plačilu. Če bo v tem primeru znesek plačane takse prispel na račun sodišča šele po preteku roka za plačilo, to taksnemu zavezancu ne bo v škodo, saj se bo taksa štela za plačano že na dan, ko bo zadevno sodišče prejelo dokazilo o plačilu. Navedeni izjemi sta določeni predvsem v korist tistih taksnih zavezancev, ki bodo želeli plačati sodno takso proti koncu roka za plačilo in biti hkrati prepričani, da bo plačilo opravljeno pravočasno.

Pri plačilu sodne takse bo moral torej plačnik upoštevati tako določbe 6. člena zakona, ki se nanašajo na način plačila sodne takse, pri čemer je še zlasti pomemben tretji odstavek v zvezi z obvezno uporabo reference oziroma dokazovanjem plačane takse, kot tudi določbe novega 6.a člena zakona, ki določa, v katerem časovnem trenutku se taksa šteje za plačano. Taksa bo pravilno plačana le, če bosta izpolnjena oba pogoja in sicer tako glede načina kot glede dneva plačila sodne takse, s tem da bo v korist taksnega zavezanca določena še domneva pravočasnosti plačila iz novega 6.b člena zakona.

Novi 6.b člen vzpostavlja zakonsko domnevo glede pravočasnosti plačila sodne takse v primeru plačila takse prek ponudnika plačilnih storitev. V skladu s to določbo se bo štelo, da je sodna taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, če bo denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka. Prehodni podračun sodišča je opredeljen v spremenjenem drugem odstavku 6. člena zakona kot prehodni podračun, določen za plačevanje sodnih taks sodišča, od katerega se zahteva opravo posameznega dejanja ali vodenje postopka. Novi 6.b člen se predlaga zaradi tega, da bodo imeli taksni zavezanci tudi v primeru plačila sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev možnost izkoristiti celoten rok za plačilo, določen v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena zakona. V prvem odstavku novega 6.a člena zakona bo namreč določeno, da se bo kot dan plačila sodne takse štel dan, ko bo denarno nakazilo prispelo na prehodni podračun sodišča. Če bi veljalo, da mora znesek sodne takse prispeti na račun sodišča pred pretekom roka za plačilo, bi to predstavljalo dejansko skrajšanje plačilnega roka, saj bi moral plačnik odrediti ponudniku plačilnih storitev plačilno transakcijo za plačilo sodne takse toliko prej, da bi banka ali drug ponudnik plačilnih storitev izvršil to transakcijo in da bi sredstva prispela na račun zadevnega sodišča še pred iztekom roka za plačilo. Če bi bila v tem primeru plačilna transakcija ponudniku plačilnih storitev odrejena zadnji dan roka popoldan, bi znesek plačane sodne takse prispel na račun sodišča šele naslednji dan, kar bi bilo prepozno, zaradi česar bi sledile ustrezne sankcije. Zaradi tega se v novem 6.b členu izrecno določa, da se bo plačilo sodne takse štelo za pravočasno, če bo denarno nakazilo prispelo na prehodni podračun sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka za plačilo, določenega v 34. oziroma 34.a členu zakona. Po oceni predlagatelja bo časovno obdobje treh delovnih dni po izteku roka za plačilo v večini primerov plačil prek ponudnikov plačilnih storitev zadoščalo za izvedbo vseh opravil, potrebnih za to, da bo znesek plačane sodne takse prispel na prehodni podračun sodišča. Na ta način bodo imeli taksni zavezanci možnost opraviti plačilo sodne takse vse do izteka roka, določenega v plačilnem nalogu. V primerih, ko bo plačilna transakcija za plačilo sodne takse odrejena tako, da bo ponudnik plačilnih storitev izvršil plačilno transakcijo pred iztekom plačilnega roka, denarno nakazilo pa bo prispelo na račun sodišča šele po štirih ali več delovnih dneh po izteku tega roka, zaradi česar bo sodišče izdalo sklep o ustavitvi postopka ali sklep o zavrženju zasebne tožbe, pa bo imel taksni zavezanec možnost zoper navedeni sklep vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje, urejen v novem 6.c členu zakona.

Domneva pravočasnosti plačila iz novega 6.b člena bo izrecno omejena na primere, ko bo sodna taksa plačana prek banke ali drugega ponudnika plačilnih storitev. Za primere iz drugega in tretjega odstavka novega 6.a člena pa zakon ne bo določal tovrstne domneve, kar pomeni, da bo morala biti taksa plačana pri blagajni sodišča v roku za plačilo oziroma bo moralo biti v tem roku sodišču dostavljeno dokazilo o plačilu.

Tudi novi 6.c člen se predlaga z namenom omilitve določbe prvega odstavka novega 6.a člena, ki bo z vidika taksnih zavezancev relativno strogo določal dan, na katerega se sodna taksa šteje za plačano. V zvezi s plačili prek ponudnikov plačilnih storitev bo sicer novi 6.b člen vzpostavil zakonsko domnevo pravočasnosti plačila sodne takse v primeru, ko bo denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka za plačilo, določenega v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona. Vendar pa določba 6.b člena ne bo zajemala npr. primerov, ko bo plačilna transakcija za plačilo sodne takse ponudniku plačilnih storitev odrejena tako, da bo ponudnik plačilnih storitev izvršil plačilno transakcijo pred pretekom roka za plačilo, denarno nakazilo pa bo prispelo na račun sodišča šele po štirih ali več delovnih dneh po izteku tega roka, zaradi česar bo sodišče izdalo sklep o ustavitvi postopka ali sklep o zavrženju zasebne tožbe. V teh primerih bo imel taksni zavezanec v skladu s predlaganim 6.c členom možnost zoper sklep o ustavitvi postopka oziroma sklep o zavrženju zasebne tožbe vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje, kateremu bo moral priložiti dokazilo o tem, kdaj in kako je bila ponudniku plačilnih storitev odrejena plačilna transakcija za plačilo sodne takse. Če bo iz dokazila razvidno, da je bila zadevna plačilna transakcija odrejena tako, da je ponudnik plačilnih storitev izvršil plačilno transakcijo pred pretekom roka za plačilo, določenega v 34. oziroma 34.a členu zakona, bo sodišče navedeni sklep razveljavilo in nadaljevalo z obravnavanjem vloge. Pri tem je potrebno dodati, da bo moralo sodišče v primerih, ko bo treba pri plačilu sodne takse obvezno navesti ustrezno referenco, to upoštevati in razveljaviti navedeni sklep le, če bo iz dokazila o plačilu razvidno tudi, da je bila taksa plačana z ustrezno referenco. Institut vrnitve v prejšnje stanje po 6.c členu zakona namreč ne bo nadomeščal obvezne uporabe reference pri plačilu sodne takse.

K 6. členu:

V skladu z Zakonom o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86 (20/88 popr.), Ur. l. RS, št. 87/02 - SPZ, 131/03 - Odl.US, 77/08 - ZDZdr) se lahko nekateri postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij začnejo tudi na predlog centra za socialno delo in to takrat, kadar je potrebno zaradi varstva koristi otrok, ki po ustavi uživajo posebno varstvo. Zaradi tega je primerno določiti, da so centri za socialno delo, kadar so predlagatelji teh postopkov, oproščeni plačila sodnih taks.

S predlaganimi dopolnitvami četrtega odstavka 10. člena zakona se taksne oprostitve na podlagi zakona izrecno razširjajo na postopek odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu ter na postopek odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog. Narava navedenih postopkov je podobna kot pri postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, v katerem se že po veljavni ureditvi taksa izrecno ne plača. V vseh teh primerih gre namreč za odločanje o tem, ali bo stranka sploh dolžna kriti določene stroške sodnih postopkov, zaradi česar je primerno, da so takse prosti. Sicer že veljavni zakon ne določa taks za navedene postopke odločanja o obveznosti plačila sodnih taks, kar pomeni, da se v teh postopkih že po veljavni ureditvi sodne takse ne plačujejo, ker pa so se v zvezi s tem v praksi nekaterih sodišč pojavile dileme, se s predlagano novelo obravnavane taksne oprostitve izrecno določajo. Poleg tega sodnih taks v skladu z dopolnjenim četrtim odstavkom 10. člena zakona ne bo treba plačati še v upravnih sporih o priznanju mednarodne zaščite po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito. V teh sporih gre namreč praviloma za tožnike, ki so izločeni iz svojih življenjskih okolij, brez sredstev in brez učinkovite možnosti dokazovanja premoženjskega stanja, zaradi česar so postopki izterjave sodnih taks zoper njih večinoma neuspešni in s tem neracionalni.

K 7. členu:

V drugem odstavku 11. člena zakona se predlaga črtanje navedbe, da čas odloga plačila sodne takse oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 12 mesecev. Zaradi te omejitve namreč plačilo takse kljub možnosti odloga oziroma obročnega plačevanja za taksne zavezance pogosto predstavlja preveliko obremenitev, saj mora biti taksa v vsakem primeru plačana v roku 12 mesecev od izdaje sklepa o odlogu oziroma obročnem plačilu taks. Zaradi tega so taksni zavezanci v praksi večkrat oproščeni plačila sodnih taks in to kljub temu, da bi to plačilo zmogli, če bi bili čas oziroma obroki plačila zanje ugodneje določeni. Namesto navedene omejitve se zato določi, da lahko sodišče stranki odloži plačilo taks najdlje do izdaje odločbe, takse za postopek o predlogu za izvršbo pa najdlje do preteka šestih mesecev od izdaje sklepa o izvršbi, medtem ko glede obročnega plačevanja ni več nobenih časovnih okvirov oziroma omejitev. Razen izjeme, predvidene za odlog plačila sodne takse za postopek o predlogu za izvršbo, je predlagana ureditev enaka ureditvi po prejšnjem Zakonu o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 20/04 - UPB1 in 37/08 - ZST-1). Izjema, ki se nanaša na odlog plačila sodne takse za postopek o predlogu za izvršbo, je določena zaradi tega, ker v navedenem postopku sodišče izda odločbo, torej sklep o izvršbi, neposredno po prejemu predloga za izvršbo, kar pomeni, da po splošnem pravilu odlog sploh ne bi bil mogoč. Zato je za postopek o predlogu za izvršbo posebej določeno, da lahko sodišče stranki odloži plačilo takse najdlje do preteka šestih mesecev od izdaje sklepa o izvršbi. Glede na to, da je znesek sodne takse za postopek o predlogu za izvršbo v vsakem primeru relativno nizek, bo po mnenju predlagatelja šestmesečni rok zadosti dolg, da bodo zavezanci zmogli to plačilo.

Dodaja se nov peti odstavek, ki določa zakonsko domnevo, v skladu s katero se bo štelo, da bi bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo njeni družinski člani, če stranka prejema denarno socialno pomoč po zakonu, ki ureja socialno varstvene dajatve. Glede na to, da v skladu s prvim odstavkom obravnavanega člena zakona sodišče stranko oprosti plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani, bo na podlagi določbe novega petega odstavka stranka, ki prejema denarno socialno pomoč, dejansko oproščena plačila sodnih taks. Prejemanje denarne socialne pomoči namreč po oceni predlagatelja pomeni, da je strankino premoženjsko stanje in premoženjsko stanje njenih družinskih članov tako šibko, da bi ga plačilo sodnih taks občutno poslabšalo. V zvezi z navedbo, da se v primeru, če stranka prejema denarno socialno pomoč, premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov ne ugotavlja, je potrebno poudariti, da bo morala stranka predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks v vsakem primeru priložiti izjavo o premoženjskem stanju iz 12. člena zakona, vendar pa bo obrazec te izjave spremenjen tako, da bo stranka, ki prejema denarno socialno pomoč, izpolnila le okenca z nekaterimi njenimi osebnimi podatki in navedla določene podatke v zvezi z odločbo o dodelitvi denarne socialne pomoči, ne bo pa dolžna navajati ostalih podatkov o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov ter prilagati zadevnih dokazil. Ostale podatke o strankinem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njenih družinskih članov je namreč že preveril center za socialno delo v postopku odločanja o dodelitvi denarne socialne pomoči, zaradi česar njihovo ponovno navajanje in preverjanje na sodišču po mnenju predlagatelja ni potrebno.

K 8. členu:

V obrazcu izjave o premoženjskem stanju, ki je sestavni del Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Ur. l. RS, št. 93/08), je določeno, da je treba navedenemu obrazcu oziroma izjavi med drugim priložiti dokazila o prejetih plačah in drugih prejemkih iz dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za vsak mesec posebej za vlagatelja in družinske člane. Glede na to, da se je v praksi pojavila dilema, ali je navedeno določilo v skladu z ZST-1, na podlagi katerega je bil izdan omenjeni pravilnik, se tretji odstavek 12. člena ZST-1 dopolnjuje z navedbo, da tudi priloge, ki jih je treba priložiti obrazcu izjave, predpiše minister za pravosodje. S tem se izrecno določi zakonska podlaga za natančnejšo določitev obveznosti predložitve zadevnih dokazil v podzakonskem predpisu. Poleg tega se v obravnavani določbi izrecno določi, da minister za pravosodje predpiše obliko obrazca, na katerem je treba izpolniti izjavo o premoženjskem stanju, s čimer se posebej poudarja, da je treba navedeno izjavo predložiti na predpisanem obrazcu. To obveznost potrjuje tudi predlagana nova določba, po kateri ravna sodišče v primeru, če izjava o premoženjskem stanju ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. Glede na to, da ZST-1 ne vsebuje tovrstnih določb, bo sodišče v skladu s predlaganim tretjim odstavkom 1. člena zakona uporabilo določbe ustreznega procesnega predpisa.

V zadnjem obdobju je postalo opazno nedopustno poseganje v zasebnost strank sodnih postopkov. Ukrep, predlagan v novem petem odstavku 12. člena zakona, predstavlja sorazmerno rešitev, ki naj vzpostavi sistem preprečevanja posegov v zasebnost na področju odločanja o obveznosti plačila sodnih taks. Predlagatelj ne meni, da je mogoče morebitne nadaljnje tovrstne kršitve popolnoma preprečiti, vendar šteje za primerno, da na zakonskem nivoju vzpostavi pravilo, ki naj bi te kršitve sistemsko onemogočalo. Nedvomno gre za zakonsko novost, sicer delno primerljivo z rešitvijo iz tretjega odstavka 359. člena ZKP o objavi določenih osebnih podatkov iz izreka kazenske sodbe, vendar gre hkrati za primerno rešitev v sistemskem zakonu na področju sodnih taks. Predlagana določba utegne biti uporabna tudi za pripravo sprememb drugih sistemskih ureditev na področju sodnih postopkov.

V novem petem odstavku se tako določi, da bo sodišče sklep, s katerim bo odločilo o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks, zaprlo v poseben ovitek in sicer skupaj s tem predlogom ter ostalimi listinami, pridobljenimi v postopku odločanja o tem predlogu. Na ovitku bo označilo, da gre za sklep o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Listine, zaprte v tem ovitku, bodo lahko pregledovali le stranka, ki je vložila predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks, ter sodišče in drugi državni organi v zvezi z izvrševanjem njihovih z zakonom določenih pristojnosti. Tako bo npr. lahko zadevne listine pregledovalo sodišče, ki bo odločalo o pravnem sredstvu zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks, sodišče, ki bo odločalo o razveljavitvi navedenega sklepa v skladu s tretjim ali četrtim odstavkom 13. člena zakona, in sodišče, ki bo odločalo o naknadni obveznosti plačila taks po četrtem odstavku 15. člena zakona. Smiselno enaka ureditev bo veljala za sklep, s katerim bo sodišče višje stopnje odločilo o pravnem sredstvu zoper sklep, s katerim je bilo na nižji stopnji odločeno o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks, in za sklep, ki ga bo izdalo sodišče v skladu s tretjim ali četrtim odstavkom 13. člena tega zakona.

Z navedeno določbo bo omejen dostop do podatkov o premoženjskem stanju stranke, ki zaprosi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, in njenih družinskih članov. Dosedanja ureditev, ki omogoča ostalim strankam postopka in vsem drugim osebam, katerim se dovoli pregled in prepis spisa, da se seznanijo s temi podatki, je v nasprotju z načelom sorazmernosti iz 3. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB1), saj gre za osebne podatke, ki večinoma predstavljajo tudi davčno tajnost. Namen njihovega zbiranja in obdelave je izključno v tem, da na njihovi podlagi sodišče odloči o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, niso pa ti podatki potrebni za odločanje o glavni stvari. Zaradi tega se predlaga ureditev, v skladu s katero bo sodišče vse listine, ki bodo oz. bi lahko vsebovale podatke o premoženjskem stanju stranke in njenih družinskih članov, zaprlo v poseben ovitek, ki ga bo mogoče odpreti in pregledovati le v točno določenih primerih.

K 9. členu:

S predlagano spremembo prvega odstavka 13. člena zakona se črta navedba, da velja sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks za takse za vse vloge in dejanja, za katere je nastala obveznost povrnitve takse drugemu udeležencu postopka istega dne, kot je bil pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, ali pozneje. Zakon o sodnih taksah lahko namreč določi le, za katere takse velja sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks, ne more pa posegati v razmerja med udeleženci postopka v zvezi z njihovimi medsebojnimi obveznostmi glede povrnitve plačil sodnih taks.

K 10. členu:

Ker se načelo enkratnega plačila takse za postopek na posamezni stopnji, ki je določeno v prvem odstavku 18. člena zakona, ne nanaša le na postopke, za katere so takse določene glede na vrednost predmeta postopka, temveč na vse postopke, se v naslovu III. poglavja predlaga dopolnitev, iz katere izhaja, da je načelo enkratnega plačila takse samostojna celota in ni le del poglavja o taksah glede na vrednost predmeta postopka.

K 11. členu

V glavi tabel iz 16. in 17. člena zakona se v levem stolpcu izrecno navede, da gre pri vrednostih spornega predmeta oziroma predmeta postopka za vrednosti do vključno tiste vrednosti, ki je navedena v posamezni vrstici. Na enak način se sicer odmerjajo takse že po veljavni ureditvi, vendar pa se s predlagano dopolnitvijo odpravi morebitni dvom o tem, v kateri velikostni razred sodi vrednost, navedena v posamezni vrstici.

K 12. členu:

S predlaganim novim drugim odstavkom 18. člena zakona, ki določa, da se za postopek o nasprotni tožbi plača posebna taksa, se odpravlja dilema, ali se za postopek o nasprotni tožbi plača posebna sodna taksa ali ne.

K 13. členu:

Določba drugega odstavka 20. člena zakona se deloma spremeni in prenese v opombo 1.2.

K 14. členu:

Glede na to, da se s predlagano novelo odpravlja taksa za prijavo terjatev v stečajnem postopku, se črta tudi določba o načinu določanja vrednosti predmeta za odmero te takse. Gl. tudi obrazložitev k 25. členu novele.

K 15. členu:

Sodna praksa je imela težave pri odmeri sodnih taks v zemljiškoknjižnih postopkih, saj ni bilo jasnih pravil o določitvi vrednosti nepremičnine, ki je osnova za odmero takse. Zato se predlaga sprememba 28. člena tako, da se določijo jasna pravila o določitvi te vrednosti.

K 16. členu:

S predlagano novelo se postopek za plačilo takse, ki je za večino primerov nastanka taksne obveznosti urejen v prvem odstavku 34. člena zakona, bistveno ne spreminja. Edina pomembna novost je v tem, da bo po novi ureditvi sodišče poslalo taksnemu zavezancu plačilni nalog, če taksa ne bo plačana in izkazana v skladu s 6. členom zakona. To pomeni, da bo sodišče poslalo plačilni nalog le, če do trenutka odpreme plačilnega naloga ne bo prejelo dokazila o plačani taksi. Iz predlaganega novega drugega odstavka 5. člena zakona namreč izhaja, da bo mogoče sodno takso plačati že ob nastanku taksne obveznosti, vendar pa takrat še ne bo znana referenca za plačilo takse. Zaradi tega bo moralo biti v skladu s spremenjenim tretjim odstavkom 6. člena zakona plačilo takse izkazano z dokazilom. Le če bo sodišče prejelo dokazilo o plačani taksi pred izdajo plačilnega naloga, taksnemu zavezancu tega naloga ne bo poslalo. Če pa plačilo takse ne bo izkazano z dokazilom, sodišče o morebitnem plačilu sodne takse ne bo obveščeno, zaradi česar bo ravnalo v skladu s spremenjenim prvim odstavkom 34. člena zakona in taksnemu zavezancu poslalo plačilni nalog. Spremenjena določba prvega odstavka 34. člena zakona se bo nanašala tudi na situacije, ki jih urejajo dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek tega člena, zato se predlaga njihovo črtanje. Predlaga pa se tudi črtanje dosedanjega petega odstavka, ki določa ugovor zoper plačilni nalog, saj bo ta institut odslej urejen v novem 34.a členu zakona.

Vsebinsko ostaja določba dosedanjega šestega, po novem drugega odstavka 34. člena zakona nespremenjena. Ker pa se dosedanji tretji odstavek, na katerega se je do sedaj skliceval obravnavani odstavek, vsebinsko popolnoma spreminja, je treba posebej določiti postopanje sodišča v obravnavanem primeru. Tako kot do sedaj bo sodišče taksnemu zavezancu poslalo nov plačilni nalog s sestavinami, ki so določene v prvem odstavku tega člena. V novem plačilnem nalogu bo navedlo rok plačila, nekatere osebne podatke zavezanca, višino dolžne sodne takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo, novo referenco ter opozorilo glede posledic, če taksa ne bi bila plačana pravočasno.

Nov tretji odstavek 34. člena zakona izrecno določa, da se v primerih, ko je bila sodna taksa za postopek o vlogi le deloma plačana ali je bila plačana brez ustrezne reference, zaradi česar se je štela za neplačano, taksa iz novega drugega odstavka tega člena plača iz takse, ki je bila plačana za postopek o vlogi. Gre za primere, ko je stranka sicer plačala sodno takso, vendar v prenizkem znesku, ali ko bi jo morala plačati z ustrezno referenco, pa jo je plačala brez te reference in se je zaradi tega taksa štela za neplačano. V obeh vrstah primerov taksa za postopek o vlogi ni bila pravilno plačana, zaradi česar je sodišče vlogo štelo za umaknjeno oz. jo je zavrglo. V skladu z novim drugim odstavkom se v teh primerih plača taksa za umik vloge oz. tretjina takse za postopek o vlogi, vendar pa bo treba v skladu s predlaganim tretjim odstavkom pri tem upoštevati dejansko že plačani znesek takse in ga všteti v takso iz drugega odstavka. Če bo taksa, plačana za postopek o vlogi, večja od takse iz drugega odstavka, bo sodišče presežek vrnilo, če pa bo manjša, bo taksnemu zavezancu poslalo nov plačilni nalog za doplačilo razlike.

K 17. členu:

Ugovor zoper plačilni nalog je v veljavnem zakonu urejen v petem odstavku 34. člena, po predlagani ureditvi pa bodo določbe v zvezi z njim dopolnjene in prenešene v novi 34.a člen. Tako kot do sedaj bo tudi po novi ureditvi ugovor zoper plačilni nalog dopustno vložiti v osmih dneh od vročitve naloga in sicer iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. V zvezi s tem pa bo na novo določena obveznost vložnika navedenega pravnega sredstva, da ugovoru, ki ga vlaga iz razloga, da je taksa že plačana, priloži potrdilo o opravljenem plačilu. To je dodano zaradi predlagane spremembe in dopolnitve tretjega odstavka 6. člena zakona, ki po novem določa, da po plačilu sodne takse z ustrezno referenco ni potrebno dostavljati sodišču dokazil o plačilu, razen če ta zakon ne določa drugače. Ker morajo biti torej izjeme od navedenega pravila posebej določene v ZST-1, se v prvem odstavku novega 34.a člena izrecno določa, da je treba zadevnemu ugovoru zoper plačilni nalog priložiti potrdilo o opravljenem plačilu. To potrdilo bo treba priložiti ugovoru ne glede na to, na kakšen način je bila sodna taksa plačana, torej tudi v primeru, če je bila plačana z ustrezno referenco.

Spremenjeno bo tudi postopanje sodišča po prejemu ugovora. Zaradi možnosti hitrejšega in bolj racionalnega poslovanja sodišča se določa, da lahko oseba, ki je izdala izpodbijani plačilni nalog, ta nalog nadomesti z novim, če ugotovi, da je ugovor zoper plačilni nalog vložen pravočasno in da je hkrati popoln, dovoljen in utemeljen. To pomeni, da bo lahko že vpisničar ali druga z razporedom dela določena sodna oseba pristojnega sodišča, ki je izdala plačilni nalog, ob izpolnitvi zakonskih pogojev plačilni nalog nadomestila z novim. Če navedena oseba tega ne bo storila, bo o ugovoru zoper plačilni nalog odločal sodnik posameznik sodišča, ki je izdalo plačilni nalog. Pri tem je potrebno poudariti, da bo o ugovoru v vsakem primeru odločal sodnik posameznik, saj je pri postopkih za plačilo in izterjavo sodnih taks odločanje v senatu za sodišča nesprejemljivo. Poleg tega se na novo določa, da bo o ugovoru zoper plačilni nalog odločal sodnik posameznik sodišča, ki je izdalo plačilni nalog, in ne več sodišče prve stopnje. Besedno zvezo "sodišče prve stopnje" je namreč mogoče razumeti kot sodišče, ki je izdalo plačilni nalog, ali kot sodišče, ki je v konkretni zadevi odločalo na prvi stopnji. Ker lahko izda plačilni nalog sodišče, ki glede na organizacijo sodišč ni nujno sodišče prve stopnje, torej okrajno ali okrožno sodišče, je potrebno temu ustrezno opredeliti tudi sodišče, ki odloči o ugovoru zoper plačilni nalog. Če namreč izda plačilni nalog višje ali Vrhovno sodišče, o ugovoru zoper plačilni nalog ne more odločati okrajno ali okrožno sodišče, temveč sodišče, ki ga je izdalo. Razlog na navedeno spremembo pa je tudi v tem, da sodišča prve stopnje ne morejo preverjati denarnih prilivov na podračune instančnih sodišč. Opredelitev sklepov o ugovoru, ki jih bo lahko izdal pristojni sodnik, ostaja v osnovi enaka kot do sedaj, le da se natančneje določa vsebina sklepa, s katerim bo sodišče ugovoru ugodilo. Če bo sodišče ugotovilo, da je bila taksa že v celoti plačana, bo s tem sklepom razveljavilo izpodbijani plačilni nalog in ugotovilo, da je taksa že plačana, če pa se bo izkazalo, da je bila taksa napačno odmerjena, bo izpodbijani plačilni nalog spremenilo in določilo novo višino sodne takse. Če bo določilo novo višino sodne takse, bo zaradi njenega plačila izdalo tudi nov plačilni nalog. V zvezi s postopkom s pravnimi sredstvi zoper plačilni nalog se kot zadnja novost nahaja določba, da zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog ni pritožbe ali drugega pravnega sredstva. Veljavni zakon ne vsebuje nobene določbe v zvezi s pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog in tudi ne odkazuje na smiselno uporabo ustreznih procesnih predpisov, zaradi česar je navedena pritožba že po veljavni ureditvi izključena. Ker pa bo s predlagano novelo v zakon vključena določba, v skladu s katero se bodo v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks smiselno uporabljali ustrezni procesni predpisi, ki pritožbo zoper sklep večinoma dopuščajo, če ni z zakonom posebej izključena, je treba pritožbo oziroma drugo pravno sredstvo zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog izrecno izključiti. Poleg tega je izrecno izključeno tudi pravno sredstvo zoper novi plačilni nalog, ki ga izda sodišče v skladu z drugim ali tretjim odstavkom obravnavanega člena.

Zadnjo novost predlaganega 34.a člena zakona predstavlja peti odstavek, ki določa možnost nadomestitve plačilnega naloga z novim plačilnim nalogom po uradni dolžnosti. V skladu s to določbo bo lahko oseba, ki je izdala plačilni nalog, tega po uradni dolžnosti nadomestila z drugim, če bo ugotovila, da so v izdanem plačilnem nalogu napake. To bo lahko storila do trenutka potrditve izvršljivosti po 35. členu zakona. Zoper novi plačilni nalog bo lahko taksni zavezanec vložil ugovor in sicer v osmih dneh od njegove vročitve, kar izhaja iz prvega odstavka 34.a člena.

Zaradi odprave morebitnih dilem glede vsebine novega plačilnega naloga, ki ga izda sodišče v skladu z obravnavanim členom, je v šestem odstavku določeno, da mora tudi ta plačilni nalog vsebovati sestavine, določene v prvem odstavku 34. člena tega zakona.

K 18. členu:

Ugovor zoper plačilni nalog trenutno ureja peti odstavek 34. člena zakona, po predlagani ureditvi pa bo to pravno sredstvo urejeno v novem 34.a členu, zato je potrebno s tem uskladiti tudi sklicevanje na zadevne določbe.

Prvi odstavek 35. člena zakona je do sedaj določal, da pošlje sodišče plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti davčnemu uradu, na območju katerega ima taksni zavezanec svoje stalno prebivališče ali sedež, naj takso izterja. Ker pa je bila z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčni službi (Ur. l. RS, št. 40/09) in Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o carinski službi (Ur. l. RS, št. 40/09) pristojnost za opravo davčne izvršbe iz naslova sodnih taks 1. julija 2009 z Davčne uprave RS prenesena na Carinsko upravo RS, je potrebno temu prilagoditi besedilo navedene določbe. Da bi se izognili spreminjanju ZST-1 ob vsakokratni menjavi pristojnosti za opravo davčne izvršbe, je potrebno na splošno določiti, da se plačilni nalog pošlje v izterjavo organu, pristojnemu za opravljanje nalog davčne izvršbe denarnih terjatev države iz naslova sodnih taks.

K 19. členu:

Drugi odstavek 36. člena zakona se črta, ker pravica do vrnitve sodne takse ne more biti vezana na razmerje med strankami oziroma udeleženci v postopku glede njihovega medsebojnega povračila sodnih taks.

K 20. členu:

Opomba pri tarifni številki 1111 se najprej dopolnjuje z navedbo, da se tudi taksa za postopek za evropski plačilni nalog všteje v takso za redni pravdni postopek, do katerega pride v primeru ugovora zoper evropski plačilni nalog. Predlagana dopolnitev je v skladu z Uredbo (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog, ki v 25. členu določa, da skupni znesek sodnih taks postopka za evropski plačilni nalog in običajnih civilnih postopkov, do katerih pride v primeru ugovora na evropski plačilni nalog v državi članici, ne presega sodnih taks običajnih civilnih postopkov brez predhodnega evropskega postopka za plačilni nalog v tej državi članici. Poleg tega se v opombi pri tarifni številki 1111 natančneje določi, katera sodna taksa se v primeru, ko je pred rednim pravdnim postopkom tekel postopek za izvršbo na podlagi verodostojne listine, všteje v takso po tej tarifni številki. Namesto takse za izvršbo na podlagi verodostojne listine bo odslej določeno, da se všteje taksa za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Na ta način bo odpravljena dilema sodišč glede tega, ali se v takso po tarifni številki 1111 poleg takse za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine všteje tudi taksa za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Že po veljavni ureditvi je sicer logično, da se v taksno obveznost tožeče stranke ne more vštevati taksa, ki jo je plačal dolžnik za ugovor zoper sklep o izvršbi. Ker pa so se v praksi pojavljali primeri, ko se je v takso za redni pravdni postopek poleg takse, ki jo je plačal upnik za postopek o predlogu za izvršbo, vštevala tudi dolžnikova taksa za ugovor, se s predlagano novelo izrecno določa, da se všteva le taksa za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.

Glede na to, da se od 1. januarja 2009 dalje v državah članicah Evropske unije v celoti uporablja Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, je potrebno določiti takse, ki se zaračunavajo v tem postopku. Iz 2. člena navedene uredbe izhaja, da ima evropski postopek v sporih majhne vrednosti naravo pravdnega postopka, zato bo treba v skladu z novo točko c) opombe 1.1 za ta postopek plačati enake takse, kot so za redni pravdni postopek določene po tarifnih številkah iz tabele 1.1. Ne bodo pa se v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti zaračunavale posebne takse iz tretjega dela taksne tarife, saj so relativno previsoke za ta postopek, poleg tega pa navedena uredba v prvem odstavku 1. člena posebej določa, da je namen evropskega postopka v sporih majhne vrednosti poleg poenostavitve in pospešitve reševanja čezmejnih sporov majhne vrednosti tudi znižanje stroškov.

K 21. členu:

Določba točke a) opombe 1.2 je prenešena iz dosedanjega drugega odstavka 20. člena ZST-1. Vsebinsko se spreminja tako, da se določi, da se v primeru, ko sodišče v sporu za razvezo zakonske zveze ali za ugotovitev očetovstva hkrati obravnava tudi zahtevek za varstvo, vzgojo in preživljanje otroka ali zahtevek za preživljanje zakonca, plača samo taksa za postopek za razvezo zakonske zveze oziroma za postopek za ugotovitev očetovstva, ni pa več določeno, da se plača taksa samo po vrednosti predmeta v postopku za razvezo zakonske zveze oziroma za ugotovitev očetovstva. V postopku za razvezo zakonske zveze oziroma za ugotovitev očetovstva se namreč plačajo fiksne takse, zaradi česar se vrednost predmeta postopka sploh ne ugotavlja.

K 22. členu:

Z novo tarifno številko 1302 se določa taksa, na katero se zniža taksa za postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga v primeru predčasnega zaključka postopka zaradi umika tožbe ali odpovedi tožbenemu zahtevku pred izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga. Glede na to, da je za ostale postopke določeno, da se taksa v primeru predčasnega zaključka postopka zniža za določen del, je potrebno enako določiti tudi za postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga. Če bo torej tožnik umaknil tožbo ali se odpovedal tožbenemu zahtevku pred izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga, se bo taksa za postopek znižala na količnik 0,4, kar pomeni, da mu bo sodišče vrnilo 2/3 že plačane takse. Ta delež znižanja je enak kot pri rednem pravdnem postopku.

Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 (v nadaljevanju Uredba) določa postopek za evropski plačilni nalog, ki ga vodijo sodišča posameznih držav članic. Določbe glede sodnih taks se nahajajo v 25. členu Uredbe, kjer je v prvem odstavku določeno, da skupni znesek sodnih taks postopka za evropski plačilni nalog in običajnih civilnih postopkov, do katerih pride v primeru ugovora na evropski plačilni nalog v državi članici, ne presega sodnih taks običajnih civilnih postopkov brez predhodnega postopka za evropski plačilni nalog v tej državi članici. Vsebinsko enako določbo vsebuje tudi ZST-1 v opombi pri tarifni številki 1111 Taksne tarife v zvezi s plačilnim nalogom po Zakonu o pravdnem postopku, kjer je določeno, da se v primeru, če je pred pravdnim postopkom zaradi istega predmeta spora tekel postopek za izdajo plačilnega naloga, taksa za postopek za izdajo naloga všteje v takso za pravdni postopek, in sicer po vrednosti predmeta spora, ki je prešel v pravdni postopek. V drugem odstavku 25. člena pa Uredba določitev višine sodnih taks za postopek za izdajo evropskega plačilnega naloga prepušča nacionalnemu pravu. Ker je celoten postopek za izdajo evropskega plačilnega naloga podoben postopku za izdajo plačilnega naloga po Zakonu o pravdnem postopku, je primerno postopek za izdajo evropskega plačilnega naloga taksirati v enaki višini kot postopek za izdajo plačilnega naloga po Zakonu o pravdnem postopku, to je glede na vrednost predmeta postopka s količnikom 1,2. Predlagana nova opomba 1.3 torej odpravlja morebitno dilemo glede tega, ali se tarifni številki 1301 in 1302 uporabljata tudi za postopek za evropski plačilni nalog.

K 23. členu:

V petem odstavku 10. člena ZST-1 je določeno, da se lahko oprostitev plačila sodnih taks določi tudi s posebnim zakonom. V skladu s tem Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/04, 10/04 - popr., 45/08 - ZArbit in 45/08 - ZPP-D; v nadaljevanju ZDSS-1) v 71. členu določa, da se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva sodne takse ne plačujejo. Ker so v navedeni določbi ZDSS-1 zajeti vsi socialni spori nepremoženjske narave, to dejansko pomeni, da se v nobenem postopku o socialnih sporih nepremoženjske narave ne plačujejo sodne takse. Zaradi tega je določitev sodnih taks za postopek o socialnih sporih nepremoženjske narave v ZST-1 brezpredmetna in jo je potrebno črtati.

K 24. členu:

S 23. členom obravnavane novele se črtajo sodne takse za postopek o socialnih sporih nepremoženjske narave, saj 71. člen ZDSS-1 za tovrstne postopke določa taksno oprostitev. Da ne bi prišlo do dilem, ali se v teh sporih vseeno zaračunavajo sodne takse po tarifnih številkah 3002, 3004, 3006, 3007, 3008 in 3009, se točke a), b) in č) opombe 3 spremenijo tako, da pri njih ni več navedeno, da se zadevne sodne takse plačujejo v vseh postopkih o delovnih in socialnih sporih. V skladu s predlaganim črtanjem besede "vseh" se bodo zadevne takse sicer plačevale v postopkih o delovnih in socialnih sporih, vendar le v tistih, za katere ni v ZST-1 ali v drugem zakonu določena taksna oprostitev.

K 25. členu:

V okviru tabele 5.1 se predlaga odprava sodne takse za prijavo terjatev v postopkih zaradi insolventnosti, saj po oceni predlagatelja ta taksa predstavlja za upnike preveliko breme glede na delo, ki ga ima sodišče v zvezi s prijavo terjatve. Razlog za odpravo in ne le delno znižanje navedene takse pa je v tem, da je v stečajnem postopku in postopku prisilne poravnave treba plačati tudi povprečno takso, ki se v stečajnem postopku odmerja po vsoti zneskov, ki so bili uporabljeni ali so na razpolago za poravnavo dolgov stečajne mase, v postopku prisilne poravnave pa po vsoti zneskov, s katerimi je bila dosežena prisilna poravnava, kar pomeni, da se za znesek povprečne takse zniža poplačilo upnikov. S predlagano spremembo se torej odpravlja dejansko dvojno taksiranje upnikov. Na ta način bo vzpostavljena do upnikov pravičnejša taksna ureditev, saj ti v navedenih postopkih praviloma prejmejo le plačilo sorazmernega dela terjatev, v določenih primerih pa je to plačilo zelo nizko ali ga celo ni.

Pri povprečni taksi za stečajni postopek in povprečni taksi za postopek prisilne poravnave se predlagajo posebne omejitve. Obe taksi se po predlagani ureditvi še naprej odmerjata po vrednosti predmeta postopka, pri čemer količnika za odmero navedenih taks ostajata nespremenjena, na novo pa se pri vsaki od taks določi njen najvišji znesek. Tako bo lahko povprečna taksa za stečajni postopek oziroma povprečna taksa za postopek prisilne poravnave znašala največ po 2.000 eurov. Na ta način bo doseženo sorazmerje med višino navedenih sodnih taks in delom, ki ga ima sodišče v postopkih oziroma pri opravilih, za katere bodo te sodne takse plačane. Poleg tega so predlagane omejitve potrebne tudi zato, ker potekajo insolvenčni postopki v korist dolžnika oziroma njegovih upnikov, zaradi česar relativno visoke takse, kot jih določa veljavna ureditev, preveč posegajo v stečajno maso oziroma v premoženje tistega, v korist katerega je potrjena prisilna poravnava, posredno pa tudi v premoženje upnikov. Pri določitvi predlaganih najvišjih zneskov zadevnih sodnih taks so bili smiselno upoštevani najvišji zneski istovrstnih sodnih taks po prejšnjem Zakonu o sodnih taksah, ki je povprečno takso v stečajnem postopku in povprečno takso v postopku prisilne poravnave omejeval na 1.642 eurov.

K 26. členu:

Ker veljavni zakon določa, da dolžniku za predlog za začetek osebnega stečaja ni treba plačati sodne takse, je smiselno odpraviti tudi takso za postopek o predlogu za odpust obveznosti pri osebnem stečaju. Taksni zavezanec za plačilo takse za postopek o predlogu za odpust obveznosti pri osebnem stečaju po veljavni ureditvi je namreč dolžnik, ki je zaradi slabega finančnega stanja že sedaj oproščen plačila takse za predlog za začetek osebnega stečaja. Poleg tega veljavna zakonska ureditev nesorazmerno obremenjuje tudi sodišča. Glede na to, da gre za finančno šibke posameznike, ti pogosto vlagajo predloge za taksno oprostitev, ki povečujejo delo sodišč, v primerih, ko ne dosežejo taksne oprostitve, pa je potrebno zoper njih izpeljati postopke izterjave in izvršbe, ki so večinoma neuspešni.

K 27. členu:

Sprememba naslova pri tabeli 6.1 je potrebna zaradi tega, da se v njenem okviru zagotovi taksiranje vseh postopkov sodnega varstva, ki jih urejajo posebni zakoni in v katerih odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije. To so npr. postopki sodnega varstva po Zakonu o trgu finančnih instrumentov, Zakonu o zavarovalništvu, Zakonu o bančništvu, Zakonu o revidiranju in Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence. Do sedaj so bili le nekateri od teh zakonov v naslovu pri tabeli 6.1 taksativno našteti, kar pomeni, da bi bilo potrebno ta naslov prilagajati vsakokratnim zakonodajnim spremembam na tem področju. S predlagano spremembo ne bo več potrebe po tovrstnih prilagoditvah, saj zajema vse postopke sodnega varstva, o katerih bo odločalo Vrhovno sodišče, ki bodo morebiti še uvedeni v prihodnje.

K 28. členu:

S predlagano spremembo opombe 7.1 se pri točki e) črta navedba obsojenca kot taksnega zavezanca za plačilo sodne takse za obnovljeni postopek, saj zavezance za plačilo taks v kazenskem postopku določa 3. člen zakona. V spremenjenem petem odstavku 3. člena zakona je tako določeno, da mora v kazenskem postopku o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, plačati takso za postopek na prvi stopnji obdolženec, ki mu je bila pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali mu je bila kazen pravnomočno odpuščena. Za določitev zavezancev za plačilo taks za postopke s pravnimi sredstvi pa je potrebno uporabiti splošno določbo iz prvega odstavka navedenega člena, po kateri je zavezanec za plačilo takse tisti, ki predlaga uvedbo postopka, torej vložnik posameznega pravnega sredstva.

Poleg tega se pri opombi 7.1 črtajo določbe, na podlagi katerih je bilo treba obdolžencu vrniti sorazmerni del takse, plačane za kazenski postopek, če je sodišče v postopku z izrednim pravnim sredstvom odločilo njemu v korist. To pomeni, da bo v prihodnje ostala taksna obveznost za postopek do pravnomočnosti nespremenjena, kar bo veljalo tudi v primeru, ko bo sodišče v postopku z izrednim pravnim sredstvom odločilo v obdolženčevo korist.

K 29. členu:

S predlagano spremembo opombe 7.2 se pri točki d) črta navedba vložnika zahteve za obnovo postopka kot taksnega zavezanca za plačilo sodne takse za obnovljeni postopek, saj zavezance za plačilo taks v kazenskem postopku določa 3. člen zakona. Iz splošnega pravila, določenega v prvem odstavku 3. člena zakona, izhaja, da mora plačati takso za zasebno tožbo njen vložnik, ostali zavezanci za plačilo sodne takse za kazenski postopek na prvi stopnji pa so določeni v petem odstavku tega člena. V spremenjenem petem odstavku 3. člena zakona je tako določeno, da mora oškodovanec kot tožilec ob vstopu v postopek plačati takso. Če je nato obdolžencu pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali mu je kazen pravnomočno odpuščena, mora doplačati takso za postopek na prvi stopnji obdolženec, sicer pa mora takso doplačati oškodovanec kot tožilec, kar smiselno velja tudi za kazenski postopek na zasebno tožbo. Za določitev zavezancev za plačilo taks za postopke s pravnimi sredstvi pa je potrebno zopet uporabiti splošno določbo iz prvega odstavka navedenega člena, po kateri je zavezanec za plačilo takse tisti, ki predlaga uvedbo postopka, torej vložnik posameznega pravnega sredstva.

Namesto dosedanjih določb pri točkah e) in f) se določi, da se v primeru, če sodišče v obnovljenem postopku prejšnjo odločbo deloma ali v celoti razveljavi, za novi postopek plačajo takse le za tiste stopnje postopka, na katerih prejšnji postopek ni tekel. Določitev taks, ki se plačajo v primeru, ko sodišče v obnovljenem postopku prejšnjo odločbo razveljavi, ostaja enaka kot do sedaj, saj je bilo tudi po dosedanji ureditvi v navedenem primeru treba plačati takse le za tiste stopnje postopka, na katerih prejšnji postopek ni tekel. Vendar pa v nasprotju z dosedanjima točkama e) in f) spremenjena točka e) ne določa več, kdo je taksni zavezanec za plačilo navedenih taks in ne ureja več razmerja med strankami postopka. Zavezanci za plačilo sodnih taks v kazenskem postopku so namreč določeni v 3. členu zakona, razmerja med strankami postopka glede obveznosti povrnitve plačanih sodnih taks kot stroškov postopka pa se nahajajo v zakonu, ki ureja kazenski postopek.

S predlagano spremembo opombe 7.2 se poleg tega črtata točki g) in h), ker sta nepotrebni. Glede na to, da tabela 7.2 v zvezi s postopkom za izredno omilitev kazni in postopkom o zahtevi za varstvo zakonitosti določa le takse za zavrženje in zavrnitev zadevnih pravnih sredstev, je že iz navedene tabele razvidno, da se v primeru, ko sodišče ugodi zahtevi za izredno omilitev kazni oziroma ko ugotovi utemeljenost zahteve za varstvo zakonitosti, taksa ne plača.

K 30. členu:

V skladu z določbo četrtega odstavka 420. člena ZKP se sme med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata vrhovnega sodišča in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice. Zaradi tega je potrebno določiti tudi ustrezno sodno takso, ki jo mora plačati vložnik navedenega pravnega sredstva v primeru, ko sodišče to pravno sredstvo zavrže ali zavrne.

K 31. členu:

V skladu z določbo enajstega odstavka 129.a člena ZP-1 lahko sodišče s sodbo zavrne ugovor zoper sodbo, izdano v skrajšanem postopku, kot neutemeljen, zato je potrebno tudi za ta primer določiti sodno takso. Taksa v višini 60 eurov je po oceni predlagatelja sorazmerna delu, ki ga ima sodišče v obravnavanem primeru, saj mora pred zavrnitvijo ugovora kot neutemeljenega izvesti redni sodni postopek.

K 32. členu:

V okviru tabele 8.2 se najprej predlaga sprememba višine sodne takse za zavrženje ali zavrnitev zahteve za sodno varstvo. Po veljavni ureditvi znaša sodna taksa v navedenih primerih 25 eurov, kar je po oceni predlagatelja prenizek znesek glede na vloženo delo sodišča. Iz statističnih podatkov za leto 2009, ko so se v postopku o prekrških že zaračunavale sodne takse, je razvidno, da je bilo na vseh okrajnih sodiščih v RS končanih dobrih 20.000 postopkov o zahtevi za sodno varstvo, pri čemer je bila v 45 odstotkih primerov izdana zavrnilna sodba in v približno dodatnih 5 odstotkih sklep o zavrženju zahteve za sodno varstvo. Iz navedenih podatkov izhaja, da je bila v polovici primerov zahteva za sodno varstvo neuspešna, kar pomeni, da so upravičenci to pravno sredstvo vlagali precej neselektivno, k temu pa je med drugim pripomogla relativno nizka taksa za zavrženje ali zavrnitev zahteve za sodno varstvo. Tudi zaradi tega je potrebno navedeno sodno takso zvišati in pri tem upoštevati, da sta količina in zahtevnost opravljenega dela sodišča v primeru, ko se zahteva za sodno varstvo zavrne, veliko večja kot pri zavrženju zahteve za sodno varstvo, zato je za zavrnitev zahteve za sodno varstvo potrebno določiti ustrezno višjo takso. Po predlagani ureditvi bi sodna taksa za zavrženje zahteve za sodno varstvo znašala 50 eurov, za zavrnitev zahteve za sodno varstvo pa 150 eurov. Razmerje med navedenima zneskoma je 1:3, kar je enako kot pri zavrženju oziroma zavrnitvi pravnih sredstev v rednem sodnem postopku v okviru tabele 8.1. Pri določitvi višin obravnavanih sodnih taks je bila upoštevana višina nekdanje povprečnine, določene pred uvedbo sodnih taks za postopek o prekrških, ki je lahko znašala od 41,05 do 492,6 eurov. Poleg tega pa so bile upoštevane tudi višine sodnih taks za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari v okviru kazenskega postopka na zasebno tožbo, kjer je za zavrženje pritožbe določena taksa v znesku 120 eurov, za zavrnitev pritožbe pa 360 eurov. Glede na to, da je prekrškovni postopek o zahtevi za sodno varstvo enostavnejši od kazenskega postopka, predlagatelj meni, da temu razmerju ustreza tudi razmerje sodnih taks za navedena postopka. V skladu s predlaganim zvišanjem taks za zavrženje in zavrnitev zahteve za sodno varstvo se predlaga tudi ustrezno zvišanje takse pri umiku zahteve za sodno varstvo.

S predlagano spremembo tarifne številke 8221 se določi, da je treba takso v višini 30 eurov plačati za zavrženje pritožbe zoper sodbo ali sklep sodišča, s katerim je bila zahteva za sodno varstvo zavrnjena ali zavržena. Drugače kot po trenutno veljavni ureditvi, po kateri se taksa v višini 30 eurov plača tudi za zavrnitev pritožbe zoper sklep sodišča, s katerim je bila zahteva za sodno varstvo zavržena, bo zavrnitev tovrstne pritožbe v skladu s predlagano novelo taksirana enako kot v pritožbenem postopku v rednem sodnem postopku o prekrških.

K 33. členu:

V tabeli 8.4 se spremembe nanašajo na tarifne številke 8404, 8407 in 8408. Pri tarifni številki 8404 se dodatno določi, da se taksa v višini 30 eurov plača tudi v primeru zavrnitve ali zavrženja pritožbe zoper sodbo, s katero se zavrne ugovor zoper sodbo, izdano v skrajšanem postopku. Pri tarifnih številkah 8407 in 8408 pa se določi, da se taksa pri posamezni tarifni številki ne plača le za pritožbe, temveč tudi za zadevne ugovore.

K 34. členu:

SPZ v 47. členu ureja institut gradnje čez mejo nepremičnine kot enega izmed načinov pridobitve lastninske pravice na nepremičnini. Med drugim določa, da se spori v zvezi z gradnjo čez mejo nepremičnine rešujejo v nepravdnem postopku, v katerem lahko sodišče naloži graditelju vzpostavitev prvotnega stanja ali pa določi odškodnino in novo mejo. Glede na to, da je narava tega nepravdnega postopka in njegova zahtevnost podobna kot pri postopku za ureditve meje, je smiselno tudi za obravnavani postopek določiti takse v enaki višini, kot se plačujejo v postopku za ureditev meje.

K 35. členu:

Po veljavni ureditvi je za overitev podpisa na pogodbi, katere vrednost je ocenljiva, določena sodna taksa s količnikom 0,3, ki se odmeri po tabeli iz 17. člena zakona. To pomeni, da znaša najvišja taksa po tarifni številki 9803 5.560,80 eura. Po prejšnjem Zakonu o sodnih taksah je ta taksa lahko znašala največ 41,05 eura, po veljavni Notarski tarifi (Ur. l .RS, št. 94/08) pa znaša pristojbina za overitev podpisa na pogodbi največ 69 eurov. Ob upoštevanju navedenih primerjav ter načela sorazmernosti med višino sodne takse in delom sodišča, za katero se plača sodna taksa, predlagatelj ocenjuje, da je primerno pri tarifni številki 9803 določiti posebno omejitev takse in sicer v višini 50 eurov. Smiselno enako velja za takso po tarifni številki 9805.

K 36. členu:

Ker Pomorski zakonik (Ur. l. RS, št. 120/06 - UPB2) v prvem odstavku 26. člena določa, da je vodenje ladijskega registra in vodenje vpisnika morskih čolnov ter potrjevanje ladijskih knjig v pristojnosti Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in torej izvzeto iz sodne pristojnosti, je treba črtati dosedanje tarifne številke 9911, 9912, 9913, 9914, 9921 in 9922 ter opombo 9.9, ki se nanašajo na sodne takse za vpis ladij v vpisnike. Sicer pa so takse za vpis ladij v vpisnike določene v tarifnih številkah 27 in 28 Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/07 - UPB3 in 126/07).

K 37. členu:

Dosedanja taksa po tarifni številki 91011 se spremeni v dveh vidikih. Prva sprememba bo v tem, da se ne bo več plačevala taksa za vknjižbo ali predznambo lastninske pravice (torej šele, ko sodišče odloči o vpisu), temveč taksa za postopek o predlogu za vknjižbo lastninske pravice ali za vknjižbo spremembe osnovnega pravnega položaja nepremičnine. To bo pomenilo, da bo treba takso v skladu s splošnim pravilom iz prve točke po novem prvega odstavka 5. člena zakona plačati že ob vložitvi predloga za zadevni vpis. Druga novost se nanaša na način določitve višine obravnavane sodne takse. Namesto dosedanje takse s količnikom 0,3, ki se odmerja glede na vrednost predmeta postopka, se določa manjše število taksnih razredov. V vseh razredih bo znesek takse nižji od zneska po sedanji tarifni številki 91011. Razlog je ta, da bo obseg dela sodišča v zvezi z odločanjem o vpisih zaradi elektronskega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov manjši. Prav tako se bodo zaradi elektronskega vročanja profesionalnim pooblaščencem predlagateljev (notarjev ali odvetnikov) znižali stroški vročanja, saj je poštnina za elektronsko vročitev je 4 krat manjša od poštnine za osebno vročitev po navadni pošti, pri elektronski vročitvi pa tudi ne nastanejo stroški tiskanja in kuvertiranja.

Tudi pri tarifni številki 91012 se namesto dosedanje takse za vknjižbo ali predznambo drugih pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, predlaga določitev takse za postopek o predlogu za vknjižbo določenih drugih pravic, kar posledično pomeni, da bo treba to takso plačati že ob vložitvi predloga za vpis. Poleg tega se taksa pri navedeni tarifni številki omejuje le na postopek o predlogu za vknjižbo pridobitve ali prenosa hipoteke, pridobitve zemljiškega dolga in pridobitve ali prenosa stavbne pravice, kar pomeni, da bo postopek o predlogu za vpis ostalih izvedenih pravic (zlasti osebnih služnosti) takse prost.

Enako kot pri taksah po tarifnih številkah 91011 in 91012 se tudi pri tarifni številki 91013 taksa za zaznambo nadomešča s takso za postopek o predlogu za vpis zaznambe, ki jo bo treba plačati ob vložitvi predloga za vpis. Poleg tega se navedena taksa zvišuje na 25 eurov ter hkrati omejuje na postopek o predlogu za vpis zaznambe vrstnega reda in zaznambe prepovedi odtujitve ali obremenitve, kar pomeni, da bo postopek o predlogu za vpis ostalih zaznamb takse prost.

Predlaga se črtanje posebne takse za sklep o pozivnem postopku, saj bo ta taksa zajeta že v posameznih taksah za postopek o predlogu za vpis (po tarifnih številkah 91011, 91012 in 91013), s katerimi bodo nadomeščene dosedanje takse za vpis.

Glede na to, da se bodo takse po tarifnih številkah 91011, 91012 in 91013 plačevale za postopek o predlogu za vpis in jih bo glede na splošno pravilo o nastanku taksne obveznosti iz prve točke po novem prvega odstavka 5. člena zakona treba plačati ob vložitvi predloga za vpis. Z navedenimi spremembami je treba uskladiti tudi vsebina opombe 9.10.

K 38. členu:

ZVEtL ureja dve vrsti nepravdnih postopkov, v okviru katerih mora sodišče opraviti veliko opravil po uradni dolžnosti. Zaradi obsežnosti in zapletenosti teh postopkov je po mnenju predlagatelja primerno zanje določiti posebne takse, saj so takse za nepravdni postopek na splošno določene prenizko glede na količino zahtevanega dela.

Osnovne takse v teh postopkih so takse po tarifnih številkah 91211, 91212 in 91213. To so takse za postopek na prvi stopnji na splošno. Predlagana višina takse za postopek za vzpostavitev etažne lastnine na prvi stopnji na splošno znaša 150 eurov, kar je enako kot taksa za postopek za ureditev meje oziroma določitev nujne poti ter taksa za nepravdne postopke po Zakonu o gospodarskih družbah. To je hkrati trenutno najvišje določena fiksna taksa za nek nepravdni postopek na prvi stopnji. Za predlog za vpis druge stvarne ali obligacijske pravice na posameznem delu ali na stavbi kot celoti v okviru prijave udeležbe v postopku za vzpostavitev etažne lastnine se predlaga taksa v višini 50 eurov, kar je enako kot taksa za vknjižbo ali predznambo drugih pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, v okviru zemljiškoknjižnega postopka. Za postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi pa je predlagana nekoliko višja taksa v znesku 200 eurov, saj je ta postopek precej zahteven, ker se vedno določa celotno pripadajoče zemljišče, ki pripada stavbi v etažni lastnini. Navedene takse predstavljajo osnovo za odmero večine ostalih taks v obravnavani tabeli. Razmerja med takso po tarifni številki 91211, 91212 oziroma 91213 ter ostalimi taksami so enaka kot razmerja med istovrstnimi taksami za nepravdni postopek na splošno (tabela 9.1). V fiksnem znesku je določena le še taksa za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, v znesku 30 eurov.

V postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL mora sodišče vzpostaviti etažno lastnino za celotno večstanovanjsko stavbo, pri čemer mora vsako enoto oziroma posamezen del stavbe obravnavati tako, kot da zanj teče ločen postopek. Zaradi tega je v točki a) opombe 9.12 določeno, da bo potrebno takse za postopek vzpostavitve etažne lastnine na vsakem posameznem delu stavbe plačati posebej. Prav tako bo potrebno plačati takse za predlog za vpis druge stvarne ali obligacijske pravice na posameznem delu ali na stavbi kot celoti v okviru prijave udeležbe v postopku za vzpostavitev etažne lastnine za predlog vpisa vsake posamezne pravice posebej, kar izhaja iz točke b) opombe 9.12.

K 39. členu:

Predlagana dopolnitev je potrebna zaradi odprave nejasnosti, ki se je v praksi pokazala v zvezi s takso po tarifni številki 10103 in sicer glede tega, ali se v primeru, ko določena listina obsega več strani, taksa za preslikavo listine v višini 0,20 eurov zaračuna za preslikavo listine v celoti ali za preslikavo vsake strani listine posebej. Odslej ne bo več dvoma, da gre za takso, ki se zaračuna za preslikavo vsake posamezne strani izvirnika, pri čemer gre seveda tako kot do sedaj za črno-belo preslikavo.

K 40. členu:

Po veljavni ureditvi znaša taksa za sestavo vloge, ki se da ustno na zapisnik zunaj naroka, 40% takse, ki se plača za postopek na podlagi te vloge, kar pomeni, da se npr. za sestavo tožbe v pravdnem postopku lahko plača tudi do 73.170 eurov sodne takse. Po prejšnjem Zakonu o sodnih taksah je ta taksa znašala največ 1.642 eurov, po Odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/03 (popr. 70/03) in 67/08 - ZOdvT), ki je veljala do 31.12.2008, pa je bilo treba za sestavo tožbe v pravdnem postopku plačati največ 918 eurov, za sestavo tožbe v gospodarskem sporu pa največ 1.377 eurov. Na podlagi navedenih primerjav ter zaradi načela sorazmernosti med višino sodne takse in delom sodišča, za katero se plača sodna taksa, predlagatelj ocenjuje, da je primerno pri tarifni številki 10401 določiti posebno omejitev takse in sicer v višini 2.000 eurov.

K 41. členu:

Gl. obrazložitev k 11. členu novele.

K 42. členu:

V 42. členu predlagane novele je določena prehodna ureditev glede plačevanja sodnih taks za postopke in dejanja sodišč, ki že tečejo oziroma jih sodišče že opravlja v času uveljavitve tega zakona. Določbi prvih dveh odstavkov urejata prehodno obdobje na enak način, kot so bile prehodne ureditve urejene v novelah prejšnjega Zakona o sodnih taksah. Novost predstavlja določba tretjega odstavka, v skladu s katero bo sodišče o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, ki je bil vložen pred uveljavitvijo tega zakona in o katerem do uveljavitve tega zakona še ni bilo odločeno, odločilo že po novi ureditvi, ki je za taksne zavezance ugodnejša, saj v skladu s spremenjenim drugim odstavkom 11. člena zakona omogoča odložitev plačila taks za daljše obdobje kot do sedaj, za obročno plačevanje sodnih taks pa ne določa več nobene časovne omejitve. Poleg tega bo moralo sodišče ravnati tudi v skladu z določbo novega petega odstavka 12. člena zakona in vse listine, pridobljene oziroma izdane v postopku odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks, zapreti v poseben ovitek. Sodišče bo pri odločanju o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks v navedenem obsegu postopalo v skladu z novo ureditvijo kljub temu, da je taksna obveznost nastala pred uveljavitvijo tega zakona, zato predstavlja določba tretjega odstavka izjemo od splošnega pravila iz prvega odstavka obravnavanega člena. Novost predstavlja tudi določba četrtega odstavka, ki določa, da sodišče v primeru, če je bil zemljiškoknjižni predlog vložen pred uveljavitvijo tega zakona in do uveljavitve tega zakona še ni bilo odločeno o zahtevku za vpis, odmeri takse za vpis v zemljiško knjigo že po novi ureditvi.

K 43. členu:

43. člen predlagane novele določa 15-dnevni vacatio legis.

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

1. člen
(temeljna določba)

Pred sodišči v Republiki Sloveniji se plačujejo takse po določbah tega zakona in taksne tarife, ki je njegov sestavni del.

3. člen
(zavezanec za plačilo)

(1) S tem zakonom predpisane takse mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon ne določa drugače.

(2) Povprečna taksa v stečajnem postopku se šteje za dolg stečajne mase. To takso mora plačati stečajna upraviteljica oziroma stečajni upravitelj (v nadaljnjem besedilu: stečajni upravitelj).

(3) Povprečno takso za prisilno poravnavo plača tisti, v korist katerega je potrjena prisilna poravnava.

(4) Takso za izdajo sklepa o zavarovanju po uradni dolžnosti mora plačati dolžnik, takso za vpis v zemljiško knjigo, ki se opravi po uradni dolžnosti, pa tisti, v korist katerega se opravi vpis.

(5) V kazenskem postopku o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora plačati takso obdolženka oziroma obdolženec (v nadaljnjem besedilu: obdolženec), ki mu je bila pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali mu je bila kazen pravnomočno odpuščena. Pri vstopu oškodovanke kot tožilke oziroma oškodovanca kot tožilca (v nadaljnjem besedilu: oškodovanca kot tožilca) v postopek mora ob vstopu v postopek plačati takso oškodovanec kot tožilec. Če je v tem postopku obdolžencu pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali mu je kazen pravnomočno odpuščena, mora doplačati takso obdolženec, sicer pa mora takso doplačati oškodovanec kot tožilec. Določba prejšnjega stavka velja smiselno tudi za kazenski postopek na zasebno tožbo.

(6) V postopku o prekrških mora plačati takso storilka oziroma storilec (v nadaljnjem besedilu: storilec) prekrška, ki mu je bila pravnomočno izrečena ali odpuščena sankcija za prekršek.

(7) V postopku za določitev odškodnine na prvi stopnji mora plačati takso udeleženka oziroma udeleženec (v nadaljnjem besedilu: udeleženec), ki mu je naloženo plačilo odškodnine, v postopku s pravnimi sredstvi pa vložnica oziroma vložnik (v nadaljnjem besedilu: vložnik) pravnega sredstva.

(8) Če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna; v zapuščinskem postopku pa so dediči dolžni plačati takso v sorazmerju s podedovanim premoženjem.

5. člen
(nastanek taksne obveznosti, zapadlost v plačilo)

(1) Takso je treba plačati takrat, ko nastane taksna obveznost.

(2) Če ni v tem zakonu ali taksni tarifi določeno drugače, nastane taksna obveznost:
1. za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva, če je ta vloga dana na zapisnik, pa ob dokončanju zapisnika, razen če ni v naslednjih točkah določeno drugače;
2. za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga oziroma postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek;
3. za postopek o socialnih sporih pred sodiščem prve stopnje takrat, ko je sodna odločba vročena stranki;
4. za povprečno takso v stečajnem postopku ob pravnomočnosti odločbe o delitvi; v postopku prisilne poravnave pa ob pravnomočnosti odločbe, s katero se potrdi sklenjena poravnava;
5. za postopek v upravnem sporu v stvareh socialnega varstva pred sodiščem prve stopnje takrat, ko je sodna odločba vročena stranki;
6. za kazenski postopek o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, če vstopi v postopek oškodovanec kot tožilec, ob njegovem vstopu, sicer pa ob pravnomočnosti sodbe ali sklepa, s katerim izreče sodišče sodni opomin; za kazenski postopek na zasebno tožbo za takso, ki se naknadno doplača, ob pravnomočnosti sodbe ali sklepa, s katerim izreče sodišče sodni opomin; za pravna sredstva v kazenskem postopku ob pravnomočnosti odločbe o pravnem sredstvu;
7. za postopek o prekrških, ob pravnomočnosti odločbe, s katero izreče sodišče sankcijo za prekršek ali storilcu prekrška sankcijo odpusti; za pravna sredstva v postopku o prekrških, ob pravnomočnosti odločbe o pravnem sredstvu;
8. za takso v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje takrat, ko je zapuščinska obravnava končana; če sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, nastane taksna obveznost za dodatni sklep o dedovanju z vročitvijo tega sklepa dedičem;
9. za postopek za določitev odškodnine pred sodiščem prve stopnje, z vročitvijo sklepa o odškodnini udeležencu, ki mu je naloženo plačilo odškodnine;
10. za takso za vpis v zemljiško knjigo, z vročitvijo sklepa o dovolitvi vpisa zavezancu za plačilo oziroma s pravnomočnostjo odločbe, na podlagi katere se opravi vpis po uradni dolžnosti;
11. za takso, ki jo je treba plačati ob domnevi umika oziroma ob zavrženju vloge zaradi neplačila takse za postopek, ob pravnomočnosti ustreznega sklepa;
12. za poravnavo, pri kateri vrednost predmeta poravnave presega vrednost predmeta postopka, za tisti del vrednosti predmeta poravnave, ki presega vrednost predmeta postopka, ob sklenitvi poravnave;
13. za takso zaradi zavlačevanja sodnih postopkov ter za takse po tarifnih številkah 3005, 7401, 7402, 8401 in 8402 ob pravnomočnosti ustrezne odločbe;
14. za takso za sklep o zavarovanju, ki ga izda sodišče po uradni dolžnosti, ter za takse po tarifnih številkah 7408, 74010, 74012 in 8406 ob pravnomočnosti ustreznega sklepa;
15. za pritožbeni postopek, če ustrezen procesni zakon določa napoved pritožbe, ob napovedi pritožbe;
16. za sodne prepise takrat, ko se prepis zahteva;
17. za druga dejanja takrat, ko se dejanje zahteva oziroma ko sodišče začne postopek.

6. člen
(način plačila)

(1) Sodne takse se plačujejo v gotovini, z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi sredstvi.

(2) Takso vplača taksna zavezanka oziroma taksni zavezanec (v nadaljnjem besedilu: taksni zavezanec) na prehodni podračun, določen za plačevanje sodnih taks sodišča, ki je pristojno za opravo dejanja oziroma vodenje postopka.

(3) Po opravljenem plačilu sodne takse taksni zavezanec ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu, razen če ta zakon ne določa drugače.

(4) Plačilo takse za sodne prepise iz 16. točke drugega odstavka in za druga dejanja iz 17. točke drugega odstavka 5. člena tega zakona mora stranka dokazati s potrdilom o opravljenem plačilu.

10. člen
(taksne oprostitve na podlagi zakona)

(1) Plačila sodnih taks so oproščeni država in državni organi, lokalne samoupravne skupnosti in organi lokalnih samoupravnih skupnosti, humanitarne organizacije ter tuja država in tuji državljani, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost.

(2) Če nastane dvom, ali velja vzajemnost, se mora sodišče obrniti za pojasnilo na ministrstvo, pristojno za pravosodje.

(3) Plačila sodnih taks so oproščene tudi invalidske organizacije v postopkih v zvezi z izvajanjem namena, za katerega so ustanovljene, in invalidi v postopkih, povezanih z diskriminacijo zaradi invalidnosti.

(4) V postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči se taksa ne plača.

(5) Taksa se tudi ne plača, kadar tako določa poseben zakon.

11. člen
(pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe)

(1) Sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

(2) Sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 12 mesecev.

(3) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za podjetnika posameznika v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo in za pravne osebe glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

(4) Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks iz prejšnjega odstavka mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.

12. člen
(postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačilo taks na podlagi sodne odločbe)

(1) O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke.

(2) Stranka mora predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov (v nadaljnjem besedilu: izjava o premoženjskem stanju), ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.

(3) Izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke stranke in njenih družinskih članov o premoženju, prihrankih in dohodkih (dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine, dediščine, darila in podobno) v Republiki Sloveniji in v tujini. Izjava o premoženjskem stanju stranke iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona vsebuje zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in v tujini. Podrobnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju in obliko obrazca, na katerem se izpolni izjava, predpiše minister, pristojen za pravosodje.

(4) Če sodišče dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju, jih po uradni dolžnosti preveri. V ta namen pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune, ter z računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško-depotna družba in ki se nanašajo na podatke o posameznem imetniku vrednostnih papirjev. Če gre za podatke, ki so davčna tajnost, jih sodišče pridobi pri pristojnem davčnem organu v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek. Če se o teh podatkih vodijo evidence ali registri v informatizirani obliki in je zagotovljena tehnična izvedljivost neposrednega dostopa do teh podatkov, jih sodišče pridobi pri upravljavcu evidence ali registra na podlagi neposrednega in brezplačnega elektronskega dostopa v skladu s predpisi, ki urejajo področje davčne tajnosti. Sodišče dostopa do teh podatkov z navedbo osebnega imena in naslova prebivališča stranke ali njenih družinskih članov, po potrebi tudi enotne matične številke ali davčne številke, namena pridobivanja podatkov in opravilne številke zadeve. Če sodišče ne more samo pridobiti podatkov, s katerimi bi preverilo resničnost navedb stranke v izjavi o premoženjskem stanju, jih mora predložiti stranka. Sodišče lahko o premoženjskem stanju stranke in njenih družinskih članov zasliši tudi nasprotno stranko.

(5) Zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu stranke, ni pritožbe.

13. člen
(obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks)

(1) Če ni v drugem zakonu določeno drugače, učinkuje sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost oziroma obveznost povrnitve takse drugemu udeležencu postopka tega dne ali pozneje, razen za takso zaradi zavlačevanja sodnih postopkov ter za takse po tarifnih številkah 3005, 7401, 7402, 8401 in 8402.

(2) Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks velja samo v postopku, za katerega je bil sklep izdan.

(3) Sklep o oprostitvi plačila taks lahko sodišče med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem odloči, ali naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena. Če je sklep razveljavljen zato, ker je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, mora plačati dvakratnik taks, ki jih je bila oproščena.

(4) Sklep o odložitvi ali o obročnem plačilu takse lahko sodišče med postopkom razveljavi, če ugotovi, da stranka zmore takoj plačati celotno takso. Če je sklep razveljavljen zato, ker je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, mora plačati dvakratnik taks, katerih plačilo ji je bilo odloženo ali za katere ji je bilo dovoljeno obročno plačilo.

III. TAKSE GLEDE NA VREDNOST PREDMETA POSTOPKA

16. člen
(takse glede na vrednost spornega predmeta)

Če se takse določajo glede na vrednost spornega predmeta, znaša taksa s količnikom 1,0 pri vrednosti spornega predmeta do 300 eurov 17 eurov. Taksa se poviša:

pri vrednosti spornega predmeta do ... EUR	za vsak začeti znesek nadaljnjih ... EUR	za ... EUR
1.500	300	7
5.000	500	5
10.000	1.000	9
25.000	3.000	16
50.000	5.000	20
200.000	15.000	67
500.000	30.000	100
nad 500.000	50.000	100

V prilogi 1, ki je sestavni del tega zakona, so navedene višine taks pri vrednostih spornega predmeta do 500.000 eurov.

17. člen
(takse glede na vrednost predmeta v nepravdnih postopkih)

Če se takse v nepravdnih postopkih določajo glede na vrednost predmeta postopka in je v tarifnem delu tega zakona tako posebej določeno, znaša taksa s količnikom 1,0 pri vrednosti predmeta do 1000 eurov 30 eurov. Taksa se poviša:

pri vrednosti predmeta postopka do ... EUR	za vsak začeti znesek nadaljnjih ... EUR	za ... EUR
5.000	1.000	24
50.000	3.000	18
1.000.000	10.000	12
5.000.000	10.000	10
25.000.000	25.000	11
50.000.000	50.000	8
nad 50.000.000	250.000	5

V prilogi 2, ki je sestavni del tega zakona, so navedene višine taks pri vrednostih predmeta postopka do enega milijona eurov.

18. člen
(načelo enkratnega plačila takse, obseg plačila takse za pravna sredstva)

(1) Za postopek na posamezni stopnji, vključno z odločbo, ki jo v tem postopku izda sodišče, se plača enkratna taksa, razen če ta zakon ne določa drugače.

(2) Če višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča ali če je v kazenskem postopku izdana zavrnilna sodba zaradi nepristojnosti, se taksa, plačana za prejšnji postopek na nižji stopnji, všteje v takso za novi postopek na nižji stopnji. Če je taksa, ki naj se všteje, večja od takse za novi postopek, se presežek ne vrne.

(3) Če se s pravnim sredstvom odločba le deloma izpodbija, se vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela.

(4) Če vložita pravno sredstvo obe stranki, se odmeri taksa za pravno sredstvo vsaki stranki posebej in je odvisna od vrednosti tistega dela odločbe, ki se s pravnim sredstvom izpodbija.

(5) Za pravno sredstvo, ki se vloži samo zoper odločbo o stranskih terjatvah, se plača taksa samo po znesku stranskih terjatev.

20. člen
(vrednosti več spornih predmetov)

(1) V istem postopku se na isti stopnji vrednosti več spornih predmetov seštejejo, razen če zakon ne določa drugače.

(2) Če se obravnava v sporu za razvezo zakonske zveze ali za ugotovitev očetovstva hkrati tudi zahtevek za varstvo, vzgojo in preživljanje otroka ali zahtevek za preživljanje zakonca, se plača taksa samo po vrednosti predmeta v postopku za razvezo zakonske zveze oziroma v postopku za ugotovitev očetovstva.

24. člen
(stečajni postopek in postopek prisilne poravnave)

(1) Za prijavo terjatev v stečajnem postopku se vrednost predmeta določi po vsoti prijavljenih terjatev posameznega upnika.

(2) Za povprečno takso v stečajnem postopku se vrednost predmeta določi po vsoti zneskov, ki so bili uporabljeni ali so na razpolago za poravnavo dolgov stečajne mase.

(3) Za povprečno takso v postopku prisilne poravnave se vrednost predmeta določi po vsoti zneskov, s katerimi je bila dosežena prisilna poravnava.

28. člen
(zemljiškoknjižni postopek)

V zemljiškoknjižnem postopku se vrednost predmeta za vknjižbo ali predznambo lastninske pravice določi po vrednosti nepremičnine, ki je predmet vpisa.

34. člen
(postopek za plačilo takse)

(1) Če prejme sodišče po pošti vlogo za začetek postopka, za katerega sploh ni plačana ali ni plačana vsa taksa, pošlje sodišče taksnemu zavezancu plačilni nalog, naj v 15 dneh, v postopku izvršbe in zavarovanja pa v osmih dneh od vročitve naloga plača dolžno takso. Plačilni nalog mora vsebovati osebno ime in naslov, za pravno osebo pa ime in sedež, višino dolžne sodne takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo ter referenco.

(2) Če je taksni zavezanec ob nastanku taksne obveznosti navzoč v sodnem postopku ali pri sodnem dejanju, za katero mora plačati takso, in je ne plača takoj ali v celoti, mu sodišče izroči ali pošlje plačilni nalog, naj plača dolžno takso v 15 dneh, razen če ta zakon ne določa drugače. Plačilni nalog mora vsebovati sestavine, določene v prejšnjem odstavku.

(3) Če taksni zavezanec ob nastanku taksne obveznosti ni navzoč v sodnem postopku ali pri sodnem dejanju, za katero mora plačati takso, mu pošlje sodišče plačilni nalog, naj v roku, določenem v odločbi o stroških postopka, plača dolžno takso. Plačilni nalog mora vsebovati sestavine, določene v prvem odstavku tega člena.

(4) V primerih iz prejšnjih odstavkov sodišče taksnega zavezanca tudi opozori na posledice, če takse v roku ne bi plačal.

(5) Zoper plačilni nalog iz prejšnjih odstavkov je dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. O ugovoru odloči sodišče prve stopnje v 15 dneh. S sklepom, ki ga izda o ugovoru, sodišče ugovoru ugodi ali ga zavrne ali pa zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega.

(6) Če se vloga šteje za umaknjeno ali se zavrže, ker taksa za postopek o vlogi ni bila plačana, mora stranka plačati takso, ki je v tarifnem delu tega zakona določena za umik vloge. Če ta taksa v tarifnem delu zakona ni določena, se plača tretjina takse za postopek o vlogi. Za postopek plačila te takse smiselno velja določba tretjega odstavka tega člena.

35. člen
(postopek zaradi izterjave neplačane takse)

(1) Če taksni zavezanec, ki ima stalno prebivališče ali sedež v Republiki Sloveniji, ne plača takse v roku, ki je določen v prejšnjem členu oziroma če v tem roku ne zaprosi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks po drugem zakonu ali če ne vloži ugovora po petem odstavku 34. člena tega zakona, potrdi sodišče izvršljivost plačilnega naloga in ga v nadaljnjem roku 15 dni pošlje davčnemu uradu, na območju katerega ima taksni zavezanec svoje stalno prebivališče ali sedež, naj takso izterja.

(2) Če taksni zavezanec, ki ima stalno prebivališče ali sedež v tujini, ne plača takse v roku, ki je določen v 34. členu tega zakona oziroma če v tem roku ne zaprosi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks po drugem zakonu ali če ne vloži ugovora po petem odstavku 34. člena tega zakona, potrdi sodišče izvršljivost plačilnega naloga in ga v nadaljnjem roku 15 dni pošlje organu, ki je po zakonu pristojen za zastopanje in uveljavljanje premoženjskih pravic in koristi Republike Slovenije v tujini.

36. člen
(pravica do vrnitve takse)

(1) Pravico do vrnitve takse ima, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati, ali je plačal takso, večjo od predpisane, in tudi, kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno.

(2) Pravico do vrnitve takse ima tudi, kdor je plačal takso za postopek in je v tem postopku uspel, če ne obstaja dolžnost druge stranke oziroma udeleženca v postopku, da mu povrne takso za ta postopek.

TAKSNA TARIFA

1.1 Redni postopek

Tarifna številka	Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa	Količnik za odmero takse po 16. členu ZST-1
1.1.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje
1111	Postopek na splošno Opomba: če je pred tem postopkom zaradi istega predmeta spora tekel postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga oziroma postopek za izvršbo na podlagi verodostojne listine, se taksa za postopek za izdajo naloga oziroma za izvršbo na podlagi verodostojne listine všteje v takso po tej tarifni številki, in sicer po vrednosti predmeta spora, ki je prešel v pravdni postopek.	3,0
1112	Postopek se konča: 1. z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo, če se odloča brez obravnave, pa pred izdajo odločbe, 2. s sodbo na podlagi odpovedi ali s sodbo na podlagi pripoznave, izdano najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo, 3. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Taksa po tarifni številki 1111 se zniža na	1,0
1.1.2 Postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari
1121	Postopek na splošno	3,0
1122	Postopek se konča: 1. z umikom pritožbe pred razpisom naroka za obravnavo oziroma pred začetkom seje senata, če o pritožbi odloča sodnik posameznik in ni bila razpisana obravnava, pa pred izdajo odločbe, 2. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Taksa po tarifni številki 1121 se zniža na	1,5
1.1.3 Izredna pravna sredstva
1131	Postopek o predlogu za dopustitev revizije Opomba: če sodišče dopusti revizijo, se ta taksa všteje v takso za postopek o reviziji.	1,0
1132	Postopek o reviziji	3,0
1133	Postopek se konča z umikom revizije pred začetkom seje senata Taksa po tarifni številki 1132 se zniža na	2,0
1134	Obnova postopka	2,4

Opomba 1.1:
a) V postopku o tožbi za razveljavitev sodne poravnave se plača taksa kot za postopek, v katerem je bila sklenjena sodna poravnava, in sicer po vrednosti predmeta, ki ga zajema sodna poravnava.
b) V rednem pravdnem postopku je treba plačati tudi takse iz tretjega dela taksne tarife, pri katerih je to posebej določeno.

Opomba 1.2:

V postopku v zakonskih sporih, v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva in v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok je treba plačati tudi takse iz tretjega dela taksne tarife, pri katerih je to posebej določeno.

1.3 Postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga

Tarifna številka	Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa	Količnik za odmero takse po 16. členu ZST-1
1301	Postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga	1,2

2.2 Postopek o socialnih sporih nepremoženjske narave in o individualnih delovnih sporih o posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ki niso premoženjske narave

Opomba 2.2:
a) Takse ne plača delavec v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja in dijak ali študent v individualnih delovnih sporih zoper organizacijo oziroma delodajalca v zvezi s kadrovsko štipendijo ter začasnim ali občasnim opravljanjem dela.
b) V postopku o socialnih sporih nepremoženjske narave in o individualnih delovnih sporih o posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ki niso premoženjske narave, je treba plačati tudi takse iz tretjega dela taksne tarife, pri katerih je to posebej določeno.

Opomba 3:
a) Takso po tarifni številki 3002 je treba plačati v rednem pravdnem postopku, v postopku v zakonskih sporih, v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva in v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v vseh postopkih o delovnih in socialnih sporih.
b) Takse po tarifnih številkah 3004, 3006, in 3007 je treba plačati v rednem pravdnem postopku, v postopku v zakonskih sporih, v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva in v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok, v vseh postopkih o delovnih in socialnih sporih, v vseh postopkih v upravnem sporu in v nepravdnih postopkih.
c) Takso po tarifni številki 3005 je treba plačati v rednem pravdnem postopku in v postopku v tistih upravnih sporih, ki niso spori v zadevah socialnega varstva.
č) Taksi po tarifnih številkah 3008 in 3009 je treba plačati v rednem pravdnem postopku, v postopku v zakonskih sporih, v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva in v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v vseh postopkih o delovnih in socialnih sporih.
d) Takso po tarifni številki 30010 je treba plačati v rednem pravdnem postopku, v postopkih po zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje in v postopku v tistih upravnih sporih, ki niso spori v zadevah socialnega varstva.

5.1 Stečajni postopek nad pravno osebo, postopek prisilne poravnave in postopek prisilne likvidacije

Tarifna številka	Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa	Količnik za odmero takse po 16. členu ZST-1 ali znesek takse
5.1.1 Postopek na prvi stopnji
5111	Postopek o predlogu za uvedbo stečajnega postopka Opomba: taksa se ne plača za postopek o predlogu za uvedbo stečajnega postopka, ki ga vloži upravitelj, ko ugotovi, da je pravna oseba, nad katero je bil začet postopek prisilne likvidacije, insolventna.	246 EUR
5112	Postopek o predlogu za uvedbo postopka prisilne poravnave	164 EUR
5113	Postopek o predlogu za uvedbo postopka prisilne likvidacije	82 EUR
5114	Prijava terjatev Opomba: ne plača se taksa za prijavo terjatev delavcev po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.	0,9
5115	Stečajni postopek - povprečna taksa	1,2
5116	Postopek prisilne poravnave - povprečna taksa	0,7
5117	Postopek o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave	50 EUR
5.1.2 Pritožbeni postopek
5121	Postopek o pritožbi zoper sklep o prvi razdelitvi	410 EUR
5122	Postopek o pritožbi zoper druge odločbe	82 EUR

5.2 Postopek osebnega stečaja in stečaja zapuščine

Tarifna številka	Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa	Znesek takse
5201	Postopek o predlogu za odpust obveznosti pri osebnem stečaju	20 EUR
5202	Postopek o ugovoru proti odpustu obveznosti pri osebnem stečaju	20 EUR

Opomba 5.2:
a) Razen taks po tarifnih številkah 5201 in 5202 se v postopku osebnega stečaja in stečaja zapuščine plačujejo takse v višini ene četrtine istovrstnih taks, ki so določene v oddelku 5.1.
b) Taksa za predlog, da se uvede stečajni postopek, se ne plača, če predlog vloži dolžnik oziroma dedič zapustnika.

6.1 Postopek v upravnem sporu in postopek za sodno varstvo po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, zakonu, ki ureja zavarovalništvo, zakonu, ki ureja bančništvo in zakonu, ki ureja revidiranje

Opomba 7.1:
a) V kazenskem postopku o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, se takse na vseh stopnjah odmerjajo glede na pravnomočno izrečeno kazensko sankcijo oziroma odločbo o odpustu kazni.
b) Po tarifnih številkah 7111 do 7118 so določene takse, ki se plačajo glede na pravnomočno izrečeno glavno kazen. Če izreče sodišče denarno kazen v dnevnih zneskih, se upošteva taksa, določena glede na število dnevnih zneskov, če pa izreče sodišče denarno kazen v določenem znesku, se upošteva taksa, določena glede na določeni znesek denarne kazni.
c) Če izreče sodišče v isti odločbi več vrst kazni ali več vrst kazenskih sankcij, ki so posebej taksirane, se plača taksa, ki je vsota posameznih taks, določenih za te vrste kazni ali kazenskih sankcij.
č) Če je v postopku več obdolžencev, se taksa zaračuna vsakemu glede na njemu izrečeno kazensko sankcijo oziroma odpust kazni.
d) Če se pri obsodbi zaradi več kaznivih dejanj pravno sredstvo omejuje na posamezna kazniva dejanja, se takse v postopku s pravnimi sredstvi zaračunajo glede na kazenske sankcije oziroma odpust kazni, določene za ta dejanja.
e) Če sodišče v pravnomočni odločbi, ki jo izda v obnovljenem postopku, izreče, da prejšnja odločba ostane v veljavi, plača obsojenec za vse stopnje novega postopka enake takse, kot jih je na teh stopnjah plačal v prejšnjem postopku. Takse, plačane v prejšnjem postopku, se ne vračajo.
f) Če sodišče v obnovljenem postopku prejšnjo odločbo deloma ali v celoti razveljavi, se obsojencu vrne tisti del takse, plačane v prejšnjem postopku, ki presega takso, kakršno bi moral plačati v novem postopku glede na novo pravnomočno izrečeno kazensko sankcijo oziroma odpust kazni. Sorazmerni del takse se vrne za vse stopnje postopka, na katerih je tekel prejšnji postopek. Če pa obnovljeni postopek teče tudi na višji stopnji, na kateri prejšnji postopek ni tekel, se za to stopnjo plača taksa glede na sankcijo, ki je pravnomočno izrečena v obnovljenem postopku.
g) Če vrhovno sodišče v postopku za izredno omilitev kazni spremeni pravnomočno sodbo glede odločbe o kazni, se obdolžencu vrne sorazmerni del takse, plačane na podlagi spremenjene sodbe.
h) Če vrhovno sodišče v postopku o zahtevi za varstvo zakonitosti spremeni pravnomočno odločbo, zoper katero je bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti, se obdolžencu vrne sorazmerni del takse, plačane na podlagi spremenjene odločbe. Če vrhovno sodišče v celoti ali delno razveljavi odločbo sodišča prve in druge stopnje ali samo prve stopnje in vrne zadevo v novo sojenje ali odločitev, se obdolžencu vrne tisti del takse, plačane na podlagi razveljavljene odločbe, ki presega takso, kakršno bi moral plačati na podlagi nove pravnomočne odločbe.

Opomba 7.2:
a) Takse v zvezi z nasprotno tožbo se zaračunavajo posebej.
b) Če vloži vlogo več zasebnih tožilcev ali če obsega več kaznivih dejanj, se plača ena sama taksa.
c) Če je vloga vložena zoper več obdolžencev, se plača taksa za vsakega obdolženca posebej.
č) Če izda sodišče zavrnilno sodbo na podlagi umika zasebne tožbe zaradi sklenjene sodne poravnave, se ne doplača taksa po tarifni številki 7212.
d) Če sodišče v pravnomočni odločbi, ki jo izda v obnovljenem postopku, izreče, da prejšnja odločba ostane v veljavi, plača vložnik zahteve za obnovo postopka za vse stopnje novega postopka enake takse, kot so bile na teh stopnjah plačane v prejšnjem postopku.
e) Če sodišče v obnovljenem postopku prejšnjo odločbo razveljavi in izda novo obsodilno sodbo ali sklep o sodnem opominu, se obsojenčeva obveznost za plačilo takse, kot izhaja iz prejšnje odločbe, ne spremeni. V novem postopku plača obsojenec takse le za tiste stopnje postopka, na katerih prejšnji postopek ni tekel.
f) Če sodišče v obnovljenem postopku prejšnjo odločbo razveljavi in izda zavrnilno ali oprostilno sodbo, mora zasebni tožilec oziroma oškodovanec kot tožilec povrniti obdolžencu celotni znesek taks, ki ga je obdolženec plačal v prejšnjem postopku. V novem postopku plača zasebni tožilec oziroma oškodovanec kot tožilec takse le za tiste stopnje postopka, na katerih prejšnji postopek ni tekel.
g) Če vrhovno sodišče v postopku za izredno omilitev kazni ugodi zahtevi za izredno omilitev kazni, se za postopek o zahtevi za izredno omilitev kazni taksa ne plača.
h) Če vrhovno sodišče v postopku o zahtevi za varstvo zakonitosti ugotovi, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, se za postopek o zahtevi za varstvo zakonitosti taksa ne plača.
i) Če državni tožilec prevzame pregon, preneha obveznost plačila takse oškodovanca kot tožilca. Že plačana taksa se vrne.

7.4 Posebne takse v kazenskem postopku

Tarifna številka	Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa	Znesek takse
7401	Taksa zaradi krivdne povzročitve preložitve preiskovalnega dejanja ali glavne obravnave ali nevložitve napovedane pritožbe	100 EUR
7402	Sklep o zavrženju zahteve za izločitev sodnika, sodnika porotnika, državnega tožilca, osebe, ki je po zakonu o državnem tožilstvu upravičena zastopati državnega tožilca v postopku, zapisnikarja, tolmača, strokovnjaka ali izvedenca, če je iz izreka in obrazložitve sklepa razvidno, da gre za očitno neutemeljeno zahtevo, podano z namenom zavlačevanja postopka ali spodkopavanja avtoritete sodišča	100 EUR
7403	Zavrženje ugovora zoper kaznovalni nalog	30 EUR
7404	Zavrnitev ali zavrženje pritožbe zoper odločbo o stroških postopka	50 EUR
7405	Zavrnitev ali zavrženje pritožbe zoper odločbo o odvzemu predmetov, ki se po kazenskem zakonu smejo ali morajo vzeti, denarja ali premoženja nezakonitega izvora ter protipravno dane ali sprejete podkupnine	50 EUR
7406	Zavrnitev ali zavrženje pritožbe drugega prejemnika koristi oziroma pravne osebe zoper odločbo o odvzemu premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega	50 EUR
7407	Zavrženje ali zavrnitev zahteve drugega prejemnika koristi oziroma pravne osebe za obnovo kazenskega postopka glede odločbe o odvzemu premoženjske koristi	30 EUR
7408	V obnovljenem postopku sodišče odloči, da prejšnja odločba o odvzemu premoženjske koristi drugemu prejemniku koristi oziroma pravni osebi ostane v veljavi	50 EUR
7409	Zavrnitev ali zavrženje pritožbe zoper sodbo, s katero sodišče zavrne obtožbo, zoper sodbo, s katero sodišče obtoženca oprosti obtožbe, zoper sklep o ustavitvi postopka ali zoper sklep o zavrženju obtožnice oziroma obtožnega predloga	100 EUR
74010	Preklic pogojne obsodbe ali določitev novega roka za izpolnitev obveznosti v postopku za preklic pogojne obsodbe	50 EUR
74011	Zavrnitev ali zavrženje pritožbe zoper odločbo o preklicu pogojne obsodbe oziroma pritožbe zoper odločbo o določitvi novega roka za izpolnitev obveznosti	60 EUR
74012	Sklep, s katerim sodišče odredi, da se varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti izvršuje v ustreznem zdravstvenem zavodu	30 EUR
74013	Zavrnitev ali zavrženje drugih pritožb, ki niso posebej taksirane in niso takse proste	30 EUR

8.1 Redni sodni postopek

Tarifna številka	Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa	Znesek takse ali količnik za odmero takse po tarifnih številkah 8111 do 8115
8.1.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje
8111	Izrek globe	10 odstotkov zneska globe - najmanj 40 EUR - največ 10.000 EUR
8112	Izrek opomina	30 EUR
8113	Izrek vzgojnega ukrepa	30 EUR
8114	Izrek ene ali več stranskih sankcij Taksa po tarifni številki 8111, 8112 ali 8113 se poviša za dodatnih	50 EUR
8115	Odpustitev globe in drugih sankcij	20 EUR
8.1.2 Postopek o ugovoru
8121	Zavrženje ugovora zoper sodbo, izdano v skrajšanem postopku	20 EUR
8.1.3 Postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari
8131	Zavrženje pritožbe	0,5
8132	Zavrnitev pritožbe	1,5

8.2 Postopek o zahtevi za sodno varstvo

Tarifna številka	Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa	Znesek takse
8.2.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje
8211	Zavrženje ali zavrnitev zahteve za sodno varstvo	25 EUR
8212	Umik zahteve za sodno varstvo pred razpisom naroka za ustno obravnavo, če se odloča brez obravnave, pa pred izdajo odločbe	10 EUR
8.2.2 Pritožbeni postopek
8221	Zavrženje ali zavrnitev pritožbe zoper sklep sodišča, s katerim je bila zahteva za sodno varstvo zavržena	30 EUR

Opomba 8.2:
Razen za zavrženje ali zavrnitev pritožbe zoper sklep sodišča, s katerim je bila zahteva za sodno varstvo zavržena, se v pritožbenem postopku plačajo enake takse kot v pritožbenem postopku v rednem sodnem postopku o prekrških.

8.4 Posebne takse v postopku o prekrških

Tarifna številka	Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa	Znesek takse
8401	Taksa zaradi krivdne povzročitve preložitve dejanja v postopku o prekršku	50 EUR
8402	Sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika, zapisnikarja, tolmača, strokovnjaka ali izvedenca, če je iz izreka in obrazložitve sklepa razvidno, da gre za očitno neutemeljeno zahtevo, podano z namenom zavlačevanja postopka ali spodkopavanja avtoritete sodišča	50 EUR
8403	Zavrnitev ali zavrženje pritožbe zoper sklep o redovni globi	30 EUR
8404	Zavrnitev ali zavrženje pritožbe zoper sklep, s katerim se zavrže ugovor zoper sodbo, izdano v skrajšanem postopku	30 EUR
8405	Zavrnitev ali zavrženje pritožbe lastnika predmetov glede izreka o odvzemu predmetov	30 EUR
8406	Izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ali sklepa o določitvi uklonilnega zapora ali sklepa, s katerim se zavrže ali zavrne predlog storilca za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti	30 EUR
8407	Zavrnitev ali zavrženje pritožbe zoper sklepe, navedene pod tarifno številko 8406	40 EUR
8408	Zavrnitev ali zavrženje drugih pritožb, ki niso posebej taksirane in niso takse proste	20 EUR

9.7 Postopek za ureditev meje in postopek za določitev nujne poti

Opomba 9.7:
V postopku za ureditev meje, postopku za ureditev medsebojnih razmerij v primeru gradnje čez mejo nepremičnine in postopku za določitev nujne poti je treba plačati tudi takse iz tretjega dela taksne tarife, pri katerih je posebej določeno, da se plačajo v nepravdnih postopkih.

9.8 Overitev podpisov, pisave in prepisov

Tarifna številka	Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa	Količnik za odmero takse po 17. členu ZST-1 ali znesek takse
9801	Overitev podpisa (ročnega znaka), pisave ali prepisa oziroma fotokopije	2,46 EUR
9802	Overitev listine, pisane v tujem jeziku	5,0 EUR
9803	Overitev podpisa na pogodbi, katere vrednost je ocenljiva	0,3
9804	Overitev podpisa na pogodbi, katere vrednost ni ocenljiva	12,3 EUR
9805	Overitev podaljšanja veljavnosti pogodbe, katere vrednost je ocenljiva	0,15
9806	Overitev podaljšanja veljavnosti pogodbe, katere vrednost ni ocenljiva	6,0 EUR

9.9 Vpisi ladij v vpisnike, ustanavljanje sklada za omejitev odgovornosti ladjarja,
pomorski protest

Tarifna številka	Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa	Količnik za odmero takse po 16. členu ZST-1 ali znesek takse
9.9.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje
9911	Postopek o predlogu za dovolitev prvega vpisa ladje, s katero se opravlja ribiška dejavnost, v vpisnik ladij	123 EUR
9912	Postopek o predlogu za dovolitev prvega vpisa drugih ladij, ki se vpisujejo, v vpisnik ladij	1,5% od vrednosti ladje, vendar največ 2463 EUR
9913	Postopek o predlogu za druge vpise glede ladje, s katero se opravlja ribiška dejavnost, v vpisnik ladij	62 EUR
9914	Postopek o predlogu za druge vpise drugih ladij v vpisnik ladij	0,75% od vrednosti ladje, vendar največ 1231 EUR
9915	Postopek o predlogu za ustanovitev sklada za omejitev odgovornosti ladjarja	2,4
9916	Postopek se konča z zavrnitvijo ali zavrženjem predloga. Taksa po tarifnih številkah 9911, 9912, 9913, 9914 in 9915 se zniža na	35 EUR
9917	Postopek se konča z umikom predloga pred izdajo sklepa. Taksa po tarifnih številkah 9911, 9912, 9913, 9914 in 9915 se zniža na	20 EUR
9918	Sklep o delitvi sklada za omejitev odgovornosti ladjarja	2,4
9.9.2 Pritožbeni postopek
9921	Postopek o pritožbi zoper sklep o vpisu	82 EUR
9922	Postopek o pritožbi zoper sklep o vpisu se konča z umikom pritožbe. Taksa po tarifni številki 9921 se zniža na	41 EUR
9923	Postopek o pritožbi zoper sklep o delitvi sklada za omejitev odgovornosti ladjarja	2,4
9924	Postopek o pritožbi zoper sklep o delitvi sklada za omejitev odgovornosti ladjarja se konča z umikom pritožbe. Taksa po tarifni številki 9923 se zniža na	1,2
9.9.3 Pomorski protest
9931	Pomorski protest	16 EUR

Opomba 9.9:
Če se v vlogi zahteva prvi vpis za več ladij, se plača taksa za vsako ladjo posebej.

9.10 Zemljiškoknjižni postopek

Tarifna številka	Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa	Količnik za odmero takse po 17. členu ZST-1 ali znesek takse
9.10.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje
91011	Vknjižba ali predznamba lastninske pravice	0,3
91012	Vknjižba ali predznamba drugih pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo	50 EUR
91013	Zaznamba	12 EUR
91014	Sklep o pozivnem postopku	8 EUR
9.10.2 Postopek s pravnimi sredstvi
91021	Postopek o ugovoru ali pritožbi	16 EUR
91022	Postopek se konča z umikom ugovora ali pritožbe	8 EUR

Opomba 9.10:

a) Predlog za vpis je takse prost.

b) Takso je treba plačati tudi, če se vpis opravi po uradni dolžnosti, razen če ne gre za vpis, ki je takse oproščen (opomba č).

c) Taksa za vpis se plača tudi, kadar se opravi vpis med pravdnim, nepravdnim postopkom ali postopkom izvršbe in zavarovanja.

č) Ne plača se taksa za naslednje vpise:

1. za vpis opravičbe predznambe;

2. za popolni ali delni izbris vpisane pravice;

3. za vpis v korist države ali samoupravne lokalne skupnosti;

4. za uradna dejanja v postopku nastavitve in dopolnitve zemljiških knjig, razen če je napaka nastala po krivdi nosilca pravice, ter za prilagoditev zemljiških knjig dejanskemu stanju in stanju v katastru;

5. za ponovni vpis iste, čeprav deloma ugasle pravice zaradi pravdnega postopka ali postopka izvršbe in zavarovanja v korist iste osebe. Če je vrednost vpisane pravice večja, se plača predpisana taksa za presežno vrednost;

6. za vpis iste, čeprav deloma ugasle pravice na več nepremičninah, ki jih vodi v knjigah eno ali več sodišč; za prenos iste pravice z ene nepremičnine na drugo nepremičnino istega lastnika; za omejitev ali utesnitev iste pravice na del iste nepremičnine; za razširitev iste pravice še na druge nepremičnine istega lastnika; za razširitev skupnega poroštva na posamezna zemljiškoknjižna telesa. Ta oprostitev velja samo, če niso nastale spremembe glede obsega pravice in glede upravičenca;

7. za vpis delitve lastninske pravice, pravice uporabe ali služnostne užitne pravice med vpisanimi udeleženci, če so bile te pravice vpisane kot skupne;

8. za vpis na podlagi sklepa o dedovanju;

9. za vpis zastavne pravice na nepremičnino poroka, če je ta pravica že vpisana na nepremičnino glavnega dolžnika in če je bila za ta vpis plačana taksa;

10. za poznejši vpis lastninske pravice zakonca na nepremičnini, ki je njuna skupna lastnina, če je samo eden od zakoncev vpisan kot lastnik v zemljiški knjigi, in za vpis, s katerim se označi idealni del vsakega zakonca na nepremičninah, ki so njuna skupna lastnina.
d) Če se vpis vknjižbe ali predznambe z odločbo višjega sodišča popolnoma ali deloma razveljavi, se vrne vsa plačana taksa oziroma sorazmeren del.
e) Taksi po tarifnih številkah 91021 in 91022 je treba plačati za vsak postopek o pritožbi ali ugovoru.

10.1 Sodna potrdila, preslikave, izdajanje podatkov v elektronski obliki

Tarifna številka	Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa	Znesek takse
10101	Izdaja potrdila	2,46 EUR
10102	Potrdilo se izda v dveh ali več izvodih - za vsak nadaljnji izvod	0,41 EUR
10103	Preslikava listine iz sodnega spisa ali iz zbirke listin z uporabo tehničnih sredstev	0,20 EUR
10104	Kopiranje in izdaja DVD (do 4,2 GB)	12 EUR
10105	Kopiranje in izdaja CD (do 700 MB)	10 EUR
10106	Izbiranje podatkov, ki se nato kopirajo na izdani medij	8 EUR za vsake začete pol ure dela

10.4 Pravna pomoč

Tarifna številka	Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa	Znesek takse
10401	Sestava vloge, ki se da ustno na zapisnik zunaj naroka	40% takse, ki se plača za postopek na podlagi te vloge
10402	Poslovanje sodnika ali sodnega delavca zunaj sodišča	8 EUR

PRILOGA 1:

Višina taks s količnikom 1,0 po tabeli iz 16. člena tega zakona pri vrednostih spornega predmeta do 500.000 eurov:

Pri vrednosti spornega predmeta do … EUR	znaša taksa… EUR	Pri vrednosti spornega predmeta do … EUR	znaša taksa… EUR
300	17	40.000	265
600	24	45.000	285
900	31	50.000	305
1.200	38	65.000	372
1.500	45	80.000	439
2.000	50	95.000	506
2.500	55	110.000	573
3.000	60	125.000	640
3.500	65	140.000	707
4.000	70	155.000	774
4.500	75	170.000	841
5.000	80	185.000	908
6.000	89	200.000	975
7.000	98	230.000	1.075
8.000	107	260.000	1.175
9.000	116	290.000	1.275
10.000	125	320.000	1.375
13.000	141	350.000	1.475
16.000	157	380.000	1.575
19.000	173	410.000	1.675
22.000	189	440.000	1.775
25.000	205	470.000	1.875
30.000	225	500.000	1.975
35.000	245

PRILOGA 2:

Višina taks s količnikom 1,0 po tabeli iz 17. člena tega zakona pri vrednostih predmeta postopka do enega milijona eurov:

Pri vrednosti predmeta postopka do … EUR	znaša taksa… EUR	Pri vrednosti predmeta postopka do… EUR	znaša taksa… EUR	Pri vrednosti predmeta postopka do… EUR	znaša taksa… EUR
1.000	30	250.000	636	640.000	1.104
2.000	54	260.000	648	650.000	1.116
3.000	78	270.000	660	660.000	1.128
4.000	102	280.000	672	670.000	1.140
5.000	126	290.000	684	680.000	1.152
8.000	144	300.000	696	690.000	1.164
11.000	162	310.000	708	700.000	1.176
14.000	180	320.000	720	710.000	1.188
17.000	198	330.000	732	720.000	1.200
20.000	216	340.000	744	730.000	1.212
23.000	234	350.000	756	740.000	1.224
26.000	252	360.000	768	750.000	1.236
29.000	270	370.000	780	760.000	1.248
32.000	288	380.000	792	770.000	1.260
35.000	306	390.000	804	780.000	1.272
38.000	324	400.000	816	790.000	1.284
41.000	342	410.000	828	800.000	1.296
44.000	360	420.000	840	810.000	1.308
47.000	378	430.000	852	820.000	1.320
50.000	396	440.000	864	830.000	1.332
60.000	408	450.000	876	840.000	1344
70.000	420	460.000	888	850.000	1.356
80.000	432	470.000	900	860.000	1.368
90.000	444	480.000	912	870.000	1.380
100.000	456	490.000	924	880.000	1.392
110.000	468	500.000	936	890.000	1.404
120.000	480	510.000	948	900.000	1.416
130.000	492	520.000	960	910.000	1.428
140.000	504	530.000	972	920.000	1.440
150.000	516	540.000	984	930.000	1.452
160.000	528	550.000	996	940.000	1464
170.000	540	560.000	1.008	950.000	1.476
180.000	552	570.000	1.020	960.000	1.488
190.000	564	580.000	1.032	970.000	1.500
200.000	576	590.000	1.044	980.000	1.512
210.000	588	600.000	1.056	990.000	1.524
220.000	600	610.000	1.068	1.000.000	1.536
230.000	612	620.000	1.080
240.000	624	630.000	1.092

V. PREDLOG, DA SE PREDLOG ZAKONA OBRAVNAVA PO NUJNEM OZIROMA SKRAJŠANEM POSTOPKU

/

VI. PRILOGE

- osnutek Pravilnika o spremembah Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju:

Na podlagi tretjega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08 in ___ ) izdaja minister za pravosodje

P R A V I L N I K
o spremembah Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju

1. člen

V Pravilniku o obrazcu izjave o premoženjskem stanju se 1. člen spremeni tako, da se glasi:

»Ta pravilnik določa vsebino in obliko obrazca izjave o premoženjskem stanju, ki jo mora stranka oziroma drug udeleženec sodnega postopka v skladu z določbami drugega in tretjega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08 in ___ ) priložiti predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks.«.

2. člen

Priloga »Obrazec ZST-1« se nadomesti z novo prilogo »Obrazec ZST-1«, ki se glasi:

Pred izpolnjevanjem obvezno preberite priložena navodila!

IZPOLNI SODIŠČE
Prejeto: _________________________________ Opravilna številka zadeve:_______________________

Sodišče: ______________________________

IZJAVA O PREMOŽENJSKEM STANJU

I. PODATKI O VLAGATELJU/ICI

Ime in priimek/naziv pravne osebe: _________________________________________________

Stalno prebivališče/sedež:
Ulica in hišna številka: _________________________________________________

Poštna številka: __________________ Pošta:________________________________

Začasno prebivališče:
Ulica in hišna številka: _________________________________________________

Poštna številka:__________________ Pošta: ________________________________

Državljanstvo: _________________________

Status: ________________________________

EMŠO:

Matična številka pravne osebe ali samostojnega podjetnika:

II. PODATKI O DRUŽINSKIH ČLANIH VLAGATELJA/ICE − FIZIČNE OSEBE

zap. št.
ime in priimek

EMŠO
SORODSTVENO RAZMERJE DO VLAGATELJA/ICE
STALNO OZIROMA ZAČASNO PREBIVALIŠČE

01.

02.

03.

04.

05.

06.

III. PODATKI O MATERIALNEM STANJU VLAGATELJA/ICE − FIZIČNE OSEBE

Ali ste prejemnik denarne socialne pomoči DA NE

Spodnje rubrike, ki se nahajajo pred postavko A) PODATKI O DOHODKOVNEM STANJU, izpolnite le, če ste v času vložitve predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks prejemnik denarne socialne pomoči. V tem primeru vam ostalih delov obrazca ni potrebno izpolnjevati, niti ni potrebno izpolnjevati obrazcev za družinske člane.
Center za socialno delo, ki je izdal odločbo o dodelitvi denarne socialne pomoči: _________________________
Št. odločbe: ______________________ Datum izdaje odločbe: __________________________
Obdobje upravičenosti do denarne socialne pomoči: ____________________________

IZJAVA

Vlagatelj/ica izjavljam:

1. da so vsi navedeni podatki v vlogi resnični, točni in popolni;
2. da soglašam, da pristojno sodišče z namenom preverjanja navedenih podatkov po uradni dolžnosti pridobi moje podatke, ki so davčna tajnost

in za svojo izjavo prevzemam vso materialno in kazensko odgovornost.

V/Na ___________________, dne ______________

Podpis vlagatelja: ________________________________

A) PODATKI O DOHODKOVNEM STANJU

V spodnjih preglednicah izpolnite vse rubrike, tako da v okencu označite oziroma navedete ustrezen odgovor.

1. DOHODKI IN PREJEMKI, OBDAVČENI PO ZAKONU O DOHODNINI

101 Plače, nadomestila in drugi prejemki iz delovnega razmerja DA, v višini: EUR NE 102

-

DA, v višini: EUR NE

103 Nadomestila in drugi dohodki iz obveznega socialnega zavarovanja DA, v višini: EUR NE

104 Dohodki dijakov in študentov, doseženi prek pooblaščenih organizacij DA, v višini: EUR NE

105 Dohodki verskih delavcev in preostali dohodki iz drugega pogodbenega razmerja DA, v višini: EUR NE

106 Dobiček, ugotovljen na podlagi davčnega obračuna DA, v višini: EUR NE

107 Dohodek, ugotovljen z upoštevanjem normiranih odhodkov DA, v višini: EUR NE

108 Dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti DA, v višini: EUR NE

109 Dohodek iz premoženja DA, v višini: EUR NE

110 Drugi dohodki
DA, v višini: EUR
NE

Pokojnine in nadomestila iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja
2. OSTALI DOHODKI IN PREJEMKI

201 Rejniška nagrada DA, v višini: EUR NE

201 Rejniška nagrada DA, v višini: EUR NE

202 Denarne dajatve vojnim invalidom, vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja DA, v višini: EUR NE

203 Preživnina, nadomestilo preživnine DA, v višini: EUR NE

204 Štipendije DA, v višini: EUR NE

205 Plačani prispevki za samostojne ustvarjalce na področju kulture, obračunani prispevki za vrhunske športnike in šahiste DA, v višini: EUR NE

206 Dediščine in darila DA, v višini: EUR NE

207 Dobiček iz kapitala, obresti in dividende DA, v višini: EUR NE

OPOMBE

B) PODATKI O PREMOŽENJSKEM STANJU:

Ali imate prihranke DA NE

Prihranki so na varčevalnem računu št.: ________________________________________,
ki je odprt pri __________________________________________________________ .

naziv banke oziroma hranilnice

V spodnji preglednici izpolnite vse rubrike, tako da v okencu označite oziroma navedete ustrezen odgovor.

Ali ste lastnik/solastnik nepremičnine ali drugega premoženja v republiki Sloveniji ali v tujini:

1. stanovanja ali stanovanjske hiše, v kateri živite DA, v vrednosti: EUR
NE

2. drugega stanovanja ali stanovanjske hiše DA, v vrednosti: EUR
NE

3. osebnega vozila DA, v vrednosti: EUR
letnik: znamka:
NE

4. vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb DA, v vrednosti: EUR
NE

5. poslovnih prostorov, opreme in delovnih strojev, ki vam daje dohodke (dobiček) DA, v vrednosti: EUR
NE

6. kmetijskega in gozdnega zemljišča, gospodarskega poslopja in kmetijskih strojev, ki vam daje dohodke (dobiček) DA, v vrednosti: EUR
NE

7. stavbnega zemljišča DA, v vrednosti: EUR
NE

8. drugega premičnega premoženja večje vrednosti DA, v vrednosti: EUR NE

OPOMBE

IV. PODATKI O MATERIALNEM STANJU VLAGATELJA - PRAVNE OSEBE

A) AKTIVA − iz bilance stanja iz zadnjega letnega poročila

Skupaj sredstva v višini: EUR

B) PASIVA − iz bilance stanja iz zadnjega letnega poročila

Skupaj obveznosti (do virov sredstev) v višini: EUR

C) ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA − iz izkaza poslovnega izida iz zadnjega letnega poročila

Višina: EUR

Č) BILANČNI DOBIČEK/BILANČNA IZGUBA − iz izkaza poslovnega izida iz zadnjega letnega poročila

Višina: EUR

D) PRILIVI NA TRANSAKCIJSKI RAČUN PRAVNE OSEBE V ZADNJIH TREH MESECIH

Ali ste imeli prilive na transakcijski račun v zadnjih treh mesecih? DA NE

Št. transakcijskega računa: ________________________________________,
Naziv banke: ____________________________________________________ .

OPOMBE

IZJAVA

Vlagatelj/ica in polnoletni družinski člani izjavljam/o:

1. da so vsi navedeni podatki v vlogi resnični, točni in popolni;
2. do so v vlogi navedeni vsi dohodki in prejemki vlagatelja/ice in vseh družinskih članov za zahtevano obdobje;
3. da soglašam, da pristojno sodišče z namenom preverjanja navedenih podatkov po uradni dolžnosti pridobi moje podatke, ki so davčna tajnost

in za svojo izjavo prevzemam vso materialno in kazensko odgovornost.

V/Na ___________________, dne ______________

Podpis vlagatelja/žig in podpis odgovorne osebe pravne osebe: ________________________________

Podpisi polnoletnih družinskih članov:
_________________________________

_________________________________

_________________________________

Vlagatelj/ica prilaga (obkrožite):
1. dokazilo o prejetih plačah in drugih prejemkih iz dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za vsak mesec posebej za vlagatelja/ico in družinske člane − obvezno;
2. dokazila o podatkih, ki predstavljajo davčno tajnost vlagatelja/ice ali njegovih/njenih družinskih članov, če vlagatelj/ica ali družinski član odkloni, da te podatke po uradni dolžnosti pridobi sodišče;
3. dokazila o odhodkih in drugih bremenih.

Izpolnite obrazec za vsakega družinskega člana posebej!

I. PODATKI O DRUŽINSKEM ČLANU

Ime in priimek: _________________________________________
zap. št.
Stalno prebivališče:
Ulica in hišna številka: _________________________________________________

Poštna številka: _________________ Pošta:________________________________

Začasno prebivališče:
Ulica in hišna številka: _________________________________________________

Poštna številka:__________________ Pošta: ________________________________

Državljanstvo: _________________________

Status: ________________________________

EMŠO:

II. PODATKI O MATERIALNEM STANJU DRUŽINSKEGA ČLANA

Ali ste prejemnik denarne socialne pomoči DA NE

Pristojni center za socialno delo: _________________________
V kolikor ste v času vložitve predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks prejemnik denarne socialne pomoči, vam spodnjih okenc pod postavko A) PODATKI O DOHODKOVNEM STANJU in postavko B) PODATKI O PREMOŽENJSKEM STANJU ni potrebno izpolnjevati.

A) PODATKI O DOHODKOVNEM STANJU

V spodnjih preglednicah izpolnite vse rubrike, tako da v okencu označite oziroma navedete ustrezen odgovor.

1. DOHODKI IN PREJEMKI, OBDAVČENI PO ZAKONU O DOHODNINI

101 Plače, nadomestila in drugi prejemki iz delovnega razmerja DA, v višini: EUR NE 102

-

DA, v višini: EUR NE

103 Nadomestila in drugi dohodki iz obveznega socialnega zavarovanja DA, v višini: EUR NE

104 Dohodki dijakov in študentov, doseženi prek pooblaščenih organizacij DA, v višini: EUR NE

105 Dohodki verskih delavcev in preostali dohodki iz drugega pogodbenega razmerja DA, v višini: EUR NE

106 Dobiček, ugotovljen na podlagi davčnega obračuna DA, v višini: EUR NE

107 Dohodek, ugotovljen z upoštevanjem normiranih odhodkov DA, v višini: EUR NE

108 Dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti DA, v višini: EUR NE

109 Dohodek iz premoženja DA, v višini: EUR NE

110 Drugi dohodki
DA, v višini: EUR
NE

Pokojnine in nadomestila iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja
2. OSTALI DOHODKI IN PREJEMKI

210 Rejniška nagrada DA, v višini: EUR NE

202 Denarne dajatve vojnim invalidom, vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja DA, v višini: EUR NE

203 Preživnina, nadomestilo preživnine DA, v višini: EUR NE

204 Štipendije DA, v višini: EUR NE

205 Plačani prispevki za samostojne ustvarjalce na področju kulture, obračunani prispevki za vrhunske športnike in šahiste DA, v višini: EUR NE

206 Dediščine in darila DA, v višini: EUR NE

207 Dobiček iz kapitala, obresti in dividende DA, v višini: EUR NE

OPOMBE

B) PODATKI O PREMOŽENJSKEM STANJU:

Ali imate prihranke DA NE

Prihranki so na varčevalnem računu št.: ________________________________________,
ki je odprt pri __________________________________________________________ .

naziv banke oziroma hranilnice

V spodnji preglednici izpolnite vse rubrike, tako da v okencu označite oziroma navedete ustrezen odgovor.

Ali ste lastnik/solastnik nepremičnine ali drugega premoženja v republiki Sloveniji ali v tujini:

1. stanovanja ali stanovanjske hiše, v kateri živite DA, v vrednosti: EUR
NE

2. drugega stanovanja ali stanovanjske hiše DA, v vrednosti: EUR
NE

3. osebnega vozila DA, v vrednosti: EUR
letnik: znamka:
NE

4. vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb DA, v vrednosti: EUR
NE

5. poslovnih prostorov, opreme in delovnih strojev, ki vam daje dohodke (dobiček) DA, v vrednosti: EUR
NE

6. kmetijskega in gozdnega zemljišča, gospodarskega poslopja in kmetijskih strojev, ki vam daje dohodke (dobiček) DA, v vrednosti: EUR
NE

7. stavbnega zemljišča DA, v vrednosti: EUR
NE

8. drugega premičnega premoženja večje vrednosti DA, v vrednosti: EUR NE

OPOMBE

3. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. __________
Ljubljana, dne __________
EVA __________

Aleš Zalar l.r.
Minister
za pravosodje

Zadnja sprememba: 11/08/2010

Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov