Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
EVA: 2006-2311-0121
Številka: 00715-31/2006/18
Ljubljana, 21.09.2006


PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE
L J U B L J A N A


Vlada Republike Slovenije je na 89. redni seji dne 21.9.2006 določila besedilo:

- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAŠČITI ŽIVALI,

ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 142. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije po skrajšanem postopku.

Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali obravnava po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevne vsebinske spremembe in dopolnitve zakona, ki se nanašajo na nevarne pse, za uskladitev določb glede poskusov na živalih in prevoza živali s predpisi Evropske unije ter prilagoditev kazenskih določb z določbami Zakona o prekrških.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki pri delu Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles sodelovali:

- Marija Lukačič, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
- mag. Gvido Mravljak, državni sekretar v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano,
- dr. Vida Čadonič-Špelič, generalna direktorica Veterinarske uprave
Republike Slovenije,
- Andreja Bizjak, direktorica notranje veterinarske inšpekcije v Veterinarski
upravi Republike Slovenije,
- Metka Hajdinjak, podsekretarka v Ministrstvu za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano,
- Polona Cankar, višja svetovalka v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano,
- Primož Košir, višji svetovalec III, Veterinarska uprava Republike Slovenije.




mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR
PRILOGA: 1



SKRAJŠANI POSTOPEK
EVA: 2006-2311-0121

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAŠČITI ŽIVALI



UVOD

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA IZDAJO ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAŠČITI ŽIVALI


Z zakonom o zaščiti živali, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 18.11.1999 (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo in 61/06 - ZDru-1)je Republika Slovenija uredila področje zaščite živali, to je zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrega počutja; določila pravila za dobro ravnanje z živalmi; določila, kaj se šteje za mučenje živali in katera ravnanja oziroma posegi na živalih so prepovedani; določila pogoje, ki jih je treba za zaščito živali zagotoviti pri reji živali, prevozu, izvajanju določenih posegov in poskusov na živalih, zakolu in usmrtitvi živali; uredila postopek, pravice in obveznosti v primerih, ko gre za zapuščene živali; določila pogoje za društva, ki na področju zaščite živali delujejo v javnem interesu; določila nagrade in priznanja na področju zaščite živali ter uredila nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona ter kazenske sankcije za kršitelje določb tega zakona.

Prav tako je z Zakonom o zaščiti živali opredelila, katere živali se štejejo za nevarne živali in dolžnosti, ki jih morajo v zvezi z nevarnimi živalmi zagotoviti skrbniki živali.

Zakon o zaščiti živali je bil podlaga za sprejem naslednjih aktov: Pravilnika o strokovnem svetu za zaščito živali, Pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali, Pravilnika o etični komisiji za poskuse na živalih, Pravilnika o pogojih in načinu prevoza živali, Odredbe o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu, Pravilnika o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic, Pravilnika o načinih usmrtitve živali iz veterinarskih razlogov, živali, ki se jih redi za proizvodnjo krzna, ter odvečnih enodnevnih piščancev in zarodkov v odpadkih iz valilnice, Pravilnika o strokovnih, kadrovskih in tehničnih pogojih za opravljanje poskusov na živalih, Pravilnika o zaščiti živali pri zakolu in Pravilnika o zaščiti hišnih živali.


2. RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAŠČITI ŽIVALI

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali je treba sprejeti iz naslednjih razlogov:

S 1.1.2006 je pričel veljati Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05), ki je povzel direktive EU in uredil izvajanje Uredb EU s področja veterinarstva. Zaradi dodatnih pravil zaščite živali je potrebno uskladiti določene definicije in dopolniti poglavji o prevozu živali ter poskusih na živalih.
Glede nevarnih živali je Zakon o zaščiti živali sicer opredelil, katere živali se štejejo za nevarne živali in dolžnosti, ki jih morajo v zvezi z nevarnimi živalmi zagotoviti skrbniki živali, ni pa predvidel postopkov za odvzem in usmrtitev nevarnih psov, ki povzročijo smrt ali posebno hude telesne poškodbe ljudem ter ravnanja s temi psi.


3. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE

Cilji zakona:

Cilji zakona so uskladitev definicij z Zakonom o veterinarskih merilih skladnosti, dopolnitev poglavij o prevozu živali in poskusih na živalih, ureditev postopkov v zvezi z nevarnimi psi ter uskladitev z Zakonom o prekrških.

Načela zakona:

Vodilno prvo načelo tega zakona je, da se jasneje določi odgovornost imetnikov psov za posledice, ki jih povzročijo njihovi psi z ugrizom, ne glede na pasmo psa.

Drugo načelo, kateremu sledi predlog, je povečati preventivo pred ugrizi psov z dodatno obveznostjo imetnikov psov, da morajo imeti pse na javnih mestih vodene na povodcu, nevarni psi pa morajo biti opremljeni tudi z nagobčnikom, v primeru ponovnega ugriza nevarnega psa pa tudi z obveznostjo šolanja nevarnega psa.

Tretje načelo je zagotoviti čim hitrejšo izvedbo postopkov v primeru suma povzročitve posebno hude poškodbe ali smrti človeka (odvzem psa, namestitev v izolatorij, usmrtitev psa, krajši rok za pritožbo, kot je po splošnih predpisih).

Poglavitne rešitve predlaganega zakona:

S predlogom zakona se uskladijo definicije z Zakonom o veterinarskih merilih skladnosti, določbe o prevozu živali in poskusih na živalih pa s predpisi EU.

Urejajo se tudi postopki v zvezi z nevarnimi psi, tako glede fizičnega varstva, obveznosti šolanja in postopki v zvezi z usmrtitvijo nevarnih psov.

Hkrati se kazenske določbe usklajujejo z določbami Zakona o prekrških (Uradni list RS, št.70/06 – UPB 3).



4. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

Sprejem zakona ne bo imel drugih posledic.


5. SEDANJA PRAVNA UREDITEV

5.1 Veljavni nacionalni predpisi na področju zaščite živali:

5. 2 Mednarodni sporazumi, ki obvezujejo Republiko Slovenijo na področju zaščite živali:


6. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN

Predlog zakona bo imel finančne posledice za državni proračun, predvidoma v višini 10,000.000 SIT.

7. ZAGOTOVLJENOST SREDSTEV V PRORAČUNU

Sredstva so zagotovljena v proračunu VURS in bodo porabljena za delo strokovnih komisij (etična komisija za poskuse na živalih, strokovni svet za zaščito živali, strokovna komisija za potrditev programa šolanja psov) in za stroške namestitev psov v izolatorij ter materialne stroške nadzora.


8. FINANČNE POSLEDICE PREDLOGA ZAKONA ZA DRUGA JAVNO FINANČNA SREDSTVA

Zakon ne predvideva novih obveznosti za občine, ki so že zagotovile zavetišča skladno z Zakonom o zaščiti živali iz leta 1999, za občine, ki pa teh obveznosti niso izpolnile pa predlog zakona lahko predstavlja nove finančne obveznosti zaradi zagotavljanja predpisanih mest v zavetiščih pri čemer po dosegljivih podatkih povprečni stroški najema enega mesta mesečno znašajo 20.000 do 25.000 SIT.



9. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOST PREDLAGANE UREDITVE V PRAVU EVROPSKE UNIJIE

V EU je prevoz živali v komercialne namene urejen z Uredbo Sveta (ES) št. 1/2005, poskuse na živalih pa ureja Direktiva 86/609/ES. S predlogom zakona pa se ureja prevoz živali v nekomercialne namene z namenom zagotavljanja ustrezne zaščite živali.

Odvzem in usmrtitev nevarnih psov sta na področju EU kot tudi ostalih držav različno urejena. Niti postopki odvzema nevarnega psa niti pojmovanje nevarnih psov oziroma katere pasme spadajo v to skupino niso poenoteni.

Kljub temu, da so posamezne države sprejele ukrepe, ki se nanašajo na posamezne pasme psov, trenutno ne obstajajo znanstveni ali statistični dokazi, ki bi kazali na to, da bi prepovedi ali omejitve glede reje ali posedovanja posameznih pasem psov uspešno zmanjševali pogostnost oziroma stopnjo poškodb, ki jih povzročijo psi z ugrizom.

Prav tako ni znanega merila, s katerim bi lahko določili, da gre za nevarnega psa na podlagi pasme ali drugih fizičnih parametrov.

Iz prispevka Mednarodne veterinarske zveze (FVE) izhaja, da se glede na prakso zakonodaja, ki opredeljuje določene pasme psov kot nevarne, težko izvaja, ker je težko definirati pasme in pasemske vrste psov. To je tudi glavni vir nasprotovanj. Navedeno opredeljevanje določenih pasem psov kot nevarne se lahko napačno in nevarno razume tako, da psi pasem oziroma psi pasemskih vrst, ki niso opredeljeni kot nevarni psi, ne bodo povzročali ugrizov. Agresivnost je obnašanje psa, ki ga pod določenimi pogoji lahko kaže vsak pes ne glede na pasmo oziroma pasemsko vrsto. Z določitvijo določene pasme psov kot nevarne bi se prav tako onemogočilo ločevanje med posameznimi psi te pasme, ki so dejansko nevarni in tistimi, katerih obnašanje ne kaže na to, da bi bili nevarni.

VELIKA BRITANIJA

Velika Britanija ureja nevarne pse z zakonom o nevarnih psih, s katerim je prepovedano posedovanje, reja, izmenjava, prodaja in oglaševanje prodaje določenih pasem borilnih psov. To so trenutno Pit Bull terier, Japanese Tosa, Dogo Argentino in Fila Braziliero, seznam pa se lahko po potrebi dopolni.

NEMČIJA

Nemčija ima navedeno področje generalno urejeno z zveznim predpisom, s katerim so določene pasme nevarnih psov, za katere velja prepoved uvoza in vzreje s posameznimi izjemami. Vsaka posamezna federalna enota pa lahko predpiše dodatne pogoje za prepoved posedovanja določenih psov. Ureditev je podobna ureditvi v Veliki Britaniji.

POLJSKA

Poljska ima navedeno področje urejeno z Zakonom o nevarnih psih, pri čemer prepovedanih pasem psov ni. Imajo seznam 14 pasem psov, za katere morajo lastniki pridobiti dovoljenje lokalne administrativne (upravne) enote. Nepravilnosti kontrolira policija.


ITALIJA

Italija ima omenjeno področje zakonsko urejeno tako, da so opredelili posamezne nevarne pasme psov, ki jih ne smejo posedovati otroci in osebe z kriminalno preteklostjo.

MADŽARSKA

Ima zakon o nevarnih psih. Prepovedana je pasma pit-bull in posledično lahko prepovedo pse z enakimi karakteristikami za kar se izda vladni odlok.


Združene države Amerike imajo v splošnem pravnem pravilu navedeno, da noben pes ni nevaren zaradi pasme ampak se tako imenovana nevarnost določa samo na podlagi njegovih dejanj.



10. PRILAGOJENOST UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali določa pristojnost nadzora nad izvajanjem Uredbe sveta ES 1/2005 in delno povzema Direktivo 86/609 ES, preostali del pa je povzet s podzakonskim predpisom.

BESEDILO ČLENOV:


1. člen


V Zakonu o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo in 61/06 - ZDru-1) se v vseh členih besedilo »veterinarski inšpektor« v vseh številih in sklonih nadomesti z besedilom »uradni veterinar« v ustreznem številu in sklonu.

2. člen

V 5. členu se na koncu 1. točke doda besedilo »Skrbnik živali, ki so zapuščene, je imetnik zavetišča oziroma občina, če ni zagotovila zavetišča.«.

V 2. točki se besedilo »in kožuharji« nadomesti z besedilom », kožuharji in druge živali«.

V 3. točki se za besedilom »embrionalnih oblik« doda besedilo », ki se uporabljajo ali so namenjene za uporabo v poskusu«.

Črta se 5. točka.

V 7. točki se besedilo »dopuščeni sistemi reje« nadomesti z besedo »normativi«.

11. točka se spremeni tako, da se glasi:
»11. Poskus na živali pomeni uporabo živali v poskusne ali druge znanstvene namene, ki ji lahko povzroči bolečino, trpljenje, stisko ali trajne poškodbe.«.

17. točka se spremeni tako, da se glasi:
»17. Usmrtitev živali je postopek odvzema življenja živali, pri čemer se za dopustno usmrtitev šteje postopek, ki povzroči živali hitro izgubo zavesti in smrt brez trpljenja.«.

20. točka se spremeni tako, da se glasi:
»20. Pristojna veterinarska organizacija je veterinarska organizacija s koncesijo za cepljenje psov proti steklini v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo.«.

Za 21. točko se dodajo nove 22. do 24. točka, ki se glasijo:
»22. Javno mesto je javni kraj, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru, razen površin, kjer ni oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi.«.

23. Nevaren pes je pes, ki je neizzvano ugriznil človeka oziroma žival. Za nevarne pse se ne štejejo:

- službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti;

- psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom.

24. Posebno huda telesna poškodba je poškodba, kot je opredeljena v kazenskem zakoniku, in jo kot tako ugotovi zdravnik, ki obravnava poškodbo človeka zaradi ugriza psa.«.


3. člen

Besedilo 6. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Za prijavo in gojitev hišnih živali se uporabljajo določbe zakona, ki ureja veterinarska merila skladnosti, pri čemer pristojne veterinarske organizacije ob prijavi psa v centralni register psov vnesejo podatke o psu in osebno ime, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ter enotno matično številko občana (EMŠO) lastnika psa oziroma za službene pse podatke o državnem organu za namen ugotavljanja lastništva živali v primeru zapuščene živali ali ugriza psa.

Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se obdelujejo za vodenje in vzdrževanje centralnega registra psov ter za odločanje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja veterinarska merila skladnosti. Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, in pristojne veterinarske organizacije pridobijo osebne podatke iz prejšnjega odstavka od lastnikov psov ter za potrebe preverjanja točnosti pridobljenih podatkov tudi iz centralnega registra prebivalstva. Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, lahko pridobiva osebne podatke iz prejšnjega odstavka iz centralnega registra prebivalstva tudi z neposrednim elektronskim dostopom in jih lahko vpogleda, prepiše ali izpiše ter nadalje obdeluje v postopkih po tem zakonu in po zakonu, ki ureja veterinarska merila skladnosti.

Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena mora skrbnik živali v tridesetih dneh od pridobitve živali prosto živečih vrst iz skupin velikih sesalcev in velikih plazilcev oziroma živali, ki izločajo strupe, prijaviti njihovo posedovanje upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo.«.

4. člen

V 10. členu se za besedo »brez« doda beseda »pisne«.
5. člen

V 11. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Skrbnik psa mora na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu.«.
6. člen

Besedilo 12. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Skrbniki živali in prevozniki živali morajo zagotoviti fizično varstvo nevarnih živali.

Skrbniki nevarnih psov morajo zagotoviti fizično varstvo psov na enega izmed naslednjih načinov:

- da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom,

- da so zaprti v pesjaku ali objektu,

- da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom.

Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let. ».

7. člen

V 15. členu se v prvem odstavku četrta alinea spremeni tako, da se glasi:
» - streljanje živali ne glede na vrsto orožja oziroma strelne naprave;«.

V sedmi alinei se vejica pred besedo »vabo« nadomesti z besedo »ali« in črta se besedilo », lovno preizkušnjo ali jamarjenje«.

Sedemnajsta alinea se spremeni tako, da se glasi:
»- reja vretenčarjev, ki kažejo sami ali njihovi potomci dedne napake, ki povzročajo trpljenje živali; ta prepoved ne velja za rejo gensko spremenjenih organizmov v zaprtem sistemu, če reja poteka v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi;«.

Za sedemnajsto alineo se doda nova osemnajsta alinea, ki se glasi:
» - posegi na živalih, opravljeni v nasprotju s predpisi.«.

Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
» Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so dovoljena naslednja ravnanja:
a) odlov živali v skladu s predpisi o lovstvu in ribištvu;
b) odvzem živali iz narave v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, lovstvo in ribištvo;
c) streljanje gojene divjadi v oborah, kadar živali ni mogoče fiksirati z namenom zakola oziroma bi to dejanje ogrožalo varstvo in zaščito ljudi oziroma živali;
d) omama, anestezija ali usmrtitev nevarnih živali, če je to povezano z varstvom in zaščito ljudi ali živali.«.

Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
8. člen

V 16. členu se črtajo tretji, četrti in peti odstavek.


9. člen


V 17. členu se v prvem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
» Če z Uredbo Sveta št. (ES) 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97 (UL L št. 3 z dne 5. 1. 2005, str. 1, z vsemi spremembami) ni določeno drugače, je prepovedan prevoz živali, in sicer:«.

V drugi alinei se beseda »kamionih« nadomesti z besedilom »cestnih prevoznih sredstvih«.

Peta alinea se spremeni tako, da se glasi:
» - prevoz, ki povzroča živali nepotrebno trpljenje zaradi nezadostne površine, višine, nezadostnega napajanja ali krmljenja živali;«.

Črtata se sedma in osma alinea.

10. člen

V 20. členu se v prvem odstavku v tretji alinei za besedilom »razmnoževanja živali« doda besedilo », agresivnosti, načina reje ali preprečevanja razmnoževanja živali z dednimi hibami«.

V četrti alinei se za besedilom »ali celic« doda besedilo », za diagnostične namene ali pripravo gojišč v skladu s predpisi«.

11. člen

Naslov 4. podpoglavja se spremeni tako, da se glasi:
»4. Poskusi na živalih in delo na izoliranih tkivih, organih in truplih predhodno usmrčenih živali«.
12. člen

Za naslovom 4. podpoglavja se doda nov 20. a člen, ki se glasi:
»20. a člen

Organizacije na področju vzreje, reje, dobave poskusnih živali in izvajanja poskusov na živalih morajo biti odobrene pri upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo.

Organizacije iz prejšnjega odstavka se odobrijo, če izpolnjujejo predpisane pogoje glede prostorov, opreme, tehničnih pripomočkov, kadrov, zagotavljanja zdravstvenega varstva živali, odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov ter vodenja evidenc.

Organizacije na področju vzreje in reje poskusnih živali, ki izpolnjujejo predpisane pogoje iz prejšnjega odstavka, razen pogoja spremljanja zdravstvenega stanja v zadnjih treh letih, se odobrijo začasno, vendar najdalj za tri leta.

Če se pri izvajanju nadzorstva ugotovi, da organizacije iz prvega odstavka tega člena ne izpolnjujejo več pogojev iz drugega odstavka tega člena, se odobritev odvzame.

O odobritvi in odvzemu odobritve iz tega člena odloči upravni organ, pristojen za veterinarstvo, z odločbo v upravnem postopku.«.

13. člen

V 21. členu se v prvem odstavku beseda »registrirane« nadomesti z besedo »odobrene«, za besedilom »poskusov na živalih« pa se doda besedilo »v skladu s prejšnjim členom«.

V šestem odstavku se v prvi alinei črta besedilo »s pravnim aktom«.

Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»Poskusi na živalih se ne smejo izvajati, če je sprejemljiva in izvedljiva druga znanstveno zadovoljiva in uveljavljena metoda brez uporabe živali.«.

Dosedanja sedmi in osmi odstavek postaneta osmi in deveti odstavek.

14. člen

Besedilo 22. člena se spremeni tako, da se glasi:


»Prepovedani so poskusi na živalih z razvitim živčnim sistemom za zaznavanje bolečin v izobraževalne namene.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko upravni organ, pristojen za veterinarstvo, z odločbo v upravnem postopku dovoli poskuse iz prejšnjega odstavka, če se izvajajo v visokošolskih zavodih po predpisih, ki urejajo visoko šolstvo, ali raziskovalnih organizacijah po predpisih, ki urejajo raziskovalno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: izvajalec), in so nujni za pridobitev znanj, ki jih pri svojem delu potrebujejo zdravniki pri posegih na ljudeh ali veterinarji pri posegih na živalih, in če ciljev poskusov ni mogoče doseči s pomočjo drugih učnih pripomočkov (film, slika, modeli, preparati, ipd.).«.

15. člen

Za 22. členom se doda nov 22. a člen, ki se glasi:
» 22. a člen

Znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih organih, tkivih in truplih predhodno usmrčenih živali lahko opravljajo izvajalci, če so odobreni pri upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo.

Izvajalec se odobri, če:

- izpolnjuje predpisane pogoje za usmrtitev živali,

- zagotavlja odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov na predpisan način in

- izpolnjuje pogoje glede prostorov, opreme, tehničnih pripomočkov in kadrov, predpisane za nastanitev poskusnih živali, kadar imajo živali nastanjene do usmrtitve.

Če se pri izvajanju nadzorstva ugotovi, da izvajalec ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega odstavka, se odobritev odvzame.

O odobritvi in odvzemu odobritve iz tega člena odloči upravni organ, pristojen za veterinarstvo, z odločbo v upravnem postopku.

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko upravni organ, pristojen za veterinarstvo, dovoli delo na izoliranih organih, tkivih in truplih predhodno usmrčenih živali tudi izvajalcu, ki ni odobren, če gre za enkratno znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo in če izvajalec zagotovi predpisan način usmrtitve ter odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov.

Za izvajanje znanstveno-raziskovalnega ali izobraževalnega dela na izoliranih organih, tkivih in truplih predhodno usmrčenih živali mora izvajalec predhodno priglasiti upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo, predvideno vrsto, število živali, njihov izvor ter namen uporabe.«.

16. člen

V 26. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Usmrtitev živali je dovoljena, če je:
Črtata se tretji in četrti odstavek.
17. člen

Za 26. členom se dodajo novo 7. podpoglavje ter novi 26. a, 26. b in 26. c člen, ki se glasijo:

»7. Ugrizi psov in šolanje psov

26. a člen

Zdravnik, ki obravnava poškodbo človeka zaradi ugriza psa, mora osebo napotiti v antirabično ambulanto skladno s predpisi, ki urejajo nalezljive bolezni, pri čemer mora v primeru smrti človeka ali posebno hude telesne poškodbe pisno obvestiti območni urad upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, v roku sedmih dni od obravnave smrti oziroma posebno hude telesne poškodbe in mu posredovati osebno ime ter naslov poškodovane oziroma umrle osebe zaradi izvedbe postopkov iz prvega in tretjega odstavka 26. b člena tega zakona.

Antirabična ambulanta mora vnesti podatke o ugrizu psa v centralni register psov, pozvati skrbnika psa, da se s psom zglasi v pristojni veterinarski organizaciji zaradi preveritve suma na steklino in o ugrizu psa obvestiti pristojni območni urad upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo.

Pristojna veterinarska organizacija mora podatke o opravljenih pregledih na steklino iz prejšnjega odstavka vnesti v centralni register psov in o rezultatih teh pregledov obvestiti antirabično ambulanto. Če antirabična ambulanta ne prejme podatka o opravljenih pregledih na steklino v roku petnajstih dni od ugriza psa, mora o tem obvestiti območni urad upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo.

Pristojna veterinarska organizacija, ki obravnava poškodbo živali zaradi ugriza psa, mora podatke o ugrizih psov v roku treh delovnih dni vnesti v centralni register psov.

O ugrizih psov morajo policija in druge osebe iz 42. člena tega zakona, ki dogodek obravnavajo, v roku 24 ur obvestiti območni urad upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, ki podatke o ugrizih psov vnese v centralni register psov.


26. b člen

Če je pes z ugrizom povzročil ali bil soudeležen pri povzročitvi smrti človeka ali suma posebno hude telesne poškodbe, uradni veterinar zaradi odvrnitve splošne nevarnosti in opazovanja na steklino z ustno odločbo odvzame psa in odredi skrbniku takojšnjo namestitev psa v izolatorij pristojne veterinarske organizacije za obdobje do izključitve suma na steklino.

Če skrbnik psa pri izvedbi ukrepov iz prejšnjega odstavka ne sodeluje, se namestitev psa v izolatorij na njegove stroške odredi zavetišču.

Uradni veterinar odredi usmrtitev psa:
Usmrtitev iz prejšnjega odstavka se ne sme opraviti pred zaključkom pregledov psa na steklino.

Uradni veterinar lahko za izvedbo odrejenih ukrepov iz tega člena zahteva pomoč policije, zavetišča ali pristojne veterinarske organizacije.

Če je na kraj dogodka iz prvega odstavka tega člena prva prišla policija, mora poleg izvajanja ukrepov v skladu s svojimi pooblastili glede odvrnitve splošne nevarnosti o dogodku nemudoma obvestiti uradnega veterinarja.

Če se sum posebno hude telesne poškodbe ne potrdi z obvestilom iz prvega odstavka prejšnjega člena, se psa vrne skrbniku, ki mora omogočiti dokončanje pregledov na steklino.

Skrbniku psa, ki je povzročil smrt ali posebno hudo telesno poškodbo človeka, upravni organ, pristojen za veterinarstvo, prepove gojitev, posedovanje in vodenje psov, če je že pred tem posedoval psa, ki je povzročil smrt ali posebno hudo telesno poškodbo.

Pritožba zoper odločbe iz tega člena je dovoljena v roku osmih dni od vročitve odločbe.

Stroški, nastali zaradi ukrepov iz tega člena, bremenijo skrbnika živali.

26. c člen


Šolanje psov po tem zakonu je obvezno:

- če nevaren pes z ugrizom povzroči poškodbo, pa ne gre za posebno hudo telesno poškodbo. Šolanje psa je treba izvesti najpozneje do dopolnjenega drugega leta starosti psa, če je pes že star dve leti pa v roku šestih mesecev od ugriza psa;

- za psa, ki živi ali bo živel v istem okolju kot lastnik, katerega pes je bil usmrčen v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena. Šolanje psa je treba izvesti najpozneje do dopolnjenega drugega leta starosti psa, če je pes že star dve leti pa v roku šestih mesecev od usmrtitve prejšnjega psa oziroma nabave novega psa.

Šolanje iz prejšnjega odstavka mora biti opravljeno ob udeležbi lastnika psa po programu, ki ga potrdi upravni organ, pristojen za veterinarstvo, na podlagi mnenja strokovne komisije. Program mora vsebovati navedbo izvajalca oziroma izvajalcev šolanja in dokazila o njihovih izkušnjah s področja poznavanja vedenja, vzreje oziroma šolanja psov. Strokovno komisijo imenuje generalni direktor upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, in jo sestavljajo strokovnjak s področja poznavanja vedenja, vzreje oziroma šolanja psov, uradni veterinar in veterinar pristojne veterinarske organizacije.

Uspešnost opravljenega šolanja psa preveri komisija, ki jo imenuje nosilec programa šolanja iz prejšnjega odstavka in mora biti sestavljena iz strokovnjakov s področja poznavanja vedenja, vzreje oziroma šolanja psov, njena sestava pa mora biti navedena v programu šolanja. Lastnik psa je dolžan dokazilo o uspešno opravljenem šolanju predložiti pristojni veterinarski organizaciji, ki ta podatek vnese v centralni register psov.

18. člen

Besedilo 31. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo plača skrbnik živali, če ni s predpisi določeno drugače. Če skrbnik živali ni znan oziroma, če lastnika živali ni mogoče ugotoviti, krije stroške imetnik zavetišča oziroma občina, kjer je žival najdena, če ni zagotovila zavetišča.

Zapuščeno žival se namesti v zavetišče na območju občine, kjer je bila najdena, oziroma v zavetišče, s katerim ima ta občina sklenjeno pogodbo.

Če je občina zagotovila predpisano število mest za zapuščene živali, vendar zavetišče zapuščenih živali ne more sprejeti, uradni veterinar odredi namestitev živali v drugo najbližje zavetišče na stroške zavetišča, ki živali ne more sprejeti.

Imetnik zavetišča, ki žival odda, lahko zaračuna novemu skrbniku pavšalni znesek za materialne stroške oskrbe živali v skladu s cenikom, ki ga potrdi svet zavetišča.

Če zapuščene živali ni možno oddati, se lahko po 30 dneh od dneva, ko je bila nameščena v zavetišče, usmrti.

Če se z oddajo oziroma prodajo zapuščenih živali ukvarja društvo, mora glede namestitve in oskrbe živali izpolnjevati pogoje, ki so predpisani za zavetišča.«.


19. člen

Črtata se naslov poglavja »V. NAGRADE IN PRIZNANJA« in 37. člen.

20. člen

V 39. členu se črtata prva in četrta alinea.

Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Minister izdaja tudi druge podzakonske predpise, potrebne za izvajanje tega zakona in predpisov Skupnosti, ki se nanašajo na vsebino tega zakona.«.

21. člen

V 40. členu se prva alinea spremeni tako, da se glasi:
»- pogoje za bivanje in rejo rejnih in gojitev hišnih živali ter živali v prodajalnah, na razstavah in tekmovanjih;«.

Črtata se tretja in četrta alinea.

22. člen

V 41. členu se črta drugi odstavek.

23. člen

V 42. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Nadzorstvo nad izvajanjem določb drugega in tretjega odstavka 11. člena, 12. člena ter prve, druge, četrte, pete, šeste, devete in petnajste alinee 15. člena tega zakona poleg oseb iz prejšnjega odstavka opravlja tudi policija.«.

Tretji odstavek se črta.

24. člen

V 43. členu se v drugi alinei za besedilom »se redi« doda besedilo », goji«.

Tretja alinea se spremeni tako, da se glasi:
»- začasno ali trajno odvzeti žival in prepovedati stike dosedanjemu skrbniku živali, če je to potrebno za zaščito živali v primeru kršitve določb tega zakona. Za začasno odvzete rejne živali uradni veterinar odredi oskrbo na domu skrbnika živali, če pa to ni možno, se živali trajno odvzamejo in prodajo ali usmrtijo. Iz kupnine od prodane živali se pokrijejo stroški postopka, morebitna razlika pa se izplača skrbniku živali. Za odvzete hišne živali, razen za živali prosto živečih vrst, uradni veterinar odredi namestitev v zavetišče, ki lahko žival takoj odda primernemu skrbniku oziroma ravna v skladu z 31. členom tega zakona. Za začasno ali trajno odvzete živali prosto živečih vrst uradni veterinar odredi začasno oskrbo v zatočišču za živali prosto živečih vrst v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave;«.

Četrta alinea se spremeni tako, da se glasi:
»- odrediti odpravo nepravilnosti pri izvajanju tega zakona;«

V peti alinei se za besedo »poškodbe« doda besedilo », ali če gre za nevarno žival«.

Za enajsto alineo se dodajo nove dvanajsta do štirinajsta alinea, ki se glasijo:

»- odrediti plačilo stroškov v zvezi z zapuščeno živaljo skrbniku ali zavetišču oziroma občini, če ni zagotovila zavetišča;

- odrediti zavetišču namestitev in oskrbo psa, ki ogroža okolico, če skrbnik ne odvrne splošne nevarnosti ali ni znan ali dosegljiv;

- odrediti zavetišču ulov, prevoz, namestitev in oskrbo zapuščene živali.«.



25. člen

45. in 46. člen se spremenita tako, da se glasita:


»45. člen

Z globo od 2.400 do 84.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:

Z globo od 1.600 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

Z globo od 800 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

46. člen

Z globo od 1.600 do 42.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:

Z globo od 800 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

Z globo od 400 do 800 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.

26. člen

Za 46. členom se doda nov 46. a člen, ki se glasi:
»46. a člen

Z globo od 800 do 33.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:


Z globo od 400 do 1.600 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

Z globo od 200 do 400 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
27. člen

Do uvedbe eura kot valute Republike Slovenije se v 45., 46. in 46. a členu tega zakona:
28. člen

Obstoječe organizacije iz prvega odstavka 20. a člena zakona se morajo uskladiti z določbami tega zakona v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona.

Začeti postopki v zvezi z nevarnimi psi se dokončajo v skladu z določbami tega zakona.

Podatke glede EMŠO lastnika psa začnejo vnašati pristojne veterinarske organizacije v register psov ob cepljenju psov proti steklini šest mesecev po uveljavitvi tega zakona. Za že registrirane pse se podatki glede EMŠO lastnika psa vnesejo ob prvem naslednjem cepljenju.

Obstoječi skrbniki živali prosto živečih vrst iz skupin velikih sesalcev in velikih plazilcev ter živali, ki izločajo strupe, morajo prijaviti posedovanje živali upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo, v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona.

29. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Obrazložitev členov:


k 1. členu
Z 1.1.2006 je pričel veljati Zakon o veterinarskih merilih skladnosti, ki ureja organizacijo in delovanje Veterinarske uprave RS – upravnega organa pristojnega za veterinarstvo, in ki je dotedanji naziv veterinarski inšpektor posodobil v naziv uradni veterinar.

k 2. členu
Našteva izraze, ki so navedeni v zakonu, in razlaga njihov pomen. Dodatno je bilo potrebno definirati izraze, ki se uporabljajo v dopolnjenem in spremenjenem besedilu zakona.

k 3. členu
Prijave, posedovanje in gojitve živali iz tega zakona ter vnos podatkov v centralni informacijski sistem VURS, je potrebno uskladiti z določili Zakona o veterinarskih merilih skladnosti in zakona, ki ureja ohranjanje narave. Člen ureja tudi zbiranje, način zbiranja in namen uporabe določenih osebnih podatkov.

k 4. členu
Dopolnitev tega člena določa nedvoumno pooblastilo (pisno) za posedovanje živali osebam mlajšim od 16 let, kar je potrebno zaradi morebitne določitve odgovornosti za škodo, ki jo povzroči žival.

k 5. členu
V tem členu je dodana preventivna določba, da morajo biti vsi psi na javnem mestu na povodcu, kar zagotavlja obvladovanje psa in s tem zaščita živali in ljudi.

k 6. členu
V členu je določena odgovornost skrbnikov in prevoznikov živali ter skrbnikov nevarnih psov za zagotovitev fizičnega varstva živali. Skrbnik živali je odgovoren za posledice dejanj, ki jih povzroči njegova žival.
Zakon določa obvezo, da v kolikor je pes nevaren, mora skrbnik vedno zagotavljati enega od predpisanih načinov fizičnega varstva:
- da je na povodcu in opremljen z nagobčnikom,
- da je zaprt v pesjaku ali objektu,
- da je v ograjenem prostoru z ograjo visoko najmanj 1,8m, ki je na vhodu označen s svarilnim znakom.
Člen prav tako določa, da nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebi, mlajši od 16 let.

k 7. členu
Lovna preizkušnja in jamarjenje sta lovski praksi, ki omogočata učinkovit način najdenja poškodovanih ali obstreljenih živali.
Dodan je nov drugi odstavek, ki ureja dovoljena ravnanja.

k 8. členu
Omenjeni odstavki se črtajo, ker je področje prevoza urejeno z Uredbo Sveta (ES)1/2005

k 9. členu
Povzeta so določila iz Uredbe Sveta (ES) 1/2005 , ki ureja komercialne prevoze živali. V členu so določeni pogoji za ostale vrste prevozov živali.

k 10 .členu
Dodano besedilo tretje alinee natančneje opredeljuje v katerih primerih se sterilizacija oziroma kastracija živali ne šteje kot mučenje živali.
Dodano besedilo četrte alinee je potrebno zaradi krvi, ki spada med tekoča tkiva. Pri odvzemu krvi gre za delni odvzem tkiva. Odvzem in pregled krvi je nujen za postavitev diagnoze. Kri se uporablja tudi za obogatitev gojišč, ki jih v mikrobioloških laboratorijih uporabljajo v diagnostične ali druge namene.

k 11. členu
Naslov podpoglavja se dopolni in razširi, ker podpoglavje ureja tudi odobritev in pogoje za organizacije, ki opravljajo znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih organih predhodno usmrčenih živali.

k 12. členu
Spremembe člena so potrebne zaradi uskladitve z evropsko zakonodajo. Direktiva 86/609/EGS določa tri organizacije in sicer: organizacijo, ki vzreja ali goji poskusne živali, organizacijo, ki dobavlja poskusne živali in organizacijo, ki uporablja poskusne živali. Vse organizacije morajo biti odobrene in morajo izpolnjevati predpisane pogoje. Pogoji za nastanitev in oskrbo živali so natančneje določeni v Aneksu II Direktive 86/609/EGS. Pogoji glede prostorov, opreme in tehničnih pripomočkov, kadrov, zagotavljanja zdravstvenega varstva živali, odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov in vodenja evidenc so prav tako določeni v navedeni direktivi. Pogoji za odobritev vzrejnih organizacij so natančneje določeni v Direktivi 92/65/EGS in sicer v 13. členu in Prilogi C. Obe direktivi določata zagotavljanje zdravstvenega varstva živali, ki je natančneje urejeno v drugih predpisih in sicer v Zakonu o veterinarstvu in Zakonu o veterinarskih merilih skladnosti. Organizacije morajo imeti tudi urejeno odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov. Vsaka organizacija mora voditi evidence. Vrsta evidenc in njihov obseg je že natančneje določena v podzakonskem aktu.

k 13. členu
Predlagane spremembe so potrebne zaradi uskladitve z Direktivo 86/609/EGS. Dodana je še določba, ki prepoveduje uporabo živali v poskusih, če obstaja za izvedbo poskusa sprejemljiva, izvedljiva in znanstveno zadovoljiva in uveljavljena metoda, ki ne vključuje uporabe živali.


k 14. členu
Predlagane spremembe so potrebne zaradi uskladitve z Direktivo 86/609/EGS. Omejena je uporaba živih živali v izobraževalne namene v visokošolskih ali znanstveno-raziskovalnih institucijah. Uporaba živih živali je dovoljena za pridobitev znanj, ki jih pri svojem delu potrebujejo zdravniki pri posegih na ljudeh ali veterinarji pri posegih na živalih, če izobraževalnega cilja ni mogoče doseči s pomočjo drugih učnih pripomočkov. Za uporabo živih živali v izobraževalne namene bo potrebno pridobiti dovoljenje generalnega direktorja VURS. Ne glede na navedeno pa bo možno v izobraževalne namene uporabljati tkiva, organe oziroma trupla predhodno usmrčenih živali, v skladu z predlaganim novim 22.a členom zakona.

k 15. členu
Člen določa pogoje za organizacije, ki izvajajo znanstveno-raziskovalno delo na izoliranih organih, tkivih in truplih predhodno usmrčenih živali. S tem, ko je iz definicije poskusa na živalih črtan poseg na živih živalih, s katerim se živalim lahko povzroči med drugim tudi smrt, je bilo potrebno določiti pogoje za organizacije, ki izvajajo znanstveno-raziskovalno delo na izoliranih organih, tkivih in truplih predhodno usmrčenih živali. Tudi te organizacije morajo biti odobrene pri glavnemu uradu VURS. Vključena je izjema in sicer, da lahko VURS dovoli delo izvajalcu, če je to potrebno za enkratno znanstveno-raziskovalno delo. Tudi ti izvajalci morajo imeti zagotovljeno predpisano odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov, kot organizacije iz 20. a člena zakona.
V primeru, da bodo imele organizacije živali nastanjene do usmrtitve, morajo izpolnjevati predpisane pogoje glede prostorov, opreme, tehničnih pripomočkov in kadrov, ki so potrebni za nastanitev poskusnih živali. O odobritvi in odvzemu odobritve odloči generalni direktor VURS z odločbo v upravnem postopku. Če se pri inšpekcijskem pregledu ugotovijo nepravilnosti, in jih organizacija v odrejenem roku ne odpravi, generalni direktor VURS odobritev odvzame. Izvajanje znanstveno-raziskovalnega dela na izoliranih organih, tkivih in truplih predhodno usmrčenih živali, mora organizacija predhodno priglasiti glavnemu uradu VURS o predvideni vrsti, številu in izvoru živali ter namenu uporabe. Za tovrstne raziskave posebno dovoljenje generalnega direktorja VURS ni potrebno.

k 16. členu
Poleg dosedanjih načinov usmrtitve člen dodatno določa, da je dovoljena usmrtitev, če tako odredi uradni veterinar. Dovoljena je tudi usmrtitev živali za prehrano ljudi, če je izvedena v skladu s predpisi.
Organizacije ki vzrejajo laboratorijske živali morajo v nekaterih primerih (neprimeren sev ali spol živali, pretežka žival) zaradi neprimernosti za uporabo takih živali v poskusih le-te usmrtiti kot odvečne laboratorijske živali. Takšne živali zaradi specifičnosti reje niso primerne za oddajo.
Pogoji za izvajanje deratizacije so predpisani v drugih pravnih aktih.

k 17. členu
Člen uvaja novo podpoglavje o nevarnih psih, ki je zaradi obveznosti posameznih organizacij in postopkov v zvezi z nevarnim psom razdeljeno v tri člene.
V členu so opredeljene dolžnosti različnih organizacij (zdravstvenih organizacij, antirabičnih ambulant, pristojnih veterinarskih organizacij in policije) in način njihovega medsebojnega sodelovanja ter sodelovanja z VURS v primeru smrti oziroma posebno hudih poškodb človeka, ki so posledica ugriza psa. Določeno je, da je potrebno podatke o nevarnih psih vnesti v centralni register psov tudi, ko gre za poškodbo živali, prav tako pa se v Centralni register psov zbirajo podatki, ki jih zabeležijo drugi organi, pooblaščeni za izvajanje nadzora nad tem zakonom (kmetijski, lovski, ribiški inšpektorji ter inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave in policija).

Veljavni zakon o zaščiti živali ne predvideva posebnih postopkov glede na težo poškodbe, ki jo povzroči pes z napadom na človeka. Dodani člen pa določa postopek s psom, v primeru povzročitve smrti ali posebno hude telesne poškodbe človeka. Ugotovitev smrti in posebno hude telesne poškodbe lahko poda le zdravnik, zato uradni veterinar postavi zgolj sum resnosti poškodbe. Člen predvideva usmrtitev psa po potrditvi smrti ali posebno hude telesne poškodbe človeka, ki jo povzroči pes z ugrizi, vendar ne prej, preden ni izključen sum na steklino. Sum na steklino je potrebno izključiti zaradi skrajšanja preventivnih postopkov pri poškodovancu. Postopek odvzema vodi uradni veterinar, ki lahko zahteva pomoč policije, zavetišča ali pristojne veterinarske organizacije. Odločba o usmrtitvi psa je izvršljiva ne glede na pritožbo. Dodana je tudi določba, da se skrbniku psa, ki je povzročil smrt ali posebno hudo telesno poškodbo človeka, prepove gojitev, posedovanje in vodenje psov, če je že pred tem posedoval psa, ki je povzročil smrt ali posebno hudo telesno poškodbo.

Člen določa tudi obveznost šolanja psa, ki je že opredeljen kot nevaren in je z ugrizom povzročil poškodbo, ki ni opredeljena kot posebno huda telesna poškodba in obvezno šolanje psa, ki živi ali bo živel v istem okolju kot skrbnik, kateremu je bil pes usmrčen 26. b členom. Šolanje se izvaja pri organizacijah po programu, ki ga potrdi upravni organ, pristojen za veterinarstvo, na podlagi mnenja strokovne komisije. Šolanje je potrebno izvesti v predpisanem roku, dokazilo o opravljenem šolanju pa predložiti pristojni veterinarski organizaciji, ki podatek vnese v centralni register psov.

k 18. členu
Ta člen določa, kdo krije stroške v zvezi z zapuščeno živaljo. Določeno je, da občina krije stroške bivanja zapuščenih živali v zavetišču, v kolikor ni zagotovila zavetišča in lastnik zapuščene živali ni znan. Vse živali rojene po 1.1.2003 morajo biti najkasneje ob vakcinaciji proti steklini označene z mikročipom. Število zapuščenih živali, katerih lastnik ni znan se na ta način zmanjšuje.
Društvo, ki se ukvarja z oddajo ali prodajo zapuščenih živali, mora izpolnjevati pogoje, ki so predpisani za zavetišče. S tem je zagotovljeno, da so živali nameščene v primernih pogojih ter da jim je zagotovljena veterinarska oskrba (označitev živali, cepljenje, sterilizacija oziroma kastracija in veterinarska pomoč bolnim živalim) in da so vodene vse predpisane evidence.

k 19. členu
Nagrade in priznanja Republike Slovenije za izjemne dosežke s področja zaščite živali se lahko podelijo ne glede na določbe tega zakona.

k 20. členu
Prva alinea se briše, ker načina zakola hladnokrvnih živali (ribe, želve, mehkužci…) ni potrebno posebej predpisati, saj je to že urejeno s predpisi, ki urejajo področje javnega veterinarskega zdravstva.
Četrta alinea se briše v povezavi s 18. členom tega zakona.

k 21. členu
Besedilo prve alinee se spremeni tako, da se uskladi z zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti. Navedeni pogoji so predpisani v obstoječih pravnih aktih.
Namesto pravilnika o pogojih za rejo, šolanje in ravnanje z nevarnimi psi je v tem zakonu določeno, da se šolanje nevarnih psov izvaja po programu, ki ga potrdi upravni organ, pristojen za veterinarstvo na podlagi mnenja strokovne komisije. Strokovno komisijo imenuje generalni direktor upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, in jo sestavljajo strokovnjak s področja poznavanja vedenja, vzreje in šolanja psov, uradni veterinar in veterinar pristojne veterinarske organizacije. Zaradi ukrepov iz 26. b člena – usmrtitev psov, ki so povzročili smrt oziroma posebno hudo telesno poškodbo človeka – je takšno šolanje predvideno samo za pse, ki so že opredeljeni kot nevarni in so ugriznili človeka.
Določilo zadnje alinee tega člena se črta, ker je njegova vsebina povzeta v pravnem aktu, ki ureja varstvo prostoživečeih živalskih vrst.

k 22. členu
Druga alinea se črta, ker so pogoje za šolanje in izvajanje nalog službenih živali določili v ministrstvih, kjer službene živali šolajo in uporabljajo za izvajanje službenih nalog.

k 23. členu
Sprememba drugega odstavka je potrebna zaradi uskladitve sklicev na dopolnjen in spremenjen zakon o zaščiti živali in določa pristojnosti policije po tem zakonu.


k 24. členu
Dopolnitev druge alinee je potrebna zaradi uskladitve z zakonom o veterinarskih merilih skladnosti.
V tretji alinei je dano pooblastilo uradnemu veterinarju, da v primeru začasnega ali trajnega odvzema živali prepove stike z dosedanjim skrbnikom. Dopolnitev je potrebna zaradi težav pri izvajanju veljavnega zakona. Dodano je tudi določilo, da odvzete hišne živali namesti v zavetišče, ki lahko živali takoj odda primernemu skrbniku, kar zmanjšuje stroške oskrbe. Začasno ali trajno odvzete živali prosto živečih vrst se namestijo v zatočišče za živali prosto živečih vrst.
Pristojnost inšpektorjev, da odredijo odpravo ugotovljenih nepravilnosti pri izvajanju tega zakona je jasno določena. Prav tako jim je dano pooblastilo odrediti usmrtitev nevarne živali.

k 25. členu
Člen določa višino glob za nespoštovanje določb tega zakona

k 26. členu
Člen določa višino glob za nespoštovanje določb tega zakona

k 27. členu
Potrebno je bilo določiti višino glob do uveljavitve eura kot valute Republike Slovenije.

k 28. členu
Člen določa prehodne roke za uskladitev z določbami tega zakona.

k 29. členu
Člen določa čas uveljavitve tega zakona.


BESEDILO DOLOČB ZAKONA, KI SE SPREMINJAJO ALI DOPOLNJUJEJO

5. člen

V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:

1. Skrbnik živali je oseba, ki ima žival v lasti ali oskrbi in odgovarja za ustrezno rejo, ravnanje, oskrbo in prevoz živali ter imetnik objektov za rejo, trženje, prevoz, zakol, nego in prireditve z živalmi. Skrbnik živali odgovarja tudi za delo in ravnanje oskrbovalcev svojih živali ali živali, ki jih ima v oskrbi.
2. Rejne živali so kopitarji, parkljarji, perutnina, kunci in kožuharji, ki se vzrejajo ali redijo za proizvodnjo hrane, volne, kož, krzna ali za druge gospodarske namene.
3. Poskusne živali po tem zakonu pomenijo vsakega živega vretenčarja, razen človeka, tudi prostoživeče larvalne oblike brez fetalnih in embrionalnih oblik.
4. Hišne živali so psi, domače mačke, sobne ptice, mali glodalci, terarijske, akvarijske in druge živali, ki se vzrejajo ali redijo za družbo, varstvo ali pomoč človeku.
5. Prostoživeče živali so živali, ki niso nastale z umetnim izborom ali biotehnološkim poseganjem v dedne zasnove in lahko živijo prosto v naravi neodvisno od človeka.
6. Nevarne živali so živali, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka.
7. Etološki normativi so dopuščeni sistemi reje, ki upoštevajo posebne potrebe posamezne vrste živali in omogočajo dobro počutje živali.
8. Motnja v obnašanju je oblika v obnašanju, ki glede na pogostnost ali potek odstopa od obnašanja pripadnikov iste vrste živali v pogojih, ki jim dovoljujejo v celoti razviti vrsti značilno obnašanje.
9. Tehnopatije so poškodbe ali bolezenske spremembe, ki nastanejo neposredno ali posredno zaradi neustreznega bivališča, opreme ali sistema reje.
10. Za trpljenje pri živalih se štejejo bolečine, strah, poškodbe, pa tudi povzročanje pohabljenja, degeneracije, hiranja ali obolevanja ter prekomernega in nepotrebnega vznemirjanja, ki jih povzroči človek.
11. Poskusi na živalih so posegi na živih živali v znanstveno-raziskovalne ali izobraževalne namene, s katerimi se živalim lahko povzroči trpljenje, trajne poškodbe ali smrt.
12. Prevoz živali je vsako nakladanje in odprava živali s prevoznim sredstvom ter razkladanje živali. Ta izraz ne velja za prevoz posameznih živali, ki jih spremlja spremljevalec, in za prevoz hišnih živali, ki jih spremljajo skrbniki oziroma spremljevalci.
13. Prevozna sredstva so cestna in železniška vozila, plovila in zrakoplovi, ki so uporabljena za nakladanje, prevoz in razkladanje živali, ter kletke, zabojniki in podobno za prevoz živali s cestnimi, železniškimi, zračnimi in vodnimi prevoznimi sredstvi.
14. Spremljevalec živali je oseba, ki spremlja prevoz živali, in med prevozom živali nadzira, hrani in napaja ter, če je treba, pomolze in pomaga pri porodu.
15. Zakol živali je način usmrtitve živali za prehrano ljudi. Obredni zakol živali je zakol živali z religioznim ceremonialom, ki ga opravi pooblaščena oseba verske skupnosti.
16. Omamljanje živali je kakršenkoli dovoljeni postopek, ki povzroči stanje neobčutljivosti, ki traja, dokler žival ni mrtva, in se ji na ta način prihrani trpljenje, ki se mu je mogoče izogniti.
17. Usmrtitev živali je postopek odvzema življenja živali. Dopustna usmrtitev je postopek, pri katerem se uporablja anestezija z uporabo sredstev, ki povzročijo nebolečo izgubo zavesti in posledično smrt, ali z metodo, ki povzroči hitro nezavest in posledično smrt brez trpljenja.
18. Zapuščene živali so najdene, oddane ali odvzete hišne živali.
19. Zavetišče je objekt, v katerem se poskrbi za pomoč, oskrbo in namestitev zapuščenih živali.
20. Veterinarske organizacije so organizacije, določene s predpisi o veterinarstvu.
21. Nezdružljive živali pri nastanitvi so tiste živali, ki si lahko medsebojno povzročijo nezaželeno brejost, poškodbe ali smrt.


6. člen

V postopku za pridobitev predpisanega dovoljenja za opravljanje dejavnosti reje, prevoza in trgovanja z živalmi ter dejavnosti organizacije razstav, tekmovanj in drugih prireditev, kjer nastopajo živali, sodeluje tudi upravni organ, pristojen za veterinarstvo, za opravljanje dejavnosti reje rejnih živali tudi ministrstvo, pristojno za živinorejo, za rejo prostoživečih živali pa tudi ministrstvo, pristojno za varstvo narave, ki preverjajo, ali so ureditev bivališča, izbrana oprema, tehnologija in zaposleno osebje v skladu s predpisanimi pogoji.
Za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena se ne šteje:
– ljubiteljska reja sobnih ptic, akvarijskih rib, okrasne perutnine in malih glodalcev;
– oskrba posameznih nemočnih ali poškodovanih živali do usposobitve za vrnitev v njihovo naravno okolje;
– ljubiteljska reja ali posedovanje posameznih vrst hišnih živali do pet živali; ne glede na to določbo je dovoljenje potrebno za rejo primatov, zveri, drugih prostoživečih oziroma nevarnih živali ter živali, ki izločajo strupe;
– če tako določa drug predpis.
Z opravljanjem dejavnosti iz prvega odstavka tega člena se sme začeti šele po izdaji dovoljenja za opravljanje dejavnosti.

10. člen

Prepovedano je prodajati ali podarjati hišne živali osebam, mlajšim od 16 let, brez privolitve njihovih staršev ali skrbnikov.

11. člen

Skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali.

Skrbnik živali mora z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici.


12. člen

Skrbniki živali in prevozniki živali morajo zagotoviti fizično varstvo nevarnih živali.
Veterinarska organizacija mora voditi register psov, ki so povzročili resne poškodbe človeku oziroma živali in so pogosto kazali napadalno vedenje (v nadaljnjem besedilu: nevaren pes).
Vzreja, vzgoja, šolanje in vodenje nevarnih psov mora biti v skladu s predpisanimi pogoji.
Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki nimajo ustreznega kinološkega znanja, in osebam, ki so mlajše od 16 let.

15. člen

Prepovedana ravnanja so:
– zbadanje živali, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali, obešanje, če ne gre za strokovne posege, udarjanje, potapljanje ali drugačno dušenje živali, metanje, suvanje ali namerno povoženje živali ter spolna zloraba živali;
– izpostavljanje živali ognju, vročim, jedkim ali strupenim sredstvom ter drugim fizikalnim ali kemičnim učinkom v nasprotju z določbami tega zakona;
– prisilno hranjenje, če to ni v zdravstvene ali v znanstveno-raziskovalne namene, puljenje perja živi perjadi, trganje rib s trnkov in druga podobna dejanja v nasprotju z določbami tega zakona;
– streljanje živali ne glede na vrsto orožja oziroma strelne naprave, razen če gre za uplen v skladu s predpisi o lovstvu ali za omamo ali anastezijo nevarnih in drugih živali, povezanih z varstvom in zaščito ljudi in živali;
– obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem ali drugimi predmeti, nastavljanje pasti, razen tistih, ki živali usmrtijo v trenutku in so namenjene za usmrtitev gospodarsko škodljivih glodalcev, zank in limanic razen uporabe lovilnih naprav, ki živali ne poškodujejo;
– organiziranje borb živali, uporaba živali za borbe, spodbujanje ter šolanje živali za borbo z drugo živaljo;
– uporaba živih živali za hrano, vabo, lovno preizkušnjo ali jamarjenje; izjemoma je dopustna uporaba živih živali za hrano, če so pogoji približani pogojem v naravi;
– preobremenjevanje živali, uporaba plemensko nezrelih živalih (premladih ali spolno nezrelih živali), onemogočanje potrebnega počitka, uporaba bolne, ranjene, poškodovane ali ustrahovane živali oziroma njeno fizično izkoriščanje, preobremenjevanje s tekom ob prometnem sredstvu ter vzpodbujanje živali s poživili (doping);
– vzreja, vzgoja in šolanje na način in s pripomočki, ki živali povzročajo bolečine ali kako drugače škodijo njenemu zdravju;
– preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali in preganjanje s pogonom, strašenjem ali z nepotrebnim pregonom iz njihovih zavetišč ali gnezdišč; to ne velja za lovski pogon, brakado ali pritisk, če se izvede v skladu s predpisi o lovstvu, ter za izvajanje veterinarskih ukrepov;
– lov na divjad v času lovopusta, lov na vodeče samice v času poleganja in dojenja mladičev ter neupravičena opustitev zasledovanja obstreljene divjadi;
– namerna trajna ali začasna zapustitev živali;
– krmljenje živali s snovjo, ki ji povzroča, trpljenje, poškodbe ali smrt;
– izpustitev prostoživeče živali, ki je bila vzrejena s pomočjo človeka, v naravo, če ni pripravljena za preživetje v naravnem okolju;
– lov divjadi z namenom gojenja v nasprotju s predpisi o lovstvu in ribištvu;
– zadrževanje prostoživečih živali v neregistriranih živalskih vrtovih;
– reja vretenčarjev, ki kažejo sami ali njihovi potomci dedne napake, ki povzročajo trpljenje živali; ta prepoved ne velja za rejo mutantov poskusnih živali, ki so potrebni za izvedbo določenih poskusov na živalih, če je takšna reja registrirana, ima odgovornega vodjo poskusa, je pod nadzorom in ima dovoljenje upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, v skladu s tem zakonom.
Če je ravnanje iz prvega odstavka tega člena storjeno naklepno in zaradi tega nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona, se šteje, da gre za mučenje živali.

16. člen

Živali se morajo natovarjati, prevažati, pretovarjati in raztovarjati tako, da se pred, med in po prevozu preprečuje trpljenje in pogin živali.
Postaje, pristanišča, javna letališča in mejni prehodi morajo izpolnjevati predpisane pogoje za nakladanje, razkladanje in prekladanje pošiljk živali.
Nakladanje, prekladanje in razkladanje ter prevoz živali, postopek z živalmi v notranjem prometu, pri uvozu, izvozu in tranzitu živali, pred, med in po prevozu, morajo potekati po predpisanih pogojih.
Prevozno sredstvo, s katerim se prevažajo živali, mora biti označeno s predpisanim znakom, ki kaže, da so prisotne žive živali. Kletke, zabojniki ipd., v katerih se prevažajo živali, morajo biti označeni z znakom, ki kaže, da so prisotne žive živali, in znakom, ki kaže na položaj živali. Na prevoznem sredstvu za prevoz zveri, nevarnih in prostoživečih živali mora biti opozorilo, da so v njem nahajajo takšne živali.
Mednarodni prevoz živali, namenjenih za zakol, je prepovedan, če ni zagotovljeno predpisano napajanje in krmljenje živali med prevozom.

17. člen

Prepovedan je neustrezen prevoz živali, in sicer:
– prevoz živali, ki niso sposobne za prevoz (živali v predpisanem obdobju pred ali po porodu, bolne ali poškodovane živali ter novorojene živali, pri katerih popkovina ni povsem zaceljena); ta določba ne velja za bolne ali poškodovane živali in za živali, ki se prevažajo z namenom zdravljenja, če je prevoz odobril pristojni veterinarski delavec, ali zaradi znanstvenih raziskav, če je prevoz odobril pristojni veterinarski delavec ali strokovnjak za zaščito živali iz prvega odstavka 23. člena tega zakona;
– prevoz živali v nepokritih kamionih, v nepokritem delu plovila ali zrakoplova, če živali niso zavarovane pred vremenskimi nevšečnostmi in razlikami v klimatskih pogojih;
– prevoz živali poleti oziroma v toplih mesecih, v zaprtih prevoznih sredstvih, zabojnikih, kletkah ipd., če v času prevoza ni zagotovljeno ustrezno prezračevanje;
– prevoz živali, ki so občutljive na temperaturne spremembe, če med prevozom ni zagotovljena ustrezna temperatura;
– prevoz živali, ki so naložene tako, da ni zagotovljena minimalna predpisana površina, višina in možnost napajanja in krmljenja živali, če se prevažajo na večje razdalje;
– če je namestitev živali v prevoznem sredstvu taka, da so možne poškodbe ali izpadanje živali iz prevoznega sredstva;
– če živali v predpisanih primerih ne spremlja spremljevalec;
– če med prevozom nista zagotovljena ustrezno napajanje in hranjenje v intervalih na predpisan način ali, če nista zagotovljeni prva pomoč in veterinarska oskrba bolnih in poškodovanih živali;
– prevoz vodnih živali, če ni zagotovljena zadostna količina vode z ustrezno temperaturo in kisikom;
– prevoz panjev s čebeljimi družinami, če ni zagotovljeno ustrezno zračenje;
– če se skupno z živalmi prevaža blago, ki je škodljivo za zdravje živali;
– pošiljanje živali po poštnem povzetju; ta določba ne velja za čebele.
Če je ravnanje iz prvega odstavka tega člena storjena naklepno in nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona, se šteje, da gre za mučenje živali.

20. člen

Prepovedano je in se šteje za mučenje živali popolno ali delno amputiranje telesnih delov in popolni ali delni odvzem ali uničenje organov ali tkiv vretenčarjev, ki je storjeno naklepno, razen če je:
- poseg po veterinarski presoji potreben za ugotavljanje bolezni in za rešitev ali ozdravljenje živali;
- poseg v znanstveno-raziskovalne namene v skladu s predpisi;
- sterilizacija oziroma kastracija potrebna za zmanjšanje razmnoževanja živali;
- popoln ali delni odvzem organov ali tkiv potreben za transplantacijo, za vzgajanje celičnih ali tkivnih kultur ali pregled izoliranih organov, tkiv ali celic;
- poseg pri rejni živali potreben, da se v reji preprečijo večje poškodbe ali obolenja
Prepovedani so naslednji posegi:
- odstranjevanje krempljev mačkam, odstranjevanje glasilk živalim in boleče podkovanje kopitarjev;
- krajšanje kljunov perutnini, razen če so opravljeni z namenom, da se preprečijo večje poškodbe in obolenja v rejah;
- amputacije ali kastracije z elastičnim obročkom;
- krajšanje uhljev živalim, razen v primeru, če je poseg v korist živali;
- krajšanje repov psom, razen mladičem pasemskih psov, ki niso starejši od 5 dni, pri katerih se rep krajša v skladu s pasemskimi in kinološkimi standardi, ter psom, če je poseg v korist živali; navedene posege lahko opravi le veterinar.


4. Poskusi na živalih

21. člen


Poskuse na živalih smejo izvajati le organizacije, ki so registrirane za izvajanje poskusov na živalih in imajo dovoljenje upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo.
Poskuse na vretenčarjih se sme izvajati samo, če se pričakuje, da bo trpljenje živali etično sprejemljivo v primerjavi s pričakovanim dosežkom. Poskusi na vretenčarjih se smejo izvajati dalj časa samo, če se pričakuje, da bodo rezultati izjemnega pomena za človeka ali živali ali za rešitev znanstvenih problemov.
Dovoljenje za poskuse se izda samo, če je poskus nujno potreben, in če:
– je poskus nujen v medicinske, veterinarsko-medicinske ali nasploh v znanstveno-raziskovalne namene in se pričakuje, da bodo rezultati prinesli pomembna nova spoznanja, oziroma je trpljenje živali etično sprejemljivo v primerjavi s pričakovanim dosežkom;
– gre za temeljne raziskave;
– se ciljev poskusov ne da doseči z drugimi metodami in postopki;
– se poskus izvede z najmanjšim možnim številom živali z najnižjo nevrofiziološko občutljivostjo in metodo, ki povzroča najmanj trpljenja, bolečin in trajnih poškodb;
– se žival pred pričetkom poskusa anestezira, razen če je bolečina, ki bo povzročena s poskusom, manjša od bolečine, povzročene z anestezijo, ali če bi bila anestezija v nasprotju z namenom poskusa;
– se bo žival po končanem poskusu ustrezno zdravila ali usmrtila, če trpljenja ni mogoče preprečiti;
– osebje za vodenje in izvajanje poskusa ter za nego in oskrbo živali, prostori za bivanje oziroma gojitev in oskrbovanje živali ter naprave in priprave izpolnjujejo predpisane pogoje;
– so živali, za katere je tako predpisano, iz organizirane in registrirane reje za rejo poskusnih živali; upravni organ, pristojen za veterinarstvo, lahko v izjemnih primerih, ko je poskus nujen za ohranitev živalske vrste, žival pa edina primerna za poskus ali je ni mogoče vzrediti, izda dovoljenje za poskuse tudi, če žival ne prihaja iz organizirane in registrirane reje.
Dovoljenje se ne sme izdati za poskuse za etično nesprejemljive cilje, kot je preizkušanje bojnih sredstev, kozmetičnih preparatov, tobačnih ali alkoholnih izdelkov, ali za poskuse, pri katerih se uporabljajo sredstva za hromljenje mišic in se izvajajo brez anestezije.
Dovoljenje se izda za konkreten poskus ali serijo poskusov in za konkretnega vodjo ter izvajalca ali izvajalce in za določen čas. Dovoljenje se ne izda oziroma se odvzame, če se ugotovi, da niso izpolnjeni predpisani pogoji.
Dovoljenje za poskuse ni potrebno:
– če je poskus predpisan s pravnim aktom;
– če je poskus odredilo sodišče ali pristojni inšpektor na podlagi pravnega akta;
– pri izvajanju vakcinacij in diagnostičnih preiskav, odvzemu krvi ali drugega materiala zaradi odkrivanja poškodb in bolezni.
Minister, pristojen za veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), skupaj z ministrom, pristojnim za znanost in tehnologijo, ministrom, pristojnim za šolstvo in šport in z ministrom, pristojnim za okolje in prostor, ustanovi etično komisijo, ki upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo, na njegovo zahtevo daje mnenje pri izdaji dovoljenja za določen poskus na živali.
Izvajanje poskusov na živalih v nasprotju s tem zakonom, ki je storjeno naklepno, se šteje za mučenje živali.

22. člen

V izobraževalne namene so posegi, ki povzročajo živalim trpljenje in poškodbe, ter posegi, ki povzročajo smrt živalim, prepovedani.
Izjemoma lahko upravni organ, pristojen za veterinarstvo, dovoli take posege, če se izvajajo v visokošolskih ali znanstveno-raziskovalnih institucijah in so nujni za redno izobraževanje zdravnikov, veterinarjev, biologov, farmacevtov in zootehnikov, če njihovega cilja ni mogoče doseči s pomočjo drugih učnih pripomočkov (film, slika, modeli, preparati ipd). Dovoljenje se izda v upravnem postopku.

26. člen

Usmrtitev živali je dovoljena, če je:
– takšen ukrep odrejen zaradi diagnostičnih preiskav in preprečevanja ter zatiranja določenih kužnih bolezni;
– iz drugih zdravstvenih razlogov prepovedan zakol bolne ali poškodovane živali;
– žival po veterinarski presoji v agoniji, neozdravljivo bolna ali ima poškodbe večje stopnje in ji bolezen oziroma poškodba povzroča trpljenje;
– to potrebno zaradi ohranjanja naravnega ravnotežja;
– žival nevarna za okolico oziroma povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti;
– rejena za proizvodnjo kož ali krzna;
– žival dosegla tako starost, da ji odpovedujejo osnovne življenjske funkcije;
– to potrebno za znanstveno-raziskovalno delo na izoliranih tkivih in organih ter na primarnih tkivnih kulturah v znanstveno-raziskovalnih institucijah;
– to v skladu z izdanim dovoljenjem iz 21. člena tega zakona za opravljanje poskusov na živalih oziroma za izvajanje posegov v izobraževalne namene iz 22. člena tega zakona;
– to potrebno za potrebe naravoslovnih muzejev;
– to nujno potrebno zaradi zdravstvenih razlogov ali veterinarsko-sanitarnih ukrepov iz 32. člena tega zakona.
Dovoljeni so le strokovni načini in postopki usmrtitve živali, ki žival usmrtijo v trenutku oziroma z ustrezno predhodno omamo ali v skrajnem primeru na način, ki povzroča le neizogibne bolečine.
Lov divjadi se mora opraviti v skladu s predpisi o lovstvu.
Deratizacijo lahko izvajajo le za to registrirane in usposobljene organizacije s sredstvi, ki žival usmrtijo s čim manjšo bolečino in s čim krajšim trpljenjem, ali s sredstvi za sterilizacijo teh vrst živali.
Usmrtitev živali, ki je naklepno storjena v nasprotju s tem členom, se šteje za mučenje živali.

31. člen

Vse stroške v zvezi z zapuščeno hišno živaljo plača skrbnik živali. Če skrbnik ni znan ali če gre za oddano hišno žival, krije stroške imetnik zavetišča.
Če se žival odda, lahko imetnik zavetišča zaračuna novemu skrbniku pavšalni znesek za materialne stroške oskrbe živali.
Če zapuščene živali ni možno oddati, se lahko po 30 dneh od dneva, ko je bila nameščena v zavetišče, usmrti.

V. NAGRADE IN PRIZNANJA

37. člen


Nagrade in priznanja Republike Slovenije na področju zaščite živali (v nadaljnjem besedilu: nagrade in priznanja) se podeljujejo za najvišje dosežke, ki pomembno prispevajo k razvoju stroke na področju zaščite živali in k sami zaščiti živali.
Nagrado oziroma priznanje lahko prejme posameznik, skupina, društvo, ustanova, zavod ali druga organizacija.

39. člen

Minister izda v soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja, natančnejše predpise za izvajanje tega zakona, s katerimi določi:
– pogoje za bivanje in rejo rejnih in hišnih živali, živali v živalskih vrtovih in prodajalnah, na razstavah in tekmovanjih; tehnične, tehnološke, ter veterinarsko-sanitarne pogoje za oskrbo, nego in nadzor nad živalmi ter natančnejše pogoje za izdajo dovoljenja za rejo živali ter vsebino in način vodenja evidenc;
– pogoje in način prevoza živali;
– pogoje za rejo, šolanje in ravnanje z nevarnimi psi;
– ukrepe za preprečevanje poškodb in bolečin prostoživečih živali, do katerih lahko pride pri opravljanju kmetijskih in gozdarskih opravil.

40. člen

Minister izda v soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja, natančnejše predpise za izvajanje tega zakona, s katerimi določi:
- pogoje za bivanje in rejo rejnih in hišnih živali, živali v živalskih vrtovih in prodajalnah, na razstavah in tekmovanjih; tehnične, tehnološke, ter veterinarsko-sanitarne pogoje za oskrbo, nego in nadzor nad živalmi ter natančnejše pogoje za izdajo dovoljenja za rejo živali ter vsebino in način vodenja evidenc; - pogoje in način prevoza živali;
- pogoje za rejo, šolanje in ravnanje z nevarnimi psi;
- ukrepe za preprečevanje poškodb in bolečin prostoživečih živali, do katerih lahko pride pri opravljanju kmetijskih in gozdarskih opravil.

41. člen

Minister izda v soglasju z ministrom, pristojnim za znanost in tehnologijo, in ministrom, pristojnim za okolje in prostor, predpis o natančnejših pogojih za izdajo dovoljenj za opravljanje poskusov na živalih, postopku, dokumentaciji, evidenci, poročilih in o etični komisiji, ter o obveznostih strokovne osebe za zaščito živali, kadrovskih in drugih pogojih za izvajanje poskusov ter postopku z živalmi po končanem poskusu.
Minister določi v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, in ministrom, pristojnim za obrambo, natančnejše pogoje za šolanje in izvajanje nalog službenih živali.

VIII. NADZORSTVO

42. člen


Nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov neposredno opravljajo veterinarski, kmetijski, lovski, ribiški inšpektorji ter inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: pristojni inšpektor), vsak v okviru svojih pooblastil in pristojnosti.
Policisti nadzirajo izvajanje določb drugega odstavka 11. člena in prvega, tretjega in četrtega odstavka 12. člena, prve, druge, četrte, pete, šeste, devete in petnajste alinee 15. člena tega zakona ter na njihovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov, v primeru, da pri operativnem delu na terenu neposredno zaznajo kršitev navedenih določb ali so pri izvajanju nalog na terenu obveščeni o takšni kršitvi.
O sumu prekrškov iz prvega in drugega odstavka 45. člena tega zakona policisti nemudoma obvestijo pristojnega inšpektorja iz prvega odstavka tega člena.
Društva, ki delujejo na področju zaščite živali, sporočajo pristojnemu inšpektorju kršitve določb tega zakona, ki jih ugotovijo pri opravljanju svojih nalog, ter opozarjajo na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali.

43. člen

Pri inšpekcijskem nadzorstvu ima pristojni inšpektor, poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še te pravice in dolžnosti:
– ugotoviti identiteto skrbnika živali v primeru suma kršitve določb tega zakona ter kršitev po potrebi tudi fotografirati oziroma posneti, in pravico brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja pravne in fizične osebe vstopiti v poslovne ali proizvodne prostore, ter vozila, kjer se nahajajo živali ali obstaja sum, da se nahajajo. Če mora inšpektor pri opravljanju nadzorstva pregledati stanovanjske prostore, pa pravna ali fizična oseba temu nasprotuje ali ni dosegljiva, si mora za pregled teh prostorov pridobiti odredbo pristojnega sodišča;
– opravljati redne preglede vseh objektov, kjer se redi ali se opravlja promet z živalmi, prireditve, razstave in trgovine z živalmi ter zavetišč in hotelov za živali;
– začasno ali trajno odvzeti žival, če je to potrebno za zaščito živali v primeru kršitve določb tega zakona. Za začasno odvzete rejne živali inšpektor odredi oskrbo na domu skrbnika, če pa to ni možno, se živali prodajo. Trajno odvzete rejne živali se prodajo. Iz kupnine za prodane živali se pokrijejo stroški postopka, razlika pa se izplača skrbniku. Odvzete hišne živali se do pravnomočne odločbe upravnega organa oziroma sodbe sodišča na stroške skrbnika napotijo v zavetišče. Če je žival bolna ali poškodovana, se na stroške skrbnika živali zagotovi tudi takojšnja veterinarska oskrba živali;
– odrediti odpravo nepravilnosti pri izvajanju osnovnih obveznosti skrbnika živali;
– odrediti usmrtitev ali zakol živali na stroške skrbnika, če gre po mnenju veterinarja za neodpravljive bolečine ali poškodbe;
– prepovedati rejo določene vrste živali in uporabo proizvodnih ali poslovnih prostorov, če ugotovi, da je skrbnik ponovno kršil obveznosti iz tega zakona in s tem povzročal živali bolečine in trpljenje;
– prepovedati natovarjanje in prevoz živali, če niso izpolnjeni predpisani pogoji;
– prepovedati izvajanje posegov, ki niso dovoljeni oziroma se izvajajo v nasprotju z določbami tega zakona;
– odrediti ustavitev poskusov oziroma prepovedati izvajanje poskusov na živalih, ki se izvajajo v nasprotju z določbami tega zakona ali če pomanjkljivosti niso odpravljene v določenem roku;
– prepovedati zakol živali, če ni zagotovljeno predpisano omamljanje in zakol živali;
– prepovedati opravljanje dejavnosti imetniku zavetišča, če ne izpolnjuje več predpisanih pogojev.

45. člen

Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev, ki se izterja na kraju samem, se za prekršek kaznuje posameznik:
1. če živali ne zagotovi bivališča, hrane, vode in oskrbe na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji (prva alinea prvega odstavka 7. člena tega zakona);
2. če živali ne zagotovi svobode gibanja, primerno živali glede na njeno vrsto, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve, ki preprečuje nepotrebno trpljenje (druga alinea prvega odstavka 7. člena tega zakona);
3. če ne zagotovi dovolj prostora privezani ali zaprti živali, glede na njene fiziološke in etološke potrebe v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji (tretja alinea prvega odstavka 7. člena tega zakona);
4. če živali ne zagotovi svetlobe, toplote, vlažnosti, kroženja zraka, zračenja, koncentracije plinov, higiene in intenzivnosti hrupa v prostoru, kjer je žival, ki ustrezajo njeni vrsti in stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi, fiziološkim in etološkim potrebam ter predpisanim higienskim pogojem (četrta alinea prvega odstavka 7. člena tega zakona);
5. če ne zagotovi ločene nastanitve nezdružljivih živali (peta alinea prvega odstavka 7. člena tega zakona);
6. če ne preprečuje napak v reji, ki povzročajo tehnopatije in motnje v obnašanju živali (drugi odstavek 7. člena tega zakona);
7. če ne zagotovi ustreznega ločenega prostora za namestitev bolnih, poškodovanih ali onemoglih živali (drugi odstavek 8. člena tega zakona);
8. če ne zagotovi fizičnega varstva nevarnih živali (prvi odstavek 12. člena tega zakona);
9. če prevozno sredstvo oziroma kletke, zabojniki ipd., v katerih se prevažajo živali, niso označene z znakom, ki kaže, da so prisotne žive živali, in znakom, ki kaže na položaj živali ali če na prevoznem sredstvu za prevoz zveri, nevarnih ali prostoživečih živali ni opozorila, da se v njem nahajajo takšne živali (četrti odstavek 16. člena tega zakona);
10. če usmrti žival v nasprotju s 26. členom tega zakona.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev, ki se izterja na kraju samem, se za prekršek kaznuje posameznik:
1. če takoj ne oskrbi bolnih, poškodovanih in onemoglih živali (prvi odstavek 8. člena tega zakona);
2. če natovarja, prevaža, pretovarja in raztovarja živali tako, da se pred, med in po prevozu ne prepreči trpljenja ali pogina živali (prvi odstavek 16. člena tega zakona);
3. če niso izpolnjeni predpisani pogoji pri nakladanju, prekladanju in razkladanju ter prevozu živali, pri postopku z živalmi v notranjem prometu, pri uvozu, izvozu in tranzitu živali, pred, med in po prevozu (tretji odstavek 16. člena tega zakona);
4. če ni zagotovljeno predpisano napajanje in krmljenje živali med prevozom (peti odstavek 16. člena tega zakona);
5. če neustrezno prevaža živali (17. člen tega zakona);
6. če ne zahteva pravočasno veterinarske pomoči in oskrbe bolnih ali poškodovanih živali, veterinarske pomoči pri porodih, kadar je potrebna, ali ne zagotovi ustrezne nege bolnih, poškodovanih in onemoglih živali (18. člen tega zakona);
7. če zakolje žival v nasprotju s prvim, drugim in petim odstavkom 25. člena tega zakona;
8. če zelo poškodovane ali neozdravljivo bolne živali ne zakolje ali usmrti takoj na kraju samem oziroma takoj po veterinarskem pregledu (šesti odstavek 25. člena tega zakona).
Z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik:
1. če redi živali, jih prevaža, z njimi trguje ali organizira razstave, tekmovanja in druge prireditve, kjer nastopajo živali, v nasprotju s 6. členom tega zakona;
2. če ne nadzira rejnih in hišnih živali vsaj enkrat dnevno (tretji odstavek 8. člena tega zakona);
3. če ne poskrbi oziroma ne pregleduje vsaj enkrat dnevno tehnične opreme v rejah ali če ne poskrbi, da so morebitne okvare odpravljene v najkrajšem času oziroma, da so vzpostavljene nadomestne metode krmljenja in napajanja ter vzdrževanja higiene (prvi odstavek 9. člena tega zakona);
4. če pri uporabi umetnega prezračevanja bivališča živali ne zagotovi predpisanega rezervnega sistema prezračevanja in alarmnega sistema (drugi odstavek 9. člena tega zakona);
5. če proda ali podari hišno žival osebam, mlajšim od 16 let, brez privolitve njihovih staršev ali skrbnikov (10. člen tega zakona);
6. če ne zagotovi ustrezne vzgoje in šolanja oziroma drugih ukrepov in je zato žival nevarna okolici (drugi odstavek 11. člena tega zakona);
7. če ne zagotovi vzreje, vzgoje, šolanja in vodenja nevarnih psov v skladu s predpisanimi pogoji (tretji odstavek 12. člena tega zakona);
8. če nevarnega psa zaupa v vodenje osebam, ki nimajo ustreznega kinološkega znanja, ali osebam, ki so mlajše od 16 let (četrti odstavek 12. člena tega zakona);
9. če opravlja dejavnost hotela za živali, ne da bi za to izpolnjeval predpisane pogoje (drugi odstavek 14. člena tega zakona);
10. če stori katero od ravnanj iz 15. člena tega zakona;
11. če v nasprotju s predpisi stori katero od ravnanj iz 20. člena tega zakona;
12. če opravlja poskuse na živalih v nasprotju z 21. členom tega zakona;
13. če opravlja posege na živalih v nasprotju z 22. členom tega zakona;
14. če opravlja dejavnost zavetišča, ne da bi za to izpolnjeval predpisane pogoje (tretji odstavek 27. člena tega zakona);
15. če ovira pristojnega inšpektorja pri izvajanju postopkov iz prve alinee 43. člena tega zakona.

46. člen

Z denarno kaznijo od 150.000 do 10,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če stori katero od dejanj iz 45. člena tega zakona ali,
1. če veterinarska organizacija ne vodi registra nevarnih psov (drugi odstavek 12. člena tega zakona);
2. če opravlja boleče posege na vretenčarjih brez ustrezne anestezije (prvi odstavek 19. člena tega zakona);
3. če opravlja poskuse na vretenčarjih v nasprotju s 23. členom tega zakona;
4. če v klavnici nista zagotovljena zaščita živali, namenjenih za zakol, in preprečevanje vsakega razburjenja in trpljenja živali, ki se jim je mogoče izogniti (sedmi odstavek 25. člena tega zakona);
5. če doprema živali v klavnico in njihov počitek do zakola, oskrba živali do zakola, gonjenje živali od mesta razkladanja do hleva oziroma prostora za klanje živali, omamljanje in zakol živali niso v skladu s predpisanimi pogoji (osmi odstavek 25. člena tega zakona);
6. če na javno mesto oziroma v sredstva javnega prevoza ne pusti psa-vodiča slepih oziroma psa-pomočnika invalidov skupaj z njegovim skrbnikom.
Z denarno kaznijo od 25.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
Z denarno kaznijo od 150.000 do 5,000.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, ki ga stori v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.


***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***

Zadnja sprememba: 01/22/2007
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov