Predlog zakona

Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

EVIDENČNI PODATKI
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Mag. Radovan Žerjav (prvopodpisani)
in skupina poslancev

Ljubljana, 8.januar 2010

Na podlagi 88. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03 69/04, 68/06), 19. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92, 15/94, 19/94, 44/94, 123/04 in 90/05) in 114. in 142. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št 35/02, 60/04, 64/07 in 92/07-uradno prečiščeno besedilo) vlagamo spodaj podpisani poslanci

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU RASTLIN

in vam ga na podlagi 142. člena Poslovnika Državnega zbora RS pošiljamo v obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku, saj gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona.

Na sejah Državnega zbora RS in na seji matičnega delovnega telesa bosta sodelovala poslanca mag.Radovan Žerjav in Franc Bogovič.

Mag. Radovan Žerjav

Franc Bogovič

Gvido Kres

Jakob Presečnik

Janez Ribič

Priloga: Predlog zakona

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU RASTLIN

I. UVOD

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA

Trenutno v Sloveniji ni nacionalnega pravnega akta, ki bi predpisoval ukrepe za preprečevanje širjenja pelinolistne ambrozije. Vendar lahko do naslednjega obdobja cvetenja te vrste (julij 2010) medresorska komisija oziroma svet, pripravi nabor ustreznih ukrepov po zgledu držav, kjer že imajo aktivno politiko zatiranja ambrozije, in ga na podlagi zakona in z ustreznimi podzakonskimi akti začne izvajati pravočasno pred novo sezono cvetenja. Zato je najbolj smiselno, da se dopolni zakon o zdravstvenem varstvu rastlin tudi z določbami, s katerimi se omogoči vladi, da pravočasno ukrepa oziroma pravočasno predpiše ukrepe. Smiselno sodi ureditev preprečevanja vnosa in širjenja in ter zatiranje ambrozije v isti zakon, ki že ureja varstvo rastlin, saj mora biti eden od namenov varstva rastlin tudi zdravje ljudi. Tako obolele, nezdrave rastline, kot tudi rastline, ki so znane po alergijskih reakcijah ljudi nanje in druge škodljive rastline je smiselno obravnavati v istem zakonu. Zato je tudi smiselno, da se istočasno določijo enaki ukrepi tudi za druge morebitne tuje invazivne rastline, poleg ukrepov za ambrozijo, ki bi se lahko pojavile in povzročale škodo na zdravju ljudi, v kmetijstvu in gospodarstvu.
Zaradi zdravja ljudi je nujno pričeti sistematsko spremljati vnos, preprečevati širjenje in nujno je zatirati rastline, ki lahko škodijo zdravju ljudi. V zadnjem času je najbolj kritična hitra širitev in škodljiv vpliv pelolistne ambrozije.
Točnih podatkov o razširjenosti ambrozije v Sloveniji ni, saj prijavljene raziskave na to temo niso bile odobrene. Senzibilizacija za pelodni prah ambrozije kolerira s količino cvetnega prahu v zraku. V Sloveniji potekajo merjenja cvetnega prahu na treh merilnih mestih: v Ljubljani (od leta 1996), v Kopru (od leta 1999) in Mariboru (od leta 2002) na območjih, kjer je ambrozija prisotna. Letni indeks cvetnega prahu ambrozije v Mariboru je med meritvami najvišji v Sloveniji in konstantno rahlo raste. V Ljubljani so vidna nihanja, vendar se je v zadnjih dveh letih indeks ponovno zvišal. Najnižji letni indeks je v Kopru. Na najbolj kritičnih območjih v Prekmurju, Krški kotlini, Ptujskem polju pa še ni merilnih postaj. Ker se rastlina širi zelo hitro, se tudi veča število senzibiliziranih za ambrozijo. Na merilnih mestih dnevna koncentracija vsako leto preseže mejno vrednost 20 zrn/m³ zraka 10 do 20 dni v letu, v Primorju do 10 dni. Obremenjenost zraka s cvetnim prahom je podana kot povprečna dnevna koncentracija ali pa kot letni indeks - vsota vseh povprečnih dnevnih koncentracij v enem letu. Letni indeks cvetnega prahu v Sloveniji je v primerjavi z letnim indeksom cvetnega prahu ambrozije na močno kontaminiranih območjih v Evropi še vedno nizek, vendar so mejne koncentracije večkrat presežene in so dovolj visoke, da bi lahko povzročale senzibilizacijo. Poseben problem je, ker podatkov iz najbolj občutljivih območij, kjer je nevarnost pojava alergij največja, sploh ni.
Za zaustavitev njenega širjenja in s tem zmanjšanjem njene gostote ter za preprečevanje širjenja njenega cvetnega prahu je treba uvesti redne ukrepe. Urediti je treba, da se bo izvajala njena redna košnja oziroma ustrezna nega teh zemljišč, da do cvetenja ambrozije ne bo prišlo, s tem pa tudi ne bo prišlo do semenitve in se zaloge semena ne bodo več povečevale v taki meri. S tem pa bo nujno poseči v lastninske pravice, kar pa je mogoče le z zakonom. Poleg ukrepov za zatiranje ambrozije bo treba urediti tudi način monitoringa cvetnega prahu.

Zadnjih nekaj let se na FURS-u vrstijo novinarska in poslanska vprašanja glede ukrepov države na to temo. Številne pobude in pritožbe sprejemajo tudi poslanci.
Kmetijski inštitut Slovenije že deset do petnajst let opozarja k čimprejšnjemu ukrepanju.
Precej so razširjene tudi druge invazivne tujerodne rastline in vedno več je možnosti za vnos še novih vrst plevelov na slovensko območje. Poleg pelinolistne ambrozije tudi drugi tujerodni pleveli s svojim cvetnim prahom lahko povzročijo zaradi alergijskih reakcij razsežne posledice prebivalstvu in posledično javnozdravstvenemu sistemu. Razni tujerorni pleveli povzročajo vse več škode v kmetijstvu. Evropo vse bolj preplavljajo eksotične plevelne vrste, ki se na območje stare celine širijo večinoma iz Amerike, Brazilije in Mehike. Poleg naravnih raznašalcev širi te vrste rastlin transport vseh vrst.
Poznano je, da je amrozija popolnoma zatrla nasad buč v Savinjski dolini.V bližini Gornje Radgone pa je faberjev muhvič popolnoma prerasel nasad koruze. Na lokacijah pri Črni na koroškem in pri Podčetrtku je postala za koruzo problem oljna bučka. V Logarski dolini je zastrla zlato rozgo in pregnala čebele z nje.
Pri sedanji tehnologiji pridelave v kmetijstvu namreč lahko pride do težav v primeru povečanega populacijskega pritiska ambrozije v posevkih, ki dolgo časa po setvi ne prekrijejo tal (okopavine, koruza, ozimna žita, strnišča) ter na zemljiščih, ki niso povsem kmetijska (npr. brežine cest, železnic in vodotokov, nasutja zemljišč, trajne in začasne deponije, degradirana območja). Tako bi z monitoringom na vzhodu države morali preveriti, kakšno je dejansko stanje populacije ambrozije in kje vse se morda že približuje pragu škodljivosti kljub ukrepom zatiranja.
Vendar bi morali že do naslednjega obdobja cvetenja te vrste (julij 2010) pripraviti nabor ustreznih ukrepov po zgledu držav, kjer že imajo aktivno politiko zatiranja ambrozije, in ga z ustreznim gradivom in na ustrezen nacin da na voljo javnosti, ki mora pri ukrepih sodelovati.

Slovenija je v času prilagajanja predpisov na Acquis uvrstila vrste Ambrosia sp. na karantensko listo v pravilniku, izdanem na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu rastlin, in sicer zaradi pristopnih sporazumov Poljske in Latvije, v katerih je Evropska komisija priznala karantenski status za ambrozije. Karantenske liste smo predpisovali v obdobju 2003-2006, kasneje pa smo prešli na sistem neposredne uveljavitve prilog direktive 2000/29/ES, ki pa sedaj ne vsebuje vrst Ambrosia sp..

Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin tako ureja naslednje tujerodne invazivne vrste (2009):

	A1 – niso navzoče v EU		A2 – so omejeno navzoče v EU
	Priloga I	Priloga II	Priloga I	Priloga II
Bolezni	50	36	7	39
Škodljivci	34	32	9	10
Rastline	1	0	0	0
Skupaj	85	68	16	49

Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin ima tudi del, kjer je opredeljeno, da ob prerazmnožitvah lahko vlada na predlog ministra sprejme ukrepe, če ocena tveganja (po FAO-IPPC mednarodnem standardu ISPM 11) pokaže, da se tako lahko prepreči velika gospodarska škoda.

Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin Uradni list RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo, ZZVR-1-UPB-2, ureja le tiste tujerodne rastline, patogene ali živali, ki povzročajo posredno ali neposredno škodo rastlinam ali rastlinskim proizvodom in s tem gospodarsko škodo. Pri tem ZZVR-1 prenaša v slovensko zakonodajo direktivo Sveta 2000/29/ES, ki ambrozije ne uvršča na sezname karantenskih škodljivih organizmov, za katere je obvezno izvajanje ukrepov.

V 72. a členu Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin je določeno, da lahko Vlada Republike Slovenije v primeru množičnega izbruha rastlinskih škodljivih organizmov iz 12.a člena istega zakona naloži posebne naloge in izvedbo ukrepov izvajalcem javnih pooblastil zdravstvenega varstva rastlin, javni službi zdravstvenega varstva rastlin in drugim izvajalcem zdravstvenega varstva rastlin zaradi izvedbe predpisanih ukrepov na posebno nadzorovanem območju.

Množični izbruh rastlinskih škodljivih organizmov je opredeljen v 35. točki 3. člena istega zakona, ki določa, da je to nenaden izbruh in hitro širjenje neke rastlinske bolezni (epifitocija) ali škodljivca (kalamiteta), ko glede na zastopanost, čas, kraj in prizadete vrste rastlin rastlinski škodljivi organizmi presegajo pričakovano število primerov in obseg pojava.

V odgovoru na poslansko vprašanje mag. Radovana žerjava je Vlada navedla, da v primeru rastline ambrozije ugotavlja, da ne gre za hitro in nenadno širjenje rastlinske bolezni ali pa škodljivca ter da se definicija množičnega izbruha rastlinskih škodljivih organizmov na takšne vrste rastline ne nanaša. Zakon ne vsebuje opredelitve pojma rastlinske bolezni in škodljivca, iz katerega bi lahko razumeli, da je rastlina ambrozija rastlinska bolezen ali škodljivec, zato nima pravne podlage za sprejem predpisa oziroma ustraznih ukrepov, kot je predlagal poslanec v svojem vprašanju oziroma pobudi.
Zaradi navedenega je nujna ustrezna sprememba in dopolnitev ZZVR-1-UPB-2 , da bo s tem imela Vlada podlago za izdajo uredbe o zatiranju tudi tistih invazivnih tujerodnih vrst, ki imajo negativen vpliv na človekovo zdravje poleg tistih, ki so v zakonu že opredeljene kot škodljive za naravo, kmetijstvo in gospodarstvo. Spremembe in dopolnitve bodo določile pravno osnovo za določanje meril za vrste, ki se jih odstranjuje, predpisti bo mogoče ukrepe, določiti nosilce ukrepov, oziroma zavezance in opredeliti monitoring, nadzor in kazenske določbe.

Za uspešno reševanje problematike pa bo po vzoru drugih držav (npr. Madžarske) k sodelovanju potrebno pritegniti poleg Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za KGP več ministrstev (Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za promet, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, in lokalne skupnosti (občine).

MKGP sicer že sedaj aktivno deluje pri obvladovanju plevelov preko dveh organov v sestavi, in sicer Fitosanitarne uprave RS in Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano. Služba za varstvo rastlin pri Fitosanitarni upravi RS oz. pooblaščeni kmetijski zavodi in inštituti, ki imajo oddelke za varstvo rastlin pa razpolagajo z metodami ocenjevanja tveganja kot tudi opazovanja in napovedovanja škodljivih organizmov na podlagi meteoroloških podatkov. Tako se jih lahko vključi tudi v raziskave, strokovno delo in obveščanje javnosti tudi pri ambroziji.

V skladu s strokovnimi smernicami EPPO mora Slovenija pristopiti k zadrževalnim ukrepom, ki preprečujejo cvetenje in tvorbo semen in s tem zmanjšajo nadaljnje širjenje na območja, kjer je še ni, oziroma na naseljenih območjih preprečijo naraščanje populacije te rastline, ki je škodljiva v kmetijski pridelavi, še bolj pa kot povzročiteljica alergijskih reakcij (seneni nahod).

Ker se ambrozija po Evropi širi iz dveh središč: Francije in Madžarske ter pri tem ne pozna nacionalnih meja, je potrebno sodelovanje tudi na ravni delovnih teles EU.
V letu 2010 se je sicer Vlada RS zavezala k intenzivnemu delu na sistemski ureditvi ukrepanja proti ambroziji, pripravi ustreznega akcijska načrta ter dogovoru o intenzivnejšem ukrepanju na nekmetijskih zemljiščih. Hkrati je potrebno sodelovanje na nivoju delovnih teles Evropske unije za pripravo evropske strategije za invazivne vrste, ne samo zato, da bi opredelili ukrepe proti cvetenju ambrozije tudi v Sloveniji, ampak da bi s tem zmanjšali tudi vpliv iz sosednjih držav, kjer je ambrozija razširjena.
Do sprejetja sistemskih zakonov je smiselno urediti čimprej zatiranje in predvsem preprečevanje nadaljnjega širjenja z ustrezno spremembo in dopolnitvijo ZZVR-1.

1.1. Kaj je ambrozija

Pelinolistna ambrozija ali pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisifolia L., v nadaljevanju: ambrozija)), je ena najbolj alergenih rastlin. Domovina te enoletne rastline je severna Amerika. Po Evropi se je začela širiti šele v začetku 19. stoletja. Danes je ambrozija najbolj razširjena v vzhodni Evropi, pojavlja pa se tudi v zahodni Evropi. V Evropi poznamo vsaj 20 vrst ambrozije, pri čemer je najbolj razširjena pelinolistna ali kratka ambrozija.
V Evropo se je zanesla pred 100 leti v Francijo in na jug Madžarske, od koder se je tudi širila.

Vrsta je zastopana v: ⁽EPPO RS 2000/002 Panel review, Alert)

- Evropi: Avstrija, Belgija, Hrvaška, Češka, Francija, Nemčija, Madžarska, Italija, Litva, Luksemburg, Moldavija, Poljska, Portugalska, Romunija, Rusija (Krasnodar), Slovaška, Slovenija, Srbija, Švedska, Švica, Turčija, UK, Ukrajina;

Pelinolistna ambrozija je enoletni plevel, ki močno tekmuje s kmetijskimi posevki za vodo in hranila. Glede na rastne razmere zraste od 20 do 180 cm visoko, včasih celo do 250 cm na zemljo, korenine pa do 4 m v globino. Steblo je pokončno, razvejano ter poraslo z gostimi dlačicami. Listi do deljeni in prav tako odlakani. Cvetovi so v obliki grozdastega socvetja na vrhu stebla in stranskih vej. Je zelo plodna, saj vsaka rastlina tvori od 30-40.000 do 100.000 semen, ki v tleh ostanejo kaliva od 5 do 14 let.
Ambrozija cveti od konca julija do konca septembra, odvisno od vremenskih razmer. Vlogo opraševalca opravlja veter. Ena rastlina proizvede več kot 60.000 semen ter nekaj milijonov, po nekaterih podatkih pa tudi do nekaj milijard pelodnih zrn. Količina pelodnih zrn je odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu, v suhih letih jih je več in obratno. Pelodna zrna lahko s pomočjo vetra prepotujejo tudi razdelje nad 100 km. Največja koncentracija pelodnih zrn je v krogu 1 km okrog rastline. Seme ambrozije ostane kalivo v tleh tudi več kot 30 let. Hitrost širjenja rastline je med 6 in 20 km na leto.

Ambrozija je predvsem plevel zapuščenih, neobdelanih površin. Največ je najdemo ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih njivah itd. V zadnjem času se pojavlja tudi pri nas v Sloveniji kot plevel v okopavinah (sladkorna pesa, krompir, koruza). Največje potencialno žarišče ambrozije so zapuščene njive in travniki. Tako ni nič presenetljivega, da so v Evropi največja žarišča ambrozije v vzhodni Evropi, kjer je zaradi opuščanja kmetijske pridelave (Madžarska) ter vojn (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) veliko zapuščenih polj, kjer se ambrozija nenadzorovano razmnožuje.

1.2. Gospodarska škoda

Pelinolistna ambrozija lahko naseli skoraj vse posevke (žita, koruzo, sojo, sončnico, okopavine itd.), travnike, pašnike, sadovnjake in vinograde in tudi neobdelana zemljišča. Najpogosteje se širi vzdolž vodotokov, cest, železnic in opuščenih zemljišč, problematična pa je tudi na strniščih in poletnih posevkih. V Nemčiji opažajo veliko zapleveljenost sončnic, soje in ovsa. V kmetijstvu so na voljo nekateri herbicidi, manj pa je znanega o nekemičnih metodah preprečevanja širjenja ter o zatiranju na nekmetijskih površinah.

Semena pelinolistne ambrozije lahko širijo ptiči, vodotoki in močni vetrovi. Širijo se tudi s pomočjo infestiranih pošiljk semena, zrnja in krme, zlasti za ptiče ter s prenosom infestirane zemlje in rastnih substratov, ki se držijo rastlin z območij, kjer raste kot plevel.

Pelinolistna ambrozija je enoletni plevel, ki močno tekmuje s kmetijskimi posevki za vodo in hranila. Glede na rastne razmere zraste od 20 do 180 cm visoko, včasih celo do 250 cm na zemljo, korenine pa do 4 m v globino. Je zelo plodna, saj vsaka rastlina tvori od 30-40.000 do 100.000 semen, ki v tleh ostanejo kaliva od 5 do 14 let.

Resno lahko zmanjša pridelek žit in drugih poljščin (npr. sončnice) ter povzroča težave pri spravilu pridelka. Na travnikih in pašnikih močno zmanjšuje kakovost krme (živina je ne mara), kvari pa tudi mlečne proizvode, če se govedo hrani z njo.

1.3. Škoda za zdravje ljudi

Pelod ambrozije je eden najmočnejših znanih alergenov. Njen cvetni prah je močan alergen in povzroča seneni nahod, sama rastlina pa lahko ob kontaktu povzroči dermatitis.

Osebe, občutljive na cvetni prah ambrozije, velikokrat obolevajo za alergijskim rinitisom in astmo. Prag, ki izzove reakcijo je zelo nizek, in je v nekaterih primerih tudi pri manj kot 20 pelodnih zrnih/m3 zraka. V povprečju pa se prve reakcije pojavijo, ko je v kubičnem metru zraka vsaj 200 ali več pelodnih zrn ambrozije.

Glede na to, da je ambrozija ena najbolj alergenih rastlin in hkrati trdovraten plevel na obdelanih površinah, bi bilo rastline nujno sistematično uničevati. Za uspešen boj je treba uničiti rastline pred cvetenjem. Na vrtovih jih uničujemo z ruvanjem, na neobdelanih površinah s košnjo, na obdelanih površinah pa z uporabo ustreznih herbicidov.

1.4. Težave, ki jih ambrozija povzroča v kmetijstvu

V Kmetijsko gozdarski zbornici opozarjajo na resnost problema z ambrozijo, na kar so naše kmete že pred leti opozarjali kmetje iz sosednje Madžarske, ki se s tem problemom spopadajo že vrsto let.

V zadnjih petih letih se je ambrozija močno razširila na celotnem območju Slovenije. Površine z ambrozijo, so se po oceni KGZv zadnjih petih letih povečale za 50 do 70 %, na Vipavskem za celo 90 %. Še pred desetimi leti je bilo ambrozijo komaj opaziti, danes pa intenzivno prerašča velik delež površin.

Močno se je razširila predvsem v SV delu Slovenije, kamor se je zanesla z Madžarske. Razširjena je na celotnem območju Pomurja in Ptujskega polja ter na delu Dravskega polja. Njeno razširjenost v Pomurju in na ptujskem polju ocenjujemo na okrog 60 % kmetijskih površin. Na Ptujskem polju se širi iz smeri Ormoža proti Ptuju. Površine med Ptujem in Mariborom so okužene v deležu okrog 30 %. Najbolj je razširjena na lažjih plitvih tleh ob Dravi, nekoliko manj pa na težkih tleh v Pesniški dolini in območju Haloških dolin.

Na koroškem, savinjskem in zasavskem območju ocenjujejo, da je ambrozija razširjena na okrog 15 % kmetijskih površin.

V večjem obsegu se pojavlja tudi v Vipavski dolini, na Ilirsko bistriškem in v Slovenski Istri. Ocenjujejo, da se je na teh območjih v zadnjih letih razširila na okrog 40 % kmetijskih zemljišč, predvsem na neobdelanih strniščih.

Iz ocen je razvidno, da se je ambrozija v zadnjih letih močno razširila tudi na kmetijske površine. Ocenjujejo, da se letno razširi na okrog 8 % kmetijskih površin.

Kje se ambrozija najpogosteje pojavlja

Ambrozija se najpogosteje pojavlja na robovih njiv, ob avtocestah, lokalnih cestah, gramoznicah, jarkih, brežinah in drugih nekmetijskih površinah, ki se ne kosijo. Te površine predstavljajo bazo semena, ki se širi na kmetijske površine.

Ambrozijo zasledimo na kmetijskih površinah v vseh kulturah. Najpogosteje se pojavlja v okopavinah, kjer je več svetlobe in več rastnega prostora (buče, sončnice, krompir, krmna pesa) ter na neobdelanih žitnih strniščih. V strninah se pojavlja redko, če je sklop posevka normalen. Pogosto jo najdemo tudi ob robovih njiv s koruzo ali ob robovih trajnih nasadov. V koruzi se pojavlja le v primeru nepravilne uporabe herbicidov, ko npr. pred vznikom uporabimo kombinacijo Stomp – Dual in pozneje vseeno pride do vznika ambrozije, ki se razširi tudi v koruzi. Opazimo jo tudi na mejicah med njivami. Pojavlja se tudi na njivah z zelenjavo, zlasti na površinah, kjer ne uporabljajo herbicidov ali pa registrirani herbicidi niso dovolj učinkoviti.

Zatiranje ambrozije

V KGZ predlagajo zatiranje ambrozije mehansko ali kemično s herbicidi, ki pa pogostokrat le zavrejo njeno rast, v celoti pa je ne uničijo. Uspešno zatiranje ambrozije je možno le v primeru pravočasnega sistematičnega zatiranja s košnjo ali s herbicidi pred semenitvijo. Ker poteka vznik ambrozije skozi celo rastno dobo, je priporočljiva vsaj dvakratna košnja.

Za preprečevanje širjenja skrbijo zaenkrat le kmetje, ki jo na kmetijskih površinah v glavnem z uporabo herbicidov, redkeje s kultiviranjem, uspešno zatirajo. Ob robovih njiv ali poteh jo kmetje uspešno zatirajo z redno košnjo ali mulčenjem. Na žitnih strniščih jo uspešno zatirajo s čistilno košnjo ali z uporabo neselektivnih herbicidov.

V koruzi delujejo proti ambroziji najbolje novejši herbicidi kot npr. Lumax in Callisto 480 SC. V bučah je najučinkovitejša kombinacija pripravkov Centium 36 CS in Successor 600. V žitih ambrozija pred žetvijo ni problematična, velik vir širitve pa so neobdelana žitna strnišča. Velikokrat je vzrok za prekomerno širitev ambrozije na žitnih strniščih izvajanje ukrepa ozelenitve, ki zahteva setev prezimnih posevkov, saj se v času od žetve do setve teh posevkov ambrozija hitro razširi. S tega stališča bi bila ustreznejša rešitev, da bi v ukrepu ozelenitve sejali neprezimne posevke, ki bi jih sejali takoj po žetvi.

Težave, ki jih ambrozija povzroča v kmetijstvu

Ambrozija je izredno trdovratna in agresiven plevel, dominantna v plevelni flori. Ambrozija ima izredno močno konkurenčno sposobnost in zlahka spodrine ostale rastlinske vrste. Seme ambrozije je zelo dolgo kaljivo in vzkali tudi v najslabših rastnih razmerah. Rastlina raste povsod ne glede na tip tal, rastne razmere in nadmorsko višino. Ker je seme zelo lahko, so pogosti prenašalci semena veter in žuželke. V posevku odvzema kulturnim rastlinam prostor, svetlobo, hranilne snovi in vodo, kar posledično zmanjša pridelek ter oteži nekatera dela in spravilo:

· Nekateri posevki, predvsem buč, sončnic in koruze, kjer kmetje ne ukrepajo pravočasno, so zaradi ambrozije popolnoma uničeni, onemogočeno je tudi strojno spravilo pridelka. V koruznih posevkih, kjer se razširi ambrozija, opažajo tudi za polovico nižje koruzne rastline in temu primerno zmanjšan pridelek. V vrtninah so pridelki kljub poskusom zatiranja ambrozije, nižji vsaj za 30 %. Posredno zaradi zaraščenosti posevkov in visoke vlage, prihaja do okužbe vrtnin s črno listno pegavostjo (alternarijo).
· Poseben problem predstavlja v ekološki pridelavi, kjer jo z dovoljenimi sredstvi zelo težko obvladujejo.
· Opažajo se težave pri izvedbi ročnih del v nekaterih posevkih npr. obiranje paprike, okopavanje posevkov ipd. pri osebah, ki so alergične na cvetni prah ambrozije.
· Opažajo, da nekateri prodajalci na tržnicah v šopke rož dodajajo ambrozijo in znanih je že več primerov, ko so prodajalci ali pa njihove stranke, ki so kupile šopek, imele hude težave zaradi alergije.
· Vzrok za hitro širitev ambrozije je tudi slabo očiščeno seme kulturnih rastlin, ki je lahko pomešano s semenom ambrozije. Ambrozija se širi tudi z uporabo zimske hrane za prostoživeče ptice, saj je v krmnih mešanicah za ptice pogosto primešano tudi seme ambrozije.
· Pojavlja se lahko tudi kot primes v pridelkih, predvsem ekoloških.
· Razširila se je celo v zaščitene prostore (rastlinjaki, plastenjaki), kamor seme po vsej verjetnosti zanesejo žuželke, ptice, veter ali človek.

2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

Namen zakona je zagotovitev pravne podlage za ukrepe, ki so nujni za preprečevanje vnosa, nadaljnjega širjenja in pravočasno odstranjevanje pelinolistne ambrozije in drugih tujerodnih invazivnih vrst rastlin, ki so škodljive za naravo, kmetijstvo, gospodarstvo še posebej pa zaradi škodljivega vpliva na človekovo zdravje, ki posledično povzroča gospodarsko škodo zaradi manjše storilnosti bolnih in prizadetih zaradi vpliva teh rastlin.
Naraščanje populacije pelinolistne ambrozije zahteva nujno ukrepanje do naslednjega obdobja cvetenja. Vsako zamujeno leto lahko pripelje še do večjih težav pri zdravju ljudi, v kmetijski pridelavi, pri varstvu narave in tudi do škode v gospodarstvu.
S spremembami in dopolnitvami se določajo zavezanci za izvajanje spremljanja, pravočasno odstranjevanja in preprečevanje vnosa in nadaljnjega širjenja pelinolistne ambrozije in drugih tujerodnih invazivnih vrst rastlin. Določena je tudi medresorska komisija oz. svet Vlade RS, ki bo spremljala izvajanje zakona in predlagala ukrepe.

3. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EU

3.1. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih

Uničevanje ambrozije je zakonsko urejeno na Madžarskem, Hrvaškem, v Švici, Italiji in Kanadi. Zakonsko podlago pripravlja tudi Avstrija.

V Avstriji, Italiji, Franciji in Švici so opravili raziskave in ugotovili , da je na cvetni prah ambrozije občutljivih od 25 do 50 odstotkov ljudi.
V Švici vojska že preventivno koplje ambrozijo.
V Švici, Nemčiji in na Madžarskem ocenjujejo, da stroški nastali zaradi zdravljenja tovrstnih alergij, in gospodarska škoda, ki nastaja zaradi posledične nestorilnosti prizadetih dosegajo večdesetmilijonske vsote.

Na Hrvaškem izvajajo vsako leto različne projekte uničevanja ambrozije v več mestih (Zagreb, Osijek in Varaždin), kjer s pomočjo letakov in drugih aktivnosti opozarjajo ljudi na problem ambrozije. Določena mesta sprejmejo tudi posebne plane aktivnosti (za zatiranje plevelov s poudarkom na ambroziji), v katerih podrobneje določijo roke za izvajanje posameznih aktivnosti; pripravijo celostno medijsko kampanjo; organizirajo posebno telefonsko številko na katero lahko občani javljajo, kje so zasledili površine zarašcene z ambrozijo in podobno. Poslužili so se tudi dela zapornikov za odstranjevanje ambrozije v mestih.

V Kanadi obstaja zakonska obveza za uničevanje ambrozije na vrtovih. Izvajanje zakona nadzirajo tudi poštarji, ki javljajo policiji, kdo ne izvaja uredbe. Kazni za neupoševanje te uredbe lahko znašajo tudi vec kot 1.000 kanadskih dolarjev.

Na Madžarskem so se začele kampanje boja proti ambroziji že pred nekaj leti.
Organizirali so celo tekmovanje za otroke, kjer je tisti, ki je nabral najvec ambrozije, dobil posebno nagrado. Natisnili in razdelili so na tisoce zgibank in slik z ambrozijo.
Ugotovili so namreč, da je na cvetni prah ambrozije občutljivih preko petdeset odstotkov ljudi.

Madžarska: pelinolistna ambrozija je na Madžarskem navzoča več kot 100 let; ker pa je v zadnjih desetletjih postala problematična, so pristopili k sistematičnemu urejanju. Zaradi 2,5 milijona alergičnih ljudi in do 20% izgub pridelka v kmetijstvu so se odločili za uradni nadzor ukrepa preprečevanja cvetenja (uničenje pred 1. julijem: gre za 7,7 mio ha zemljišč, od katerih jih ha 5 mio ha infestiranih, 700.000 močno infestiranih in kar 80% cvetnega prahu izhaja iz kmetijskih zemljišč). Nadzor vodi medresorska skupina, ki jo vodi fitosanitarna služba, sestavljajo pa jo člani nevladnih organizacij in ministrstev:
- Ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja
- Ministrstvo za zdravje
- Ministrstvo za lokalno upravo
- Ministrstvo za nacionalni razvoj in ekonomijo
- Ministrstvo za promet, telekomunikacije in energijo
- Ministrstvo za socialo in delo
- Ministrstvo za finance
- Ministrstvo za okolje in vodo
- Ministrstvo za šolstvo in kulturo
- Urad predsednika vlade.

Na Madžarskem imajo pod nadzorom: 10 754 ha, inšpektorji za varstvo rastlin so izrekli za za 475 000 evrov kazni, tretirali pa so na 5032 ha. Rezultati nadzora:

Leto	Število poročil		Fitosanitarna globa			Tretiranje v javnem interesu
Leto	Kosov	ha	Kosov	ha	Forintov	kosov	ha
2007	5969	10584	5998	8564	154 779 780	4485	5250
2008	10304	18582	8436	13982	429 093 224	6641	8702
2009*	5283	10754	2824	5389	128 771 467	5032	6697

Sestoje ambrozije na Madžarskem ugotavljajo z daljinskim zaznavanjem preko satelitov (remote sensing), tako da inšpektorje in strokovne službe usmerijo na rastišča, ki so najbolj gosto zapleveljena, da tam z uporabo GPS posnamejo obseg razširjenosti in gostoto zapleveljenosti, na podlagi tega pa izdelajo mape tveganja. V okviru ministrstva za zdravje spremljajo pojav cvetnega prahu in napovedujejo nevarnost za pojav alergij, vsa ostala ministrstva z svojimi službami in programi pa se vključujejo v zmanjševanje pritiska pelinolistne ambrozije (preko javnih del, osveščanja v šolah, itd.)

Slika: širjenje pelinolistne ambrozije po Madžarski iz prvega mesta naselitve v Evropi (Baranja na meji med Hrvaško in Madžarsko); škodo v kmetijstvu povzroča, ko njena zastopanost na območju preseže 2%.

Francija ima eno od najstarejših območij, kjer se je v Evropi naselila ambrozija (v dolini Rone pri Lijonu) – okoli leta 1900, kamor se je zanesla s semenom detelje. Zaradi težav v nekaterih okopavinah in tudi z alergijami, so leta 2002 ustanovili medresorsko komisijo, ki je določila praktične strokovne ukrepe za obvladovanje v sistemih kmetijske pridelave in na nekmetijskih območjih. Francosko združenje za varstvo rastlin je v okviru kmetijstva pripravilo sistem obvladovanja tega plevela. Problem je zlasti v pridelavi sončnic in soje, kjer zmanjšuje pridelek, kljub uporabi herbicidov pa cveti in semeni. Ugotovili so, da je v zadnjih desetletjih zaradi globalnega segrevanja pelinolistna ambrozija pridobila pri širjenju. V sistemih kmetijske pridelave se je ne lotijo samo s herbicidi, ampak s prilagoditvijo celotne tehnologije (gnojenja, obdelave tal, kolobarjenja, priprave tal na setev…).

Bolgarija ima vrste iz rodu Ambrosia od leta 2007 na karantenski listi, fitosanitarna služba pa nadzira promet in najdbe v naravi. Širita se dve vrsti: Ambrosia trifida in Ambrosia artemisiifolia, ki sta obe alergeni in škodljivi v kmetijstvu. Ukrepi, ki jih izvajajo, so:
- Letni monitoring površin okoli tovarn in skladišč krme, železniških površin, pristanišč in cest;
- Inšpekcijski nadzor avtocest, železnic in mest razkladanja tovora
- Mehanske in kemične metode zatiranja v primeru najdb rastišč ambrozije.
- Površine okoli skladišč krme, železnic in postaj so redno tretirane s totalnimi herbicidi.

Nemčija je sprejela akcijski načrt v letu 2007, v katerem vodi fitosanitarna služba koordinirano akcijo proti širjenju ambrozije. Namen programa je monitoring obstoječih sestojev ambrozije v Nemčiji (kje so, kako narašča potencial, odpornost na herbicide), izvedba ukrepov obvladovanja obstoječih sestojev in preprečevanje širjenja ter opozarjanje javnosti, javne uprave in odločevalcev na nevarnosti, ki izhajajo iz nenadzorovanega širjenja.

3.2. Prilagojenost ureditve pravnemu redu EU

V EU se še pogovarjajo o sprejemu posebne zakonodaje za področje tujerodnih invazivnih vrst, kamor sodi tudi ambrozija.
Evropska organizacija za varstvo rastlin (EPPO) je ocenila pelinolistno ambrozijo za resen plevel, z velikim potencialom za širjenje, ki ga najdemo kot primes v pošiljkah semena. Ko se enkrat naseli na območju, jo je težko obvladovati. Zato se države, ki je še nimajo, upravičeno borijo za njeno reguliranje v pošiljkah semena in zrnja (za hrano in krmo) ter zatiranje na območjih razširjenosti.

Pri sami oceni tveganja pelinolistne ambrozije za kmetijske pridelke in zdravje ljudi je še precej nejasnosti, med drugim tudi:

- kje je v Evropi severna meja njenega preživetja (omejitve semenitve zaradi nizkih temperatur);
- kako doseči uradno ukrepanje na vseh površinah – kmetijskih in nekmetijskih;
- kako oceniti tveganje za gospodarsko škodo, zlasti sociološki vpliv na zdravje ljudi v EU;
- ocena škodljivosti vseh plevelov iz rodu Ambrosia. Med njimi so ekonomsko pomembne tri vrste: poleg pelinolistne ambrozije (Ambrosia artemisiifolia) še večletna ambrozija (A. psilostachya) in velika ambrozija (A. trifida), ki morda predstavlja največjo nevarnost s stališča fitosanitarnega tveganja.

EPPO - Evropska organizacija za varstvo rastlin, katere članica je tudi Slovenija - je pripravila leta 2008 standard PM 9/7 (1), ki je objavljen v Bulletin OEPP/EPPO Bulletin 38, 414-418 in ki vsebuje priporočila o ukrepih proti pelinolistni ambroziji, ki se naj predpišejo z nacionalnimi predpisi o ukrepih za nadzor, izkoreninjenje in preprečevanje širjenja tega škodljivca.

EFSA – Evropska agencija za varno hrano – je v znanstvenem odboru za krmo ustanovila skupino, ki proučuje oceno tveganja za prenos semena ambrozije s krmo in možnost reguliranja.

EFSA znanstveni odbor za zdravstveno varstvo rastlin pa je leta 2006 presojal dve oceni tveganja, ki ju je Evropska komisija poslala zaradi zahteve Poljske in Latvije po uvrstitvi na karantensko listo direktive 2000/29/ES, ki ureja preprečevanje vnosa in širjenja rastlinskih škodljivih organizmov. EFSA je podala mnenje, da so predloženi podatki pomanjkljivi, da veljajo le za navedeni dve državi in da bi za uvrstitev na EU listo potrebovali več podatkov.

4. OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

Predlog zakona ne prinaša finančnih posledic za državni proračun, saj vse naloge in z njimi povezani stroški, ki se nanašajo na delo pristojnih organov, služb ali Vlade RS sodijo v redne pristojnosti in se bodo izvajale v okviru nalog in pristojnosti le-teh. Finančne obremenitve odstranjevanja škodljivih rastlin in obveščanja o tem bodo nosili zavezanci, ki so po tem zakonu dolžni izvajati ukrepe in o tem obveščati pristojne.

Zakon nima vpliva na druga javnofinančna sredstva.

5. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMELO SPREJETJE ZAKONA

Finančne obremenitve odstranjevanja škodljivih rastlin in obveščanja o tem bodo nosili zavezanci, ki so po tem zakonu dolžni izvajati ukrepe in o tem obveščati pristojne.

Pozitivne bodo posledice za zdravje ljudi, ker bodo zmanjšane možnosti alergij in drugih morebitnih škodljivih vplivov na zdravje. Prihranila se bodo tudi sredstva iz zdravstvene blagajne, ki bi bila potrebna za zdravljenje posledic škodljivih vplivo teh rastlin.

Prav tako bo pozitiven vpliv zakona v gospodarstvu in kmetijstvu. S pravočasnim ukrepanjem bodo preprečeni škodljivi vplivi na produktivnost ter zmanjšana škoda v kmetijstvu.

II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Zakonu o zdravstvenem varstvu rastlin Uradni list RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo (ZZVR-1-UPB2) se v 2. členu doda nova druga alineja, ki se glasi:

"- preprečevanju vnosa in širjenja ter zatiranju pelinolistne žvrklje Ambrosia artemisifolia L., (v nadaljevanju: ambrozije) in drugih tujerodnih invazivnih vrst rastlin škodljivih za zdravje ljudi".

2. člen

V 2.a členu se v tretji alineji za besedilom: "fitosanitarni nadzor vnosa organizmov," doda besedilo: "škodljivih za zdravje ljudi ali".

V osmi alineji se pred podpičjem doda besedilo, ki se glasi: "in odstranjevanja ambrozije in drugih invazivnih tujerodnih rastlin".

1. člen

V 2.b členu se doda nova druga alineja, ki se glasi:

"- ministrstvo, pristojno za zdravje ljudi".

4. člen

V 3. členu se dodajo nove 7. in 8. točka, ki se glasita:

"7. ambrozija je po tem zakonu pelolistna ambrozija ali pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisifolia L.), v nadaljevanju: ambrozija

8. druge tujerodne invazivne vrste rastlin, so vse rastline, ki se vnašajo, razraščajo ali rastejo nenadzorovano na ozemlju Slovenije in škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, na druge rastline, kmetijske pridelke, živali ipd."

Dosedanje točke od 7 do 34 se ustrezno preštevilčijo.

5. člen

V 4. členu se dodata nov drugi in tretji odstavek, ki se glasita:

"Za spremljanje in nadziranje izvajanja določb, ki se nanašajo na preprečevanje širjenja in odstranjevanja ambrozije in drugih tujerodnih invazivnih rastlin škodljivih za zdravje ljudi, je pristojen Zdravstveni inšpektorat RS.

Za usklajevanje izvajanja določb, ki se nanašajo na preprečevanje širjenja in odstranjevanja ambrozije in drugih tujerodnih invazivnih rastlin škodljivih za zdravje ljudi, je pristojen sedemčlanski Svet, katerega imenuje Vlada izmed predstavnikov pristojnih ministrstev, Kmetijskega inštituta, Zdravstvenega inšpektorata RS in strokovnjakov s področja varstva zdravja ljudi in zdravstvenega varstva rastlin."

6. člen

Doda se nov 4.a člen, ki se glasi:

"(Zavezanci za izvajanje ukrepov zatiranja ambrozije in drugih tujerodnih invazivnih rastlin škodljivih za zdravje ljudi)

Zavezanci za izvajanje ukrepov zatiranja ambrozije in drugih tujerodnih invazivnih rastlin škodljivih za zdravje ljudi (v nadaljevanju: zavezanci) so lastniki, uporabniki in upravljavci:

· obdelanih in neobdelanih kmetijskih zemljišč, gozdov in lovišč;
· vodotokov in kanalov ter površin ob vodotokih in kanalih;
· površin ob javnih tovarnah in skladiščih krme, železniških površinah, pristaniščih, cestah in železniških progah;
· parkovnih in drugih javnih zelenih površin."

7. člen

V 5. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

"Organi Republike Slovenije in izvajalci javne službe s področja zdravja ljudi morajo sodelovati pri izvajanju stalnega nadzora širjenja in odstranjevanja ambrozije in drugih tujerodnih invazivnih vrst rastlin škodljivih za zdravje ljudi.".

Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti.

8. člen

Doda se nov 6.a člen, ki se glasi:

"(obveznosti zavezancev)

Vsi zavezanci morajo redno pregledovati površine, katerih lastniki so ali jih imajo v upravljanju, tekom vegetacijske dobe tekočega leta ter redno in večkrat odstranjevati in zatirati ambrozijo in druge tujerodne invazivne rastline škodljive za zdravje ljudi z ukrepi, ki jih določi pristojni organ.

O pojavu ambrozije in drugih tujerodnih invazivnih rastlin škodljivih za zdravje ljudi in o izvedenih ukrepih za odstranitev in preprečitev širjenja, so zavezanci dolžni obveščati pristojni inšpektorat in svet iz četrtega člena tega zakona.".

9. člen

V 7. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

"Druge tuje invazivne rastline, ki so škodljive in nevarne za zdravje ljudi razvrsti pristojni minister v seznam I.C.".

Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:

"Ukrepe za preprečitev vnosa, učinkovito preprečevanje širjenja in odstranitev ambrozije in drugih tujerodnih invazivnih rastlin škodljivih za zdravje ljudi predpiše pristojni minister v podzakonskem aktu.".

10. člen

V 53. členu se v drugem odstavku v uvodnem stavku za besedilom: " in na prostem" doda besedilo, ki se glasi: "ter zaradi varstva zdravja ljudi,".

11. člen

V 58. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

"Stroške odstranjevanja in preprečevanja širjenja ambrozije in drugih tujerodnih invazivnih organizmov škodljivih za zdravje ljudi ter obveščanja o izvedenih ukrepih nosijo zavezanci.".

Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

12. člen

V 72.a členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

"Vlada RS lahko v primeru množičnega pojava ambrozije in drugih tujerodnih invazivnih organizmov škodljivih za zdravje ljudi naloži posebne naloge in izvedbo ukrepov zavezancem in javnim službam.

Drugi odstavek postane tretji in se spremeni tako, da se glasi:

"Vlada Republike Slovenije lahko za preprečevanje širjenja in zatiranje škodljivih organizmov in ambrozije in drugih tujerodnih invazivnih organizmov škodljivih za zdravje ljudi iz prejšnjih dveh odstavkov, odredi tudi obvezno sodelovanje Civilne zaščite, gasilcev in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, policije ter drugih pristojnih institucij v državi.".

13. člen

V 73. členu se dodajo nov drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:

"Minister pristojen za izvajanje ukrepov zatiranja ambrozije in drugih tujerodnih invazivnih rastlin škodljivih za zdravje ljudi za zavezance odredi predvsem naslednje ukrepe:
· redno pregledovanje površin, tekom vegetacijske dobe tekočega leta ,
· redno in večkratno odstranjevanje z agrotehničnimi sredstvi kot so predvsem kolobarjenje, primerna obdelava tal, pravočasna setev ipd.,
· najmanj dvakrat letno mehansko odstranjevanje predvsem okopavanje, pletje, ruvanje, košnja ipd.,
· odstranitev z dovoljenimi kemijskimi sredstvi, tudi z dovoljenimi herbicidi.

Če gre za javne površine pa minister pristojen za izvajanje ukrepov zatiranja ambrozije in drugih tujerodnih invazivnih rastlin škodljivih za zdravje ljudi lahko odredi naslednje ukrepe:
· Letni monitoring površin okrog tovarn in skladišč krme, železniških površin, pristanišč in cest,
· Inšpekcijski nadzor avtocest, železnic in mest razkladanja tovora,
· Mehanske in kemične metode zatiranja v primeru najdb rastišč ambrozije,
· redno tretiranje s totalnimi herbicidi površin okrog tovarn in skladišč krme, železnic, postaj in avtocest.

Minister pristojen za izvajanje ukrepov zatiranja ambrozije in drugih tujerodnih invazivnih rastlin škodljivih za zdravje ljudi lahko na predlog sveta predpiše tudi druge nujne ukrepe.".

14. člen

V 83. členu se doda nova 30. točka, ki se glasi:

"31. če ne ravna v skladu z ukrepi iz 72.a in 73. člena, ki se nanašajo na izvajanje ukrepov zatiranja ambrozije in drugih tujerodnih invazivnih rastlin škodljivih za zdravje ljudi.".

Dosedanja 30. točka postane 31.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

15. člen

Člane sveta iz 5. člena tega zakona Vlada imenuje najkasneje 60 dni po uveljavitvi tega zakona.

16. člen

Podzakonski akt iz 9. člena tega zakona se izda najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.

17. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV

K 1. členu:
Člen določa, da se v Zakonu o zdravstvenem varstvu rastlin Uradni list RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo (ZZVR-1) v 2. členu doda nova druga alineja s katero se dopolni namen zakona tudi z namenom preprečevanja vnosa in širjenja ter zatiranju pelinolistne ambrozije ( pelinolistna žvrklja Ambrosia artemisifolia L., v nadaljevanju: ambrozije) in drugih tujerodnih invazivnih vrst rastlin škodljivih za zdravje ljudi .

K 2. členu
Člen določa spremembo in dopolnitev 2.a člena in kot dodatne naloge za izvajanje namena zakona, ki je dopolnjen z namenom v 1. členu (2.člen veljavnega zakona) , torej z namenom preprečevanja vnosa in širjenja ter zatiranju pelinolistne ambrozije ( pelinolistna žvrklja Ambrosia artemisifolia L., v nadaljevanju: ambrozije) in drugih tujerodnih invazivnih vrst rastlin škodljivih za zdravje ljudi, v dopolnjeni tretji alineji tudi z fitosanitarnim nadzorom vnosa organizmov, ki so škodljivi za zdravje ljudi. V dopolnjeni osmi alineji dodaja k že določenemu tudi inšpekcijsko nadzorstvo odstranjevanja ambrozije in drugih invazivnih tujerodnih rastlin .

K 3.členu
Člen uvaja novo drugo alinejo v 2.b členu, s katero se določi dodatno kot odgovorni organ ministrstvo pristojno za zdravje ljudi, ki bo moralo sodelovati pri izvajanju zakona.

K 4. členu
Člen dodaja v 3. členu zakona nove 7. in 8.točko , s katerima dodatno opredelimo novo vpeljane izraze v zakon in sicer, da pomeni izraz ambrozija v tem zakonu pelolistna ambrozija ali pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisifolia L.)

Člen v 8. alineji dopolni razlago pomenov z razlago, da sov tem zakonu druge tujerodne invazivne vrste rastlin vse rastline, ki se vnašajo, razraščajo ali rastejo nenadzorovano na ozemlju Slovenije in škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, na druge rastline, kmetijske pridelke, živali ipd. Določeno je tudi, da se ostale točke ustrezno preštevilčijo.

K 5.členu
Člen dopolnjuje 4. člen z novim drugim odstavkom, ki določa pristojnost, da je Zdravstveni inšpektorat RS pristojen za nadziranje izvajanja in za spremljanje določb, ki se nanašajo na preprečevanje vnosa, širjenja in odstranjevanja ambrozije in drugih tujerodnih invazivnih rastlin škodljivih za zdravje ljudi .
Določa tudi nov tretji odstavek kjer je določeno, da je za usklajevanje izvajanja določb tega zakona, ki se nanašajo na preprečevanje širjenja in odstranjevanja ambrozije in drugih tujerodnih invazivnih rastlin škodljivih za zdravje ljudi, pristojen sedemčlanski Svet, katerega imenuje Vlada izmed predstavnikov pristojnih ministrstev, Kmetijskega inštituta, Zdravstvenega inšpektorata RS in strokovnjakov s področja varstva zdravja ljudi in zdravstvenega varstva rastlin.

K 6.členu
Člen uvaja nov 4.a člen, s katerim so opredeljeni zavezanci za izvajanje določb, ki so v dopolnjenem in spremenjenem zakonu določeni za izvajanje ukrepov zatiranja ambrozije in drugih tujerodnih invazivnih rastlin škodljivih za zdravje ljudi. Kot zavezance opredeljuje ljudi (v nadaljevanju: zavezanci), ki so lastniki, uporabniki in upravljavci obdelanih in neobdelanih kmetijskih zemljišč, gozdov in lovišč;vodotokov in kanalov ter površin ob vodotokih in kanalih; površin ob javnih tovarnah in skladiščih krme, železniških površinah, pristaniščih, cestah in železniških progah; parkovnih in drugih javnih zelenih površin.

K 7. členu
Ta člen uvaja v 5.členu nov drugi odstavek, s katerim se dopolnjujejo organi, ki morajo sodelovati pri izvajanju zakona, z organi Republike Slovenije in izvajalci javne službe s področja zdravja ljudi, ki morajo tudi sodelovati pri izvajanju zakona, zaradi izvajanja stalnega nadzora vnosa, širjenja in odstranjevanja ambrozije in drugih tujerodnih invazivnih vrst rastlin škodljivih za zdravje ljudi. Določeno je tudi, da dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tetji in četrti.

K 8.členu
Člen uvaja nov 6.a člen s katerim se določa obveznost zavezancev, ki so dolžni redno pregledovati površine, katerih lastniki so ali jih imajo v upravljanju, tekom vegetacijske dobe tekočega leta ter redno in večkrat odstranjevati in zatirati ambrozijo in druge škodljive invazivne rastline z ukrepi, ki jih določi pristojni organ.

Dolžni so svoja opažanja sporočati oziroma so dolžni o pojavu ambrozije in invazivnih rastlin ter o izvedenih ukrepih za odstranitev in preprečitev širjenja obveščati pristojni inšpektorat in svet, ki ga ustanovi Vlada in je določen v 5. členu tega zakona ( 4. člen veljavnega zakona v prečiščenem besedilu ZZVR-1-UPB2).

K 9.členu
Člen dodaja nov tretji odstavek v 7.členu , ki določa, da minister druge invazivne rastline, ki so škodljive in nevarne za zdravje ljudi razvrsti v nov seznam I.C.
V novem petem odstavku pa se določa tudi, da ukrepe za preprečitev vnosa, učinkovito preprečevanje širjenja in odstranitev ambrozije in drugih tujerodnih invazivnih rastlin škodljivih za zdravje ljudi predpiše pristojni minister v podzakonskem aktu. Določeno je tudi, da dosedanji tretji odstavek zato postane četrti.

K 10. členu
Člen določa, da se v 53. členu v drugem odstavku v uvodnem stavku za besedilom: " in na prostem" doda besedilo, ki se glasi: "ter zaradi varstva zdravja ljudi,", kar pomeni, da bo moral pristojni minister pred objavo seznama rastlin, ki se lahko uporabljajo preveriti tudi njihov vpliv na zdravje ljudi.

K 11.členu
Določeno je, da se v 58.členu doda nov odstavek odstavek, ki določa, da stroške za odstranjevanje in preprečevanje širjenja ambrozije in drugih tujerodnih invazivnih organizmov škodljivih za zdravje ljudi, ter za obveščanje o izvedenih ukrepih nosijo zavezanci, ki so opredeljeni v tem zakonu kot tisti, ki so dolžni odstraniti in preprečiti širjenje amrozije ali druge tujerodne invazivne rastline. Dosedanji četrti odstavek zato postane peti.

K 12.členu
Določeno je, da se v 72.a členu doda nov drugi odstavek, ki določa, da Vlada RS lahko v primeru množičnega pojava ambrozije ali drugih tujerodnih invazivnih organizmov škodljivih za zdravje ljudi, naloži posebne naloge in izvedbo ukrepov zavezancem in javnim službam.
Drugi odstavek postane tretji. Besedilo stega spremeni tako, da določa da Vlada RS lahko odredi tudi obvezno sodelovanje Civilne zaščite, gasilcev in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, policije ter drugih pristojnih institucij v državi za preprečevanje širjenja in za zatiranje ambrozije in škodljivih organizmov , v nujnih primerih oziroma v primeru množičnega izbruha le-teh, kot to že velja v primeru množičnega izbruha rastlinskih škodljivih organizmov iz 12.a člena .

K 13.členu
Določa v 73. členu besedilo novih drugega, tretjega in četrtega odstavka. Določeno je, da pristojni minister lahko odredi potrebne ukrepe., predvsem tisti, ki so primerni oziroma naloženi zavezancem in posebej kot primerni za izvajanje na javnih površinah. Določeno je tudi, da pristojni minister lahko na predlog sveta, ki ga imenuje vlada
( 5.člen ) predpiše tudi druge nujne ukrepe.

K 14.členu
Določeno je, da se v 83.členu doda nova 31. točka, ki določa predvideno kazen za zavezance, če ne ravnajo v skladu z ukrepi iz 72.a in 73. člena , ki se nanašajo na izvajanje ukrepov zatiranja ambrozije in drugih tujerodnih invazivnih rastlin škodljivih za zdravje ljudi. Kazen je enaka kot je za neizvajanje ukrepov za zdravstveno varstvo rastlin in znaša za pravne osebe je od 800 do 33.000 evrov, za samostojne podjetnike posameznike od 400 do 16.000 evrov, za odgovorne osebe pri pravni osebi od 200 do 1.200 in za fizične osebe od 200 do 600 evrov kazni. Dosedanja 30.točka pa zato postane 31. točka.

K 15. členu
Člen kot končno in prehodno določbo določa rok 60 dni v katerem mora Vlada, po sprejetju tega zakona, imenovati Svet , določen v 5. členu, za koordiniranje in izvajanje določb tega zakona.

K 16. členu
Člen kot končno in prehodno določbo določa, da se podzakonski akt iz 9. člena tega zakona , to je akt, s katerim bo minister določil ukrepe za preprečitev vnosa, učinkovito preprečevanje širjenja in odstranitev ambrozije in drugih tujerodnih invazivnih rastlin škodljivih za zdravje ljudi, izda najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.

K 17.členu
Člen določa, da zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

IV. ČLENI ZAKONA , KI SE SPREMINJAJO IN DOPOLNJUJEJO

2. člen
(namen)

Zdravstveno varstvo rastlin je namenjeno:
- varstvu rastlin in rastlinskih proizvodov pred škodljivimi organizmi;
- preprečevanju vnosa in širjenja ter zatiranju škodljivih organizmov z zagotavljanjem fitosanitarnih ukrepov;
- ugotavljanju in določanju škodljivih organizmov;
- omogočanju optimalne pridelave rastlin in trgovanja z njimi;
- varovanju okolja z izvajanjem stalnega nadzora škodljivih organizmov, z uvajanjem biotičnega varstva rastlin in z opazovalno napovedovalno dejavnostjo;
- usmerjanju in spremljanju razvoja dejavnosti za varovanje zdravja rastlin;
- skrbi za izobraževanje in osveščanje prebivalstva o varovanju zdravja rastlin.

2.a člen
(naloge)

Za uresničevanje namenov zdravstvenega varstva rastlin iz prejšnjega člena se izvajajo zlasti naslednje temeljne naloge:
- stalni zdravstveni nadzor rastočih rastlin, vključno z obdelanimi površinami (polja, nasadi, drevesnice, rastlinjaki, laboratoriji, in podobno), prostoživečimi rastlinami ter rastlinami v skladiščih ali med prevozom;
- spremljanje škodljivih organizmov in izvajanje ocen nevarnosti škodljivih organizmov ter njihovo obvladovanje;
- fitosanitarni nadzor vnosa organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti,
- fitosanitarni nadzor zaradi izvoza pošiljk rastlin, za katere so predpisane posebne zahteve zaradi varovanja zdravja rastlin;
- izvajanje posebnega nadzora škodljivih organizmov, zlasti fitosanitarnih pregledov, načrtovanega spremljanja zdravstvenega stanja rastlin in sistematičnih raziskav;
- fitosanitarno potrjevanje, zlasti opravljanje fitosanitarnih pregledov rastlin in rastlinskih proizvodov na ozemlju Republike Slovenije zaradi izdajanja fitosanitarnih spričeval, rastlinskih potnih listov in drugih uradnih dokumentov;
- fitosanitarno ukrepanje;
- inšpekcijsko nadzorstvo v zvezi z zagotavljanjem zdravstvenega stanja rastlin;
- opravljanje drugih nalog, določenih v tem zakonu in drugih predpisih.

2.b člen
(odgovorni uradni organi)

Naloge iz prejšnjega člena opravljajo odgovorni uradni organi v Republiki Sloveniji:
- ministrstvo, pristojno za zdravstveno varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo),
- osrednji odgovorni uradni organ za zdravstveno varstvo rastlin, ustanovljen z uredbo vlade, izdano na podlagi zakona, ki ureja državno upravo (v nadaljnjem besedilu: Uprava),
- pristojni organ za inšpekcijsko nadzorstvo,
- pravne osebe na podlagi javnega pooblastila iz 68. člena tega zakona,
- pristojni carinski organ.

Kadar odgovorni uradni organi iz druge, tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka ter izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin iz 60. člena tega zakona opravljajo naloge iz prejšnjega člena, se štejejo za uradno državno organizacijo za varstvo rastlin po mednarodni konvenciji, ki ureja varstvo rastlin.

Organi iz prvega odstavka tega člena pri opravljanju nalog iz prejšnjega člena uporabljajo posebno označbo, s katero izkazujejo, da te naloge opravljajo kot uradna državna organizacija. Obliko označbe in način njene uporabe določi minister, pristojen za zdravstveno varstvo rastlin.

3. člen
(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. Zdravstveno varstvo rastlin je varovanje zdravja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov pred škodljivimi organizmi s pomočjo fitosanitarnih ukrepov.
2. Rastline so žive rastline in določeni živi deli takih rastlin, vključno s semeni.
Za žive dele rastlin se štejejo:
- plodovi v botaničnem smislu, razen tistih, ki so konzervirani z globokim zamrzovanjem,
- vrtnine, razen tistih, ki so konzervirane z globokim zamrzovanjem,
- gomolji, čebulice, korenike in drugi podzemni organi za razmnoževanje,
- rezano cvetje,
- veje z listi ali iglicami,
- posekana drevesa z ohranjenimi listi ali iglicami,
- listi, listje,
- tkivne kulture,
- živ cvetni prah,
- cepiči za okuliranje, potaknjenci, cepiči,
- katerikoli drug del rastlin, ki bi lahko bil določen po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive Sveta št. 2000/29/ES (UL L št. 169 z dne 10.7.2000) z vsemi spremembami.
Seme pomeni seme v botaničnem pomenu, razen tistega, ki ni namenjeno setvi.
3. Rastlinski proizvodi so proizvodi rastlinskega izvora, nepredelani ali obdelani s preprostimi postopki in ki niso rastline iz prejšnje točke. Za rastlinski proizvod se šteje tudi les, če je v celoti ali delno ohranil svojo naravno okroglo površino, z lubjem ali brez njega, ali če gre za sekance, iveri, žagovino, lesne odpadke ali ostanke in če se uporabi pri prevozu kakršnih koli predmetov v obliki pregradnega materiala, podpornega lesa ali palet v primeru, da pomeni nevarnost za zdravje rastlin.
4. Saditev je namestitev rastlin, da bi zagotovili njihovo nadaljnjo rast in generativno ali vegetativno razmnoževanje.
5. Rastline za saditev so:
- rastline, ki so že posajene in bodo ostale posajene ali bodo presajene,
- rastline, ki še niso posajene, a so namenjene saditvi.
6. Škodljivi organizmi pomenijo katerokoli vrsto, sev ali biotip rastline, živali ali patogenega povzročitelja, ki so škodljivi rastlinam ali rastlinskim proizvodom.
7. Nadzorovani predmeti so zemljišča, skladiščni prostor, embalaža, prevozno sredstvo, zabojnik, zemlja ali kateri koli drug organizem, predmet ali snov, ki lahko vsebuje ali širi škodljive organizme in ki zahteva uvedbo fitosanitarnih ukrepov.
8. Pošiljka je količina blaga, ki jo spremlja en sam dokument, potreben za carinske ali druge formalnosti, kot na primer eno samo fitosanitarno spričevalo ali en sam alternativni dokument ali žig. Pošiljko lahko sestavlja ena ali več partij.
9. Fitosanitarni ukrep je zakonodajni, upravni ali drug postopek, ki se izvede v skladu s tem zakonom, da se prepreči vnos oziroma širjenje škodljivih organizmov.
10. Fitosanitarni predpis pomeni ta zakon in vse predpise, izdane na njegovi podlagi, ter mednarodne pogodbe s področja zdravstvenega varstva rastlin, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
11. Država porekla pomeni državo, v kateri so bile pridelane rastline, iz katerih so rastlinski proizvodi.
12. Premeščanje je vsako premikanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov izven mesta pridelave na ozemlju Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti).
13. Mesto pridelave je posest ali skupina zemljišč, ki je posamezna pridelovalna enota z vsemi pripadajočimi objekti, stroji in opremo.
14. Vnos iz tretjih držav je vnos pošiljke in škodljivih organizmov na carinsko območje Skupnosti, ne glede na to, kakšna raba ali uporaba je bila v skladu s tem zakonom in v skladu s carinskimi predpisi dovoljena za rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete, razen vnosa zaradi tranzita.
15. Vnos škodljivega organizma je tudi vsak vstop škodljivega organizma na območje, kjer še ni navzoč ali je navzoč v omejenem obsegu.
16. Izvoz je vsak iznos pošiljk s carinskega območja Skupnosti in zajema tudi ponovni izvoz ter začasni izvoz.
17. Tranzit je vsako premeščanje blaga pod carinskim nadzorom z enega mesta na drugega na carinskem območju Skupnosti, kot je določeno v 91. členu Uredbe Sveta št. 2913/92/EGS (UL L, št. 302 z dne 19.10.1992) o carinskem zakoniku Skupnosti.
18. Fitosanitarno spričevalo je potrdilo o zdravstvenem stanju pošiljke, ki ga izda pristojni organ za zdravstveno varstvo rastlin, praviloma v državi porekla in spremlja pošiljko, ki se vnaša iz tretjih držav, izvaža ali prevaža v tranzitu.
19. Fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz je potrdilo o zdravstvenem stanju pošiljke, ki ga izda pristojni organ za zdravstveno varstvo rastlin države, v katero se je pošiljka vnesla iz tretjih držav oziroma se je skladiščila, ponovno pakirala ali razdeljevala in spremlja pošiljko, ki se ponovno izvaža.
20. Rastlinski potni list je uradna etiketa ali druga uradna oznaka, ki potrjuje, da rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti, ki se premeščajo na ozemlju Skupnosti, izpolnjujejo zahteve zdravstvenega varstva rastlin, v skladu s predpisi Skupnosti, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin.
21. Imetniki rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov (v nadaljnjem besedilu: imetniki) so fizične in pravne osebe, ki so njihovi lastniki oziroma se ukvarjajo z njihovo pridelavo, predelavo, gospodarjenjem, prodajo ali drugo uporabo.
22. Stalni nadzor škodljivih organizmov je uradni postopek zbiranja in shranjevanja podatkov o navzočnosti škodljivih organizmov ali njihovi odsotnosti, na podlagi fitosanitarnih pregledov, spremljanja zdravstvenega stanja, sistematičnih raziskav ali drugih postopkov ter na podlagi drugih razpoložljivih virov.
23. Fitosanitarni pregled je pregled listin, pregled istovetnosti in zdravstveni pregled rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov z namenom, da se ugotovi navzočnost škodljivih organizmov oziroma skladnost s fitosanitarnimi predpisi.
24. Inšpekcijsko spremljanje zdravstvenega stanja je stalni inšpekcijski postopek preverjanja zdravstvenega stanja rastlin.
25. Uradni vzorec je vzorec, ki ga odvzame pristojni inšpektor oziroma druga uradna oseba po tem zakonu.
26. Tretje države so države, ki niso države članice Evropske unije.
27. Vstopno mesto je mesto, kjer so rastline, rastlinski proizvodi in drugi nadzorovani predmeti prvič vneseni na carinsko območje Skupnosti:
- letališče v primeru zračnega prevoza,
- pristanišče v primeru pomorskega ali rečnega prevoza,
- postaja v primeru železniškega prevoza ter
- mesto carinskega urada, odgovornega za območje, kjer se prečka meja Skupnosti, v primeru kateregakoli drugega prevoza.
28. Uradni organ vstopnega mesta je odgovorni uradni organ v državi članici, pristojen za fitosanitarne preglede na vstopnem mestu.
29. Uradni organ namembnega območja je odgovorni uradni organ v državi članici, pristojen za fitosanitarne preglede na vstopnem mestu, kjer je carinski urad namembnega območja.
30. Carinski urad vstopnega mesta je urad vstopnega mesta iz 27. točke tega člena.
31. Carinski urad namembnega območja je urad namembnega območja iz tretje točke 340.b člena Uredbe Komisije št. 2454/93/EGS (UL L št. 253 z dne 11. 10. 1993).
32. Carinsko odobrena raba ali uporaba je carinsko odobrena raba ali uporaba iz 15. točke 4. člena Uredbe Sveta št. 2913/92/EGS (UL L št. 302 z dne 19. 10. 1992) o uvedbi carinskega zakonika skupnosti (v nadaljnjem besedilu: carinski zakonik Skupnosti).
33. Seznami škodljivih organizmov ter seznami rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, so seznami iz prilog Direktive Sveta št. 2000/29/ES (UL L št. 169 z dne 10. 7. 2000) s spremembami (v nadaljnjem besedilu: direktiva), in sicer:
- seznam I.A je seznam iz priloge I, del A;
- seznam I.B je seznam iz priloge I, del B;
- seznam II.A je seznam iz priloge II, del A;
- seznam II.B je seznam iz priloge II, del B;
- seznam III.A je seznam iz priloge III, del A;
- seznam III.B je seznam iz priloge III, del B;
- seznam IV.A je seznam iz priloge IV, del A;
- seznam IV.B je seznam iz priloge IV, del B;
- seznam V.A je seznam iz priloge V, del A;
- seznam V.B je seznam iz priloge V, del B;
- seznam VI. je seznam iz priloge VI.
34. Uradna oseba je po tem zakonu tudi oseba, ki je zaposlena v odgovornem uradnem organu, ki izvaja naloge na podlagi javnega pooblastila v skladu s tem zakonom.

II. ZDRAVSTVENO VARSTVO RASTLIN

4. člen
(izvajalci zdravstvenega varstva rastlin)

Zdravstveno varstvo rastlin je pravica in obveznost Republike Slovenije, njenih organov ter izvajalcev javnih pooblastil, izvajalcev javne službe zdravstvenega varstva rastlin in imetnikov (v nadaljnjem besedilu: izvajalci zdravstvenega varstva rastlin).

5. člen
(obveznosti organov Republike Slovenije in izvajalcev javne službe)

Organi Republike Slovenije in izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin morajo izvajati oziroma sodelovati pri izvajanju stalnega nadzora rastlin, rastlinskih proizvodov, zemljišč, prostorov za skladiščenje, predelavo in hrambo rastlin in rastlinskih proizvodov, sredstev za prevoz rastlin in rastlinskih proizvodov ter drugih nadzorovanih predmetov, z namenom ugotavljanja in poročanja o pojavu in širjenju škodljivih organizmov ter njihovega zatiranja.

O vseh novih ali nepričakovanih pojavih škodljivih organizmov s seznamov I.A in II.A morajo izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin nemudoma obvestiti pristojnega inšpektorja in upravo.

Na področju zdravstvenega varstva rastlin v gozdarstvu so organi Republike Slovenije in izvajalci javne službe dolžni ravnati v skladu s tem zakonom in v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdarstva.

6. člen
(obveznosti imetnikov)

Imetniki morajo pregledovati gojene rastline, vključno z obdelovalnimi površinami (polja, nasadi, drevesnice, vrtovi, rastlinjaki), prostorastoče rastline, prostore za skladiščenje, predelavo in hrambo rastlin in rastlinskih proizvodov, sredstva za prevoz rastlin in rastlinskih proizvodov ter druge nadzorovane predmete, ki jih imajo v lasti ali drugi uporabi oziroma jih obdelujejo ali uporabljajo, z namenom ugotavljanja pojava in širjenja škodljivih organizmov.

O vseh novih ali nepričakovanih pojavih škodljivih organizmov s seznamov I.A in II.A morajo imetniki nemudoma obvestiti pristojnega inšpektorja oziroma izvajalce javne službe zdravstvenega varstva rastlin, ki o tem obvestijo upravo. Izvajati morajo ukrepe za preprečevanje širjenja oziroma zatiranje škodljivih organizmov, ki jih določi uprava.

Če imetnik ne izvede ukrepov iz prejšnjega odstavka, pristojni inšpektor odredi njihovo izvedbo na stroške imetnika.

Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena morajo imetniki, ki so lastniki, ali drugi uporabniki gozdov, o vseh novih ali nepričakovanih pojavih škodljivih organizmov s seznamov I.A in II.A iz drugega odstavka 7. člena tega zakona, nemudoma obvestiti javno gozdarsko službo, določeno v zakonu, ki ureja varstvo gozdov, ki o tem obvesti upravo.

Obveznost obveščanja iz tega člena velja tudi za katerokoli drugo osebo, ki zaradi narave svojega dela sumi ali opazi nov ali nepričakovan pojav škodljivih organizmov.

III. PREPREČEVANJE VNOSA IN ŠIRJENJA TER
ZATIRANJE ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV

1. Skupne določbe

A) Škodljivi organizmi, rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti

7. člen
(seznami škodljivih organizmov)

Škodljivi organizmi se glede na nevarnost za zdravje in obstoj posameznih vrst rastlin ter glede na nevarnost povzročitve velike ekonomske škode razvrstijo v sezname. Za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov se izvaja stalni nadzor škodljivih organizmov ter ukrepi po tem zakonu.

Škodljivi organizmi, ki se štejejo za posebej nevarne rastlinam in rastlinskim proizvodom, so razvrščeni v naslednje sezname:
- seznam I.A in seznam II.A, ki se nanašata na celotno ozemlje Skupnosti;
- seznam I.B in seznam II.B, ki se nanašata na določena varovana območja.

Ukrepe za preprečevanje vnosa, širjenja ter za zatiranje škodljivih organizmov iz tega člena predpiše minister v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive.

53. člen
(tujerodne vrste organizmov)

Tujerodna vrsta organizma je tista vrsta, ki jo naseli človek in v določenem ekosistemu pred naselitvijo ni bila navzoča.

Za namen biotičnega varstva rastlin v zavarovanih prostorih in na prostem, je dovoljeno uporabljati le tiste tujerodne vrste organizmov, ki so na seznamu, ki ga objavi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave.

Uprava izda dovoljenje za vnos in uporabo tujerodnih vrst organizmov iz prejšnjega odstavka s soglasjem ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave, na podlagi ugotovitve, da poseg v naravo ne ogroža naravnega ravnovesja ali biotske raznovrstnosti, v skladu s predpisi na področju ohranjanja narave.

Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se lahko izjemoma izda dovoljenje za vnos in uporabo tujerodnih vrst organizmov za namen biotičnega varstva rastlin za znanstvene in raziskovalne organizacije, če jih uporabijo za poskusne, raziskovalne ali razvojne namene. Dovoljenje se izda na način iz prejšnjega odstavka.

Za pridobitev dovoljenja iz tretjega in četrtega odstavka tega člena mora vlagatelj izpolnjevati tudi predpisane pogoje glede prostorov, opreme in kadrov.

Vlogo za izdajo dovoljenja iz tretjega in četrtega odstavka tega člena morajo vlagatelji podati pri upravi. Vloga mora vsebovati zlasti naslednje podatke:
- osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež;
- odgovorno osebo;
- vrsto dejavnosti;
- vrsto in način uporabe glede na ciljni škodljivi organizem;
- program naselitve in seznam prejemnikov;
- oceno tveganja za naravo;
- dokazila, da je organizem dovoljeno uporabljati vsaj v treh ekološko primerljivih evropskih državah;
- dokazila, da je organizem namenjen uporabi za biotično varstvo rastlin;
- dokazila, da so izpolnjeni drugi predpisani pogoji za uporabo.

Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave, predpiše podrobnejše pogoje iz petega odstavka tega člena in podrobnejšo vsebino vloge iz prejšnjega odstavka.

Uprava vodi evidenco o vnosu in uporabi tujerodnih vrst organizmov iz tega člena.

VI. STROŠKI, PRISTOJBINE IN SOFINANCIRANJE PROGRAMOV

58. člen
(stroški)

Vse stroške preiskav rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki so bile opravljene na zahtevo pristojnega inšpektorja ali odgovornega uradnega organa zaradi ugotovitve zdravstvenega stanja rastlin, v primeru, kadar je izvid analize neugoden za imetnika, plača imetnik, pri katerem so bili vzeti uradni vzorci, razen če ni drugače predpisano.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se vsi stroški preiskav rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, s katerim se potrdi ali ovrže sum na škodljivi organizem, plačajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije, če so o novem ali nepričakovanem pojavu škodljivih organizmov v skladu z drugim odstavkom 6. člena tega zakona imetniki obvestili pristojnega inšpektorja oziroma drugo uradno osebo iz tega zakona.

Vse stroške ukrepov po tem zakonu, nastale zaradi zagotavljanja zdravstvenega varstva rastlin, nosi imetnik, razen če ni drugače predpisano.

Stroške tečajev strokovnega usposabljanja za pridobitev dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov plača vlagatelj.

XII. PRISTOJNOSTI DRŽAVNIH ORGANOV

1. Vlada in minister

72.a člen
(Vlada)

Vlada Republike Slovenije lahko v primeru množičnega izbruha rastlinskih škodljivih organizmov iz 12.a člena tega zakona naloži posebne naloge in izvedbo ukrepov izvajalcem javnih pooblastil zdravstvenega varstva rastlin, javni službi zdravstvenega varstva rastlin in drugim izvajalcem zdravstvenega varstva rastlin zaradi izvedbe predpisanih ukrepov na posebno nadzorovanem območju.

Vlada Republike Slovenije lahko za preprečevanje širjenja in zatiranje škodljivih organizmov v primerih iz prejšnjega odstavka, če gre za naravne ali druge nesreče, odredi tudi obvezno sodelovanje Civilne zaščite, gasilcev in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, policije ter drugih pristojnih institucij v državi.

73. člen
(ukrepi ministra)

Minister za izvajanje tega zakona lahko odredi naslednje ukrepe;
- na določenem območju odredi prepoved gojenja posameznih vrst, sort ali klonov rastlin;
- omeji ali prepove trgovanje s posameznimi vrstami rastlin;
- odredi obvezno sodelovanje imetnikov pri zatiranju škodljivih organizmov ter uporabo njihove opreme za ta namen;
- odreja vse druge ukrepe, potrebne za izvajanje tega zakona.

83. člen
(prekrški)

Z globo od 800 do 33.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba:
1. če ne ravna v skladu z drugim odstavkom 5. člena ali s prvim, drugim oziroma četrtim odstavkom 6. člena,
2. če ne zavaruje in prepreči stika z drugimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in nadzorovanimi predmeti (drugi odstavek 9. člena),
3. če daje in objavlja podatke v nasprotju z določbami tretjega odstavka 11. člena,
4. če daje in objavlja podatke o pojavu na novo odkritega škodljivega organizma v Republiki Sloveniji brez odobritve Uprave (četrti odstavek 11. člena),
5. če vnaša in širi škodljive organizme v nasprotju s 14. členom,
6. če vnaša in premešča rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete v nasprotju s 15. členom,
7. če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 16. člena,
8. če ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 19. člena,
9. če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 22. člena,
10. če ne vnaša pošiljk rastlin iz tretjih držav čez določena vstopna mesta (prvi odstavek 24. člena),
11. če vnaša pošiljke s seznama V.B., ki niso fitosanitarno pregledane, iz tretjih držav (drugi odstavek 25. člena),
12. če vnaša pošiljke s seznama V.B. brez fitosanitarnega spričevala iz tretjih držav (prvi ali četrti odstavek 25.a člena),
13. če o prispetju pošiljk rastlin ne obvesti fitosanitarnega inšpektorja (prvi odstavek 30. člena),
14. če ne izvaja ukrepov, ki jih odredi fitosanitarni inšpektor (tretji odstavek 30. člena) oziroma ne zagotovi, da se pošiljka ne spremeni (četrti in peti odstavek 36. člena),
15. če ravna v nasprotju s 37. členom,
16. če premešča rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete v nasprotju z 38. členom ali prvim odstavkom 39. člena,
17. če ne zagotovi fitosanitarnega pregleda, rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov (prvi in drugi odstavek 41. člena),
18. če izdaja rastlinske potne liste brez dovoljenja Uprave (druga alinea tretjega odstavka 42. člena),
19. če izda rastlinski potni list v nasprotju s 46. členom,
20. če ravna v nasprotju s 47. členom,
21. če ravna v nasprotju z 48. členom,
22. če ravna v nasprotju z 49. členom,
23. če ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom 50. člena,
24. če vnaša, goji ali uporablja domorodne vrste organizmov v nasprotju z drugim odstavkom 52. člena,
25. če vnaša iz tretjih držav ali uporablja tujerodne organizme v nasprotju z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 53. člena,
26. če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 55. člena,
27. če kot izvajalec zdravstvenega varstva rastlin ne vodi in sproti dopolnjuje predpisanih evidenc, registrov in baz podatkov v skladu s prvim odstavkom 56. člena.
28. če kot izvajalec javne službe ne opravlja obveznosti iz prvega odstavka 62. člena,
29. če kot izvajalec javne službe ne uporablja finančnih sredstev v skladu z drugim odstavkom 63. člena,
30. če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 92. člena.

Z globo od 400 do 16.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.

Z globo od 200 do 1.200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

Z globo od 200 do 600 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi fizična oseba.gostopni organ.

Zadnja sprememba: 01/18/2010

Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov