REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

1. Ocena stanja in razlogi za sprejetje zakona

1.1. Splošno
Nova pravila Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07; v nadaljnjem besedilu: ZFPPIPP) so se za postopke zaradi insolventnosti začela uporabljati 1. oktobra 2008. Podatki o gibanju in reševanju zadev v postopkih zaradi insolventnosti (postopkih prisilne poravnave in stečajnih postopkih) in postopkih prisilnih likvidacij za leto 2009 so prikazani v preglednici.

^*1 oznaka za vrsto postopka pomeni:

1	postopek prisilne poravnave
2	stečaj pravne osebe
3	osebni stečaj (OZ – podjetnik, OJ – zasebnik in potrošnik)
4	stečaj zapuščine
5	prisilna likvidacija

Minister za pravosodje je v oktobru 2009 imenoval delovno skupino za pripravo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah ZFPPIPP (v nadaljnjem besedilu: delovna skupina), kot svoj strokovni (svetovalni) organ z nalogo, da prouči izvajanje novega ZFPPIPP v praksi, zlasti glede in naslednjih vprašanj, ki so bila v zadnjem obdobju aktualna v javnosti:
– možnosti za večjo učinkovitost postopkov zaradi insolventnosti,
– problematika reševanja zdravih jeder,
– ustreznost ureditve glede položaja upnikov, in
– ustreznosti ureditve položaja upraviteljev v postopkih zaradi insolventnosti.

Člani delovne skupine so:

– predstavniki sodišč,
– predstavniki ministrstev in drugih državnih organov (Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za finance in DURS),
– predstavniki zbornic poslovnih subjektov (Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Trgovinske zbornice Slovenije) in Združenja bank Slovenije in
– strokovnjaki za postopke zaradi insolventnosti.

V začetku decembra 2009 je Ministrstvo za pravosodje sodelovalo pri organizaciji strokovnega posveta, ki se ga je udeležilo več kot 100 sodnikov, upraviteljev in drugih strokovnjakov in na katerem so bila obravnavana aktualna vprašanja in problemi v zvezi s postopki zaradi insolventnosti.

Ministrstvo za pravosodje je prejelo obvestila o težavah oziroma pobude od naslednjih skupin:
– sodišč,
– Društva upraviteljev Slovenije in posameznih upraviteljev,
– Davčne uprave RS,
– Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Združenja bank Slovenije,
– bank in drugih finančnih organizacij ter
– civilnih združenj in drugih posameznikov.

Delovna skupina je preučila vse pobude in o njih oblikovala stališča. Celotno besedilo prejetih pobud in stališč delovne skupine je zbrano v dokumentu Stališča delovne skupine o pobudah za spremembo ZFPPIPP (z dne 8. 3. 2010), ki je objavljen na javnih spletnih straneh Ministrstva za pravosodje. Delovna skupina je pri oblikovanju stališč upoštevala tudi primerjalno analizo. V zvezi s pobudami, ki so po presoji delovne skupine utemeljene, je hkrati z njihovo obravnavo oblikovala predloge sprememb in dopolnitev ZFPPIPP.

Navedene pobude ter stališča in predlogi delovne skupine so strokovna izhodišča, na podlagi katerih je predlagatelj ocenil stanje izvajanja pravil ZFPPIPP v praksi in oblikoval ta predlog zakona.

1.1. Povečanje učinkovitosti postopkov zaradi insolventnosti in z njimi povezanih izvršilnih postopkov
Ključni razlogi za spremembo ureditve v ZFPPIPP v zvezi s povečanjem učinkovitosti postopkov zaradi insolventnosti in z njimi povezanih izvršilnih postopkov so:

– Praksa je pokazala, da je za okrajna sodišča nesmotrno, da vodijo postopke osebnega stečaja, saj organizacija dela zaradi preobremenjenosti okrajnih sodišč z izvršilnimi zadevami ne omogoča ustrezne specializacije sodnikov. Za učinkovito vodenje teh postopkov pa je potrebno posebno znanje in ustrezne izkušnje.

– Ker v postopkih zaradi insolventnosti ni izrednih pravnih sredstev (razen zahteve za varstvo zakonitosti, ki ni v dispoziciji strank), je zaradi poenotenja sodne prakse (in s tem višje pravne varnosti kot vidika predvidljivosti odločitev) smotrno, da o vseh zadevah na drugi stopnji odloča samo eno sodišče.

– Uvedba pristojnosti referentov za odločanje o manj zahtevnih zadevah in za izvajanje pomožnih procesnih dejanj se je na področju sodnega registra in zemljiške knjige pokazala za izjemno učinkovito. Zato jo ta institut smotrno uvesti tudi v postopke zaradi insolventnosti.

– V okviru projekta informatizacije zemljiške knjige bo v letu 2010 izdelana programska oprema, ki bo omogočala elektronsko vlaganje pisanj strank in elektronsko vročanje v vseh civilnih postopkih. Zato je v ZFPPIPP treba zagotoviti ustrezne pravne okvire za tako elektronsko poslovanje sodišč.

– Po začetku stečajnega postopka je smotrno, da se prodaja (unovčenje) celotnega premoženja stečajnega dolžnika izvede v stečajnem postopku. Po sedanji ureditvi v ZFPPIPP se izvršilni postopki nadaljujejo, če je upnik pred začetkom stečaja v izvršilnem postopku pridobil ločitveno pravico, prodaja drugega premoženja pa se izvede v stečajnem postopku. Bolj ekonomična od sedanje je rešitev, po kateri bi se morebitni izvršilni postopki, ki tečejo proti stečajnemu dolžniku, ustavili in prodaja celotnega premoženja osredotočila v stečajnem postopku.

– Če proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ni vložen noben ugovor (iz 62. ali 63. člena ZFPPIPP), je nesmotrno sestavljanje dopolnjenega seznama. Zato je smotrno postopek preizkusa terjatev pri teh položajih ustrezno spremeniti in s tem pospešiti.

– Postopek prodaje premoženja bi bilo treba pospešiti tako, da se pravila o dodatnem soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe (poleg odločitve sodišča k prodaji) uporabljajo samo za prodaje premoženja večje vrednosti in da se zagotovi večja prožnost pri prodaji netržnih zalog, rabljene opreme ali strojev, trgovskega blaga in končnih izdelkov ter nepremičnin majhne vrednosti.

– Pravila o postopku odpusta obveznosti je treba dopolniti tako, da omogočajo učinkovitejši nadzor nad insolventnim dolžnikom.

1.2. Pravni okviri, ki posamezniku kljub postopku osebnega stečaja omogočajo nov začetek
Ureditev v ZFPPIPP je treba ustrezno dopolniti s pravili, ki poštenemu podjetniku ali zasebniku, nad katerim je začet postopek osebnega stečaja, omogočajo nov zagon (poslovanje), v skladu z usmeritvami v naslednjih dokumentih EU:
– Aktom za mala podjetja (COM(2008)394),
– Sporočilom Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Premagovanje posledic poslovnega neuspeha – za politiko novih priložnosti – Uresničevanje lizbonskega partnerstva za rast in delovna mesta, Bruselj, 05.10.2007 (COM(2007)584) in
– Sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Najprej pomisli na male« »Akt za mala podjetja« za Evropo, Bruselj, 25. 6. 2008 (COM(2008)394).

1.3. Presoja ustreznosti ureditve položaja upnikov in upniškega odbora v postopkih zaradi insolventnosti
Pristojnosti upniškega odbora so v ZFPPIPP urejene jasno in nedvoumno tako, da je v členu, ki ureja odločanje sodišča o posamezni zadevi v stečajnem postopku (na primer o izdaji sklepa o prodaji premoženja, ki spada v stečajno maso), opredeljeno, ali je za odločitev potrebno mnenje oziroma soglasje upniškega odbora (primerjaj 1. točko 87. člena ZFPPIPP). V 88. členu ZFPPIPP pa je urejen postopek v zvezi z mnenjem ali soglasjem upniškega odbora. Ureditev v ZFPPIPP je smiselno enaka kot v drugih primerljivih pravnih sistemih. Zato sistemska sprememba ni potrebna.

Ureditev bi bilo smotrno izboljšati tako:

– da se omogoči, da je mesto zasedanja upniškega odbora tudi v kraju zunaj sedeža sodišča, če s tem soglašajo vsi upniki, in
– da se upravitelju in upniškemu odboru podeli pravica do pritožbe proti odločitvi sodišča o ugovoru upravitelja proti zahtevi upniškega odbora za izredno poročilo.

– Položaj upraviteljev v postopkih zaradi insolventnosti je glede na njihove naloge in pristojnosti (pooblastila) v tem postopku podoben položaju sodnih izvršiteljev in notarjev. Obe navedeni profesionalni skupini, se po ureditvi v ZIZ oziroma ZN obvezno združujeta v ustrezno poklicno zbornico (Zbornico izvršiteljev oziroma Notarsko zbornico), ki ima tudi pristojnost (javno pooblastilo) in obveznost (javno dolžnost) opravljati nadzor svojih članov pri opravljanju nalog v izvršilnih postopkih oziroma pri notarskih dejanjih. Zato se je treba določiti pravila o ustanovitvi in delovanju Zbornice upraviteljev in o disciplinski odgovornosti upraviteljev, smiselno enaka kot pri ureditvi Notarske zbornice in disciplinske odgovornosti notarjev v Zakonu o notariatu (ZN).

– Uveljaviti je treba dosledno pravilo o vrstnem redu imenovanja upraviteljev (glej tudi obrazložitev k spremembi 116. člena ZFPPIPP).

– Ker mora upravitelj za pridobitev dovoljenja opraviti zahteven strokovni izpit, ki vključuje preverjanje pravnega in ekonomskega znanja, potrebnega za uspešno opravljanje nalog v postopkih zaradi insolventnosti, vrsta predhodne izobrazbe (omejitev samo na visokošolsko izobrazbo pravne ali ekonomske smeri) ni smiselna. Poleg strokovnega znanja mora oseba za (samostojno) izvajanje nalog in pristojnosti upravitelja imeti tudi ustrezne izkušnje.

– Treba je jasno določiti, katere storitve so vključene v nagrado upravitelja tako, da mora upravitelj stroške teh storitev, če jih odda drugi osebi, plačati sam (in ne iz stečajne mase) in katere storitve (na primer računovodske in odvetniške storitve) niso vključene v nagrado (nadomestilo za delo upravitelja) in se plačilo teh storitev opravi kot strošek stečajnega postopka. Zato je treba ustrezno spremeniti ureditev v 103. in 354. členu ZFPPIPP.

1.5. Ureditev učinkov postopka zaradi insolventnosti za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb in sprememba ureditve učinkov pobota
Ključni razlogi za spremembo ureditve v ZFPPIPP glede učinkov postopka zaradi insolventnosti za posamezne vrste finančnih instrumentov so:

– Zaradi pravne varnosti in predvidljivosti v zvezi s kvalificiranimi finančnimi pogodbami so potrebna posebna pravila o učinkih postopkov zaradi insolventnosti za izravnavo teh pogodb. Za razmerja v zvezi s finančnimi zavarovanji so ta pravila urejena v 12. členu ZFZ. V skladu s potrebami poslovne prakse pa so ta pravila potrebna tudi v razmerjih, katerih predmet ni finančno zavarovanje po ZFZ oziroma za katera se ne uporabljajo pravila ZFZ.

– Prepoved pobota s terjatvami, pridobljenimi s cesijo, je v 263. členu ZFPPIPP določena preširoko, saj vključuje obdobje zadnjih šest mesecev pred uvedbo stečajnega postopka. Namen (ratio) nedovoljenosti pobota je preprečiti, da bi oseba, ki ima v razmerju do stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka položaj dolžnika, po začetku stečajnega postopka pridobila terjatev, nastalo pred začetkom stečajnega postopka, od drugega upnika in tako dosegla pogoje za pobot terjatev. Tako pravilo je na primer določeno tudi v §96(1)1 nemškega InsO. Zato je treba ureditev ustrezno spremeniti.

1.6. Presoja problematike reševanja zdravih jeder
Pravna ureditev določenega področja je učinkovita v pomenu funkcionalnosti, če ustrezno upošteva značilnosti področja, ki ga ureja, in pravila (spoznanja) drugih strok. Položaj insolventnosti poslovnega subjekta je izvorno poslovnofinančni položaj. Zato moramo pri presoji ustreznosti (primernosti, funkcionalnosti) ureditve v ZFPPIPP ustrezno upoštevati spoznanja poslovno-finančne stroke. Na teh spoznanjih temelji tudi opredelitev finančnega prestrukturiranja v 15. členu ZFPPIPP. Finančno prestrukturiranje je celota ukrepov, ki se izvedejo, da bi dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. V 15. členu ZFPPIPP sta navedena najpogostejša ukrepa finančnega prestrukturiranja, ki sta lahko hkrati tudi vsebina dolžnikovega predloga prisilne poravnave:

1. zmanjšanje in odložitev zapadlosti dolžnikovih obveznosti,
2. pri kapitalski družbi: izvedba povečanja osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do dolžnika, ali z novimi denarnimi vložki.

Splošno uveljavljeno spoznanje poslovnofinančne stroke je, da je treba, če družba postane insolventna, ukrepati hitro. Odlašanje z ustreznimi ukrepi zmanjšuje možnost uspešnega finančnega prestrukturiranja. Zato mora poslovodstvo v enem mesecu po nastanku insolventnosti izdelati poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja (prvi odstavek 35. člena ZFPPIPP).

Odgovora na vprašanji, ali je (uspešno) finančno prestrukturiranje insolventne družbe (še) mogoče in kateri ukrepi so ustrezni, da bi družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna, sta odvisna od trenutnega finančnega položaja družbe in vzrokov, zaradi katerih je postala insolventna. V zvezi s tem lahko nastanejo ti (osnovni položaji) položaji:

1. V nekaterih primerih za zagotovitev ustreznega obratnega kapitala (torej za ustrezno dolgoročno financiranje kratkoročnih naložb) in s tem za odpravo vzrokov insolventnosti zadoščajo ukrepi, ki jih lahko poslovodstvo izvede samostojno (na primer prodaja poslovno nepotrebnega premoženja). Če s temi ukrepi ni mogoče znova zagotoviti kapitalske ustreznosti družbe (njene kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti), so najprimernejši dodatni dolgoročni viri financiranja dodatna vplačila lastnikov (družbenikov oziroma delničarjev) na podlagi ustreznega povečanja osnovnega kapitala. V teh primerih lahko družba (oziroma drug poslovni subjekt) izvede finančno prestrukturiranje zunaj postopka zaradi insolventnosti.

2. V drugih primerih lahko družba izvede finančno prestrukturiranje samo tako, da upniki privolijo v zmanjšanje oziroma odločitev zapadlosti svojih terjatev. V teh primerih mora družba opraviti finančno prestrukturiranje v postopku prisilne poravnave.

3. Namen finančnega prestrukturiranja je odprava vzrokov insolventnosti in zagotovitev pogojev, da bo družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. Izvajanje ukrepov finančnega prestrukturiranja insolventne družbe je smiselno samo, če je verjetno, da bo finančno prestrukturiranje uspešno, torej da bo družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. Če možnosti za uspešno finančno prestrukturiranje ni, je tako za upnike kot tudi za lastnike (družbenike oziroma delničarje) ugodneje, da družba takoj neha poslovati in se nad njo začne stečajni postopek. Navadno namreč družba, ki je postala insolventna, posluje s tekočo izgubo, ki povečuje njeno morebitno prezadolženost in s tem zmanjšuje delež poplačila terjatev upnikov. Namen kratkega roka za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka je (v skladu s spoznanji poslovno finančne stroke) zagotoviti, da se, če finančno prestrukturiranje družbe ni mogoče, čim prej začne stečajni postopek in s tem dosežejo najoptimalnejši pogoji za poplačilo upnikov, saj nadaljnje poslovanje subjekta, ki posluje s tekočo izgubo nujno zmanjšuje obseg premoženja, iz katerega se lahko poplačajo upniki. To hkrati omogoča tudi ustrezno zaščito delavcev, ki jim insolventni dolžnik v zadnjih mesecih pred začetkom stečaja pogosto ni sposoben izplačevati (niti minimalnih) plač, saj delavci z začetkom stečaja pridobijo možnost, da jim te plače za zadnje tri mesece (in odpravnino) izplača Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije ter da v prihodnje prejemajo ustrezna nadomestila za primer brezposelnosti. Zato mora sodišče, če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik (insolventna družba), sklep o začetku stečaja izdati v treh delovnih dneh po prejemu predloga (prvi odstavek 241. člena ZFPPIPP).

V 1. in 2. položaju družba (gospodarski subjekt) nadaljuje svoje poslovanje. Mogoče je tudi, da mora zaradi (uspešnega) finančnega prestrukturiranja opustiti nedonosne dele poslovanja, torej dele, pri katerih posluje z izgubo, da bi ohranila preostale, donosne dele.

Čeprav stečajni postopek (3. položaj) praviloma povzroči, da družba preneha poslovati, tudi stečajnem postopku obstajajo možnosti, da se ohrani donosni del poslovanja insolventnega dolžnika, z institutoma, ki ju (že) ureja ZFPPIPP, in sicer:
– z nadaljevanjem poslovanja v skladu s 317. členom ZFPPIPP in
– s prodajo premoženja, ki je poslovna celota po 343. členu ZFPPIPP.

Tudi po začetku stečajnega postopka lahko sodišče na predlog upravitelja (in v soglasju z upniškim odborom) dovoli nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika, če bo tako mogoče doseči ugodnejše pogoje za prodajo premoženja stečajnega dolžnika, ki se uporablja pri tem poslovanju, kot poslovne celote (peti odstavek 317. člena ZFPPIPP). V takem primeru upravitelj delavcem, ki so potrebni za nadaljevanje poslovanja ne odpove delovnega razmerja.

Analiza pokaže, da pri nobenem od mogočih položajev v zvezi z insolventnostjo dodatna pravila za ohranitev donosnih delov poslovanja (»zdravih jeder«) niso potrebna, saj uresničitev tega namena sistemsko konsistentno, v skladu z načeli sodobnih ureditev postopkov zaradi insolventnosti in ob ustreznem upoštevanju pravil poslovnofinančne stroke omogoča že sedanja ureditev v ZFPPIPP.

2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona

Osrednji cilji in vsebina poglavitnih rešitev predlaganih sprememb so:

1. Povečanje učinkovitosti postopkov zaradi insolventnosti in z njimi povezanih izvršilnih postopkov (glej razdelek 1.1. uvoda k predlogu zakona). Za dosego tega cilja se predlagajo te spremembe ali dopolnitve ureditve v ZFPPIPP:

– 51. člen ZFPPIPP se spremeni tako, da se določi enotna stvarna pristojnost okrožnih sodišč za vse postopke zaradi insolventnosti (tudi za osebni stečaj zasebnika ali potrošnika in za stečaj zapuščine).
– Novi četrti odstavek 52. člena ZFPPIPP določa generalno delegacijo krajevne pristojnosti na Višje sodišče v Ljubljani.
– Z novim drugim odstavkom 53. člena ZFPPIPP se uvaja institut sodnih referentov, ki omogoča razbremenitev sodnikov pri enostavnejših procesnih dejanjih v postopkih zaradi insolventnosti.
– Zaradi racionalizacije poslovanja sodišč se z novim 123. a členom ZFPPIPP določa obveznost vlaganja pisanj, ki jih vlagajo odvetniki v elektronski obliki. Za upravitelje je obveznost vlaganja elektronskih pisanj že določena v četrtem odstavku 98. člena ZFPPIPP. Za obe skupini profesionalnih udeležencev (odvetnikov in upraviteljev) določajo tudi pravila o elektronskem vročanju v varni elektronski poštni predal.
– Zaradi koncentracije unovčenja vsega premoženja v stečajnem postopku se predlagajo spremembe 132., 279., 280., 281., 298., 304., 308., 325., 370. in 371. člena ZFPPIPP, nov 444. a člen ZFPPIPP in črtanje 307. člena ZFPPIPP.
– Zaradi pospešitve in racionalizacije postopka preizkusa terjatev v stečajnem postopku se predlagajo spremembe 60., 61., 65., 68., 69., 296. in 392. člena ZFPPIPP.
– Zaradi pospešitve prodaje premoženja stečajnega dolžnika se predlagajo spremembe 323., 341. in 346. člena ZFPPIPP.
– Zaradi učinkovitejšega nadzora nad insolventnim dolžnikom v postopku odpusta obveznosti se predlagajo spremembe 383., 398., 399., 400. in 401. člena ZFPPIPP.

3. Z novimi 389. a do 389. d členi ZFPPIPP se določajo pravna pravila, ki poštenemu podjetniku ali zasebniku, nad katerim je začet postopek osebnega stečaja, omogočajo nov zagon oziroma ponoven začetek poslovanja kot podjetnik ali zasebnik ob ustreznem nadzoru upravitelja in sodišča (glej tudi razdelek 1.2. uvoda k predlogu zakona).

4. Za zagotovitev ustreznejših pravnih okvirov za delovanje upniškega odbora se predlaga sprememba 95. in 100. člena ZFPPIPP (glej tudi razdelek 1.3. uvoda k predlogu zakona).

5. Za zagotovitev ustreznejših pravnih okvirov glede upraviteljev se predlagajo te spremembe ali dopolnitve ureditve v ZFPPIPP (glej tudi razdelek 1.4. uvoda k predlogu zakona):

– v novem oddelku 3.6.4. ZFPPIPP (novi 120. a do 120. p členi) se določajo pravila o ustanovitvi in delovanju Zbornice upraviteljev in o disciplinski odgovornosti upraviteljev,
– zaradi jasne razmejitve storitev, katerih stroški so vključeni v nagrado upravitelja, in storitev, ki se smejo plačati kot strošek stečajnega postopka, se predlaga sprememba 103. in 354. člena ZFPPIPP,
– v zvezi z drugimi vprašanji, povezanimi s pravili o upraviteljih se predlagajo še spremembe 99., 106., 108., 109., 111., 112. in 116. člena ZFPPIPP.

– novi 24. a, 164. a in 264. a člen ZFPPIPP, s katerimi se določajo pravila o učinkih postopkov zaradi insolventnosti za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb, ter s tem povezana sprememba 483. člena ZFPPIPP,
– s spremembo 263. člena ZFPPIPP se prepoved pobota terjatev, pridobljenih s cesijo, zoži samo na terjatve, pridobljene (cedirane) po začetku stečajnega postopka.

S predlogom zakona se ne spreminjajo temeljna načela postopkov zaradi insolventnosti, med katerimi so najpomembnejša:
– načelo enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP), ki zahteva, da je treba vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako,
– načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP), po katerem je treba postopek zaradi insolventnosti voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov, in
– načelo hitrosti postopka, ki zahteva, da postopek poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja.

3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva
Predlog zakona nima posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva.

4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije

4.1 Prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije
Spremembe in dopolnitve ureditve v predlogu zakona niso predmet usklajevanja z evropskim pravnim redom.

4.2 Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih

Nemčija
Slovenski pravni sistem spada v skupino germanskih pravnih sistemov, saj je večina področij civilnega prava urejena po nemškem zgledu (to velja zlasti za področje korporacijskega prava – ZGD-1, stvarnega prava – SPZ, v pretežnem delu pa tudi za obligacijsko pravo – OZ, civilno procesno pravo – ZPP in ureditev postopkov zaradi insolventnosti – ZFPPIPP). Zato so instituti nemškega prava neposredno primerljivi s slovenskimi.

Tudi nemški InsO pozna dve vrsti postopkov zaradi insolventnosti:

1. Klasični stečajni postopek, v katerem dolžnik preneha poslovati, upravitelj izvede unovčenje (prodajo oziroma izterjavo) vsega njegovega premoženja in poplačilo upnikov (razdelitev). Enake institute ureja ZFPPIPP v 5. poglavju, v katerem je urejen stečajni postopek nad pravno osebo in ki se (smiselno) uporabljajo tudi za postopek osebnega stečaja.

2. Postopek finančnega prestrukturiranja (Insolvenzplanverfahren), ki je urejen v 6. delu InsO. Temeljne značilnosti tega postopka so:

– Dolžnik lahko predlaga izvedbo tega postopka, če predlogu za začetek postopka priloži načrt finančnega prestrukturiranja (§217 InsO). Enako pravilo je določeno v drugem odstavku 141. člena ZFPPIPP.

– V načrtu finančnega prestrukturiranja mora dolžnik opisati ukrepe, ki jih bo izvedel (§220 InsO) in predlog zmanjšanja oziroma odložitev dospelosti terjatev za posamezne skupine (§§221–228 InsO). Enako je vsebina načrta finančnega prestrukturiranja urejena v 143. do 145. členu ZFPPIPP.

– Načrtu mora dolžnik priložiti poročilo o svojem finančnem položaju in poslovanju (§229 InsO). Enaka obveznost je določena v 142. členu v zvezi s 1. točko drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP.

– Sodišče zavrne načrt finančnega prestrukturiranja in nadaljuje s stečajnim postopkom:
– če načrt ne vsebuje vseh sestavin in teh pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti oziroma jih dolžnik v roku, ki mu ga določi sodišče ne odpravi (1. točka prvega odstavka §231 InsO); enaka pravila so določena v 147. členu ZFPPIPP);
– če ni stvarnih možnosti za izpolnitev obveznosti v skladu s predlaganim načrtom prestrukturiranja (3. točka prvega odstavka §231 InsO); enak učinek imajo pravila, določena v 4. točki drugega odstavka 141. člena v zvezi s četrtim odstavkom 146. člena ZFPPIPP, po katerem je predpostavka za vodenje postopka prisilne poravnave, da je pooblaščeni ocenjevalec dal pritrdilno mnenje, da obstaja zadostna stopnja verjetnosti, da bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila ustrezno finančno prestrukturiranje (torej, da je načrt realno izvedljiv);
– če upnik verjetno izkaže, da prejmejo upniki na podlagi načrta manj ugodne pogoje plačila, kot bi jih dosegli v stečajnem postopku (§251 InsO); enak učinek imajo pravila, določena v 4. točki drugega odstavka 141. člena v zvezi s četrtim odstavkom 146. člena ZFPPIPP, po katerem je predpostavka za vodenje postopka prisilne poravnave, da je pooblaščeni ocenjevalec dal pritrdilno mnenje, da obstaja zadostna stopnja verjetnosti, da bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.

– Sodišče na zahtevo dolžnika dovoli nadaljevanje poslovanja (Eigenverwaltung), če to ne povzroči zamude postopka ali drugih negativnih posledic za upnike (§270 InsO). Za slovensko ureditev je značilno, da začetek postopka prisilne poravnave ne povzroči prekinitve poslovanja dolžnika, zato za nadaljevanje poslovanja med postopkom prisilne poravnave ni potrebno posebno soglasje (sklep) sodišča. Za nadaljevanje poslovanja v stečajnem postopku pa so v 317. členu ZFPPIPP določene enake predpostavke kot v §270 InsO. Če dolžnik nadaljuje poslovanje, nadzor nad njegovim poslovanjem opravlja upravitelj. Dolžnik mora za vsak posel, ki ne spada v okvir rednega poslovanja, dobiti dovoljenje upravitelja (§§274 in 275 InsO). Smiselno enaka pravila so določena v 171. členu ZFPPIPP.

– Pogoj, da sodišče potrdi dolžnikov načrt je, da zanj glasuje večina vseh upnikov (po številu) in upniki, katerih terjatve predstavljajo večino terjatev vseh upnikov (§240 InsO). Po 205. členu ZFPPIPP je prisilna poravnava sprejeta (izglasovana), če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni ponderirani znesek terjatev je najmanj enak 6 /10 vsote vseh ponderiranih zneskov terjatev. Nemški InsO ne pozna količnikov za ponderiranje terjatev pri ugotavljanju izida glasovanja, ki jih določa 201. člen ZFPPIPP.

– Učinki pravnomočno potrjenega načrta po §§254–257 InsO so enaki kot učinki pravnomočno potrjene prisilne poravnave po pravilih, določenih v oddelku 4.5. (212. do 218. člen) ZFPPIPP.

– Po §260 se opravlja nadzor nad izvajanjem načrta finančnega prestrukturiranja, če je tako določeno v načrtu. Opravlja ga upravitelj, ki mora sodišču letno poročati o izpolnjevanju obveznosti po načrtu (prvi odstavek §261 InsO). Po drugem odstavku §261 InsO lahko upniki zahtevajo vmesna poročila o izvajanju načrta. Enake učinke (možnost upnikom sesznaniti se z izvajanjem načrta finančnega prestrukturiranja) zagotavlja ureditev v 40. členu ZFPPIPP, po kateri mora dolžnik po potrditvi prisilne poravnave za vsako koledarsko trimesečje sestaviti poročilo o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja in ga predloži sodišču, ki poročila objavlja na javnem portalu AJPES.

Avstrija
Veljavno avstrijsko pravo ne vsebuje enovite ureditve insolvenčnih postopkov, ampak izhaja iz splošne delitve na stečajni postopek in postopek poravnave. Področje je urejeno posebej v stečajnem zakonu (Konkursordnung, KO) in zakonu o poravnavi (Ausgleichsordnung, AO, oboje RGBl 1914/337).

Stečaj (Konkurs) – avstrijsko pravo razume stečaj kot obliko splošne izvršbe nad premoženjem dolžnika. Tudi v avstrijskem pravu je stečaj funkcionalno namenjen unovčenju vsega dolžnikovega premoženja ter posledičnemu hkratnemu in sorazmernemu poplačilu upnikov. Po tej značilnosti se torej klasični stečaj avstrijskega prava ne razlikuje od nemškega rednega insolvenčnega postopka in stečaja po določbah ZFPPIPP (slovenske ureditve). Pogoji za začetek stečajnega postopka so enaki kakor v nemškem pravu.

Prisilna poravnava (v stečaju) (Zwangsausgleich) – primarno se torej avstrijsko pravo tudi danes še osredotoča predvsem na varovanje interesa upnikov. Kljub temu pa klasični stečaj vsebuje elemente zaščite dolžnika, saj določa pravila za nadaljevanje podjetniških dejavnosti. Stečajni upravitelj (Masseverwalter) mora namreč naprej voditi dolžnikove posle, razen če bi bilo to v škodo upnikov. Postopki, ki se torej izvorno začnejo kot stečajni, se lahko v nadaljevanju prekvalificirajo v reorganizacijski postopek, ki je po tipičnih značilnostih primerljiv z našo prisilno poravnavo s finančno reorganizacijo oziroma finančnim prestrukturiranjem. Podobno kakor v slovenskem pravu pa mora biti dolžnik sposoben izpolniti svoje obveznosti vsaj v najmanjšem znesku (v odstotku), ki je normativno predpisan. Upnikom mora ponuditi plačilo najmanj 20-odstotne terjatve v obdobju, ki ne sme biti daljše od dveh let. V tem delu se avstrijska ureditev razlikuje od veljavne nemške, ki ne postavlja pogoja minimalnega plačila.

Poravnava (zunaj stečaja) (Ausgleich) – po drugi strani pa so poravnalni postopki urejeni tudi zunaj KO. Postopek, ki ga ureja AO, vključuje sodno poravnavo, ki po vsebini predstavlja reorganizacijo dolžnika od uvedbe samega postopka, ki jo nadzoruje sodišče in katere cilj je rešiti dejavnost dolžnika tako, da se mu omogoči nadaljnje poslovanje in odpusti del obveznosti. Razlika v primerjavi s prisilno poravnavo je torej v tem, da se ta postopek začne in opravi neodvisno od stečajnega.

Z zakonom o spremembi insolvenčne ureditve (Insolvenzrechtsänderungsgesetz 2009 – IRÄG 2009), ki ga je v letu 2009 avstrijska vlada (avstrijsko ministrstvo za pravosodje) predložila v obravnavo parlamentu, se avstrijska ureditev spreminja tako, da se poenoti ureditev postopkov zaradi insolventnosti in olajšajo pogoji za sanacijo gospodarskih subjektov v postopkih zaradi insolventnosti. Za uresničitev teh ciljev se spreminja ureditev prisilne poravnave (Ausgleichsverfahren) tako:
– Postopek se izvede na podlagi načrta finančnega prestrukturiranja (Sanierungsplan).
– Dolžnik mora upnikom ponuditi najmanj 30-odstotno poplačilo v največ dveh letih. Slovenska ureditev v ZFPPIPP in nemška ureditev v InsO je prožnejša, saj ne določa najnižjega deleža plačila in najdaljšega roka odložitve obveznosti.
– Namesto sedanje 75% večine, ki je potrebna za potrditev prisilne poravnave (sprejetje načrta finančnega prestrukturiranja) se z IRÄG 2009 določa navadna večina (podobno kot v InsO).

To pomeni, da Avstrija (šele) z IRÄG 2009 uvaja institute v zvezi z načrtom finančnega prestrukturiranja, ki jih slovenska ureditev pozna že od novele ZPPSL-A iz leta 1997.

Španija
Španski insolvenčni zakon (Concursal, Ley 22/2003) je bil sprejet 10. julija 2003, veljati pa je začel 1. septembra 2004 in je popolnoma spremenil španski stečajni sistem, ki je prej temeljil na pravilih, osnovanih v 19. stoletju. Ena najpomembnejših novosti je enoten postopek, imenovan »concurso«, ki nadomešča v prejšnji ureditvi zajeto razlikovanje med stečajem (quiebra) in odlogom plačila (suspension de pagos).

Vlogo za uvedbo postopka zaradi insolventnosti lahko vloži dolžnik in z njo sproži prostovoljni postopek zaradi insolventnosti. V tem primeru je predvideno, da lahko dolžnik še naprej sam, vendar pod nadzorstvom, vodi posle in razpolaga s svojim premoženjem (podobno kakor prej v postopku odloga plačila). Novi zakon dolžniku dovoljuje, da sproži postopek zaradi insolventnosti že takrat, ko še ni v stanju insolventnosti, vendar jo pričakuje – neizogibna, preteča insolventnost. Vlogo za uvedbo postopka zaradi insolventnosti lahko pod nekaterimi pogoji predloži tudi upnik in z njo sproži prisilni postopek zaradi insolventnosti, pri čemer mu zakon (kot zanimivost) daje ugodnejši, privilegirani položaj, in sicer mu zagotavlja, da bo pred drugimi nezavarovanimi upniki prišel do poplačila vsaj ¼ svoje terjatve.

5. Druge posledice, ki jih bo imelo sprejetje zakona
Zakon ne bo imel drugih posledic.

II. BESEDILO ČLENOV

Sedanji 7. in 8. točka postaneta 6. in 7. točka.

– pravilo, da z nastankom položaja kršitve kvalificirana finančna pogodba velja za razvezano ali da z nastankom tega položaja druga pogodbena stranka pridobi pravico odstopiti od te pogodbe ali da z nastankom tega položaja zapadejo vse obveznosti pogodbenih strank,
– pravila o izračunu izravnalne, tržne, likvidacijske ali nadomestitvene denarne vrednosti medsebojnih obveznosti pogodbenih strank ob prenehanju pogodbe ali predčasne dospelosti v skladu s pogodbenim pravilom iz prve alineje te točke,
– pravila o pretvorbi zneskov, na katere se glasijo obveznosti iz druge alineje te točke, v isto valuto, če so izraženi v različnih valutah, in
– pravila o določitvi neto stanja denarne obveznosti pogodbene stranke in denarne terjatve druge pogodbene stranke po izravnavi denarnih zneskov, na katere se glasijo obveznosti pogodbenih strank, ovrednotenih po drugi alineji in preračunanih po tretji alineji te točke.«

Sedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

Sedanji 3. in 4. točka postaneta 2. in 3. točka.

– če je bil v skladu s prvim odstavkom 65. člena tega zakona objavljen dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev in je bil proti temu seznamu vložen ugovor, v postopku prisilne poravnave v treh delovnih dneh in v stečajnem postopku v 15 dneh od poteka roka za ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev,
– če je bil v skladu s prvim odstavkom 65. člena tega zakona objavljen dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev in proti temu seznamu ni bil vložen noben ugovor, v treh delovnih dneh od poteka roka za ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev,
– če proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ni nihče vložil niti ugovora iz prvega odstavka 62. člena tega zakona niti ugovora o prerekanju terjatev iz 63. člena tega zakona, v treh delovnih dneh od poteka rokov za ta ugovor, ter«.

Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Nadomestila, ki jih vključuje nagrada upravitelja, so nadomestilo za vse storitve, ki so potrebne za izvedbo nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, razen:
1. odvetniških storitev iz petega odstavka tega člena,
2. računovodskih storitev v zvezi z vodenjem poslovnih knjig in sestavljanjem računovodskih izkazov in davčnih obračunov v stečajnem postopku,
3. storitev pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti,
4. posredniških storitev pri prodaji premoženja na borznem ali drugem organiziranem trgu, na katerem lahko trgujejo samo pooblaščeni udeleženci tega trga,
5. storitev arhiviranja dokumentacije v skladu s predpisi o arhiviranju,
6. drugih storitev, za katere je potrebno posebno strokovno znanje, s področij, ki niso predmet strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja, ali ki jih je v posameznem postopku treba opraviti v takem obsegu, da jih ne more opraviti upravitelj sam.«

Sedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.

Črta se drugi odstavek. Sedanji tretji do šesti odstavek postanejo drugi do peti odstavek.

V sedanjem petem odstavku, ki postane četrti odstavek, se na kocu četrte točke namesto pike vstavi vejica in doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. če je upravitelju s pravnomočno odločbo disciplinske komisije izrečen ukrep trajnega odvzema pravice opravljati funkcijo upravitelja.«

»– sklepa o začetku postopka osebnega stečaja,
– sklepa, s katerim sodišče odloči o predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti, ali dolžniku naloži določena ravnanja v postopku odpusta obveznosti,«.

»(3) Višje sodišče mora o pritožbi proti sklepu o začetku postopka zaradi insolventnosti odločiti v 15 dneh, o drugi pritožbi pa v enem mesecu.«

Sedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

V šestem odstavku se črta besedilo »ali drugega odstavka 281. člena tega zakona«.

V drugem odstavku se besedilo »tretji odstavek 21. člena ZPlaP« nadomesti z besedilom »pravila, določena z zakonom, ki ureja plačilne storitve,«.

– vsak upniki, čigar terjatve so vključene v seznama iz 3. in 4. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, in
– vsaka oseba, ki ima na dan sprejetja sklepa položaj delničarja insolventnega dolžnika,

Sedanja 2. točka postane 3. točka.

Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Po začetku stečajnega postopka ponudnik plačilnih storitev ne sme izvršiti nobenega plačila v breme denarnega dobroimetja insolventnega dolžnika na podlagi sklepa o izvršbi ali sklepa o prisilni izterjavi, razen plačila do višine denarnega dobroimetja po stanju ob začetku stečajnega postopka v skladu s 3. točko četrtega odstavka 132. člena tega zakona, tudi če do takrat, ko so izpolnjeni pogoji za izvršitev tega plačila, določeni v ZIZ ali zakonu, ki ureja davčni postopek, še ni prejel sklepa izvršilnega sodišča ali davčnega organa o ustavitvi postopka izvršbe po šestem odstavku 132. člena tega zakona.«

Šesti odstavek se črta.

– ustavi postopek izvršbe ali zavarovanja, ne da bi razveljavilo dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico, in
– odloči, da ostane v veljavi ločitvena pravica, pridobljena v postopku izvršbe ali zavarovanja.

– če je insolventni dolžnik pravna oseba: ustavi postopek zavarovanja in razveljavi dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico,
– če je insolventni dolžnik fizična oseba: ustavi postopek zavarovanja.

Dodata se nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Banke, borznoposredniške družbe, klirinškodepotna družba, sodišča, davčne uprave in drugi upravljavci zbirk podatkov morajo upravitelju na njegovo zahtevo posredovati vse podatke, vključene v zbirkah podatkov, ki jih upravljajo, pomembne za ugotovitev pravnega položaja in premoženja stečajnega dolžnika, ter poslov, ki bi lahko imeli značilnosti izpodbojnih pravnih ravnanj iz 271. člena tega zakona.
(5) Za posredovanje podatkov iz četrtega odstavka tega člena upravitelj ni dolžan plačati takse ali drugega nadomestila.«

Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Upravitelj lahko v soglasju s sodiščem v korist najemnika ustanovi predkupno pravico na premoženju, ki je predmet najema.«

Tretji odstavek se črta. Sedanji četrti do šesti odstavek postanejo tretji do peti odstavek.

V 2. točki drugega odstavka se na začetku doda besedilo »prvi do tretji odstavek 290. člena,«.

V drugi alineji 6. točke drugega odstavka se črta besedilo »290. člen in«.

Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) V postopku osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom se četrti odstavek 290. člena tega zakona uporablja smiselno tako, da se nanaša na davčne obveznosti, ki so povezane s poslovanjem stečajnega dolžnika do dneva začetka postopka osebnega stečaja.«

Sedanja 2. točka postane 3. točka.

– plač delavcem ali davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati hkrati z izplačili plač,
– prispevkov za obvezna socialna zavarovanja, v katera je vključen dolžnik na podlagi statusa podjetnika ali zasebnika,
– davkov na podlagi obračunov davka in odločb davčnega organa za obdobja po začetku stečajnega postopka. ali
– obveznosti so drugih upnikov, s katerimi je vstopil v poslovno razmerje v zvezi s svojim poslovanjem kot podjetnika ali zasebnika v postopku osebnega stečaja,

V desetem odstavku beseda »zastarajo« nadomesti z besedilom »se lahko uveljavijo«.

Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti za medsebojne pravice in obveznosti strank v dogovorih o izravnavi iz drugega odstavka 24. a člena tega zakona in dogovorih o izravnavi, ki niso povezani s kvalificiranimi finančnimi pogodbami, če vsebujejo pravila iz 2. točke drugega odstavka 24. a člena tega zakona, se uporabi splošno pogodbeno pravo, ki se uporablja za ta razmerja.«

− je nadzorni svet ali upravni odbor o poročilu o ukrepih finančnega prestrukturiranja dal mnenje iz petega odstavka 35. člena tega zakona, v katerem je presodil, da družba ni insolventna in povečanje osnovnega kapitala ni potrebno, ter
− je skupščina zavrnila sprejetje sklepa o povečanju osnovnega kapitala,

Prehodne določbe in končna določba

K 1. členu predloga zakona (črtanje 6. točke 4. člena ZFPPIPP)
Črtanje 6. točke 4. člena ZFPPIPP je potrebno zaradi uskladitve z novim Zakonom o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/09 – v nadaljnjem besedilu: ZPlaSS).

K 2. členu predloga zakona (sprememba četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP)
Četrti odstavek 14. člena ZFPPIPP določa neizpodbojno domnevo, da je dolžnik – pravna oseba trajneje nelikviden (in s tem insolventen), če več kot tri mesece zamuja s plačilom plač do višine minimalnih plač in s tem povezanih davkov in prispevkov, ki bremenijo izplačevalca. Namen te neizpodbojne domneve je olajšati položaj delavcev pri predlaganju začetka stečajnega postopka, ki je pogoj, da pridobijo pravice po Zakonu o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije. Ker se med insolventnimi dolžniki pogosto pojavljajo tudi podjetniki in zasebniki, ki zaposlujejo delavce, zaradi varstva pravic delavcev (možnosti uveljavljanja plačila neizplačanih minimalnih plač iz sredstev Jamstvenega in preživninskega sklada), se s spremembo četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ki zaenkrat velja le za pravne osebe, ta domneva razširi tudi na podjetnike in zasebnike.

K 3. členu predloga zakona (sprememba drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP)
Za privilegirano obravnavo terjatev države za plačilo davkov iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP ni utemeljenih razlogov, saj ima država vse možnosti, da sama zagotovi izterjavo teh obveznosti po ZDavP-2. Zato se s spremembo drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP neplačani davki za zadnje leto pred začetkom postopka črtajo kot prednostne terjatve. Neplačane prispevke je treba obravnavati drugače, saj vplivajo na osnovo za odmero pokojnine delavcem, zato je utemeljeno, da neplačani prispevki za zadnje leto ostanejo prednostne terjatve.

K 4. členu predloga zakona (sprememba prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP)

Državne blagovne rezerve so v skladu z Zakonom o blagovnih rezervah (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo) oblikovane za zagotavljanje potreb osnovne preskrbe pri večjih motnjah in nestabilnosti na trgih, ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega in v vojni. Storitev oblikovanja in uporabe blagovnih rezerv je gospodarska javna služba, ki jo izvaja javni gospodarski zavod, Zavod RS za blagovne rezerve. Zavod javno gospodarsko službo izvaja tako, da državne blagovne rezerve skladišči sam v svojih ali najetih skladiščih, oziroma vstopa v pogodbena razmerja (pogodbe o skladiščenju, vzdrževanju ali obnavljanju blaga državnih blagovnih rezerv) z različnimi pogodbeniki, v okviru katerih prenaša pravico posesti, hrambe ali uporabe določene vrste in količine državnih blagovnih rezerv na to pravno osebo.

Zato se z novo 4. točko prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP kot ena od izločitvenih pravic določi tudi izločitvena pravica v korist lastnika državnih blagovnih rezerv. S tem se v slovenski pravni red ustrezno prenaša ureditev iz Direktive Sveta 2009/119/ES z dne 14. septembra 2009 o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (objavljena v Official Journal L 265 dne 9 oktobra 2009, str. 9.), ki v drugem odstavku prve točke 5. člena nalaga državam članicam, da med drugim sprejmejo vse potrebne ukrepe, da preprečijo vse ovire in bremenitve, ki bi lahko ovirale razpoložljivost varnostnih zalog in posebnih obveznih rezerv naftnih derivatov (v nacionalnem okviru pa v splošnem tudi vseh državnih blagovnih rezerv).

K 5. členu predloga zakona (novi 24. a člen ZFPPIPP)

Opredelitev pojma kvalificirane finančne pogodbe in pojma dogovora o izravnavi je potrebna zaradi ureditve posebnih pravil o učinkih postopka zaradi insolventnosti za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb (close-out netting). Opredelitev navedenih pojmov in posebna pravila, določena v novem 164. a členu in 264. a členu ZFPPIPP so oblikovana po Vzorčnem zakonu za izravnave 2006 (2006 Model Netting Act), ki ga je kot priporočilo za urejanje teh razmerij pripravila ISDA (International Swaps and Derivatives Association).
Posebna pravila za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb so potrebna zaradi pravne varnosti in predvidljivosti v zvezi s kvalificiranimi finančnimi pogodbami. Za razmerja v zvezi s finančnimi zavarovanji so ta pravila urejena v 12. členu ZFZ. V skladu s potrebami poslovne prakse pa so ta pravila potrebna tudi v razmerjih, katerih predmet ni finančno zavarovanje po ZFZ oziroma za katera se ne uporabljajo pravila ZFZ.

K 6. členu predloga zakona (sprememba četrtega odstavka 41. člena ZFPPIPP)
S spremembo četrtega odstavka 41. člena ZFPPIPP se obravnava učinkov zunajsodne poravnave, ki jo doseže insolventni dolžnik z upniki, izenači z obravnavo učinkov prisilne poravnave, če dolžnik zunajsodno poravnavo sklene z upniki, ki bi lahko izglasovali prisilno poravnavo (primerjaj 205. člen ZFPPIPP).

K 7. členu predloga zakona (nov tretji odstavek 48. člena ZFPPIPP)
Z novim tretjim odstavkom 48. člena ZFPPIPP se operacionalizira načelo hitrosti postopka in prednostne obravnave zadev v pravdnih postopkih, povezanih s stečajnim postopkom.

K 8. členu predloga zakona (sprememba 51. člena ZFPPIPP)
Praksa je pokazala, da je za okrajna sodišča nesmotrno, da vodijo postopke osebnega stečaja, saj organizacija dela zaradi njihove preobremenjenosti z izvršilnimi zadevami ne omogoča ustrezne specializacije sodnikov. Za učinkovito vodenje teh postopkov pa je potrebno posebno znanje in ustrezne izkušnje. Zato se s spremembo 51. člena ZFPPIPP določi enotna stvarna pristojnost okrožnih sodišč za vse postopke zaradi insolventnosti (tudi za osebni stečaj zasebnika ali potrošnika in za stečaj zapuščine).

K 9. členu predloga zakona (novi četrti odstavek 52. člena ZFPPIPP)
Ker v postopkih zaradi insolventnosti ni izrednih pravnih sredstev (razen zahteve za varstvo zakonitosti, ki ni v dispoziciji strank), je zaradi poenotenja sodne prakse (in s tem višje pravne varnosti kot vidika predvidljivosti odločitev) smotrno, da o vseh zadevah na drugi stopnji odloča samo eno sodišče. Zato novi četrti odstavek 52. člena ZFPPIPP določa generalno delegacijo krajevne pristojnosti na Višje sodišče v Ljubljani, ki mu že sedaj pripade več kot polovica vseh pritožbenih zadev v postopkih zaradi insolventnosti.

K 10. členu predloga zakona (novi drugi odstavek 53. člena ZFPPIPP)
Uvedba pristojnosti referentov za odločanje o manj zahtevnih zadevah in izvajanje pomožnih procesnih dejanj se je na področju sodnega registra in zemljiške knjige pokazala za izjemno učinkovito. Zato se z novim drugim odstavkom 53. člena ZFPPIPP ta institut uvaja tudi v postopke zaradi insolventnosti.

K 11. členu predloga zakona (novi četrti odstavek 59. člena ZFPPIPP)
V tretjem odstavku 59. člena ZFPPIPP je določen rok za prijavo terjatve, ki nastane, če je vložena tožba za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika in je tožbenemu zahtevku pravnomočno ugodeno. Mogoč je tudi položaj, da tožena stranka prostovoljno vrne korist, prejeto na podlagi izpodbojnega pravnega dejanja, ne da bi bila proti njej vložena tožba. Rok za prijavo terjatve za ta položaj določa novi četrti odstavek 59. člena ZFPPIPP.

K 12. členu predloga zakona (sprememba drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP)
Za vsebino zahtevka, ki ga uveljavlja upnik s prijavo terjatve v postopku zaradi insolventnosti je (poleg zneska terjatve) pomembno tudi, ali se terjatev uveljavlja kot prednostna oziroma kot pogojna. Zato se s spremembo tretjega odstavka 60. člena ZFPPIPP ustrezno dopolnijo pravila o vsebini prijave terjatve.

K 13. členu predloga zakona (sprememba četrtega odstavka 61. člena ZFPPIPP)
Sprememba 4. točke četrtega odstavka 61. člena ZFPPIPP je potrebna zaradi uskladitve z dopolnitvijo drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP.

K 14. členu predloga zakona (sprememba 65. člena ZFPPIPP)
Če proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ni vložen noben ugovor (iz 62. ali 63. člena ZFPPIPP), je sestavljanje dopolnjenega seznama nesmotrno. Zato se prvi odstavek 65. člena ZFPPIPP spremeni tako, da je dopolnjeni seznam treba sestaviti samo, če je tak ugovor že vložen. V drugih položajih (če ugovor ni vložen) pa lahko sodišče takoj odloči o preizkusu terjatev v skladu z 69. členom ZFPPIPP.

K 15. členu predloga zakona (črtanje 2. točke četrtega odstavka 68. člena ZFPPIPP)
V 2. točki četrtega odstavka 68. člena ZFPPIPP je določena neizpodbojna domneva verjetno izkazane terjatve, če je terjatev v postopku prisilne poravnave vključena v seznam terjatev, ki ga mora dolžnik priložiti poročilu o svojem finančnem položaju. Čeprav mora ta seznam pregledati pooblaščeni revizor, to ni zadostna podlaga (podstat) za določitev neizpodbojne domneve, temveč je treba upravitelju oziroma upniku omogočiti, da z ugovorom izpodbija verjetnost take terjatve. Zato je treba navedeno določbo črtati.

K 16. členu predloga zakona (sprememba 1. točke četrtega odstavka 69. člena ZFPPIPP)
Sprememba 1. točke četrtega odstavka 69. člena ZFPPIPP je potrebna zaradi uskladitve s spremembo prvega odstavka 65. člena ZFPPIPP.

K 17. členu predloga zakona (nov tretji odstavek 95. člena ZFPPIPP)
Po splošnem pravilu, določenem v prvem odstavku 95. člena ZFPPIPP, mora biti mesto zasedanja upniškega odbora na območju sodišča, ki vodi postopek. Namen tega pravila je preprečiti, da bi sklicatelj seje z določitvijo mesta zasedanja upniškega odbora posameznim članom onemogočil udeležbo zaradi prevelike oddaljenosti mesta zasedanja od sedeža sodišča, pred katerim teče postopek. Potrebe po varovanju ni, če z drugačnim krajem mesta zasedanja soglašajo vsi člani upniškega odbora.

K 18. členu predloga zakona (sprememba tretjega odstavka 99. člena ZFPPIPP)
S spremembo 99. člena se rok za predložitev rednega poročila upravitelja v stečajnem postopku skrajša na en mesec.

K 19. členu predloga zakona (sprememba tretjega odstavka 100. člena ZFPPIPP)
S spremembo četrtega odstavka 100. člena ZFPPIPP se upravitelju in upniškemu odboru podeli pravica do pritožbe proti odločitvi sodišča o ugovoru upravitelja proti zahtevi upniškega odbora za izredno poročilo.

K 20. členu predloga zakona (sprememba 103. člena ZFPPIPP)
Vrednost sredstev, izkazana v otvoritveni bilanci, ni ustrezna osnova za določitev nadomestila za otvoritveno poročilo, zato se s spremembo 1. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP črta kot osnova za nadomestilo. Z novim sedmim odstavkom 103. člena ZFPPIPP se jasno razmeji, nadomestila za katere storitve (naloge upravitelja) se plačujejo kot nagrada upravitelju. Glej tudi spremembo 354. člena ZFPPIPP.

K 21. členu predloga zakona (sprememba 106. člena ZFPPIPP)
Z novima četrtim in petim odstavkom 106. člena ZFPPIPP se podrobneje določijo pristojnosti ministrstva, pristojnega za pravosodje, pri nadzoru upraviteljev. Novi šesti odstavek 106. člena ZFPPIPP je potreben zaradi uskladitve z novim pododdelkom 3.6.4. ZFPPIPP (zbornica upraviteljev in disciplinska odgovornost upraviteljev).

K 22. členu predloga zakona (sprememba 108. člena ZFPPIPP)
Ker mora upravitelj za pridobitev dovoljenja opraviti zahteven strokovni izpit, ki vključuje preverjanje pravnih in ekonomskih znanj, potrebnih za uspešno opravljanje nalog v postopkih zaradi insolventnosti, vrsta predhodne izobrazbe (omejitev samo na področje visokošolske izobrazbe pravne ali ekonomske smeri) ni smiselna. Zato je treba ustrezno spremeniti 3. točko drugega odstavka 108. člena ZFPPIPP.

K 23. členu predloga zakona (sprememba 109. člena ZFPPIPP)
Sprememba 109. člena ZFPPIPP je potrebna zaradi uskladitve z novim pododdelkom 3.6.4. ZFPPIPP (zbornica upraviteljev in disciplinska odgovornost upraviteljev).

K 24. členu predloga zakona (sprememba 111. člena ZFPPIPP)
Sprememba 111. člena ZFPPIPP je potrebna zaradi uskladitve s spremembo 116. člena ZFPPIPP.

K 25. členu predloga zakona (sprememba 112. člena ZFPPIPP)
Sprememba 112. člena ZFPPIPP je potrebna zaradi ureditve dodatnega razloga za začasno ustavitev imenovanja upravitelja v novih zadevah (»suspenz«) in sicer, če je proti upravitelju začet kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, storjenega v zvezi z opravljanjem funkcije upravitelja.

K 26. členu predloga zakona (sprememba 116. člena ZFPPIPP)
Problematika pravil o imenovanju upraviteljev zahteva presojo (tehtanje) vseh razlogov za in proti temu, da se upravitelji imenujejo po vrstnem redu. Kot izhodišča za tako presojo so v nadaljevanju navedeni argumenti za vsako od obeh možnosti.
Argumenti ZA ohranitev vrstnega reda imenovanja:

1. Upravitelj mora svojo funkcijo opravljati profesionalno (poklicno) in ne more odkloniti imenovanja (ne more izbirati postopkov, v katerih bi želel opravljati naloge upravitelja). Zato mora sodišče vse upravitelje obravnavati enako. Pravila o vrstnem redu (če se dosledno spoštujejo) omogočajo tako obravnavo.
2. Upravitelj mora za pridobitev dovoljenja opraviti zahteven strokovni izpit. S spremembo 108. člena ZFPPIPP pa se predlaga tudi uvedba dvoletne kandidature. To pomeni, da dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja lahko pridobi samo oseba, ki ima ustrezno strokovno znanje in izkušnje za opravljanje te funkcije, in da je vsak, ki tako dovoljenje ima, ustrezno usposobljen za opravljanje teh nalog v kateremkoli postopki zaradi insolventnosti. Izjema so postopki nad bankami, zavarovalnicami in drugimi finančnimi institucijami. V zvezi z imenovanji upravitelja v teh postopkih že veljajo posebna pravila, določena v ZBan-1, ZZavar oziroma ZTFI, po katerih imenovanje upravitelja predlaga pristojni organ nadzora nad finančno institucijo (Banka Slovenije, Agencija za zavarovalni nadzor oziroma Agencija za trg vrednostnih papirjev). Če po presoji sodišča posamezni upravitelj ni zadosti usposobljen oziroma svojih nalog ne opravlja vestno in skrbno, mora sodišče upravitelja razrešiti in zahtevati, da se mu odvzame dovoljenje za opravljanje te funkcije.
3. Pravila o vrstnem redu tudi odpravljajo dvome oziroma očitke glede nepristranosti sodišča pri vodenju postopka in očitke glede »korupcije«, ki so se pojavljali v sredstvih javnega obveščanja.

K 27. členu predloga zakona (nov pododdelek 3.6.4 ZFPPIPP)
Položaj upraviteljev v postopkih zaradi insolventnosti je glede na naloge in pristojnosti (pooblastila) upravitelja v tem postopku podoben položaju sodnih izvršiteljev in notarjev. Obe navedeni profesionalni skupini, se po ureditvi v ZIZ oziroma ZN obvezno združujeta v ustrezno poklicno zbornico (Zbornico izvršiteljev oziroma Notarsko zbornico), ki ima tudi pristojnost (javno pooblastilo) in obveznost (javno dolžnost) opravljati nadzor svojih članov pri opravljanju nalog v izvršilnih postopkih oziroma pri notarskih dejanjih. Zato se v novem pododdelku 3.6.4. ZFPPIPP določajo pravila o ustanovitvi in delovanju Zbornice upraviteljev in o disciplinski odgovornosti upraviteljev. Ureditev je smiselno enaka kot ureditev Notarske zbornice in disciplinske odgovornosti notarjev v Zakonu o notariatu (ZN).

K 28. členu predloga zakona (sprememba 122. člena ZFPPIPP)
Sprememba 122. člena ZFPPIPP je povezana s spremembo 383., 398. in 401. člena ZFPPIPP. Zaradi navedenih sprememb bo sodišče moralo v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, presojati okoliščine o obstoju insolventnosti. Ker bo zaradi te presoje obrazložitev sklepa o začetku stečajnega postopka morala vsebovati tudi osebne podatke o dolžnikovem premoženjskem, družinskem in socialnem položaju. Smiselno enako velja za obrazložitev sklepa, s katerim sodišče odloči o predlogu za odpust obveznosti. Zato teh sklepov ni dovoljeno javno objaviti. Upniki pa se o začetku postopka obvestijo z oklicem.

K 29. členu predloga zakona (nov 123. a člen ZFPPIPP)
S prvim odstavkom novega 123. a člena ZFPPIPP se za vloge strank, ki jih zastopajo odvetniki, določi obveznost elektronskega vlaganja. Možnost elektronskega vlaganja vlog predvideva že 105. b člen ZPP. Njegova uporaba je bila s prehodnimi določbami novele ZPP-C odložena do zagotovitve tehničnih pogojev. Enako velja za vročanje v varni elektronski poštni predal (primerjaj sedmi odstavek 132. člena ZPP v zvezi s 25. členom novele ZPP-C). V postopkih zaradi insolventnosti bodo ti pogoji zagotovljeni 1. januarja 2011.
Spis v postopku zaradi insolventnosti se že v celoti vodi v elektronski obliki. Za upravitelje je obveznost vlaganja elektronskih pisanj določena v četrtem odstavku 98. člena ZFPPIPP. Zaradi racionalizacije poslovanja sodišč in ob upoštevanju, da so tudi odvetniki profesionalne osebe, se z novim 123. a členom ZFPPIPP določa obveznost vlaganja pisanj, ki jih vlagajo odvetniki v elektronski obliki. To pomeni, da vložitev v pisni obliki ni več dovoljena.
Po vzoru nemškega procesnega prava po posebnem pravilu, določenem v četrtem odstavku novega 123. a člena ZFPPIPP, odvetniku ni treba predložiti pooblastila za zastopanje stranke. Pri odvetnikih kot profesionalnih osebah je namreč mogoče izhajati iz domneve, da tako pooblastilo imajo. Z opustitvijo zahteve po predložitvi pooblastila se dodatno racionalizira odločanje sodišča v postopkih zaradi insolventnosti, ki mora biti usmerjeno k vsebinskemu odločanju.

K 30. členu predloga zakona (novi tretji odstavek 125. člena ZFPPIPP)
Za hitrost postopkov zaradi insolventnosti je pomembno tudi hitro reševanje pritožb proti sklepom, izdanim v teh postopkih. Zato nov tretji odstavek 125. člena ZFPPIPP določa 15-dnevni oziroma enomesečni rok za odločanje o teh pritožbah.

K 31. členu predloga zakona (sprememba 132. člena ZFPPIPP)
Zaradi nove ureditve koncentracije unovčenja (prodaje) premoženja v stečajnem postopku se s spremembo 132. člena ZFPPIPP pravila o prekinitvi postopka izvršbe kot pravni posledici začetka postopka zaradi insolventnosti omejijo na postopke prisilne poravnave (prvi in drugi odstavek spremenjenega 132. člena ZFPPIPP).
Vpliv začetka stečajnega postopka na postopke izvršbe ali zavarovanja pa je odvisen od tega, ali je upnik v postopku izvršbe ali zavarovanja pred začetkom stečajnega postopka že pridobil ločitveno pravico (tretji odstavek spremenjenega 132. člena ZFPPIPP). Če prodaja v izvršilnem postopku še ni bila opravljena, se prodaja izvede v stečajnem postopku v skladu s pravili prodaje premoženja v stečajnem postopku.

K 32. členu predloga zakona (novi drugi odstavek 142. člena ZFPPIPP)

Zaradi pravilnega prikaza finančnega položaja insolventnega dolžnika, ki predlaga prisilno poravnavo je treba ustrezno izkazati vse slabitve sredstev zaradi neizterljivosti terjatev in s tem povezane odhodke, tako da se pri izvedbi morebitnega poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala upošteva tudi izguba, ki nastane zaradi teh slabitev in z njimi povezanih odhodkov. Zato se 142. člen ZFPPIPP, ki ureja poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika (priloga načrta finančnega prestrukturiranja) dopolni z novim drugim odstavkom, po katerem morajo biti pri sestavi izkazov, ki so sestavni del tega poročila ustrezno upoštevane vse slabitve sredstev zaradi neizterljivosti terjatev in s tem povezani odhodki.

K 33. členu predloga zakona (sprememba prvega odstavka 151. člena ZFPPIPP)
Pri uporabi prvega odstavka 151. člena ZFPPIPP je v sodni praksi nastal dvom, ali so dovoljena tudi plačila za obveznosti, ki so nastale pred uvedbo postopka prisilne poravnave. Če bi razlaga, da plačilo takih obveznosti ni dovoljeno, postala sodna praksa, bi to lahko resno ogrozilo možnosti poslovnih subjektov, da izvedejo finančno prestrukturiranje v postopku prisilne poravnave. Če namreč sodišča ne bi dovoljevala plačil stroškov revizorjev, odvetnikov in pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetja v zvezi s pripravo (popolnega) predloga za prisilno poravnavo (odredila upravitelju, da ne smo dovoliti njihovega plačila), ti strokovnjaki brez plačila ustreznega avansa ne bi bili pripravljeni opravljati teh storitev. Zaradi pravne varnosti (odprave negotovosti) je smotrno pravilo, določeno v prvem odstavku 151. člena ZFPPIPP, dopolniti (z razlagalnim stavkom) tako, da bo povsem jasno, da je plačilo teh obveznosti dovoljeno tudi po uvedbi postopka prisilne poravnave.

K 34. členu predloga zakona (sprememba petega in šestega odstavka 158. člena ZFPPIPP)
Sprememba petega in šestega odstavka 158. člena ZFPPIPP je potrebna zaradi uskladitve z novim ZPlaSS in s spremembo 281. člena ZFPPIPP.

K 35. členu predloga zakona (sprememba prvega in drugega odstavka 159. člena ZFPPIPP)
Sprememba prvega in drugega odstavka 159. člena ZFPPIPP je potrebna zaradi uskladitve z novim ZPlaSS.

K 36. členu predloga zakona (novi 164. a člen ZFPPIPP)

Z novim 164. a členom ZFPPIPP se za dogovor o izravnavi in kvalificirano finančno pogodbo, za katero se uporabljajo pravila, določena v dogovoru o izravnavi, izključi nastanek splošnih pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave, in sicer:
– pravil o pretvorbi terjatev in pobotu, določenih v 161. do 164. členu ZFPPIPP, in
– pravil o pravici insolventnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb določenih v pododdelku 4.3.3. ZFPPIPP.

Glej tudi novi 24. a člen ZFPPIPP in obrazložitev k temu členu.

K 37. členu predloga zakona (sprememba 1. točke prvega odstavka 180. člena ZFPPIPP)
Dolžniku je treba dati različne možnosti in kombinacije pri spremembi načrta finančnega prestrukturiranja. Dovoljena mora biti vsaka sprememba, ki za upnike pomeni ugodnejše pogoje plačila. Zato je treba 1. točko prvega odstavka 180. člena ZFPPIPP ustrezno spremeniti.

K 38. členu predloga zakona (novi tretji odstavek 181. člena ZFPPIPP)
Novi tretji odstavek 181. člena ZFPPIPP je povezan s spremembo 1. točke prvega odstavka 180. člena ZFPPIPP. Ker je pri presoji, ali so pogoji plačila ugodnejši, treba uporabiti pravila poslovnofinančne stroke, je najprimerneje, če to presojo opravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja in jo vključi v svoje poročilo o pregledu spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja.

K 39. členu predloga zakona (novi 199. a člen ZFPPIPP)
Na podlagi splošno uveljavljenih spoznanj poslovnofinančne stroke, lahko pomen interesov različnih družbenih skupin pri pravnem urejanju finančnega poslovanja razdelimo v dve ključni usmeritvi (namena, cilja).

1. Dokler je podjetje kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobno, je pri njegovem poslovanju prevladujoč interes lastnikov. To pomeni, da morajo družba in njeni organi voditi (usmerjati) poslovanje v dolgoročno rast ob doseganju največje vrednosti enote navadnega lastniškega kapitala (delnic oziroma poslovnih deležev). Pomemben (nujen) pogoj za uresničitev tega cilja je tudi zagotavljanje ustrezne kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti podjetja.

2. Če podjetje postane insolventno, stopijo v ospredje interesi upnikov, ki postanejo nadrejeni interesom lastnikov. To pomeni, da je interese lastnikov za nadaljevanje poslovanja podjetja dovoljeno uresničevati samo v obsegu, pri katerem niso ogroženi interesi upnikov, da prejmejo plačilo svojih terjatev v največjem (mogočem) deležu.

Z novim 199. a členom ZFPPIPP se ureja še dodaten vidik usmeritve o podrejenosti interesov lastnikov pri nastanku insolventnosti. Gre za položaj, pri katerem družbeniki oziroma delničarji (lastniki) insolventne družbe niso izvedli povečanja osnovnega kapitala družbe z novimi vložki, čeprav bi bilo tako povečanje nujno za odpravo vzrokov kratkoročne in dolgoročne plačilne nesposobnosti družbe (2. točka prvega odstavka novega 199. a člena v zvezi s 36. in 37. členom ZFPPIPP). Pri tem položaju daje novi 199. a člen ZFPPIPP poslovodstvu družbe ali upniškem odboru možnost, da sprejme ustrezen sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi denarnimi vložki, po katerem lahko nove delnice za denarne vložke vplačajo upniki družbe, sedanji delničarji ali tretje osebe (novi investitorji).

K 40. členu predloga zakona (sprememba 203. člena ZFPPIPP)
Če je dolžnik vložil predlog za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja, je treba objavo poziva upnikom za glasovanje o sprejetju prisilne poravnave odložiti do pravnomočne odločitve o spremembi, saj je šele s tem odločeno, o katerem načrtu (prvotnem ali spremenjenem) naj upniki odločajo. Zato je ta položaj treba urediti z novo 2. točko 203. člena ZFPPIPP.

K 41. členu predloga zakona (sprememba prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP)
Zaradi hitrejšega ali počasnejšega dela sodišča stranka ne sme priti v slabši položaj. Zato se s spremembo 213. člena ZFPPIPP ureditev spremeni tako, da se črta pravilo o prenehanju ločitvenih pravic, pridobljenih v izvršilnem postopku v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave.

K 42. členu predloga zakona (sprememba tretjega odstavka 246. člena ZFPPIPP)
Sprememba 246. člena ZFPPIPP je potrebna zaradi uskladitve z novim ZPlaSS in spremembo 132. člena ZFPPIPP.

K 43. členu predloga zakona (sprememba 263. člena ZFPPIPP)
Prepoved pobota s terjatvami, pridobljenimi s cesijo, je v 263. členu ZFPPIPP določena preširoko, saj vključuje obdobje zadnjih šestih mesecev pred uvedbo stečajnega postopka. Namen (ratio) nedovoljenosti pobota je preprečiti, da bi oseba, ki ima v razmerju do stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka položaj dolžnika, po začetku stečajnega postopka pridobila terjatev, nastalo pred začetkom stečajnega postopka, od drugega upnika in tako dosegla pogoje za pobot terjatev. Tako pravilo je na primer določeno tudi v §96(1)1 nemškega InsO. Zato se s spremembo 263. člena ZFPPIPP prepoved pobota terjatev, pridobljenih s cesijo, zoži samo na terjatve, pridobljene (cedirane) po začetku stečajnega postopka.

K 44. členu predloga zakona (novi 264. a člen ZFPPIPP)

Z novim 264. a členom ZFPPIPP se za dogovor o izravnavi in kvalificirano finančno pogodbo, za katero se uporabljajo pravila, določena v dogovoru o izravnavi, izključi nastanek splošnih pravnih posledic začetka stečajnega postopka, in sicer:
– pravil o pretvorbi terjatev in pobotu, določenih v 253. do 256. členu in v 264. členu ZFPPIPP, in
– pravil o pravici upravitelja, odstopiti od vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb določenih v pododdelku 5.3.3. ZFPPIPP.

Glej tudi novi 24. a člen ZFPPIPP in obrazložitev k temu členu.

K 45. členu predloga zakona (novi četrti odstavek 265. člena ZFPPIPP)
Zaradi neurejene poslovne dokumentacije stečajnega dolžnika upravitelj pogosto ne more vedeti za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, ki jih je stečajni dolžnik sklenil pred začetkom stečajnega postopka. Zato se z novim četrtim odstavkom 265. člena ZFPPIPP določa notifikacijska dolžnost upnika (primerjaj tudi četrti in peti odstavek 261. člena ZFPPIPP).

K 46. členu predloga zakona (sprememba drugega odstavka 267. člena ZFPPIPP)
Ena od pravnih posledic začetka stečajnega postopka je, da stečajni dolžnik pridobi pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb. Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka (primerjaj 244. člen ZFPPIPP). Če je predlog za začetek stečajnega postopka na podlagi pritožbe ali v ponovljenem postopku zavrnjen ali zavržen, velja, kot da pravne posledice začetka niso nastale. Ker uresničitev odstopne pravice povzroči razvezo pogodbe, je smotrno, da zaradi pravne varnosti (če je proti sklepu o začetku stečajnega postopka vložena pritožba) sodišče odloči o soglasju za uresničitev odstopne pravice šele po pravnomočnosti sklepa o začetku postopka. Zato na podlagi spremenjenega drugega odstavka 267. člena ZFPPIPP trimesečni rok za uresničitev odstopne pravice začne teči s pravnomočnostjo sklepa o začetku stečajnega postopka oziroma z dnem, ko upravitelj prejme obvestilo upnika (glej novi četrti odstavek 265. člena ZFPPIPP).

K 47. členu predloga zakona (sprememba tretjega odstavka 278. člena ZFPPIPP)
Sprememba tretjega odstavka 278. člena ZFPPIPP je potrebna zaradi uskladitve z novim četrtim odstavkom 59. člena ZFPPIPP.

K 48. členu predloga zakona (sprememba prvega odstavka 279. člena ZFPPIPP)
Sprememba prvega odstavka 279. člena ZFPPIPP je potrebna zaradi uskladitve s spremembo 280. člena ZFPPIPP.

K 49. členu predloga zakona (sprememba 280. člena ZFPPIPP)
Zaradi hitrejšega ali počasnejšega dela sodišča stranka ne sme priti v slabši položaj. Zato se s spremembo 280. člena ZFPPIPP ureditev spremeni tako, da se odpravi pravilo o prenehanju ločitvenih pravic, pridobljenih v izvršilnem postopku v zadnjih dveh mesecih pred začetkom stečajnega postopka. Hkrati se zaradi koncentracije unovčenja celotnega premoženja v stečajnem postopku, uredijo nova pravila o ustavitvi oziroma nadaljevanju izvršilnega postopka.

K 50. členu predloga zakona (sprememba 281. člena ZFPPIPP)
Sprememba 281. člena ZFPPIPP je potrebna zaradi uskladitve s spremembo 132. in 280. člena ZFPPIPP.

K 51. členu predloga zakona (novi četrti odstavek 290. člena ZFPPIPP)
V 290. členu ZFPPIPP so določena samo pravila o davčnih izkazih do začetka stečajnega postopka (po stanju na dan začetka stečajnega postopka). Zato se z novim četrtim odstavkom določajo tudi pravila o davčnih izkazih za obdobje po začetku stečajnega postopka.

K 52. členu predloga zakona (nova četrti in peti odstavek 291. člena ZFPPIPP)
Za postopke osebnega stečaja je v osmem do desetem odstavku 384. člena ZFPPIPP že določena pravica upravitelja do brezplačne pridobitve podatkov o premoženju in poslovanju stečajnega dolžnika. Potreba po brezplačnem dostopu do teh podatkov obstaja tudi v postopku stečaja nad pravno osebo, saj tudi ta v večini primerov ob začetku postopka (ko je te podatke treba pridobiti) nima likvidnih sredstev, iz katerih bi bilo mogoče plačati take takse oziroma nadomestila. Ker so ti podatki ključni za uspešno vodenje stečajnega postopka in poplačilo upnikov, se z novima četrtim in petim odstavkom 291. člena ZFPPIPP enaka ureditev določa tudi za stečajni postopek nad pravno osebo.

K 53. členu predloga zakona (sprememba šestega odstavka 296. člena ZFPPIPP)
Zaradi neurejene dokumentacije dolžnika v veliko stečajnih postopkih upraviteljem pogosto ne uspe sestaviti davčnega obračuna po stanju na dan pred začetkom stečajnega postopka. Ker bi lahko zaradi zamude upravitelja davčni organ zamudil trimesečni prekluzivni rok za prijavo te terjatve, je s spremembo šestega odstavka 296. člena ZFPPIPP za to terjatev določena pravna fikcija pravočasne prijave.

K 54. členu predloga zakona (sprememba prvega odstavka 298. člena ZFPPIPP)
Sprememba 298. člena ZFPPIPP je potrebna zaradi uskladitve s spremembo 281. člena ZFPPIPP.

K 55. členu predloga zakona (sprememba 304. člena ZFPPIPP)
Sprememba 304. člena ZFPPIPP je potrebna zaradi uskladitve s spremembo 281. člena ZFPPIPP.

K 56. členu predloga zakona (črtanje 307. člena ZFPPIPP)
Črtanje 307. člena ZFPPIPP je potrebno zaradi uskladitve s spremembo 281. člena ZFPPIPP.

K 57. členu predloga zakona (sprememba šestega odstavka 308. člena ZFPPIPP)
Sprememba 308. člena ZFPPIPP je potrebna zaradi uskladitve s spremembo 304. člena ZFPPIPP.

K 58. členu predloga zakona (sprememba 323. člena ZFPPIPP)
S spremembo 323. člena ZFPPIPP se obdobje, za katerega je premoženje dovoljeno oddati v najem, podaljša na eno leto, in dovoli ustanovitev predkupne pravice v korist najemnika. S tako spremembo se zagotovijo gibkejši pogoji oddaje premoženja stečajnega dolžnika v najem v obdobju do njegove prodaje in s tem zagotovijo boljše možnosti ustrezne prodaje tega premoženja.

K 59. členu predloga zakona (sprememba drugega odstavka 325. člena ZFPPIPP)
Sprememba 325. člena ZFPPIPP je potrebna zaradi uskladitve s spremembo 132. in 280. člena ZFPPIPP.

K 60. členu predloga zakona (sprememba petega odstavka 341. člena ZFPPIPP)
S spremembo petega odstavka 341. člena ZFPPIPP se mejni znesek vrednosti premoženja, za prodajo katerega je potrebno soglasje k prodajni pogodbi zvišati, s sedanjih 10.000 eurov na 100.000 eurov, tako da je zaradi pospešitve (hitrosti) postopka soglasje sodišča k sklenitvi prodajne pogodbe potrebno samo pri prodajah premoženja večje vrednosti (primerjaj 1. točko tretjega odstavka 335. člena ZFPPIPP).

K 61. členu predloga zakona (dopolnitev četrtega odstavka 342. člena ZFPPIPP)
Z dopolnitvijo četrtega odstavka 342. člena ZFPPIPP se določi smiselna uporaba pravil o izbrisu vknjiženih hipotek iz prvega in drugega odstavka 342. člena ZFPPIPP tudi za izbris zastavnih pravic iz registra neposestnih zastavnih pravic, ki se vodijo po 177. členu SPZ.

K 62. členu predloga zakona (sprememba 3. točke prvega odstavka 346. člena ZFPPIPP)
Sprememba 346. člena ZFPPIPP je potrebna zaradi zagotovitve večje prožnosti pri prodaji netržnih zalog, rabljene opreme ali strojev, trgovskega blaga in končnih izdelkov ter nepremičnin majhne vrednosti. Zato se mejna vrednost s spremembo zviša z 10.000 eurov na 15.000 eurov. Hkrati spremenjena določba zdaj jasno določa, da se ta vrednost uporablja za posamezno vrsto zalog oziroma za posamezno stvar.

K 63. členu predloga zakona (nova drugi in tretji odstavek 354. člena ZFPPIPP)
Nova drugi in tretji odstavek 354. člena ZFPPIPP sta povezana z novim sedmim odstavkom 103. člena ZFPPIPP. Upravitelj lahko posamezne storitve, ki pomenijo opravljanje nalog upravitelja, odda drugi osebi. Ker pa po novem sedmem odstavku 103. člena ZFPPIPP nagrada upravitelja že vključuje nadomestilo za te storitve, upravitelj teh storitev ne sme plačati v breme stečajne mase (kot strošek stečajne mase), temveč jih mora kriti iz lastnih sredstev.

K 64. členu predloga zakona (sprememba drugega odstavka 370. člena ZFPPIPP)
Sprememba 370. člena ZFPPIPP je potrebna zaradi uskladitve s spremembo 132. in 280. člena ZFPPIPP.

K 65. členu predloga zakona (sprememba drugega odstavka 371. člena ZFPPIPP)
Sprememba 371. člena ZFPPIPP je potrebna zaradi uskladitve s spremembo 304. člena ZFPPIPP.

K 66. členu predloga zakona (sprememba 374. člena ZFPPIPP)
S spremembo 374. člena se določijo jasnejša pravila o prenosu (ostanka) premoženja, ki ga ne prevzamejo upniki. Ta pravila so odvisna od vrste tega premoženja.

K 67. členu predloga zakona (sprememba 378. člena ZFPPIPP)
Sprememba 378. člena ZFPPIPP je potrebna zaradi uskladitve s spremembo 374. člena ZFPPIPP.

K 68. členu predloga zakona (novi četrti do šesti odstavek 380. člena ZFPPIPP)
Po sedmem odstavku 89. člena ZDDV-1 se ob končanju stečajnega postopka davčno obdobje konča na dan pred sprejetjem sklepa o končanju stečajnega postopka. Obračun mora biti davčnemu organu predložen na dan poteka davčnega obdobja. Če je v obračunu izkazan presežek DDV in zavezanec zahteva vračilo, je treba davek vrniti.

Ker je rok za vračilo DDV na podlagi obračuna DDV 60 oziroma 30 dni od predložitve obračuna (73. člen ZDDV-1), za obračune DDV, ki se nanašajo na davčna obdobja po 31.12.2009 pa bo rok za vračilo davka 21 dni od predložitve obračuna DDV (novela ZDDV-1A) , se rok za vračilo davka po tem obračunu izteče po izdaji sklepa o končanju stečajnega postopka in po njegovi pravnomočnosti (rok za pritožbo proti sklepu je 15 dni).

V takšnih primerih pridobi stečajni dolžnik s potekom roka za vračilo davka terjatev do države, ki bi po mnenju predlagatelja morala biti del stečajne mase in deliti njeno usodo. Takšna terjatev ne more predstavljati pozneje najdenega premoženja, saj gre za premoženje, ki je nastalo v zvezi s poslovanjem stečajnega dolžnika in ga je mogoče pričakovati. Za premoženje, ki ga predstavlja terjatev dolžnika na podlagi izvršilnih naslovov, izdanih oziroma predloženih ob zaključku stečajnega postopka, ni primerno uporabiti splošnih pravil, določenih v prvem do tretjem odstavku 380. člena ZFPPIPP, še posebno zaradi relativne zapletenosti izvedbe stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem.

Zato se v novem četrtem do šestem odstavku 380. člena ZFPPIPP določajo posebna pravila za ta položaj. Pri tem je treba upoštevati, da se ob koncu stečajnega postopka nad pravno osebo ta izbriše iz sodnega registra. S tem pravna oseba preneha, zato se njen denarni (transakcijski) račun ukine. Nakazilo vračila preveč plačanega davka je mogoče samo v dobro računa sodišča za sodne depozite.

K 69. členu predloga zakona (sprememba 383. člena ZFPPIPP)
V postopku osebnega stečaja ni primerna uporaba pravil glede domneve o insolventnosti, če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, zato se s spremembo 1. točke drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP izključi uporaba teh pravil v postopku osebnega stečaja. Zaradi te spremembe je treba spremeniti četrti odstavek 383. člena ZFPPIPP.
Ker podjetniku z dnem začetka stečajnega postopka preneha položaj podjetnika, je tudi v postopku osebnega stečaja nad podjetnikom neprimerna uporaba pravil 290. člena ZFPPIPP, ki ureja obveznosti glede vodenja poslovnih knjig po začetku stečajnega postopka. Ta obveznost namreč preneha s prenehanjem položaja podjetnika. Zato je treba ustrezno spremeniti 2. in 6. točko drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP.

K 70. členu predloga zakona (sprememba 384. člena ZFPPIPP)
Z novo 2. točko tretjega odstavka 384. člena se določi rok za predložitev poročila o stanju dolžnikovega premoženja, če je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka zunaj naroka po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP.

K 71. členu predloga zakona (sprememba prvega odstavka 387. člena ZFPPIPP)
Sprememba prvega odstavka 387. člena ZFPPIPP ni vsebinska, temveč se z njo terminologija uskladi s terminologijo matičnih predpisov. Pojem »obvezna socialna zavarovanja« se uporablja v aktih, ki urejajo skupne postopke teh zavarovanj (na primer prijavo, odjavo). Besedni niz »prenehanje obveznega zavarovanja« pomeni, da prenehajo tudi vsa zavarovanja za posebne primere in ni več bremenitev za pavšalne prispevke.

K 72. členu predloga zakona (sprememba tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP)
S spremembo tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP se redakcijsko dosledneje uredijo merila za izračun zneska prejemkov, ki je izločen iz stečajne mase zaradi zagotavljanja minimalne socialne varnosti dolžnika in oseb, ki jih preživlja.

K 73. členu predloga zakona (novi 389. a in 389. b člen ZFPPIPP)
Z novim 389. a do 389. d členom ZFPPIPP se določajo pravna pravila, ki poštenemu podjetniku ali zasebniku, nad katerim je začet postopek osebnega stečaja, omogočajo nov zagon (poslovanje), v skladu z usmeritvami v naslednjih dokumentih EU:
– Aktom za mala podjetja (COM(2008)394),
– Sporočilom Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Premagovanje posledic poslovnega neuspeha – za politiko novih priložnosti – Uresničevanje lizbonskega partnerstva za rast in delovna mesta, Bruselj, 05.10.2007 (COM(2007)584) in
– Sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Najprej pomisli na male« »Akt za mala podjetja« za Evropo, Bruselj, 25. 6. 2008 (COM(2008)394).

K 74. členu predloga zakona (dopolnitev prvega odstavka 392. člena ZFPPIPP)
S spremembo 392. člena ZFPPIPP se določijo polletna obdobja, v katerih se izvaja preizkus prepozno prijavljenih terjatev v postopku osebnega stečaja.

K 75. členu predloga zakona (sprememba drugega odstavka 398. člena ZFPPIPP)
S spremembo drugega odstavka 398. člena se odpravi zahteva po posebni obliki (notarski overitvi) izjave dolžnika v postopku osebnega stečaja. Posebna (slovesna) oblika ni potrebna, saj mora sodišče po uradni dolžnosti (z vpogledom v ustrezne evidence) preveriti, ali obstajajo ovire za odpust.
Sodišče mora s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti določiti preizkusno dobo ob upoštevanju okoliščin iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP. Zato novi tretji odstavek 398. člena ZFPPIPP dolžniku nalaga, da v predlogu te okoliščine opiše in mu priloži dokaze o njihovem obstoju.

K 76. členu predloga zakona (sprememba petega odstavka 400. člena ZFPPIPP)
V petem odstavku 400. člena je določena dolžina preizkusnega obdobja. Ker se preizkusno obdobje nanaša na postopek odpusta obveznosti je primerneje, da se njegova dolžina meri od začetka postopka odpusta obveznosti.

K 77. členu predloga zakona (nov drugi odstavek 401. člena ZFPPIPP)
Novi drugi odstavek 401. člena ZFPPIPP daje sodišču možnosti, da v vsakem posameznem primeru presodi, zakaj je do prezadolženosti prišlo in dolžniku že v preizkusni dobi naloži določeno ravnanje. Šele s tem bo sodišču omogočena kontrola, ali je dolžnik v preizkusni dobi spremenil vzorec vedenja oziroma ali so obeti, da je vsaj delno odpravljen razlog, ki je privedel do osebnega stečaja.

K 78. členu predloga zakona (sprememba prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP)
S spremembo prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP se popravi redakcijska nedoslednost besedila. Odpust obveznosti namreč učinkuje za vse (prednostne, navadne in podrejene) terjatve, razen za tiste, ki so izrecno naštete v drugem odstavku.

K 79. členu predloga zakona (sprememba prvega odstavka 426. člena ZFPPIPP)
Nadomestitev izraza »sodni referent« z izrazom »sodniški pomočnik« je potrebna zaradi uskladitve z Zakonom o sodiščih.

K 80. členu predloga zakona (sprememba desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP)
S spremembo prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP se popravi redakcijska nedoslednost.
S spremembo desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP se enoletni rok za uveljavitev zahtevkov iz zastaralnega roka spremeni v prekluzivni rok. Zato terjatev do družbenika dokončno preneha, če ni uveljavljena v enem letu po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra.

K 81. členu predloga zakona (novi 444. a člen ZFPPIPP)
Novi 444. a člen ureja položaj, ko proti izbrisani pravni osebi teče postopek izvršbe in se v tem postopku najde premoženje. Ta položaj je drugačen od položaja, ki ga ureja 444. člen ZFPPIPP (izbrisana pravna oseba v postopku uveljavlja zahtevek), zato ga je treba urediti z drugačnimi pravili, določenimi v novem 444. a členu ZFPPIPP.

K 82. členu predloga zakona (sprememba prvega odstavka 483. člena ZFPPIPP)
Sprememba 483. člena ZFPPIPP je potrebna zaradi opredelitve pojma dogovor o izravnavi v 24. a členu ZFPPIPP. S 483. členom ZFPPIPP se v slovenski pravni red prenaša 25. člen Direktive 2001/24/ES, ki se uporablja tudi za dogovore o izravnavi, ki niso povezani s kvalificiranimi finančnimi instrumenti (primerjaj 1. točko drugega odstavka 24. a člena ZFPPIPP).

K 83. členu predloga zakona (novi 489. a člen ZFPPIPP)
Z novim 489. a členom ZFPPIPP se določajo prekrški za kršitev obveznosti članov poslovodstva in nadzornega sveta, določene v 2. poglavju ZFPPIPP.

K 84. členu predloga zakona (nov drugi odstavek 429. člena ZFPPIPP)
V novem drugem odstavku 429. člena ZFPPIPP se določa obveznost upravitelja obvestiti prekrškovni organ o prekrških, ki so jih storili člani poslovodstva ali nadzornega sveta, če pri opravljanju svojih nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti ugotovi okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je bil ta prekršek storjen.

K 85. členu predloga zakona (prehodna določba)
V 85. členu predloga zakona je določeno splošno pravilo o začetku uporabe pravil ZFPPIPP, ki se spreminjajo ali dodajo s tem predlogom zakonom.
Po splošnem pravilu, določenem v 1. točki 85. člena predloga zakona, se spremenjena ali dopolnjena pravila ZFPPIPP uporabljajo tudi za postopke zaradi insolventnosti, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega predloga zakona. Posebna pravila, urejena v 86. do 90., 92. ali 93. členu predloga zakona, pa določajo izjeme od tega splošnega pravila glede začetka uporabe ali dodatnih predpostavk za začetek uporabe posameznih spremenjenih ali dopolnjenih pravil ZFPPIPP.
Po splošnem pravilu, določenem v 2. točki 85. člena predloga zakona, se spremenjena ali dopolnjena pravila ZFPPIPP uporabljajo za postopke izvršbe ali zavarovanja, ki se začnejo po uveljavitvi tega predloga zakona. Posebna pravila, določena v 90. ali 91. členu predloga zakona, pa urejajo začetek in način uporabe posameznih spremenjenih ali dopolnjenih pravil ZFPPIPP za postopke izvršbe ali zavarovanja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega predloga zakona.

K 86. členu predloga zakona (prehodna določba)
Po 86. členu predloga zakona se začnejo nova pravila o stvarni pristojnosti okrožnih sodišča za vse postopke zaradi insolventnosti uporabljati 1. januarja 2011.

K 87. členu predloga zakona (prehodna določba)
A 87. členom predloga zakona je do 1. januarja 2011 odložen tudi začetek uporabe teh novih pravil ZFPPIPP:

– novega pravila o generalni delegaciji krajevne pristojnosti za odločanje v pritožbenih postopkih na Višje sodišče v Ljubljani (nov četrti odstavek 52. člena ZFPPIPP) in s tem povezanih pravil o odločanju v pritožbenem postopku,
– novih pravil o elektronskem poslovanju (vlaganju pisanj in vročanju), določenih v novem 123. a členu ZFPPIPP.

K 89. členu predloga zakona (prehodna določba)
V 89. členu predloga zakona so določena posebna pravila glede začetka uporabe posameznih spremenjenih pravil ZFPPIPP v postopkih osebnega stečaja in postopkih odpusta obveznosti, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega predloga zakona.

K 90. členu predloga zakona (prehodna določba)
V 90. členu predloga zakona so določena posebna pravila glede uporabe posameznih spremenjenih ali dodanih pravil ZFPPIPP, ki se nanašajo na (spremenjene) učinke začetka postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke:

– za postopke izvršbe ali zavarovanja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega predloga zakona (kot izjeme k 2. točki 85. člena predloga zakona), in
– za stečajne postopke, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega predloga zakona.

K 92. členu predloga zakona (prehodna določba)
V 92. členu predloga zakona so urejena prehodna pravila, povezana z začetkom uporabe spremenjenega 111. in 116. člena ZFPPIPP, ki se nanašata na vrstni red imenovanja upraviteljev.

K 93. členu predloga zakona (prehodna določba)
V 93. členu predloga zakona so urejene prehodne določbe glede drugih spremenjenih ali dodanih pravil ZFPPIPP, ki se nanašajo na upravitelje.

K 94. členu predloga zakona (prehodna določba)
V 94. členu predloga zakona so določena pravila o ustanovitvi Zbornice upraviteljev Slovenije in o njenem konstituiranju.

K 95. členu predloga zakona (prehodna določba)
V 95. členu predloga zakona so urejene prehodne določbe glede tistih spremenjenih pravil ZFPPIPP, ki se ne nanašajo na postopke zaradi insolventnosti.

K 96. členu predloga zakona (prehodna določba)
V 96. členu je določen trimesečni rok za izdajo predpisov zaradi uskladitve s predlogom zakona.

K 97. členu predloga zakona (končna določba)
V 94. členu predloga zakona je določen splošen, 15-dnevni rok uveljavitve zakona (vacatio legis).

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

− če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev ali
− če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 eurov.

− če v Republiki Sloveniji prejema plačo ali druge stalne prejemke, sodišče, na območju katerega je sedež osebe, ki izplačuje te prejemke,
− v drugih primerih sodišče, na območju katerega je premoženje dolžnika.

− če prijava terjatve nima pomanjkljivosti iz četrtega odstavka 60. člena tega zakona in
− niti osnovni seznam preizkušenih terjatev niti nobeden od pravočasnih ugovorov o prerekanju terjatve ne vsebuje opisa dejstev o neobstoju terjatve.

− treh postopkih, ki jih vodi isti sodnik, in
− skupno petih postopkih, ki jih vodi to sodišče.

− identifikacijske podatke insolventnega dolžnika, razen podatka o EMŠO ter podatka o davčni številki insolventnega dolžnika, ki je potrošnik,
− sodišče, ki vodi postopek in opravilno številko zadeve,
− identifikacijske podatke o upravitelju,
− začetek postopka, potek roka za prijavo terjatev v postopku in podatke o drugih procesnih dejanjih v postopku,
− pri stečajnem postopku tudi: podatke o višini stečajne mase in deležih poplačil upnikov,

− sklepa o izterjavi stalnih prejemkov iz 393. člena tega zakona,
− sklepa o zasegu denarnega dobroimetja iz 394. člena tega zakona in
− sklepa o ustavitvi nadaljnje izterjatve stalnih prejemkov ali zasega denarnega dobroimetja iz tretjega odstavka 410. člena tega zakona,

– kombinaciji EMŠO ter imena in priimka,
– kombinaciji davčne številke ter imena in priimka ali
– kombinaciji imena in priimka, naslova stalnega prebivališča in rojstnega datuma,

− bilanco stanja, katere bilančni presečni dan je zadnji dan zadnjega koledarskega trimesečja, ki se je končalo pred uvedbo postopka prisilne poravnave, in
− izkaza poslovnega izida in denarnih tokov dolžnika za obdobje od začetka zadnjega poslovnega leta dolžnika do bilančnega presečnega dne bilance stanja iz 1. točke tega odstavka,

− identifikacijske podatke o upniku in
− skupni znesek upnikovih terjatev po stanju na bilančni presečni dan bilance stanja iz 1. točke tega odstavka,

− podatke iz 3. točke tega odstavka,
− pravni temelj pridobitve ločitvene pravice in
− opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice,

− napačni ali pomanjkljivi podatki, ki so jih upravitelju dale osebe iz tretjega odstavka 292. člena tega zakona,
− napake ali pomanjkljivosti poslovne dokumentacije stečajnega dolžnika do začetka stečajnega postopka ali
− druga ravnanja ali opustitve stečajnega dolžnika ali oseb iz tretjega odstavka 292. člena tega zakona, in

− ugotovi, da sta terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, priznani ter
− odloči, da so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka izvršbe za plačilo priznane zavarovane terjatve po drugem odstavku 281. člena tega zakona,

− ugotovi, da sta terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, priznani ter
− naloži stečajnemu dolžniku prednostno plačilo te terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.

− v primeru iz šestega odstavka 308. člena tega zakona, ko postane pravnomočen sklep iz 2. točke prvega odstavka 304. člena tega zakona,
− v drugih primerih, ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek iz drugega odstavka 308. člena tega zakona,

− zaporedno številko terjatve na končnem seznamu preizkušenih terjatev,
− znesek terjatve, ki se upošteva pri prvi razdelitvi,
− vrstni red plačila terjatve,
− podatek, ali se terjatev ob prvi razdelitvi plača po drugem odstavku tega člena ali se za njeno plačilo rezervirajo sredstva po tretjem odstavku tega člena,
− znesek terjatve, ki se plača ali rezervirajo sredstva za njeno plačilo, ob prvi razdelitvi,
− znesek terjatve, ki se plača iz splošne razdelitvene mase po sedmem odstavku tega člena,

− 285. do 289. člen,
− 290. in 291. člen in
− 316. do 319. člen tega zakona.

− če je dolžnik potrošnik: vsega njegovega premoženja,
− če je dolžnik podjetnik ali zasebnik: vsega njegovega premoženja, pri čemer mora biti ločeno navedeno tisto premoženje, ki se izkazuje v njegovih poslovnih knjigah,

− si mora prizadevati, da najde zaposlitev,
− ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati, in
− upravitelju mora mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.

− uresničevanja upravljavskih pravic iz njenega deleža v pravni osebi ali drugih pravic v razmerju do pravne osebe v skladu z zakonom ali pravili izbrisane pravne osebe ali
− kateregakoli drugega pravnega ali dejanskega razmerja z izbrisano pravno osebo ali članom njenega poslovodstva ali organa nadzora.