Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
EVA: 2005-2411-0010
Številka: 00721-7/2007/9
Ljubljana, 31.05.2007




PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE

L J U B L J A N A




Vlada Republike Slovenije je na 123. redni seji dne 31.05.2007 določila besedilo:

- PREDLOGA ZAKONA O VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU,

ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 143. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije po nujnem postopku.

Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da Predlog zakona o varnosti v železniškem prometu obravnava po nujnem postopku, saj bi v primeru neuskladitve z zahtevami iz Direktive 2004/49/ES in Direktive 2004/50/ES lahko prišlo do težko popravljivih posledic za državo.

Uvedba navedenih direktiv v naš pravni red je nujno potrebna glede na zahteve obeh direktiv, glede katerih rok za uvedbo potekel konec meseca aprila 2006. Ker Republika Slovenija ni pravočasno uskladila svoje zakonodaje z navedenima direktivama, je Komisija Evropskih skupnosti sprožila postopek po 226. členu pogodbe o ustanovitvi ES, kar pa v nadaljevanju lahko pripelje do težko popravljivih posledic za državo.

V zvezi z navedenim je potrebno opozoriti na zahtevo po ustanovitvi varnostnega organa, ki prevzame funkcije s področja varnosti železniškega prometa, prav tako pa tudi na zahtevo po ustanovitvi preiskovalnega organa, zato je nujno potrebno, da oba organa začneta svoje delo v polnem obsegu čim prej, kar bo v celoti omogočeno šele s sprejetjem tega zakona.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- mag. Janez Božič, minister za promet,


- dr. Peter Verlič, državni sekretar na Ministrstvu za promet,
- Jelka Šinkovec - Funduk, generalna direktorica Direktorata za železnice in žičnice,
Ministrstvo za promet.




Dušan Hočevar
NAMESTNIK GENERALNEGA SEKRETARJA




PRILOGA: 1



NUJNI POSTOPEK
EVA: 2005-2411-0010



PREDLOG ZAKONA O VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM
PROMETU



I. UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

Veljavni Zakon o varnosti v železniškem prometu je bil sprejet leta 2000 in objavljen v Uradnem listu RS, št. 85/2000. Zakon določa pogoje za varen, urejen in neoviran javni železniški promet, ki se opravlja po enotnem tehnično-tehnološkem procesu. Pogoji za varen železniški promet, določeni z zakonom se nanašajo na železniško progo, križanja prog in cest, železniška vozila, prometna pravila, prometno signalizacijo, izvršilne železniške delavce, notranji nadzor, disciplinske ukrepe, izredne dogodke v železniškem prometu in zaščito prog in železniških vozil. Zakon velja tudi za inšpekcijski nadzor nad zagotavljanjem varnosti železniškega prometa. Z zakonom je bila podaljšana tudi uporaba posameznih predpisov, ki so našteti v 114. členu. Gre večinoma za predpise, ki jih je izdala Skupnost jugoslovanskih železnic v okviru javnih pooblastil, ki jih je uresničevala pod nadzorom upravnega organa, pristojnega za promet in zveze na ravni federacije, ki skupaj z zakonom in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi zaokrožujejo normativno ureditev na področju varnosti železniškega prometa.

Zakon je bil spremenjen v letu 2003, ko je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti v železniškem prometu (Ur. l. RS, št. 45/04). Namen sprememb zakona je bila zlasti uskladitev s pravnim redom Evropske skupnosti. V času sprejetja osnovnega zakona namreč pravni red Evropske skupnosti na področje varnosti v železniškem prometu ni posegal, pač pa je bil v letu 2001 sprejet t.i. prvi železniški sveženj, ki vključuje tudi Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2001/16/ES z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/16/ES), ki pa že določa posamezne parametre, ki posegajo na področje varnosti v železniškem prometu. Poleg teh sprememb pa so bile spremembe zakona povezane tudi s tedanjimi spremembami Zakona o železniškem prometu (Ur. l. RS, št. 110/02), s katerim je bila ustanovljena Javna agencija za železniški promet (v nadaljnjem besedilu AŽP). Le ta je prevzela od Slovenskih železnic naloge upravljavca javne železniške infrastrukture, ki pa jih pogodbeno prenaša nazaj na Slovenske železnice kot pooblaščenega upravljavca. Takšna delitev nalog in pristojnosti upravljanja javne železniške infrastrukture na upravljavca in pooblaščenega upravljavca se je nujno odrazila tudi na področju varnosti, saj se je odgovornost na področju varnosti razdelila na dva subjekta, pri čemer je težišče odgovornosti in pretežni del nalog na področju varnosti ostal na Slovenskih železnicah kot pooblaščenemu upravljavcu.

V času po navedeni spremembi zakona pa sta bili sprejeti novi direktivi Evropske skupnosti Direktiva 2004/49/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. aprila 2004, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/49/ES) in Direktiva 2004/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in Direktive 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnosti vseevropskega konvencionalnega železniškega sistema (UL L št. 146 z dne 30. aprila 2004; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/50/ES), ki posegata na področje varnosti, sprejeta pa je bila tudi novela Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o železniškem prometu (v nadaljnjem besedilu ZZelP), ki prav tako posega tudi na področje varnosti železniškega prometa. Vsi navedeni pravni akti terjajo bistvene posege v veljavni zakon, zato se je predlagatelj odločil, da predlaga sprejem novega zakona.

a. Novela Zakona o železniškem prometu naloge upravljavca javne železniške infrastrukture prenašajo z AŽP delno na Slovenske železnica in delno na Direkcijo za vodenje investicij, ki je organ v sestavi ministrstva za promet, odpravlja pa se pooblaščeni upravljavec. Zato je potrebna tudi sprememba zakonodaje na področju varnosti.

Poleg tega pa se z zakonom o spremembah in dopolnitvah ZZelP delno izvaja tudi Direktiva 2004/49/ES. Direktiva 2004/49/ES uvaja nove elemente na področju odnosov med prevozniki in upravljavci železniške infrastrukture, ki so neposredno povezani s pogoji prostega pristopa do železniške infrastrukture in predvsem z varnostjo železniškega prometa v novih pogojih poslovanja železnic.

Direktiva je del drugega infrastrukturnega paketa EU, ki obravnava pogoje, ki morajo biti zagotovljeni prevoznikom pri dostopu do sredstev za usposabljanje njihovega osebja, pogoje pri dodeljevanju varnostnih spričeval prevoznikom, nove zahteve za varnostna pooblastila upravljavcem infrastrukture, dovoljenja za obratovanje tirnih vozil in nove organe na področju varnosti železniškega prometa.

Z direktivo se v državah članicah uvaja varnostni organ, to je organ, ki je zadolžen za naloge v zvezi z varnostjo v železniškem prometu in ki mora biti pri odločanju organizacijsko, finančno ter pravno neodvisen od katerega koli prevoznika, upravljavca železniške infrastrukture ali prosilca za vlakovno pot. Naloge varnostnega organa se ne smejo prenesti ali odstopiti upravljavcu železniške infrastrukture ali prevozniku v železniškem prometu.

Prav tako direktiva uvaja nov stalni preiskovalni organ ter določa preiskovalni postopek za preiskave nesreč in drugih izrednih dogodkov s ciljem izboljšanja varnosti v železniškem prometu. Preiskovalni organ mora biti organizacijsko, finančno, pravno in pri odločanju popolnoma neodvisen od upravljavca, prevoznika, organa za določanje uporabnine, organa za dodeljevanje vlakovnih poti, organa za izdajanje listin o skladnosti ali od drugih subjektov, katerih interesi bi lahko bili v navzkrižju z nalogami, ki so mu zaupane. Preiskovalni organ mora biti funkcionalno neodvisen tudi od varnostnega organa ali drugega organa s področja urejanja železniškega sistema.

Skladno z navedeno direktivo ZZelP določa, da naloge varnostnega organa opravlja AŽP, naloge preiskovalnega organa pa organizacijska enota v sestavi ministrstva za promet.

Nova razdelitev funkcij v železniškem sistemu in ustanovitev dveh novih organov ima neposredne posledice tudi na področju varnosti, zato so potrebne spremembe tudi na področju, ki ga ureja veljavni zakon o varnosti v železniškem prometu.

b. Direktiva 204/50/ES dopolnjuje in spreminja Direktivo Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti z dne 23. julija 1996 (UL L št. 235 z dne 17. septembra 1996), ki se nanaša na proge za visoke hitrosti in direktivo 2001/16/ES, ki se nanaša na proge za konvencionalne hitrosti. Cilj obeh direktiv je poenotiti tehnične normative vseevropskega železniškega sistema, enoten sistem njihovega določanja in enoten sistem nadzora nad njimi ter s tem omogočiti delovanje enotnega vseevropskega železniškega sistema, ki ne bo odvisno od mej držav članic in ureditev v posameznih državah. Direktiva 2004/50/ES je zlasti rezultat izkušenj, pridobljenih v času priprave TSI na podlagi obeh direktiv, ki so pokazale, da so številne zahteve interoperabilnosti skupne za oba sistema, tako za železniški sistem za visoke hitrosti, kot za železniški sistem za konvencionalne hitrosti npr. na področju hrupa, vodenja in upravljanja prometa ipd., zaradi česar je koristno, da se oba sistema obravnavata z vidika »skupnega sistema«. Direktiva 2004/50/ES tako pomeni približevanje obeh železniških sistemov tudi na zakonodajni ravni.
2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona

S sprejetjem zakona bo dosežena usklajenost s pravnim redom Evropske skupnosti in ZZelP na dveh bistvenih področjih: na področju urejanja interoperabilnosti in na področju varnosti.

S sprejetjem zakona bosta tako v celoti uvedeni direktivi 2004/49/ES in 2004/50/ES, prva v delu, ki ni uveden že v ZZelP.

Poglavitne rešitve in načela na področju interoperabilnosti so zlasti:

a. Določena je opredelitev železniškega sistema in njegovih podsistemov, ki se delijo na strukturne in operativne.

b. Natančno je opredeljen vseevropski železniški sistema za konvencionalne hitrosti, ki obsega glavne proge in železniška vozila, namenjena za mednarodni promet, za katerega veljajo pogoji za interoperabilnosti kot so določeni v posameznih TSI ter z obveznostjo, da se pogoji za zagotovitev interoperabilnosti postopno razširjajo tudi za regionalne vloge in industrijske tire, ki niso del tega sistema.

c. Jasno je določen pomen in uveljavitev TSI, zlasti njihove obvezne neposredne uporabe, kar posledično pomeni tudi prenehanje veljavnosti nacionalnih varnostnih predpisov v celoti ali v delu, ki ga posamezna TSI zadeva. Pri uporabi TSI je bistvena vloga AŽP, ki izvede vse potrebne ukrepe za njihovo izvajanje v skladu s predpisom EU, s katerim se uveljavijo. Kateri ukrepi bodo potrebni v zvezi z uporabo TSI, bo odvisno od njihove vsebine, zlasti od tega kolikšen manevrski prostor glede vsebine in časovnih dimenzij svoje uporabe bodo dopuščale različnim subjektov na ravni posamezne države članice.

d. Natančno so določeni postopki za vključitev v obratovanje posameznih podsistemov (pridobitev uporabnega dovoljenja oz. dovoljenja za obratovanje in pridobitev ES – izjave o verifikaciji podsistema).

e. Natančno so določeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati priglašeni organi ter njihove pristojnosti.

Poglavitne rešitve na področju varnosti so zlasti: a. Jasno so določene obveznosti posameznih subjektov na področju razvoja in zagotavljanje varnosti (ministrstvo za promet, upravljavec, prevozniki, varnostni organ, preiskovalni organ) ter njihova medsebojna razmerja in instrumenti preko katerih se le-ta izboljšuje.

b. Določeni so pogoji za posamezne podsisteme, s katerimi se zagotavlja varnost in urejenost železniškega prometa, vključno s sistemom inšpekcijskega nadzora.

c. Ohranjena so tiste rešitve, ki so se pokazale kot potrebne in učinkovite z vidika zagotavljanja varnosti železniškega prometa.


3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNO FINANČNA SREDSTVA

    I. Ocena finančnih posledic:
Tekoče leto (t)
t+1
t+2
t+3
Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) prihodkov državnega proračuna
Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) odhodkov državnega proračuna
Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) obveznosti za druga javna finančna sredstva
    II. Pravice porabe za izvedbo predlaganih rešitev so zagotovljene po naslednjih proračunskih postavkah (PP) s predvidenimi zneski:
Šifra PP
Ime proračunske postavke
Ime proračunskega uporabnika
Znesek za tekoče leto (t)
Znesek za t+1
B 241117Servisiranje obveznosti AŽPMinistrstvo za promet-
SKUPAJ:
Manjkajoče pravice porabe se bodo zagotovila s prerazporeditvijo iz naslednjih PP:
Šifra PP
Ime proračunske postavke
Ime proračunskega uporabnika
Znesek za tekoče leto (t)
Znesek za t+1
SKUPAJ:
Načrtovana nadomestitev zmanjšanih prihodkov oz. povečanih odhodkov proračuna:
Novi prihodki
Znesek za tekoče leto (t)
Znesek za t+1
SKUPAJ:
Predlog zakona nima finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva.


4. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

Razlogi, zakaj je postopek ali druga administrativna obveznost nujno potrebna, in javni interes, ki se s tem dosega. Dokazi, da javnega interesa ni mogoče doseči na drug, za stranke enostavnejši način.Nima učinka
Spoštovanje načela "vse na enem mestu" (načelo, da stranki ni treba opravljati zadev, ki se nanašajo na en življenjski oziroma poslovni dogodek, na več mestih). Kraj izvajanja storitve oziroma obveznosti.Nima učinka
Poraba časa in stroški (upravna taksa, plačilo storitve …), ki jih stranki povzroča postopek ali obveznost.Nima učinka
Dokumentacija, ki jo bo morala predložiti stranka za izvedbo postopka. Zmanjšanje obsega dokumentov, ki jih mora predložiti, oziroma obrazložitev, zakaj zmanjšanja ni.Nima učinka
Način plačevanja storitve, upravne takse … (z gotovino, s kreditnimi in plačilnimi karticami, po e-moneti, drugo).Nima učinka
Področje in življenjski oziroma poslovni dogodek na portalu e-uprave, na katerega se postopek nanaša, oziroma predlog za uvedbo drugega dogodka.Nima učinka
Dodaten prostor za navedbo predloga novega dogodka.
Obseg postopka, ki ga bo mogoče opraviti po elektronski in drugih sodobnih poteh, oziroma obrazložitev, zakaj to ne bo mogoče.Nima učinka
Podatki, potrebni za izvedbo postopka, ki jih bo pristojni organ pridobil sam iz uradnih evidenc, in način pridobivanja teh podatkov.Nima učinka

Sprejem zakona ne bo imel drugih posledic.

5. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost predlagane ureditve pravneMU REDU EU

Predlagane spremembe zakona se pretežno nanašajo na uvedbo direktiv drugega železniškega infrastrukturnega paketa, kar je razvidno iz navedb razlogov za sprejem zakona, poleg tega pa pomenijo uskladitev z vsebino predloga sprememb in dopolnitev ZZelP, zlasti na področju upravljanja z javno železniško infrastrukturo.

Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv:

- Direktive Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti z dne 23. julija 1996 (UL L št. 235 z dne 17. septembra 1996, str. 6; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 96/48/ES) zadnjič spremenjena z Direktivo 2004/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in Direktive 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnosti vseevropskega konvencionalnega železniškega sistema (UL L št. 146 z dne 30. april 200401, str. 114; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/50/ES);

- Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/16/ES z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L št. 110 z dne 20. aprila 2001, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/16/ES) zadnjič spremenjena z Direktivo 2004/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in Direktive 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnosti vseevropskega konvencionalnega železniškega sistema (UL L št. 146 z dne 30. april 200401, str. 114; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/50/ES);

- Direktive 2004/49/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. aprila 2004, str. 44; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/49/ES);

- Direktive 2004/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in Direktive 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnosti vseevropskega konvencionalnega železniškega sistema (UL L št. 146 z dne 30. april 200401, str. 114; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/50/ES).

Predlog v celoti uvaja Direktive 96/48/ES, 2001/16/ES in 2004/50/ES, direktivo 2004/49/ES pa delno, saj bo v enem delu prenesena v naš pravni red z ZZelP.

Do sprejetja drugega železniškega svežnja tehnološki proces odvijanja železniškega prometa in zagotavljanje varnosti pri njegovem opravljanju v državah članicah Evropske unije nista bila enotno urejena. Tega se je zaveda tudi Evropska unija, ko v direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2001/12/ES z dne 26. februarja 2001, ki spreminja Direktivo Sveta 91/440/ES o razvoju železnic v Skupnosti zahteva naj »države članice zagotovijo, da so varnostni standardi in predpisi določeni, da so posledično železniški vozni park in prevozniki v železniškem prometu ustrezno certificirani in da so nesreče predmet preiskav«

in naj si možni prevozniki, če želijo opravljati železniške prevozne storitve pri upravljavcu javne železniške infrastrukture, poleg certifikata pridobe varnostno spričevalo, natančneje:

»Vsak prevoznik v železniškem prometu, ki zagotavlja prevozne storitve v železniškem prometu skladno z odstavki 1, 2 in 3, naj na podlagi javnega ali zasebnega prava sklene potrebne upravne, tehnične in finančne sporazume z upravljavci železniške infrastrukture, ki jo uporablja, da bi se uredila vprašanja o nadzoru in varnosti prometa, ki so povezana z zadevnim prevozom. Pogoji, ki urejajo takšne sporazume, so nediskriminatorni, in če je tak primer, skladni z določbami Direktive 2000/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o dodelitvi železniških infrastrukturnih zmogljivosti, zaračunavanju uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in izdaji varnostnega spričevala.«

Kot smo že navedli, pa vsebuje drugi železniški sveženj tudi Direktivo 2004/49/ES, ki uvaja nove elemente na področju odnosov med prevozniki in upravljavci železniške infrastrukture, ki so neposredno povezani predvsem z varnostjo železniškega prometa v novih pogojih poslovanja železnic. Direktiva obravnava pogoje, ki morajo biti zagotovljeni prevoznikom pri dostopu do sredstev za usposabljanje njihovega osebja, pogoje pri dodeljevanju varnostnih spričeval prevoznikom, nove zahteve za varnostna pooblastila upravljavcem infrastrukture, dovoljenja za obratovanje tirnih vozil in nove organe (varnostni in preiskovalni organ) na področju varnosti železniškega prometa. Tudi ta direktiva, kot tudi direktive s področja interoperabilnosti, izhaja iz namena vzpostavitve enotnega trga za prometne storitve v EU, zaradi česar je nujno vzpostaviti tudi regulativni okvir za varnost na železnici na ravni EU, ki se je do sedaj razvijal v okviru posameznih držav članic, zaradi česar se tudi varnostne zahteve po posameznih državah bistveno razlikujejo.


Vse države članice so morale Direktivo 2004/49/ES uvesti do konca aprila 2004, s čimer bo prišlo do velikega približanja normativne ureditve držav članic na področju varnosti železniškega prometa.

Države članice imajo sicer varnostni sistem v železniškem prometu urejen na različne načine, vsem pa je skupno, da z zakonom urejajo temeljna vprašanja in razmejitve pristojnosti med osebami, ki v njem sodelujejo. Tehnične podrobnosti podsistemov železniškega prometa, odgovornosti za njihovo zagotavljanje ter s tem povezane ukrepe (sankcije) pa določajo s podzakonskimi akti in drugimi predpisi. V nadaljevanju je prikazana ureditev vprašanj varnosti v železniškem prometu v treh državah članicah Evropske unije – Republiki Nemčiji, Kraljevini Danski in v Kraljevini Nizozemski. Navedene države smo izbrali, ker:



a) Republika Nemčija

Ta v splošnem zakonu o železniškem prometu (Allgemeines Eisenbahngesetz) le z enim členom, ki ima dva odstavka in ki se v prevodu glasita, določa:

»§ 4 varnostni predpisi

(1) Železnice so dolžne skrbeti za varen potek svojega obratovanja ter varno gradnjo železniške infrastrukture, vozil in opreme ter zagotavljanje takšnega njihovega stanja, ki omogoča njihovo varno obratovanje. Dolžne so tudi sodelovati pri ukrepih protipožarne varnosti in tehnične pomoči.

(2) Predaje, prevzemi, preizkusi, registracije, izdajanje dovoljenj in izvajanje nadzora v zvezi s postavljanjem, spreminjanjem, vzdrževanjem in obratovanjem železniških objektov in tirničnih vozil železnic v lasti zvezne države na podlagi drugih zakonov in uredb so v izključni pristojnosti zveznega urada za železnice. Določba petega odstavka § 5 ostaja nespremenjeno v veljavi.«

Posledično predpise, pravilnike in uredbe, ki zadevajo varnost v železniškem prometu, izdaja zvezni minister Republike Nemčije, pristojen za promet. Omenjene akte ministrstvo objavlja v Zveznem uradnem listu Republike Nemčije.

V pravilniku o gradnji in obratovanju železnice (»Eisenbahn Bau und Betriebsordnung«) tako minister, pristojen za promet, v soglasju z zveznim svetom predpisuje vsebine, ki so smiselno podobne tistim v pričujočem predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu.

b) Kraljevina Danska

Na podoben način kot Republika Nemčija ima varnost v železniškem prometu zakonsko urejeno tudi ta. Z zakonom o varnosti v železniškem prometu (Act no. 336 of 1st may 1996), ki ima 10 členov so določene pristojnosti ministrstva in inšpektorata za železniški promet, izdajanje in oblika podzakonskih in drugih predpisov, ki jih izdajata omenjena organa ter odgovornost oseb (izvajalcev) v železniškem prometu. Za udejanjanje direktiv Evropske skupnosti v pravnem redu Kraljevine Danske je pristojen minister za promet. Za izdajanje varnostnih spričeval izvajalcem železniškega prometa je pristojen inšpektorat. Minister za promet je pooblaščen, da inšpektorat pooblasti za izdajanje predpisov s področja varnosti v železniškem prometu. Danska na področju železniškega prometa predvideva reorganizacijo, ki naj bi podrobneje razmejila razmerja med osebami na področju železniškega prometa. Osebe s tega področja naj bi razdelili na več neodvisnih delov, ki bodo pristojni za izdajanje predpisov in nadzor nad njihovim izvajanjem.


c) Kraljevina Nizozemska

Na podoben način kot Danska ima zakonodajno urejeno področje železniškega prometa Kraljevina Nizozemska. Pooblastila za urejanje vseh pravnih vprašanj s področja varnosti v železniškem prometu so z zakonom, ki ima 12 členov prenesena na ministra, v katerega delovno področje sodi promet. Ta zadevna vprašanja ureja s podzakonskimi predpisi.


II. BESEDILO ČLENOV



I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)


(1) Ta zakon določa pogoje za zagotovitev, izboljšanje in razvoj interoperabilnega vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne in visoke hitrosti ter varnega in urejenega železniškega sistema na območju Republike Slovenije, odgovornosti in pristojnosti udeležencev pri urejanju varnosti železniškega sistema, razvoj skupnih varnostnih ciljev in skupnih varnostnih metod, skupna načela pri upravljanju, vodenju in nadzorovanju varnosti železniškega sistema v Republiki Sloveniji ter pogoje za varen železniški promet na industrijskih tirih in progah drugih železnic.

(2) Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv:

- Direktive Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (UL L št. 235 z dne 17. 9. 1996, str. 6), kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/50/ES z dne 29. aprila 2004 o spremembi Direktive Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/16/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2001, str. 114) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 96/48/ES );

- Direktive 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L št. 110 z dne 20. 4. 2001, str. 1), kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/50/ES z dne 29. aprila 2004 o spremembi Direktive Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/16/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2001, str. 114) ( v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/16/ES);

- Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/49/ES).

2. člen
(železniški sistem)

(1) Železniški sistem se deli na strukturne in operativne podsisteme.

(2) Strukturni podsistemi so:

a) Infrastruktura – spodnji in zgornji ustroj proge
b) Energija – naprave električne vleke

c) Nadzor, vodenje in signalizacija – vodenje vlakov

č) Vodenje in upravljanje prometa d) Vozni park – tirna vozila

(3) Operativni podsistemi so:

a) Vzdrževanje – nega vlakov

b) Telematske aplikacije za potniški in tovorni promet

V telematske aplikacije spadajo:

– aplikacije za potniški promet, ki potnikom dajejo informacije pred in med vožnjo, sistemi za rezervacije in prodajo vozovnic, sistemi za upravljanje prtljage in za povezavo med železnico in drugimi načini prevoza;
– aplikacije za tovorni promet, ki omogočajo spremljanje tovora in vlakov v realnem času, aplikacije na ranžirnih postajah, aplikacije za rezervacije, plačila in fakturiranje, upravljanje povezav z drugimi načini prevoza in aplikacije za izdelavo elektronskih spremnih dokumentov.
3. člen

(železniška proga)

(1) Železniško progo sestavljajo podsistemi iz točk a), b) in c) drugega odstavka prejšnjega člena.


(2) Proge se glede na pomen za železniški promet oziroma glede na povezovalno vlogo v prostoru in glede na gospodarski pomen delijo na glavne in regionalne.

(3) Vlada Republike Slovenije na predlog ministra oziroma ministrice, pristojne za promet (v nadaljnjem besedilu: minister), določi kategorizacijo prog.

4. člen

(vseevropski železniški sistem)



(1) Vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti je kot del vseevropskega prometnega omrežja določen v Prilogi I Direktive 2001/16/ES, vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti pa je kot del vseevropskega železniškega omrežja določen v Prilogi I Direktive 96/48/ES.

(2) Vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti na območju Republike Slovenije obsega železniške podsisteme na omrežju glavnih prog in tirna vozila, predvidena za mednarodni promet.

(3) Za projektiranje, gradnjo, vzdrževanje in obratovanje vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti se smiselno uporabljajo določbe tega zakona in neposredno določila prilog Direktive 96/48/ES ter izdane tehnične specifikacije interoperabilnosti za visoke hitrosti.

5. člen
(pomen izrazov)

(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen :
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja železniški promet.



II. INTEROPERABILNOST

6. člen
(pogoji za interoperabilnost)

(1) Interoperabilnost pomeni sposobnost vseevropskega železniškega sistema, da zagotovi varen in neprekinjen promet vlakov ob zahtevani stopnji izkoriščenosti zmogljivosti teh prog. Ta sposobnost temelji na celotnem sklopu pravnih, tehničnih in operativnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za zadostitev bistvenim zahtevam. Izpolnjevanje bistvenih zahtev je treba stalno zagotavljati in preverjati.

(2) Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti veljajo za projektiranje, gradnjo, nadgradnjo, obnovo, vzdrževalna dela v javno korist, vključitev v obratovanje, obratovanje in vzdrževanje delov vseevropskega železniškega sistema, ki bodo dani v obratovanje po dnevu uveljavitve tega zakona, in na področjih uporabe, ki so določena v posamezni tehnični specifikaciji za interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu: TSI). Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti se nanašajo tudi na strokovne, zdravstvene in varnostne zahteve za izvršilne železniške delavce in delavke (v nadaljnjem besedilu: izvršilni železniški delavci), ki skrbijo za obratovanje in vzdrževanje vseevropskega železniškega sistema. Interoperabilnost se mora zagotavljati v rokih in pod pogoji, kot jih določajo posamezne TSI.

(3) Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti veljajo tudi za regionalne proge in industrijske tire, ki niso del vseevropskega železniškega sistema, in za strokovne, zdravstvene in varnostne zahteve za izvršilne železniške delavce, ki skrbijo za obratovanje teh prog, če je to določeno v predpisu, ki ga izda minister.

(4) Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti ne veljajo za proge, ki so funkcionalno ločene od ostalega železniškega omrežja, in za tirna vozila, predvidena izključno za lokalni, muzejski ali turistični namen, ki vozijo pod posebnimi pogoji.

1. Tehnične specifikacije za interoperabilnost
7. člen
(pomen in vsebina)
(1) TSI pomenijo specifikacije, ki urejajo podsistem ali del podsistema z namenom izpolnjevanja bistvenih zahtev in zagotavljanja interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti.

(2) Vsaka TSI vsebuje:

8. člen
(združljivost TSI z obstoječim sistemom)

(1) TSI na primeren način zagotavljajo združljivost z obstoječim železniškim sistemom. S tem namenom se lahko za vsak sklop TSI predvidijo posebni primeri.

(2) TSI se lahko sklicujejo na evropske standarde ali specifikacije, če je to potrebno za doseganje ciljev interoperabilnosti. V teh primerih se evropski standardi ali specifikacije obravnavajo kot priloge k TSI in postanejo obvezni z začetkom veljavnosti TSI. Če evropskih standardov ali specifikacij ni, se je do njihove izdelave možno sklicevati na jasno prepoznavne normativne dokumente, ki so dostopni in v prosti uporabi.
9. člen
(odstopanja od uporabe TSI)

(1) Uporaba TSI je obvezna. Odstopanja od uporabe TSI so dovoljena v naslednjih primerih in okoliščinah:

(2) Naročnik ali naročnica (v nadaljnjem besedilu: naročnik) ali njegov pooblaščeni zastopnik ali zastopnica (v nadaljnjem besedilu:pooblaščeni zastopnik) mora o nameravanem odstopanju od TSI pisno obvestiti varnostni organ in mu dostaviti dokumentacijo z navedbo TSI ali delov TSI, ki jih ne želi uporabiti, kakor tudi o ustreznih specifikacijah, ki jih želi uporabiti.

(3) V vseh navedenih primerih mora ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na predlog varnostnega organa predhodno obvestiti Evropsko komisijo o nameravanem odstopanju in ji poslati dokumentacijo z navedbo TSI ali delov TSI, ki se ne želijo uporabiti, kakor tudi ustrezne specifikacije, ki se želijo uporabiti. Komisija v primerih iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena sprejme končno odločitev in po potrebi izdela priporočilo v zvezi s specifikacijami, ki jih je treba uporabiti. Odločitev Evropske komisije se ne more nanašati na nakladalni profil ali tirno širino.

2. Komponente interoperabilnosti

10. člen
(pomen)


Komponenta interoperabilnosti je vsaka osnovna komponenta, skupina komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v podsistem, od katerega je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost železniškega sistema. Pojem »komponenta« zajema opredmetena in neopredmetena sredstva, kot je na primer programska oprema.
11. člen
(ocenjevanje skladnosti)

(1) Vsaka komponenta interoperabilnosti je predmet postopka za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo s posamezno TSI in mora imeti ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo. Vrste komponent interoperabilnosti, področje uporabe ter vsebina ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo so navedeni v Prilogi IV Direktive 2001/16/ES in Prilogi IV Direktive 96/48/ES.

(2) Ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti opravlja priglašeni organ, pri katerem je proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji vložil zahtevo. Za ta namen proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji upoštevata določbe ustreznih TSI.

(3) Kadar komponente interoperabilnosti urejajo drugi predpisi Evropske unije, ki zajemajo druge vidike, mora ES - izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo vsebovati ugotovitev, da komponente interoperabilnosti izpolnjujejo tudi zahteve teh predpisov.

(4) Kadar proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji ne izpolni obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena, je te obveznosti dolžna izpolniti druga oseba, ki da komponente interoperabilnosti na trg. Ta obveznost velja tudi za osebo, ki združi komponente interoperabilnosti ali njihove dele različnega izvora ali proizvaja komponente interoperabilnosti za lastno uporabo.

(5) Splošni gradbeni proizvodi, ki niso komponente interoperabilnosti in se vgrajujejo v železniško infrastrukturo, se lahko vgrajujejo na podlagi pridobljenih dokazil o skladnosti v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode. Proizvodi, ki niso splošni gradbeni proizvodi in niso komponente interoperabilnosti ter se vgrajujejo v železniško infrastrukturo, se lahko vgrajujejo na podlagi dovoljenja upravljavca, ki ga izda v skladu z veljavnimi predpisi.

(6) Deli podsistemov na regionalnih progah, industrijskih tirih in progah drugih železnic, za katere interoperabilnost in skladnost s TSI ni obvezen pogoj, oziroma komponente interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema iz prve alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona, za katere je odstopanje od TSI dovoljeno, se lahko vgrajujejo na podlagi dovoljenja za vgradnjo, ki ga izda varnostni organ.

(7) Minister določi dele podsistemov iz prejšnjega odstavka, za katere je potrebno izvesti postopek ugotavljanja skladnosti s predpisanimi zahtevami, potrebno dokumentacijo ter roke in pogoje za ugotovitev skladnosti in za izdajo dovoljenja za vgradnjo.

12. člen
(bistvene zahteve)
(1) Vseevropski železniški sistem, njegovi podsistemi, komponente interoperabilnosti in vmesniki morajo izpolnjevati bistvene zahteve, navedene v Prilogi III Direktive 2001/16/ES oziroma v Prilogi III Direktive 96/48/ES.

(2) Za komponente interoperabilnosti, ki imajo ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo, se šteje, da izpolnjujejo bistvene zahteve in se za njih ne smejo zahtevati ponovni pregledi, ki so že bili opravljeni v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo. Prav tako se šteje, da komponente interoperabilnosti izpolnjujejo bistvene zahteve, če so v skladu s pogoji iz ustrezne TSI ali evropskih specifikacij, izdelanih zaradi uskladitve s temi pogoji. Kadar evropska specifikacija ob sprejetju TSI še ni na voljo, skladnost s to specifikacijo pa je bistveni prvi pogoj za jamstvo interoperabilnosti, se lahko TSI sklicuje na zadnjo razpoložljivo različico osnutka evropske specifikacije, ki se mora upoštevati, ali različico, ki vključuje cel osnutek ali del tega osnutka.

(3) Kadar se ugotovi, da evropske specifikacije, ki se neposredno ali posredno uporabljajo za doseganje ciljev interoperabilnosti, ne izpolnjujejo bistvenih zahtev, se lahko v skladu s postopkom, določenim v Direktivi 2001/16/ES ali v Direktivi 96/48/ES, odloči o delnem ali popolnem umiku teh specifikacij iz publikacij, v katerih so objavljene.

(4) Kadar se ugotovi, da komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo in je uporabljena z namenom, za katerega je izdelana, verjetno ne bo izpolnjevala bistvenih zahtev, je treba ukreniti vse potrebno za omejitev ali prepoved njene uporabe ali umik s trga. O tem in o sprejetih ukrepih ministrstvo na predlog varnostnega organa obvesti Evropsko komisijo ter navede razloge za tako odločitev. Pri tem posebej navede, ali je razlog za neskladnost neizpolnjevanje bistvenih zahtev, nepravilna uporaba evropskih specifikacij, če se na njih sklicuje, ali neustreznost evropskih specifikacij.

(5) Kadar se ugotovi, da komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti, ni skladna z bistvenimi zahtevami, se proti tistemu, ki je izjavo izdal, sprožijo ustrezni postopki ter o tem obvesti Evropska komisija in druge države članice Evropske unije.

3. Podsistemi

13. člen
(pomen)

Podsistemi so deli železniškega sistema Republike Slovenije, navedeni v 2. členu tega zakona.
14. člen
(ES-overovitev podsistemov)

(1) Podsistemi vseevropskega železniškega sistema morajo biti skladni s TSI in ustrezati bistvenim zahtevam. Zlasti je treba preveriti združljivost podsistema s sistemom, v katerega se vključuje. Skladnost z bistvenimi zahtevami je treba preverjati tudi med obratovanjem v rednih časovnih intervalih. V ta namen se uporabljajo postopki za ocenjevanje in overjanje podsistemov v skladu z določili posamezne TSI.

(2) ES-overovitev je postopek, s katerim priglašeni organ na zahtevo naročnika ali njegovega zastopnika s sedežem v Evropski uniji preveri in potrdi, da je podsistem interoperabilen v skladu z določili tega zakona in predpisi Evropske unije ter da se lahko vključi v obratovanje. Postopek overovitve podsistemov mora potekati v skladu s postopkom, določenim v Prilogi VI Direktive 2001/16/ES oziroma Prilogi VI Direktive 96/48/ES.

(3) ES-overovitev interoperabilnosti strukturnih podsistemov, ki sestavljajo vseevropski železniški sistem, se glede izpolnjevanja bistvenih zahtev lahko sklicuje na TSI, kjer te obstajajo. Če teh ni, kot tudi v primerih odstopanja iz 9. člena tega zakona, se postopek izvede na podlagi nacionalnih varnostnih predpisov s seznama tehničnih predpisov, ki se uporabljajo pri izpolnjevanju bistvenih zahtev in so bili predloženi Evropski komisiji. Seznam je treba ob vsakokratni spremembi ažurirati.

(4) Gradnja, vključevanje v obratovanje in obratovanje strukturnih podsistemov, ki sestavljajo vseevropski železniški sistem in izpolnjujejo bistvene zahteve, se ne sme na noben način prepovedati, omejiti ali ovirati, zlasti pa se ne smejo zahtevati pregledi, ki so bili že opravljeni v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o overovitvi. Dodatni pregledi se lahko zahtevajo samo takrat, ko se ugotovi, da strukturni podsistem ni v celoti skladen z Direktivo 2001/16/ES oziroma Direktivo 96/48/ES in njunimi dopolnitvami in ne izpolnjuje bistvenih zahtev. O nameravanih dodatnih pregledih mora ministrstvo na predlog varnostnega organa obvestiti Evropsko komisijo.
15. člen
(ES-izjava o overovitvi)

(1) ES-izjava o overovitvi je dokument, ki ga na podlagi certifikata o skladnosti pripravi naročnik kot pogoj za pridobitev uporabnega ali obratovalnega dovoljenja. Za strukturne podsisteme, ki imajo ES-izjavo o overovitvi, se šteje, da so interoperabilni in da izpolnjujejo bistvene zahteve, ki veljajo zanje.

(2) Vsebina ES-izjave o overovitvi podsistema je določena v Prilogi V Direktive 2001/16/ES oziroma Prilogi V Direktive 96/48/ES.
16. člen
(uporabno dovoljenje in obratovalno dovoljenje)
(1) Da se strukturni podsistem vključi v obratovanje, mora biti zanj izdano uporabno ali obratovalno dovoljenje. Uporabno dovoljenje se izda, če je bilo za podsistem izdano gradbeno dovoljenje.

(2) Uporabno dovoljenje izda upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje. Obratovalno dovoljenje izda varnostni organ. Uporabno ali obratovalno dovoljenje se izdata na podlagi ES-izjave o overovitvi podsistema, prej opravljenega tehničnega pregleda in odprave vseh ugotovljenih napak. V komisiji za tehnični pregled sodeluje tudi varnostni organ, ki pred izdajo uporabnega dovoljenja da svoje soglasje. Zaradi dodatnega preverjanja izvedenih del z zahtevami varnosti železniškega prometa lahko varnostni organ zahteva poskusno obratovanje podsistema, ki lahko traja največ šest mesecev.

(3) Pri obnovitvenih delih, vzdrževalnih delih v javno korist ali nadgradnji podsistema morajo upravljavec, prevozniki ali organ za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo pred začetkom del poslati opis projekta varnostnemu organu. Varnostni organ na podlagi izvedbene strategije iz veljavne TSI ali tehničnih predpisov odloči, ali je obseg del tolikšen, da je treba izdati novo obratovalno dovoljenje. Obratovalno dovoljenje je potrebno vedno takrat, kadar predvidena dela vplivajo na varnost podsistema, na katerem se dela izvajajo.

(4) Določila prejšnjega odstavka ne veljajo za vzdrževalna dela, ki ne spreminjajo stopnje varnosti železniškega prometa (določena obnovitvena dela ali vzdrževalna dela v javno korist). Minister določi vzdrževalna dela, za katera določila prejšnjega odstavka ne veljajo.

(5) Če je potrebno novo dovoljenje, varnostni organ določi obseg uporabe TSI za konkretni projekt v primeru, da TSI na glavnih progah niso v celoti upoštevane. O svoji odločitvi obvesti ministrstvo, to pa Evropsko komisijo in druge države članice.


17. člen
(obratovalno dovoljenje za tirna vozila)

(1) Obratovalno dovoljenje za nova tirna vozila izdaja varnostni organ. Ob izdaji obratovalnega dovoljenja tirnih vozil je treba zagotoviti, da se tirnemu vozilu dodeli alfanumerična identifikacijska koda, ki mora označevati vsako tirno vozilo. Identifikacijske kode se hranijo v registru tirnih vozil Republike Slovenije. Obratovalno dovoljenje se izda na podlagi ES-izjave o overovitvi tirnega vozila.

(2) Tirno vozilo, ki je pridobilo obratovalno dovoljenje v eni od držav članic Evropske unije in v celoti ne ustreza TSI, pridobi obratovalno dovoljenje na železniškem omrežju Republike Slovenije pod pogoji, določenimi v tem členu.

(3) Prevoznik, ki v Republiki Sloveniji predloži vlogo za obratovalno dovoljenje za tirno vozilo iz prejšnjega odstavka tega člena, predloži varnostnemu organu tehnično dokumentacijo tirnega vozila ali tipa tirnega vozila, pri čemer navede njegovo predvideno uporabo na železniškem omrežju v Republiki Sloveniji. Dokumentacija mora vsebovati naslednje:
(4) Varnostni organ lahko zahteva poskusno obratovanje na omrežju zaradi preverjanja skladnosti z omejevalnimi parametri iz točke c) prejšnjega odstavka tega člena in v tem primeru predpiše obseg in vsebino poskusnega obratovanja.

(5) Varnostni organ odloči o vlogi v skladu s tem členom brez odlašanja, najpozneje pa štiri mesece po predložitvi popolne vloge, vključno z dokumentacijo o poskusnih obratovanjih. Obratovalno dovoljenje lahko vsebuje pogoje uporabe in druge omejitve.

(6) Tirna vozila, ki se prvič vključijo v obratovanje v državi, ki ni članica Evropske unije, lahko obratujejo, če so jasno prepoznavna na podlagi različnega sistema kodirnih oznak. Pogoj za obratovanje teh vozil na ozemlju Republike Slovenije je, da se iz registra pridobijo podatki o imenu lastnika vozila ali najemnika, podatki o omejitvah glede načina uporabe vozila in kritični varnostni podatki v zvezi z načrtom vzdrževanja vozila.


4. Registri
18. člen
(registri železniške infrastrukture in tirnih vozil)

(1) V registru železniške infrastrukture in registru tirnih vozil so navedene glavne značilnosti vsakega podsistema ali dela podsistema (npr. osnovni parametri) in njihova soodvisnost z značilnostmi, določenimi v veljavnih TSI. Kopija teh registrov se pošlje zadevnim državam članicam Evropske skupnosti in Evropski železniški agenciji in je na voljo v pregled zainteresiranim stranem. Registri železniške infrastrukture in tirnih vozil morajo biti objavljeni ter vsako leto ažurirani.

(2) Register tirnih vozil mora biti sestavljen na podlagi skupnih tehničnih specifikacij in mora vsebovati vsaj naslednje:

(3) Register železniške infrastrukture vodi in ažurira upravljavec, register tirnih vozil pa varnostni organ. Registra morata biti na voljo varnostnemu, preiskovalnemu in regulatornemu organu, Evropski železniški agenciji, prevoznikom ter upravljavcu.

(4) V register tirnih vozil se vpišejo vozila, za katera je varnostni organ v Republiki Sloveniji izdal trinajst mestno številčno kodo tirnega vozila.

(5) Podatke, ki so potrebni za vodenje registra tirnih vozil, mora varnostnemu organu sporočiti lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) oziroma najemnik ali najemnica (v nadaljnjem besedilu: najemnik) tirnega vozila ob vpisu vozila v register oziroma ob vsakokratni spremembi podatkov.

5. Priglašeni organ
19. člen
(priglašeni organ)
(1) Priglašeni organ je subjekt, ki je pooblaščen za ocenjevanje skladnosti komponent interoperabilnosti ali njihove primernosti za uporabo in izvedbo postopka overjanja podsistemov ter njihovih sestavnih delov. Priglašeni organ določi minister, pristojen za trg, če izpolnjuje pogoje iz tega zakona in v skladu s predpisi, ki urejajo akreditacijo in tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.

(2) Ministrstvo, pristojno za trg, obvesti Evropsko komisijo in druge države članice Evropske unije o priglašenih organih, ki so v Republiki Sloveniji pooblaščeni za izvajanje postopka za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo v skladu z 11. členom tega zakona in postopka overjanja v skladu s 14. členom tega zakona, pri čemer navede tudi področje pristojnosti in identifikacijsko številko vsakega priglašenega organa, predhodno pridobljeno od Evropske komisije. Enak postopek velja tudi pri umiku odobritve za organ, ki ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje.

(3) Priglašeni organ, njegov direktor in osebje, odgovorno za opravljanje postopkov pregledovanja, ne smejo biti niti neposredno niti kot pooblaščeni zastopniki udeleženi pri projektiranju, izdelavi, gradnji, trženju, uporabi ali vzdrževanju komponent interoperabilnosti ali podsistemov. Dovoljena pa je izmenjava podatkov med vsemi subjekti, ki v postopku sodelujejo.

(4) Priglašeni organ in osebje, ki je pristojno za preglede, morajo biti funkcionalno neodvisni od organov, pristojnih za izdajo dovoljenj za začetek obratovanja, od organov, pristojnih za izdajo licenc prevoznikom, od organov, pristojnih za izdajo varnostnih spričeval, in od organov, ki vodijo preiskavo v primeru nesreče. Osebje, ki opravlja preglede, mora biti neodvisno in ne sme biti plačano glede na količino opravljenih preverjanj in ne na podlagi rezultatov teh preverjanj.

(5) Priglašeni organ mora izpolnjevati pogoje za opravljanje svoje dejavnosti, predvsem pa mora imeti zaposleno osebje in sredstva, ki se zahtevajo za ustrezno opravljanje tehničnih in administrativnih nalog, povezanih z vodenjem pregledov. Priglašeni organ mora imeti tudi možnost uporabe opreme, potrebne za izredne preglede.

(6) Osebje, pristojno za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, mora izpolnjevati naslednje minimalne pogoje:

20. člen
(pristojnosti priglašenega organa)

(1) Priglašeni organ mora imeti med preverjanjem stalen dostop do gradbišč, proizvodnih obratov, skladiščnih površin, naprav za montažo in preskušanje ter do drugih objektov, za katere meni, da so potrebni za izvedbo njegovih nalog. Naročnik ali njegov pooblaščeni zastopnik v Evropski uniji mu mora poslati vse dokumente ali poskrbeti, da so mu poslani vsi za ta namen potrebni dokumenti ter zlasti izvedbeni načrti in tehnična dokumentacija za podsistem ali njegov sestavni del.

(2) Naloga priglašenega organa se začne v fazi načrtovanja in obsega celotno obdobje proizvodnje do faze prevzema pred začetkom obratovanja podsistema. Obsega tudi overovitev vmesnikov zadevnega podsistema s sistemom, v katerega se vključuje, in ki temelji na informacijah, na voljo v ustreznih TSI in registrih.

(3) Priglašeni organ mora med preverjanjem redno opravljati revizije, da se prepriča o skladnosti le-teh s predpisi. Pooblaščenim osebam za izvajanje graditve oziroma izdelave podsistema ali njegovih sestavnih delov mora predložiti revizijsko poročilo.

(4) Priglašeni organ lahko med preverjanjem opravi naključne obiske delovišča ali proizvodnih obratov. Med takimi obiski lahko opravi popolne ali delne revizije. Pooblaščenim osebam za graditev oziroma izdelavo podsistema mora izdati poročilo o pregledu in po potrebi revizijsko poročilo.

(5) Priglašeni organ mora občasno, vendar najmanj enkrat letno, javno objavljati informacije o:

– prejetih zahtevah za ES-overovitev,
– izdanih certifikatih o skladnosti,
– zavrnjenih certifikatih o skladnosti.

21. člen
(zavarovanje odgovornosti in varovanje skrivnosti)

(1) Priglašeni organ mora imeti zavarovano civilno odgovornost za škodo, nastalo v okviru opravljanja svoje dejavnosti, razen če naloge priglašenega organa opravlja državni organ.

(2) Osebje priglašenega organa je zavezano k poklicni molčečnosti glede vsega, kar izve med opravljanjem svojih dolžnosti na podlagi tega zakona, razen do državnih organov.


22. člen
(smiselna uporaba določb poglavja o interoperabilnosti)

(1) Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo za tehnični pregled ter pridobitev uporabnega ali obratovalnega dovoljenja za železniške podsisteme in njihove sestavne dele na regionalnih progah, industrijskih tirih in progah drugih železnic ter za podsisteme iz prve alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona, za katere je odstopanje od TSI dovoljeno, kakor tudi za podsisteme, za katere TSI še ni izdana.

(2) Na železniških podsistemih iz prejšnjega odstavka varnostni organ opravi tehnični pregled in izda certifikat o skladnosti ter overi, da je podsistem zgrajen v skladu s projektno dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem, če je to potrebno, ter s tehničnimi predpisi oziroma specifikacijami, ki veljajo za te podsisteme. Podsistem ali njegov sestavni del iz prejšnjega odstavka tega člena se šteje za skladen z zahtevami tehničnega predpisa, če ustreza standardom oziroma tehničnim specifikacijam, na katere se predpis sklicuje.

(3) Varnostni organ tudi na železniških podsistemih iz prvega odstavka vodi vse potrebne postopke, določene v tem poglavju, in na podlagi certifikata o skladnosti in opravljenega tehničnega pregleda izda obratovalno dovoljenje.



III. RAZVOJ IN UPRAVLJANJE VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU
1. Zagotavljanje varnosti v železniškem prometu
23. člen
(naloge in pristojnosti)

(1) Ministrstvo, varnostni organ, upravljavec in prevozniki vsak v skladu s svojimi pristojnostmi in področjem delovanja zagotovijo:

– da se varnost na železnici ohranja in, kjer je to upravičeno in izvedljivo, stalno izboljšuje ob upoštevanju razvoja zakonodaje Evropske skupnosti ter tehničnega in znanstvenega napredka, pri čemer se daje prednost preprečevanju resnih nesreč;
– da se veljavni varnostni predpisi uporabljajo in izvajajo odprto in nediskriminacijsko ter da se pospešuje razvoj enotnega železniškega sistema.

(2) Upravljavec in prevozniki so odgovorni za varno delovanje železniškega sistema in nadzorovanje tveganja. Izvajati morajo potrebne ukrepe za nadzorovanje tveganja (po potrebi tudi z medsebojnim sodelovanjem) zaradi uveljavljanja predpisov in standardov na področju varnosti v železniškem prometu. Uveljaviti morajo sisteme varnega upravljanja v skladu s tem zakonom.

(3) Upravljavec in prevozniki v železniškem prometu so odgovorni uporabnikom, strankam, delavcem ter tretjim osebam za svoj del sistema in njegovo varno delovanje.

(4) Odgovornost upravljavca in prevoznikov iz prejšnjega odstavka ne razbremenjuje odgovornosti proizvajalcev sestavnih delov in komponent interoperabilnosti posameznih podsistemov, vzdrževalcev, lastnikov vagonov ter izvajalcev drugih potrebnih storitev, da zagotovijo, da so njihova vozna sredstva, objekti in naprave, oprema in material skladni z zahtevami in pogoji za predvideno uporabo, tako da jih lahko upravljavec ali prevozniki v železniškem prometu varno vključijo v uporabo.

24. člen
(spremljanje varnosti)


(1) Zaradi ocene doseganja skupnih varnostnih ciljev (v nadaljnjem besedilu: SVC) in spremljanja splošnega razvoja varnosti v železniškem prometu ministrstvo analizira informacije o skupnih varnostnih kazalcih iz letnih poročil varnostnega organa, kot je določeno v zakonu, ki ureja železniški promet.

(2) Vsako leto do 30. junija upravljavec in prevozniki predložijo varnostnem organu letno varnostno poročilo za prejšnje koledarsko leto. To varnostno poročilo vsebuje:

a) informacije o tem, kako se izpolnjujejo SVC organizacije, in o rezultatih varnostnih načrtov;

b) opis razvoja nacionalnih varnostnih kazalnikov iz Priloge I Direktive 2004/49/ES, če je to pomembno za organizacijo, ki pripravlja poročilo;

c) rezultate notranje varnostne revizije;

d) ugotovitve o pomanjkljivostih in slabostih pri izvajanju železniškega prometa in upravljanju železniške infrastrukture, ki bi lahko bile pomembne za varnostni organ.

25. člen
(skupne varnostne metode)

(1) Skupne varnostne metode (v nadaljnjem besedilu: SVM) opisujejo način ocenjevanja stopnje varnosti in doseganja varnostnih ciljev ter skladnost z drugimi varnostnimi zahtevami.

(2) SVM sprejme Evropska komisija in jih objavi v Uradnem listu EU.

(3) Na podlagi sprejetih SVM in njihovih revizij varnostni organ pravočasno pripravi vse potrebne spremembe nacionalnih varnostnih predpisov.

26. člen
(skupni varnostni cilji)

(1) SVC vsebujejo definicije najmanjše varnostne ravni, ki jo morajo doseči različni deli železniškega sistema ter celoten železniški sistem, izražene v sprejemljivosti tveganja.

(2) SVC sprejme Evropska komisija in jih objavi v Uradnem listu EU.

(3) Varnostni organ z namenom doseganja SVC in revidiranih SVC pripravi vse potrebne spremembe nacionalnih varnostnih predpisov. Pri tem upošteva časovne roke uresničevanja, ki jih določajo SVC.
27. člen
(nacionalni varnostni predpisi)

(1) Minister izdaja nacionalne varnostne predpise na ravni podzakonskih predpisov, s katerimi podrobneje uredi posamezna vprašanja v zvezi s projektiranjem, gradnjo, nadgradnjo, vzdrževanjem, vključitvijo v obratovanje in obratovanjem železniških podsistemov ter druga vprašanja, pomembna za varnost železniškega prometa. Varnostni organ na primeren način zagotovi, da so nacionalni varnostni predpisi na voljo upravljavcu, prevoznikom v železniškem prometu ter prosilcem za varnostno spričevalo in varnostno pooblastilo.

(2) Ministrstvo takoj obvesti Evropsko komisijo o vsaki spremembi nacionalnih varnostnih predpisov in o vsakem novem nacionalnem varnostnem predpisu, ki se morebiti sprejme, razen če se predpis v celoti nanaša na izvajanje TSI.

(3) Če se namerava po sprejetju SVC izdati nov nacionalni varnostni predpis, ki zahteva višjo raven varnosti kakor SVC, ali če se namerava izdati nov nacionalni predpis, ki lahko vpliva na delovanje prevoznikov v železniškem prometu iz drugih držav članic Evropske unije na ozemlju Republike Slovenije, mora ministrstvo osnutek nacionalnega varnostnega predpisa predložiti Evropski komisiji v pregled skupaj z razlogi za njegovo izdajo.

(4) Če Evropska komisija Republiko Slovenijo obvesti, da meni, da osnutek varnostnega predpisa ni v skladu s SVM ali vsaj z uresničevanjem SVC, ali meni, da predstavlja sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrito omejevanje prevozov med državami članicami Evropske unije po železnici, se začasno ustavi sprejemanje, začetek veljavnosti ali izvajanje predpisa, dokler se v šestih mesecih ne sprejme dokončne odločbe.

(5) Če Evropska komisija sprejme ustrezno odločbo, s katero ugotovi, da osnutek varnostnega predpisa ni v skladu s SVM ali vsaj z uresničevanjem SVC ali da predstavlja sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrito omejevanje prevozov med državami članicami Evropske unije po železnici, pristojni organ ukrene vse potrebno, da se odločba izvrši.

(6) Ministrstvo obvesti Evropsko komisijo o nacionalnih varnostnih predpisih:

– povezanih z obstoječimi nacionalnimi varnostnimi cilji in varnostnimi metodami;
– ki določajo zahteve za sisteme varnega upravljanja in za varnostno spričevalo prevoznikov v železniškem prometu;
– ki določajo zahteve za odobritev začetka obratovanja in vzdrževanje novih in bistveno spremenjenih tirnih vozil, ki še niso zajeta v TSI, s tem da mora obvestilo vsebovati predpise za izmenjavo tirnih vozil med prevozniki v železniškem prometu, sisteme registracije in zahteve glede postopkov preskusov;
– ki obsegajo skupne operativne predpise za železniška omrežja, ki še niso zajeta v TSI, vključno s pravili v zvezi s sistemom signalizacije in vodenja prometa;
– ki določajo zahteve za dodatne notranje operativne predpise (predpise družbe), ki jih morajo uveljaviti upravljavec in prevozniki v železniškem prometu;
– ki določajo zahteve za izvršilne železniške delavce, vključno z merili izbire, zdravstvenimi sposobnostmi in poklicnim usposabljanjem ter podeljevanjem spričeval, če še niso zajeti v TSI;
– ki urejajo preiskavo nesreč, resnih nesreč in incidentov.

28. člen
(sistem varnega upravljanja)

(1) Upravljavec in prevozniki v železniškem prometu vzpostavijo sisteme varnega upravljanja tako, da se zagotovi doseganje vsaj SVC. Sistem varnega upravljanja mora biti skladen z nacionalnimi varnostnimi predpisi, varnostnimi zahtevami iz TSI ter SVM.

(2) Sistem varnega upravljanja mora vsebovati elemente iz Priloge III Direktive 2004/49/ES, prilagojene značilnostim, obsegu in drugim pogojem za opravljanje dejavnosti upravljavca ali prevoznika v železniškem prometu. Ta sistem mora zagotoviti kontrolo vseh tveganj, povezanih z njihovo dejavnostjo, vključno z vzdrževanjem in oskrbo z materialom ter poslovanjem s pogodbeniki. Sistem varnega upravljanja mora upoštevati tudi tveganja, povezana z delovanjem tretjih oseb.

(3) Sistem varnega upravljanja upravljavca mora upoštevati učinke dejavnosti različnih prevoznikov na omrežju, zato mora vsebovati določbe, ki omogočijo vsem prevoznikom v železniškem prometu, da izvajajo dejavnosti v skladu s TSI in nacionalnimi varnostnimi predpisi ter s pogoji iz njihovega varnostnega spričevala. Sistem varnega upravljanja upravljavca mora vsebovati tudi koordinacijo nujnih postopkov v nepredvidljivih situacijah z vsemi prevozniki v železniškem prometu.

(4) Vsi pomembni deli sistema varnega upravljanja se morajo dokumentirati. Zlasti mora biti opisana porazdelitev odgovornosti v organizaciji upravljavca ali prevoznika v železniškem prometu. Prikazano mora biti, kako poslovodstvo zagotavlja nadzor na različnih ravneh, kako so vključeni predstavniki zaposlenih na vseh ravneh in kako je zagotovljeno nenehno izboljševanje sistema varnega upravljanja.
29. člen
(predložitev notranjih aktov varnostnemu organu)

(1) Upravljavec in prevozniki morajo varnostnemu organu predložiti sprejete notranje akte, s katerimi se ureja železniški promet.


(2) Če akti iz prejšnjega odstavka niso skladni z nacionalnimi varnostnimi predpisi, varnostni organ upravljavcu ali prevozniku odredi, da jih uskladi s temi predpisi. Upravljavec in prevozniki morajo predpise uskladiti v roku, ki ga določi varnostni organ.

2. Preiskava nesreč in incidentov
30. člen
(preiskovalni organ)

(1) Preiskovalni organ je stalni organ za preiskavo nesreč, resnih nesreč in incidentov in je v takih primerih pristojen opravljati preiskavo skladno z določili tega zakona in zakona, ki ureja železniški promet.

(2) Preiskovalni organ mora imeti vsaj enega preiskovalca ali preiskovalko (v nadaljnjem besedilu: preiskovalec), ki je usposobljen, da v primeru resne nesreče, nesreče ali resnega incidenta opravlja funkcijo glavnega preiskovalca.

31. člen
(pooblastila preiskovalnega organa)

(1) Preiskovalnemu organu morajo pristojni organi, prevozniki, upravljavec in druge vpletene osebe omogočiti učinkovito, hitro in neodvisno opravljanje njegovih nalog. Preiskovalni organ ima pravico do:

a) prostega dostopa do kraja nesreče, resne nesreče ali incidenta in do vpletenih b) takojšnega popisa dokazov in nadzorovane odstranitve razbitin, infrastrukturnih
objektov in naprav ali njihovih sestavnih delov za pregled ali analizo; d) dostopa do rezultatov preiskav teles žrtev; f) zaslišanja vpletenih železniških delavcev in drugih prič; in varnostnega organa.

(2) Preiskava se opravi neodvisno od sodne preiskave in ne sme vzpostavljati domneve o krivdi oziroma odgovornosti za nesrečo.

(3) Preiskovalci preiskovalnega organa imajo službeno izkaznico, ki jo predpiše minister.

32. člen
(pomoč preiskovalnemu organu)

Preiskovalni organ lahko zahteva pomoč preiskovalnih organov iz drugih držav članic Evropske skupnosti ali od Evropske železniške agencije, da se zagotovi sodelovanje oseb s strokovnim znanjem in izkušnjami, potrebnimi za izvedbo preiskave, ali da se opravijo tehnični pregledi, analize ali ocene.
33. člen
(preiskovalni postopek)

(1) Preiskovalni organ preiskuje nesreče, resne nesreče in incidente na območju Republike Slovenije. Če se je nesreča, resna nesreča ali incident zgodil na mejnih objektih med Republiko Slovenijo in drugo državo ali v njihovi bližini, se lahko preiskovalni organi prizadetih držav dogovorijo, da opravi preiskavo samo eden od njih ali da jo opravijo skupaj. Preiskovalnemu organu druge države se v prvem primeru omogoči sodelovanje pri preiskavi in neovirana souporaba rezultatov. Preiskovalni organi iz druge države so povabljeni k udeležbi pri preiskavi, če je v dogodek vpleten prevoznik, ki ima sedež in je pridobil licenco v tej državi članici.

(2) Preiskovalni organ zagotovi vsa sredstva, ki so potrebna za opravljanje preiskave. Glede na naravo nesreče, resne nesreče ali incidenta lahko zagotovi tudi zunanje strokovnjake, ki imajo operativno in tehnično strokovno znanje ter izkušnje za pomoč pri preiskavi.

(3) Preiskovalni organ mora vsem v nesreči, resni nesreči ali incidentu udeleženim stranem dati možnost, da so zaslišani oziroma da dajo izjavo o dogodku in jim omogočiti souporabo rezultatov preiskave.

(4) Upravljavec, prevozniki, varnostni organ, žrtve in njihovi sorodniki, lastniki poškodovanega premoženja, proizvajalci, pristojni organi za ukrepanje ob nesrečah, resnih nesrečah in incidentih, predstavniki vpletenega osebja in uporabniki morajo biti redno obveščeni o preiskavi in njenem poteku. Če je to izvedljivo, se vsem navedenim omogoči, da dajo svoje mnenje in stališče o preiskavi ter pripombe k osnutkom poročil preiskovalnega organa.

(5) Preiskovalni organ in drugi pristojni organi morajo končati preiskavo na kraju nesreče, resne nesreče ali incidenta v najkrajšem možnem času, tako da lahko upravljavec čim prej popravi poškodovano infrastrukturo in vzpostavi železniški promet.
34. člen
(poročila preiskovalnega organa)

(1) O preiskavi nesreče, resne nesreče ali incidenta preiskovalni organ pripravi poročilo v obliki, ki je primerna glede na vrsto in resnost dogodka ter glede na pomen ugotovitev preiskave. V poročilu navede cilje preiskave in po potrebi tudi varnostna priporočila.

(2) Preiskovalni organ objavi končno poročilo v najkrajšem možnem času, vendar ne pozneje kot v 12 mesecih po nesreči, resni nesreči ali incidentu. Poročilo, kolikor je mogoče, upošteva strukturo poročila iz Priloge V Direktive 2004/49/ES. Poročilo se skupaj z varnostnimi priporočili pošlje vsem subjektom, navedenim v tretjem in četrtem odstavku prejšnjega člena, ter pristojnim organom in subjektom v drugih državah članicah Evropske unije.

(3) Preiskovalni organ vsako leto, najpozneje do 30. septembra, objavi letno poročilo za preteklo leto o preiskavah, opravljenih v prejšnjem letu, varnostnih priporočilih, ki so bila izdana, in ukrepih, sprejetih v skladu s prej izdanimi priporočili.

35. člen
(informacije, ki jih je treba poslati Evropski železniški agenciji)

(1) Preiskovalni organ mora v enem tednu po odločitvi o začetku preiskave obvestiti Evropsko železniško agencijo o začetku preiskave. V obvestilu navede datum, čas, kraj in vrsto dogodka ter njegove posledice glede smrtnih žrtev, poškodb in materialne škode.

(2) Preiskovalni organ pošlje Evropski železniški agenciji izvod končnega poročila o preiskavi dogodka in letno poročilo iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
36. člen
(obveznost upravljavca in prevoznikov pri preiskavi nesreč, resnih nesreč in incidentov)

(1) Upravljavec in prevozniki morajo raziskati vzroke nesreč, resnih nesreč in incidentov v železniškem prometu in okoliščine, v katerih so nastali.

(2) Upravljavec in prevozniki morajo voditi evidenco o nesrečah, resnih nesrečah in incidentih v železniškem prometu ter o drugih pojavih, pomembnih za varen železniški promet.


(3) Kadar so vzroki ali posledice dogodka izključno na strani upravljavca ali prevoznika, opravi preiskavo upravljavec ali prevoznik sam. Če se vzroki ali posledice nanašajo na upravljavca in na prevoznika, opravita preiskavo skupaj.

37. člen
(obveščanje)

(1) Upravljavec in prevozniki morajo takoj in ob vsakem času obvestiti Prometni inšpektorat Republike Slovenije o nesrečah in resnih nesrečah, v katerih so bile poškodovane osebe ali je nastala velika škoda, ter o nesrečah in resnih nesrečah, ki imajo znake kaznivega dejanja.

(2) Prevozniki in upravljavec morajo nemudoma obveščati preiskovalni organ o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih v železniškem prometu.

(3) Način obveščanja o nesrečah, resnih nesrečah in incidentih ter način preiskave, evidentiranja, statističnega spremljanja ter objavljanja podatkov, ki jih morajo preiskati upravljavec in prevozniki, predpiše minister.

38. člen
(reševanje oseb)

(1) Ob resnih nesrečah in nesrečah v železniškem prometu morajo upravljavec in prevozniki reševati osebe in pomagati poškodovanim.


(2) Osebe, ki so ali pridejo na kraj resne nesreče in nesreče, v kateri je bil kdo poškodovan, morajo takoj obvestiti center za obveščanje ali policijo in sodelovati pri reševanju poškodovancev takoj, ko so vzpostavljeni pogoji za njihovo osebno varnost pri reševanju.

IV. SPLOŠNE DOLOČBE O PODSISTEMIH
39. člen
(vzdrževanje podsistemov)

(1) Vzdrževanje podsistemov obsega redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist.

(2) Redna in investicijska vzdrževalna dela se izvajajo na podlagi obstoječe tehnične dokumentacije in za njih ni potrebno novo obratovalno dovoljenje. Izjema pri tem so obnovitvena dela, za katera varnostni organ v skladu s tretjim odstavkom 16. člena odloči, da je potrebno obratovalno dovoljenje.

(3) Za vzdrževalna dela v javno korist ni potrebno gradbeno dovoljenje. Vzdrževalna dela v javno korist se izvajajo na podlagi izdelane projektne in tehnične dokumentacije. Ta dela obsegajo predvsem večja popravila, sanacije ali zamenjave sestavnih delov podsistemov (npr. remont proge, kretnice, oporni in podporni zidovi, prepusti ter objekti in naprave, namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb v progovnem pasu, stabilne naprave in objekti za električno vleko, signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave ipd.). Za vzdrževalna dela v javno korist je potrebno novo obratovalno dovoljenje, če tako v skladu s tretjim odstavkom 16. člena tega zakona odloči varnostni organ.

(4) Železniški podsistemi se morajo redno vzdrževati in občasno pregledati tako, da brezhibno delujejo ter zagotavljajo varnost železniškega prometa.

(5) Minister natančneje predpiše vrste in način izvedbe vzdrževalnih del, način in postopek rednega nadzora nad stanjem podsistemov in njihovih sestavnih delov, vodenje evidenc ter roke za izvajanje vzdrževalnih del ali pregledov posameznih podsistemov in njihovih sestavnih delov.
40. člen
(gradnja in nadgradnja objektov in naprav)

(1) Gradnja objektov ali naprav je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt ali naprava. Za gradnjo novih objektov in naprav se uporabljajo predpisi o graditvi objektov, če s tem zakonom ni drugače določeno.

(2) Nadgradnja je večja sprememba podsistema ali dela podsistema, ki izboljša celotno delovanje podsistema razen del, ki sodijo pod vzdrževalna dela v javno korist. Izvaja se na podlagi nove projektne dokumentacije. Za nadgradnjo je potrebno novo obratovalno dovoljenje, če tako v skladu s tretjim odstavkom 16. člena tega zakona odloči varnostni organ.

(3) Minister izda predpise, s katerimi podrobneje uredi posamezna vprašanja v zvezi s projektiranjem, gradnjo in nadgradnjo podsistemov in njihovih sestavnih delov ter izvedbo vseh potrebnih postopkov in predpiše druge zahteve, pomembne za varnost železniškega prometa.

41. člen
(zavarovanje delovišč na progi)

(1) Pred začetkom del na progi mora biti delovišče zavarovano s signali.


(2) Med trajanjem del mora biti zagotovljen varen železniški promet.


(3) Če se dela izvajajo pod prometom, upravljavec določi postopke in način obratovanja pod posebnimi pogoji ter načrt pregleda podsistema po posameznih vmesnih fazah. Pregled podsistema v vmesni fazi opravita nadzornik ali nadzornica (v nadaljnjem besedilu: nadzornik) del in upravljavec ob sodelovanju izvajalca del po predložitvi njegove izjave o dokončanju vmesne faze. Po opravljenem pregledu nadzornik del z vpisom v gradbeni dnevnik potrdi, da so dela opravljena skladno s tehničnimi zahtevami in da je varnost prometa pod posebnimi pogoji zagotovljena. Upravljavec na tej podlagi konča zaporo prometa in dovoli začasno obratovanje pod posebnimi pogoji.

(4) Po končanih delih morajo biti s proge odstranjeni ostanki materiala, delovnih sredstev, signalov in drugih predmetov, postavljenih pri opravljanju del, ter nameščene oprema in naprave, ki zagotavljajo varen železniški promet.


V. INFRASTRUKTURA – ZGORNJI IN SPODNJI USTROJ
1. Zemljišča

42. člen
(ustanovitev stvarne služnosti)

Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na sosednjem zemljišču ali objektu kot izvedba teh ukrepov na zemljišču železniške infrastrukture, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem železniške proge, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.

43. člen
(pridobitev zemljišč za gradnjo)

(1) Gradnja in nadgradnja javne železniške infrastrukture je v javnem interesu in v javno korist.

(2) Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali nadgradnjo železniške proge se v skladu z zakonom lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.
44. člen
(vračilo razlaščenih zemljišč)

Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnjega člena v štirih letih od odvzema ali omejitve lastninske pravice ne začnejo uporabljati za namen razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom. Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine namesto razlastitve sklenjena pogodba, lahko prejšnji lastnik v tem primeru zahteva razdrtje pogodbe.

45. člen
(postopek ureditve meje in parcelacije)

(1) Ureditev meje in parcelacija za potrebe gradnje ali nadgradnje javne železniške infrastrukture se izvede na podlagi katastrskega elaborata. Nenavzočnost predpisano vabljenih lastnikov oziroma uporabnikov v postopku ureditve mej in parcelacije ali njihovo nestrinjanje z zamejničenjem mej ne zadrži postopka za evidentiranje mej oziroma izvedbo sprememb glede novo nastalih mej v zemljiškem katastru in ustreznih zaznamb v zemljiški knjigi.

(2) Postopki po določbah tega člena se štejejo za nujne.

46. člen
(kmetijska zemljišča)

(1) Pri iskanju ustreznega nadomestnega kmetijskega zemljišča oziroma gozda za kmete, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot svojo glavno dejavnost, sodeluje Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

(2) Kmetijska zemljišča, ki so potrebna za gradnjo ali nadgradnjo javne železniške infrastrukture in so v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, se neodplačno prenesejo v upravljanje upravljavcu javne železniške infrastrukture.

(3) Za izvedbo pravnega posla s kmetijskim zemljiščem ni potrebna posebna odobritev občine, v kateri leži to zemljišče.

2. Zaščita proge

47. člen
(progovni pas)
(1) Progovni pas je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 m v naselju oziroma 8 m zunaj naselja ter prostor nad ravnino tirnic do višine 10 m in prostor pod ravnino tirnic do globine 30 m. Če progo prečka daljnovod nazivne napetosti 220 kV, se višina prostora nad ravnino tirnic poveča na 12,75 m, če progo prečka daljnovod nazivne napetosti 400 kV, pa na 14 m.

(2) V progovnem pasu se smejo opravljati le dela in graditi le objekti, napeljave in naprave železniške infrastrukture, ki so potrebni za delovanje železniškega sistema.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek se smejo ob predhodni pridobitvi projektnih pogojev in s soglasjem upravljavca v progovnem pasu graditi tudi drugi objekti in naprave, povezane s prevozom potnikov, nakladanjem ali razkladanjem blaga, kakor tudi napeljevati cevovodi, energetski in komunikacijski vodi ter druge podobne naprave in objekti v javnem interesu.

(4) Upravljavec mora o vseh posegih v progovni pas, ki niso v skladu s pogoji iz tega člena ali so v nasprotju s pogoji, določenimi v soglasju, takoj obvestiti inšpekcijo, pristojno za železniški promet.

48. člen
(varovalni progovni pas)

(1) Varovalni progovni pas je 200 m širok zemljiški pas, ki poteka od meje progovnega pasu na obeh straneh proge, merjeno od osi skrajnih tirov proge.

(2) V varovalnem progovnem pasu se smejo na podlagi predhodnega soglasja upravljavca graditi objekti in postavljati napeljave in naprave ali saditi drevje le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od proge, odvisno od njihove vrste in namena, ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa.

(3) V varovalnem progovnem pasu se ne smejo opravljati dela, ki bi lahko poškodovala progo ali zmanjšala stabilnost terena (drsenje terena ali usadi, hidrografske spremembe idr.) ali kakor koli drugače ogrožala ali ovirala železniški promet. Prav tako se v varovalnem progovnem pasu ne smejo postavljati kakršne koli naprave ali objekti, ki z barvo, obliko, svetlobo ali kako drugače ovirajo vidljivost signalov ali lahko glede pomena signalov spravijo v zmoto izvršilne železniške delavce.

(4) Kadar je zaradi posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov gradnja objektov ali postavljanje naprav na predpisani oddaljenosti od proge tehnično težavna in ekonomsko neupravičena, se ti objekti in naprave izjemoma lahko gradijo oziroma postavljajo v varovalnem progovnem pasu na razdalji, manjši od predpisane, če to ne vpliva na varnost železniškega prometa. Odstopanje od predpisanih pogojev mora biti posebej utemeljeno in zanj pridobljeno soglasje upravljavca.

(5) Pogoji iz tretjega odstavka prejšnjega člena in drugega odstavka tega člena se določijo s predpisom, ki ga izda minister.

(6) Lastnik zemljišča v varovalnem progovnem pasu in upravljavec v progovnem pasu morata ravnati v skladu s predpisi o varstvu pred požarom ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(7) Upravljavec mora o vseh posegih v varovalni progovni pas, ki niso v skladu s pogoji iz tega člena, takoj obvestiti inšpekcijo, pristojno za železniški promet.

49. člen
(pravica ukrepanja v varovalnem progovnem pasu)

(1) Upravljavec mora tam, kjer so možni usadi, hudourniki, zameti, močni vetrovi, poplave in druge nesreče ali če je kakor koli oviran varen železniški promet ali kjer lahko pride do oviranja ali ogrožanja varnega železniškega prometa, ukrepati v skladu s predpisom o varovanju prog in njihovih sestavnih delov pred naravnimi nesrečami, ki ga izda minister.

(2) Lastniki sosednjih zemljišč ob železniški progi morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če jim s tem ni povzročena škoda. Lastniki zemljišč v varovalnem progovnem pasu morajo v skladu z zakonom in ob povrnitvi škode dopustiti dostop do železniške proge in objektov zaradi njihovega vzdrževanja in izvedbo ukrepov za zaščito prometa ali zmanjšanje škodljivih vplivov na progo, če teh ni mogoče izvesti na zemljišču, ki je del železniške infrastrukture.

(3) Upravljavec ima v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena pravico, da brez posebnega dovoljenja ali drugega akta postavlja in vzdržuje začasne varovalne naprave in odlaga material in druga sredstva v varovalnem progovnem pasu na zemljišče v lasti pravnih ali fizičnih oseb, če je to potrebno za zagotovitev varnega železniškega prometa ali za njegovo vzpostavitev.


(4) Ko prenehajo razlogi iz prvega in drugega odstavka tega člena, mora upravljavec z zemljišča iz prejšnjega odstavka odstraniti začasne varovalne naprave, material in druga sredstva ter vzpostaviti prejšnje stanje in plačati odškodnino za uporabo zemljišča v skladu s predpisi.


50. člen
(medsebojna oddaljenost proge in ceste)

(1) Razdalja med progo in javno ali nekategorizirano cesto (v nadaljnjem besedilu: cesta) mora biti tolikšna, da je med njima mogoče postaviti vse naprave, potrebne za opravljanje železniškega prometa na progi in cestnega prometa na cesti, znašati pa mora najmanj 8 m, merjeno od osi skrajnega tira do najbližje točke cestišča ceste.

(2) Ob soglasju upravljavca sme biti na hribovitih in težkih terenih, v soteskah in v drugih podobnih primerih razdalja med osjo skrajnega tira in najbližjo točko ceste, ki ni avtocesta ali hitra cesta, tudi manjša od 8 m, pod pogojem, da se prosti profil ceste in svetli profil proge ne dotikata in da je med njima mogoče postaviti naprave, ki so nujne za varen železniški in cestni promet, pri čemer mora biti kota zgornjega roba tirnic najmanj 1 m nad cestiščem ceste. Če ni izpolnjen pogoj višinske razlike med cestiščem ceste in progo, mora upravljavec ceste med progo in cestiščem ceste postaviti ustrezno varovalno ograjo.


3. Križanja proge in ceste

51. člen
(izvennivojska križanja)

(1) Križanje proge z avtocesto, hitro cesto ali glavno cesto I. reda mora biti izvennivojsko.

(2) Križanje proge z drugo cesto mora biti izvennivojsko, če je promet motornih vozil po cesti zelo gost (več kot 7000 vozil povprečnega letnega dnevnega prometa) in če je železniški promet po progi zelo gost (več kot 70 vlakov povprečnega letnega dnevnega prometa) ali če je največja dovoljena progovna hitrost večja od 160 km/h.


(3) Med uvoznimi in izvoznimi kretnicami na prometnem mestu ne sme biti nivojskih prehodov.

52. člen
(novi nivojski prehodi)

(1) Novi nivojski prehodi se smejo graditi le na regionalnih progah na razdalji, ki ni manjša kot 2000 metrov od obstoječega nivojskega ali izvennivojskega prehoda, če je po cesti načrtovan povprečni letni dnevni promet večji od 250 vozil in je povprečni letni dnevni promet vlakov po progi manjši kot 70 vlakov ter je dovoljena progovna hitrost manjša od 160 km/h.


(2) Ustreznost izpolnjevanja pogojev za vzpostavitev novega nivojskega prehoda in njegovega zavarovanja preveri komisija, ki jo imenuje minister. Komisijo sestavljajo predstavniki upravljavca, investitorja, inšpekcije, pristojne za železniški promet, upravljavca ceste, policijske uprave in lokalne skupnosti, na območju katere bo prehod.

(3) Minister da na podlagi mnenja komisije iz prejšnjega odstavka soglasje za vzpostavitev
nivojskega prehoda.

(4) Gradnja začasnega nivojskega prehoda za javni cestni promet je na progah dopustna samo za čas in potrebe obnovitvenih del, gradenj objektov, rekonstrukcij ipd
. Tak nivojski prehod se zavaruje na način in za obdobje, kot ju določi komisija iz drugega odstavka tega člena. Prehod je treba odstraniti takoj po koncu del, zaradi katerih je bil vzpostavljen. Stroške postavitve, obratovanja in odstranitve začasnega nivojskega prehoda ter potrebnih povezovalnih cest nosi tisti, na čigar zahtevo je bil prehod postavljen.
53. člen
(varnost na nivojskih prehodih)

(1) Prehod vozil ali oseb čez progo je dovoljen le na označenih nivojskih prehodih.

(2) Na nivojskih prehodih imajo vlaki prednost pred vsemi drugimi udeleženci v cestnem prometu.


(3) Nivojski prehod ceste na odseku proge, na katerem je največja dovoljena progovna hitrost večja od 100 km/h, mora biti zavarovan z zapornicami ali polzapornicami.

(4) Z zapornicami ali polzapornicami morajo biti zavarovani tudi tisti nivojski prehodi, na katerih to zahtevajo potrebna preglednost s ceste na progo, gostota in vrsta prometa ter druge krajevne razmere, pomembne za varnost prometa.


(5) Na nivojskem prehodu, označenem samo s prometnim znakom, mora upravljavec ceste ali poti zagotoviti zadostno preglednost s ceste na progo, tako da lahko udeleženci v cestnem prometu s potrebno pazljivostjo varno in neovirano prečkajo tak nivojski prehod.

(6) Z obeh strani nivojskega prehoda morajo biti na elektrificiranih progah zaščitni višinski profili na razdalji najmanj 8 m od najbližje tirnice, merjeno po cestni osi, v višini 4,5 m nad voziščem ceste. Zaščitne višinske profile mora postaviti in vzdrževati upravljavec ceste.

(7) Natančnejše pogoje iz prvega in četrtega odstavka prejšnjega člena ter četrtega in petega odstavka tega člena določa predpis, ki ga izda minister v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve.

54. člen
(razmejitev stroškov)

(1) Stroške za graditev novega nadvoza, podvoza ali nivojskega prehoda in stroške za ureditev in postavitev s tem povezanih naprav, s katerimi se zagotavljata varen in neoviran železniški in cestni promet, nosi investitor.


(2) Če je križanje ceste s progo izvedeno s cestnim podvozom, postane podvoz objekt javne železniške infrastrukture. Stroške vzdrževanja vozišča skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami v ali ob njem, ki so potrebne za nemoteno in varno uporabo ceste, nosi upravljavec ceste.

(3) Če je križanje ceste izvedeno s cestnim nadvozom, postane nadvoz objekt cestne infrastrukture. Stroške vzdrževanja proge pod nadvozom skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami, potrebnimi za njeno pravilno in varno uporabo, nosi upravljavec.

(4) Stroške spremembe načina zavarovanja na nivojskem prehodu zaradi gradnje, rekonstrukcije ali drugih del na cesti, zaradi prekategorizacije ceste, povečanja povprečnega letnega dnevnega prometa motornih vozil po cesti ali spremembe prometne ureditve, ter stroške zaradi spremembe zavarovanja na zahtevo lokalne skupnosti ali druge upravičene osebe, krije upravljavec ceste.

(5) Stroške v zvezi z vzdrževanjem, obnovo ali nadgradnjo nivojskih prehodov vključno s cestiščem v širini 3 m od osi skrajnih tirov, stroške progovne signalizacije in naprav za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu (zapornice ali polzapornice ter svetlobni znaki za označevanje prehoda ceste čez železniško progo, ki so vezani na signalno varnostne naprave železniške infrastrukture) krije upravljavec.

(6) Stroške postavitve in vzdrževanja cestnoprometne signalizacije, ki opozarja udeležence cestnega prometa na nivojski prehod, krije upravljavec ceste.
55. člen
(izredni prevozi čez nivojske prehode in označitev svetle višine podvoza)

(1) Za izredne prevoze čez nivojske prehode mora izvajalec izrednega prevoza pridobiti soglasje upravljavca.


(2) Pred podvozi, katerih svetla višina je manjša od največje dovoljene višine cestnega vozila skupaj s tovorom, morajo biti zaščitni višinski profili in prometni znaki, ki na to opozarjajo voznike cestnih vozil.


(3) Zaščitne višinske profile in prometne znake iz prejšnjega odstavka mora postaviti in vzdrževati upravljavec ceste.
4. Prostori za potnike in potnice
56. člen
(urejenost prostorov za potnike in potnice (v nadaljnjem besedilu: potnike),
dostopov do vlakov in prometnih mest)

(1) Prostori in mesta za sprejemanje, zadrževanje in odpravljanje potnikov, prtljage in pošiljk v železniškem prometu morajo biti urejeni tako, da zagotavljajo varnost potnikov in drugih oseb ter cestnih vozil.

(2) Na postajah in postajališčih s povprečnim letnim dnevnim prometom 500 odpravljenih potnikov in najmanj 70 vlakov morajo biti dostopi do vlakov izvedeni tako, da potniki ne hodijo čez tire (izvennivojski prehodi, čelni peroni idr.).

(3) Pri novogradnjah in nadgradnjah postaj mora biti zagotovljen izvennivojski dostop do peronov.

(4) Na postajah in postajališčih morajo biti dostopi do potniških vlakov narejeni tako, da omogočajo čim lažji dostop potnikom in osebam z omejenimi gibalnimi sposobnostmi.

(5) Postaje in postajališča morajo imeti perone povezane s prehodi pod progo ali nad njo ali z dohodnimi potmi v nivoju.


(6) Postajališča na dvotirnih progah, razen postajališč z otočnimi peroni ali kritnimi signali, morajo imeti med tiri ograjo.


(7) Natančnejše pogoje iz prvega odstavka tega člena določa predpis, ki ga izda minister.

5. Cepitev proge
57. člen
(cepitev proge ali tira)

(1) Proga ali industrijski tir se praviloma cepi ali križa z drugo progo samo na postaji.

(2) Izjemoma se lahko proga ali industrijski tir cepi na odprti progi, in sicer pod naslednjimi pogoji:
a) cepna kretnica mora imeti ščitni tir, zavarovana mora biti s kritnimi signali, ki so predsignalizirani, lega kretnice pa mora biti nadzorovana z zasedenega prometnega mesta;
b) signali morajo biti odvisni od lege cepne kretnice.

(3) Če pogoji iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni, sme biti največja hitrost vlakov čez kretniško območje 50 km/h.

(4) Če se proga cepi od proge, opremljene z avtostop napravami, morajo biti tudi kritni signali, ki so predsignalizirani in varujejo cepno kretnico, opremljeni s progovnimi avtostop napravami ali pa mora biti vgrajena ščitna kretnica, ki je v odvisnosti s temi signali.

VI. ENERGIJA – NAPRAVE ELEKTRIČNE VLEKE
58. člen
(pogoji elektrifikacije prog)

(1) Za elektrifikacijo prog se praviloma uporablja enosmerni sistem napetosti 3 kV.


(2) Odstopanja od določbe prejšnjega odstavka so dopustna na podlagi posebnega akta, ki
ga izda minister.

59. člen
(pogoji postavljanja kontaktnega vodnika)

Kontaktni vodnik enosmernega sistema napetosti 3 kV mora biti postavljen v višini najmanj 5,35 m, kontaktna vodnika enofaznih sistemov 25 kV, 50 Hz in 15 kV, 16 2/3 Hz pa v višini najmanj 5,5 m, merjeno od zgornjega roba tirnice.


60. člen
(varnostni ukrepi na elektrificiranih progah)

(1) Na elektrificiranih progah, kjer obstaja nevarnost poškodb zaradi električnega toka, je treba izvesti varnostne ukrepe v skladu s predpisom, ki ga izda minister.


(2) Električno omrežje mora biti izvedeno tako, da njegovi škodljivi vplivi ne vplivajo na varno delovanje telekomunikacijskih in signalnovarnostnih naprav ali na dele ostalih naprav, ki so v neposredni bližini električnega omrežja. Minister v predpisih za posamezne naprave natančneje določi način izvedbe električnega omrežja in ukrepe, s katerimi se preprečijo škodljivi vplivi na posamezne naprave ali njihove dele.

VII. NADZOR, VODENJE IN SIGNALIZACIJA – VODENJE VLAKOV

61. člen
(prometna signalizacija)

(1) V železniški sistem se morajo vgrajevati takšne signalnovarnostne naprave, ki zagotavljajo enotno prometno signalizacijo, ki izvršilne železniške delavce in druge osebe, ki se gibljejo po železniškem območju, opozarjajo na nevarnost, jih seznanjajo z omejitvami, prepovedmi in opozorili ter jim dajejo pooblastila, nujna za varen železniški promet in njihovo osebno varnost. Ta oprema mora zagotavljati varnost in omogočati vodenje ter nadzor voženj vlakov, vključenih v promet na železniškem omrežju.


(2) Signali morajo biti osvetljeni z lastnim svetlobnim virom ali prevlečeni z odsevno snovjo.

(3) Izvršilni železniški delavci se morajo ravnati po omejitvah, prepovedih, ukazih in opozorilih, izraženih s prometno signalizacijo.

(4) Signali morajo omogočati hitro in zanesljivo medsebojno sporazumevanje izvršilnih železniških delavcev pri opravljanju železniškega prometa.


(5) Če je pomen signala nejasen, morajo izvršilni železniški delavci ravnati tako, da je zagotovljena večja varnost v železniškem prometu.

(6) Vrste signalov, njihov pomen, osvetlitev, obliko, barvo, najmanjšo vidno razdaljo, mesto za vgraditev ali postavitev in način njihove uporabe predpiše minister.

62. člen
(oprema prometnih mest s signalizacijo)

(1) Prometna mesta morajo biti glede na največjo dovoljeno progovno hitrost opremljena:


a) z uvoznimi signali, ki so predsignalizirani, za največjo dovoljeno progovno hitrost nad 50 km/h čez kretniško območje na regionalnih progah in ne glede na hitrost na glavnih progah; uvozni signali morajo biti v taki medsebojni odvisnosti od lege kretnic na vozni poti, da signalizirajo, ali je vožnjo dovoljeno nadaljevati z največjo ali z omejeno hitrostjo;


b) z uvoznimi in izvoznimi signali, ki so predsignalizirani za največjo dovoljeno progovno hitrost nad 100 km/h; uvozni signali morajo biti v taki medsebojni odvisnosti, da signalizirajo, ali je vožnjo dovoljeno nadaljevati z največjo ali z omejeno hitrostjo; izvozni signali pa morajo predsignalizirati prvi prostorni signal v smeri vožnje vlaka, ki nima samostojnega predsignala, in dovoljevati vožnjo le, če je proga prosta do prvega prostornega signala ali uvoznega signala sosednjega prometnega mesta. Vsi predsignali ali glavni signali morajo biti opremljeni s progovnim delom avtostop naprave. (2) Odseki proge, na katerih je največja dovoljena progovna hitrost nad 100 km/h, morajo biti opremljeni z napravami za vzpostavljanje radijske zveze med vlakom in mestom, s katerega se centralno vodi promet.

(3) Na glavnih progah morajo biti vsi predsignali in glavni signali opremljeni s progovnim delom avtostop naprave.

63. člen
(označevanje začasne nevarnosti, omejitve ali prepovedi)

S signali morajo biti označene tudi začasne nevarnosti, zlasti tiste, ki nastanejo zaradi nenadne okvare železniških podsistemov, ter začasne omejitve in prepovedi v železniškem prometu. Te signale je treba odstraniti takoj, ko ni več razlogov, zaradi katerih so bili postavljeni.

VIII. VODENJE IN UPRAVLJANJE PROMETA

64. člen
(sestava vlaka)

(1) Sestava vlaka in razporeditev železniških vozil v vlaku morata zagotavljati učinkovito zaviranje in varno vožnjo na določeni vlakovni poti.


(2) V vlake se sme uvrstiti le vozilo, ki ustreza določbam tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.


(3) Pri sestavljanju vlaka in razporejanju železniških vozil vanj mora prevoznik upoštevati tudi pravila o prevozu nevarnega blaga.


65. člen
(največja hitrost vlaka)

Največja hitrost vlaka ne sme biti večja od hitrosti, predpisane z voznim redom posameznega vlaka.

66. člen
(zasedenost vlaka med vožnjo)

(1) Vlak mora biti med vožnjo po progi zaseden s predpisanim številom izvršilnih železniških delavcev, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo in so strokovno usposobljeni, odvisno od vrste, dolžine vlaka, vrste vlečnega vozila ter opremljenosti proge in železniških vozil s signalnovarnostnimi in telekomunikacijskimi napravami.

(2) Predpis, ki ureja vsebino iz prejšnjega odstavka, izda minister.

67. člen
(vodenje evidenc v zvezi z vlaki)

(1) Upravljavec in prevozniki morajo za vsak vlak voditi evidence o vlakovnem osebju, sestavi, zaviranju in gibanju vlaka ter dogodkih, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na vozni red vlaka ali varnost železniškega prometa.

(2) Podrobnejše določbe o vsebini evidenc in načinu njihovega vodenja določa predpis, ki ga izda minister.


68. člen
(organizacija in opravljanje železniškega prometa)

(1) Železniški promet se organizira in opravlja v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.


(2) Minister določi način organizacije in opravljanja železniškega prometa, zavarovanje železniškega prometa pozimi, sestavo vlakov, način zaviranja vlakov, opremljenost vlakov z zavorami, osvetljevanje in ogrevanje vlakov in varnostne ukrepe za zaščito železniških delavcev ter druge pogoje za odvijanje železniškega prometa.
69. člen
(vozni red)

(1) Železniški promet poteka po vnaprej določenem voznem redu. Vozni red za redni promet potniških vlakov mora biti na običajen način javno objavljen najmanj 15 dni pred začetkom njegove veljavnosti.


(2) Pri izdelavi voznega reda morajo biti upoštevane največja dovoljena progovna hitrost in druge omejitve, ki vplivajo na hitrost vlaka.

(3) Prevoznik in upravljavec se morata ravnati po voznem redu.


(4) Predpis, ki določa izdelavo voznega reda, izda minister.

70. člen
(izredni prevozi)


(1) Prazna ali naložena železniška vozila ne smejo presegati nakladalnega profila, mejne nakladalne mase, predpisane kode proge ter dovoljenih osnih in dolžinskih obremenitev, ki jih za proge določa ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.

(2) Prevoz z železniškimi vozili, ki ni v skladu z določbo iz prejšnjega odstavka tega člena, je izredni prevoz.

(3) Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje upravljavca, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. O izvedbi izrednega prevoza odloči upravljavec najpozneje v 15 dneh po vložitvi zahteve.

(4) Minister izda predpis o načinu in pogojih opravljanja izrednih prevozov.

IX. TIRNA VOZILA
71. člen
(pogoji za vožnjo tirnih vozil)

(1) Tirna vozila smejo voziti po progah, če ustrezajo določbam tega zakona, določbam mednarodnih sporazumov, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in obveznim določilom Mednarodne železniške zveze (UIC).

(2) Na tirnih vozilih z odprtim kuriščem, ki vozijo po progah na požarno ogroženem območju, mora prevoznik izvajati protipožarne ukrepe.

(3) Minister s soglasjem ministra, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izda predpis, s katerim natančneje uredi izvajanje protipožarnih ukrepov na tirnih vozilih z odprtim kuriščem.

72. člen
(oprema tirnih vozil z napravami za zaviranje)

(1) Železniška tirna vozila, razen vozil za posebne namene brez lastnega pogona, morajo biti opremljena z napravami za zaviranje.

(2) Z napravami za ročno zaviranje morajo biti opremljeni potniški vagoni, motorniki in motorne garniture. Lokomotive in motorna vozila za posebne namene morajo biti opremljeni z ročnimi ali s pritrdilnimi zavorami.

(3) Lokomotive, potniški vagoni, motorniki in motorne garniture morajo biti opremljeni z napravami za sprožitev zaviranja v sili. Te naprave morajo biti lahko dostopne potnikom in železniškim delavcem.
73. člen
(oprema vlečnih vozil)

(1) Vsa vlečna vozila, razen parnih lokomotiv, morajo imeti naslednjo opremo:
b) naprave radijskih zvez, kadar vozijo po progi, opremljeni z njimi,
c) budnik,
d) napravo za ogrevanje,
e) napravo za klimatizacijo vozniških kabin,
f) napravo za dajanje zvočnih signalov,
g) luči za označevanje vozil,
h) registrirni merilnik hitrosti,
i) gasilnike za začetno gašenje požarov,
j) pribor za prvo pomoč,
k) vzvratna ogledala.

(2) Motorniki in motorne garniture morajo imeti poleg opreme iz prejšnjega odstavka tudi naslednjo opremo:

a) naprave za električno razsvetljavo,
b) sanitarno-higienske naprave,
c) naprave za prehajanje iz vagona v vagon (razen pri motornikih).

(3) Motorna vozila za posebne namene morajo biti opremljena z napravami, naštetimi v točkah c) do k) prvega odstavka tega člena.
74. člen
(oprema potniških vagonov)

Potniški vagoni morajo imeti naslednjo opremo:

a) naprave za ogrevanje,
b) naprave za električno razsvetljavo,
c) sanitarno-higienske naprave,
d) gasilnike za začetno gašenje požarov,
e) naprave za prehajanje iz vagona v vagon (razen pri motornikih),
f) opremo in naprave, ki jih določajo mednarodni predpisi.

X. IZVRŠILNI ŽELEZNIŠKI DELAVCI

1. Strokovno usposabljanje

75. člen
(strokovna usposobljenost, zdravstveni in drugi pogoji)

(1) Izvršilni železniški delavci morajo biti strokovno usposobljeni za delo, ki ga opravljajo, ter izpolnjevati posebne zdravstvene in druge pogoje skladno z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.

(2) Delodajalec mora izvršilnim železniškim delavcem zagotoviti delo v omejenem delovnem času in počitek, kot ga določajo predpisi.

(3) Delovna mesta izvršilnih železniških delavcev in obveznosti delodajalca v zvezi s tem določa predpis, ki ga izda minister.
76. člen
(strokovni izpit, strokovno izpopolnjevanje in preverjanje strokovne usposobljenosti)


(1) Izvršilni železniški delavci morajo imeti za dela, ki jih opravljajo v železniškem prometu, strokovni izpit in se morajo strokovno izpopolnjevati. Njihova strokovna usposobljenost se mora redno, če je potrebno, pa tudi izredno, preverjati z izpiti ali na drug ustrezen način.

(2) Subjekte, ki izvajajo strokovno izpopolnjevanje in preverjanje strokovne usposobljenosti, ter subjekte, ki izvajajo strokovne izpite iz prejšnjega odstavka, določi minister. Ti subjekti morajo izpolnjevati vsaj naslednje pogoje:

- imeti morajo ustrezne prostore;
- imeti morajo ustrezno usposobljene kadre;
- imeti morajo ustrezne objekte in naprave, ki so potrebni za izvajanje strokovnega izpopolnjevanja in preverjanja usposobljenosti oziroma za izvajanje strokovnih izpitov.

(3) Izredno preverjanje strokovne usposobljenosti se mora opraviti, če bi delavec zaradi nepoznavanja predpisov lahko ogrozil varnost železniškega prometa ali če ne izpolnjuje predpisanih obveznosti glede strokovnega izpopolnjevanja ob izdaji novih predpisov ali ob izdaji vsebinskih sprememb veljavnih predpisov.

(4) Delodajalec ne sme dovoliti opravljanja dela izvršilnem železniškem delavcu, ki pri preverjanju znanja ni pokazal zadovoljive strokovne usposobljenosti ali čigar strokovna usposobljenost za to delo ni bila preverjena.

77. člen
(pridobitev strokovne usposobljenosti)

(1) Strokovni izpit za izvršilnega železniškega delavca sme opravljati oseba, ki je pred tem končala program strokovnega usposabljanja za določen poklic in uvajanja v praktično delo za določeno vrsto dela in se je pripravljala za opravljanje strokovnega izpita po programu, določenem za usposabljanje in uvajanje v to delo.

(2) Minister podrobneje določi pogoje za opravljanje dejavnosti usposabljanja kandidatov, programe strokovnega usposabljanja, pogoje in način opravljanja strokovnega izpita, način strokovnega izpopolnjevanja ter pogoje in način preverjanja strokovne usposobljenosti.


2. Pridobitev pravice upravljati železniško vozilo in voditi železniški promet

78. člen
(pogoji za upravljanje železniškega vozila in vodenje železniškega prometa)

Pravico upravljati železniško vozilo oziroma voditi železniški promet lahko pridobi, kdor
izpolnjuje naslednje pogoje:

a) je duševno in telesno zmožen,
b) je dopolnil 21 let,
c) je opravil ustrezen strokovni izpit.



3. Posebni zdravstveni in drugi pogoji

79. člen
(predhodno ugotavljanje posebnih zdravstvenih pogojev
ter redno in izredno preverjanje zdravstvene sposobnosti)


(1) Za osebo, ki se usposablja za opravljanje določenih del izvršilnega železniškega delavca, mora biti pred začetkom usposabljanja ugotovljeno izpolnjevanje zahtevanih posebnih zdravstvenih pogojev.

(2) Izvršilni železniški delavec mora izpolnjevati predpisane posebne zdravstvene pogoje in biti duševno in telesno zmožen opravljati dela, za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

(3) Izvršilni železniški delavec mora biti zdravstveno pregledan pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, za katero so predpisana strožja zdravstvena merila, ali pred šolanjem ali strokovnim usposabljanjem za to delovno mesto.

(4) Zdravstvena sposobnost izvršilnega železniškega delavca se mora preverjati z rednimi in izrednimi zdravstvenimi pregledi.

(5) Zdravstvene preglede in zdravstveno evidenco izvršilnih železniških delavcev opravlja in vodi pooblaščeni zdravnik oziroma zdravnica (v nadaljnjem besedilu: zdravnik), specialist medicine dela, prometa in športa, ki izpolnjuje predpisane pogoje ter ima pooblastilo ministra, pristojnega za zdravje, izdano na predlog ministra.

(6) Pooblaščeni zdravnik, specialist medicine dela, prometa in športa iz prejšnjega odstavka mora delodajalca obveščati o ugotovitvah glede zdravstvene sposobnosti izvršilnega železniškega delavca za opravljanje del, za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

(7) Pogoji ugotavljanja zdravstvenega stanja delavcev morajo biti določeni v predpisu, ki ga izda minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje. Predpis mora vsebovati določbe o posebnih zdravstvenih in psihofizičnih sposobnostih, ki jih mora izpolnjevati izvršilni železniški delavec, o pogojih, ki jih mora izpolnjevati pooblaščeni zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa, ki lahko opravlja preglede teh delavcev, o rokih pregledov in druge pogoje.

80. člen
(redni zdravstveni pregledi)

Delodajalec napoti izvršilnega železniškega delavca na redni zdravstveni pregled v predpisanih rokih, odvisno od del, za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Zdravstveni pregled mora biti opravljen pred potekom predpisanega roka.


81. člen
(izredni zdravstveni pregledi)

(1) Na izredni zdravstveni pregled se napoti izvršilni železniški delavec:

– za katerega se utemeljeno sumi, da iz zdravstvenih razlogov ni več zmožen opravljati del, za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi,
– po nesreči, v kateri je bil udeležen ali huje poškodovan,
– po več kot šest mesečni odsotnosti iz izvršilnega delovnega mesta.

(2) Delavec iz prejšnjega odstavka se pošlje na izredni zdravstveni pregled na zahtevo delodajalca ali pristojnega inšpektorja oziroma inšpektorice (v nadaljnjem besedilu: inšpektor).
82. člen
(posledice ugotovljene nezmožnosti za opravljanje del,
za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi)

Če se na izrednem ali rednem zdravstvenem pregledu ugotovi, da izvršilni železniški delavec ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev, predpisanih za dela, za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ali če se ugotovi, da ni bil na zdravstvenem pregledu, na katerega je bil napoten, se šteje, da je nezmožen opravljati dela, za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in mu jih delodajalec ne sme dovoliti opravljati, dokler traja ugotovljena nezmožnost.

83. člen
(duševna in telesna zmožnost delavca za opravljanje dela)

(1) Izvršilni železniški delavec mora ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določeno delovno mesto izvršilnega delavca podpisati izjavo, da je seznanjen z delovnim procesom in s psihofizičnimi zahtevami dela, ki ga bo opravljal, ter da se čuti psihofizično sposoben opravljati to delo. Navedena izjava je sestavni del pogodbe o zaposlitvi.


(2) Izvršilni železniški delavec ne sme nastopiti dela oziroma mora takoj prenehati delati, če se čuti utrujenega ali bolnega ali iz katerih koli drugih razlogov nezmožnega opravljati delo, in mora o tem obvestiti odgovorno osebo delodajalca.

(3) Izvršilni železniški delavec med opravljanjem dela ne sme uživati alkoholnih pijač, mamil ali psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, niti nastopiti dela, če ima v organizmu alkohol ali je pod vplivom mamil ali psihoaktivnih snovi.

(4) Delodajalec izvršilnemu železniškemu delavcu ne sme dovoliti opravljanja del, če duševno ali telesno ni zmožen opravljati svojega dela.

(5) Način, obseg, pogostnost in rednost postopka preverjanja duševne ali telesne zmožnosti izvršilnih železniških delavcev predpiše minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom.
84. člen
(preverjanje duševne in telesne zmožnosti
izvršilnega železniškega delavca za opravljanje dela)

(1) Preverjanje duševne in telesne zmožnosti izvršilnih železniških delavcev organizira ali izvaja delodajalec.


(2) Pooblaščeni delavec delodajalca ali pristojni inšpektor (v nadaljnjem besedilu tega člena: pooblaščeni delavec) lahko izvršilnemu železniškemu delavcu zaradi ugotavljanja, ali ima izvršilni železniški delavec v organizmu alkohol, odredi ali sam opravi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Če se s preizkusom ugotovi, da ima izvršilni železniški delavec v organizmu alkohol, mu pooblaščeni delavec odredi prepoved nadaljnjega opravljanja dela v trajanju, določenem v odločbi.

(3) Pooblaščeni delavec vodi zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi izvršilni železniški delavec, za katerega je bil odrejen preizkus. Če odkloni podpis, mora pooblaščeni delavec vzrok odklonitve vpisati v zapisnik in odrediti strokovni zdravniški pregled (v nadaljnjem besedilu: strokovni pregled) izvršilnega železniškega delavca.

(4) Izvršilni železniški delavec, ki mu je odrejen preizkus s sredstvi ali napravami oziroma strokovni pregled, mora ravnati po odredbi pooblaščenega delavca. Če izvršilni železniški delavec strokovni pregled ali preizkus odkloni ali ga ne opravi tako, kakor je predpisal proizvajalec sredstev ali naprav, pooblaščeni delavec to vpiše v zapisnik in odredi prepoved nadaljnjega dela. Izvršilni železniški delavec lahko odkloni preizkus samo iz zdravstvenih razlogov; v tem primeru pooblaščeni delavec odredi strokovni pregled.

(5) Če izvršilni železniški delavec oporeka rezultatu preizkusa, pooblaščeni delavec odredi strokovni pregled. Izvršilnega železniškega delavca odpelje s službenim vozilom na strokovni pregled pooblaščeni delavec, ki je pregled odredil. Stroške prevoza izvršilnega železniškega delavca do kraja, kjer se opravi strokovni pregled, in stroške pregleda plača izvršilni železniški delavec, če se izkaže, da ima v krvi alkohol. V nasprotnem primeru stroški prevoza in pregleda bremenijo delodajalca oziroma organ, ki je pregled odredil.

(6) Če pooblaščeni delavec sumi, da je izvršilni železniški delavec pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih sredstev, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno delo v železniškem prometu, odredi preizkus s posebnimi sredstvi oziroma napravami ali strokovni pregled in mu prepove nadaljnje delo. Stroške prevoza do kraja, kjer se opravi preizkus oziroma strokovni pregled, in stroške pregleda oziroma preizkusa plača izvršilni železniški delavec, če se ugotovi, da je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih sredstev. V nasprotnem primeru stroški prevoza in pregleda bremenijo delodajalca oziroma organ, ki je pregled odredil.

(7) Če pooblaščeni delavec sumi, da izvršilni železniški delavec zaradi duševnega stanja ali telesnih pomanjkljivosti oziroma bolezni predstavlja nevarnost v železniškem prometu, mu prepove nadaljnje delo in odredi izredni zdravstveni pregled.

(8) Če zaradi zdravstvenega stanja ali iz objektivnih razlogov ni mogoče opraviti celotnega strokovnega pregleda, mora zdravnik opraviti tisti del pregleda, ki ga je mogoče opraviti, in dati mnenje o znakih vedenjskih motenj, ki kažejo na vpliv alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.

(9) O strokovnem pregledu mora zdravnik takoj dati pisno mnenje o ugotovitvah, do katerih je prišel na podlagi opravljenega pregleda v zvezi z dejstvi iz prejšnjega odstavka, kri in urin pa takoj poslati v najbližjo pooblaščeno strokovno ustanovo oziroma laboratorij, kjer lahko opravijo analizo. Ustanova oziroma laboratorij mora o rezultatih analize najpozneje v treh dneh obvestiti tistega, ki je odredil strokovni pregled.



4. Izmena izvršilnih železniških delavcev

85. člen
(trajanje izmene)

(1) Izmena izvršilnega železniškega delavca ne sme trajati več kot 12 ur.

(2) V čas trajanja izmene se štejejo:
a) čas priprave na delo,
b) čas dela,
c) čas prekinitve do največ 2 uri,
d) čas, potreben za dokončanje dela,



(3) Prekinitev dela, ki traja več kot dve uri, se ne šteje v trajanje izmene, če je izvršilnemu železniškemu delavcu zagotovljen ustrezen počitek. Če je za posamezno delo s predpisi določena obvezna primopredaja službe, se čas primopredaje delavca, ki prevzema delo, ne šteje v čas trajanja izmene.

(4) Ob nesreči, resni nesreči ali incidentu v železniškem prometu ali zaradi naravne nesreče se trajanje izmene, določene v prvem odstavku, lahko podaljša za največ dve uri, če se izvršilni železniški delavec čuti zmožnega za opravljanje dela.

(5) Merila za delo v izmenah izvršilnih železniških delavcev ter druge pogoje, ki se nanašajo na počitek in druga vprašanja dela v izmenah, predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za delo.

86. člen
(čas vožnje vlečnega vozila in motornih vozil za posebne namene v eni izmeni)

(1) Izvršilni železniški delavec, ki upravlja vlečno vozilo ali motorno vozilo za posebne namene, sme v eni izmeni voziti vlečno vozilo ali motorno vozilo za posebne namene največ 10 ur.

(2) Neprekinjena vožnja sme trajati največ 4 ure.

(3) Postanki, krajši od 10 minut, se štejejo v čas trajanja neprekinjene vožnje.

5. Odmori in počitki

87. člen
(odmor med delovnim časom)

Delodajalec mora izvršilnim železniškim delavcem določiti odmor med delom in zagotoviti njegovo izrabo v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in kolektivno pogodbo. Delodajalec lahko določi odmor med delovnim časom le v enkratnem trajanju razen v primerih, ko je treba zaradi tehnološkega procesa dela ali dolžine trajanja izmene določiti odmor v dveh delih, pri čemer en del ne sme biti krajši od 30 minut.

88. člen
(dnevni počitek med dvema izmenama)

Dnevni počitek izvršilnih železniških delavcev mora med dvema zaporednima izmenama trajati dvojno število ur opravljene izmene. Če traja izmena šest ur ali manj, mora trajati počitek med dvema zaporednima izmenama najmanj 12 ur.

89. člen
(način določanja odmora med delovnim časom, dnevnega in
tedenskega počitka ter razporejanja v izmene)

Odmor med delovnim časom, dnevni in tedenski počitek in razporeditev v izmene izvršilnih železniških delavcev se, odvisno od organizacije železniškega prometa, izpolnjevanja voznega reda in drugih pogojev, ki vplivajo na duševno in telesno zmožnost teh delavcev za varno opravljanje dela, določijo s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom, ki ga sprejmejo upravljavec in prevozniki v skladu s svojim sistemom varnega upravljanja in v skladu z zakonom in predpisom iz petega odstavka 85. člena tega zakona, vsak za svoje delavce.


6. Notranji nadzor

90. člen
(organiziranost in izvajanje notranjega nadzora)

(1) Upravljavec in prevozniki morajo organizirati notranji nadzor in trajno skrbeti za varen železniški promet skladno s tem zakonom, na njegovi podlagi izdanimi predpisi in
splošnimi akti. Upravljavec in prevozniki s splošnim aktom določijo organiziranost tega nadzora ter pooblaščene delavce za njegovo izvajanje.

(2) Organ notranjega nadzora mora v primerih iz tretjega odstavka 76. člena, 80. člena, prvega odstavka 85. člena, prvega in drugega odstavka 86. člena in 88. člena odstraniti delavca z dela in odrediti izredno preverjanje strokovne usposobljenosti, če pa obstaja sum o telesnih ali duševnih zmožnostih delavca, mora odrediti izredni zdravstveni pregled. Začasno opravljanje drugega dela v tem času je obveznost delavca, ki traja do ugotovitve o strokovni usposobljenosti oziroma zdravstveni zmožnosti delavca, ki se mora izvesti najpozneje v enem mesecu.

(3) Ugovor zoper odločbo organa notranjega nadzora, s katero je delavcu na podlagi prejšnjega odstavka odrejeno izredno preverjanje strokovne usposobljenosti ali izredni zdravstveni pregled, ne zadrži izvršitve.
7. Posebni varnostni ukrepi

91. člen
(začasna prepoved opravljanja dela)

(1) Izvršilnemu železniškemu delavcu se začasno prepove opravljanje dela:

– če po izvidu in mnenju ustrezne zdravstvene organizacije duševno ali telesno ni zmožen opravljati dela – dokler traja ta nezmožnost;
– če ne gre na zdravstveni pregled, na katerega je poslan – dokler ne opravi tega pregleda;
– če pri preverjanju strokovne usposobljenosti ne pokaže ustreznega znanja za opravljanje dela – dokler ne pokaže ustreznega strokovnega znanja;
– če ne gre za strokovno preverjanje, na katero je poslan – dokler ne opravi tega preverjanja.

(2) V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena izreče začasno prepoved opravljanja dela pooblaščeni delavec upravljavca ali prevoznika, s katerim je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.

(3) Izvršilni železniški delavec, ki mu je bilo na podlagi prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena začasno prepovedano opravljanje dela, povezanega z varnostjo železniškega prometa, ne sme opravljati teh del, dokler traja prepoved, mora pa opravljati delo, odrejeno z odločbo delodajalca.

92. člen
(začasna prepoved opravljanja dela na kraju samem)


(1) Inšpektor oziroma pooblaščeni delavec upravljavca ali prevoznika na kraju samem začasno prepove delo izvršilnemu železniškemu delavcu:

– če ugotovi, da opravlja delo ali da poskuša opravljati delo, očitno pa je v takem duševnem ali telesnem stanju (utrujenost, bolezen, vpliv zdravil, mamil ali drugih opojnih sredstev), da ni zmožen varno opravljati svojih del in nalog;
– če ugotovi, da opravlja delo dlje od dovoljenega trajanja delovnega časa v eni izmeni;– če ugotovi, da je bil v dnevu, ko se opravlja pregled ali nadzor, udeležen v nesreči ali resni nesreči v železniškem prometu.

(2) Izvršilnemu železniškemu delavcu izda inšpektor oziroma pooblaščeni delavec upravljavca ali prevoznika odločbo o začasni prepovedi opravljanja dela skladno z razlogi iz prejšnjega odstavka in v njej navede čas trajanja prepovedi opravljanja del.

XI. NOTRANJI RED

93. člen
(notranji red v železniškem prometu)


(1) Na železniškem območju in v vlakih morajo potniki in druge osebe spoštovati notranji red v železniškem prometu v skladu s predpisom, ki ga izda minister.

(2) Nadzor nad izvajanjem notranjega reda zagotavljajo delavci upravljavca in/ali prevoznika, določeni s predpisom iz prejšnjega odstavka. Navedeni delavci imajo pravico naznaniti osebe, ki so prekršile notranji red v železniškem prometu, organu, ki je pristojen za inšpekcijski nadzor varnosti v železniškem prometu.


(3) Delavci upravljavca in/ali prevoznika morajo s predpisanimi ukrepi preprečevati kalitev notranjega reda v železniškem prometu in skaljeni notranji red znova vzpostavljati ter pri tem odvzeti predmete, ki so bili uporabljeni pri ogrožanju varnosti železniškega prometa ali za kalitev notranjega reda v železniškem prometu, ter zahtevati od oseb, ki ogrožajo varnost ali kalijo notranji red v železniškem prometu, javno listino, s katero se ugotovi njihova identiteta.


(4) Policisti in policistke so dolžni delavcem upravljavca in/ali prevoznika nuditi pomoč pri preprečevanju kršitev notranjega reda in pri vzpostavitvi predpisanega stanja.

94. člen
(prepovedi)

Zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa je prepovedano:


95. člen
(omejitev dostopa in gibanja)

(1) Dostop potnikov, drugih oseb in cestnih ali drugih vozil na železniško območje in gibanje na njem sta dovoljena le na določenih mestih v skladu s predpisom iz prvega odstavka 93. člena.

(2) Osebe, ki opravljajo določena dela na železniškem območju, razen izvršilnih železniških delavcev in delavcev, ki jih varujejo in/ali vodijo izvršilni železniški delavci, morajo za to dobiti pisno dovoljenje upravljavca. Pisnega dovoljenja ne potrebujejo preiskovalci preiskovalnega organa, pristojni inšpektorji, pooblaščeni delavci varnostnega organa in pooblaščeni delavci ministrstva za notranje zadeve, če morajo službeno opraviti posamezno uradno dejanje ali vstopiti na železniško območje in se po njem gibati tudi na krajih, ki niso za to določeni.


(3) Osebe, ki niso izvršilni železniški delavci in se gibljejo na železniškem območju, morajo upoštevati omejitve, prepovedi, ukaze in opozorila, ki so postavljena na vidnih mestih ali jih dajejo izvršilni železniški delavci.

96. člen
(osebna varnost)

Osebe, ki nimajo dovoljenja za gibanje na železniškem območju in se zadržujejo na železniškem območju ali v vlaku, morajo same skrbeti za svojo osebno varnost. Tem osebam je prepovedano:


XII. INDUSTRIJSKI TIRI IN PROGE DRUGIH ŽELEZNIC

97. člen
(projektiranje, gradnja in vzdrževanje industrijskih tirov in prog drugih železnic)

(1) Za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje industrijskih tirov in prog drugih železnic veljajo splošni predpisi o graditvi objektov ob upoštevanju določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.

(2) Pogoji, ki veljajo za zagotavljanje varnosti v železniškem prometu, se smiselno upoštevajo tudi za industrijske tire in proge drugih železnic.


98. člen
(industrijski tiri, ki niso priključeni na javno železniško infrastrukturo, in proge drugih železnic)

(1) Za industrijske tire, ki niso priključeni na javno železniško infrastrukturo, in za proge drugih železnic lahko minister ob upoštevanju varnosti železniškega prometa določi drugačne pogoje od pogojev, predpisanih s tem zakonom.

(2) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za tirna vozila, če se uporabljajo izključno na industrijskem tiru ali progi druge železnice.
99. člen
(varovalni pas ob industrijskem tiru in progah drugih železnic)

Ob industrijskem tiru in progah drugih železnic je 80 m širok varovalni pas, merjeno od osi skrajnih tirov.

100. člen
(vzdrževanje in ukinitev cepišča industrijskega tira)


(1) Cepno oziroma priključno kretnico industrijskega tira in tudi cepišče v celoti vzdržuje v imenu in za račun lastnika industrijskega tira upravljavec.

(2) Stroški ukinitve cepišča industrijskega tira na predlog njegovega lastnika in stroški vzpostavitve normalnih pogojev za odvijanje železniškega prometa bremenijo lastnika industrijskega tira.
101. člen
(vzdrževanje industrijskih tirov ali prog drugih železnic)

(1) Stroške vzdrževanja in vse druge stroške, povezane z industrijskim tirom ali progo druge železnice, krije lastnik.

(2) Medsebojna razmerja v zvezi z vzdrževanjem industrijskega tira in v zvezi z zagotavljanjem varnega železniškega prometa na industrijskem tiru se urejajo s pogodbo med upravljavcem in lastnikom industrijskega tira.
102. člen
(poslovni red)

(1) Industrijski tir in proga druge železnice morata imeti poslovni red. Poslovni red sprejme lastnik industrijskega tira oziroma druge železnice. Če je industrijski tir priključen na javno železniško infrastrukturo, mora k poslovnemu redu dati soglasje upravljavec.

(2) Poslovni red določa tehnološki proces dela na industrijskem tiru ali progi druge železnice, največjo hitrost vlakov, posebne zdravstvene pogoje in potrebno strokovno usposobljenost izvršilnih delavcev, ki vzdržujejo in delajo na industrijskem tiru ali progi druge železnice, ter način ugotavljanja in preverjanja teh pogojev ter usposobljenosti v skladu z enotnimi merili, ki so predpisani za izvršilne železniške delavce.

XIII. INŠPEKCIJSKI NADZOR

103. člen
(inšpekcijsko nadzorstvo)


(1) Prometni inšpektorat Republike Slovenije izvaja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, TSI in drugih predpisov Evropske unije s področja varnosti železniškega prometa, ki neposredno veljajo v Republiki Sloveniji.

(2) Inšpekcijsko nadzorstvo opravljajo inšpektorji za železniški promet (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji).


(3) Inšpektor mora imeti:

– univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri,
– najmanj pet let delovnih izkušenj na železniškem področju, ki ga bo nadziral,
– opravljen strokovni izpit za inšpektorja,
– funkcionalno znanje in mora izpolnjevati druge posebne pogoje, določene v sistemizaciji
104. člen
(ukrepanje inšpektorja)
(1) Pri ugotovljenih kršitvah zakona ali drugih predpisov ima inšpektor poleg ukrepov po zakonu o inšpekcijskem nadzoru pravico in dolžnost:
105. člen
(odločanje o pritožbi zoper odločbo inšpektorja)

Zoper odločbo inšpektorja je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za promet, v osmih dneh od dneva njene vročitve.


XIV. KAZENSKE DOLOČBE


106. člen

(prekrški)


(1) Z globo od 4000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:


1. gradi oziroma vzdržuje železniške podsisteme v nasprotju s TSI oziroma drugimi predpisi, ki se uporabljajo za gradnjo ali vzdrževanje železniških podsistemov (prvi odstavek 9. člena, 39. in 40. člen);
2. ne pošlje opisa projekta varnostnemu organu (tretji odstavek 16.člena);
3. vključi v obratovanje železniški podsistem, ki nima izdanega uporabnega oziroma obratovalnega dovoljenja (prvi odstavek 16. člena);
4. ne zagotovi sistema varnega upravljanja v skladu z 28. členom;
5. kot upravljavec ali prevoznik ne razišče vzrokov ali ne vodi evidence o nesrečah, resnih nesrečah in incidentih v železniškem prometu v skladu s 36. členom;
6. prometna mesta opremi z opremo in signali v nasprotju s 62. členom;
7. s signali ne označi začasne nevarnosti ali če teh signalov ne odstrani takoj, ko ni več razlogov, zaradi katerih so bili postavljeni (63. člen);
8. sestavi vlak in razporedi železniška vozila v vlaku tako, da nista zagotovljena učinkovito zaviranje in varna vožnja na določeni vlakovni poti ali če v vlak uvrsti vozilo, ki ne ustreza določbam zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov (64. člen);
9. vlaka med vožnjo po progi ne zasede s predpisanim številom izvršilnih železniških delavcev, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo in so strokovno usposobljeni, odvisno od vrste, dolžine vlaka, vrste vlečnega vozila ter opremljenosti proge in železniških vozil s signalnovarnostnimi in telekomunikacijski napravami (66. člen);

(2) Z globo od 600 do 1500 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

107. člen

(prekrški)


(1) Z globo od 3000 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

1. ne vodi registra železniške infrastrukture ali registra tirnih vozil v skladu z 18. členom;
2. preiskovalnemu organu ne omogoči opravljanja njegovih nalog v skladu z 31. členom;
3. kot upravljavec ali prevoznik ne obvesti pristojnega inšpekcijskega organa o nesrečah in resnih nesrečah, v katerih so bile poškodovane osebe ali je nastala velika škoda, ter o nesrečah in resnih nesrečah, ki imajo znake kaznivega dejanja, v skladu s prvim odstavkom 37. člena;
4. ne obvesti preiskovalnega organa o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih v skladu z drugim odstavkom 37. člena;
5. pred začetkom del na progi ne zavaruje delovišča na predpisani način in med trajanjem del ne stori, kar je potrebno za varen železniški promet in varnost delavcev, ali po končanih delih s proge ne odstrani ostankov materiala, delovnih sredstev, signalov in drugih predmetov, postavljenih pri opravljanju del, ter nameščene opreme in naprav, ki zagotavljajo varen železniški promet (41. člen);
6. v progovnem pasu opravlja dela ali gradi objekte, naprave ali napeljave v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 47. člena;
7. v varovalnem progovnem pasu brez predhodnega soglasja upravljavca gradi objekte ali postavlja napeljave in naprave ali sadi drevje (drugi odstavek 48. člena);
8. v varovalnem progovnem pasu opravlja dela v nasprotju s tretjim odstavkom 48. člena;
9. v varovalnem progovnem pasu brez soglasja gradi objekte ali postavlja naprave na oddaljenosti, ki je manjša od predpisane (četrti odstavek 48. člena);
10. kot upravljavec brez odlašanja ne obvesti inšpekcije, pristojne za železniški promet, o vseh posegih v progovni ali varovalni progovni pas, ki niso v skladu s pogoji iz 47. oziroma 48. člena;
11. opravi izredni prevoz čez nivojski prehod brez soglasja upravljavca (prvi odstavek 55. člena);
12. prostorov in mest za sprejemanje, zadrževanje in odpravljanje potnikov, prtljage in pošiljk v železniškem prometu ne uredi tako, da zagotavljajo varnost potnikov in drugih oseb in cestnih vozil (prvi odstavek 56. člena);
13. pozimi železniškega prometa ne opravlja v skladu z določbami predpisa o ukrepih za zavarovanje železniškega prometa pozimi (drugi odstavek 68. člena);
14. vozila, s katerimi se opravlja prevoz presegajo nakladalni profil, mejne nakladalne mase, predpisane kode proge ter dovoljene osne in dolžinske obremenitve (prvi odstavek 70. člena);
15. opravi izredni prevoz brez dovoljenja upravljavca (70. člen);
16. na železniških vozilih z odprtim kuriščem, ki vozijo po progah na požarno ogroženem območju, ne izvaja protipožarnih ukrepov (drugi odstavek 71. člena);
17. izvršilni železniški delavec upravlja vlečno vozilo ali motorno vozilo za posebne namene v eni izmeni več kot 10 ur ali če vozi vlečno vozilo vlaka za prevoz potnikov več kot 8 ur ali če traja neprekinjena vožnja vlečnega vozila več kot 4 ure (86. člen);
18. dnevni počitek izvršilnega železniškega delavca ni v skladu z 88. členom;
19. ne organizira notranjega nadzora v skladu z 90. členom.

(2) Z globo od 500 do 1200 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.


108. člen

(prekrški)


(1) Z globo od 2000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

1. kot priglašeni organ najmanj enkrat letno javno ne objavi informacij, določenih v petem odstavku 20. člena;
2. varnostnemu organu pravočasno ne predloži letnega varnostnega poročila za prejšnje koledarsko leto (drugi odstavek 24. člen);
3. varnostnemu organu ne predloži svojih notranjih aktov, s katerimi ureja železniški promet oziroma jih v določenem roku ne uskladi z nacionalnimi varnostnimi predpisi (29. člen);
4. ne vodi evidence o vlakovnem osebju, sestavi, zaviranju in gibanju ter dogodkih, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na vozni red vlaka ali varnost železniškega prometa (67. člen);
5. ogreva in osvetljuje vlak v nasprotju s predpisom iz drugega odstavka 68. člena;
6. na običajen način javno ne objavi voznega reda najmanj 15 dni pred začetkom njegove veljavnosti ali se ne ravna po voznem redu (69. člen);
7. vlečnih vozil, razen parnih lokomotiv, ne opremi s predpisano opremo (73. člen);
8. potniškega vagona ne opremi s predpisano opremo (74. člen);
9. ne poskrbi za izredno preverjanje strokovne usposobljenosti v primerih, ki jih določa tretji odstavek 76. člena;
10. dovoli opravljanje del izvršilnemu železniškemu delavcu, ki ni uspešno opravil preverjanja strokovne usposobljenosti ali čigar strokovna usposobljenost ni preverjena (četrti odstavek 76. člena);
11. ne napoti izvršilnih železniških delavcev na redne zdravstvene preglede v predpisanih rokih (80. člen);
12. ne napoti na izredni zdravstveni pregled izvršilnega železniškega delavca, za katerega se utemeljeno sumi, da iz zdravstvenih razlogov ni več zmožen opravljati del, za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, po nesreči, v kateri je bil udeležen ali huje poškodovan, ter po več kot šest mesecev trajajoči odsotnosti (81. člen);
13. izvršilnemu železniškemu delavcu dovoli delati kljub temu, da ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev, predpisanih za delo, na katerega je razporejen, ali dokler ne opravi zdravstvenega pregleda, na katerega je bil napoten (82. člen);
14. dovoli opravljanje dela v železniškem prometu izvršilnemu železniškemu delavcu, ki duševno ali telesno ni zmožen opravljati svojega dela (četrti odstavek 83. člena);
15. ne organizira in ne preverja duševne in telesne zmožnosti izvršilnih železniških delavcev (84. člen);
16. dovoli, da izmena izvršilnega železniškega delavca traja več kot 12 ur (prvi odstavek 85. člena);
17. ob nesreči, incidentu ali naravni nesreči podaljša izvršilnemu železniškemu delavcu izmeno za več kot dve uri, ali mu izmeno podaljša, čeprav se izvršilni železniški delavec ne čuti zmožnega za opravljanje dela (četrti odstavek 85. člena);
18. industrijski tir ali proga druge železnice nimata določenega poslovnega reda ali če k poslovnemu redu za industrijski tir, ki je priključen na javno železniško infrastrukturo, ni pridobil soglasja upravljavca (102. člen);
19. če se promet po industrijskem tiru ali progi druge železnice odvija v nasprotju s poslovnim redom (102. člen).

(2) Z globo od 400 do 1000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.


109. člen

(prekrški)


Z globo od 200 do 500 eurov se kaznuje za prekršek izvršilni železniški delavec, če:

1. preiskovalnemu organu ne omogoči opravljanja njegovih nalog v skladu z 31. členom;
2. pred začetkom del na progi ne zavaruje delovišča na predpisani način in med trajanjem del ne stori, kar je potrebno za varen železniški promet in varnost delavcev, ali po končanih delih s proge ne odstrani ostankov materiala, delovnih sredstev, signalov in drugih predmetov, postavljenih pri opravljanju del, ter nameščene opreme in naprav, ki zagotavljajo varen železniški promet (41. člen);
3. se ne ravna po omejitvah, prepovedih, ukazih in opozorilih, izraženih s prometno signalizacijo (tretji odstavek 61. člena);
4. prometna mesta opremi z opremo in signali v nasprotju z 62. členom;
5. sestavi vlak in razporedi železniška vozila v vlaku tako, da nista zagotovljena učinkovito zaviranje in varna vožnja na določeni vlakovni poti ali če v vlak uvrsti vozilo, ki ne ustreza določbam zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov (64. člen);
6. vozi tirno vozilo ali vlak s hitrostjo, večjo od predpisane z voznim redom (65. člen);
7. pozimi železniškega prometa ne opravlja v skladu z določbami predpisa o ukrepih za zavarovanje železniškega prometa pozimi (drugi odstavek 68. člena);
8. ogreva in osvetljuje vlak v nasprotju s predpisom iz drugega odstavka 68. člena;
9. ne gre na zdravstveni pregled, na katerega ga je poslal delodajalec ali pristojni inšpektor (80. in 81. člen);
10. nastopi delo oziroma takoj ne preneha delati, če se čuti utrujenega ali bolnega ali zaradi katerih koli drugih razlogov nezmožnega za opravljanje dela in o tem ne obvesti odgovorne osebe delodajalca (drugi odstavek 83. člena);
11. med opravljanjem dela uživa alkoholne pijače, mamila ali psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi ali če nastopi delo, pa ima v organizmu alkohol ali je pod vplivom mamil oziroma psihoaktivnih snovi (tretji odstavek 83. člena).

110. člen

(prekrški)


Z globo od 200 do 500 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če:

1. v varovalnem progovnem pasu brez predhodnega soglasja upravljavca gradi objekte ali postavlja napeljave in naprave ali sadi drevje (drugi odstavek 48. člena);
2. v varovalnem progovnem pasu opravlja dela v nasprotju s tretjim odstavkom 48. člena;
3. v varovalnem progovnem pasu brez soglasja upravljavca gradi objekte ali postavlja naprave na oddaljenosti, ki je manjša od predpisane (četrti odstavek 48. člena);
4. opravi izredni prevoz čez nivojski prehod brez soglasja upravljavca (55. člen);
5. ravna v nasprotju z notranjim redom v železniškem prometu (prvi odstavek 93. člena);
6. ravna v nasprotju s 94. členom;
7. pri gibanju na železniškem območju ne upošteva omejitev, prepovedi, ukazov in opozoril, ki so postavljeni na vidnih mestih ali jih dajejo izvršilni železniški delavci (tretji odstavek 95. člena);
8. ravna v nasprotju s 96. členom.

XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

111. člen

(dokončanje postopkov gradnje ali nadgradnje javne železniške infrastrukture)


Postopki gradnje, nadgradnje in vzdrževalnih del v javno korist na javni železniški infrastrukturi, za katere je bila pred uveljavitvijo tega zakona že vložena vloga za izdajo gradbenega dovoljenja ali vloga za pridobitev sklepa o ustreznosti načrtovanih vzdrževalnih del v javno korist, se dokončajo v skladu s predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona.
112. člen

(uporaba TSI oziroma veljavnih predpisov)


(1) Do začetka uporabe TSI oziroma do realizacije izvedbenega načrta TSI za posamezni podsistem, ki ga sprejme minister, se morajo železniški podsistemi ter njihovi sestavni deli na glavnih železniških progah projektirati, graditi, rekonstruirati, obnavljati, vključevati v obratovanje, vzdrževati in obratovati v skladu s tem zakonom in podzakonskimi predpisi, ki na dan uveljavitve tega zakona veljajo v Republiki Sloveniji oziroma se uporabljajo za to področje ali bodo izdani na podlagi tega zakona. S temi predpisi se lahko za posamezne podsisteme in njihove sestavne dele določi obvezna uporaba evropskih specifikacij, standardov in tehničnih parametrov.

(2) Ko se za posamezen podsistem ali del podsistema začne uporabljati TSI, se za ta podsistem na glavnih progah uporablja TSI. V delu, ki ga TSI ne ureja oziroma za katerega se TSI ne uporablja, se uporabljajo določbe tega zakona in podzakonskih predpisov iz prejšnjega odstavka.

(3) Na regionalnih progah, industrijskih tirih in progah drugih železnic se za železniške podsisteme uporabljajo določbe tega zakona in podzakonskih predpisov iz prvega odstavka tega člena, če s tem zakonom ni drugače določeno.

(4) Varnostni organ, organ za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, upravljavec in prevozniki, vsak za svoje področje dela, pripravijo vse potrebne ukrepe za izvajanje TSI v skladu s predpisom Evropske unije, ki uveljavlja TSI.

113. člen

(domneva pridobitve dovoljenja za vgradnjo)


(1) Za elemente, naprave ali sestavne dele železniških podsistemov, ki so bili vgrajeni ali priključeni v železniško infrastrukturo pred uveljavitvijo tega zakona in imajo uporabno dovoljenje na podlagi gradbenega dovoljenja, se šteje, da so pridobili dovoljenje za vgradnjo ali priključitev na obstoječo železniško infrastrukturo.

(2) Za elemente, naprave ali sestavne dele železniških podsistemov, ki so bili vgrajeni ali priključeni na obstoječo železniško infrastrukturo pred uveljavitvijo tega zakona in obratujejo več kot eno leto brez bistvenih napak, se šteje, da so pridobili dovoljenje za vgradnjo ali priključitev na obstoječo železniško infrastrukturo, pod pogojem, da upravljavec v roku devetih mesecev od uveljavitve tega zakona poda izjavo, da s svojim delovanjem zagotavljajo varno odvijanje železniškega prometa.

(3) Določila prvega in drugega odstavka tega člena veljajo tudi za elemente, naprave ali sisteme, ki se vgrajujejo v nedokončanih postopkih gradnje, rekonstrukcije in vzdrževalnih del v javno korist iz 111. člena tega zakona.

(4) Če v tem členu ni drugače določeno, se inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo.

(5) Inšpekcijski postopki, ki se vodijo, ker posamezni elementi, naprave ali sestavni deli železniških podsistemov, ki so bili vgrajeni ali priključeni na obstoječo železniško infrastrukturo pred uveljavitvijo tega zakona, niso imeli dovoljenja za vgradnjo ali priključitev na obstoječo železniško infrastrukturo in v katerih še ni bil izrečen inšpekcijski ukrep, se ustavijo, če upravljavec v teku inšpekcijskega postopka, vendar najkasneje v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona, poda izjavo iz drugega odstavka tega člena.

(6) Če so bili v inšpekcijskih postopkih iz prejšnjega odstavka izrečeni inšpekcijski ukrepi, se ti ne izvršijo, če upravljavec v teku inšpekcijskega postopka, vendar najkasneje v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona, poda izjavo iz drugega odstavka tega člena.

114. člen

(domneva izpolnjevanja pogojev za izvajanje strokovnega usposabljanja
ter strokovnih izpitov)



Do določitve pooblaščenih izvajalcev strokovnega usposabljanja in strokovnih izpitov iz 76. člena se šteje, da izpolnjuje pogoje za njihovo izvajanje družba Slovenske železnice, d. o. o.


115. člen

(posebni pogoji za vlečna vozila)


(1) Ne glede na določbe 73. člena tega zakona lahko do konca leta 2010 na progah, opremljenih z napravami radijskih zvez, brez naprav radijskih zvez vozijo motorna vozila za posebne namene in vlečna vozila serije 311, 642, 643, 644, 661, 664, 713, 732 in 813.

(2) Vlečna vozila in motorna vozila za posebne namene, ki se že uporabljajo, morajo biti opremljena z opremo za klimatizacijo vozniških kabin najpozneje do leta 2010.
116. člen

(prilagoditev obstoječih cest)


Obstoječe ceste, ki ne izpolnjujejo pogojev iz drugega odstavka 50. člena tega zakona, morajo imeti na teh mestih zaščitno varovalno ograjo v enem letu po začetku veljavnosti tega zakona. Stroški naložbe bremenijo upravljavca ceste, ki je tudi odgovoren za pravočasno izvedbo ukrepa.
117. člen

(uskladitev obstoječih nivojskih križanj s predpisanimi pogoji)


(1) Obstoječa nivojska križanja proge s cesto, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka 51. člena tega zakona, morajo biti izvedena kot izvennivojska v petih letih po začetku veljavnosti tega zakona.

(2) Obstoječa nivojska križanja proge s cesto, ki z dnem uveljavitve tega zakona izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 51. člena tega zakona, morajo biti izvedena kot izvennivojska v petih letih po začetku veljavnosti tega zakona.

(3) Obstoječa nivojska križanja proge s cesto, ki izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka 51. člena tega zakona, morajo biti izvedena kot izvennivojska v sedmih letih po začetku veljavnosti tega zakona. Minister lahko odloči, da se gradnja izvennivojskega križanja opusti, če je prostorsko nesprejemljiva oziroma ekonomsko neupravičena.

(4) Dinamiko in prednostne naloge izvajanja del v zvezi z nadomeščanjem nivojskih križanj z izvennivojskimi skladno z določbami tega člena določi Nacionalni program razvoja in
vzdrževanja železniške infrastrukture.

(5) Stroški za izvedbo izvennivojskih križanj iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena bremenijo sredstva razvoja železniške in cestne infrastrukture v sorazmerju s potrebnim obsegom gradbenih posegov na eni ali drugi infrastrukturi.

(6) Postavljanje in vzdrževanje zaščitnih višinskih profilov iz šestega odstavka 53. člena tega zakona upravljavci ceste prevzamejo s 1. januarjem 2009.

(7) Skladnost obstoječega načina zavarovanja s predpisom iz 53. člena tega zakona ugotavlja komisija, ki jo imenuje minister. Komisijo sestavljajo predstavniki ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ministrstva, pristojnega za promet, upravljavca, upravljavca ceste in lokalne skupnosti. Pri neskladnosti komisija predlaga rešitve, o katerih odloči minister z upravnim aktom.

(8) Število nivojskih prehodov se mora zmanjšati na najnujnejši obseg, in sicer tako, da se dve ali več cest usmeri na skupen nivojski ali izvennivojski prehod.

(9) Minister lahko zaradi ogrožene varnosti železniškega ali cestnega prometa na podlagi mnenja komisije iz šestega odstavka tega člena z odredbo prepove uporabo obstoječega nivojskega prehoda, če je v oddaljenosti največ 1000 m ustrezen nivojski ali izvennivojski prehod.

118. člen

(ureditev postaj in postajališč skladno s pogoji tega zakona)


Pogoji iz 56. člena tega zakona morajo biti izpolnjeni v petih letih od uveljavitve tega zakona.

119. člen

(določitev priglašenega organa)


(1) Do določitve priglašenega organa iz 19. člena tega zakona naloge priglašenega organa opravlja varnostni organ.

(2) Priglašeni organ se mora določiti v enem letu od uveljavitve tega zakona.

120. člen

(izdaja podzakonskih predpisov)


Podzakonski predpisi, določeni v tem zakonu, se izdajo najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.

121. člen

(nadaljnja uporaba posameznih predpisov)


Do izdaje podzakonskih predpisov na podlagi tega zakona se še naprej uporabljajo naslednji predpisi, v kolikor niso v nasprotju s tem zakonom:

122. člen

(prenehanje veljavnosti zakona)


Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00, 110/02-ZGO-1, 45/04 in 102/04 – uradno prečiščeno besedilo).


123. člen

(začetek veljavnosti zakona)


Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



III. OBRAZLOŽITEV POSAMEZNIH ČLENOV
1. člen
(vsebina zakona)

V tem členu je natančno določena vsebina, ki jo ureja zakon, navedene pa so tudi vse direktive Evropske skupnosti, ki se izvajajo z zakonom. Pri tem je potrebno opozoriti, da se z zakonom ne izvaja celotna Direktiva 2004/49/ES, saj je tisti del, s katerim se zahteva ustanovitev varnostnega organa in preiskovalnega organa kot povsem novih organov s področja varnosti železniškega prometa ter določitev njunih pristojnosti, že uveden v Zakonu o železniškem prometu (ZZelP-F).


2. člen
(železniški sistem)

Ta člen opredeljuje železniški sistem kot enega temeljnih pojmov zakona in sicer na način, da določa in opiše njegove podsisteme. Določba temelji na prilogi III. Direktive 2004/50/ES, ki je nadomestila prilogo I. Direktive 2001/16/ES.

Določitev podsistemov je bistvena z vidika doseganja interoperabilnosti železniškega sistema. Zaradi kompleksnosti in obsega železniškega sistema je namreč mogoče interoperabilnost železniškega sistema kot končni cilj doseči preko interoperabilnosti posameznih podsistemov, za katere se določijo bistvene zahteve in TSI, zlasti za njihove komponente in vmesnike, s katerimi se te zahteve izpolnjujejo.

Podsistemi se skladno s prilogo III. Direktive 2004/50/ES delijo na strukturne in operativne podsisteme, ta delitev pa je enaka tako za vseevropski železniški sistem za konvencionalne in velike hitrosti, kot tudi za železniški sistem v RS, ki še ni del vseevropskega železniškega sistema.

Tak način delitve je z vidika enotnosti oziroma celovitosti tehnološkega procesa železniškega prometa najbolj primeren. V nasprotnem primeru bi morali podsisteme razdeliti na interoperabilne in neinteroperabilne. Ker pa nekaterih podsistemov (npr. vodenje prometa) ni mogoče urejati parcialno ampak samo enotno je smiselno, da se delitev železniških podsistemov obravnava enotno za celotno železniško omrežje v RS. Poleg tega je potrebno v skladu s politiko EU težiti k temu, da bodo v prihodnosti vse proge v EU interoperabilne.

V skladu s tem predlog zakona železniški sistem deli na v tem členu opredeljene podsisteme, ki so enotni tako na interoperabilnih progah (glavnih progah) kot tudi na neinteroperabilnih progah (regionalnih progah). Samo izpolnjevanje zahtevanih pogojev in pridobivanje posameznih dovoljenj se na regionalnih progah delno razlikuje kar direktive omogočajo.

3. člen

(železniška proga)

Ta člen opredeljuje železniško progo kot enega temeljnih pojmov zakona. Železniško progo sestavljajo podsistem Infrastruktura-spodnji in zgornji ustroj, podsistem Energija-naprave električne vleke in podsistem Nadzor, vodenje in signalizacija- vodenje vlakov.

V drugem odstavku je določena delitev prog na glavne in regionalne ter kriteriji za takšno delitev (pomen posamezne proge za železniški promet, povezovalna naloga v prostoru in njen gospodarski pomen), tretji odstavek pa vsebuje pooblastilo Vladi, da predpiše kategorizacijo prog skladno z navedenimi kriteriji.


4. člen

(vseevropski železniški sistem)



Ta člen opredeljuje vseevropski železniški sistem za konvencionalne proge v RS, ki je sestavni del celotnega vseevropskega železniškega sistema EU. Le ta je določen z Odločbo 1692/96/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah skupnosti o razvoju transevropskega prometnega omrežja, spremenjeni leta 2004 z odločbo 884/2004/ES, s katero je vsesevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti razširila tudi na RS in sicer na glavne proge, poleg tega pa so del vseevropskega železniškega omrežja tudi tirna vozila v obsegu, predvidenem za mednarodni promet. Na odločbo se izrecno sklicuje tudi priloga III. Direktive 2004/50/ES.

Ker RS nima železniških prog za visoke hitrosti je v tretjem odstavku določeno, da se za njihovo projektiranje oziroma gradnjo in obratovanje smiselno uporabljajo določbe tega zakona in neposredno določila Direktive Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega sistema za visoke hitrosti, zadnjič spremenjene z Direktivo 2004/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive 96/48/ES ter izdane TSI za visoke hitrosti, s čemer je zagotovljeno, da se bodo ob odločitvi za gradnjo prog za visoke hitrosti le te gradile tako, da bodo v celoti interoperabilne. Ker so določbe direktiv o interoperabilnosti za hitre in konvencionalne proge skoraj identične je to smiselna in racionalna rešitev.

5. člen
(pomen izrazov)

V tem členu so opredeljeni izrazi, določeni v zakonu. Pri tem so posamezni izrazi usklajeni z izrazoslovjem, ki ga vsebuje ZZelP-F in izrazoslovjem, ki ga vsebujejo direktive 2001/16/ES, 2004/50/ES in 2004/49/ES ter pomensko izenačeni z vsebino, ki jo imajo v zakonu.


6. člen
(pogoji za interoperabilnost)

Namen interoperabilnosti železniškega sistema je zlasti vzpostavitev notranjega trga na področju železniških storitev, za kar je potrebna čim večja stopnja združljivosti posameznih podsistemov, hkrati pa je eden izmed ukrepov za oživitev železnic v EU, kar je bilo določeno že v Beli knjigi leta 1996. Za doseganje interoperabilnosti je bistveno postopno urejanje interoperabilnosti z upoštevanjem vseh stroškov in koristi, ki nastajajo pri prehodu na interoperabilnost, zato so bili že od samega začetka določene prednostne naloge in terminski načrti za pripravo posameznih nujnih ukrepov, ki naj zlasti onemogočijo, da bi države članice uvajale nove projekte ali predpise, ki bi še povečevali sedanjo heterogenost železniških sistemov. Ta vidik uvajanja interoperabilnosti je povezan tudi z dostopnostjo železniških omrežij vsem prevoznikom pod enakimi pogoji, kar v skladu z direktivami ureja ZZelP-F.

Iz navedene usmeritve o postopnosti uvajanja interoperabilnosti je logično, da se uvajanje interoprabilnosti izvaja preko interoperabilnosti posameznih podsistemov, za katere se določijo bistvene zahteve in TSI, zlasti za njihove komponente in vmesnike, s katerimi se te zahteve izpolnjujejo ter z določitvijo organov in postopkov, ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti posameznih podsistemov z bistvenimi zahtevami.

V tem členu je glede na navedeno opredeljena vsebina pojma interoperabilnost, v drugem odstavku pa je določeno na kaj se le ta nanaša.

Kot smo že navedli, se v RS interoperabilnost nanaša le na vseeevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti v RS, ki ga sestavljajo glavne proge in tirna vozila v obsegu, predvidenem za mednarodni promet. Za regionalne proge in industrijske tire pogoji za zagotovitev interoperabilnosti veljajo le, če bo tako izrecno določeno v posameznih podzakonskih aktih, pri čemer pa je potrebno opozoriti na tretji odstavek, ki v skladu s točko 3. prvega člena direktive 2004/50/ES določa postopno razširitev pogojev za interoperabilnost tudi na preostali del železniškega sistema v RS. Izjemo od postopnega razširjanja pomenijo le proge, ki so funkcionalne ločene od ostalega železniškega sistema in tirna vozila namenjena izključno za lokalni, muzejski in turistični namen, kar je v skladu z že navedenim 3. odstavkom 1. člena Direktive 2004/50/ES.

7. člen
(pomen in vsebina)

Ta člen opredeljuje tehnične specifikacije za interoperabilnost v skladu s točko g. 2.člena direktive 2004/50/ES in 5. členom iste direktive. TSI so temeljni instrument za zagotovitev interoperabilnosti, saj je njihova uporaba obvezna. TSI sprejema Evropska železniška agencija, uveljavijo pa se s posebno odločbo. V drugem odstavku so natančno določeni obvezni sestavni deli posamezne TSI, pri čemer je zlasti za zagotovitev postopnosti prehoda na interoperabilnost bistveno, da vsaka posamezna TSI vsebuje tudi strategijo uvajanja. Le ta omogoča (oziroma jo zavezuje) vsaki državi članici, da v mejah, tako časovnih kot vsebinskih, ki jih določa posamezna TSI, pripravi posebno nacionalno strategijo uvajanja TSI, s katero omogoči najbolj racionalen in učinkovit model uvedbe TSI. Za tisti del strategije, ki jo mora določiti država članica, je v RS pristojna Javna agencija za železniški promet, ki je po ZZelP-F pristojna za izvedbo vseh ukrepov v zvezi z uporabo TSI v RS.


8. člen
(združljivost TSI z obstoječim sistemom)

Ta člen ureja na kakšen način morajo TSI zagotavljati združljivost z obstoječim sistemom (npr. z določitvijo posebnih primerov) in pomeni izvajanje petega, šestega in sedmega odstavka 5. člena Direktive 2001/16/ES.


9. člen
(odstopanja od uporabe TSI)

Kot smo že navedli je za doseganje interoperabilnosti nujno, da je uporaba TSI obvezna, saj sicer interoperabilnosti kot zastavljenega cilja ne bi bilo mogoče doseči, ker je uvajanje obveznih TSI njen glavni instrument urejanja. Vendar pa je v določenih primerih iz ekonomskih, tehničnih ali drugih razlogov dopustno odstopanje od uporabe TSI. Zakon v skladu z 7. členom Direktive 2001/16/ES taksativno določa posamezne primere, v katerih je takšno odstopanje dovoljeno.

Pri tem je potrebno razlikovati dve skupini primerov z vidika obveznosti, ki jih ima RS (natančneje ministrstvo in varnostni organ) do Evropske komisije: v prvi skupini primerov mora ministrstvo o odstopanju zgolj predhodno obvestiti Evropsko komisijo in posredovati dokumentacijo z navedbo TSI ali delov TSI, ki se ne bodo uporabili in specifikacij, ki se bodo uporabile, v drugi skupini primerov pa je potrebno pridobiti predhodno odobritev komisije za takšno odstopanje (gre za primer projektov obnove ali nadgradnje obstoječe proge, kadar je nakladalni profil, tirna širina, razdalja med tiri ali sistem električnega napajanja v teh TSI nezdružljiva s specifikacijami obstoječe proge in za primer obnove, podaljšanja ali rekonstrukcija obstoječe proge, če bi bila uporaba teh TSI v škodo ekonomski upravičenosti projekta in/ali združljivosti železniškega sistema v RS).

Leta 2005 je Odbor predstavnikov držav članic, ustanovljen na podlagi 1. člena Direktive 96/48/ES in Direktive 2001/16/ES ter 27. člena Direktive 2004/49/ES, sprejel smernice za razlago 7. člena obeh direktiv o interoperabilnosti in postopke, ki se uporabljajo pri odstopanjih.


10. člen
(pomen)

Ta člen skladno z točko d. 2. člena Direktive 2001/16/ES opredeljuje pomen pojma komponenta. Le ta je del podsistema ali dela podsistema, pogoji, ki jih mora izpolnjevati za doseganje interoperabilnosti pa so določeni v ustrezni TSI.

Pomen komponente je opredeljen v tem vsebinskem členu in ne v členu, ki določa pomen izrazov saj menimo, da bolj sodi v vsebinsko poglavje tudi zaradi lažjega razumevanja celotnega poglavja oziroma podpoglavja.


11. člen
(ocenjevanje skladnosti)

Ta člen pomeni izvajanje 8. in 10. člena Direktive 2001/16/ES in določa, da mora imeti vsaka komponenta interoperabilnosti posebno ES-izjavo o skladnosti in primernosti za uporabo, ki se izda po izvedenem postopku za ocenjevanje skladnosti in primernosti za uporabo, ki ga opravlja priglašeni organ. Priglašeni organ zakon ureja v 20. členu.

Smiselno podobno kot za komponente interoperabilnosti zakon predvideva, da je za dele podsistemov, ki se vgrajujejo v regionalne proge (neinteroperabilne proge) potrebno dovoljenje za vgradnjo, ki ga izda varnostni organ. V tem postopku se ugotovi skladnost proizvoda s predpisanimi zahtevami. Natančnejše postopke in zahteve pa predpiše minister.

12. člen
(bistvene zahteve)
Ta člen v prvem odstavku skladu s točko e. 2.člena Direktive 2001/16/ES opredeljuje pomen pojma bistvene zahteve. Ker bodo bistvene zahteve za posamezen podsistem ali del podsisteme natančneje opredeljene v ustreznih TSI, se z zakonom ne določa njihova vsebina, temveč se zgolj napotuje na prilogo III. Direktive 2001/16/ES.

V naslednjih odstavkih člen določa kdaj se šteje, da komponenta interoperabilnosti izpolnjuje bistvene zahteve ter način ukrepanja v primerih, ko se ugotovi, da evropske specifikacije, ki se uporabljajo za doseganje ciljev interoperabilnosti ne izpolnjujejo bistvenih zahtev in v primerih, ko se ugotovi, da posamezna komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti in primernosti za uporabo ne bo izpolnjevala bistvenih zahtev. Za ukrepanje je pristojno ministrstvo na predlog varnostnega organa. Z navedenimi določili sta uvedena 11. in 12. člen Direktive 2001/16/ES.


13. člen
(pomen)
Ta člen opredeljuje pomen pojma podsistemi. Le ti so določeni in opisani v 2. členu.

14. člen
(ES-overovitev podsistemov)

Ta člen pomeni uvedbo 14., 15., 16., 18. in 19. člena Direktive 2001/16/ES in ureja postopek overovitve podsistema. V postopku se mora ugotoviti ali je posamezen podsistem skladen s TSI in ali ustreza bistvenim zahtevam ter zlasti ali je združljiv s sistemom, v katerega se vključuje. Postopek vodi priglašeni organ, ki ga zakon ureja v 20. členu, zaključi pa se z izdajo ES-izjave o overovitvi podsistema.

15. člen
(ES-izjava o overovitvi)

Kot je že pojasnjeno v obrazložitvi k prejšnjemu členu, se postopek overovitve podsistema, ki ga vodi priglašeni organ, zaključi z izdajo ES-izjave o overovitvi podsistema.

Podsistem, ki ima ES-izjavo o overovitvi se šteje za interoperabilnega, hkrati pa se šteje, da izpolnjuje bistvene zahteve. Pridobitev te izjave je tudi pogoj za pridobitev uporabnega oziroma obratovalnega dovoljenja za podsistem, kar je urejeno v naslednjih dveh členih.


16. člen
(uporabno dovoljenje in obratovalno dovoljenje)
Ta člen ureja pogoje in postopek za vključitev strukturnih podsistemov v obratovanje. Razlikovati je potrebno primere, ko se posamezen podsistem gradi na podlagi gradbenega dovoljenja saj je v tem primeru potrebno za podsistem pridobiti uporabno dovoljenje na podlagi ZGO in primere ko gradbeno dovoljenje ni potrebno (vzdrževalna dela v javno korist).

Uporabno dovoljenje za strukturne podsisteme železniške proge je tako potrebno pridobiti vedno, ko je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu z določili ZGO-1, izda pa ga isti organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje. Gre za primere izvedbe del, s katerimi se zgradi nov objekt ali rekonstruira obstoječi objekt, če se ta nahaja delno ali v celoti izven progovnega pasu. To pomeni, da se v vseh teh primerih v celoti upošteva ZGO-1, tako glede pogojev za izdajo dovoljenja, kot tudi glede samega vodenja postopka. Varnostni organ v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ves čas sodeluje in k izdaji dovoljenja tudi da svoje soglasje.

Ko pa gre za obnove in nadgradnje, ko gradbeno dovoljenje ni potrebno, zakon zahteva samo pridobitev obratovalnega dovoljenja, ki ga izda varnostni organ. V ta namen mu mora upravljavec pred pričetkom del poslati opis projekta, na podlagi katerega varnostni organ ob upoštevanju izvedbene strategije iz veljavne TSI odloči, ali je obseg del takšen, da je potrebno izdati obratovalno dovoljenje ter hkrati odloči tudi o pričetku del, če so zanje izpolnjeni vsi pogoji. Takšna ureditev v celoti upošteva drugi odstavek 14. člena Direktive 2001/16/ES.

Naj še enkrat opozorimo, da je pogoj za pridobitev uporabnega oziroma obratovalnega dovoljenja za podsistem na glavnih progah, pridobitev ES-izjave o overovitvi podsistema.

17. člen
(obratovalno dovoljenje za tirna vozila)

Ta člen ureja pogoje in postopek za pridobitev obratovalnega dovoljenja za tirna vozila in pomeni uvedbo 14. člena Direktive 2001/16/ES. Obratovalno dovoljenje izda varnostni organ.

Podobno kot pri izdaji obratovalnega dovoljenja po prejšnjem členu zakon ureja primere, ko gre za povsem nova tirna vozila, ko je vedno potrebno pridobiti obratovalno dovoljenje in pa primere, ko gre za obnovljena ali rekonstruirana vozila. Pri teh zakon podobno kot pri obnovi ali rekonstrukciji strukturnih podsistemov, ki sestavljajo železniško progo določa, da mora prevoznik varnostnemu organu pred začetkom del poslati opis projekta, na podlagi katerega varnostni organ ob upoštevanju izvedbene strategije iz veljavne TSI odloči, ali je obseg del takšen, da je potrebno izdati obratovalno dovoljenje, zlasti z vidika varnosti železniškega prometa.

18. člen
(registri železniške infrastrukture in tirnih vozil)

Ta člen ureja obveznost vodenja registrov železniške infrastrukture in tirnih vozil, njihovo vsebino in pristojne subjekte (register železniške infrastrukture vodi upravljavec, register tirnih vozil pa varnostni organ) in pomeni uvedbo 24. člena Direktive 2001/16/ES. Ti registri so izredno pomembni, ker zagotavljajo podatke v zvezi z interoperabilnostjo v okviru vsake države članice ter so na voljo Evropski železniški agenciji kot podatkovna baza in element za pripravo nadaljnjih usmeritev ter aktov na področju interoperabilnosti.
.
19. člen
(priglašeni organ)

Ta člen ureja priglašene organe, zlasti pogoje, ki jih morajo izpolnjevati in subjekt, ki odloča o izpolnjevanju pogojev ter pomeni uvedbo 20. člena Direktive 2001/16/ES ter priloge 7 iste direktive.

Priglašeni organ v RS določi minister, pristojen za trg, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določata Zakon o akreditaciji (Ur. l. RS, št. 59/99) in Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Ur. l. RS, št. 59/99) in pogoji, določeni s tem zakonom in se nanašajo na osebje in sredstva, ki se zahteva za opravljanje dejavnosti.

Najpomembnejši pogoj, ki mora biti izpolnjen za pridobitev statusa priglašenega organa pa je neodvisnost organa in njegovega osebja. Tako priglašeni organ, njegov direktor in osebje, odgovorno za opravljanje postopkov pregledovanja, ne smejo biti niti neposredno niti kot pooblaščeni zastopniki udeleženi pri projektiranju, izdelavi, gradnji, trženju, njihovi uporabi ali vzdrževanju sestavnih delov interoperabilnosti ali podsistemov, hkrati pa mora biti tudi priglašeni organ in osebje, ki je pristojno za preglede, funkcionalno neodvisno od organov za izdajo dovoljenj za začetek obratovanja, organov za izdajo licenc prevoznikom, varnostnih spričeval, ter od organov, ki vodijo postopek preiskave v primeru nesreč.

Pooblaščeni organi so pristojni za vodenje postopkov za ocenjevanje skladnosti in primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti in izdajanje ES-izjav o skladnosti in primernosti za njihovo uporabo ter za vodenje postopkov overovitve podsistemov in izdajanje ES-izjav o overovitvi podsistema.

O priglašenih organih se obvesti Evropsko komisijo, vsi priglašeni organi v EU pa so člani NB-Rail, usklajevalne skupine priglašenih organov pri Evropski komisiji.

20. člen
(pristojnosti priglašenega organa)

Ta člen ureja pravice priglašenih organov, ki jih imajo v času vodenja postopkov za ocenjevanje skladnosti in primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti in postopkov overovitve podsistemov ter obveznost javnega objavljanja posameznih informacij o svoji dejavnosti. Člen pomeni uvedbo dela priloge VII. Direktive 2001/16/ES.

21. člen
(zavarovanje odgovornosti in varovanje skrivnosti)

Ta člen ureja obveznost priglašenih organov glede zavarovanja odgovornosti in varovanja skrivnosti ter pomeni uvedbo dela priloge VII Direktive 2001/16/ES.


22. člen
(smiselna uporaba določb poglavja o interoperabilnosti)

Kot je že navedeno so železniški podsistemi v tem zakonu razdeljeni enotno za cel železniški sistem, čeprav se zahteve za zagotavljanje interoperabilnosti zaenkrat v celoti zahtevajo samo za glavne (interoperabilne) proge. Ker pa je tudi za tki. neinteroperabilne proge (regionalne proge in proge drugih železnic in industrijske tire) potrebno zagotoviti tehnične pogoje za gradnjo, vzdrževanje in obratovanje kakor tudi tki. tehnični pregled in izdajo obratovalnega dovoljenja, je najprimerneje, da se tudi v tem primeru železniški sistem obravnava enotno torej, da tudi za ostale proge določene postopke vodi varnostni organ.

Zato zakon določa, da se glede pristojnosti in samih postopkov smiselno uporabljajo določbe tega poglavja. Zakon določa manjšo razliko in sicer v izdajo potrdila o overovitvi podsistema medtem, ko je za interoperabilne proge že z direktivo EU določena izdaja ES izjave o overovitvi podsistema.

23. člen
(naloge in pristojnosti)

Ta člen sodi v III. poglavje »Razvoj in upravljanje varnosti na železnici« in v pretežni meri uvaja Direktivo 2004/49/ES. Tudi ta direktiva, kot tudi direktive s področja interoperabilnosti, izhaja iz namena vzpostavitve enotnega trga za prometne storitve v EU, zaradi česar je nujno vzpostaviti tudi regulativni okvir za varnost na železnici na ravni EU, ki se je do sedaj razvijal v okviru posameznih držav članic, zaradi česar se tudi varnostne zahteve po posameznih državah bistveno razlikujejo. Z direktivo se zagotavlja proces združevanja varnostnih zahtev in zahtev za interoperabilnost, kar dolgoročno lahko pripelje do enega samega sklopa pravil za interoperabilnost in varnost, kar bo v korist celotnemu železniškemu sistemu.

Direktiva zato določa subjekte, ki so odgovorni za razvoj varnosti in sicer tako na ravni EU (Evropska železniška agencija) in v posameznih državah članicah (upravljavci, prevozniki, varnostni organ in preiskovalni organ) ter posamezne instrumente, s pomočjo katerih bo mogoče vzpostaviti regulativni okvir za varnost na železnici na ravni EU (uvajanje skupnih varnostnih ciljev, skupnih varnostnih metod, skupnih varnostnih kazalcev, sistemov upravljanja varnosti, vpliv na postopke sprejemanja nacionalnih varnostnih predpisov, s končnim ciljem, da se nadomestijo z evropskimi ipd.).

Ta člen določa glavne subjekte, ki so odgovorni za razvoj varnosti na železnici v RS (ministrstvo, varnostni organ, preiskovalni organ, inšpekcijski organ, upravljavec in prevozniki) in pomeni uvedbo 1. in 4. člena Direktive 2004/49/ES.

Naj ponovimo, da ZZelP-F določa, da v RS opravlja naloge varnostnega organa AŽP, naloge preiskovalnega organa pa organizacijska enota v okviru MzP.

24. člen
(spremljanje varnosti)

Ta člen ureja obveznost upravljavca in prevoznikov, da predložijo letna varnostna poročila varnostnemu organu z namenom, da le ta sestavi letno poročilo za Evropsko železniško agencijo. Na tej podlagi bo omogočena primerjava stanja na področju varnosti v državah članicah, kar bo podlaga za sprejem različnih ukrepov na ravni EU.

Ministrstvo pa na podlagi tudi teh predloženih podatkov opravlja potrebne analize in spremlja stanje varnosti v železniškem prometu.

Da bodo upravljavec in prevozniki lahko izpolnjevali obveznost predložitve letnih varnostnih poročil varnostnemu organu, morajo imeti vzpostavljen sistem varnega upravljanja, ki ga ureja 28. člen zakona.

25. člen
(skupne varnostne metode)

Ta člen ureja skupne varnostne metode in pomeni uvedbo 6. člena Direktive 2004/49/ES. Skupne varnostne metode sicer pripravi Evropska železniška agencija, sprejme pa Evropska komisija.

26. člen
(skupni varnostni cilji)

Ta člen ureja skupne varnostne cilje in pomeni izvajanje 7. člena Direktive 2004/49/ES. Skupne varnostne cilje sicer pripravi Evropska železniška agencija, sprejme pa Evropska komisija, v RS pa je varnostni organ pristojen, da na njihovi podlagi pripravi potrebne spremembe nacionalnih varnostnih predpisov.

27. člen
(nacionalni varnostni predpisi)

Ta člen ureja nacionalne varnostne predpise in pomeni izvajanje 8. člena Direktive 2004/49/ES. Nacionalne varnostne predpise direktiva 2004/49/ES opredeljuje kot predpise, vsebujoče varnostne zahteve za železnice, ki so naloženi na ravni države članice in se uporabljajo za več kakor enega prevoznika v železniškem prometu, ne glede na organ, ki jih je izdal, namen njihovega urejanja v 8. členu direktive pa je vzpostavitev nadzora nad sprejemanjem nacionalnih varnostnih predpisov v posameznih državah članicah EU. Le te direktiva namreč obravnava v kontekstu vzpostavljanja regulativnega varnostnega okvirja na ravni EU. Ker so z nacionalnimi varnostnimi predpisi določene različne varnostne zahteve v posameznih državah članicah je potrebno nacionalne varnostne predpise nadomestiti s predpisi, ki temeljijo na skupnih standardih, določenih s TSI.

Zato so vse države članice EU na osnovi Direktive 2004/49/ES že javile svoje nacionalne varnostne predpise, ki se uporabljajo na njihovem območju, uvajanje novih ali spremembe obstoječih, ki ne temeljijo na TSI, pa je potrebno zmanjšati na minimum. To velja tudi v primeru, če zahtevajo večjo stopnjo varnosti kot so določeni v skupnih varnostnih ciljih, tudi iz razloga, ker lahko pomenijo prikrito diskriminacijo tujih prevoznikov z oviranjem prostega dostopa na omrežje, saj je izpolnjevanje zahtev iz nacionalnih varnostnih predpisov pomemben pogoj za pridobitev varnostnega spričevala. Iz tega razloga direktiva predpisuje poseben postopek, v katerem država članica pošlje osnutek predpisa na Evropsko komisijo, ki lahko ustrezno ukrepa, tudi s prepovedjo sprejema predpisa ali njegovo odpravo.

Ta člen v celoti sledi določilom direktive, pri čemer v prvem odstavku skladno z ZZelP-F določa, da nacionalne varnostne predpise sprejema minister v obliki pravilnikov, v 6. členu pa kot nacionalne varnostne predpise opredeljuje ta zakon, ZZelP-F in podzakonske akte, sprejete na njuni podlagi.

28. člen
(sistem varnega upravljanja)

Ta člen ureja sistem varnega upravljanja in pomeni izvajanje 9. člena in priloge III. Direktive 2004/49/ES. Sistem varnega upravljanja je pomemben tako z vidika vzpostavljanja enotnega varnostnega okvirja na ravni EU, kot tudi z vidika zagotavljanja enotnih pogojev poslovanja prevoznikov, saj je sistem varnega upravljanja pogoj za pridobitev varnostnega spričevala (gre za spričevalo, ki je del varnostnega spričevala in se mora upoštevati v vseh državah članicah). Sistem varnega upravljanja mora vzpostaviti tudi upravljavec, saj je pogoj za pridobitev varnostnega pooblastila.

Pogoji in postopek za pridobitev varnostnega spričevala in varnostnega pooblastila določa ZZelP-F, za njuno izdajo pa je pristojen varnostni organ.

29. člen
(predložitev notranjih aktov varnostnemu organu)

Ta člen smiselno povzema 95. člen veljavnega zakona s tem, da nalaga upravljavcu in prevoznikom, da varnostnemu organu predložijo splošne akte, s katerimi urejajo varnost železniškega prometa. Varnostni organ od upravljavca in prevoznikov zahteva, da splošne akte uskladi z nacionalnimi varnostnimi predpisi, v čemer se jasno kaže osrednja vloga varnostnega organa na področju varnosti železniškega prometa.


30. člen
(preiskovalni organ)

Ta člen sodi v podpoglavje, ki ureja preiskavo nesreč, resnih nesreč in incidentov. Pri tem moramo ločiti med preiskavo, ki jo izvajajo prevozniki in upravljavci v skladu z določili tega zakona in sistemom varnega upravljanja ter preiskavo, ki jo vodi preiskovalni organ in ki pomeni izvajanje Direktive 2004/49/ES. Naloge preiskovalnega organa bo skladno z ZZelP-F opravljala samostojna organizacijska enota v okviru ministrstva, v ZZelP-F pa so določene tudi njegove pristojnosti in pogoji, ki jih mora izpolnjevati glavni preiskovalec.

V tem zakonu so tako uvedene tiste določbe Direktive 2004/49/ES, s katerimi je urejeno operativno delovanje preiskovalnega organa.

Ta člen skladno z ZZelP-F in Direktivo 2004/49/ES opredeljuje preiskovalni organ kot stalni organ za preiskavo izrednih dogodkov. Konkretno preiskavo vodi glavni preiskovalec, zato je izrecno določeno, da mora imeti preiskovalni organ vsaj enega preiskovalca, ki izpolnjuje vse pogoje določene za glavnega preiskovalca.

31. člen
(pooblastila preiskovalnega organa)

Ta člen ureja pooblastila preiskovalnega organa in pomeni izvajanje 20. člena Direktive 2004/49/ES. Navedena pooblastila zagotavljajo, da bo preiskava neodvisna in učinkovita. Naj kot najpomembnejša pooblastila omenimo zlasti prost dostop do kraja izrednega dogodka, dostop do rezultatov preiskav osebja in do posameznih dokazov zbranih v zvezi z izrednim dogodkom ter pravico zaslišanja vpletenih oseb Posebej je pomembno, da je preiskava neodvisna od sodne preiskave in da je njen namen zlasti na podlagi ugotovljenih vzrokov za izredni dogodek predlagati varnostna priporočila, s katerimi se poskuša preprečiti nastanek novih izrednih dogodkov. Preiskava ima torej preventivni namen in ni namenjena ugotavljanju odgovornosti za izredni dogodek.

32. člen
(pomoč preiskovalnemu organu)

Ta člen ureja različne oblike pomoči preiskovalnemu organu in pomeni izvajanje 21. člena Direktive 2004/49/ES.
33. člen
(preiskovalni postopek)

Ta člen ureja preiskovalni postopek in pomeni izvajanje 22. člena Direktive 2004/49/ES. Naj posebej opozorimo na načeli preglednosti in hitrosti preiskovalnega postopka, ki sta glavni vodili preiskovalnemu organu pri vodenju konkretnih postopkov.


34. člen
(poročila preiskovalnega organa)

Ta člen ureja poročila preiskovalnega organa in pomeni izvajanje 23. člena Direktive 2004/49/ES. Preiskovalni organ zaključi preiskavo z izdajo poročila. Oblika poročila je določena v prilogi V Direktive 2004/49/ES, poročilo pa po potrebi vključuje tudi varnostna priporočila. Preiskovalni organ mora vsako leto objaviti tudi letno poročilo o svojem delu.

35. člen
(informacije, ki jih je treba poslati Evropski železniški agenciji)

Ta člen ureja obveznost preiskovalnega organa, da obvešča Evropsko železniško agencijo o posameznih preiskavah ter obveznost, da ji posreduje končna poročila o posameznih preiskavah ter letno poročilo o svojem delu. Člen pomeni izvajanje 24. člena Direktive 2004/49/ES.


36. člen
(obveznost upravljavca in prevoznikov pri preiskavi nesreč, resnih nesreč in incidentov)

Kot že navedeno, Direktiva 2004/49/ES poleg preiskave preiskovalnega organa v prilogi III. med obveznimi sestavnimi deli sistema varnega upravljanja, zahteva od prevoznikov in upravljavcev, da določijo postopke, v katerih se zagotovi, da se izredni dogodki in drugi nevarni dogodki prijavijo, preiščejo in analizirajo ter da se na tej podlagi sprejmejo tudi ustrezni preventivni ukrepi. S to določbo je tako poudarjena odgovornost upravljavca in prevoznikov za razvoj varnosti železniškega prometa kot tistih subjektov, od katerih je le ta v največji meri tudi odvisna.

37. člen
(obveščanje)

Ta člen določa obveznost obveščanja varnostnega organa in inšpekcijskih organov o najhujših izrednih dogodkih in pomeni smiselno prilagoditev 76. člena veljavnega zakona.

38. člen
(reševanje oseb)

Člen določa dolžnost reševanja ob izrednih dogodkih in povzema vsebino 78. člena veljavnega zakona.

39. člen
(vzdrževanje podsistemov)

Ta člen ureja vzdrževanje podsistemov, kar obsega redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Njihova opredelitev je v skladu z ZZelP-F in ZGO-1 ter v skladu z določili Direktive 2001/16/ES, ki v 2.členu opredeljuje izraza zamenjava v okviru vzdrževanja in obnova. Vzdrževalna dela v javno korist, ki jo opredeljuje v skladu z ZZelP-F, ZGO-1 ter Direktivo 2001/16/ES, zato zanje ni potrebno gradbeno dovoljenje, temveč obratovalno dovoljenje. Vzdrževanje kot je urejeno v tem členu velja za vse podsisteme.

40. člen
(gradnja in nadgradnja objektov in naprav)

Ta člen ureja gradnjo objektov, ki obsega graditev novih objektov in nadgradnja obstoječih objektov, ki se nahajajo delno ali v celoti izven progovnega pasu. Za gradnjo je potrebno pridobiti gradbeno in uporabno dovoljenje v skladu s 16. členom zakona in ZGO-1.

41. člen
(zavarovanje delovišč na progi)

Ta člen ureja zavarovanje delovišč na progi v času poteka del in povzema vsebino 49. člena veljavnega zakona.

42. člen
(ustanovitev stvarne služnosti)

To poglavje ureja postopke pridobivanja nepremičnin, namenjenih za gradnjo ali rekonstrukcijo javne železniške infrastrukture. Pri pridobivanju zemljišč in drugih nepremičnin za gradnjo in rekonstrukcijo javne železniške infrastrukture se je izkazalo, da je veljavna ureditev izredno toga in zahteva dolgotrajne postopke. S predlaganimi določbami se zagotavlja pravna podlaga, s katero bo omogočeno pridobivanje potrebnih nepremičnin v krajšem času, vendar na način, ki vzpostavlja primerno ravnotežje med uveljavljanjem javnega interesa in zasebnih interesov. Pri tem je zlasti pomembno, da se za gradnjo in rekonstrukcijo javne železniške infrastrukture načrtuje pridobivanje sredstev Evropske unije iz kohezijskih skladov, kar je bilo do sedaj zaradi predolgih postopkov v posameznih primerih bistveno oteženo.

V skladu z zgoraj navedenimi izhodišči zakon v tem členu omogoča pogodbeno omejitev lastninske pravice z ustanovitvijo služnosti, kar je pomembno v zvezi z naslednjim členom, ki ureja delno ali popolno razlastitev

43. člen
(pridobitev zemljišč za gradnjo)

Zakon v tem členu daje pravno podlago za delno ali popolno razlastitev zemljišč, ki so potrebna za gradnjo ali rekonstrukcijo železniške proge, v primeru, če med lastnikom zemljišča in investitorjem ne pride do sklenitve pogodbe, s čemer bo omogočeno pridobivanje potrebnih nepremičnin v krajšem času, vendar na način, ki vzpostavlja primerno ravnotežje med uveljavljanjem javnega interesa in zasebnih interesov.


44. člen
(vračilo razlaščenih zemljišč)

V tem členu je določena pravica razlaščenca, da zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin, če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnjega člena v štirih letih ne začnejo uporabljati za namen razlastitve, oziroma sklenitev pogodbe o odkupu tega zemljišča in drugih nepremičnin.

45. člen
(postopek ureditve meje in parcelacije)

V tem členu so določene posebnosti v postopku ureditve meje in parcelacije za potrebe gradnje ali rekonstrukcije javne železniške infrastrukture.

46. člen
(kmetijska zemljišča)

V tem členu se z namenom pospešitve postopkov iskanja ustreznih kmetijskih zemljišč oziroma gozda za potrebe gradnje ali rekonstrukcije javne železniške infrastrukture, predvideva sodelovanje Sklada kmetijskih zemljišč Republike Slovenije.


47. člen
(progovni pas)
Člen opredeljuje progovni pas in pogoje za posege vanj. Praviloma je v progovnem pasu dovoljeno zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa graditi samo objekte, napeljave in naprave javne železniške infrastrukture, ne pa drugih objektov. Dovoljeno pa je graditi objekte ob predhodnem soglasju upravljavca, ki so povezani z izvajanjem železniškega prometa ter druge objekte, ki so v javnem interesu npr. komunalne objekte. Za izdajo soglasij je pristojen upravljavec, v tem členu pa je določen tudi 60 dnevni rok, v katerem mora upravljavec odločiti o izdaji soglasja. Z namenom učinkovitega zagotavljanja varnosti in izvajanja inšpekcijskega nadzora je določena obveznost upravljavca, da izdana soglasja posreduje pristojnemu inšpektoratu, katerega mora tudi obvestiti o vseh posegih v progovni pas, pri katerih niso podani zakonski pogoji.
48. člen
(varovalni progovni pas)

(1) Varovalni progovni pas je zemljiški pas, ki poteka od meje progovnega pasu na obeh straneh proge, širok 200 m, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge.

(2) V varovalnem progovnem pasu se smejo na podlagi predhodno podanih projektnih pogojev in soglasju upravljavca graditi objekti in postavljati napeljave in naprave ali saditi drevje le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od proge, odvisno od njihove vrste in namena ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa. Upravljavec izda soglasje v roku 60 dni po prejemu popolne vloge.

(3) V varovalnem progovnem pasu se ne smejo opravljati dela, s katerimi bi se utegnila poškodovati proga ali zmanjšati stabilnost terena (drsenje terena ali usadi, hidrografske spremembe idr.) ali utegnil kakor koli drugače ogrožati ali ovirati železniški promet; Prav tako se v varovalnem progovnem pasu se ne sme postavljati znakov, oznak in virov, ki dajejo barvno svetlobo ali kakršnihkoli drugih naprav, ki z barvo, obliko ali svetlobo ali kako drugače ovirajo vidljivost signalov ali lahko glede pomena signalov spravijo v zmoto izvršilne železniške delavce.

(4) Kadar je zaradi posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov gradnja objektov ali postavljanje naprav na predpisani oddaljenosti od proge tehnično težavna in ekonomsko neupravičena, se ti objekti in naprave izjemoma lahko gradijo oziroma postavljajo v varovalnem progovnem pasu na območju, ki poteka od meje progovnega pasu, na oddaljenosti manjši od predpisane, če to ne vpliva na varnost železniškega prometa. Odstopanje od predpisanih pogojev mora biti posebej utemeljeno in zanj pridobljeno izjemno soglasje ministra, ki soglasje izda v roku 60 dni po prejemu popolne vloge.

(5) Upravljavec mora izdana soglasja iz tega člena posredovati inšpekciji, pristojni za železniški promet.

(6) Pogoji iz tretjega odstavka prejšnjega člena in drugega odstavka tega člena se določijo s predpisom, ki ga izda minister.

(7) Na železniških vozilih z odprtim kuriščem, ki vozijo po progah na požarno ogroženem območju, mora prevoznik izvajati protipožarne ukrepe. Lastnik zemljišča v varovalnem progovnem pasu, upravljavec pa v progovnem pasu morata ravnati v skladu s predpisi o varstvu pred požarom ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(8) Predpis iz prejšnjega odstavka izda minister s soglasjem ministra pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.


(9) Upravljavec mora o vseh posegih v varovalni progovni pas, ki niso v skladu s pogoji iz tega člena, brez odlašanja obvestiti inšpekcijo pristojno za železniški promet.

Člen opredeljuje varovalni progovni pas in pogoje za posege vanj. V progovnem pasu je dopustno zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa graditi objekte samo ob predhodnem soglasju upravljavca in ob pogojih zadostne oddaljenosti od proge. Nedopustni so posegi, ki bi na kakršenkoli način ogrožali ali ovirali železniški promet. Za izdajo soglasij je pristojen upravljavec, v tem členu pa je določen tudi 60 dnevni rok, v katerem mora upravljavec odločiti o izdaji soglasja.

V četrtem odstavku pa zakon določa pogoje za izdajo izjemnega soglasja, ki ga izda varnostni organ. Gre za primere posegov v varovalni progovni pas na manjši oddaljenosti objektov od proge od predpisane ob pogoju, da poseg ne vpliva na varnost železniškega prometa. Z namenom učinkovitega zagotavljanja varnosti in izvajanja inšpekcijskega nadzora je določena obveznost upravljavca, da izdana soglasja posreduje pristojnemu inšpektoratu, katerega mora tudi obvestiti o vseh posegih v varovalni progovni pas, pri katerih niso podani zakonski pogoji.



Minister je s tem členom pooblaščen, da natančneje predpiše pogoje za posege v progovni in v varovalni progovni pas.


49. člen
(pravica ukrepanja v varovalnem progovnem pasu)

Člen določa obveznost upravljavca, da ustrezno ukrepa v varovalnem progovnem pasu v primeru naravnih nesreč in v drugih primerih, kjer in ko je to potrebno za zagotovitev varnega in urejenega železniškega prometa, ob istočasni obveznosti plačila škode, ki bi utegnila zaradi takšnih ukrepov nastati lastnikom zemljišč oziroma ob obveznosti plačila odškodnine za uporabo zemljišč v varovalnem progovnem pasu.

50. člen
(medsebojna oddaljenost proge in ceste)

Člen ureja minimalno razdaljo med progo in javno ali nekategorizirano cesto, ki je eden od bistvenih elementov za varno odvijanje železniškega in cestnega prometa ter pogoje, pod katerimi je s soglasjem upravljavca razdalja med progo in cesto lahko tudi manjša od predpisane.


51. člen
(izvennivojska križanja)

Člen natančno določa primere, v katerih mora biti križanje proge in ceste izvennivojsko.

52. člen
(novi nivojski prehodi)

Člen natančno določa primere, v katerih se morajo graditi novi nivojski prehodi ter postopek ugotavljanja ustreznosti izpolnjevanja pogojev za njegovo vzpostavitev. Ker je pri graditvi novih nivojskih prehodov potrebno poleg varnostnih elementov upoštevati tudi interese prebivalstva, da se mu zagotovi čim bolj nemoteno življenje, postopek vodi posebna komisija, v kateri je obvezno tudi predstavnik lokalne skupnosti. O vzpostavitvi novega nivojskega prehoda odloči minister na podlagi mnenja komisije. V četrtem odstavku so določeni pogoji za vzpostavitev začasnega nivojskega prehoda in njegovo odstranitev.

53. člen
(varnost na nivojskih prehodih)


Člen določa pogoje, ki morajo biti zagotovljeni za varno odvijanje železniškega prometa na nivojskih prehodih, pri čemer se varnostni organ pooblašča, da posamezne pogoje natančneje določi v pravilniku.

54. člen
(razmejitev stroškov)

Člen natančno določa, koga bremenijo posamezni stroški v zvezi z graditvijo nadvozov, podvozov in nivojskih prehodov, stroški za njihovo ureditev in ureditev z njimi povezanih naprav, stroški njihovega vzdrževanja in zavarovanja. Pri tem so stroški razdeljeni med investitorje, upravljavca javne železniške infrastrukture in upravljavci cest glede na to ali je postavljeni objekt del javne železniške infrastrukture ali del cestne infrastrukture

55. člen
(izredni prevozi čez nivojske prehode in označitev svetle višine podvoza)

Ta člen določa, da je potrebno za izredne prevoze čez nivojske prehode pridobiti posebno soglasje, ki ga izda upravljavec in pa ukrepe za označitev svetle višine podvoza.


56. člen
(Urejenost prostorov za potnike, dostopov do vlakov in prometnih mest)


Člen določa pogoje, ki morajo biti zaradi varnosti potnikov in drugih oseb in cestnih vozil zagotovljeni v prostorih za potnike, na postajah in postajališčih. Natančnejši pogoji bodo določeni v predpisu, ki ga bo sprejel minister.

57. člen
(Cepitev proge ali tira)

Ta člen določa pogoje za odcepitev, priključitev ali križanje proge ali industrijskega tira. Praviloma je to mogoče le na postaji, vendar pa so dopustne izjeme ob pogojih, predpisanih v tem členu.

58. člen
(pogoji elektrifikacije prog)

Železniške proge so z vidika vrste vleke elektrificirane in neelektrificirane. Ta člen določa, da se za elektrifikacijo prog praviloma uporablja enosmerni sistem napetosti 3 kV, vendar pa so zaradi tehničnih razlogov možna tudi odstopanja na podlagi posebnega akta, ki ga izda minister.


59. člen
(pogoji postavljanja kontaktnega vodnika)

Člen natančno določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za postavitev kontaktnega vodnika.

60. člen
(varnostni ukrepi na elektrificiranih progah)

Člen ureja varnostne ukrepe, ki morajo biti izvedeni, kjer obstaja nevarnost poškodb zaradi električnega toka, ki bodo natančneje določeni v predpisu, ki ga bo izdal minister.

61. člen
(prometna signalizacija)

Za varnost železniškega prometa je zlasti pomembna opremljenost prog s signalnovarnostnimi napravami, saj morajo signali omogočati hitro in zanesljivo medsebojno sporazumevanje izvršilnih železniških delavcev pri opravljanju železniškega prometa. S tem členom je dano pooblastilo ministru, da izda predpis, s katerim določi vrste signalov, njihov pomen, obliko, barvo, najmanjšo vidno razdaljo, mesto za vgraditev ali postavitev in način njihove uporabe ter druge pogoje v zvezi s signali.


62. člen
(oprema prometnih mest s signalizacijo)

Stopnja opremljenosti prometnih mest s signalizacijo je odvisna od največje dovoljene progovne hitrosti, ki je definirana v 5. členu zakona.

63. člen
(označevanje začasne nevarnosti, omejitve ali prepovedi)

Ta člen določa obveznost, da se s signali označi začasne nevarnosti, zlasti tiste, ki nastanejo zaradi nenadne okvare železniških podsistemov, začasne omejitve in prepovedi v železniškem prometu ter obveznost, da se začasni signali odstranijo takoj, ko ni več razlogov, zaradi katerih so bili postavljeni.


64. člen
(sestava vlaka)

Člen ureja sestavo vlak in določa, da mora le ta biti prilagojena zagotavljanju učinkovitega zaviranja in varni vožnji. V vlak se sme uvrstiti le vozila, ki izpolnjujejo vse pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi, pri sestavi in razporejanju vozil pa je potrebno upoštevati tudi predpise o prevozu nevarnega blaga, tako notranje kot mednarodne.

65. člen
(največja hitrost vlaka)

Ta člen opredeljuje največjo hitrost vlaka in predpisuje obveznost upoštevanja največje dovoljene progovne hitrosti in druge omejitve, ki vplivajo na hitrost vlaka pri sestavljanju voznega reda.



66. člen
(zasedenost vlaka med vožnjo)

Za zagotovitev varnega in urejenega železniškega prometa je posebej pomembno, da so vlaki zasedeni z zadostnim številom strokovno usposobljenih izvršilnih železniških delavcev. Natančnejše pogoje za zasedenost vlaka bo določil minister v podzakonskem predpisu, pri čemer bo moral upoštevati različne elemente, ki neposredno vplivajo na potrebo po zasedenosti vlaka in ki so v prvem odstavku natančno določeni.


67. člen
(vodenje evidence v zvezi z vlaki)

Ta člen nalaga upravljavcu in prevoznikom vodenje različnih evidenc, katerih vsebina bo podrobneje določena v predpisu, ki ga bo izda minister.


68. člen
(organizacija in opravljanje železniškega prometa)

Člen načelno določa, da se železniški promet organizira in opravlja po postopku, ki je urejen v zakonu ter na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisih. V drugem odstavku člen daje podlago, da minister z podzakonskim predpisom uredi določena vprašanja za organiziranje oziroma odvijanje prometa kot so npr. zavarovanje žel. prometa pozimi ipd.

69. člen
(vozni red)

Člen ureja obveznost izdelave, objave in izvajanje voznega reda kot enega od elementov varnega in urejenega železniškega prometa. Pogoje za izdelavo voznega reda bo predpisal minister s posebnim predpisom.

70. člen
(izredni prevozi)


Po progah smejo voziti le vozila, ki izpolnjujejo vse pogoje glede na tehnične karakteristike proge (osni pritisk, nakladalni profil. Ipd.), predpisane s podzakonskimi predpisi. Izjemoma, če predpisani pogoji niso izpolnjeni pa je dopusten izredni prevoz, ki ga ureja ta člen.

Izredni prevoz je dovoljen samo na podlagi posebnega dovoljenja, ki ga izda upravljavec, pri čemer bo varnostni organ s posebnim predpisom določil način in pogoje opravljanja izrednih prevozov.


71. člen
(pogoji za vožnjo tirnih vozil)

Po progah smejo voziti le železniška tirna vozila, ki izpolnjujejo vse pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi ter predpisi UIC. Če gre za železniška tirna vozila, ki v skladu s 4. členom sodijo v vseevropski železniški sistem za konvencionalne proge, pa morajo izpolnjevati tudi pogoje, določene v TSI.
72. člen
(oprema tirnih vozil z napravami za zaviranje)

Člen določa kako morajo biti opremljena železniška tirna vozila z napravami za zaviranje.
73. člen
(oprema vlečnih vozil)

Člen določa, katero opremo morajo imeti vsa vlečna vozila oziroma motorna vozila za posebne namene, razen parnih lokomotiv
74. člen
(Oprema potniških vagonov)

Člen določa, katero opremo morajo imeti potniški vagoni.

75. člen
(strokovna usposobljenost, zdravstveni in drugi pogoji)

Eden od bistvenih elementov za zagotavljanje varnosti železniškega prometa je tudi, da dela, ki so neposredno povezana z zagotavljanjem varnosti opravljajo strokovno usposobljeni in zdravstveno sposobni izvršilni železniški delavci. Katera so delovna mesta izvršilnih železniških delavcev bo določeno s predpisom, ki ga izda minister, z istim predpisom pa bodo določene obveznosti delodajalcev v zvezi z njimi npr. vodenje baze dokazil o izpolnjevanju pogojev, izdaja pisnih dokazil delavcem ipd.
76. člen
(strokovni izpit, strokovno izpopolnjevanje in preverjanje strokovne usposobljenosti)


Člen ureja strokovne izpite, strokovno izpopolnjevanje in preverjanje strokovne usposobljenosti. Skupaj z naslednjima dvema členoma njegova vsebina zajema področje strokovnega usposabljanja izvršilnih železniških delavcev, pri čemer po eni strani ohranja tiste rešitve iz veljavnega zakona, ki so se izkazale v praksi kot ustrezne, po drugi strani pa omogoča, da se dosedanji sistem usposabljanja nadgrajuje na področjih, kjer je to potrebno v skladu z dognanji tako železniške tehnične stroke, kot tudi pedagoške stroke.
Vsak izvršilni železniški delavec mora imeti za opravljanje dela pridobljen strokovni izpit. Le tega lahko opravi po predhodno izvedenem usposabljanju, izvajali pa jih bodo subjekti, ki bodo izpolnjevali določene pogoje. Tudi po pridobitvi strokovnega izpita pa se morajo izvršilni železniški delavci izpopolnjevati, preverjati pa se mora njihova strokovna usposobljenost in sicer redno ali izredno npr. ob izdaji novih predpisov. Če se pri preverjanje znanja pokaže, da delavec ni strokovno usposobljen, mu delodajalec ne sme dovoliti opravljanja dela in mu izreči začasno prepoved opravljanja dela.

77. člen
(pridobitev strokovne usposobljenosti)

S tem členom je dana pravna podlaga za izdajo predpisa, s katerim bo minister določil pogoje za opravljanje dejavnosti usposabljanja, kandidatov, programe strokovnega usposabljanja, pogoje in načine za opravljanje strokovnega izpita, način strokovnega izpopolnjevanja ter pogoje in način preverjanja strokovne usposobljenosti. Določa tudi osnovne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za pristop k izpitu.


78. člen
(pogoji za upravljanje železniškega vozila in za vodenje železniškega prometa)

Poseben pomen za varnost železniškega prometa imata vožnja vlečnega vozila in urejanje železniškega prometa, zato so v tem členu natančno določeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvršilni železniški delavci, ki opravljajo zadevna dela.

79. člen
(predhodno ugotavljanje posebnih zdravstvenih pogojev
ter redno in izredno preverjanje zdravstvene sposobnosti)

Ker izvršilni železniški delavci opravljajo dela, ki so neposredno povezana z zagotavljanjem varnosti, morajo biti zdravstveno sposobni za opravljanje teh del, posebej pa je pomembna obveznost delodajalca, da preveri sposobnost izvršilnega železniškega delavca pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto za katero so predpisana strožja zdravstvena merila ali pred šolanjem ali strokovnim usposabljanjem za to delovno mesto ter da izvaja redne in izredne zdravstvene preglede.
Zdravstvene preglede in zdravstveno evidenco izvršilnih železniških delavcev opravlja in vodi pooblaščeni zdravnik, ki izpolnjuje predpisane pogoje ter ima pooblastilo ministra, pristojnega za zdravje, izdano na predlog ministra. S predpisom, ki ga bo izdal minister v soglasju z ministrom za zdravje, bodo določene posebne zdravstvene in psihofizične sposobnosti, ki jih mora izpolnjevati izvršilni železniški delavec, pogoji, ki jih mora izpolnjevati pooblaščeni zdravnik medicine dela in prometa, ki lahko opravlja preglede teh delavcev, roki pregledov in drugi pogoji.

80. člen
(redni zdravstveni pregledi)

Člen ureja obveznost delodajalca, da pošlje izvršilnega železniškega delavca na redni zdravstveni pregled v rokih, predpisanih v odvisnosti od del, za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.


81. člen
(izredni zdravstveni pregledi)

Člen taksativno določa primere, v katerih je delodajalec dolžan, da pošlje izvršilnega železniškega delavca na izredni zdravstveni pregled.

82. člen
(posledice ugotovljene nezmožnosti za opravljanje del,
za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi)

Člen določa obveznost delodajalca, da ne sme dovoliti opravljanja del izvršilnemu železniškemu delavcu, če se ugotovi ali se šteje, da ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev, predpisanih za dela, za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, dokler traja ugotovljena nezmožnost.

83. člen
(duševna in telesna zmožnost delavca za opravljanje dela)

Izvršilni železniški delavci morajo biti za opravljanje dela duševno in telesno zmožni, kar je potrebno preverjati ob vsakem nastopu dela, delavec pa je tudi sam dolžan obvestiti delodajalca, če se čuti utrujenega ali bolnega ali iz katerih koli drugih razlogov nezmožnega za opravljanje dela in v takem primeru ne sme nastopiti dela oziroma mora takoj prenehati delati.


V tretjem odstavku je izrecno predpisano, da delavec med opravljanjem dela ne sme uživati alkoholnih pijač, mamil ali psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, niti nastopiti dela, če ima v organizmu alkohol ali je pod vplivom mamil oziroma psihoaktivnih snovi. Delodajalec delavcu ne sme dovoliti opravljati delo, če tega duševno ali telesno ni zmožen.
84. člen
(preverjanje duševne in telesne zmožnosti
izvršilnega železniškega delavca za opravljanje dela)

Ta člen določa postopek ugotavljanja duševne in telesne zmožnosti delavca za opravljanje dela, ki ga lahko izvajata delodajalec ali inšpektor oziroma postopek izvajanja strokovnega zdravniškega pregleda ter obveznosti delavca v zvezi z njim. Če se v postopku s preizkusom ugotovi, da ima izvršilni železniški delavec v organizmu alkohol, mu pooblaščeni delavec odredi prepoved nadaljnjega opravljanja dela v trajanju določenem v odločbi.


85. člen
(trajanje izmene)

Eden od pomembnih elementov za zagotavljanja varnega železniškega prometa je tudi, da se izvršilnim železniškim delavcem zagotovi delo v omejenem delovnem času ter ustrezni odmori in počitki. S tem namenom je v tem členu navedeno maksimalno trajanje izmene, ki ne sme trajati dalj od 12 ur, razen v primerih izrednih dogodkov ali naravne nesreče, ko se lahko podaljša do 14 ur pod pogojem, da se delavec čuti sposobnega za opravljanje dela, taksativno pa so našteta tudi obdobja, ki se štejejo v čas trajanja izmene.

Merila za delo v izmenah in druge pogoji, ki se nanašajo na počitek, bo predpisal varnostni organ v soglasju ministrom, pristojnim za delo, ki bo upošteval posebnosti glede dela v izmenah izvršilnih železniških delavcev, kot specifičnega področja urejanja delovnega časa z namenom zagotovitve varnega odvijanja železniškega prometa.

86. člen
(Čas vožnje vlečnega vozila in motornih vozil za posebne namene v eni izmeni)

Poseben pomen za varnost železniškega prometa ima vožnja vlečnega vozila, zato je potrebno omejiti čas vožnje v eni izmeni. Glede na različne varnostne parametre je pri tem ločiti med časom vožnje vlečnega vozila za prevoz potnikov in med časom vožnje ostalih vlečnih vozil. Poleg omejitve časa vožnje vlečnega vozila pa je potrebno z zakonom omejiti tudi čas neprekinjene vožnje, pri čemer se v neprekinjeno vožnjo štejejo postanki, krajši od 10 minut.

87. člen
(Odmor med delovnim časom)

Odmor se mora koristiti na način, ki bo zagotovil varnost in urejenost železniškega prometa in tako, da zaradi izrabe ne pride do oviranja normalnega izvajanja prometa. V določenih primerih je nujno omogočiti delodajalcu, da določi odmor v več delih, pri čemer pa je potrebno že z zakonom določiti minimalno trajanje vsakega posameznega dela odmora.

88. člen
(dnevni počitek med dvema izmenama)

Zaradi zagotovitve varnosti železniškega prometa je potrebno izvršilnim železniškim delavcem zagotoviti daljši dnevni počitek, kot bi jim pripadal po splošni delovnopravni zakonodaji. Zato je v tem členu natančno določeno, da mora dnevni počitek izvršilnih železniških delavcev med dvema zaporednima izmenama trajati dvojno število ur opravljene izmene; če pa traja izmena šest ur ali manj mora trajati počitek med dvema zaporednima izmenama najmanj 12 ur.

89. člen
(način določanja odmora med delovnim časom, dnevnega in
tedenskega počitka ter razporejanja v izmene)

S tem členom naloženo upravljavcu in prevoznikom, da sprejmejo splošne akte, s katerimi bodo uredili odmore, počitke in razporejanje v izmene.


90. člen
(Organiziranost in izvajanje notranjega nadzora)

Ta člen zavezuje upravljavca in prevoznike, da morajo organizirati notranji nadzor in določiti način njegovega izvajanja, vključno s določitvijo pooblaščenih delavcev. V drugem odstavku so že z zakonom določena nekatera pooblastila organov notranjega nadzora v zvezi z odstranitvijo izvršilnega železniškega delavca z dela.

91. člen
(Začasna prepoved opravljanja dela)

V tem členu so določeni primeri, ko mora delodajalec izvršilnemu železniškemu delavcu začasno prepovedati opravljanje dela. V skladu s tretjim odstavkom tega člena mora izvršilni železniški delavec, ki mu je bilo začasno prepovedano opravljanje dela, povezanega z varnostjo železniškega prometa, opravljati delo odrejeno z odločbo delodajalca, dokler traja prepoved.
92. člen
(Začasna prepoved opravljanja dela na kraju samem)

V tem členu so določeni primeri, ko mora delodajalec ali pristojni inšpektor izvršilnemu železniškemu delavcu začasno prepovedati opravljanja dela na kraju samem, pri čemer mora biti v odločbi o odstranitvi naveden čas prepovedi opravljanja dela.

93. člen
(notranji red v železniškem prometu)

Ta člen z namenom, da se zagotovi varnost v železniškem prometu, določa notranji red na železniškem območju in v vlakih, po katerem se morajo ravnati potniki in druge osebe ter pooblastila in ukrepe delavcev upravljavca in/ali prevoznika za njegovo vzdrževanje.

94. člen
(prepovedi)

Ta člen določa različne vrste prepovedi, ki so povezane z vzdrževanjem notranjega reda.


95. člen
(omejitev dostopa in gibanja)

Ta člen ureja omejitve dostopa in gibanja po železniškem območju. Tako določa, da je dostop potnikov, drugih oseb in cestnih ali drugih vozil na železniško območje in gibanje na njem dovoljeno le na določenih mestih, pri čemer bo natančnejše pogoje določal predpis, ki ga bo izdal minister.


V drugem odstavku so določene izjeme od navedene prepovedi, ki jih lahko razvrstimo v skupino izjem, ki se nanašajo na osebe in organe katerim je dostop oziroma gibanje na železniškem območju dovoljeno s pisnim dovoljenjem upravljavca in na skupino izjem, ki se nanašajo na osebe in organe, ki takšnega dovoljenja ne potrebujejo zaradi narave nalog, ki jih opravljajo.

96. člen
(osebna varnost)


97. člen
(projektiranje, gradnja in vzdrževanje industrijskih tirov in prog drugih železnic)
Člen določa, da za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje industrijskih tirov in prog drugih železnic veljajo splošni predpisi o graditvi objektov, ob upoštevanju določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter da se pogoji, ki veljajo za varnost v železniškem prometu smiselno upoštevajo tudi za industrijske tire in proge drugih železnic. Na ta način je tudi na industrijskih tirov in progah drugih železnic zagotovljena ustrezna stopnja varnosti.


98. člen
(Industrijski tiri, ki niso priključeni na javno železniško infrastrukturo, in proge drugih železnic)

Smiselno upoštevanje pogojev, ki veljajo za varnost v železniškem prometu na industrijske tire in proge drugih železnic ni primerno, če gre za industrijske tire, ki niso priključeni na javno železniško infrastrukturo, zato je s tem členom določeno, da se lahko za te primere določijo s posebnim predpisom tudi drugačni pogoji, kot so predpisani s tem zakonom, pri čemer je potrebno ob njihovi določitvi upoštevati primarno varnost prometa. To velja tudi za železniška vozila, če se uporabljajo izključno na industrijskem tiru ali progi drugih železnic.
99. člen
(Varovalni pas ob industrijskem tiru in progah drugih železnic)

S tem členom je urejen varovalni pas ob industrijskem tiru, ki je za razliko od varovalnega pasu ob železniški progi širok le 80 metrov.
100. člen
(vzdrževanje in ukinitev cepišča industrijskega tira)


Ta člen ureja obveznost upravljavca, da vzdržuje v imenu in na račun lastnika industrijskega tira odcepno oziroma priključno kretnico industrijskega tira, kot tudi cepišče v celoti, vzdržuje upravljavec. Ureja tudi vprašanje koga bremenijo stroški ukinitve cepišča in stroški vzpostavitve normalnih pogojev za odvijanje železniškega prometa.
101. člen
(vzdrževanje industrijskih tirov ali prog drugih železnic)

Ta člen ureja vprašanje koga bremenijo stroški vzdrževanja industrijskih tirov ali prog drugih železnic in vprašanje urejanje medsebojnih razmerij med lastnikom tira in upravljavcem.
102. člen
(poslovni red)

Vsak industrijski tir ali proga druge železnice mora imeti poslovni red, to je dokument v katerem je urejen potek tehnološkega procesa dela na tiru oziroma progi ter druga vprašanja povezana z varnostjo prometa, ki ga sprejme lastnik tira. Člen predpisuje soglasje upravljavca k poslovnemu redu, če je industrijski tir priključen na javno železniško infrastrukturo.

103. člen
(inšpekcijsko nadzorstvo)


Ta člen določa pristojni organ za nadzor izvajanja tega zakona (PIRS) in pogoje za inšpektorje.

104. člen
(ukrepanje inšpektorja)
V tem členu so določena pooblastila inšpektorja za ukrepanje v primerih, ko ugotovi kršitve zakona ali drugih predpisov in aktov, ki jih nadzoruje. Gre za ukrepe, ki so prilagojeni naravi železniškega prometa in katerih namen je zagotovitev pogojev za varen železniški promet. Poleg teh ukrepov lahko inšpektor odredi tudi ukrepe, ki jih določa ZIN.
105. člen
(odločanje o pritožbi zoper odločbo inšpektorja)

Ta člen določa rok za pritožbo zoper odločbo inšpektorja in organ, ki o njej odloča.

106. člen

(Prekrški)


Ta in naslednji členi vsebujejo prekrške, ki jih zaradi kršitve materialnih določb zakona storijo pravne ali fizične osebe. Predpisane globe so usklajene z Zakonom o prekrških (Uradni list RS, št. 40/06, uradno prečiščeno besedilo).

107. člen

(Prekrški)


Glej obrazložitev k 114. členu.
108. člen

(Prekrški)


Glej obrazložitev k 114. členu.


109. člen

(prekrški)


Glej obrazložitev k 114. členu.

110. člen

(Prekrški)


Glej obrazložitev k 114. členu.

111. člen

(Dokončanje postopkov gradnje ali nadgradnje JŽI)



Ker ta zakon v skladu z direktivami EU uvaja nekoliko drugačne postoke gradnje in vzdrževanja JŽI ta člen določa, da se vsi začeti postopki zaključijo po določbah predpisov, na podlagi katerih so bili začeti in ki veljajo v času uveljavitve tega zakona.

112. člen

(Uporaba TSI oziroma veljavnih predpisov)


Ta člen je za uvedbo določb tega zakona zelo pomemben. Določa namreč dinamiko uvajanja uporabe posameznih TSI za posamezne železniške podsisteme kakor tudi kateri predpisi se uporabljajo za neinteroperabilne proge. Zakon za interoperabilne proge določa obvezno uporabo TSI, ki jih sprejme Komisija EU v obliki odločbe in so naslovljeni na vse države članice in s tem takoj neposredno veljavne. Za nekatere dele TSI, ki se ne začnejo uporabljati takoj ob izdaji mora država članica določiti dinamiko in način začetka uporabe teh TSI. Zato zakon določa, da se do začetka uporabe TSI za določen podsistem ali del podsistema uporabljajo do takrat veljavni predpisi. Ko se za določen del podsistema začne uporabljati TSI se na interoperabilnih progah uporabljajo določbe TSI. Na neinteroperabilnih progah se še naprej uporabljajo sedaj veljavni predpisi v RS razen, če se interoperabilnost s predpisom ministra ne bo razširila tudi na regionalne proge (neinteroperabilne proge).

113. člen

(domneva pridobitve dovoljenja za vgradnjo)


Podobno določbo vsebuje že veljavni zakon in je potrebna zaradi vzpostavitve ustreznega stanja na tem področju. Poleg tega se bodo sedaj podsistemi gradili in vzdrževali po novih postopki, zakon pa tudi določa nove pristojnosti organov oziroma tudi nove organe. Zato je nujno, da se stanje na tem področju dokončno uredi.

114. člen

(domneva izpolnjevanja pogojev za izvajanje strokovnega usposabljanja
ter strokovnih izpitov)


Ker ob uveljavitvi tega zakona še ne bo določenih subjektov za izvajanje strokovnega usposabljanja je nujno, da ta zakon do imenovanja drugih subjektov tudi določi subjekt, ki izpolnjuje pogoje in bo do takrat te naloge lahko opravljal.

115. člen

(Posebni pogoji za vlečna vozila)


To določbo vsebuje že veljavni zakon in se s tem členom rok za ureditev podaljša naprej.


116. člen

(Prilagoditev obstoječih cest)


Podobno določbo ima že veljavni zakon in se s tem zakonom prenaša naprej.
117. člen

(Uskladitev obstoječih nivojskih križanj s predpisanimi pogoji)


Ker so bili roki v veljavnem zakonu za uskladitev obstoječih nivojskih križanj določeni dokaj dolgi mora ta zakon te roke določiti naprej, upoštevaje seveda delno že potekle roke v preteklosti.
118. člen

(Ureditev postaj in postajališč skladno s pogoji tega zakona)


Ta člen določa rok v katerem se morajo postaje in postajališča urediti v skladu z določbami tega zakona.

119. člen

(določitev priglašenega organa)


Ker ob uveljavitvi tega zakona priglašeni organ še ne bo imenovan ta člen določa, da do imenovanja njegove naloge opravlja varnostni organ, ki ima tudi za to ustrezno usposobljene zaposlene. Minister pa mora v enem letu imenovati oziroma pooblastiti priglašeni organ.

120. člen

(Izdaja podzakonskih predpisov)


S tem členom je določen roka za izdajo podzakonskih predpisov določenih s tem zakonom.

121. člen

(Nadaljnja uporaba posameznih predpisov)


Ta člen določa kateri predpisi se ob uveljavitvi tega zakona še naprej uporabljajo do izdaje novih predpisov.

122. člen

(prenehanje veljavnosti zakona)


Ta člen določa prenehanje veljavnosti sedaj veljavnega zakona, ki ureja varnost železniškega prometa.

123. člen

(začetek veljavnosti zakona)


Ta člen določa vakacijski rok za uveljavitev tega zakona. Ker izvajanje direktiv že zamuja, je nujno, da zakon začne veljati čimprej.











Zadnja sprememba: 06/05/2007
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov