I. Ocena finančnih posledic:
			Tekoče leto (t)		t+1		t+2			t+3
Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) prihodkov državnega proračuna
Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) odhodkov državnega proračuna
Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) obveznosti za druga javna finančna sredstva
II. Pravice porabe za izvedbo predlaganih rešitev so zagotovljene po naslednjih proračunskih postavkah (PP) s predvidenimi zneski:
Šifra PP	Ime proračunske postavke	Ime proračunskega uporabnika				Znesek za tekoče leto (t)			Znesek za t+1
B 241117	Servisiranje obveznosti AŽP	Ministrstvo za promet				-
SKUPAJ:
Manjkajoče pravice porabe se bodo zagotovila s prerazporeditvijo iz naslednjih PP:
Šifra PP	Ime proračunske postavke	Ime proračunskega uporabnika				Znesek za tekoče leto (t)			Znesek za t+1
SKUPAJ:
Načrtovana nadomestitev zmanjšanih prihodkov oz. povečanih odhodkov proračuna:
Novi prihodki				Znesek za tekoče leto (t)				Znesek za t+1
SKUPAJ:

Vse države članice so morale Direktivo 2004/49/ES uvesti do konca aprila 2004, s čimer bo prišlo do velikega približanja normativne ureditve držav članic na področju varnosti železniškega prometa.

Države članice imajo sicer varnostni sistem v železniškem prometu urejen na različne načine, vsem pa je skupno, da z zakonom urejajo temeljna vprašanja in razmejitve pristojnosti med osebami, ki v njem sodelujejo. Tehnične podrobnosti podsistemov železniškega prometa, odgovornosti za njihovo zagotavljanje ter s tem povezane ukrepe (sankcije) pa določajo s podzakonskimi akti in drugimi predpisi. V nadaljevanju je prikazana ureditev vprašanj varnosti v železniškem prometu v treh državah članicah Evropske unije – Republiki Nemčiji, Kraljevini Danski in v Kraljevini Nizozemski. Navedene države smo izbrali, ker:

- izvirajo iz zgodovinsko podobne pravne ureditve (Nemčija);
- so po geografskem položaju v podobnem položaju kot Slovenija (Nizozemska, Danska – tranzit);
- so po velikosti in obsegu železniškega prometa primerljive s Slovenijo (Nizozemska, Danska).

(2) Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv:

- Direktive Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (UL L št. 235 z dne 17. 9. 1996, str. 6), kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/50/ES z dne 29. aprila 2004 o spremembi Direktive Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/16/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2001, str. 114) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 96/48/ES );

- Direktive 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L št. 110 z dne 20. 4. 2001, str. 1), kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/50/ES z dne 29. aprila 2004 o spremembi Direktive Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/16/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2001, str. 114) ( v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/16/ES);

- Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/49/ES).

Podsistem zajema objekte in naprave spodnjega in zgornjega ustroja prog, ki omogočajo varno vožnjo železniških vozil z vidika ustrezne nosilnosti in zagotovitve potrebnega prostora, vključno z zaščitnimi napravami in objekti, ki so potrebni za vstop, izstop ali prestop potnikov na postajah.
Stabilni objekti in naprave zgornjega in spodnjega ustroja prog so tiri, kretnice, inženirski objekti (mostovi, predori ipd.), postajne naprave (peroni, dostopne poti, naprave, ki zagotavljajo funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo železniških storitev brez komunikacijskih ovir ipd.) ter potrebna varnostna in zaščitna oprema.

Podsistem zajema električne naprave, ki so potrebne za oskrbo vlakov z električno energijo iz visokonapetostnega (enofaznega ali trifaznega) omrežja.
Električne naprave so električne napajalne postaje, stikala, vozno omrežje, povratni vod in odjemnik toka.

Podsistem sestavljajo oprema in funkcije, ki omogočajo varen in predvidljiv promet vlakov z namenom izvajanja želenih železniških prometnih storitev.
Oprema tega podsistema obsega signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, ki so potrebne za varnost, nadzor in vodenje prometa vlakov.

Podsistem sestavljajo postopki in pripadajoča oprema, ki zagotavljajo usklajeno obratovanje različnih strukturnih podsistemov v normalnih in izrednih pogojih. Nanašajo se predvsem na:
– upravljanje in spremljanje vlakov,
– zdravstvene in strokovne kvalifikacije izvršilnega osebja,
– strokovno usposobljenost, ki se zahteva za opravljanje čezmejnih storitev v
železniškem prometu,
– vodenje, upravljanje in načrtovanje prometa.

Podsistem sestavljajo ogrodje vozila, sistem za upravljanje in zavarovanje vlaka s pripadajočo opremo, prenosni mehanizmi in naprave za pretvarjanje energije, zavorne naprave, naprave za spenjanje vagonov, tekalni mehanizem (podstavni vozički, osi itd.) in vzmetenje, vrata, vmesniki človek/stroj (vlakovno osebje in potniki), pasivne in aktivne varnostne naprave in pripomočki, ki so potrebni za zdravje potnikov in vlakovnega osebja, vključno z upoštevanjem potreb funkcionalno oviranih oseb.

V podsistem spadajo postopki in pripadajoča oprema, logistični centri za vzdrževanje in skladišča z rezervnimi deli, ki omogočajo obvezna popravila in preventivno vzdrževanje za zagotavljanje interoperabilnosti in učinkovitosti železniškega sistema.
Sem sodijo predvsem aktivnosti, povezane z zunanjim in notranjim pranjem vozil, oskrba toaletnih prostorov in oskrba vozil z vodo in peskom.

1. »avtostop naprave« so naprave, ki samodejno nadzorujejo in uravnavajo varno vožnjo vlaka v skladu s predpisi;

2. »evropska specifikacija« pomeni skupno tehnično specifikacijo, evropsko tehnično soglasje ali nacionalni standard, ki uvaja evropski standard, kot je določeno v 8. do 12. točki 1. člena Direktive 93/38/EGS;

3. »incident« pomeni kateri koli dogodek, razen resne nesreče in nesreče, ki je povezan z železniškim prometom in ki bi lahko vplival na njegovo varnost;

4. »industrijski tir« je tir, ki se uporablja za prevoz blaga in oseb ali druge potrebe lastnika tega tira in ni sestavni del javne železniške infrastrukture;

5. »investicijska vzdrževalna dela« so dela, ki se izvajajo na daljša časovna obdobja in obsegajo izvedbo popravil ali večjih obnovitvenih del na podsistemu ali delu podsistema, s katerimi se ne spreminja celotno delovanje podsistema ali njegova namembnost.

6. »izvršilni železniški delavci« so osebe, ki neposredno sodelujejo v železniškem prometu oziroma opravljajo dela, povezana z varnostjo in urejenostjo železniškega prometa;

7. »lokomotive« so vlečna vozila, namenjena za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo;

8. »mejna nakladalna masa« je masa, do katere se glede na deklaracijo proizvajalca lahko obremeni posamezno železniško vozilo;

9. »motorniki in motorne garniture« so vlečna vozila, namenjena za prevoz potnikov in njihove prtljage ter majhnih pošiljk ali samostojno vožnjo;

10. »motorna vozila za posebne namene« so tirna vozila in stroji vseh vrst z lastnim pogonom (vključno s priključenimi vozili), namenjena za posebne namene (npr. za gradnjo in vzdrževanje železniških podsistemov ter odpravljanje posledic nesreč);

11. »nacionalni varnostni predpisi« so predpisi, izdani v Republiki Sloveniji, ki urejajo varnost železniškega prometa in se uporabljajo za več kakor enega prevoznika, ne glede na organ, ki jih je izdal;

12. »največja dovoljena progovna hitrost« je tista predpisana največja hitrost na progi ali odsekih proge, ki se določi glede na geometrijske elemente proge, tehnično stanje proge, njeno opremljenost in tehnične značilnosti vlaka;

13. »največja hitrost vlaka« je hitrost, predpisana z voznim redom za posamezni vlak;

14. »nesreča« pomeni nehoteni ali nenamerni nepričakovani dogodek ali posebni niz takih dogodkov, ki imajo škodljive posledice; nesreče se razvrščajo v naslednje kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na nivojskih prehodih, nesreče, ki jih povzročijo vozna sredstva med gibanjem in v katerih so udeležene osebe, požari in druge;

15. »obratovalno dovoljenje« je odločba, s katero varnostni organ dovoli vključitev podsistema v obratovanje;

16. »preiskovalni organ« je stalni organ za preiskavo nesreč in incidentov z vsaj enim preiskovalcem, ki je ob nesreči ali incidentu usposobljen in pristojen opravljati funkcijo glavnega preiskovalca skladno s tem zakonom in zakonom, ki ureja železniški promet;

17. »posebni primer« pomeni katerikoli del vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti za katerega so v TSI potrebni začasni ali končni ukrepi, zaradi geografskih, topografskih ali urbanističnih omejitev ali takih, ki vplivajo na združljivost z obstoječim sistemom. Vključuje lahko zlasti železniške proge in omrežja, ki so ločeni od omrežja skupnosti, nakladalni profil, tirno širino ali razdaljo med tiri in tirna vozila namenjena izključno lokalni, regionalni ali muzejski uporabi ter tirna vozila, ki prihajajo iz tretjih držav ali so namenjena v tretje države pod pogojem, da ne prečkajo meje med dvema državama članicama;

18. »prevoznik« je gospodarska družba, katere glavna dejavnost je opravljanje oziroma zagotavljanje prevoznih storitev v železniškem prometu in ima za zagotavljanje omenjenih storitev licenco ter zagotavlja vleko vlakov, ali gospodarska družba, ki opravlja vleko vlakov in ima za zagotavljanje te storitve licenco;

19. »proga druge železnice« je proga, na kateri se opravlja prevoz samo za potrebe posamezne gospodarske družbe, ki v zvezi s svojo dejavnostjo prevaža osebe in/ali blago;

20. »redna vzdrževalna dela« so dela, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost; v redna vzdrževalna dela sodi tudi zamenjava v okviru vzdrževanja, ki pomeni zamenjavo komponent pri preventivnem in korektivnem vzdrževanju z deli, ki imajo identično funkcijo in enako delujejo ter nadzor nad podsistemi, zagotovitev vzpostavitve prevoznosti prog ob naravnih in drugih nesrečah, vodenje registrov in evidenc in izvajanje meritev posameznih parametrov ali delov sistema;

21. »resna nesreča« pomeni katero koli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledice so smrt ene ali več oseb ali resne poškodbe petih ali več oseb ali velika škoda na voznih sredstvih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga podobna nesreča, ki ima očitni vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje varnosti; »velika škoda« pomeni škodo, ki jo lahko preiskovalni organ oceni takoj in ki znaša vsaj 2 milijona eurov;

22. »skupne varnostne metode (SVM)« pomenijo metode, ki jih je treba izpolniti za opis ocene o stopnji varnosti in doseganja varnostnih ciljev ter skladnosti z drugimi varnostnimi zahtevami;

23. »sistem varnega upravljanja« pomeni organizacijo in ureditev, ki ju je vzpostavil upravljavec železniške infrastrukture ali prevoznik v železniškem prometu, da bi zagotovil varno upravljanje svojih dejavnosti;

24. »tirno vozilo« je vsako vozilo, ki se na lastnih kolesih z lastnim pogonom ali brez njega premika po železniških tirih (vlečna in vlečena vozila ter motorna vozila za posebne namene);

25. »uporabno dovoljenje« je odločba, s katero tisti upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, na podlagi poprej opravljenega tehničnega pregleda dovoli vključitev podsistema v obratovanje;

26. »upravljavec« javne železniške infrastrukture je pravna oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo;

27. »varnostni organ« je organ, pristojen za naloge v zvezi z varnostjo v železniškem prometu v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet, in v skladu s tem zakonom ali kateri koli skupni organ, ki sta mu Republika Slovenija in druga država članica Evropske unije zaupali te naloge, da bi zagotovil enotni varnostni režim za specializirano obmejno infrastrukturo;

28. »vključitev v obratovanje« pomeni izvedbo vseh aktivnosti, s katerimi se podsistem postavi v stanje načrtovanega delovanja;

29. »vzdrževalna dela v javno korist« so dela, namenjena zagotavljanju obveznih gospodarskih javnih služb, s katerimi se izboljšajo prometno-tehnične in varnostne lastnosti javne železniške infrastrukture ali gradijo pomožni objekti in naprave javne železniške infrastrukture, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb na področju železniškega prometa ter s katerimi se ne posega zunaj območja progovnega pasu;
30. »železniško območje« je zemljišče, na katerem je proga in obsega tudi progovni pas in postajna poslopja (zgradbe) z gradbeno parcelo ter površine, na katerih poteka dejavnost, povezana s prevozom potnikov ali blaga.

(2) Vsaka TSI vsebuje:

- področje uporabe,

- bistvene zahteve za podsistem in za njegove vmesnike do drugih podsistemov,

- funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem in njegove vmesnike do drugih podsistemov; te se lahko med sabo razlikujejo v odvisnosti od kategorije prog, vozlišč ali tirnih vozil,

- komponente interoperabilnosti in vmesnike, ki morajo biti v skladu z evropskimi specifikacijami in evropskimi standardi, potrebnimi za zagotovitev interoperabilnosti železniškega sistema,

- postopke za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti na eni strani ali ES-overovitev podsistemov na drugi strani za vsak posamezen primer; postopki morajo temeljiti na vzorcih iz Sklepa 93/465/EGS,

- strategijo izvajanja TSI,

- pogoje glede strokovne usposobljenosti, zdravja in varnosti pri delu za izvršilne železniške delavce v železniškem sistemu.

- ob gradnji nove proge, nadgradnji, vzdrževalnih delih v javno korist oziroma obnovi obstoječe proge ali v primeru katerega koli elementa iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, ki je v času objave TSI v zaključni fazi razvoja oziroma so zanj že sklenjene izvajalske pogodbe;

- ob obnovi, vzdrževalnih delih v javno korist ali nadgradnji obstoječe proge, kadar je nakladalni profil, tirna širina, medtirna razdalja ali sistem električnega napajanja v teh TSI nezdružljiv s specifikacijami obstoječe proge;

- v primeru predlagane obnove, vzdrževalnih delih v javno korist, podaljšanja ali nadgradnje obstoječe proge, če bi bila uporaba TSI v škodo ekonomski upravičenosti projekta in/ali združljivosti z obstoječim železniškim sistemom v Republiki Sloveniji;

- če po nesreči ali naravni nesreči pogoji za hitro obnovo omrežja ekonomsko ali tehnično ne dopuščajo delne ali popolne uporabe ustreznih TSI.

a) dokazilo, da je tirno vozilo v drugi državi članici Evropske unije pridobilo obratovalno dovoljenje, ter evidenco, v kateri je prikazan dnevnik obratovanja, vzdrževanja in, kadar je to primerno, tehnične spremembe, ki so izvedene po pridobitvi dovoljenja;

b) tehnične podatke, programe vzdrževanja in značilnosti delovanja, ki jih zahteva varnostni organ za namen dodatne izdaje obratovalnega dovoljenja za območje Republike Slovenije;

c) dokazilo o tehničnih in operativnih značilnostih, ki pokaže, da je tirno vozilo skladno s sistemom napajanja z energijo, sistemom signalizacije in upravljanja ter vodenja, tirno širino in nakladalnim profilom, največjo dovoljeno osno obremenitvijo ter drugimi omejitvami omrežja železniških prog;

d) podatke o odstopanjih od nacionalnih tehničnih predpisov, ki jih je potrebno upoštevati za izdajo dovoljenja, in dokazilo na podlagi ocene tveganja, ki pokaže, da dovoljenje za obratovanje tirnega vozila ne pomeni neupravičenega tveganja za omrežje železniških prog v Republiki Sloveniji.

– podatke o ES-izjavi o overovitvi;
– podatke o izdajatelju ES-izjave o overovitvi;
– glavne značilnosti, osnovne parametre in korelacije s TSI;
– omejitve glede načina uporabe tirnega vozila;
– ime lastnika tirnega vozila ali najemnika;
– kritične varnostne podatke v zvezi z načrtom vzdrževanja tirnega vozila;
– druge podatke, ki jih določajo TSI oziroma predpis Evropske unije.

– biti mora ustrezno strokovno in poklicno usposobljeno;
– imeti mora zadovoljivo znanje o predpisih, povezanih s pregledi, ki jih opravlja, in imeti dovolj prakse na tem področju;
– biti mora usposobljeno za izdajanje certifikatov, zapisov in poročil, ki sestavljajo uradno dokumentacijo opravljenih pregledov.

tirnih vozil, infrastrukturnih objektov ter tudi do objektov in naprav za upravljanje prometa in signalizacijo;

c) dostopa do in uporabe posnetkov naprav za snemanje verbalnih sporočil na vlaku in evidentiranje delovanja sistema signalizacije in upravljanja prometa;

e) dostopa do rezultatov preiskav vlakovnega osebja in drugih oseb, vpletenih v nesrečo;

g) dostopa do vseh ustreznih informacij ali evidenc upravljavca, vpletenih prevoznikov

(6) Lastnik zemljišča v varovalnem progovnem pasu in upravljavec v progovnem pasu morata ravnati v skladu s predpisi o varstvu pred požarom ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(7) Upravljavec mora o vseh posegih v varovalni progovni pas, ki niso v skladu s pogoji iz tega člena, takoj obvestiti inšpekcijo, pristojno za železniški promet.

a) avtostop napravo na progah, opremljenih z njo, razen lokomotiv, ki se uporabljajo samo za premik,

– za katerega se utemeljeno sumi, da iz zdravstvenih razlogov ni več zmožen opravljati del, za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi,
– po nesreči, v kateri je bil udeležen ali huje poškodovan,
– po več kot šest mesečni odsotnosti iz izvršilnega delovnega mesta.

(1) Izmena izvršilnega železniškega delavca ne sme trajati več kot 12 ur.

(2) V čas trajanja izmene se štejejo:
a) čas priprave na delo,
b) čas dela,
c) čas prekinitve do največ 2 uri,
d) čas, potreben za dokončanje dela,

e) čas režijskega potovanja do 12 ur.

1. pokvariti ali poškodovati progo, železniško tirno vozilo ali opremo vozila;
2. metati ali polagati kakršne koli predmete na progo ali metati kakršne koli predmete na železniško vozilo ali z njega;
3. neupravičeno odpirati zapornice na nivojskem prehodu, kar koli dajati ali obešati na zapornice ali polzapornice ali prometno signalizacijo na nivojskem prehodu ali kakor koli drugače ovirati njihovo normalno delovanje;
4. v bližini nivojskega prehoda ceste z železniško progo saditi drevje ali drugo visoko rastlinje ali opravljati dela, ki zmanjšujejo, preprečujejo ali kakor koli drugače ovirajo preglednost železniške proge;
5. neupravičeno odstraniti začasno varovalno napravo, s katero je zavarovan železniški promet;
6. prinašati v potniške vagone in prostore, v katerih se zadržujejo potniki, ter v prostore za prtljago in pošiljke snovi ali predmete, ki bi utegnili ogroziti varnost potnikov in drugih oseb v prometu ali jim prizadeti škodo;
7. neupravičeno sprožiti zaviranje v sili;
8. ovirati sprevodnika ali drugega izvršilnega železniškega delavca pri delu (kot npr. z izogibanjem plačilu ali kontroli vozovnice in podobno);
9. povzročiti s svojim neprimernim vedenjem zamudo vlaka;
10. poškodovati ali odtujiti naprave ali dele naprav, ki so v neposredni ali posredni povezavi z izvajanjem železniškega prometa in katerih poškodba ali odtujitev bi imela neposreden ali posreden vpliv na varnost železniškega prometa.

1. hoditi po tirih ali stati na tiru ali v njegovi neposredni bližini;
2. hoditi ali se zadrževati med rumeno črto in tirom na peronu;
3. hoditi ali se zadrževati preblizu vlaka ali vagonov, ki se premikajo;
4. zadrževati se v prostoru med skladiščem in nakladalno-razkladalno klančino in vozili, ki se premikajo ali se bodo premikala;
5. hoditi skozi predor in po drugih gradbenih objektih na železniški progi;
6. sedeti ali stati pri odprtih vratih ali na stopnicah vagona in na prehodnih mostičkih ter na drugih mestih, ki niso namenjena prevozu potnikov;
7. prečkati tire na mestih, ki niso določena za prehod;
8. hoditi čez odbojnike ali se plaziti pod njimi;
9. skakati na vozila ali z njih, medtem ko se ta premikajo;
10. voziti se v vlaku, ki ni namenjen prevozu potnikov, brez dovoljenja prevoznika ali upravljavca;
11. med vožnjo vlaka nagibati se skozi okno in odpirati vhodna vrata vagona ali se naslanjati nanje;
12. umazati, poškodovati ali odtujevati inventar in drugo opremo v vlakih za prevoz potnikov in v prostorih, ki so namenjeni potnikom;
13. metati skozi okno vagona kakršne koli predmete ali odpadke ali izlivati tekočino;
14. parkirati motorna in druga vozila na železniškem območju na mestih, ki niso za to določena;
15. vzpenjati se na strehe tirnih vozil, na naklade odprtih tovornih vagonov in konstrukcije železniških naprav;
16. s tekočinami polivati ali škropiti konstrukcije železniških naprav, vodnike, izolatorje ali železniška vozila;
17. zlagati kakršen koli material ob drogove voznega omrežja.

delovnih mest.

1. odstraniti z dela izvršilnega železniškega delavca;

2. začasno prepovedati delo izvršilnemu železniškemu delavcu ali drugemu delavcu, ki opravlja delo, povezano z varnostjo v železniškem prometu, če ne izpolnjuje pogojev glede strokovne usposobljenosti oziroma zdravstvene zmožnosti;

3. zahtevati izredno preverjanje strokovne usposobljenosti ali zdravstvene zmožnosti izvršilnega železniškega delavca ali drugega delavca, ki opravlja delo, povezano z varnostjo v železniškem prometu;

4. odrediti ali sam opraviti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola v krvi oziroma napotiti na strokovni pregled, ki obsega zdravniški pregled in odvzem krvi, urina ali drugih telesnih tekočin zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, psihoaktivnih sredstev ali mamil;

5. izreči prepoved uvrstitve tirnega vozila v vlak, če bi bila njegova uvrstitev nevarna za železniški promet;

6. kršilcu z odločbo odrediti, da z dejanjem ali opustitvijo dejanja odpravi pomanjkljivosti ali nepravilnosti;

7. odrediti ukrepe za preprečevanje in odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki na vozilih in progovnih napravah ogrožajo varnost prometa;

8. odrediti, da se začasno izključijo iz prometa vozila, proge in progovne naprave, ki ne ustrezajo predpisanim tehničnim in drugim pogojem, če bi bila sicer varnost prometa ogrožena;

9. odrediti, da se odpravijo nepravilnosti v železniškem prometu in da se promet prilagodi določbam zakonov in na njihovi podlagi izdanih predpisov ali določbam TSI, če je treba, pa določiti tudi način in odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti v železniškem prometu;

10. ustaviti dela v progovnem ali varovalnem pasu, ki se izvajajo na način, s katerim se ogroža varnost železniškega prometa, ali odrediti ukrepe za varno odvijanje prometa;

11. prepovedati prevozniku nadaljnje izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu, če zanje nima veljavne licence ali varnostnega spričevala ali če ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je pridobil ta dokument;
12. prepovedati nadaljnje opravljanje nalog upravljavcu, če ne izpolnjuje pogojev, določenih v varnostnem pooblastilu;
13. ustaviti dela v progovnem ali varovalnem progovnem pasu, če se izvajajo brez soglasja ali če niso izpolnjene zahteve iz izdanega soglasja za poseg v progovnem ali varovalnem progovnem pasu;
14. prepovedati nadaljnje opravljanje del, če osebe, ki izvajajo dela, nimajo dovoljenja za gibanje v železniškem območju.

1. ne vodi registra železniške infrastrukture ali registra tirnih vozil v skladu z 18. členom;
2. preiskovalnemu organu ne omogoči opravljanja njegovih nalog v skladu z 31. členom;
3. kot upravljavec ali prevoznik ne obvesti pristojnega inšpekcijskega organa o nesrečah in resnih nesrečah, v katerih so bile poškodovane osebe ali je nastala velika škoda, ter o nesrečah in resnih nesrečah, ki imajo znake kaznivega dejanja, v skladu s prvim odstavkom 37. člena;
4. ne obvesti preiskovalnega organa o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih v skladu z drugim odstavkom 37. člena;
5. pred začetkom del na progi ne zavaruje delovišča na predpisani način in med trajanjem del ne stori, kar je potrebno za varen železniški promet in varnost delavcev, ali po končanih delih s proge ne odstrani ostankov materiala, delovnih sredstev, signalov in drugih predmetov, postavljenih pri opravljanju del, ter nameščene opreme in naprav, ki zagotavljajo varen železniški promet (41. člen);
6. v progovnem pasu opravlja dela ali gradi objekte, naprave ali napeljave v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 47. člena;
7. v varovalnem progovnem pasu brez predhodnega soglasja upravljavca gradi objekte ali postavlja napeljave in naprave ali sadi drevje (drugi odstavek 48. člena);
8. v varovalnem progovnem pasu opravlja dela v nasprotju s tretjim odstavkom 48. člena;
9. v varovalnem progovnem pasu brez soglasja gradi objekte ali postavlja naprave na oddaljenosti, ki je manjša od predpisane (četrti odstavek 48. člena);
10. kot upravljavec brez odlašanja ne obvesti inšpekcije, pristojne za železniški promet, o vseh posegih v progovni ali varovalni progovni pas, ki niso v skladu s pogoji iz 47. oziroma 48. člena;
11. opravi izredni prevoz čez nivojski prehod brez soglasja upravljavca (prvi odstavek 55. člena);
12. prostorov in mest za sprejemanje, zadrževanje in odpravljanje potnikov, prtljage in pošiljk v železniškem prometu ne uredi tako, da zagotavljajo varnost potnikov in drugih oseb in cestnih vozil (prvi odstavek 56. člena);
13. pozimi železniškega prometa ne opravlja v skladu z določbami predpisa o ukrepih za zavarovanje železniškega prometa pozimi (drugi odstavek 68. člena);
14. vozila, s katerimi se opravlja prevoz presegajo nakladalni profil, mejne nakladalne mase, predpisane kode proge ter dovoljene osne in dolžinske obremenitve (prvi odstavek 70. člena);
15. opravi izredni prevoz brez dovoljenja upravljavca (70. člen);
16. na železniških vozilih z odprtim kuriščem, ki vozijo po progah na požarno ogroženem območju, ne izvaja protipožarnih ukrepov (drugi odstavek 71. člena);
17. izvršilni železniški delavec upravlja vlečno vozilo ali motorno vozilo za posebne namene v eni izmeni več kot 10 ur ali če vozi vlečno vozilo vlaka za prevoz potnikov več kot 8 ur ali če traja neprekinjena vožnja vlečnega vozila več kot 4 ure (86. člen);
18. dnevni počitek izvršilnega železniškega delavca ni v skladu z 88. členom;
19. ne organizira notranjega nadzora v skladu z 90. členom.

(2) Z globo od 500 do 1200 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

1. kot priglašeni organ najmanj enkrat letno javno ne objavi informacij, določenih v petem odstavku 20. člena;
2. varnostnemu organu pravočasno ne predloži letnega varnostnega poročila za prejšnje koledarsko leto (drugi odstavek 24. člen);
3. varnostnemu organu ne predloži svojih notranjih aktov, s katerimi ureja železniški promet oziroma jih v določenem roku ne uskladi z nacionalnimi varnostnimi predpisi (29. člen);
4. ne vodi evidence o vlakovnem osebju, sestavi, zaviranju in gibanju ter dogodkih, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na vozni red vlaka ali varnost železniškega prometa (67. člen);
5. ogreva in osvetljuje vlak v nasprotju s predpisom iz drugega odstavka 68. člena;
6. na običajen način javno ne objavi voznega reda najmanj 15 dni pred začetkom njegove veljavnosti ali se ne ravna po voznem redu (69. člen);
7. vlečnih vozil, razen parnih lokomotiv, ne opremi s predpisano opremo (73. člen);
8. potniškega vagona ne opremi s predpisano opremo (74. člen);
9. ne poskrbi za izredno preverjanje strokovne usposobljenosti v primerih, ki jih določa tretji odstavek 76. člena;
10. dovoli opravljanje del izvršilnemu železniškemu delavcu, ki ni uspešno opravil preverjanja strokovne usposobljenosti ali čigar strokovna usposobljenost ni preverjena (četrti odstavek 76. člena);
11. ne napoti izvršilnih železniških delavcev na redne zdravstvene preglede v predpisanih rokih (80. člen);
12. ne napoti na izredni zdravstveni pregled izvršilnega železniškega delavca, za katerega se utemeljeno sumi, da iz zdravstvenih razlogov ni več zmožen opravljati del, za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, po nesreči, v kateri je bil udeležen ali huje poškodovan, ter po več kot šest mesecev trajajoči odsotnosti (81. člen);
13. izvršilnemu železniškemu delavcu dovoli delati kljub temu, da ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev, predpisanih za delo, na katerega je razporejen, ali dokler ne opravi zdravstvenega pregleda, na katerega je bil napoten (82. člen);
14. dovoli opravljanje dela v železniškem prometu izvršilnemu železniškemu delavcu, ki duševno ali telesno ni zmožen opravljati svojega dela (četrti odstavek 83. člena);
15. ne organizira in ne preverja duševne in telesne zmožnosti izvršilnih železniških delavcev (84. člen);
16. dovoli, da izmena izvršilnega železniškega delavca traja več kot 12 ur (prvi odstavek 85. člena);
17. ob nesreči, incidentu ali naravni nesreči podaljša izvršilnemu železniškemu delavcu izmeno za več kot dve uri, ali mu izmeno podaljša, čeprav se izvršilni železniški delavec ne čuti zmožnega za opravljanje dela (četrti odstavek 85. člena);
18. industrijski tir ali proga druge železnice nimata določenega poslovnega reda ali če k poslovnemu redu za industrijski tir, ki je priključen na javno železniško infrastrukturo, ni pridobil soglasja upravljavca (102. člen);
19. če se promet po industrijskem tiru ali progi druge železnice odvija v nasprotju s poslovnim redom (102. člen).

(2) Z globo od 400 do 1000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(4) Če v tem členu ni drugače določeno, se inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo.

(5) Inšpekcijski postopki, ki se vodijo, ker posamezni elementi, naprave ali sestavni deli železniških podsistemov, ki so bili vgrajeni ali priključeni na obstoječo železniško infrastrukturo pred uveljavitvijo tega zakona, niso imeli dovoljenja za vgradnjo ali priključitev na obstoječo železniško infrastrukturo in v katerih še ni bil izrečen inšpekcijski ukrep, se ustavijo, če upravljavec v teku inšpekcijskega postopka, vendar najkasneje v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona, poda izjavo iz drugega odstavka tega člena.

(6) Če so bili v inšpekcijskih postopkih iz prejšnjega odstavka izrečeni inšpekcijski ukrepi, se ti ne izvršijo, če upravljavec v teku inšpekcijskega postopka, vendar najkasneje v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona, poda izjavo iz drugega odstavka tega člena.

- Uredba o kategorizaciji prog (Uradni list RS, št. 22/02),
- Signalni pravilnik (Službeni glasnik ZJŽ, št. 4/78, 6/79, 8/81, 4/85, 1/88 in 8/89),
- Signalni pravilnik (Uradni list RS, št. 32/02, 112/02, 123/03,140/04, 87/05, 115/05 in 138/06),
- Prometni pravilnik (Službeni glasnik ZJŽ, št. 8/81, 4-5/82, 6/83, 3/88 in 8/89),
- Pravilnik o enotni organizaciji in delu operativne službe na JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/90),
- Prometno navodilo (Službeni glasnik ZJŽ, št. 6/80, 3/82, 6/83, 2/84, 4/88 in 8/88),
- Navodilo za premik (Službeni glasnik ZJŽ, št. 3/80, 6/83,3/87 in 4/88),
- Navodilo o prometu vlakov na posameznih progah brez vlakospremnega osebja samo s strojevodjem na vlečnem vozilu (Službeni glasnik ZJŽ, št. 6/76, 8/83, 5/86 in 3/90),
- Navodilo za opravljanje prometne službe na progah, opremljenih z avtomatskim progovnim blokom in napravami medpostajne odvisnosti (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/90),
- Navodilo o opravljanju prometne službe na progah, opremljenih s telekomando (Službeni glasnik ZJŽ, št. 1/87, 3/90),
- Navodilo o obrazcih prometne službe in načinu njihove uporabe (Službeni glasnik ZJŽ, št. 9/84 in 4/88),
- Navodilo za ugotavljanje kapacitet in organizacije tovornega prometa (Službeni glasnik ZJŽ, št. 3/91),
- Navodilo za prevoz izrednih pošiljk (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/76, 3/77, 5/77, 1/81 in 4/88)
- Pravilnik o tehničnih pogojih za rabo olj v napravah na vlečnih vozilih (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/83),
- Pravilnik o opremi železniških tirničnih vozil z aparati za gašenje požarov (Službeni glasnik ZJŽ, št. 4-5/82),
- Navodilo za ravnanje z napravami za merjenje hitrosti na vlečnih vozilih in drugih vozilih ter obdelavi trakov za registriranje (Službeni glasnik ZJŽ, št. 6/80 in 8/90),
- Pravilnik o zavorah na železniških vozilih (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/88),
- Navodilo za zaviranje vlakov (Službeni glasnik ZJŽ, št. 11/88 in 13/89),
- Navodilo za vgrajevanje naprav na tekoči plin za kuhanje v vozilih (Službeni glasnik ZJŽ, št. 8/68),
- Navodilo za rabo signalov za električno vleko (Službeni glasnik ZJŽ, št. 8-9/87 in 8/89),
- Začasni posebni pogoji za uvrstitev tovornih voz za prevoz osebnih avtomobilov za potrebe potnikov v potniške in brze vlake na progah JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 6/70),
- Pravilnik za toplotno obdelavo kretniških delov in tirnic za izolirne stike (Službeni glasnik ZJŽ, št. 4/86),
- Pravilnik o vzdrževanju spodnjega ustroja na progah JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 3/71),
- Pravilnik o tehničnih ukrepih za obtežbo železniških mostov in prepustov (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/77),
- Navodilo o vgrajevanju in vzdrževanju tirnic in kretnic v neprekinjeno zvarjenih trakovih (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/69),
- Navodilo za zavarovanje prometa pozimi (Službeni glasnik ZJŽ, št. 6-7/86),
- Navodilo za varjenje železniških tirnic po termitnem postopku z zmanjšanim svitkom (Službeni glasnik ZJŽ, št. 10/86),
- Navodilo za izvajanje del v zemeljski osnovi obstoječih prog za večje hitrosti (Službeni glasnik ZJŽ z dne 12. 4. 1979),
- Navodilo o enotnih kriterijih za kontrolo stanja prog na mreži JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 3/88),
- Navodilo za dobavo, vgradnjo in vzdrževanje elastične pritrditve "Pandrol" na mreži JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 8-9/87),
- Navodilo za dobavo, vgradnjo in vzdrževanje elastične sponke "SKL-2" na mreži JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 8-9/87),
- Navodilo za proračun in vgrajevanje dolgih tirnih trakov na mostovih JŽ (Službeni glasnik ZJŽ 11/90),
- Navodilo o tehnološkem postopku za protikorozijsko zaščito tirnic, kretnic, mostov, dvigal in pejner nosilcev (Službeni glasnik ZJŽ, št. 11/87),
- Pravilnik o vzdrževanju signalnovarnostnih naprav (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/73,4-5/75, 8/78, 8/84 in 4/85),
- Splošni tehnični predpisi za relejne postajne signalnovarnostne naprave (Službeni glasnik ZJŽ, št. 3/58, 12/65, 5/67 in 8/72),
- Tehnični pogoji za dobavo in vgradnjo signalnovarnostne in telekomunikacijske opreme na magistralnih progah JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 13/66, 8/71 in 8/72),
- Tehnični pogoji za dobavo in montažo opreme za radiodispečerske zveze na območju JŽ ter posebni pogoji za radiodispečerske zveze na območju JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št, 6- 7/73),
- Odločba o tehničnih pogojih za progovna vozila, ki vozijo na progah, opremljenih z APB in TK (Službeni glasnik ZJŽ, št. 6/76),
- Navodilo za ravnanje z induktivno avtostop napravo I 60 (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/75 in 8/89),
- Navodilo za uporabo, vgradnjo, preizkušanje in vzdrževanje progovnih AS naprav na progah JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/75 in 7/78),
- Navodilo o prometu vlečnih vozil, ki niso opremljena z AS napravami, na progah, opremljenih s progovnim delom AS naprave (Službeni glasnik ZJŽ, št. 6/82 in 8/82),
- Pravilnik o strokovni izobrazbi delavcev, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa (Službeni glasnik ZJŽ, št. 8/79, 6/86 in 6/90),
- Pravilnik o posebnih zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati železniški delavci, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa (Uradni list SFRJ, št. 38/79),
- Pravilnik o opremi vlakov s priborom za prvo pomoč (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/79),
- Pravilnik o preverjanju delovne zmožnosti delavcev, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa (Službeni glasnik ZJŽ, št.5/79),
- Pravilnik o merilih za delo v izmenah za železniške delavce, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa (Uradni list SFRJ, št. 13/81, 31/81 in 2/82),
- Navodilo o priročnih lekarnah in o nudenju prve pomoči poškodovanim in obolelim železniškim delavcem kakor tudi železniškim potnikom (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/67),
- Navodilo o zbiranju in obdelavi medicinskih podatkov o obolenjih, poškodbah in smrtnosti delavcev, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/67),
- Navodilo za dokazovanje prisotnosti alkohola v organizmu delavcev med delovnim časom na JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/67),
- Pravilnik o notranjem in mednarodnem telegrafskem, telefonskem in radijskem prometu na JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/86, 2/87 in 9/90),
- Pravilnik o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje in gradnjo železniških predorov (Uradni list SFRJ, št. 55/73),
- Odločba o postopku pri projektiranju in gradnji električnih vodov na križiščih z železniškimi progami (Uradni list FLRJ, št. 52/50),
- Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87),
- Navodilo za izdelavo voznega reda (Službeni glasnik ZJŽ, št. 11/88 in 6/89),
- Navodilo o uvajanju vlakovnega prometa na dvotirnih progah med kapitalnim remontom enega tira (Službeni glasnik ZJŽ, št. 8/82),
- Pravilnik o tehničnem pregledu in izročitvi v promet železniških vozil (Uradni list SFRJ, št. 26/69),
- Pravilnik o izdelavi voznega reda (Službeni glasnik ZJŽ, št.3/88),
- Pravilnik za progovne čuvaje (Službeni glasnik ZJŽ, št. 6/67),
- Odredba o zahtevah, katerim morajo ustrezati postroji, objekti, naprave in oprema železniške proge ter železniška vozila, naprave in oprema, ki se vgrajujejo v ta vozila (Uradni list RS, št. 76/95),
- Pravilnik o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog (Uradni list RS, št. 14/03),
- Navodilo za pripravo in izdajo tehničnih specifikacij za proge in sestavne dele prog ter za železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave (Uradni list RS, št. 53/05),
- Navodilo za kakovost in nadzor kakovosti tolčenca za gramozno gredo železniških tirov (Uradni list RS, št. 39/95 in 75/96),
- Pravilnik o kemičnem uničevanju plevela in grmovja na progah (Službeni glasnik ZJŽ, št. 8/90),
- Pravilnik o ukrepih varstva pred požarom v varovalnem progovnem in v progovnem pasu železniške proge (Uradni list RS, št. 37/02),
- Pravilnik o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje železniškega telekomunikacijskega omrežja (Uradni list RS, št. 30/03),
- Navodilo za vzdrževanje telegrafsko-telefonskih vodov in linij (Službeni glasnik ZJŽ, št. 20/55),
- Navodilo o vrstah in rabi telekomunikacijskih naprav in zvez (Službeni glasnik ZJŽ, št. 46/77),
- Tehnični pogoji za železniške avtomatske teleprinterske centre (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2-3/63),
- Pravilnik o projektiranju, gradnji in vzdrževanju stabilnih naprav električne vleke enosmernega sistema 3 kV (Uradni list RS, št. 56/03),
- Začasni tehnični pogoji za tipsko, časovno in periodično preizkušanje ozemljitvene palice za ozemljevanje stabilnih naprav električne vleke JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 7/77),
- Pravilnik o rabi stabilnih naprav električne vleke na progah (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/85),
- Pravilnik o varnostnih ukrepih pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih progah (Uradni list RS, št. 11/02),
- Pravilnik o opremljenosti železniških postaj in postajališč (Uradni list RS, št. 53/02),
- Pravilnik o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge (Uradni list RS, št. 79/02),
- Tehnični pogoji za zavarovanje prometa na cestnih prehodih v nivoju (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/74),
- Odredba o prepovedi uporabe cestno-železniških prehodov (Uradni list RS, št. 82/05),
- Pravilnik o vzdrževanju železniških vozil (Uradni list RS, št. 53/02 in 138/06),
- Pravilnik o preverjanju usposobljenosti delavnic za vzdrževanje železniških vozil (Uradni list RS, št. 82/06),
- Navodilo za vzdrževanje drsnih ležajev tirnih vozil (Službeni glasnik ZJŽ, št. 9/59),
- Navodilo za podaljšanje rokov periodičnih popravil salonskih, inšpekcijskih in drugih specialnih vozil (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/70),
- Navodilo za vzdrževanje naprav za gretje "Schaltbau" v potniških vozovih (Službeni glasnik ZJŽ, št. 7/68),
- Navodilo za eksploatacijo in vzdrževanje podstavnih vozičkov Y-25 in tipa Y-27, sprejetih na JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/87),
- Navodilo za mazanje voz (Službeni glasnik ZJŽ, št. 1/55),
- Navodilo o rabi sovjetskih SŽD voz cistern na progah JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 8/88 in 5/89),
- Navodilo za oplemenitev vode za dizelska vozila (Službeni glasnik ZJŽ, št. 10/73),
- Navodilo o zaviranju vlakov na JŽ, kateri imajo v svojem sestavu tovorne vozove SŽD (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/89 in 7/90),
- Pravilnik o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil (Uradni list RS, št. 6/03, 123/03, 142/04, 115/05 in 138/06),
- Navodilo o tehničnih normativih in podatkih za izdelavo in izpolnitev voznega reda (Službeni glasnik ZJŽ, št. 9/89 in 11/90),
- Pravilnik o vlečni in tehničnovagonski dejavnosti (Uradni list RS, št. 55/02),
- Navodilo za ogrevanje potniških voz (Službeni glasnik ZJŽ, št. 7/72),
- Navodilo za vzdrževanje električne razsvetljave potniških voz (Službeni glasnik ZJŽ, št. 4/55),
- Navodilo za opremljanje službenih mest na progi s signalnovarnostnimi napravami in postroji glede na maksimalno dovoljeno hitrost vožnje vlakov (Službeni glasnik ZJŽ, št. 7/78),
- Pravilnik o delovnih mestih izvršilnih železniških delavcev (Uradni list RS, št. 25/02 in 48/02),
- Pravilnik o načinu opravljanja notranje kontrole in pooblastilih delavcev za opravljanje notranje kontrole na JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 6/89),
- Navodilo za ravnanje ob izrednih dogodkih (Službeni glasnik ZJŽ, št. 3/85-prečiščeno besedilo, 1/89 in 15/89),
- Pravilnik o ravnanju ob izrednih dogodkih (Uradni list RS, št. 108/02, 123/03, 142/04, 115/05 in 138/06),
- Pravilnik o ugotavljanju skladnosti in o izdajanju dovoljenj za vgradnjo elementov, naprav in sistemov v železniško infrastrukturo (Uradni list RS, št. 82/06),
- Pravilnik o pogojih in postopku za začetek, izvajanje in dokončanje tekočega in investicijskega vzdrževanja ter vzdrževalnih del v javno korist na področju železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 82/06),
- Pravilnik o notranjem redu na železnici (Uradni list RS, št. 98/01),
- Pravilnik o standardizaciji na JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 14/89),
- Pravilnik o mikrofilmanju na jugoslovanskih železnicah (Službeni glasnik ZJŽ, št. 10/88),
- Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih, delovnih pogojih in odgovornosti kontrolno-prevzemnih organov JŽ pri novogradnji in vzdrževanju voznih sredstev (Službeni glasnik ZJŽ, št. 9/78 in 8/89),
- Navodilo za rabo voz in nakladalnih pripomočkov (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/90),
- Navodilo za meritve in preizkušanje voznega omrežja z merilnim vagonom za preizkušanje voznega omrežja (Službeni glasnik ZJŽ, št. 7/89),
- Navodilo o hrambi tehnične dokumentacije na JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 3/88),
- Pravilnik o izolirnih stikih zgornjega ustroja železniških prog (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/84 in 3/85),
- Navodilo za rabo, vgraditev, preizkus in vzdrževanje lokomotivskega dela AS naprave I 60 (Službeni glasnik ZJŽ, št. 2/75).

Določitev podsistemov je bistvena z vidika doseganja interoperabilnosti železniškega sistema. Zaradi kompleksnosti in obsega železniškega sistema je namreč mogoče interoperabilnost železniškega sistema kot končni cilj doseči preko interoperabilnosti posameznih podsistemov, za katere se določijo bistvene zahteve in TSI, zlasti za njihove komponente in vmesnike, s katerimi se te zahteve izpolnjujejo.

Podsistemi se skladno s prilogo III. Direktive 2004/50/ES delijo na strukturne in operativne podsisteme, ta delitev pa je enaka tako za vseevropski železniški sistem za konvencionalne in velike hitrosti, kot tudi za železniški sistem v RS, ki še ni del vseevropskega železniškega sistema.

Tak način delitve je z vidika enotnosti oziroma celovitosti tehnološkega procesa železniškega prometa najbolj primeren. V nasprotnem primeru bi morali podsisteme razdeliti na interoperabilne in neinteroperabilne. Ker pa nekaterih podsistemov (npr. vodenje prometa) ni mogoče urejati parcialno ampak samo enotno je smiselno, da se delitev železniških podsistemov obravnava enotno za celotno železniško omrežje v RS. Poleg tega je potrebno v skladu s politiko EU težiti k temu, da bodo v prihodnosti vse proge v EU interoperabilne.

V skladu s tem predlog zakona železniški sistem deli na v tem členu opredeljene podsisteme, ki so enotni tako na interoperabilnih progah (glavnih progah) kot tudi na neinteroperabilnih progah (regionalnih progah). Samo izpolnjevanje zahtevanih pogojev in pridobivanje posameznih dovoljenj se na regionalnih progah delno razlikuje kar direktive omogočajo.

V drugem odstavku je določena delitev prog na glavne in regionalne ter kriteriji za takšno delitev (pomen posamezne proge za železniški promet, povezovalna naloga v prostoru in njen gospodarski pomen), tretji odstavek pa vsebuje pooblastilo Vladi, da predpiše kategorizacijo prog skladno z navedenimi kriteriji.

Ker RS nima železniških prog za visoke hitrosti je v tretjem odstavku določeno, da se za njihovo projektiranje oziroma gradnjo in obratovanje smiselno uporabljajo določbe tega zakona in neposredno določila Direktive Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega sistema za visoke hitrosti, zadnjič spremenjene z Direktivo 2004/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive 96/48/ES ter izdane TSI za visoke hitrosti, s čemer je zagotovljeno, da se bodo ob odločitvi za gradnjo prog za visoke hitrosti le te gradile tako, da bodo v celoti interoperabilne. Ker so določbe direktiv o interoperabilnosti za hitre in konvencionalne proge skoraj identične je to smiselna in racionalna rešitev.

Iz navedene usmeritve o postopnosti uvajanja interoperabilnosti je logično, da se uvajanje interoprabilnosti izvaja preko interoperabilnosti posameznih podsistemov, za katere se določijo bistvene zahteve in TSI, zlasti za njihove komponente in vmesnike, s katerimi se te zahteve izpolnjujejo ter z določitvijo organov in postopkov, ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti posameznih podsistemov z bistvenimi zahtevami.

V tem členu je glede na navedeno opredeljena vsebina pojma interoperabilnost, v drugem odstavku pa je določeno na kaj se le ta nanaša.

Kot smo že navedli, se v RS interoperabilnost nanaša le na vseeevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti v RS, ki ga sestavljajo glavne proge in tirna vozila v obsegu, predvidenem za mednarodni promet. Za regionalne proge in industrijske tire pogoji za zagotovitev interoperabilnosti veljajo le, če bo tako izrecno določeno v posameznih podzakonskih aktih, pri čemer pa je potrebno opozoriti na tretji odstavek, ki v skladu s točko 3. prvega člena direktive 2004/50/ES določa postopno razširitev pogojev za interoperabilnost tudi na preostali del železniškega sistema v RS. Izjemo od postopnega razširjanja pomenijo le proge, ki so funkcionalne ločene od ostalega železniškega sistema in tirna vozila namenjena izključno za lokalni, muzejski in turistični namen, kar je v skladu z že navedenim 3. odstavkom 1. člena Direktive 2004/50/ES.

Pri tem je potrebno razlikovati dve skupini primerov z vidika obveznosti, ki jih ima RS (natančneje ministrstvo in varnostni organ) do Evropske komisije: v prvi skupini primerov mora ministrstvo o odstopanju zgolj predhodno obvestiti Evropsko komisijo in posredovati dokumentacijo z navedbo TSI ali delov TSI, ki se ne bodo uporabili in specifikacij, ki se bodo uporabile, v drugi skupini primerov pa je potrebno pridobiti predhodno odobritev komisije za takšno odstopanje (gre za primer projektov obnove ali nadgradnje obstoječe proge, kadar je nakladalni profil, tirna širina, razdalja med tiri ali sistem električnega napajanja v teh TSI nezdružljiva s specifikacijami obstoječe proge in za primer obnove, podaljšanja ali rekonstrukcija obstoječe proge, če bi bila uporaba teh TSI v škodo ekonomski upravičenosti projekta in/ali združljivosti železniškega sistema v RS).

Leta 2005 je Odbor predstavnikov držav članic, ustanovljen na podlagi 1. člena Direktive 96/48/ES in Direktive 2001/16/ES ter 27. člena Direktive 2004/49/ES, sprejel smernice za razlago 7. člena obeh direktiv o interoperabilnosti in postopke, ki se uporabljajo pri odstopanjih.

Pomen komponente je opredeljen v tem vsebinskem členu in ne v členu, ki določa pomen izrazov saj menimo, da bolj sodi v vsebinsko poglavje tudi zaradi lažjega razumevanja celotnega poglavja oziroma podpoglavja.

Smiselno podobno kot za komponente interoperabilnosti zakon predvideva, da je za dele podsistemov, ki se vgrajujejo v regionalne proge (neinteroperabilne proge) potrebno dovoljenje za vgradnjo, ki ga izda varnostni organ. V tem postopku se ugotovi skladnost proizvoda s predpisanimi zahtevami. Natančnejše postopke in zahteve pa predpiše minister.

V naslednjih odstavkih člen določa kdaj se šteje, da komponenta interoperabilnosti izpolnjuje bistvene zahteve ter način ukrepanja v primerih, ko se ugotovi, da evropske specifikacije, ki se uporabljajo za doseganje ciljev interoperabilnosti ne izpolnjujejo bistvenih zahtev in v primerih, ko se ugotovi, da posamezna komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti in primernosti za uporabo ne bo izpolnjevala bistvenih zahtev. Za ukrepanje je pristojno ministrstvo na predlog varnostnega organa. Z navedenimi določili sta uvedena 11. in 12. člen Direktive 2001/16/ES.

Podsistem, ki ima ES-izjavo o overovitvi se šteje za interoperabilnega, hkrati pa se šteje, da izpolnjuje bistvene zahteve. Pridobitev te izjave je tudi pogoj za pridobitev uporabnega oziroma obratovalnega dovoljenja za podsistem, kar je urejeno v naslednjih dveh členih.

Uporabno dovoljenje za strukturne podsisteme železniške proge je tako potrebno pridobiti vedno, ko je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu z določili ZGO-1, izda pa ga isti organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje. Gre za primere izvedbe del, s katerimi se zgradi nov objekt ali rekonstruira obstoječi objekt, če se ta nahaja delno ali v celoti izven progovnega pasu. To pomeni, da se v vseh teh primerih v celoti upošteva ZGO-1, tako glede pogojev za izdajo dovoljenja, kot tudi glede samega vodenja postopka. Varnostni organ v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ves čas sodeluje in k izdaji dovoljenja tudi da svoje soglasje.

Ko pa gre za obnove in nadgradnje, ko gradbeno dovoljenje ni potrebno, zakon zahteva samo pridobitev obratovalnega dovoljenja, ki ga izda varnostni organ. V ta namen mu mora upravljavec pred pričetkom del poslati opis projekta, na podlagi katerega varnostni organ ob upoštevanju izvedbene strategije iz veljavne TSI odloči, ali je obseg del takšen, da je potrebno izdati obratovalno dovoljenje ter hkrati odloči tudi o pričetku del, če so zanje izpolnjeni vsi pogoji. Takšna ureditev v celoti upošteva drugi odstavek 14. člena Direktive 2001/16/ES.

Naj še enkrat opozorimo, da je pogoj za pridobitev uporabnega oziroma obratovalnega dovoljenja za podsistem na glavnih progah, pridobitev ES-izjave o overovitvi podsistema.

Podobno kot pri izdaji obratovalnega dovoljenja po prejšnjem členu zakon ureja primere, ko gre za povsem nova tirna vozila, ko je vedno potrebno pridobiti obratovalno dovoljenje in pa primere, ko gre za obnovljena ali rekonstruirana vozila. Pri teh zakon podobno kot pri obnovi ali rekonstrukciji strukturnih podsistemov, ki sestavljajo železniško progo določa, da mora prevoznik varnostnemu organu pred začetkom del poslati opis projekta, na podlagi katerega varnostni organ ob upoštevanju izvedbene strategije iz veljavne TSI odloči, ali je obseg del takšen, da je potrebno izdati obratovalno dovoljenje, zlasti z vidika varnosti železniškega prometa.

Priglašeni organ v RS določi minister, pristojen za trg, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določata Zakon o akreditaciji (Ur. l. RS, št. 59/99) in Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Ur. l. RS, št. 59/99) in pogoji, določeni s tem zakonom in se nanašajo na osebje in sredstva, ki se zahteva za opravljanje dejavnosti.

Najpomembnejši pogoj, ki mora biti izpolnjen za pridobitev statusa priglašenega organa pa je neodvisnost organa in njegovega osebja. Tako priglašeni organ, njegov direktor in osebje, odgovorno za opravljanje postopkov pregledovanja, ne smejo biti niti neposredno niti kot pooblaščeni zastopniki udeleženi pri projektiranju, izdelavi, gradnji, trženju, njihovi uporabi ali vzdrževanju sestavnih delov interoperabilnosti ali podsistemov, hkrati pa mora biti tudi priglašeni organ in osebje, ki je pristojno za preglede, funkcionalno neodvisno od organov za izdajo dovoljenj za začetek obratovanja, organov za izdajo licenc prevoznikom, varnostnih spričeval, ter od organov, ki vodijo postopek preiskave v primeru nesreč.

Pooblaščeni organi so pristojni za vodenje postopkov za ocenjevanje skladnosti in primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti in izdajanje ES-izjav o skladnosti in primernosti za njihovo uporabo ter za vodenje postopkov overovitve podsistemov in izdajanje ES-izjav o overovitvi podsistema.

O priglašenih organih se obvesti Evropsko komisijo, vsi priglašeni organi v EU pa so člani NB-Rail, usklajevalne skupine priglašenih organov pri Evropski komisiji.

Direktiva zato določa subjekte, ki so odgovorni za razvoj varnosti in sicer tako na ravni EU (Evropska železniška agencija) in v posameznih državah članicah (upravljavci, prevozniki, varnostni organ in preiskovalni organ) ter posamezne instrumente, s pomočjo katerih bo mogoče vzpostaviti regulativni okvir za varnost na železnici na ravni EU (uvajanje skupnih varnostnih ciljev, skupnih varnostnih metod, skupnih varnostnih kazalcev, sistemov upravljanja varnosti, vpliv na postopke sprejemanja nacionalnih varnostnih predpisov, s končnim ciljem, da se nadomestijo z evropskimi ipd.).

Ta člen določa glavne subjekte, ki so odgovorni za razvoj varnosti na železnici v RS (ministrstvo, varnostni organ, preiskovalni organ, inšpekcijski organ, upravljavec in prevozniki) in pomeni uvedbo 1. in 4. člena Direktive 2004/49/ES.

Naj ponovimo, da ZZelP-F določa, da v RS opravlja naloge varnostnega organa AŽP, naloge preiskovalnega organa pa organizacijska enota v okviru MzP.

Ministrstvo pa na podlagi tudi teh predloženih podatkov opravlja potrebne analize in spremlja stanje varnosti v železniškem prometu.

Da bodo upravljavec in prevozniki lahko izpolnjevali obveznost predložitve letnih varnostnih poročil varnostnemu organu, morajo imeti vzpostavljen sistem varnega upravljanja, ki ga ureja 28. člen zakona.

Ta člen v celoti sledi določilom direktive, pri čemer v prvem odstavku skladno z ZZelP-F določa, da nacionalne varnostne predpise sprejema minister v obliki pravilnikov, v 6. členu pa kot nacionalne varnostne predpise opredeljuje ta zakon, ZZelP-F in podzakonske akte, sprejete na njuni podlagi.

Pogoji in postopek za pridobitev varnostnega spričevala in varnostnega pooblastila določa ZZelP-F, za njuno izdajo pa je pristojen varnostni organ.

V tem zakonu so tako uvedene tiste določbe Direktive 2004/49/ES, s katerimi je urejeno operativno delovanje preiskovalnega organa.

Ta člen skladno z ZZelP-F in Direktivo 2004/49/ES opredeljuje preiskovalni organ kot stalni organ za preiskavo izrednih dogodkov. Konkretno preiskavo vodi glavni preiskovalec, zato je izrecno določeno, da mora imeti preiskovalni organ vsaj enega preiskovalca, ki izpolnjuje vse pogoje določene za glavnega preiskovalca.

(7) Na železniških vozilih z odprtim kuriščem, ki vozijo po progah na požarno ogroženem območju, mora prevoznik izvajati protipožarne ukrepe. Lastnik zemljišča v varovalnem progovnem pasu, upravljavec pa v progovnem pasu morata ravnati v skladu s predpisi o varstvu pred požarom ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(8) Predpis iz prejšnjega odstavka izda minister s soglasjem ministra pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(9) Upravljavec mora o vseh posegih v varovalni progovni pas, ki niso v skladu s pogoji iz tega člena, brez odlašanja obvestiti inšpekcijo pristojno za železniški promet.

Člen opredeljuje varovalni progovni pas in pogoje za posege vanj. V progovnem pasu je dopustno zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa graditi objekte samo ob predhodnem soglasju upravljavca in ob pogojih zadostne oddaljenosti od proge. Nedopustni so posegi, ki bi na kakršenkoli način ogrožali ali ovirali železniški promet. Za izdajo soglasij je pristojen upravljavec, v tem členu pa je določen tudi 60 dnevni rok, v katerem mora upravljavec odločiti o izdaji soglasja.

V četrtem odstavku pa zakon določa pogoje za izdajo izjemnega soglasja, ki ga izda varnostni organ. Gre za primere posegov v varovalni progovni pas na manjši oddaljenosti objektov od proge od predpisane ob pogoju, da poseg ne vpliva na varnost železniškega prometa. Z namenom učinkovitega zagotavljanja varnosti in izvajanja inšpekcijskega nadzora je določena obveznost upravljavca, da izdana soglasja posreduje pristojnemu inšpektoratu, katerega mora tudi obvestiti o vseh posegih v varovalni progovni pas, pri katerih niso podani zakonski pogoji.

Ta člen določa prepovedi, ki so predpisane v primeru, ko se posamezna oseba zadržuje na železniškem območju ali v vlaku in so namenjene zagotavljanju njihove osebne varnosti ter varnega in urejenega železniškega prometa.