Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
EVA: 2007-3111-0009
Številka: 00714-26/2007/12
Ljubljana, 31.05.2007
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 123. redni seji dne 31.05.2007 določila besedilo:
- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SISTEMU PLAČ V JAVNEM SEKTORJU,
ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 143. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije po nujnem postopku.
Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju obravnava po nujnem postopku, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države.
Predlog zakona poleg rešitev, ki pomenijo uskladitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, določa tudi usklajevanje plač v javnem sektorju od 1. januarja oziroma 1. julija 2007 naprej. Glede na izjemno pomembnost uskladitve plač s 1. julijem 2007 za pravice posameznikov, ki so rezultat dogovora z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, bi njegovo ne sprejetje imelo zelo negativne posledice. Glede na zahtevna in dolgotrajna usklajevanja z reprezentativnimi sindikati in predstavniki pravosodnih funkcionarjev pa zakona ni bilo možno predložiti v obravnavo prej.
K predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju vam pošiljamo Izjavo o stopnji usklajenosti besedila predloga zakona.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:
- dr. Gregor Virant, minister za javno upravo,
- mag. Roman Rep, državni sekretar, Ministrstvo za javno upravo,
- mag. Igor Klinar, generalni direktor, Ministrstvo za javno upravo,
- Polona Bačar, sekretarka, Ministrstvo za javno upravo.
Dušan Hočevar
NAMESTNIK GENERALNEGA SEKRETARJA
PRILOGI: 2
NUJNI POSTOPEK
EVA: 2007-3111-0009
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SISTEMU PLAČ V JAVNEM SEKTORJU
I. UVOD
1. Ocena stanja in razlogi za sprejem sprememb in dopolnitev zakona
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 110/06, uradno prečiščeno besedilo UPB6) je bil sprejet v letu 2002 ter spremenjen in dopolnjen v letih 2003, 2004, 2005 in 2006. Za njegovo dokončno uveljavitev v praksi je predvidena vrsta kolektivnih pogodb in podzakonskih aktov, od katerih so nekateri že sprejeti, pogajanja za sklenitev Kolektivne pogodbe za javni sektor pa so še v teku. Zakon je prvotno predvideval, da se preide na nov sistem obračunavanja in izplačevanja plač v roku treh mesecev potem, ko bodo sprejeti vsi potrebni podzakonski akti in kolektivne pogodbe, torej hkrati za celoten javni sektor. S spremembo zakona v letu 2006 (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS št. 14/06 – v nadaljevanju ZSPJS-E) pa je bilo določeno, da se ne glede na sprejem aktov, ki so potrebni za pričetek izvajanja novega sistema plač za javne uslužbence, preide na nov sistem obračunavanja in izplačevanja plač funkcionarjev s 1.3.2006, ko naj bi se v skladu s predhodno spremembo zakona pričele po novem obračunavati in izplačevati tudi plače direktorjev v javnem sektorju.
Državni zbor RS je za uveljavitev novega plačnega sistema za funkcionarje sprejel Odlok o plačah funkcionarjev (Uradni list RS, št. 14/06 – v nadaljevanju OdPF)) ter Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodniški službi (Uradni list RS št. 17/06 – v nadaljevanju ZSS-F)), Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS št. 17/06 – v nadaljevanju ZDT-C) in Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS št. 17/06 – v nadaljevanju ZDPra-A).
V postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Aleša Zalarja in drugih sodnikov, Slovenskega sodniškega društva, Hinka Jenulla in drugih državnih tožilcev ter Branke Cizel-Varšek in drugih državnih pravobranilcev, je Ustavno sodišče na seji 7. decembra 2006 odločilo, da so posamezne izpodbijane določbe predpisov, ki urejajo plače funkcionarjev, v neskladju z Ustavo RS, in naložilo Državnemu zboru RS, da neskladnosti z Ustavo odpravi v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga sprememb in dopolnitev zakona
Predlagana novela zakona odpravlja neskladnost zakonskih določb, ki urejajo plače sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev, z Ustavo. Zakon vključuje tiste spremembe in dopolnitve, ki so neposredno ali posredno povezane z uresničitvijo odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-60/06-200, U-I-214/06-22 in U-I-228/06-16 z dne 7.12.2006 (Uradni list RS št. 1/07), poleg tega pa še spremembe, ki so vezane na spremenjeno zakonodajo v visokem šolstvu v zvezi z bolonjskim procesom, določbe o prevedbi plač zaposlenih v javnem zavodu RTV Slovenija, naknadnem pristopu h kolektivnim pogodbam, ki urejajo plače v javnem sektorju in usklajevanje izhodiščne in osnovnih plač v mesecu januarju in juliju 2007.
Skladno z navedeno odločbo Ustavnega sodišča je potrebno zaradi spoštovanja načela sodniške neodvisnosti položaj sodnikov, kar vključuje tudi njihove plače, urediti z zakonom. Po mnenju predlagatelja zakona navedene odločbe ni možno razumeti tako, da bi ustrezen zakon lahko bil le Zakon o sodniški službi, ampak gre za pojem zakona v generičnem smislu. Glede na to, da gre pri uresničitvi odločbe Ustavnega sodišča za spremembe, ki se nanašajo na plače, in glede na to, da je osnovni cilj Zakona o sistemu plač v javnem sektorju vpeljava enotnega plačnega sistema za vse javne uslužbence in funkcionarje, predlagatelj predlaga, da se spremembe in dopolnitve, ki so potrebne zaradi odprave ugotovljenih neskladnosti z Ustavo v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju in na njegovi podlagi sprejetem Odloku o plačah funkcionarjev, Zakonu o sodniški službi, Zakonu o državnem tožilstvu in Zakonu o državnem pravobranilstvu, uredijo z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, posledično pa črtajo ali ustrezno spremenijo določbe ostalih treh zakonov. Zaradi zagotavljanja enotnosti sistema plač v javnem sektorju je po mnenju predlagatelja namreč smiselno, da Zakon o sistemu plač v javnem sektorju vsebuje vse tiste določbe o plačah sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev, ki vplivajo na sistem plač za navedene funkcionarje, elemente njihovih plač in njihovo višino. Čeprav odločba Ustavnega sodišča izrecno napotuje na urejanje navedenih elementov z zakonom le za sodnike, je zaradi enotnosti in preglednosti ureditve po mnenju predlagatelja smiselno vse elemente sistema plač urediti na enak način in v istem predpisu za plače vseh funkcionarjev, zato se s predlaganim zakonom predlaga, da se tudi plače drugih funkcionarjev v celoti uredijo s predlaganim zakonom. Zato je predlagano, da ta zakon za vse funkcionarje določi višino osnovne plače z uvrstitvijo posameznih funkcij v plačni razred, plačilo za redno delovno uspešnost in povečan obseg dela, dodatke, prevedbo osnovnih plač ter varovanje nominalne plače ob prevedbi v nov sistem. V Zakonu o sodniški službi, Zakonu o državnem tožilstvu in Zakonu o državnem pravobranilstvu pa bi bile vsebovane le določbe o pravici do plače (osnovne plače, dela plače za uspešnost in povečanega obsega dela, dodatkov) in varstvu pred njenim znižanjem ter tiste določbe v zvezi s plačami, ki so z njimi povezane le posredno, to pa so določbe o napredovanju.
Glede uvrščanja funkcij v plačne razrede je predlagano, da se funkcije v večini primerov uvrstijo v iste razrede, kot jih je uvrščal Odlok o plačah funkcionarjev. Izjema so funkcije v pravosodnih organih, kjer je prišlo do nekaterih korektur (dvigov), vendar noben dvig ne presega enega plačnega razreda, in uvrstitve generalnega sekretarja vlade. Za ostale funkcionarje je uvrstitev, kot je predlagana z zakonom, Državni zbor že določil kot primerno, ko je obravnaval Odlok o plačah funkcionarjev, in do sedaj ni bila sporna. Glede uvrščanja sodnikov Ustavno sodišče sicer ni ugotovilo, da bi bila uvrstitev v nasprotju z načelom sodniške neodvisnosti, napotilo pa je na morebitno odpravo nesorazmerij do uvrstitve funkcij iz drugih vej oblasti zaradi upoštevanja načela delitve oblasti in to iz razloga, ker v postopku ustavne presoje niso bili navedeni prepričljivi razlogi za obstoječa razmerja oziroma nesorazmerja med posameznimi vejami oblasti. Po mnenju predlagatelja je predlagana razmerja možno dodatno utemeljiti. Kot je bilo že navedeno v postopku ustavne presoje, je pri določanju ustreznih razmerij treba upoštevati, da se funkcije v zakonodajni in izvršilni veji oblasti nanašajo le na funkcije, ki se opravljajo na eni, nacionalni ravni organiziranosti, medtem ko so sodišča organizirana na štirih ravneh, upoštevati pa je treba tudi način izvolitve in trajanje mandata. Ustavno sodišče je ocenilo, da ti razlogi sicer obstajajo, vendar ne utemeljujejo tako velikih razlik. Po ponovni proučitvi razlik in po trimesečnem usklajevanju s predstavniki sodne veje oblasti (vrhovnim sodiščem, sodnim svetom in sodniškim društvom) se je predlagatelj odločil, da se uvrstitve sodnikov v plačne razrede nekoliko izboljšajo, vztraja pa pri stališču, da ne obstajajo razlogi za bistveno spremembo razmerij med uvrstitvami funkcionarjev v posameznih vejah oblasti. Kot dodaten argument (poleg zgoraj navedenih) je treba upoštevati dejstvo, da so bile funkcije v izvršilni veji oblasti, ki vključujejo tudi vodenje (funkcionar je hkrati tudi predstojnik, odgovarja tudi za upravljanje s sredstvi) uvrščene v 56. do 65. plačni razred (pri tem je treba upoštevati, da gre za organe z do 10.000 zaposlenimi oziroma za odgovornost za sredstva do višine 400 milijonov €), funkcije, ki ne vsebujejo elementov vodenja, pa so v izvršilni veji oblasti uvrščene v 55. in 56. plačni razred. Tudi v sodni veji oblasti so bile na najvišji ravni sodne oblasti (vrhovno sodišče) funkcije, ki vsebujejo elemente vodenja, uvrščene v 60. do 65. plačni razred, funkcije, ki ne vsebujejo tudi elementov vodenja, pa v 55. in 56. plačni razred, po novem pa v 55. do 57. plačni razred. Podobne razloge za predlagane uvrstitve posameznih funkcij je možno ugotoviti tudi v zakonodajni veji oblasti, čeprav so zaradi manjše heterogenosti funkcij tu razlike manjše. Vsekakor je pri uvrščanju nujno upoštevati tudi element vodenja in med seboj ločeno primerjati funkcije v različnih vejah oblasti, ki ta element vključujejo, in ločeno funkcije, ki tega elementa ne vključujejo. Odgovornost in pooblastila so namreč eden pomembnih kriterijev, ki jih za uvrščanje delovnih mest in nazivov v plačne razrede navaja tudi 12. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Čeprav se ta člen neposredno za funkcije ne uporablja, je treba upoštevati, da gre za splošne kriterije, ki jih pozna teorija vrednotenja, zato teh elementov tudi pri vrednotenju funkcij in njihovi uvrstitvi v plačni razred ni možno zanemariti. Takšna primerjava po mnenju predlagatelja nedvomno pokaže, da uvrščanju funkcij med različnimi vejami oblasti ni mogoče očitati takšnih neutemeljenih nesorazmerij, ki bi bila v nasprotju z ustavnim načelom delitve oblasti. Ne glede na to pa predlagatelj na podlagi napotila Ustavnega sodišča in kot posledico usklajevanja s pravosodnimi funkcionarji predlaga določeno spremembo razmerij. Predlagane so za en plačni razred višje uvrstitve nekaterih sodnikov v primerjavi s predhodno predlaganimi (na okrajnih, višjih in vrhovnem sodišču).
Uvrstitev sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev v plačne razrede za večino pomeni določitev višje osnovne plače od osnovne plače po predpisih, ki se uporabljajo do začetka uporabe novela plačnega sistema. Iz javno finančnih razlogov naj bi bila v celotnem javnem sektorju odprava nesorazmerij izvedena postopoma, zato se bodo tudi osnovne plače sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev poviševale postopoma v obdobju do 1.7.2009.
Ob postopnem poviševanju osnovnih plač in takojšnjem znižanju dodatka za delovno dobo bi lahko v posameznih primerih prišlo do znižanja plač. Zaradi ugotovljene neskladnosti z 2. in 125. členom Ustave, do katere prihaja zaradi možnosti znižanja sodniških plač in plač drugih funkcionarjev ob znižanju dodatka na delovno dobo iz 0,5% na 0,3% za vsako dopolnjeno leto delovne dobe, predlagatelj predlaga, da se zagotovi varovanje nominalne plače sodnikov, ustavnih sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev v znesku, kot je znesek plače, določene po predpisih, ki se uporabljajo do začetka uporabe novega plačnega sistema, plače drugih funkcionarjev pa bi bile ob prevedbi varovane na nominalni ravni, ki je za 5% nižja od plače, ki bi jo funkcionar prejemal po predpisih, ki se uporabljajo do začetka uporabe novega plačnega sistema. Hkrati je z zakonom predlagano, da se dodatek za delovno dobo iz javnofinančnih razlogov in učinkov tega dodatka na celoten javni sektor s tem zakonom ponovno določi v višini 0,3%. Višina ostalih dodatkov je določena na ta način, da se v javnem sektorju v povprečju ohranja njihova nominalna višina, kot je bila določena v skladu s predpisi, ki se uporabljajo do pričetka uporabe novega plačnega sistema s tem, da so ti dodatki preračuni na osnovne plače v novem plačnem sistemu.
Delovna uspešnost kot element plače se uvaja tudi za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce. S tem se tudi v ta segment uvajajo stimulativni elementi nagrajevanja, ki so že v veljavi za ostale dele javnega sektorja. Predlaga se črtanje vseh določb, ki odkazujejo na urejanje plač funkcionarjev z odlokom ali kolektivno pogodbo za javni sektor in se namesto tega materija ureja neposredno s tem zakonom.
Glede na opozorilo Ustavnega sodišča o nejasnem razmerju med plačilom za povečan obseg dela in nadpovprečno obremenjenostjo je predlagano, da se z zakonom ustrezneje uredi izplačevanje dela plače za delovno uspešnost. Ne glede na to, da se dano opozorilo v konkretnem primeru nanaša na sodnike, je dejstvo, da je to razmerje nejasno tudi za druge zaposlene, za katere velja zakon. Zato predlagane spremembe v tem delu pomenijo jasnejšo ureditev za vse zaposlene, za katere velja zakon. Ker bi bilo v ta namen treba spremeniti precej določb, se namesto tega celotno poglavje o delovni uspešnosti ureja na novo na bolj pregleden način. Poglavje se nanaša na delovni uspešnost tako za javne uslužbence kakor tudi za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce, ki so edini od funkcionarjev upravičeni do delovne uspešnosti. Podrobneje so določeni posamezni vidiki delovne uspešnosti, in sicer redna delovna uspešnost, delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela in povečana delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Za redno delovno uspešnost sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev se za leto 2008 določa obseg sredstev za delovno uspešnost v višini 2% letnih sredstev za osnovne plače, v bodoče pa se bo obseg določal z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna. Obseg teh sredstev v prihodnje ne more biti nižji od 2% sredstev za osnovne plače. Nad t.i. redno delovno uspešnostjo, ki je omejena na največ 5 % letnih sredstev za osnovne plače, se lahko izplačuje del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, za javne uslužbence pa tudi iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Vir za plačilo povečanega obsega dela so prihranki sredstev za plače in sredstva za posebne projekte. Slednji se za javne uslužbence določijo z aktom vlade, za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce pa z državnim proračunom. Podrobnejše pogoje, merila in obseg sredstev za plačilo povečanega obsega dela bodo določali podzakonski akti. Takšen akt bo za sodnike sprejel sodni svet.
Urejeni so tudi dodatki za pravosodne funkcionarje, ki so določeni v enaki višini kot naj bi veljali za javne uslužbence, določena pa je tudi višina položajnega dodatka za vodenje notranjih organizacijskih enot v pravosodju. Z zakonom se predlaga tudi način izvedbe prevedbe in način odprave nesorazmerij v plačah funkcionarjev, ureditev določanja plače v primerih napredovanja sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev v obdobju odpravljanja nesorazmerij in ureditev določanja plač za funkcionarje, ki bodo funkcijo nastopili v obdobju odprave nesorazmerij. Zakon ureja tudi urejanje plač funkcionarjev, poleg pogodbe o zaposlitvi tudi s sklepom, usklajuje se tudi povezava tarifnega razreda z novimi stopnjami bolonjskega izobraževanja. Predvidena je ureditev osnovnih plač vojakov (plačna podskupina C4) z uredbo, namesto s kolektivno pogodbo dejavnosti. Zakon ureja tudi naknaden pristop h kolektivnim pogodbam, ki v socialni dialog enakopravno vključuje vse reprezentativne sindikate, poleg tega pa je posebej urejen tudi način prevedbe plač v JZ RTV Slovenija. Zakon določa tudi dinamiko odprave plačnih nesorazmerij v obdobju 2008-2009 v treh delih, vedno za 1/3 razlike, in sicer s 1.1.2008, 1.7.2008 in 1.7.2009.
3. Uskladitev z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja in predstavniki pravosodja
Ministrstvo za javno upravo je na podlagi pripravljenih sprememb in dopolnitev ZSPJS, ki so se nanašale na njegovo uskladitev z odločbo Ustavnega sodišča RS, s katerim je le to razveljavilo nekatere določbe zakona, povezane s plačami sodnikov in drugih funkcionarjev v mesecu februarju, začelo usklajevanje z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja in predstavniki pravosodja.
Vladna in sindikalna stran sta glede ugotovitve stopnje usklajenosti pripravili posebno Izjavo o stopnji usklajenosti členov sprememb in dopolnitev Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, pri čemer je bilo zapisniško usklajenih 25 členov, 6 členov ni podprlo del sindikatov, neusklajena pa sta ostala en člen in priloga 3 ZSPJS. Izjavo je do 24. maja 2007 podpisalo 14 reprezentativnih sindikatov, podpišejo pa jo lahko tudi naknadno. Podpisana izjava je priloga tega zakona.
Usklajevanje s predstavniki sodne veje oblasti je potekalo praviloma enkrat tedensko, v vmesnem času pa so se za razjasnitev določenih vprašanj sestajale tudi ožje delovne skupine. Celoten postopek usklajevanja je bil korekten in konstruktiven. Usklajevanja so bila zaključena 17. maja 2007.
V postopku usklajevanja so bile usklajene rešitve, ki se nanašajo na:
· plačilo redne delovne uspešnosti in za plačilo povečanega obsega dela sodnikov (22. člen, 22. b člen, 22. d člen, 22. f člen, 26. člen in 27. člen);
· dodatke za mentorstvo, specializacijo, magisterij in doktorat, za delo v manj ugodnem delovnem času in manj ugodnih delovnih pogojih (32. a člen);
· položajne dodatke (32. b člen);
· varovanje nominalne plače sodnikov (49. člen);
· dinamiko odprave nesorazmerij (49. č člen);
· način določitve plače v času odprave nesorazmerij v primerih izvolitve oziroma imenovanja ali napredovanja (49. č člen, 49. d člen, 49. e člen).
Uskladitev pa ni bila dosežena glede naslednjih vprašanj:
· dodatka za delovno dobo za obdobje pred pričetkom uporabe novega plačnega sistema (25. člen);
· uvrščanja sodnikov v plačne razrede (priloga 3)
· prevedbe plač v plačne razrede po novi ureditvi.
Tudi s predstavniki Vrhovnega državnega tožilstva in Državnega pravobranilstva je bila usklajena enaka vsebina kot s sodniki, tudi z njimi pa ni usklajena priloga 3, ki ureja uvrščanje funkcij v plačne razrede.
Pri neusklajenih točkah predlagatelj vztraja pri predlaganim rešitvah. Določitev dodatka za delovno dobo v višini 0,5% na leto delovne dobe bi povzročila, da bi se moral dodatek v enaki višini določiti tudi v kolektivni pogodbi za javni sektor, kar bi zaradi strukturnih sprememb (znatnega dviga obsega osnovnih plač z vključitvijo dodatkov v prevedbo) povzročilo neobvladljive javnofinančne posledice. Glede uvrstitve v plačne razrede je treba poudariti, da se razmerja med plačami sodnikov in funkcionarjev drugih dveh vej oblasti spreminjajo v korist prvih, saj je na primer za okrajnega sodnika predviden plačni razred, ki je za tri razrede višji od plačnega razreda, v katerega je prevedena plača po sedanjih predpisih. Glede prevedbe pa so predstavniki sodne veje oblasti predlagali prevedbo v najbližji višji plačni razred. Če bi se ta logika uporabila v celotnem javnem sektorju (kar bi bilo zaradi načela enakosti neizogibno), bi to povzročilo znaten dvig obsega sredstev za plače v javnem sektorju, ki bi bil posledica zgolj tehničnih razlogov (prevedbe) in ne bi bil vsebinsko utemeljen. Namesto takšne določbe, ki bi povzročila javnofinančno nevzdržne posledice, je predlagatelj v zakon umestil določbo o varovanju doseženega nominalnega zneska plače.
4. Razlogi za sprejem zakona po nujnem postopku
Zakon poleg rešitev, ki pomenijo uskladitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča RS, določa tudi usklajevanje plač v javnem sektorju od 1. januarja oziroma 1. julija 2007 naprej. Glede na izjemno pomembnost uskladitve plač s 1. julijem 2007 za pravice posameznikov, ki so rezultat dogovora z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, bi njegovo nesprejetje imelo zelo negativne posledice. Glede na zahtevna in dolgotrajna usklajevanja z reprezentativnimi sindikati in predstavniki pravosodnih funkcionarjev pa zakona ni bilo možno predložiti v obravnavo prej. Predlagatelj zato predlaga sprejem sprememb in dopolnitev tega zakona po nujnem postopku, da se s tem preprečijo težko popravljive posledice.
5. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva
Predlog zakona bo imel finančne posledice za državni proračun v delu, ki določa uskladitev plač. Tako bo, po oceni Ministrstva za finance, potrebno zaradi uskladitve plač od 1. januarja 2007 v višini 0,45% v državnem proračunu zagotoviti 8,8 milijona € in za uskladitev plač od 1. julija 2007 v višini 1,30% dodatno 11,3 milijona €, torej skupaj 20,1 milijona €. Za celoten javni sektor pa bo potrebno zaradi uskladitve plač od 1. januarja 2007 v višini 0,45% zagotoviti 12,1 milijona € in za uskladitev plač od 1. julija 2007 v višini 1,30% dodatno 15,9 milijona €, torej skupaj 28,0 milijona €. Sredstva za uskladitev so bila upoštevana pri planiranju javnofinančnih izdatkov za leti 2007 in 2008, zato za ta namen ne bo treba zagotavljati dodatnih sredstev v državnem proračunu.
Uskladitev plač je skladna z Dogovorom o višini in načinu splošne uskladitve osnovnih plač in višini sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij za obdobje 2007 do 2009, ki ga je minister za javno upravo podpisal s pogajalsko skupino sindikatov javnega sektorja 28. junija 2006.
Predlog zakona v delu, ki določa plače funkcionarjev in pomeni uskladitev z odločbo Ustavnega sodišča ne bo imel posledic za državni proračun.
Razpoložljiva sredstva za odpravo plačnih nesorazmerij so izračunana na podlagi omenjenega dogovora med Vlado Republike Slovenije in pogajalsko skupino sindikatov javnega sektorja. Na tej podlagi se zbirajo sredstva za celoten javni sektor in sicer iz dela stopnje inflacije, za katerega ne bo opravljena splošna uskladitev plač in iz dela realne rasti produktivnosti dela. Do konca leta 2006 je na postavki državnega proračuna pri Ministrstvu za javno upravo zbrano 32,2 milijona €, v proračunih občin 3,8 milijona € in pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje 10,8 milijona € oziroma za celotni javni sektor 46,7 milijona €. Sredstva se bodo po dogovoru zagotavljala do konca leta 2009.
Glede na ocenjeno gibanje sodniških plač (osnovna plača in dodatek za delovno dobo) se bo do konca leta 2009 zbralo 3,91 milijona € za odpravo plačnih nesorazmerij, in sicer tudi za sodnike tako kot za celoten javni sektor iz dela stopnje inflacije, za katerega ne bo opravljena splošna uskladitev plač in iz dela realne rasti produktivnosti dela.
Glede na zagotovitev ravni plač v skladu z odločbo Ustavnega sodišča znašajo potrebna sredstva za odpravo plačnih nesorazmerij za sodnike 3,64 milijona €. Na omenjeni absolutni znesek vpliva več dejavnikov: na njegovo zviševanje vplivajo odprava nesorazmerij v osnovnih plačah, saj bodo osnovne plače sodnikov do leta 2009 pri veliki večini sodnikov praviloma realno višje kot ob prevedbi, na njegovo zniževanje pa vpliva znižanje dodatka na delovno dobo, pri čemer pa so plače ob prevedbi varovane na nominalni ravni. Ocenjena razlika obeh učinkov v višini 0,27 milijona €, ki bo uporabljena za plačilo redne delovne uspešnosti. Ob uvedbi novega plačnega sistema se za sodnike s tem zakonom uvajata dve novosti, in sicer sredstva za redno delovno uspešnost sodnikov in sredstva za povečano delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela sodnikov. Tako bo za redno delovno uspešnost sodnikov v višini 2% v letih 2008 in 2009 namenjeno 1,44 milijona €, za kar bo potrebno dodatno zagotoviti 1,17 milijona €. Obseg sredstev za fiksne plače sodnikov se torej realno rahlo znižuje, skupen obseg sredstev za plače sodnikov (upoštevaje redno delovno uspešnost) pa se zvišuje. Poleg redne delovne uspešnosti obstaja še možnost posebnega plačila za povečan obseg dela za odpravo sodnih zaostankov. O tem bo Državni zbor lahko odločal vsako leto posebej ob sprejemanju proračuna, tudi na podlagi poročil o stanju sodnih zaostankov. V proračunih za leto 2007 in 2008 je bil povečan obseg sredstev za sodniške plače za potrebe odpravljanja sodnih zaostankov, vendar je bilo to sprejeto v času, ko za plačilo povečanega obsega dela ni bilo zakonske podlage. Zato se sredstva uporabljajo za zaposlovanje novih sodnikov. Po uveljavitvi tega zakona bo treba ponovno definirati namen uporabe teh dodatnih sredstev, kar je v letošnjem letu prepuščeno sodni veji sami, za naprej pa bo to odločitev sprejemal Državni zbor ob sprejemanju proračuna.
Podobno velja za državne tožilce in državne pravobranilce. Ker se tudi za državne tožilce in državne pravobranilce ob uvedbi novega plačnega sistema s tem zakonom uvajata delovna uspešnost in sredstva za povečan obseg dela bo za delovno uspešnost državnih tožilcev in državnih pravobranilcev v višini 2% v letih 2008 in 2009 namenjeno 0,41 milijona €.
Glede na ocenjeno gibanje plač funkcionarjev izvršilne, zakonodajne veje oblasti ter funkcionarjev drugih državnih organov (osnovna plača in dodatek za delovno dobo) se bo do konca leta 2009 zbralo 2,15 milijona € za odpravo plačnih nesorazmerij, za odpravo nesorazmerij omenjenih funkcionarjev pa niso potrebna sredstva, kar izhaja iz dejstva, da se pri drugih funkcionarjih na državni ravni plače (razen pri nekaterih izjemah) ne bodo zviševale, zato učinek znižanega dodatka za delovno dobo deluje kot dodaten prihranek sredstev, kar ohranja razpoložljivi obseg sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij iz naslova plač teh funkcionarjev na 2,15 milijona €. Glede na to, da za funkcionarje izvršilne in zakonodajne veje oblasti ter funkcionarjev drugih državnih organov nista predvidena nova instituta delovne uspešnosti in povečanega obsega dela, bo ostanek sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij v višini 1,74 milijona € porabljen za odpravo plačnih nesorazmerij v javnem sektorju.
6. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane ureditve pravu Evropske unije
Navedene spremembe niso povezane s pravno ureditvijo Evropske unije.
6.1. Primerjava plač funkcionarjev različnih vej oblasti
Mednarodna primerjava plač funkcionarjev je bila že izvedena ob pripravi prehodne novele zakona. Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS pa je smiselno še enkrat predstaviti primerjave razpoložljivih podatkov med plačami funkcionarjev v članicah EU. Podatki so pridobljeni preko svetovnega spleta, s pomočjo slovenskih veleposlaništev in na podlagi posebne raziskave o evropskih pravosodnih sistemih.
Podatki so prikazani v treh tabelah:
Tabela 1
Funkcionarji, ki vodijo vse tri veje oblasti (predsednik države, predsednik vlade, predsednik parlamenta, predsednik vrhovnega sodišča)
Tabela 2
Drugi funkcionarji (poslanec, minister, vrhovni sodnik, sodnik začetnik)
Tabela 3
Poslanci držav članic EU
Plače iz tabel 1 in 2 so primerjane tudi s podatkom o BDP/per capita.
| VIRI: |
| www.europa.eu.int/comm/eurostat |
| www.eu2006.at/en/About_the_EU/Member_States/index.html |
| www.corriere.it/english/articoli/2005/06_Giugno/08/MEP.shtml |
| www.dca.gov.uk/judicial/2004salfr.htm |
| www.parliament.uk/factsheets |
| Veleposlaništvo RS na Češkem |
| Veleposlaništvo RS na Finskem |
| Veleposlaništvo RS na Portugalskem |
Plače vodilnih funkcionarjev vseh treh vej oblasti v Sloveniji so najbolj primerljive s plačami funkcionarjev na Portugalskem. Hkrati ima Slovenija s to državo tudi primerljiv BDP/per capita, nasploh pa se tudi, poleg Grčije, omenja kot trenutno s Slovenijo primerljiva članica EU. Od novih članic EU so plače v Sloveniji višje od plač na Poljskem in Češkem (razen predsednika države), kar je prav tako skladno z višjo ravnijo BDP/per capita glede na omenjeni državi.
| VIRI: |
| * za Slovenijo: poslanec in minister z najvišjim plačnim razredom |
| www.europa.eu.int/comm/eurostat |
| www.eu2006.at/en/About_the_EU/Member_States/index.html |
| www.corriere.it/english/articoli/2005/06_Giugno/08/MEP.shtml |
| www.dca.gov.uk/judicial/2004salfr.htm |
| www.parliament.uk/factsheets |
| Veleposlaništvo RS na Češkem |
| Veleposlaništvo RS na Finskem |
| Veleposlaništvo RS na Portugalskem |
| Podatki izhajajo iz raziskave, opravljene v 40 državah članicah Sveta Evrope, Evropski odbor za učinkovitost pravosodja (CEPEJ), izdajatelj: Svet Evrope ( podatki so zbrani v prvi polovici leta 2004 in se v glavnem nanašajo na leto 2002) |
Tudi plače drugih funkcionarjev so najbolj primerljive s plačami na Portugalskem (poslanec, minister), medtem ko so plače sodnikov na Portugalskem višje. Glede vrhovnih sodnikov so plače najbolj primerljive s plačami kolegov iz Češke, glede sodnikov začetnikov pa s kolegi iz Francije. Plače v pravosodju, so v primerjavi z drugimi funkcionarji, izrazito višje predvsem v anglosaksonskih državah.
Plače slovenskih poslancev so višje kot v vseh novih članicah, od starih članic pa tudi od plač kolegov iz Portugalske in Španije, kar je primerljivo z ravnijo BDP/per capita za posamezne članice EU. Razlike so velike, saj so plače poslancev v Italiji 2,8 krat večje kot v Sloveniji, v s Slovenijo primerljivi Češki pa so več kot dvakrat manjše.
Na podlagi prikazane primerjave plač lahko zaključimo, da je položaj funkcionarjev v predstavljenih državah različen, in sicer pogojen s specifičnim zgodovinskim razvojem, splošno razvitostjo posamezne države in še posebej z višino bruto narodnega dohodka na prebivalca (npr. primerjava med Slovenijo in Portugalsko). Na tej podlagi lahko naredimo sklep, da enoten evropski sistem plač funkcionarjev ne obstaja, zaenkrat pa prav tako pa ni mogoče govoriti o enotni evropski praksi, ki bi vodila k poenotenju ureditve tega področja.
6.2. Primerjava plač sodnikov 1
Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS, ki se je posebej opredelilo do plač sodnikov, kaže podrobneje prikazati tudi mednarodno primerjavo plač sodnikov. Pregled zajema primerjavo plač sodnikov po posameznih kandidatkah in članicah EU. Sodniki so kot visoko usposobljeni strokovnjaki na splošno dobro plačani, pri čemer plače sodnikov niso le stvar ponudbe in povpraševanja, temveč plačilo običajno poudarja poseben položaj, ki ga imajo sodniki v družbi; ta je tudi v veliki meri zagotovilo njihove neodvisnosti (Tabela 4).
Tabela 4: Bruto plače sodnikov v nekaterih evropskih državah (v €)
Država | Povprečna bruto plača | Bruto plača sodnika na začetku kariere | Plača sodnika vrhovnega/ višjega pritožbenega sodišča |
| Avstrija | 21.424 | 28.146 | 110.698 |
| Bolgarija | 1.585 | 3.200 | 7.169 |
| Hrvaška | 8.800 | 21.060 | 55.512 |
| Češka republika | 5.950 | 15.153 | 47.100 |
| Danska | ni znano | 77.252 | 114.198 |
| Estonija | 4.915 | 18.744 | 25.776 |
| Finska* | 28.800 | 48.000 | 99.000 |
| Francija | 21.000 | 23.793 | 65.470 |
| Nemčija | 25.500 | 35.542 | 82.787 |
| Madžarska | 5.820 | 17.239 | 33.695 |
| Irska | 26.405 | 108.092 | 188.389 |
| Italija | ni znano | 33.352 | 108.885 |
| Latvija | 5.041 | 6.377 | 9.407 |
| Litva | 4.198 | 12.714 | 32.348 |
| Malta | ni znano | 31.627 | 36.530 |
| Nizozemska | 37.300 | 61.275 | 108.890 |
| Norveška | 42.039 | 81.083 | 114.753 |
| Poljska | 6.631 | 12.563 | 22.100 |
| Portugalska | 8.005 | 32.272 | 77.583 |
| Romunija | 2.304 | 8.406 | 13.017 |
| SČG – Srbija | 2.110 | 9.122 | 12.427 |
| Slovaška republika | 4.236 | 10.366 | 15.292 |
| Slovenija | 12.780 | 22.084 | 44.165 |
| Španija | 17.104 | 42.850 | 111.836 |
| Švedska | 22.282 | 53.278 | 88.796 |
| ZK – Anglija in Wales | 36.166 | 167.672 | 265.960 |
| ZK – Škotska | 36.166 | 218.664 | 247.180 |
* pri plačah za Finsko niso upoštevana nadomestila za počitnice.
Bolj kot sami podatki o plačah so pomembna razmerja med povprečnimi plačami v posamezni državi in plačami sodnikov na začetku kariere. V tabeli 5 so prikazana razmerja med plačami omenjenih sodnikov glede na povprečno plačo v državi, ki kažejo na relativni plačni položaj sodnikov v posamezni državi. V tabeli 6 pa so prikazana razmerja med plačami vrhovnih sodnikov oz. sodnikov višjih pritožbenih sodišč glede na plače sodnikov na začetku kariere, kar kaže na plačna razmerja znotraj sodne veje oblasti posamezne države.
_________________________
1 VIR: EVROPSKI PRAVOSODNI SISTEMI, Dejstva in številčni podatki na podlagi raziskave, opravljene v 40 državah članicah Sveta Evrope, Evropski odbor za učinkovitost pravosodja (CEPEJ), izdajatelj: Svet Evrope ( podatki so zbrani v prvi polovici leta 2004 in se v glavnem nanašajo na leto 2002)
Tabela 5: Razmerja med plačami sodnikov začetnikov in povprečjem v posamezni državi (v €)
Plačni položaj sodnika začetnika v primerjavi s povprečno plačo v državi je v Sloveniji nekoliko pod povprečjem v prikazanih evropskih državah (pri tem smo zanemarili primerjavo z Združenim Kraljestvom). Nižje razmerje od Slovenije imajo npr. »stare članice EU« Francija, Avstrija, Nemčija in Nizozemska, od novih članic EU pa Latvija.
Tabela 6: Razmerja med plačami vrhovnih sodnikov oz. sodnikov višjih pritožbenih sodišč in sodnikov začetnikov v posamezni državi (v €)
Plačni položaj vrhovnega sodnika v primerjavi s sodnikom začetnikom v državi je v Sloveniji nekoliko ugodnejši kot v večini prikazanih evropskih držav. Nižje razmerje imajo od »starih članic EU« npr. Združeno Kraljestvo, Švedska, Irska in Nizozemska, od novih članic EU pa Estonija, Latvija, Romunija, Poljska in Madžarska.
Pri zagotavljanju sodne neodvisnosti je potrebno primerjati tudi dovoljenje sodnikom, da poleg svoje funkcije opravljajo tudi druge poklice. Sistemi v posameznih državah se ločijo po tem, da v nekaterih državah dodatni poklici niso dovoljeni, v drugih pa je sodnikom dovoljeno poleg sodniškega dela opravljati tudi nekatere druge poklice.
V tabeli 7 je podrobno predstavljeno stanje v posameznih državah. Večina držav dovoljuje sodnikom, da opravljajo intelektualno in izobraževalno delo na področju prava, dovoljuje pa jim tudi izražanje v kulturi. Pogosto je uveljavljena razlika med plačanim in neplačanim delom. V večini držav pa morajo sodniki zaprositi za dovoljenje za opravljanje dodatnega poklica. Iz pripomb k odgovorom k spodnji tabeli je razvidno, da nikalen odgovor ponekod ne pomeni nujno, da obstaja popolna prepoved dodatnih zaposlitev.
Tabela 7: Dovoljenje sodnikom, da poleg funkcije sodnika lahko opravljajo delo drugega poklica
Država | Drugi poklici dovoljeni | Pripombe |
| Avstrija | da |  |
| Bolgarija | da | Sodniki lahko opravljajo znanstveno delo, učijo in sodelujejo pri pripravi zakonodajnih osnutkov. |
| Hrvaška | ne | Sodniki lahko objavljajo strokovne publikacije, sodelujejo na seminarjih in v izobraževalnih dejavnostih ter delajo kot razsodniki. |
| Češka republika | ne | Dovoljeno je znanstveno, pedagoško in umetniško delo, prav tako delo v posvetovalnih telesih ministrstva, vlade in parlamenta. |
| Danska | da | |
| Estonija | da | Plačane službe so prepovedane, razen poučevanja in znanstvenega dela. |
| Finska | da | Teoretično so drugi poklici mogoči, v praksi pa je tega zelo malo. |
| Francija | da | Delo razsodnika ali svetovalca ni dovoljeno. |
| NJR Makedonija | ne | Dovoljeno je neplačano poučevanje ali delo na univerzi. |
| Nemčija | da | Izobraževalno in znanstveno delo dovoljeni. Pod določenimi pogoji je dovoljeno delo razsodnika. |
| Grčija | ne | Izjemoma sta dovoljena članstvo v Atenski akademiji in poučevanje. |
| Madžarska | da | Dovoljeno je delo profesorja, prepovedano pa delo razsodnika ali svetovalca. |
| Irska | ne | |
| Italija | da | Drugo delo je dovoljeno le z dovoljenjem Pravosodnega sveta. |
| Latvija | da | Dovoljeno je poučevanje na univerzi. |
| Litva | ne | Dovoljeni sta le delo univerzitetnega profesorja in ustvarjalno delo. |
| Malta | ne | |
| Nizozemska | da | Vse dodatne službe sodnikov so navedene v javnem registru. |
| Norveška | da | Za vsako delo, ki bi lahko vplivalo na sodno delo, je potrebno dovoljenje. |
| Poljska | da | Z dovoljenjem lahko sodniki delajo kot univerzitetni profesorji. |
| Portugalska | ne | Dovoljeni sta neplačano poučevanje in raziskovalno delo na pravnem področju. |
| Romunija | da | Dovoljeno je poučevanje v visokem šolstvu. |
| SČG – Srbija | ne | |
| Slovaška republika | ne | Znanstveno in pedagoško delo, poučevanje, literarna, publicistična in umetniška dejavnost so dovoljene, le če ne ovirajo opravljanja sodniških nalog. |
| Slovenija | da | Poučevanje, objavljanje, znanstveno in raziskovalno delo so dovoljeni. |
| Španija | ne | Plačane službe so prepovedane, razen poučevanja, umetniških dejavnosti in objavljanja. |
| Švedska | da | Poklic v prostem času je dovoljen. |
| Švica | da | |
| Turčija | ne | |
| ZK – Anglija in Wales | da | Sodniki, zaposleni za polni delovni čas, ne smejo opravljati druge službe, za katero prejemajo plačilo. |
| ZK – Severna Irska | ne | |
Na podlagi gornjega pregleda lahko ugotovimo, da je ureditev v Sloveniji podobna ureditvam v ostalih državah.
7. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona
Sprejem Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju ne bo imel drugih posledic.
II. BESEDILO ČLENOV ZAKONA
1. člen
V drugem, tretjem, četrtem in petem odstavku 3. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 110/06-uradno prečiščeno besedilo) se za besedilom »pogodba o zaposlitvi« v ustreznem sklonu doda besedilo »oziroma sklep« v ustreznem sklonu.
2. člen
(1) V prvem odstavku 3. a člena se beseda »ali« nadomesti z besedilom »oziroma sklepu s katerim je določena plača« in na koncu stavka pred piko doda besedilo,«, oziroma sklep, s katerim se odpravijo neskladnosti«.
(2) V 48. členu se v drugem odstavku za besedilom »pogodbi o zaposlitvi« doda besedilo »oziroma sklep«, in v zadnjem stavku za besedo »aneksa«, besedilo »oziroma sklepa«.
3. člen
Besedilo 8. člena se spremeni tako, da se glasi:
»8. člen
(tarifni razredi in ravni potrebne usposobljenosti)
(1) Osnovne plače javnih uslužbencev se določajo tudi na podlagi uvrstitve delovnih mest in nazivov v tarifne razrede. Tarifni razredi izražajo stopnjo zahtevnosti delovnih mest in nazivov glede na zahtevano izobrazbo oziroma usposobljenost.
(2) Najnižji možni plačni razred brez napredovanja za posamezen tarifni razred se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
(3) Tarifni razredi so:
| Tarifni razred | Uspešno končano izobraževanje oziroma pridobljena usposobljenost, ki je praviloma potrebna za opravljanje delovnih nalog | Raven izobrazbe |
I. | - nepopolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe
- popolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe
- nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe | 11001
11002
11003 |
II. | - popolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe | 12001 |
III. | - nižja poklicna izobrazba | 13001 |
IV. | - srednja poklicna izobrazba | 14001 |
V. | - srednja strokovna izobrazba
- srednja splošna izobrazba | 15001
15002 |
VI. | - višja strokovna izobrazba
- višješolska izobrazba (prejšnja) | 16101
16102 |
VII/1. | - specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja)
- visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja)
- visokošolska strokovna izobrazba
- visokošolska univerzitetna izobrazba | 16201
16202
16203
16204 |
VII/2. | - specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja)
- visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja)
- magistrska izobrazba | 17001
17002
17003 |
VIII. | - specializacija po univerzitetni izobrazbi (prejšnja)
- magisterij znanosti (prejšnji)
- državni pravniški izpit
- specializacija v zdravstvu | 18101
18102 |
IX. | - doktorat znanosti (prejšnji)
- doktorat znanosti | 18201
18202 |
Izraz »prejšnja« in »raven izobrazbe« iz predhodnega odstavka je uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06).
4. člen
Drugi odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Uvrstitev posameznih funkcij v plačne razrede je določena v prilogi 3 tega zakona.«
5. člen
Drugi odstavek 13. člena spremeni tako, da se glasi:
»(2) Delovna mesta oziroma nazivi v plačnih skupinah D, E, F, G, H in J ter v plačnih podskupinah C1, C2, C3, C5 in C6 se uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti, v plačni skupini C4 z uredbo in v plačni skupini I z uredbo ali s kolektivnimi pogodbami.«
6. člen
V petem odstavku 16. člena se besedilo »z drugim« nadomesti z besedilom »s prvim«.
7. člen
Besedilo 19. člena se spremeni tako, da se glasi:
»19. člen
(Določitev plačnega razreda ob zaposlitvi premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv )
Ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv se javni uslužbenec uvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje, oziroma na katerega je bil premeščen oziroma v plačni razred v katerega je uvrščen naziv v katerega je imenovan. Če obstajajo za to utemeljeni razlogi, se lahko javnega uslužbenca ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv, uvrsti v plačni razred, ki je za enega ali dva plačna razreda višji od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva.«
8. člen
VI. Poglavje - DELOVNA USPEŠNOST – se na novo glasi:
»21. člen
(opredelitev delovne uspešnosti)
(1) Javni uslužbenci so lahko upravičeni do:
- redne delovne uspešnosti,
- delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela in
- delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.
(2) Funkcionarji, za katere to določa ta zakon, so lahko upravičeni do delovne uspešnosti iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka tega člena.
a) Redna delovna uspešnost
22. člen
(obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti)
(1) Skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti znaša najmanj 2% in ne več kot 5% letnih sredstev za osnovne plače. Skupen obseg sredstev za redno delovno uspešnost za plačilo ravnateljev,direktorjev in tajnikov se oblikuje in izkazuje ločeno.
(2) Skupen obseg sredstev za vsako leto se za javne uslužbence določi s kolektivno pogodbo za javni sektor, za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce pa z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna.
(3) Del plače za redno delovno uspešnost ne pripada funkcionarjem, razen sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem.
22. a člen
(del plače za redno delovno uspešnost javnih uslužbencev)
(1) Del plače za redno delovno uspešnost pripada javnemu uslužbencu, ki je v obdobju, za katerega se izplačuje, pri opravljanju svojih rednih delovnih nalog dosegel nadpovprečne delovne rezultate. Ta del plače lahko letno znaša največ dve osnovni mesečni plači javnega uslužbenca, pri čemer se kot osnova upošteva višina osnovne plače javnega uslužbenca v mesecu decembru preteklega leta. Del plače za delovno uspešnost se izplača najmanj dvakrat letno, razen če ni s kolektivno pogodbo ali z aktom, izdanim na podlagi zakona, urejeno drugače.
(2) Del plače za redno delovno uspešnost se javnemu uslužbencu določi na podlagi meril in kriterijev, dogovorjenih s kolektivno pogodbo za javni sektor.
(3) Višino dela plače za redno delovno uspešnost ravnateljev, direktorjev in tajnikov določi organ, pristojen za njihovo imenovanje na podlagi meril, ki jih določi pristojni minister.
22. b člen
(del plače za redno delovno uspešnost sodnikov)
(1) Sodniku, ki je v tekočem letu dosegel nadpovprečne delovne rezultate, pripada del plače za redno delovno uspešnost. Ta del plače lahko letno znaša največ dve osnovni mesečni plači sodnika, pri čemer se kot osnova upošteva višina osnovne plače sodnika v mesecu decembru preteklega leta.
(2) O višini in izplačilu dela plače za redno delovno uspešnost odloči predsednik sodišča. O višini in izplačilu dela plače za redno delovno uspešnost predsednika sodišča odloči predsednik neposredno višjega sodišča. Predsedniku Vrhovnega sodišča del plače za redno delovno uspešnost ne pripada.
(3) Predsednik sodišča vrednoti delovne rezultate sodnika ob smiselni uporabi kriterijev iz 29. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 41/06-uradno prečiščeno besedilo in 17/06).
(4) Redna delovna uspešnost se sodniku izplača enkrat letno.
(5) Sodnik, ki se z višino izplačila dela plače za redno delovno uspešnost ne strinja, lahko v osmih dneh od izplačila napove pritožbo. V primeru napovedi pritožbe predsednik sodišča v osmih dneh izdela obrazložitev in jo vroči sodniku. Sodnik zoper tako obrazloženo odločitev predsednika sodišča lahko vloži pritožbo, ki ne zadrži izvršitve, v osmih dneh na personalni svet neposredno višjega sodišča, sodnik Vrhovnega sodišča pa na personalni svet Vrhovnega sodišča RS.
22. c člen
(del plače za redno delovno uspešnost državnih tožilcev)
(1) Državnemu tožilcu oziroma pomočniku državnega tožilca (v nadaljnjem besedilu državni tožilec), ki je v tekočem letu dosegel nadpovprečne delovne rezultate, pripada del plače za redno delovno uspešnost. Ta del plače lahko letno znaša največ dve osnovni mesečni plači državnega tožilca, pri čemer se kot osnova upošteva višina osnovne plače državnega tožilca v mesecu decembru preteklega leta.
(2) O višini in izplačilu dela plače za redno delovno uspešnost odloči vodja državnega tožilstva. O višini in izplačilu dela plače za redno delovno uspešnost vodje državnega tožilstva odloči generalni državni tožilec. Generalnemu državnemu tožilcu del plače za redno delovno uspešnost ne pripada.
(3) Vodja državnega tožilstva vrednoti delovne rezultate državnega tožilca ob smiselni uporabi kriterijev iz 23. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 50/06- uradno prečiščeno besedilo) in 29. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 41/06- uradno prečiščeno besedilo in 17/06).
(4) Redno delovno uspešnost se državnemu tožilcu izplača enkrat letno.
(5) Državni tožilec, ki se z višino izplačila dela plače za redno delovno uspešnost ne strinja, lahko v osmih dneh od izplačila napove pritožbo. V primeru napovedi pritožbe vodja državnega tožilstva v osmih dneh izdela obrazložitev in jo vroči državnemu tožilcu. Državni tožilec zoper tako obrazloženo odločitev vodje državnega tožilstva lahko vloži pritožbo, ki ne zadrži izvršitve, v osmih dneh na državnotožilski svet.
22. č člen
(del plače za redno delovno uspešnost državnih pravobranilcev)
(1) Državnemu pravobranilcu oziroma pomočniku državnega pravobranilca (v nadaljnjem besedilu državni pravobranilec), ki je v tekočem letu dosegel nadpovprečne delovne rezultate, pripada del plače za redno delovno uspešnost. Ta del plače lahko letno znaša največ dve osnovni mesečni plači državnega pravobranilca, pri čemer se kot osnova upošteva višina osnovne plače državnega pravobranilca v mesecu decembru preteklega leta.
(2) O višini in izplačilu dela plače za redno delovno uspešnost odloči generalni državni pravobranilec. Generalnemu državnemu pravobranilcu del plače za redno delovno uspešnost ne pripada.
(3) Generalni državni pravobranilec vrednoti delovne rezultate državnega pravobranilca ob smiselni uporabi kriterijev iz 51. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 41/06- uradno prečiščeno besedilo).
(4) Redno delovno uspešnost se državnemu pravobranilcu izplača enkrat letno.
(5) Državni pravobranilec, ki se z višino izplačila dela plače za redno delovno uspešnost ne strinja, lahko v osmih dneh od izplačila napove pritožbo. V primeru napovedi pritožbe generalni državni pravobranilec v osmih dneh izdela obrazložitev in jo vroči državnemu pravobranilcu. Državni pravobranilec zoper tako obrazloženo odločitev generalnega državnega pravobranilca lahko vloži pritožbo, ki ne zadrži izvršitve, v osmih dneh na personalno komisijo.
b) Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela
22. d člen
(sredstva za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela)
(1) Uporabniki proračuna lahko v primerih, ko to določa ta zakon, izplačujejo sredstva za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela nad omejitvijo iz 22. člena, če imajo za ta namen na razpolago sredstva iz prihrankov sredstev za plače, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev, sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev ali nezasedenih delovnih mest oziroma nezasedenih sodniških mest, mest državnih tožilcev in mest državnih pravobranilcev, za katera so bila predvidena sredstva v finančnem načrtu uporabnika proračuna, in sredstev za posebne projekte.
(2) Posebni projekti, za izvajanje katerih je dovoljeno izplačevati del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, se za javne uslužbence določijo z aktom vlade. Za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce se posebni projekti in obseg sredstev, namenjen za plačilo povečanega obsega dela iz naslova teh projektov, določijo z državnim proračunom.
22. e člen
(plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela javnih uslužbencev)
(1) Javnemu uslužbencu se lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za opravljeno delo, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je na ta način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proračuna. Pisno odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sprejme predstojnik oziroma direktor uporabnika proračuna za posamezni mesec na podlagi pisnega dogovora med javnim uslužbencem in predstojnikom oziroma direktorjem ali javnim uslužbencem, pooblaščenim za organizacijo dela, ki ga lahko skleneta za daljše obdobje.
(2) Javnim uslužbencem v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih in visokošolskih zavodih se lahko, v okviru povečanega obsega dela iz prejšnjega odstavka, določi obseg dodatne tedenske učne obveznosti oziroma obseg dodatne tedenske pedagoške obveznosti le v obsegu in pod pogoji, določenimi z zakoni, ki urejajo organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja oziroma visokošolskega izobraževanja.
(3) Vlada z uredbo določi pogoje, merila in obseg dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela iz prvega odstavka tega člena, vključno s Slovensko vojsko, razen za javne uslužbence v drugih državnih organih, kot jih določa Zakon o javnih uslužbencih, za katere se pogoje in obseg dela plače za plačilo delovne uspešnosti določi z zakonom oziroma s splošnim aktom, izdanim na podlagi zakona.
(4) Del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela iz drugega odstavka tega člena se obračuna enako kot redna učna oziroma pedagoška obveznost.
22. f člen
(plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sodnikov)
(1) Če je mogoče zagotoviti učinkovito izvajanje pristojnosti sodišča tako, da se poveča obseg dela za posamezne sodnike na istem sodišču ali drugem sodišču enakega oziroma nižjega položaja, lahko predsednik sodišča, na podlagi dogovora s sodnikom, sprejme pisno odločitev o povečanem obsegu dela in o plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela posameznega sodnika.
(2) Predsednik sodišča pripravi predlog opravljanja povečanega obsega dela, ki vsebuje tudi predlog višine plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sodnika in ga, če gre za izvajanje posebnih projektov, pošlje v potrditev Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije. Če Vrhovno sodišče Republike Slovenije predlog potrdi, sodišču tudi zagotovi ustrezna sredstva za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko predlog predsednika sodišča spremeni oziroma dopolni. Na podlagi potrjenega predloga predsednik sodišča sklene s sodnikom pisni dogovor o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela.
(3) Pisni dogovor se pošlje v vednost predsedniku neposredno višjega sodišča in ministrstvu, pristojnemu za pravosodje ter Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, če mu ni bil že predhodno poslan v potrditev.
(4) Podrobnejše pogoje, merila in obseg plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela določi sodni svet, ta pa morajo biti določena tako, da se poleg števila rešenih zadev lahko upoštevajo tudi narava, starost in vrsta zadev ter stopnja znanja in izkušenj, ki so potrebna za odločanje. Del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela lahko znaša največ 20% osnovne plače sodnika. V primeru, da se sodniku izplačuje del plače za povečan obseg dela iz naslova posebnih projektov, lahko del plače za povečan obseg dela znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 50% osnovne plače.
(5) Akt sodnega sveta iz četrtega odstavka tega člena se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
22. g člen
(plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela državnih tožilcev)
(1) Državnemu tožilcu se lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, če je na ta način mogoče zagotoviti učinkovito izvajanje pristojnosti državnega tožilstva. Pisno odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sprejme pristojni vodja državnega tožilstva, na podlagi pisnega dogovora z državnim tožilcem.
(2) Pogoje, merila in obseg plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela predpiše državnotožilski svet. Pogoji in merila za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela morajo biti predpisani tako, da se ne upošteva zgolj količina rešenih zadev oziroma opravljenega dela. Del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela lahko znaša največ 20% osnovne plače državnega tožilca. V primeru, da se državnemu tožilcu izplačuje del plače za povečan obseg dela iz naslova posebnih projektov, lahko del plače za povečan obseg dela znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 50% osnovne plače.
(3) Akt državnotožilskega sveta iz drugega odstavka tega člena se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
22. h člen
(plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela državnih pravobranilcev)
(1) Državnemu pravobranilcu se lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, če je na ta način mogoče zagotoviti učinkovito izvajanje pristojnosti državnega pravobranilstva. Pisno odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sprejme generalni državni pravobranilec, na podlagi pisnega dogovora z državnim pravobranilcem oziroma pomočnikom državnega pravobranilca.
(2) Pogoje, merila in obseg plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela določi vlada z uredbo. Pogoji in merila za plačilo povečanega obsega dela morajo biti predpisani tako, da se ne upošteva zgolj količina rešenih zadev oziroma opravljenega dela. Del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela lahko znaša največ 20% osnovne plače državnega pravobranilca. V primeru, da se državnemu pravobranilcu izplačuje del plače za povečan obseg dela iz naslova posebnih projektov, lahko del plače za povečan obseg dela znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 50% osnovne plače.
c) Delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu
22. i člen
(obseg sredstev iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu)
(1) Uporabniki proračuna, ki poleg sredstev za izvajanje javne službe pridobivajo sredstva s prodajo blaga in storitev na trgu, del tako pridobljenih sredstev uporabijo za plačilo delovne uspešnosti iz tega naslova in s tem povečajo obseg sredstev nad omejitvijo iz 22. člena zakona.
(2) Vlada z uredbo določi prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu in zgornji obseg sredstev, ki se lahko uporabi za plačilo povečane delovne uspešnosti iz prejšnjega odstavka. Z uredbo se lahko določi, da se za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu namenijo tudi nekateri nejavni prihodki za javno službo.
22. j člen
(pogoji za izplačilo sredstev iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu)
(1) Uporabnik proračuna lahko uporabi sredstva iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, za plačilo delovne uspešnosti, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. opravlja storitve javne službe v dogovorjenem obsegu in kakovosti na podlagi sprejetih programov dela, katerih sestavni del je obseg posamezne javne službe, ki ga je potrdil financer in finančni načrt za izvajanje posamezne javne službe oziroma v skladu s pogodbo o opravljanju storitev javne službe,
2. v letnem poročilu za preteklo leto izkazuje izravnane prihodke in odhodke oziroma presežek prihodkov nad odhodki za izvajanje javne službe,
3. v letnem poročilu za preteklo leto izkazuje presežek prihodkov nad odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu,
4. v letnih poročilih za pretekla tri leta kumulativno ne izkazuje presežka odhodkov nad prihodki iz izvajanja javne službe in od prodaje blaga in storitev na trgu,
5. ima sprejet celoten program dela in celoten finančni načrt za tekoče leto,
6. ima normative za delitev stroškov, ki nastanejo pri opravljanju javne službe oziroma prodaji blaga in storitev na trgu.
(2) Uporabnik proračuna izkazuje izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena na podlagi obrazca, ki ga za izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti določi pravilnik, ki ureja sestavljanje letnih poročil za proračun, uporabnike proračuna in druge osebe javnega prava.
22. k člen
(odločanje o razdelitvi in izplačilu sredstev)
(1) Višino sredstev, namenjeno izplačilu dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, določi direktor po predhodnem dogovoru z reprezentativnimi sindikati.
(2) Višino sredstev, namenjeno izplačilu dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu direktorja, ravnatelja in tajnika določi organ pristojen za njihovo imenovanje.
(3) Dinamiko izplačil dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu določi organ upravljanja uporabnika proračuna na predlog direktorja.
9. člen
V 23. členu se v tretjem odstavku črta besedilo »če tako določa zakon«.
10. člen
V tretjem odstavku 25. člena se za besedilom »v višini« doda besedilo »0,3% od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe.«, nadaljnje besedilo pa se črta.
11. člen
(1) V prvem odstavku 28. člena se za besedilom »javnim uslužbencem in sodnikom« črta besedilo »sodnikom za prekrške«.
(2) V 1. alineji drugega odstavka se na koncu stavka doda besedilo »ter novinarje Javnega zavoda RTV Slovenija.«
(3) V 3. alineji drugega odstavka se črta besedilo »sodnike za prekrške«.
(4) V tretjem odstavku se črta besedilo »svet sodnikov za prekrške za sodnike za prekrške«.
12. člen
(1) Tretji odstavek 32. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Javnim uslužbencem pripada tudi dodatek za stalno pripravljenost.«
(2) V petem odstavku se črta besedilo »za funkcionarje iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona določi z zakonom,«, beseda »pa« se zamenja z besedo »določi«.
13. člen
Za 32. členom se dodata nova 32. a in 32. b člen, ki se glasita:
»32. a člen
(dodatki za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce)
(1) Sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem (v nadaljnjem besedilu zaposleni) pripadajo dodatki v naslednjih višinah:
– za mentorstvo za največ 40 ur mesečno, pri čemer je dodatek za mentorstvo določen v višini 20% urne postavke osnovne plače mentorja in se obračunava le za čas, ko zaposleni dela v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada;
– za specializacijo, magisterij in doktorat, pri čemer je dodatek določen v nominalnem znesku, in sicer dodatek za specializacijo znaša 45,00 €, za magisterij 70,00 € in za doktorat 115,00 € ;
– dodatek za delo preko polnega delovnega časa v višini 30 % urne postavke osnovne plače, ki se obračuna le za čas, ko zaposleni dela preko polnega delovnega časa;
– za delo ponoči v višini 30 % urne postavke osnovne plače;
– za delo v nedeljo ali delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan v višini 65 % urne postavke osnovne plače, ki se obračuna le za čas dela v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan;
– za delo v manj ugodnih delovnih pogojih, za katero se šteje delo preiskovalnega sodnika in državnega tožilca na ogledih krajev kaznivih dejanj, v višini 10% urne postavke osnovne plače;
– za ure stalne pripravljenosti zaradi zagotavljanja možnosti prihoda na delovno mesto v višini 20 % urne postavke osnovne plače, pri čemer se čas stalne pripravljenosti ne šteje v delovni čas.«
(2) Dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času in v manj ugodnih delovnih pogojih pripadajo le za čas dela v manj ugodnem delovnem času ali manj ugodnih delovnih pogojih.«
32. b člen
(položajni dodatki za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce)
(1) Sodniku, ki vodi notranjo organizacijsko enoto, pripada položajni dodatek v odstotku od njegove osnovne plače, in sicer:
- 13% če vodi oddelek z najmanj dvajsetimi razporejenimi sodniki
- 10 %, če vodi oddelek z najmanj desetimi razporejenimi sodniki ali oddelke
oziroma organizacijske enote na Vrhovnem sodišču
- 8 %, če vodi oddelek z najmanj petimi razporejenimi sodniki
- 5 %, če vodi oddelek z najmanj tremi razporejenimi sodniki ali službo za
informatiko.
Sodniku, ki vodi zunanjo organizacijsko enoto, pripada položajni dodatek v višini 10 % njegove osnovne plače.
(2) Državnemu tožilcu, ki vodi notranjo organizacijsko enoto, pripada položajni dodatek v odstotku od njegove osnovne plače in sicer:
- 10 % če vodi oddelek z najmanj desetimi razporejenimi državnimi tožilci ali oddelek oziroma organizacijsko enoto na Vrhovnem državnem tožilstvu
- 8 % če vodi oddelek z najmanj petimi razporejenimi državnimi tožilci
- 5% če vodi oddelek z najmanj tremi razporejenimi državnimi tožilci ali
službo za informatiko.
Državnemu tožilcu, ki vodi zunanjo organizacijsko enoto, pripada položajni dodatek v višini 10 % njegove osnovne plače.
(3) Državnemu pravobranilcu, ki vodi notranjo organizacijsko enoto, pripada položajni dodatek v odstotku od njegove osnovne plače, in sicer:
- 10 %, če vodi oddelek z najmanj desetimi razporejenimi državnimi pravobranilci
- 8 %, če vodi notranji oddelek z najmanj petimi državnimi pravobranilci
- 5 %, če vodi službo z najmanj tremi državnimi pravobranilci ali službo za informatiko.
Državnemu pravobranilcu, ki vodi zunanjo organizacijsko enoto, pripada položajni dodatek v višini 10 % njegove osnovne plače.«
14. člen
Doda se nov 42. a člen, ki se glasi:»42. a člen
(naknaden pristop h kolektivnim pogodbam)
(1) Reprezentativni sindikati lahko naknadno, ne glede na soglasje strank, pristopijo h kolektivni pogodbi, ki ureja plače v javnem sektorju, ki jo je sklenil eden ali več reprezentativnih sindikatov in Vlada Republike Slovenije ali od nje pooblaščeno ministrstvo oziroma drug z zakonom pooblaščen organ. Pristop ima pravne učinke od dneva, ko so o njem obveščeni podpisniki kolektivne pogodbe.
(2) Pisni pristop iz prejšnjega odstavka se objavi na enak način, kot se objavi kolektivna pogodba, h kateri pristopajo reprezentativni sindikati.«(1) Prvi odstavek 49. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če bi javni uslužbenec, ustavni sodnik, sodnik, državni tožilec ali državni pravobranilec po določitvi plače v skladu z 49. f členom tega zakona prejel plačo v nižjem znesku, kot je znesek plače, določene po predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač po tem zakonu, se mu do izenačitve obeh zneskov izplačuje višji znesek plače.«
(2) Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če bi funkcionar iz plačne podskupine A1, A2, A4 (razen ustavni sodnik, državni tožilec in državni pravobranilec) in A5 po določitvi plače v skladu z 49. f členom tega zakona, prejel plačo v znesku, ki je za več kot pet odstotkov nižji od zneska plače, določene po predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač po tem zakonu, se mu do izenačitve obeh zneskov izplačuje znesek, ki je za pet odstotkov nižji od zneska plače, določene po predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač funkcionarjev po tem zakonu.«
(3) Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.
(4) V sedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se črta besedilo »oziroma nadpovprečna obremenjenost«.
(5) V sedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo »drugega odstavka« nadomesti z besedilom »prvega odstavka«.
16. člen
(1) V prvem odstavku 49. a člena se za besedo »«nazive« doda besedilo » ter funkcije«.
(2) Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Nominalni znesek osnovne plače funkcije, ki je podlaga za prevedbo, se določi na naslednji način:
a. nominalni znesek osnovne plače funkcij izvršilne oblasti (plačna podskupina A1), razen državnih sekretarjev in članov državne revizijske komisije, se določi tako, da se koeficient za določitev plače poveča za funkcijski dodatek, tako povečan koeficient pa se pomnoži z veljavno osnovo za določitev plač funkcionarjev. Nominalni znesek osnovne plače državnih sekretarjev in članov državne revizijske komisije se določi tako, da se količnik za določitev plače pomnoži z veljavno osnovo za obračun plač javnih uslužbencev, in temu prišteje znesek sredstev za delovno uspešnost;
b. nominalni znesek osnovne plače funkcij zakonodajne oblasti (plačna podskupina A2) se določi tako, da se koeficient za določitev plače poveča za funkcijski dodatek, tako povečan koeficient pa se pomnoži z veljavno osnovo za določitev plač funkcionarjev;
c. nominalni znesek osnovne plače funkcij sodne oblasti (plačna podskupina A3) se določi tako, da se koeficient za določitev plače poveča za sodniški dodatek zaradi nezdružljivosti sodniške funkcije, tako povečan koeficient pa se pomnoži z veljavno osnovo za določitev plač funkcionarjev. Pri predsednikih in podpredsednikih sodišč se koeficient, povečan za sodniški dodatek zaradi nezdružljivosti sodniške funkcije, poveča še za dodatek za vodstveno funkcijo;
d. nominalni znesek osnovne plače funkcij drugih državnih organov (plačna podskupina A4) se določi tako, da se koeficient za določitev plače poveča za funkcijski dodatek, tako povečan koeficient pa se pomnoži z veljavno osnovo za določitev plač funkcionarjev. Pri vodjih in namestnikih vodij državnih tožilstev, generalnemu državnemu pravobranilcu in namestniku generalnega državnega pravobranilca se koeficient, povečan za dodatek zaradi nezdružljivosti funkcije, poveča še za dodatek za vodstveno funkcijo.«
17. člen
V 49. b členu se v prvem odstavku pred besedilom » Plačne skupine C do J« doda besedilo, ki se glasi:
»Plačna skupina A
e. funkcijski dodatek v višini, določeni za določitev plače po predpisih in drugih pravnih aktih, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona,
f. delovna uspešnost, določena v predpisih in drugih pravnih aktih za državne sekretarje in člane državne revizijske komisije, ki niso upravičeni do funkcijskega dodatka.«
V istem odstavku se pod navedbo »Plačna skupina G – Delovna mesta na področju kulture in informiranja« pri Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji v 1. alineji spremeni besedilo v oklepaju tako, da se glasi:
»dodatek za posebno naravo dela oziroma posebne obremenitve in odgovornosti za nosilne poklice oziroma za pridobljeni strokovni naziv«.
»V istem odstavku se pod navedbo »Plačna skupina G – Delovna mesta na področju kulture in informiranja Kolektivna pogodba Javnega zavoda RTV Slovenija:
- od 100. člena do vključno 116. člena
- 121. člen in
- 122. člen.
Aneks k tej pogodbi z dne 29.3.1996.«
nadomesti z besedilom:
» Kolektivna pogodba Javnega zavoda RTV Slovenija (veljavnost od 1. 8. 1992):
– 111. člen (dodatek na osnovno plačo za dodatna znanja)
– 112. člen (osnovna plača po posebni pogodbi o zaposlitvi)
– 116. člen, četrti odstavek (dodatek za stalnost); za vse zaposlene v skladu s KP RTV Slovenija se upošteva enoten dodatek v višini 0,60 % za vsako dopolnjeno leto delovne dobe. Dodatek, do katerega je upravičen javni uslužbenec, se prišteje k osnovnemu količniku in je sestavni del prevedene plače.
V skladu z 49. č členom tega zakona se javnim uslužbencem v JZ RTV Slovenija ob prevedbi po tem zakonu lahko upošteva število napredovanj, ki bi jih javni uslužbenec dosegel, če bi glede na število let, ko je delal na enakih delovnih mestih ali delovnih mestih podobne zahtevnosti, napredoval vsaka tri leta za 1 plačni razred, vendar pa največ za 5 plačnih razredov, pri čemer merila o napredovanju partnerji določijo z dogovorom.
Javni uslužbenec, ki se mu ob prevedbi upošteva 112. člen KP JZ RTV SLO (veljavnost 1.8.1992), je lahko upravičen tudi do preostanka plačnih razredov za napredovanje iz prejšnjega stavka.
V prevedbo se vštevajo aneksi k pogodbam o zaposlitvi po Pravilniku o napredovanju in nagrajevanju delavcev JZ RTV SLO, za katere se ugotovi, da imajo pravno podlago.
Če je javnemu uslužbencu ob prevedbi upoštevan aneks po pravilniku iz prejšnjega stavka, je lahko upravičen tudi do preostanka napredovanja do petih plačnih razredov.
V istem odstavku se pod navedbo »Plačna skupina I – Delovna mesta v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih ter pri drugih uporabnikih proračuna« pri Kolektivni pogodbi delavcev zdravstvenega zavarovanja Slovenije 3. alineja spremeni tako, da se glasi:
»- 214. člen (funkcijski dodatek, razen dodatka za odgovornost za koordinacijo dela v skupini (zadnja alineja točke a) in dodatka iz točke f),«
Doda se nova 4. alineja, ki se glasi:
»- 215. člen (dodatki, ki izhajajo iz posebnih pooblastil in psihičnih obremenitev),«
V istem odstavku se pri isti plačni skupini pri navedbi Kolektivne pogodbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije doda besedilo v oklepaju, ki se glasi:
»(prečiščeno besedilo 22.11.2000 in sprememba 23.5.2001)«, v drugi alineji se za številom 14. doda črka a.
Doda se nova 3. alineja, ki se glasi:
»- 17. člen (dodatek za posebno odgovornost).«
Doda se nova 4. alineja, ki se glasi:
»-19. b člen (dodatek zaradi posebnih naporov in psihofizičnih obremenitev), le za tiste javne uslužbence, ki niso urejeni v Uredbi o plačah direktorjev.
18. člen
V 49. c členu se dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Nominalni znesek osnovne plače funkcije, izračunan v skladu z 49. a in 49. b členom tega zakona se prevede v plačni razred po tem zakonu z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1 tega zakona. Prevedba se določi z aktom organa uporabnika proračuna, ki je pristojen za urejanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij.
(4) Nominalni znesek osnovne plače funkcionarja, izračunan v skladu z 49. a in 49. b členom tega zakona, se prevede v plačni razred po tem zakonu z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1 tega zakona, vendar ne nižje kot v plačni razred, ki je za toliko razredov višji od plačnega razreda funkcije, kot jih je funkcionar dosegel do dneva prevedbe. Prevedba se določi z aktom organa uporabnika proračuna, ki je pristojen za urejanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij.«19. člen
(1) Sedmi odstavek 49. č člena se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Funkcionarjem plačne podskupine A1, A2, A3 in A4, ki jim pripada višja osnovna plača od prevedene osnovne plače, določene v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do začetka obračuna plač funkcionarjem po tem zakonu, se nastalo nesorazmerje odpravi na naslednji način:
a. nesorazmerja v osnovnih plačah, ki so večja od štirih plačnih razredov, se odpravijo s 1. januarjem 2008 v višini nesorazmerja nad štirimi plačnimi razredi,
b. preostala nesorazmerja v osnovnih plačah se odpravijo v obdobju od leta 2008 do leta 2009 z naslednjo dinamiko:
- 1/3 nesorazmerja se odpravi s 1.1.2008
- 1/3 nesorazmerja se odpravi s 1.7.2008
- 1/3 nesorazmerja se odpravi s 1.7.2009.«
(2) Za sedmim odstavkom se dodajo novi osmi, deveti, deseti, enajsti in dvanajsti odstavek, ki se glasijo:
»(8) Funkcionarjem, ki jim pripada nižja osnovna plača od prevedene osnovne plače, določene v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do začetka obračuna plač po tem zakonu, se nastalo nesorazmerje odpravi s 1. januarjem 2008, pri čemer se upošteva določba 49. člena tega zakona.
(9) V primerih, ko se osnovne plače funkcij v primerjavi s prevedenimi povečujejo, pripada funkcionarjem, ki nastopijo funkcijo po 1. januarju 2008, osnovna plača v višini osnovne plače, ki je bila določena za to funkcijo s prevedbo v skladu s tretjim odstavkom 49. c člena tega zakona, povečano za delež, za kolikor so bila odpravljena nesorazmerja do dneva nastopa funkcije.
(10) V primerih, ko se osnovne plače funkcij v primerjavi s prevedenimi znižujejo, pripada funkcionarjem, ki nastopijo funkcijo po 1. januarju 2008, osnovna plača funkcije, kot je določena v prilogi 3 tega zakona.
(11) Na način iz devetega odstavka tega člena se določijo tudi plače javnih uslužbencev, ki se zaposlijo oziroma so premeščeni ali imenovani v naziv po prvem obračunu plač v skladu s tem zakonom.
(12) Če se javnemu uslužbencu ali funkcionarju ob zaposlitvi, premestitvi, imenovanju oziroma izvolitvi, določi višji plačni razred od plačnega razreda delovnega mesta, naziva ali funkcije, se dodani plačni razredi prištejejo plačnemu razredu, določenemu po devetem, desetem in enajstem odstavku.«
Za drugim odstavkom 49. d člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Določbi prejšnjih dveh odstavkov se smiselno uporabljata tudi za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce.«
21. člen
V 49. e členu se za besedilom »javni uslužbenec« doda besedilo »oziroma funkcionar«.
22. člen
Naslov 3. točke XIII. Poglavja se dopolni tako, da se glasi:
»3. PRIMERJAVA MED PLAČO JAVNEGA USLUŽBENCA IN FUNKCIONARJA PRED IN PO ZAČETKU UPORABE TEGA ZAKONA »
23. člen
(1) V drugem in tretjem odstavku 49. f člena se črta besedilo »oziroma nadpovprečna obremenjenost«.
(2) Dodajo se novi peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(5) Primerljivi znesek plače, določen po predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač funkcionarjev po tem zakonu, je plača za mesec pred prvim izplačilom plač po tem zakonu, izračunana za polni delovni čas (174 delovnih ur). Pri izračunu se upošteva koeficient za določitev plače funkcionarja, funkcijski dodatek oziroma dodatek za nezdružljivost oziroma delovna uspešnost za državne sekretarje in člane državne revizijske komisije in dodatek za delovno dobo.
(6) Primerljivi znesek plače, določen po tem zakonu, je plača funkcionarja, obračunana za polni delovni čas (174 delovnih ur). Pri izračunu se upošteva osnovna plača, korigirana za morebitno odpravo nesorazmerja v osnovni plači in dodatek za delovno dobo.
(7) V kolikor je primerljivi znesek plače ustavnega sodnika, sodnika, državnega tožilca ali državnega pravobranilca, izračunan v skladu s petim odstavkom tega člena, višji od primerljivega zneska plače, obračunanega v skladu s šestim odstavkom tega člena, se mu obračuna plača po predpisih, ki so se uporabljali do obračuna plač po tem zakonu. V kolikor je primerljivi znesek plače drugega funkcionarja, izračunan v skladu s petim odstavkom tega člena, zmanjšan za pet odstotkov, višji od primerljivega zneska plače, obračunanega v skladu s šestim odstavkom tega člena, se mu obračuna plača po predpisih, ki so se uporabljali do obračuna plač po tem zakonu, zmanjšana za pet odstotkov.«
24. člen
V desetem odstavku 52. člena se v prvem stavku črta besedilo »funkcionarjev,« in v zadnjem stavku desetega odstavka se črta besedilo »funkcionarjev in«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
25. člen
Funkcionarjem plačne podskupine A5, ki jim je v skladu z Odlokom o plačah funkcionarjev (Uradni list RS, št. 14/06) pripadla višja osnovna plača od prevedene osnovne plače, določene v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do začetka uporabe navedenega odloka, in jim je bila s pričetkom uporabe navedenega odloka odpravljena ena četrtina nesorazmerja, se preostalo nesorazmerje odpravi v obdobju od leta 2007 do leta 2009, pri čemer se pri obračunu plač za december vsako leto odpravi ena četrtina nesorazmerja.
26. člen
(1) Del plače za redno delovno uspešnost se začne sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem izplačevati za leto 2008.
(2) Plačilo za povečan obseg dela sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev se lahko začne izplačevati že v letu 2007 in sicer v okviru zagotovljenih proračunskih sredstev. Sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem se plačilo za povečan obseg dela v letu 2007 izplačuje za izvajanje projekta odprave sodnih zaostankov, državnim pravobranilcem pa tudi za projekt povrnitve vlaganj v telekomunikacijsko omrežje.
(3) Merila za določanje višine plačila za povečan obseg sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev dela se določijo najkasneje do 15. julija 2007.
27. člen
Obseg sredstev za redno delovno uspešnost sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev za leto 2008 znaša 2% letnih sredstev za osnovne plače.
28. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati Odlok o plačah funkcionarjev (Uradni list RS, št. 14/06).
29. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehata uporabljati 9. in 10. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS št. 14/06).
30. člen
(1) Izhodiščna plača za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred od 1. januarja 2007 znaša 232,79 €. Pri obračunu plač za julij 2007 so javni uslužbenci upravičeni do poračuna plač za obdobje januar-junij 2007 v višini razlike do izhodiščne plače oziroma plačnega razreda, veljavnih do 1. januarja 2007.
(2) Funkcionarska osnova za obračun plač funkcionarjev od 1. januarja 2007 znaša 615,74 €. Pri obračunu plač za julij 2007 so funkcionarji upravičeni do poračuna plač za obdobje januar-junij 2007 v višini razlike do plačnega razreda, veljavnega do 1. januarja 2007.
(3) Izhodiščna plača za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred od 1. julija 2007 znaša 235,82 €.
(4) Plačna lestvica iz priloge 1 tega zakona se spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov od 1. januarja 2007 povišajo za 0,45 %.
(5) Plačna lestvica iz priloge 1 tega zakona se spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov od 1. julija 2007 povišajo za 1,30 %.
(6) Funkcionarji in javni uslužbenci, ki so se jim v obdobju januar-junij 2007 plače že obračunavale v skladu s tem zakonom so za obdobje do junija 2007 upravičeni do poračuna plač v višine razlike do plačnega razreda, veljavnega do 1. januarja 2007.
(7) Usklajeni plačni lestvici iz priloge 1 se objavita v prilogi tega zakona.
(8) Za odpravo nesorazmerij v plačah se od 1. julija 2007 dalje nameni 1,26% od zneska izhodiščne plače oziroma osnove za obračun plač za mesec junij 2007.
31. člen
Plače funkcionarjev iz 17. člena tega zakona se pričnejo obračunavati s 1. januarjem 2008, razen plačila za povečan obseg dela iz tretjega odstavka 26. člena tega zakona.
32. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. julijem 2007.
Priloga 1:
Plačna lestvica, veljavna od 1. januarja 2007
Plačni razred | Osnovna plača (v €) | Plačni razred | Osnovna plača (v €) |
1 | 441,82 | 34 | 1611,93 |
2 | 459,50 | 35 | 1676,41 |
3 | 477,87 | 36 | 1743,47 |
4 | 496,99 | 37 | 1813,21 |
5 | 516,87 | 38 | 1885,74 |
6 | 537,55 | 39 | 1961,17 |
7 | 559,04 | 40 | 2039,62 |
8 | 581,40 | 41 | 2121,20 |
9 | 604,67 | 42 | 2206,04 |
10 | 628,85 | 43 | 2294,29 |
11 | 654,00 | 44 | 2386,06 |
12 | 680,17 | 45 | 2481,50 |
13 | 707,37 | 46 | 2580,76 |
14 | 735,67 | 47 | 2683,99 |
15 | 765,10 | 48 | 2791,35 |
16 | 795,69 | 49 | 2903,01 |
17 | 827,53 | 50 | 3019,13 |
18 | 860,63 | 51 | 3139,89 |
19 | 895,05 | 52 | 3265,49 |
20 | 930,85 | 53 | 3396,10 |
21 | 968,09 | 54 | 3531,95 |
22 | 1006,81 | 55 | 3673,23 |
23 | 1047,08 | 56 | 3820,15 |
24 | 1088,97 | 57 | 3972,97 |
25 | 1132,52 | 58 | 4131,88 |
26 | 1177,83 | 59 | 4297,16 |
27 | 1224,94 | 60 | 4469,04 |
28 | 1273,94 | 61 | 4647,80 |
29 | 1324,90 | 62 | 4833,71 |
30 | 1377,89 | 63 | 5027,07 |
31 | 1433,01 | 64 | 5228,15 |
32 | 1490,33 | 65 | 5437,28 |
33 | 1549,93 | | |
Plačna lestvica, veljavna od 1. julija 2007
Plačni razred | Osnovna plača (v €) | Plačni razred | Osnovna plača (v €) |
1 | 447,56 | 34 | 1632,89 |
2 | 465,47 | 35 | 1698,20 |
3 | 484,08 | 36 | 1766,14 |
4 | 503,45 | 37 | 1836,78 |
5 | 523,59 | 38 | 1910,25 |
6 | 544,54 | 39 | 1986,67 |
7 | 566,31 | 40 | 2066,14 |
8 | 588,96 | 41 | 2148,78 |
9 | 612,53 | 42 | 2234,72 |
10 | 637,03 | 43 | 2324,12 |
11 | 662,50 | 44 | 2417,08 |
12 | 689,01 | 45 | 2513,76 |
13 | 716,57 | 46 | 2614,31 |
14 | 745,23 | 47 | 2718,88 |
15 | 775,05 | 48 | 2827,64 |
16 | 806,03 | 49 | 2940,75 |
17 | 838,29 | 50 | 3058,38 |
18 | 871,82 | 51 | 3180,71 |
19 | 906,69 | 52 | 3307,94 |
20 | 942,95 | 53 | 3440,25 |
21 | 980,68 | 54 | 3577,87 |
22 | 1019,90 | 55 | 3720,98 |
23 | 1060,69 | 56 | 3869,81 |
24 | 1103,13 | 57 | 4024,62 |
25 | 1147,24 | 58 | 4185,59 |
26 | 1193,14 | 59 | 4353,02 |
27 | 1240,86 | 60 | 4527,14 |
28 | 1290,50 | 61 | 4708,22 |
29 | 1342,12 | 62 | 4896,55 |
30 | 1395,80 | 63 | 5092,42 |
31 | 1451,64 | 64 | 5296,12 |
32 | 1509,70 | 65 | 5507,96 |
33 | 1570,08 | | |
Priloga 3 : Uvrstitev funkcij v plačne razrede
a. Plačni razredi funkcij predsednika republike in funkcij izvršilne oblasti – A1
Funkcije v plačni podskupini A1 so uvrščene v plačne razrede v razponu od 55. do 65. plačnega razreda:
Šifra funkcije | Funkcija | Plačni razred |
A010101 | predsednik republike | 65 |
A010201 | predsednik vlade | 65 |
A010210 | minister | 62 – 64 |
A010240 | državni sekretar | 59 – 61 |
A010220 | generalni sekretar vlade | 62 |
A010105 | generalni sekretar predsednika republike | 57 |
A010110 | vodja kabineta predsednika republike | 56 |
A010115 | namestnik generalnega sekretarja predsednika republike | 56 |
A010120 | svetovalec predsednika republike | 55 |
Plačni razred ministra določi predsednik vlade v okviru razpona iz prejšnjega odstavka, plačni razred državnega sekretarja pa vlada na predlog ministra, pristojnega za javno upravo.
b. Plačni razredi funkcij zakonodajne oblasti – A2
Funkcije v plačni podskupini A2 so uvrščene v plačne razrede v razponu od 54. do 65. plačnega razreda:
Šifra funkcije | Funkcija | Plačni razred |
A020101 | predsednik državnega zbora | 65 |
A020105 | podpredsednik državnega zbora | 62 |
A020110 | poslanec evropskega parlamenta | 62 |
A020120 | poslanec | 55 – 62 |
A020107 | generalni sekretar državnega zbora | 60 |
A010205 | Sekretar državnega sveta | 54 |
Plačne razrede poslancev določi pristojno delovno telo državnega zbora v okviru razpona iz prejšnjega odstavka.
c. Plačni razredi funkcij sodne oblasti – A3
Funkcije v plačni podskupini A3 so uvrščene v plačne razrede v razponu od 40. do 65. plačnega razreda:
Šifra funkcije | Funkcija | Število zaposlenih pri uporabniku proračuna | Plačni razred |
A037101 | predsednik vrhovnega sodišča | | 65 |
A037105 | podpredsednik vrhovnega sodišča | | 60 |
A037301 | predsednik višjega sodišča I | nad 100 zaposlenih | 60 |
A037401 | predsednik okrožnega sodišča I | nad 300 zaposlenih | 57 |
A037302 | predsednik višjega sodišča II | do 100 zaposlenih | 59 |
A037311 | podpredsednik višjega sodišča I | nad 100 zaposlenih | 58 |
A037501 | predsednik okrajnega sodišča I | nad 300 zaposlenih | 55 |
A037110 | vrhovni sodnik svetnik | | 57 |
A037402 | predsednik okrožnega sodišča II | od 101 do 300 zaposlenih | 56 |
A037411 | podpredsednik okrožnega sodišča I | nad 300 zaposlenih | 55 |
A037312 | podpredsednik višjega sodišča II | do 100 zaposlenih | 57 |
A037403 | predsednik okrožnega sodišča III | do 100 zaposlenih | 55 |
A037502 | predsednik okrajnega sodišča II | od 101 do 300 zaposlenih | 54 |
A037511 | podpredsednik okrajnega sodišča I | nad 300 zaposlenih | 53 |
A037111 | vrhovni sodnik | | 55 |
A037503 | predsednik okrajnega sodišča III | od 51 do 100 zaposlenih | 53 |
A037412 | podpredsednik okrožnega sodišča II | od 101 do 300 zaposlenih | 54 |
A037107 | generalni sekretar vrhovnega sodišča | | 54 |
A037330 | višji sodnik svetnik | | 55 |
A037504 | predsednik okrajnega sodišča IV | do 50 zaposlenih | 52 |
A037413 | podpredsednik okrožnega sodišča III | do 100 zaposlenih | 53 |
A037512 | podpredsednik okrajnega sodišča II | od 101 do 300 zaposlenih | 52 |
A037450 | okrožni kazenski sodnik svetnik | | 53 |
A037513 | podpredsednik okrajnega sodišča III | od 51 do 100 zaposlenih | 51 |
A037460 | okrožni sodnik svetnik | | 52 |
A037514 | podpredsednik okrajnega sodišča IV | do 50 zaposlenih | 50 |
A037550 | okrajni sodnik svetnik | | 50 |
A037331 | višji sodnik | | 48 |
A037451 | okrožni kazenski sodnik | | 43 |
A037461 | okrožni sodnik | | 42 |
A037551 | okrajni sodnik | | 40 |
d. Plačni razredi funkcij v drugih državnih organih – A4
Funkcije v plačni podskupini A4 so uvrščene v plačne razrede v razponu od 40. do 65. plačnega razreda:
Šifra funkcije | Funkcija | Število zaposlenih pri uporabniku proračuna | Plačni razred |
A047101 | predsednik ustavnega sodišča | | 65 |
A047201 | predsednik računskega sodišča | | 64 |
A047401 | generalni državni tožilec | | 64 |
A047301 | varuh človekovih pravic | | 63 |
A047110 | sodnik ustavnega sodišča | | 62 |
A047203 | namestnik predsednika računskega sodišča | | 59 |
A047701 | predsednik državne revizijske komisije | | 59 |
A047405 | namestnik generalnega državnega tožilca | | 59 |
A047901 | informacijski pooblaščenec | | 58 |
A047451 | vodja okrožnega državnega tožilstva I | območje okrožnega sodišča I | 57 |
A047501 | generalni državni pravobranilec | | 57 |
A047105 | generalni sekretar ustavnega sodišča | | 57 |
A047452 | vodja okrožnega državnega tožilstva II | območje okrožnega sodišča II | 56 |
A047453 | vodja okrožnega državnega tožilstva III | območje okrožnega sodišča III | 55 |
A047420 | vrhovni državni tožilec svetnik | | 57 |
A047220 | vrhovni državni revizor | | 56 |
A047710 | član državne revizijske komisije | | 56 |
A047425 | vrhovni državni tožilec | | 55 |
A047305 | namestnik varuha človekovih pravic | | 55 |
A047505 | namestnik generalnega državnega pravobranilca | | 55 |
A047456 | namestnik vodje okrožnega državnega tožilstva I | območje okrožnega sodišča I | 55 |
A047801 | predsednik komisije za preprečevanje korupcije | | 54 |
A047205 | sekretar računskega sodišča | | 54 |
A047310 | generalni sekretar varuha | | 54 |
A047440 | višji državni tožilec svetnik | | 55 |
A047460 | okrožni državni tožilec svetnik | | 53 |
A047457 | namestnik vodje okrožnega državnega tožilstva II | območje okrožnega sodišča II | 54 |
A047805 | namestnik predsednika komisije za preprečevanje korupcije | 51 |
A047810 | član komisije za preprečevanje korupcije | | 50 |
A047458 | namestnik vodje okrožnega državnega tožilstva III | območje okrožnega sodišča III | 53 |
A047445 | višji državni tožilec | | 48 |
A047520 | državni pravobranilec | | 48 |
A047465 | okrožni državni tožilec | | 43 |
A047468 | pomočnik okrožnega državnega tožilca | | 40 |
A047535 | pomočnik državnega pravobranilca | | 40 |
e. Plačni razredi funkcij v lokalnih skupnostih – A5
Funkcije v plačni podskupini A5 so uvrščene v plačne razrede v razponu od 32. do 59. plačnega razreda:
Šifra funkcije | Funkcija | Število prebivalcev lokalne skupnosti | Plačni razred |
A050101 | župan I (Ljubljana) | nad 200.000 prebivalcev | 59 |
A050201 | župan II (Maribor) | od 100.001 do 200.000 prebivalcev | 57 |
A050301 | župan III | od 30.001 do 100.000 prebivalcev | 55 |
A050401 | župan IV | od 15.001 do 30.000 prebivalcev | 53 |
A050501 | župan V | od 5001 do 15.000 prebivalcev | 51 |
A050601 | župan VI | od 2001 do 5000 prebivalcev | 49 |
A050701 | župan VII | do 2000 prebivalcev | 46 |
A050110 | podžupan I (Ljubljana) | nad 200.000 prebivalcev | 44 - 51 |
A050210 | podžupan II (Maribor) | od 100.001 do 200.000 prebivalcev | 42 – 49 |
A050310 | podžupan III | od 30.001 do 100.000 prebivalcev | 40 – 47 |
A050410 | podžupan IV | od 15.001 do 30.000 prebivalcev | 38 – 45 |
A050510 | podžupan V | od 5001 do 15.000 prebivalcev | 36 - 43 |
A050610 | podžupan VI | od 2001 do 5000 prebivalcev | 34 – 41 |
A050710 | podžupan VII | do 2000 prebivalcev | 32 – 38 |
Plačni razred podžupana določi župan ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil. Pri predčasnem prenehanju mandata župana lahko podžupanu določi plačni razred občinski svet.
III. OBRAZLOŽITEV:
K 1. in 2. členu
Predlagane spremembe ZSPJS so potrebne zaradi dejstva, da funkcionarji, ki pridobijo mandat za izvrševanje svoje funkcije z izvolitvijo na neposrednih volitvah ali z imenovanjem v pristojnem organu, ne sklepajo delovnega razmerja in s tem posledično tudi ne pogodbe o zaposlitvi. To seveda pomeni, da tudi plač ni možno urejati s pogodbo o zaposlitvi, ampak le z ustreznim aktom, ki ga izda pristojni organ.
V drugem odstavku 2. člena predlagatelj predlaga dopolnitev besedila 48. člena ZSPJS, kar je sicer nenavadno, vendar gre le za nomotehnično uskladitev vsebinsko enake problematike, kot jo določa prvi odstavek istega člena oziroma 3. a člen osnovnega zakona.
K 3. členu
Ta člen določa novo ureditev tarifnih razredov glede na spremembe stopenj izobraževanja v skladu z bolonjskim procesom (KLASIUS). Tako se namesto VII. TR uvajata dva tarifna razreda in sicer VII/1, v katerega se uvrščajo delovna mesta in nazivi, za katere se zahteva 1. bolonjska stopnja izobrazbe in ustrezna stopnja po prejšnjih predpisih, ter VII/2, v katerega se uvrščajo delovna mesta in nazivi, za katere se zahteva 2. bolonjska stopnja izobrazbe in ustrezna stopnja po prejšnjih predpisih.
K 4. členu
Skladno z odločbo Ustavnega sodišča je potrebno zaradi spoštovanja načela sodniške neodvisnosti položaj sodnikov urediti z zakonom. Zaradi tega ni skladen z ustavo drugi odstavek 10. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljnjem besedilu: ZSPJS), ki določa, da uvrstitev posameznih funkcij v plačne razrede določi državni zbor z odlokom. Z zakonom se zato predlaga, da bo uvrstitev posameznih funkcij sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev v plačne razrede opravljena direktno s tem zakonom, in sicer s prilogo 3. Iz razlogov zagotavljanja enotnosti in preglednosti sistema pa je smiselno na enak način urediti tudi plače drugih funkcionarjev, zato se s predlaganim zakonom predlaga, da se tudi njihove plače v celoti uredijo z zakonom. Zato se s spremembo drugega odstavka 10. člena zakona določa, da se plače funkcionarjev uvrstijo v plačne razrede v prilogi 3 tega zakona.
K 5. členu
S spremembo se določa, da se v plačni skupini C4 – vojaki, lahko delovna mesta oziroma nazivi uvrščajo v plačne razrede z uredbo ali s kolektivnimi pogodbami.
K 6. členu
Gre za redakcijsko spremembo. Glede na to, da je bil z eno od predhodnih sprememb črtan drugi odstavek 14. člena tega zakona, je potrebno v 16. členu spremeniti sklicevanje na ustrezni odstavek 14. člena.
K 7. členu
S spremembo je predlagana ustreznejša ureditev za določitev plačnega razreda javnega uslužbenca ob zaposlitvi, premestitvi oziroma imenovanju. Veljavna ureditev omogoča v teh primerih uvrstitev v višji plačni razred od začetnega v primerih, ko so za to izpolnjeni pogoji, pri čemer ni popolnoma jasno, kateri so ti pogoji. Zato se s spremembo predlaga, da je takšna uvrstitev možna, če za to obstajajo utemeljeni predlogi.
K 8. členu
Glede na opozorilo Ustavnega sodišča o nejasnem razmerju med plačilom za povečan obseg dela in nadpovprečno obremenjenostjo predlagatelj predlaga, da se ta dva instituta bolj jasno opredelita v samem ZSPJS, posledično pa črtajo določbe o tem v zakonu o sodniški službi, zakonu o državnem tožilstvu in zakonu o državnem pravobranilstvu (v nadaljnjem besedilu: področni zakoni). Zaradi večjega obsega sprememb v poglavju »Delovna uspešnost« je predlagano, da se celotno poglavje oblikuje bolj pregledno in se v njem jasno ločijo posamezne vrste plačil za delovno uspešnost in se v ta namen tudi uvede jasno poimenovanje vrst uspešnosti. V skladu s predlogom se tako uvajajo tri vrste plačil za delovno uspešnost in sicer za redno delovno uspešnost, delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela in delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (pri slednji je predlagano, da se za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, namenijo tudi nekateri nejavni prihodki za javno službo, kar naj bi omogočilo, da se s tem stimulira pridobivanje dodatnih prihodkov, kjer je tržno stimuliranje smiselno – npr. vstopnice v kulturnih zavodih ipd.). V nadaljevanju člena so posamezne vrste uspešnosti in pogojev za njihovo plačilo podrobneje in ločeno opredeljene za javne uslužbence, sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce.
Skladno z odločbo Ustavnega sodišča je predlagano, da se obseg sredstev za redno delovno uspešnost sodnikov določi z zakonom, z državnim proračunom pa se določijo projekti, za katere je za sodnike dovoljeno izplačevati delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, in obseg sredstev za te projekte. Enaka ureditev je predlagana tudi za državne tožilce in državne pravobranilce.
Upoštevaje obrazložitev odločbe Ustavnega sodišča, da bi bilo lahko plačilo sodnikov za delovno uspešnost sporno z vidika neodvisnosti le, če bi bilo namenjeno »predvsem spodbujanju produktivnosti sodnikov (v smislu števila rešenih spisov kot edinega oziroma bistvenega kriterija za ocenjevanje njihove delovne uspešnosti)«, je zahteva po upoštevanju različnih elementov posebej poudarjena, sprejem meril pa prepuščen sodnemu svetu. Smiselno enaka ureditev je predlagana tudi za državne tožilce in za državne pravobranilce s tem, da za slednje pogoje in merila predpiše vlada.
K 9. členu
Glede na to, da se višina dodatkov iz tega člena za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce določa s tem zakonom, ni več potrebno odkazovanje na ureditev v drugem zakonu.
K 10. členu
Člen določa višino dodatka za delovno dobo v višini 0,3% za vsako dopolnjeno leto delovne dobe. Ta višina dodatka je bila s strani pobudnikov ustavne presoje sicer osporavana, vendar je Ustavno sodišče navedlo, da je z vidika skladnosti s 125. členom Ustave znižanje tega dodatka lahko sporno le, če povzroči dejansko znižanje sodnikove plače, sicer pa njegovo znižanje ne bi bilo sporno. Glede na to predlagatelj iz javnofinančnih razlogov in učinkov tega dodatka na celoten javni sektor predlaga višino 0,3%, ki za posameznega sodnika sicer lahko pomeni znižanje, vendar hkrati z drugimi spremembami tega zakona varuje sodniško plačo pred dejanskim znižanjem. Ista višina je predlagana tudi za vse druge funkcionarje, za katere je ravno tako predlagan določen način varovanja nominalne plače in s tem odpravljeno neskladje z 2. členom Ustave, ki bi ga za druge funkcionarje povzročilo takojšnje znižanje plač v tistih posameznih primerih, ko znižanje dodatka vpliva na znižanje dejanske plače.
K 11. členu
Predlog za črtanje določb o dodatku za dvojezičnost za sodnike za prekrške je posledica organizacijskih sprememb v pravosodju. Dodatno je predlagana višja višina tega dodatka za novinarje Javnega zavoda RTV Slovenija.
K 12. členu
Sprememba tretjega odstavka je potrebna zaradi novega načina plačila dežurstva, za katerega se ne bo plačeval poseben dodatek, zato se mora ta odstavek nanašati le na dodatek za stalno pripravljenost.
Sprememba petega odstavke je potrebna, ker bodo dodatki za funkcionarje določeni s tem zakonom, zato ni potrebno odkazovanje na drugo zakonsko ureditev.
K 13. členu
Novi 32. a člen določa višino dodatkov za mentorstvo, specializacijo, magisterij in doktorat, za delo v manj ugodnem delovnem času in v manj ugodnih delovnih pogojih, ki pripadajo sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem. Višina je določena na ta način, da se v povprečju v javnem sektorju ohranja nominalna višina teh dodatkov, kot so bili določeni v skladu s predpisi, ki se uporabljajo do pričetka uporabe tega zakona s tem, da so ti dodatki preračunani na osnovne plače v novem plačnem sistemu.
Novi 32. b člen določa višino položajnih dodatkov za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce v višini, kot jim pripadajo v sedanjih predpisih z dodatno uskladitvijo njihovih višin med vsemi tremi skupinami pravosodnih organov.
K 14. členu
Predlagana določba ureja naknaden pristop h kolektivni pogodbi, sklenjeni za zaposlene v javnem sektorju, ki se nekoliko razlikuje od ureditve v Zakonu o kolektivnih pogodbah zaradi posebne narave kolektivnih pogodb v javnem sektorju.
Zakon o kolektivnih pogodbah ureja naknaden pristop v 7. členu in sicer tako, da reprezentativni sindikat lahko naknadno pristopi h kolektivni pogodbi z razširjeno veljavnostjo. H kolektivni pogodbi, ki nima razširjene veljavnosti lahko sindikati pristopajo samo s soglasjem strank.
Svoboda kolektivnega dogovarjanja v javnem sektorju je do določene mere omejena, saj so kolektivne pogodbe nujen element plačnega sistema v tem sektorju. Pri sklepanju kolektivnih pogodb v javnem sektorju je pogodbeni partner na strani delodajalca samo Vlada RS. Zato je predlagan bolj liberalen naknaden pristop h kolektivnim pogodbam, ki so sklenjene za zaposlene v javnem sektorju, kot ga ureja Zakon o kolektivnih pogodbah. Izhajajoč zgolj iz rešitev Zakona o kolektivnih pogodbah bi namreč sindikat, ki mu drugi sindikat ne bi dovolil naknadnega pristopa h kolektivni pogodbi (lahko zaradi popolnoma interesnih razlogov) moral zahtevati sklenitev posebne kolektivne pogodbe, kar pa v določenih primerih (npr. KPJS) v javnem sektorju ni mogoče. Zaradi opisane situacije bi se tako lahko zgodilo, da nek reprezentativni sindikat javnega sektorja ne bi mogel sodelovati pri spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe, ki izključno ureja neko področje javnega sektorja, za katerega je prizadeti sindikat reprezentativen.
Zakon o kolektivnih pogodbah v prehodnih določbah omogoča tudi drugačno ureditev sistema kolektivnih pogodb v javnem sektorju, ki urejajo plače, saj določa, da ne glede na določbe zakona o kolektivnih pogodbah velja za plače v javnem sektorju sistem kolektivnih pogodb, kot jih določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju.
K 15. členu
Dopolnitev prvega odstavka 49. člena je predlagana zaradi ugotovitve Ustavnega sodišča, da je dejansko znižanje plače v nasprotju s 125. členom Ustave. Z zakonom se zato predlaga varovanje plače sodnika v nominalni višini, kot jo je sodnik prejemal v skladu s predpisi, ki se uporabljajo do pričetka uporabe tega zakona. Enaka ureditev je predlagana tudi za ustavne sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce. Za ostale funkcionarje pa se predlaga varovanje na nekoliko nižji ravni in sicer v višini zneska, ki je pet odstotkov nižji od zneska plače, določene po predpisih, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona.
Črtanje v drugem odstavku 49. člena je posledica opozorila Ustavnega sodišča na nejasno razmerje med plačilom za povečan obseg dela in nadpovprečno obremenjenostjo.
K 16. členu
S tem členom se 49. a člen spremeni tako, da v njem ni več določeno, da se prevedba osnovnih plač funkcionarje določi z odlokom, ampak je način prevedbe natančno določen že s tem členom.
K 17. členu
Glede na to, da se z zakonom določa način prevedbe osnovnih plač funkcionarjev, je treba v predlagani spremembi določiti tudi dodatke, ki se upoštevajo pri prevedbi osnovnih plač funkcionarjev.
Posebej je urejen tudi način prevedbe v Javnem zavodu RTV Slovenija.
Za plačni skupine G in I so dodani nekateri dodatki, ki se upoštevajo pri prevedbi.
K 18. členu
Na enak način, kot je določen sistem prevedbe normalnih zneskov osnovnih plač za delovna mesta in za javne uslužbence, se z zakonom predlaga ureditev prevedbe za nominalne zneske osnovnih plač za funkcije in za funkcionarje, ki opravljajo te funkcije.
K 19. členu
S tem členom se predlaga način odprave nesorazmerij v osnovnih plačah funkcionarjev. Glede na to, da naj bi nesorazmerja odpravili do zaključka leta 2009, je predlagano, da se funkcionarjem, ki bodo upravičeni do višje osnovne plače, vsako leto odpravi ena tretjina nesorazmerja do 1.7.2009, nesorazmerja, večja od štirih plačnih razredov pa se odpravijo takoj. V primeru znižanja plače pa se nesorazmerje odpravi takoj, upoštevaje določbo o varovanju nominalne plače.
V nadaljevanju pa so predlagane določbe, ki urejajo način določitve plače funkcionarjev, ki bodo nastopili funkcijo po 1.1.2008 v obdobju odpravljanja nesorazmerij.
K 20. členu
Predlagana dopolnitev na smiselno enak način, kot velja za javne uslužbence, ureja določitev plače sodnikov državnih tožilcev in državnih pravobranilcev v primeru, ko v obdobju odpravljanja nesorazmerij napredujejo v višji plačni razred znotraj določene plačne lestvice za posamezno mesto oziroma naziv. Rešitev, ki jo določa zakon v 49. d členu, pomeni, da se v primeru takšnega napredovanja plačni razred, pridobljen z napredovanjem, prišteje predhodno doseženemu številu plačnih razredov. To pomeni, da se v primeru napredovanja v času obdobja odpravljanja nesorazmerij plača vedno poveča za število razredov, za katere je funkcionar napredoval, za enako število razredov pa se poveča tudi plača, do katere bo funkcionar upravičen po koncu obdobja odpravljanja nesorazmerij. Od napredovanja dalje se nesorazmerje odpravlja med na novo določenima zneskoma osnovnih plač funkcionarjev. Ureditev je enaka ureditvi, ki velja že do sedaj za javne uslužbence.
K 21. členu
Z dopolnitvijo bo tudi za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce določen način uvrstitve v plačni razred v primeru napredovanja na višje mesto oziroma v višji naziv. V teh primerih se bo uvrstitev določila v skladu s področnimi zakoni.
K 22. členu
Naslov je dopolnjen tako, da se poglavje ne nanaša le na javne uslužbence, ampak tudi na funkcionarje, kar je potrebno zaradi tega, ker zakon tudi za funkcionarje predlaga sistem varovanja nominalne plače.
K 23. členu
Črtanje v drugem in tretjem odstavku je posledica opozorila Ustavnega sodišča na nejasno razmerje med plačilom za povečan obseg dela in nadpovprečno obremenjenostjo.
Z novim petim, šestim in sedmim odstavkom je tudi za funkcionarje določen način primerjave plače po starih in novih predpisih in obračun od začetka obračuna plač po novem sistemu, kar je potrebno zaradi uvedbe varovanja nominalne plače.
K 24. členu
Sprememba je potrebna, ker je v predhodnih členih določen način varovanja nominalne plače funkcionarjev.
K 25. členu
Glede na to, da so se funkcionarjem začele izplačevati plače po novem plačnem sistemu že s 1.3.2007, je zanje predlagana drugačna dinamika odprave plačnih nesorazmerij.
K 26. členu
V skladu s to določbo naj bi se redna delovna uspešnost za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce pričela izplačevati v letu 2008. Plačilo za povečan obseg dela pa se lahko začne izplačevati že v letu 2007, zato je potrebno merila določiti najkasneje do 15.7.2007. V letošnjem letu se s tem zakonom kot projekt, za katerega je možno izplačevati ta del plače, določa za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce projekt odprave sodnih zaostankov, za državne pravobranilce pa poleg tega še projekt povrnitve vlaganj v telekomunikacijsko omrežje.
K 27. členu
Obseg sredstev za redno delovno uspešnost sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev za leto 2008 naj bi znašal 2% letnih sredstev za osnovne plače.
K 28. členu
V skladu z odločbo Ustavnega sodišča je predlagana razveljavitev Odloka o plačah funkcionarjev.
K 29. členu
Glede na to, da je višina dodatka za delovno dobo in dinamika odprave nesorazmerij na novo urejena z zakonom, je potrebno za prehodni določbi prejšnje novele ZSPJS, ki sta urejali isto materijo, določiti, da se prenehata uporabljati.
K 30. členu
Ta člen določa usklajevanje izhodiščne in osnovnih plač s 1. januarjem in 1. julijem 2007 in pravico do poračuna plač za obdobje januar-junij 2007 zaradi dejansko višje stopnje inflacije od stopnje, ki sta jo v parafiranem dogovoru predvidela vladna in sindikalna stran. Do poračuna so upravičeni tako funkcionarji kakor tudi javni uslužbenci.
K 31. členu
Člen določa, da se plače funkcionarjev pričnejo obračunavati po novem plačnem sistemu s 1. januarjem 2008.
K 32. členu
Predlagana je uveljavitev zakona naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in pričetek njegove uporabe s 1. julijem 2006.
IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO IN DOPOLNJUJEJO:
3. člen
(Določitev plač)
(1) Po tem zakonu se določajo plače javnih uslužbencev in funkcionarjev pri uporabnikih proračuna. Plače javnih uslužbencev za delo v tujini se določijo z uredbo vlade.
(2) Plača se določi s pogodbo o zaposlitvi, tako da se v pogodbi določi plačni razred in druge sestavine plače v skladu s tem zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami. Ob izročitvi pisnega predloga pogodbe o zaposlitvi je delodajalec dolžan javnemu uslužbencu ali funkcionarju podati pisno obrazložitev, ki pojasnjuje podlago za določitev njegove plače ter višino njenih posameznih delov.
(3) V pogodbi o zaposlitvi se javnemu uslužbencu in funkcionarju ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami.
(4) O spremembah plače, ki so posledica spremembe zakona, predpisa in drugega akta, izdanega na njihovi podlagi ali kolektivne pogodbe, obvesti delodajalec javnega uslužbenca oziroma funkcionarja s pisnim obvestilom in mu hkrati izroči pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, najkasneje v petnajstih dneh po uveljavitvi tega akta ali kolektivne pogodbe.
(5) Če je določilo o plači v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, se uporabljajo določbe zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca ali funkcionarja, kot sestavni del te pogodbe.
3. a člen
(Ravnanje v primeru nezakonitosti)
(1) O ugotovitvi neskladnosti določb o plači v pogodbi o zaposlitvi javnega uslužbenca ali funkcionarja s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona mora delodajalec nemudoma pisno obvestiti prizadetega javnega uslužbenca ali funkcionarja in obrazložiti svoje ugotovitve in mu izročiti pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi.
(2) Če delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona določena in izplačana nižja plača, kot bi mu pripadala, se mu razlika z zakonitimi zamudnimi obrestmi med izplačano in zakonito določeno plačo izplača skupaj s prvim izplačilom plače po ugotovitvi nastale nezakonitosti.
(3) Če delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona določena in izplačana višja plača, kot bi mu pripadala, se z javnim uslužbencem ali funkcionarjem dogovori o načinu vrnitve preveč izplačanega zneska. V primeru, da med delodajalcem in delojemalcem v enem mesecu od pisnega poziva delodajalca ne pride do soglasja, mora delodajalec preveč izplačani znesek zahtevati s tožbo pred pristojnim sodiščem.
(4) Če javni uslužbenec ali funkcionar ugotovi, da mu je bila plača določena in izplačana v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona, lahko od delodajalca pisno zahteva, da ugotovi to nezakonitost in ravna v skladu s tem zakonom. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni od vložene pisne zahteve ne izda obvestila iz prvega odstavka tega člena, lahko javni uslužbenec s tožbo zahteva od pristojnega sodišča ugotovitev te nezakonitosti ter izplačilo razlike med izplačano in zakonito določeno plačo.
(5) Če za dejstvo iz tretjega odstavka tega člena izve minister, pristojen za področje na katerem deluje proračunski uporabnik, Računsko sodišče ali pristojni inšpektor, lahko od delodajalca zahteva, da ugotovi to nezakonitost in ravna v skladu s tem zakonom, če pa delodajalec v roku enega meseca od vložene zahteve ne izda obvestila iz prvega odstavka tega člena in v nadaljnem roku enega meseca ne ravna po tretjem odstavku tega člena, lahko tudi s tožbo zahteva pred pristojnim sodiščem vračilo preveč izplačanega zneska.
(6) Delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava in določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, odškodninsko odgovarja za škodo, ki je javnemu uslužbencu oziroma funkcionarju povzročena s kršenjem pravic iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na določitev in izplačilo plač.
8. člen
(Tarifni razredi)
(1) Osnovne plače javnih uslužbencev se določajo tudi na podlagi uvrstitve delovnih mest in nazivov v tarifne razrede. Najnižji možni plačni razred brez napredovanja za posamezen tarifni razred se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
(2) Tarifni razredi so:
+------------+---------------------------------------------------------------+
|Tarifni |Uspešno končano izobraževanje oziroma pridobljena |
|razred |usposobljenost, ki je praviloma potrebna za opravljanje |
| |delovnih nalog |
| | |
+------------+---------------------------------------------------------------+
|I. |– najmanj šest razredov 8-letnega osnovnošolskega izobraževanja|
| |oziroma sedem razredov 9-letnega |
| |– uspešno končano 8- ali 9-letno osnovnošolsko izobraževanje |
+------------+---------------------------------------------------------------+
|II. |– poklicno usposabljanje po osnovnošolskem izobraževanju |
| | |
+------------+---------------------------------------------------------------+
|III. |– nižje poklicno izobraževanje oziroma poklicno izobraževanje, |
| |ki je trajalo manj kot tri leta |
| | |
+------------+---------------------------------------------------------------+
|IV. |– srednje poklicno izobraževanje oziroma poklicno izobraževanje|
| |v trajanju tri leta ali več |
| | |
+------------+---------------------------------------------------------------+
|V. |– srednje splošno izobraževanje |
| |– poklicno izobraževanje z opravljenim mojstrskim ali temu |
| |ekvivalentnim izpitom |
| |– maturitetni tečaj z opravljeno maturo |
| |– poklicni tečaj z opravljeno poklicno maturo |
| |– srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje ali |
| |– srednje poklicno-tehniško izobraževanje |
+------------+---------------------------------------------------------------+
|VI. |– višje strokovno izobraževanje |
| |– višješolsko izobraževanje, ki omogoča prehodnost v |
| |univerzitetnih programih |
| |– višješolsko specialistično izobraževanje |
+------------+---------------------------------------------------------------+
|VII. |– visokošolsko strokovno izobraževanje |
| |– univerzitetno izobraževanje |
+------------+---------------------------------------------------------------+
|VIII. |– podiplomsko specialistično izobraževanje |
| |– specializacija v zdravstvu |
| |– pravniški državni izpit |
| |– podiplomsko magistrsko izobraževanje |
+------------+---------------------------------------------------------------+
|IX. |– doktorat znanosti |
| | |
+------------+---------------------------------------------------------------+
10. člen
(Določitev osnovne plače funkcionarjev)
(1) Osnovne plače funkcionarjev se določijo z uvrstitvijo v plačni razred.
(2) Uvrstitev posameznih funkcij v plačne razrede določi državni zbor z odlokom.
13. člen
(Način uvrščanja v plačne razrede)
(1) Uvrstitev delovnih mest in nazivov v plačne razrede se opravi upoštevaje uvrstitev orientacijskih delovnih mest in nazivov. Uvrstitev ovrednotenih orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
(2) Delovna mesta oziroma nazivi v plačnih skupinah C, D, E, F, G, H in J se uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti, v plačni skupini I pa z uredbo ali s kolektivnimi pogodbami.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se delovna mesta oziroma nazivi v plačni podskupini C1, razen v državnem tožilstvu in državnem pravobranilstvu, uvrščajo v plačne razrede z aktom državnega organa, upoštevaje uvrstitev primerljivih delovnih mest in nazivov plačne skupine C v kolektivni pogodbi dejavnosti.
(4) Delovna mesta oziroma nazivi se v sistemizacijah uvrščajo v plačne razrede v skladu z uvrstitvijo v kolektivni pogodbi za javni sektor in kolektivno pogodbo, ki velja za uporabnika proračuna. Če je v sistemizaciji predvideno delovno mesto oziroma naziv, ki ga ureja kolektivna pogodba za drugo dejavnost, se v sistemizaciji upošteva uvrstitev v plačni razred iz te kolektivne pogodbe.
(5) Delovna mesta javnih uslužbencev v javnem zavodu RTV Slovenija se uvrščajo v plačne razrede s posebno kolektivno pogodbo, ki jo skleneta v imenu delodajalca generalni direktor javnega zavoda in v imenu delojemalcev reprezentativni sindikati v javnem zavodu.
(6) Ne glede na določbe tega člena se delovna mesta in nazivi v obveščevalnih in varnostnih službah, ki niso uvrščeni v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti, uvrščajo v plačne razrede s splošnim aktom organa, h kateremu da soglasje vlada. Akt se ne objavi.
16. člen
(Napredovanje v višji plačni razred)
(1) Javni uslužbenec lahko na podlagi tega zakona na delovnem mestu oziroma v nazivu napreduje v višji plačni razred. O tem napredovanju odloča pristojni organ oziroma predstojnik.
(2) Javni uslužbenci na delovnih mestih, kjer je mogoče tudi napredovanje v višji naziv, lahko v posameznem nazivu napredujejo največ za pet plačnih razredov, javni uslužbenci, kjer ni mogoče napredovati v naziv, lahko na delovnem mestu napredujejo največ za deset plačnih razredov.
(3) V skladu s prvim odstavkom tega člena ne more napredovati javni uslužbenec, ki prejema višjo osnovno plačo skladno s 15. členom tega zakona.
(4) Javni uslužbenec lahko na podlagi tega zakona napreduje vsaka tri leta za en plačni razred, če izpolnjuje predpisane pogoje. Javni uslužbenec, ki izpolnjuje predpisane pogoje, lahko ob svojem prvem in drugem napredovanju napreduje za največ dva plačna razreda. Kot napredovalno obdobje se šteje čas od zadnjega napredovanja v višji plačni razred. Za napredovalno obdobje se upošteva čas, ko je javni uslužbenec delal na delovnih mestih, za katere je predpisana enaka stopnja strokovne izobrazbe. Pristojni organ oziroma predstojnik najmanj enkrat letno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje.
(5) V primeru, da ima javni uslužbenec osnovno plačo določeno v skladu z drugim odstavkom 14. člena tega zakona, napreduje v skladu z določbami tega zakona.
(6) Funkcionarji ne morejo napredovati v višji plačni razred, razen sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev.
(7) Javni uslužbenci, ki so z uredbo ali aktom državnega organa razvrščeni na delovna mesta v plačni skupini B, ne napredujejo v višji plačni razred.
19. člen
(Določitev plačnega razreda ob prvi zaposlitvi
javnega uslužbenca)
Ob prvi zaposlitvi v javnem sektorju se javni uslužbenec praviloma uvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto oziroma naziv, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje, oziroma na katerega je bil razporejen oziroma imenovan. Če pristojni organ ugotovi, da javni uslužbenec izpolnjuje pogoje za uvrstitev v višji plačni razred, ga že ob prvi zaposlitvi uvrsti v plačni razred, ki ga je možno doseči z napredovanjem.
VI. DELOVNA USPEŠNOST
21. člen
(Obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti)
(1) Skupen obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti znaša največ 5% letnih sredstev za osnovne plače. Skupen obseg sredstev za delovno uspešnost za plačilo ravnateljev, direktorjev in tajnikov, se oblikuje in izkazuje ločeno.
(2) Skupen obseg sredstev za vsako leto se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
(3) Uporabniki proračuna, ki pridobivajo del sredstev s prodajo blaga in storitev na trgu ali pa iz nejavnih prihodkov za opravljanje javne službe, lahko del sredstev, pridobljenih na trgu, uporabijo za plačilo povečane delovne uspešnosti ali za plačilo povečanega obsega dela in s tem povečajo obseg sredstev iz prvega odstavka tega člena.
(4) Uporabnikom proračuna, ki z uresničitvijo programa racionalizacije dosežejo prihranke pri obsegu sredstev za plače, določenem po 4. členu tega zakona, se zagotovi del tako privarčevanih sredstev za izplačilo delovne uspešnosti v naslednjem proračunskem obdobju nad omejitvijo iz prvega odstavka tega člena v njegovem finančnem načrtu.
(5) Vlada z uredbo določi prihodke, ki se štejejo kot sredstva, pridobljena na trgu ali iz nejavnih prihodkov za opravljanje javne službe in predpiše merila za delitev sredstev iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
22. člen
(Del plače za delovno uspešnost)
(1) Del plače za delovno uspešnost pripada javnemu uslužbencu, ki je pri delu v tekočem letu dosegel nadpovprečne delovne rezultate. Ta del plače lahko letno znaša največ dve osnovni mesečni plači javnega uslužbenca, pri čemer se upošteva višina osnovne plače javnega uslužbenca v mesecu decembru preteklega leta.
(2) Del plače za delovno uspešnost se javnemu uslužbencu določi na podlagi meril in kriterijev, dogovorjenih s kolektivno pogodbo za javni sektor.
(3) Javnemu uslužbencu pri uporabniku proračuna iz tretjega in četrtega odstavka 21. člena tega zakona, pripada iz naslova uspešnosti pri prodaji blaga in storitev oziroma učinkov racionalizacije dodatna delovna uspešnost največ v višini treh osnovnih mesečnih plač, pri čemer se upošteva višina osnovne plače javnega uslužbenca v decembru preteklega leta. Del plače za delovno uspešnost iz naslova učinkov racionalizacije ne pripada javnim uslužbencem za izvajanje tistih nalog, zaradi katerih jim je bil izplačan del plače za delovno uspešnost za povečan obseg dela na podlagi 22.a člena tega zakona.
(4) Višino dela plače za delovno uspešnost ravnatelja, direktorja in tajnika določi organ, pristojen za njihovo imenovanje na podlagi meril, ki jih določi pristojni minister.
(5) Del plače za delovno uspešnost ne pripada funkcionarjem, razen sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem, če tako določa zakon.
22. a člen
(Povečan obseg dela)
(1) Javnemu uslužbencu se lahko izplača del plače za delovno uspešnost tudi za povečan obseg opravljenega dela, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je na ta način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proračuna. Pisno odločitev o povečanem obsegu dela ter plačilu za povečan obseg dela sprejme predstojnik oziroma direktor uporabnika proračuna za posamezni mesec na podlagi pisnega dogovora med javnim uslužbencem in predstojnikom oziroma direktorjem ali javnim uslužbencem, pooblaščenim za organizacijo dela, ki ga lahko skleneta za daljše obdobje.
(2) Javnim uslužbencem v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih in visokošolskih zavodih se lahko, v okviru povečanega obsega dela iz prejšnjega odstavka, določi obseg dodatne tedenske učne obveznosti oziroma obseg dodatne tedenske pedagoške obveznosti le v obsegu in pod pogoji, določenimi z zakoni, ki urejajo organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja oziroma visokošolskega izobraževanja.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka 21. člena ter prvega in drugega odstavka 22. člena tega zakona se ne uporabljajo za določanje obsega sredstev in obsega dela plače za izplačilo delovne uspešnosti v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.
(4) Vlada z uredbo določi pogoje in obseg dela plače za plačilo delovne uspešnosti iz prvega odstavka tega člena, razen za javne uslužbence v drugih državnih organih, kot jih določa Zakon o javnih uslužbencih, za katere se pogoje in obseg dela plače za plačilo delovne uspešnosti določi z zakonom oziroma s splošnim aktom, izdanim na podlagi zakona.
(5) Del plače za delovno uspešnost za povečan obseg dela iz drugega odstavka tega člena se obračuna enako kot redna učna oziroma pedagoška obveznost.
23. člen
(Vrste dodatkov)
(1) Javnim uslužbencem pripadajo:
– položajni dodatek,
– dodatek za delovno dobo,
– dodatek za mentorstvo,
– dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta,
– dodatek za dvojezičnost,
– dodatki za manj ugodne delovne pogoje, ki niso upoštevani v vrednotenju delovnega mesta, naziva oziroma funkcije,
– dodatki za nevarnost in posebne obremenitve, ki niso upoštevane v vrednotenju delovnega mesta, naziva oziroma funkcije in
– dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.
(2) Funkcionarjem ne pripadajo dodatki, razen dodatka za delovno dobo.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem pripadajo dodatki iz prvega odstavka tega člena, če tako določa zakon.
(4) V primeru, da dodatek ni določen v nominalnem znesku, je osnova za obračun dodatka osnovna plača javnega uslužbenca ali funkcionarja.
(5) Dodatki iz prvega in drugega odstavka tega člena se izplačujejo v višini določeni z zakonom, uredbo vlade ali kolektivno pogodbo za javni sektor.
25. člen
(Dodatek za delovno dobo)
(1) Dodatek za delovno dobo je del plače, s katerim se vrednotijo delovne izkušnje, pridobljene v celotni delovni dobi javnega uslužbenca ali funkcionarja.
(2) Višina dodatka za delovno dobo za vsako zaključeno leto delovne dobe se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
(3) Funkcionarjem pripada dodatek za delovno dobo v višini, kot je za javne uslužbence dogovorjena s kolektivno pogodbo za javni sektor.
28. člen
(Dodatek za dvojezičnost)
(1) Dodatek za dvojezičnost pripada javnim uslužbencem in sodnikom, sodnikom za prekrške, državnim tožilcem ter državnim pravobranilcem, ki delajo na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, kjer je italijanski ali madžarski jezik tudi uradni jezik, če je znanje jezika narodne skupnosti pogoj za opravljanje dela oziroma funkcije.
(2) Višina dodatka iz prejšnjega odstavka znaša:
– od 12% do 15% osnovne plače za učitelje in ostale strokovne delavce v osnovnem in srednjem šolstvu ter vzgojitelje in ostale strokovne delavce v vrtcih,
– od 3% do 6% osnovne plače za ostale javne uslužbence,
– do 6% osnovne plače za sodnike, sodnike za prekrške, državne tožilce ter državne pravobranilce.
(3) Višino dodatka iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka določi predstojnik, iz tretje alinee prejšnjega odstavka pa sodni svet za sodnike, svet sodnikov za prekrške za sodnike za prekrške, personalna komisija za državne tožilce ter generalni državni pravobranilec za državne pravobranilce, in sicer na osnovi zahtevane stopnje znanja jezika narodne skupnosti ter dejanske uporabe tega jezika pri opravljanju dela.
32. člen
(Dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času)
(1) Javnim uslužbencem pripadajo za delo v delovnem času, ki je zanje manj ugoden, dodatki za:
– izmensko delo,
– delo v deljenem delovnem času,
– delo v neenakomerno razporejenem delovnem času,
– delo ponoči, v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik ter
– za delo preko polnega delovnega časa.
(2) Dodatki iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka se med seboj izključujejo.
(3) Javnim uslužbencem pripadajo tudi dodatki za čas pripravljenosti na domu, delovnem mestu ali določenem kraju ter za dežurstvo.
(4) Dodatki iz prvega in tretjega odstavka tega člena pripadajo javnemu uslužbencu ali funkcionarju iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona le za čas, ko dela v času, ki je manj ugoden.
(5) Višina dodatkov iz tega člena se za funkcionarje iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona določi z zakonom, za javne uslužbence pa s kolektivno pogodbo za javni sektor.
48. člen
(1) Po uveljavitvi predpisov in kolektivnih pogodb, usklajenih s tem zakonom, se javni uslužbenci in funkcionarji uvrstijo v plačne razrede v skladu s temi predpisi in kolektivnimi pogodbami.
(2) Delodajalec izda javnemu uslužbencu oziroma funkcionarju pisno obvestilo in mu hkrati izroči pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, v katerem so podatki oziroma določbe o plačnem razredu na osnovi prevedbe, plačnem razredu na osnovi odprave nesorazmerij, plačnem razredu, ki ga je javni uslužbenec oziroma funkcionar dosegel z napredovanjem in dodatkih ter datumu, ko se bo plača pričela izplačevati v skladu s prvim odstavkom tega člena. Obvestilo in predlog aneksa je
delodajalec dolžan izročiti javnemu uslužbencu oziroma funkcionarju najmanj trideset dni pred datumom prvega izplačila plač po tem zakonu.
(3) Po tem zakonu lahko javni uslužbenci napredujejo samo za razliko med številom plačnih razredov, v katere se je mogoče uvrstiti z napredovanjem po tem zakonu in številom že doseženih plačnih razredov s prevedbo.
49. člen
(1) Če bi javni uslužbenec po določitvi plače v skladu z določbami tega zakona prejel plačo v nižjem znesku, kot je znesek plače, določene po predpisih, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona, se mu do izenačitve obeh zneskov izplačuje višji znesek plače.
(2) Pri primerjavi obeh zneskov iz prejšnjega odstavka se upoštevajo osnovna plača in dodatki, razen dela plače za delovno uspešnost, dodatka za mentorstvo, dela plače za povečan obseg dela oziroma nadpovprečno obremenjenost in dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času.
(3) Ne glede na višino dodatka za delovno dobo, določenega v 238. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02), pripada vsem javnim uslužbencem dodatek za delovno dobo v višini, določeni s Kolektivno pogodbo za javni sektor.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka 14. člena tega zakona se javnemu uslužbencu, ki opravlja delo na delovnem mestu, na katerem lahko opravlja to delo z eno stopnjo nižjo strokovno izobrazbo od zahtevane in ima najmanj 25 let delovne dobe, obračunava osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo.
1. PREVEDBA OSNOVNE PLAČE JAVNEGA USLUŽBENCA IN FUNKCIONARJA TER NJENA UVRSTITEV V PLAČNI RAZRED
49. a člen
(1) Za določitev plačnega razreda javnega uslužbenca in funkcionarja na podlagi tega zakona se opravi prevedba nominalnih zneskov osnovnih plač, določenih za delovna mesta oziroma nazive in nominalnih zneskov osnovnih plač javnih uslužbencev in funkcionarjev po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do izplačila plače po tem zakonu.
(2) Nominalni znesek osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva, ki je podlaga za prevedbo, se določi tako, da se seštevek količnika delovnega mesta in dodatkov iz 49.b člena tega zakona, pomnoži z vrednostjo osnove za obračun plač iz četrtega odstavka tega člena.
(3) Nominalni znesek osnovne plače javnega uslužbenca in funkcionarja, ki je podlaga za prevedbo, se določi tako, da se seštevek količnika, ki ga je javni uslužbenec oziroma funkcionar dosegel z napredovanjem na delovnem mestu ali v nazivu in dodatkov iz 49.b člena tega zakona, pomnoži z vrednostjo osnove za obračun plač iz četrtega odstavka tega člena.
(4) Osnova za obračun plač iz drugega in tretjega odstavka tega člena, je za javne uslužbence in funkcionarje, za katere se uporablja izhodiščna plača po Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, znesek izhodiščne plače za I. tarifni razred, veljavne na dan, ko se opravi prevedba. Osnova za obračun plač za javne uslužbence in funkcionarje, za katere se ne uporablja izhodiščna plača po Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, je znesek, določen po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se je na dan prevedbe uporabljal za določitev njihovih plač.
(5) Na način iz tega člena se prevedejo tudi nominalni zneski osnovnih plač javnih uslužbencev, ki imajo v skladu z zakonom, aktom pristojnega organa ali pogodbo o zaposlitvi, pravico do vrnitve na delovno mesto. Pri tem se jim upošteva zadnji količnik, ki so ga dosegli z napredovanjem in dodatki, ki bi jih prejemali na delovnem mestu, na katerega se imajo pravico vrniti.
(6) Prevedba osnovnih plač funkcionarjev se določi z odlokom, ki ureja uvrščanje funkcij v plačne razrede.
(7) Prevedba se opravi trideset dni po sprejetju vseh podzakonskih aktov in kolektivnih pogodb, potrebnih za obračun plač po tem zakonu. Informativno prevedbo opravijo delodajalci v roku treh mesecev po začetku uporabe tega zakona in jo sporočijo ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju.
49. b člen
(1) Za določitev osnovnih plač, ki so podlaga za prevedbo v skladu s tem zakonom, se upoštevajo dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami, in sicer:
Plačne skupine C do J
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/91, 53/92, 34/93, 15/94, 27/94, 59/94, 80/94, 64/95, 37/97, 3/98, 39/99, 40/99, 99/01 in 73/03):
– 2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/93 in Uradni list RS, št. 64/95), objavljen 10. 11. 1995, ki velja od 11. 11. 1995 (dodatek na tarifno skupino).
Plačna skupina C – Uradniški nazivi v državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti ter v drugih državnih organih
Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih (Uradni list RS, št. 35/96, 57/98, 33/00, 1/01, 63/01, 37/02, 60/02, 61/02 in 105/02):
– 6. člen (dodatek za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi),
– 8. člen (dodatek za vrednotenje omejitev in posebnih obremenitev),
– 9. člen (dodatek za vrednotenje posebnih obremenitev in prepovedi),
– 10. člen (dodatek za omejitve, ki izhajajo iz dela),
– 10.a člen (dodatek za omejitev pravice do stavke),
– 14. člen (dodatek za psihofizične obremenitve in delo s strankami),
– 16. člen (dodatek za delo v upravi),
– 16.a člen (dodatek v skladu z dogovorom o načinu usklajevanja plač v javnem sektorju v letu 2001) in
– 20. člen (dodatek za posebno nevarnost in ogroženost).
Uredba o določitvi dodatkov strokovnim in administrativno-tehničnim ter drugim delavcem na sodiščih, državnih tožilstvih, državnem pravobranilstvu in v organih za postopek o prekrških (Uradni list RS, št. 38/96, 39/99, 33/00, 36/00, 1/01, 63/01, 37/02, 60/02, 61/02, 105/02):
– 2. člen (dodatek za posebnost dela v pravosodju),
– 2.a člen (dodatek v skladu z dogovorom o načinu usklajevanja plač v javnem sektorju v letu 2001),
– 3. člen (dodatek za odločanje) in
– 8.a člen (dodatek za omejitev pravice do stavke).
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1, Uradni list RS, št. 22/00 in 52/02):
– 259. člen (dodatek za pooblaščene uradne osebe).
Zakon o policiji (ZPol) – Uradni list RS, št. 49/98, 66/98, 93/01, 48/03, 79/03):
– 130. člen (dodatek za policiste).
Zakon o carinski službi (ZCS-1, Uradni list RS, št. 56/99):
– 53. člen (dodatek za nezdružljivost) in
– 62. člen (dodatek za posebne pogoje dela in pooblaščenost ter za vrednotenje posebnih odgovornosti).
Zakon o obrambi in zaščiti (ZOZ) – Uradni list RS-stari, št. 15/91 in 18/91):
– 135. člen (dodatek za vrednotenje posebnih pogojev dela in odgovornosti).
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN, Uradni list RS, št. 64/94 in 33/00):
– 106. člen (dodatek za vrednotenje dela v posebnih delovnih razmerah).
Plačna skupina D – Delovna mesta na področju vzgoje, izobraževanja in športa
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96, 51/98, 28/99, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01 in 56/02):
– 2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 64/01), objavljen 3. 8. 2001, ki velja od 4. 8. 2001 (dodatek zaposlenim v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih in višjem ter visokošolskem šolstvu),
– 3. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 64/01), objavljen 3. 8. 2001, ki velja od 4. 8. 2001 (dodatek za posamezna delovna mesta v visokošolskem zavodu),
– 4. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 64/01), objavljen 3. 8. 2001, ki velja od 4. 8. 2001 (dodatek za strokovne delavce in sodelavce),
– 1. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 56/02), objavljen 28. 6. 2002, ki velja od 28. 6. 2002 (povišanje dodatkov do leta 2006),
– 80. člen (dodatek za eksterno preverjanje in poučevanje maturitetnih predmetov),
– 80.b člen (dodatek za pomočnike ravnateljev),
– 80.č člen (dodatek za usposobljenost za mentorstvo pripravnikov),
– 80.d člen (dodatek za delo z otroki, mladostniki oziroma študenti),
– 80.e člen (dodatek za obveznost izvolitve v naziv),
– 80.f člen (psihofizične obremenitve in odgovornosti),
– 80.g člen (povečanje dodatka iz 80.e člena),
– 81.a člen (dodatek za vodenje kuhinje),
– 81.b člen (dodatek za delo s finančnimi in materialnimi sredstvi),
– 81.c člen (dodatek za laborante),
– 81.d člen (dodatek zaposlenim v tajništvu univerze).
Plačna skupine E – Delovna mesta na področju zdravstva
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 57/95, 19/96, 56/98, 76/98, 102/00 in 62/01):
– 2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 62/01), objavljen 27. 7. 2001, ki velja od 27. 7. 2001 (korekcijski dodatek),
– 76. člen (dodatek za vplive delovnega okolja in obremenitev pri delu),
– 77. člen (dodatek za delo s citostatiki),
– 78. člen (dodatek za delo s psihično motenimi osebami),
– 79. člen (dodatek za ionizirajoče sevanje),
– 89.b člen (dodatek za zahtevnost in izpostavljenost dela) in
– 89.c člen (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti).
Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98, 73/98, 39/99, 63/99 in 73/00):
– 104.a in 104.b člen (dodatek za zdravstveno nego) iz priloge Aneksa h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 73/98), objavljen 30. 10. 1998, velja od 7. 11. 1998, Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 63/99), objavljen 6. 8. 1999, velja od 7. 8. 1999 in Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 73/00), objavljen 19. 8. 2000, velja od 27. 8. 2000,
– 87. člen (vplivi delovnega okolja in obremenitev pri delu),
– 88. člen (dodatek za delo s citostatiki),
– 89. člen (dodatek za delo s psihično motenimi osebami),
– 90. člen (dodatek za ionizirajoče sevanje) in
– 103. člen (posebne obremenitve in odgovornosti).
Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/94,15/94, 22/96, 23/96, 15/94, 22/96, 23/96, 39/98, 46/98 in 79/00):
– 1., 2. in 3. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji Uradni list RS, št. 15/94, objavljen 18. 3. 1994, velja od 26. 3. 1994 in Uradni list RS, št. 22/96, objavljen 19. 4. 1996, velja od 27. 4. 1996 in Uradni list RS, št. 39/98, objavljen 22. 5. 1998, velja od 30. 5. 1998 in Uradni list RS, št. 97/00, objavljen 20. 10. 2000, velja od 28. 10. 2000 in se uporablja od 1. 1. 2000 (zdravniški dodatek) in
– 70. člen (dodatek za občasne težje delovne pogoje).
Plačna skupina F – Delovna mesta na področju socialnega varstva
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 57/95, 19/96, 56/98, 76/98, 102/00 in 62/01):
– 2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 62/01), objavljen 27. 7. 2001, ki velja od 27. 7. 2001 (korekcijski dodatek),
– 76. člen (dodatek za vplive delovnega okolja in obremenitev pri delu),
– 78. člen (dodatek za delo s psihično motenimi osebami),
– 88.a člen (dodatek za vodenje v delu, ki se nanaša na računovodje),
– 89.b člen (dodatek za zahtevnost in izpostavljenost dela) in
– 89.c člen (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti).
Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98, 73/98, 39/99, 63/99 in 73/00):
– 104.a in 104.b člen (dodatek za zdravstveno nego) iz priloge Aneksa h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 73/98), objavljen 30. 10. 1998, velja od 7. 11. 1998, Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 63/99), objavljen 6. 8. 1999, velja od 7. 8. 1999 in Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 73/00), objavljen 19. 8. 2000, velja od 27. 8. 2000,
– 87. člen (vplivi delovnega okolja in obremenitev pri delu),
– 89. člen (dodatek za delo s psihično motenimi osebami) in
– 103. člen (posebne obremenitve in odgovornosti).
Plačna skupina G – Delovna mesta na področju kulture in informiranja
Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/94, 39/96, 82/99 102/00, 52/01 in 64/01):
– 65.a člen (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti – za nosilne poklice),
– 66. člen (dodatek za vodenje organizacijskih ali delovnih enot),
– 76.a člen (dodatek za stalno delo v neenakomerno razporejenem delovnem času),
– 78.c člen (dodatek za obremenitve pri delu z gradivom) in
– 78.d člen (dodatek v zvezi dogovorom zaradi rasti cen življenjskih potrebščin).
Kolektivna pogodba Javnega zavoda RTV Slovenija:
– od 100. člena do vključno 116. člena,
– 121. člen in
– 122. člen.
Aneks k tej pogodbi z dne 29. 3. 1996.
Plačna skupina H – Delovna mesta in nazivi na področju znanosti
Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92, 50/92, 5/93,50/94, 45/96, 51/98, 73/98, 106/99, 107/00, 64/01, 84/01 in 85/01):
– 3. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92 in naslednji) (dodatek na delovno mesto),
– 54.a člen (dodatek zaposlenim za delo v raziskovalni dejavnosti),
– 54.b člen (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti),
– 54.c člen (dodatek za izvolitev v naziv) in
– 54.d člen (povečanje dodatka).
Plačna skupina I – Delovna mesta v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih ter pri drugih uporabnikih proračuna
Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih (Uradni list RS, št. 35/96, 5/98, 33/00, 1/01, 63/01, 37/02, 60/02, 61/02 in 105/02):
– 8. člen (dodatek za vrednotenje omejitev in posebnih obremenitev),
– 9. člen (dodatek za vrednotenje posebnih obremenitev in prepovedi),
– 10.a člen (dodatek za omejitev pravic do stavke),
– 14. člen (dodatek za psihofizične obremenitve in delo s strankami),
– 15. člen (dodatek za posebne obremenitve za strokovno tehnične delavce),
– 16. člen (dodatek za delo v upravi) in
– 16.a člen (dodatek v skladu z dogovorom o načinu usklajevanja plač v javnem sektorju za leto 2001).
Kolektivna pogodba delavcev zdravstvenega zavarovanja Slovenije (23. 12. 1992, spremembe: 1. 5. 1994, 1. 7. 1995, 1. 7. 1996, 1. 1. 1998, 2. 7. 1998, 27. 11. 2000, 25. 9. 2001 in 18. 12. 2002 in 18. 12. 2002):
– 210. člen (dodatek za vpliv okolja),
– 213. člen, tretji odstavek (dodatek za delo v Zavodu),
– 214. člen – točka d (dodatek za opravljanje funkcije nadzora),
– 216. člen (zdravniški dodatek),
– 217. člen (dodatek za socialne stike),
– 218. člen (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti) in
– 218.a člen (korekcijski dodatek).
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 57/95, 19/96, 56/98, 76/98, 102/00 in 62/01):
– 2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 62/01), objavljen 27. 7. 2001, ki velja od 27. 7. 2001 (korekcijski dodatek),
– 76. člen (dodatek za vplive delovnega okolja in obremenitev pri delu),
– 89.b člen (dodatek za zahtevnost in izpostavljenost dela) in
– 89.c člen (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti).
Kolektivna pogodba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije:
– 12. člen (dodatek za delo v Zavodu) in
– 14. člen (dodatek za posebnost dela na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja).
Kolektivna pogodba Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Slovenije podpisana dne 17. 5. 1995, s spremembami in dopolnitvami z dne 23. 10. 2003 ter aneksi k tej pogodbi: št. 1 z dne 20. 7. 1999, št. 2 z dne 8. 11. 2000, št. 3 z dne 16. 1. 2001, št. 4 z dne 24. 10. 2002:
– 126. člen (dodatek za fizične obremenitve, posebne obremenitve pri delu s strankami),
– 127. člen (dodatek za omejitve, ki izhajajo iz dela).
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN) – Uradni list RS, št. 64/94 in 33/00)
– 106. člen (dodatek za vrednotenje dela v posebnih delovnih razmerah).
Plačna skupina J – Spremljajoča delovna mesta
Pri posameznem delovnem mestu se uporabljajo dodatki iz uredb in kolektivnih pogodb, glede na to, v katero plačno skupino spada posamezno delovno mesto.
(2) Uporabniki proračuna, ki so izplačevali dodatke na podlagi svojih splošnih aktov, pri prevedbi upoštevajo vse dodatke, ki ne bodo kot dodatki določeni v Kolektivni pogodbi za javni sektor. Uporabnik proračuna je dolžan spisek dodatkov, ki bodo upoštevani ob prevedbi, poslati v vednost ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju.
(3) Dodatki, ki so upoštevani pri prevedbi, ne morejo biti določeni v Kolektivni pogodbi za javni sektor.
49. c člen
(1) Nominalni znesek vrednosti delovnega mesta oziroma naziva, izračunan v skladu z 49. a in 49. b členom tega zakona se prevede v plačni razred po tem zakonu z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1 tega zakona. Prevedba orientacijskih delovnih mest in nazivov je priloga Kolektivne pogodbe za javni sektor, prevedba vseh delovnih mest in nazivov pa je priloga uredb oziroma aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Če prevedba delovnih mest in nazivov ni določena v navedenih aktih, se določi z aktom organa uporabnika proračuna, ki je pristojen za urejanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij.
(2) Nominalni znesek osnovne plače javnega uslužbenca, izračunan v skladu z 49.a in 49.b členom tega zakona, se prevede v osnovno plačo po tem zakonu z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1, vendar ne nižje, kot v plačni razred, ki je za toliko razredov višji od plačnega razreda delovnega mesta javnega uslužbenca, kot jih je dosegel z napredovanjem do dneva prevedbe.
2. ODPRAVA NESORAZMERIJ V OSNOVNIH PLAČAH FUNKCIONARJEV IN JAVNIH USLUŽBENCEV
49. č člen
(1) Javni uslužbenec, ki je bil s prevedbo uvrščen v višji plačni razred od prevedenega plačnega razreda njegovega delovnega mesta oziroma naziva, se zaradi odprave nesorazmerja uvrsti v plačni razred, ki je od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, določenega v skladu s tem zakonom, višji za razliko med prevedenim plačnim razredom javnega uslužbenca v skladu z drugim odstavkom 49.c člena in prevedenim plačnim razredom delovnega mesta oziroma naziva v skladu s prvim odstavkom 49.c člena tega zakona.
(2) Če je v Kolektivni pogodbi za javni sektor, kolektivni pogodbi dejavnosti oziroma poklicev ali uredbi za delovno mesto oziroma naziv, na katerega je razvrščen javni uslužbenec, določen višji plačni razred od prevedenega plačnega razreda, določenega na podlagi prvega odstavka 49.c člena tega zakona, se javnemu uslužbencu zaradi odprave nesorazmerja v osnovni plači določi višji plačni razred, kot je zanj ugotovljen na podlagi drugega odstavka 49.c člena tega zakona, vendar pri tem osnovno plačo višjega plačnega razreda doseže postopoma.
(3) V skladu s prejšnjim odstavkom javni uslužbenec ne more biti uvrščen v višji plačni razred od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, ki ga je možno doseči z napredovanjem.
(4) Javni uslužbenec ki je s prevedbo uvrščen v plačni razred, ki dosega ali presega najvišji plačni razred, ki ga je možno doseči z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu, obdrži plačni razred, v katerega je bil uvrščen.
(5) Javni uslužbenec doseže osnovno plačo, ki pripada višjemu plačnemu razredu zaradi odprave nesorazmerja, najkasneje do 31. 12. 2009.
(6) Postopna odprava razlike med osnovno plačo višjega plačnega razreda in osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je bil javni uslužbenec uvrščen s prevedbo, se izvede v rokih in na način, dogovorjen s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Za zaposlene v dejavnostih in poklicih, kjer pred uveljavitvijo tega zakona ni bil uveljavljen sistem napredovanj v plačne razrede ali nazive in ni bilo izravnalnih dodatkov, bodo merila za njihovo uvrstitev v plačni razred, ki vključujejo tudi pravico do preteklega napredovanja in izravnalnih dodatkov, opredeljena v Kolektivni pogodbi za javni sektor.
(7) Na način in v rokih iz tega člena se odpravijo tudi nesorazmerja v osnovnih plačah funkcionarjev.
49. d člen
(1) V obdobju odprave nesorazmerij napreduje javni uslužbenec na delovnem mestu oziroma v nazivu v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Napredovanje javnega uslužbenca se ne šteje kot odprava nesorazmerja v osnovni plači, ampak sta oba postopka med seboj ločena. Plačni razredi, ki jih javni uslužbenec pridobi z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu, se prištejejo k že doseženemu plačnemu razredu.
(2) Če je bil javni uslužbenec s prevedbo uvrščen v plačni razred, ki dosega ali presega najvišji plačni razred, ki ga je možno z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu doseči po odpravi nesorazmerja, ne more napredovati, dokler ne pridobi višjega naziva ali je razporejen na višje uvrščeno delovno mesto.
49. e člen
V primeru, da javni uslužbenec v času odprave nesorazmerja napreduje na višje delovno mesto ali v višji naziv, se uvrsti v plačni razred novega delovnega mesta oziroma naziva v skladu s predpisi, ki veljajo za napredovanje na višje delovno mesto oziroma v višji naziv.
3. PRIMERJAVA MED PLAČO JAVNEGA USLUŽBENCA PRED IN PO ZAČETKU UPORABE TEGA ZAKONA
49. f člen
(1) V skladu z 49. členom tega zakona se izvede primerjava med plačo, določeno na podlagi predpisov in kolektivnih pogodb, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po tem zakonu in plačo, izplačano po tem zakonu.
(2) Primerljivi znesek plače, določen po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po tem zakonu, je plača za mesec pred prvim izplačilom plač po tem zakonu, izračunana za polni delovni čas (174 delovnih ur oziroma manj, če tako določa posebni zakon za določeno delovno mesto). Pri izračunu se ne upošteva dela plače za delovno uspešnost, dodatka za mentorstvo, dela plače za povečan obseg dela oziroma nadpovprečno obremenjenost in dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času.
(3) Primerljivi znesek plače, določen po tem zakonu, je plača, obračunana za polni delovni čas (174 delovnih ur oziroma manj, če tako določa posebni zakon za določeno delovno mesto). Pri izračunu se ne upošteva dela plače za delovno uspešnost, dodatka za mentorstvo, dela plače za povečan obseg dela oziroma nadpovprečno obremenjenost in dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času.
(4) Kolikor je primerljivi znesek plače, izračunan v skladu z drugim odstavkom tega člena, višji od primerljivega zneska plače, obračunanega v skladu s tretjim odstavkom tega člena, se javnemu uslužbencu obračuna plača po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki so se uporabljali do izplačila plač po tem zakonu.
52. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati vse določbe zakonov in drugih predpisov, ki urejajo plače zaposlenih v javnih zavodih, državnih organih in lokalnih skupnostih ter drugih osebah javnega prava, ki se urejajo s tem zakonom, razen določb področnih predpisov, ki urejajo napredovanje oziroma pridobitev nazivov, in določb področnih zakonov, ki določajo dodatek za stalnost uradnikom s posebnimi pooblastili.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, znaša dodatek za stalnost uradnikom s posebnimi pooblastili, pod pogoji, določenimi v posebnih predpisih, po začetku izplačila plač po tem zakonu, enak odstotek, kot bo določen za dodatek za delovno dobo.
(3) Višina uskladitve izhodiščne plače za I. tarifni razred za mesec avgust 2003 in januar 2004 se lahko spremeni samo z aneksom h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
(4) Izplačilo plač po tem zakonu mora biti zagotovljeno najkasneje tri mesece po sprejetju vseh podzakonskih aktov in kolektivnih pogodb, potrebnih za obračun plač v skladu s tem zakonom.
(5) Do začetka izplačila plač po tem zakonu, se javnim uslužbencem izplačujejo plače po predpisih in kolektivnih pogodbah, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
(6) Ne glede na določbo petega odstavka tega člena je možno javnemu uslužbencu iz plačne skupine B v obdobju do pričetka izplačevanja plač v skladu s tem zakonom, s pogodbo o zaposlitvi določiti oziroma izplačati plačo največ v višini, ki brez dodatka za delovno dobo pri uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj je država, ne presega višine bruto plače 65. plačnega razreda, pri uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, pa ne presega višine bruto plače 59. plačnega razreda iz Priloge 1 tega zakona.
(7) Izjeme od omejitve iz šestega odstavka tega člena so dopustne le v primeru plačila dela v dežurstvu, če uporabnik proračuna pridobi soglasje pristojnega ministra, ker je delo javnega uslužbenca iz plačne skupine B v dežurstvu nujno potrebno zaradi zagotavljanja nemotenega opravljanja dejavnosti.
(8) V obdobju uporabe šestega odstavka tega člena je možno javnemu uslužbencu iz plačne skupine B poleg plače izplačati enkratno letno nagrado za uspešno poslovanje le s soglasjem ustanovitelja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– ugotovitev organa upravljanja, pristojnega za sprejem letnega poročila, da so preseženi cilji letnega programa dela,
– pozitiven poslovni izid,
– več kot 10% prihodkov doseženih s prodajo blaga in storitev na trgu in
– izplačilo povečane delovne uspešnosti za zaposlene s soglasjem ustanovitelja, kadar je v skladu s predpisi takšno soglasje potrebno.
(9) Sklenjene pogodbe o zaposlitvi se uskladijo z določbami prejšnjih treh odstavkov najkasneje v treh mesecih od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-D (Uradni list RS, št. 53/05).
(10) Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena se pričnejo plače funkcionarjev, ravnateljev, direktorjev in tajnikov izplačevati po določbah tega zakona najkasneje s 1. 3. 2006. Če do 31. 12. 2005 ni sprejeta Kolektivna pogodba za javni sektor, vlada z uredbo določi višino dodatkov, ki se začasno uporabljajo za izplačilo plač ravnateljem, direktorjem in tajnikom, do pričetka uporabe Kolektivne pogodbe za javni sektor. Ne glede na druge določbe tega zakona se dinamika odprave nesorazmerij v osnovnih plačah določi z uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju. Za izplačilo plač funkcionarjev in direktorjev se ne uporabljajo določbe prvega odstavka 49. člena in 49.f člena tega zakona.
(11) Izhodiščna plača za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred od 1. julija 2004 znaša 53.748 SIT.
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
| Zadnja sprememba: 06/08/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |