Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
EVA: 2010-3511-0014
Številka: 00716-1/2010/7
Ljubljana, 20.05.2010
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 83. redni seji dne 20.5.2010 določila besedilo:
- Predloga zakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije,
ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:
- Majda Širca, ministrica za kulturo,
- dr. Stojan Pelko, državni sekretar, Ministrstvo za kulturo,
- Vojko Stopar, generalni direktor Direktorata za medije, Ministrstvo za kulturo.
PRILOGA: 1
PRVA OBRAVNAVA
EVA 2010-3511-0014
PREDLOG ZAKONA O SLOVENSKEM FILMSKEM CENTRU, JAVNI AGENCIJI REPUBLIKE SLOVENIJE
I. UVOD
1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona
Prvi začetki na filmskem področju na Slovenskem segajo v konec 19. stoletja, ko je bila v Mariboru predvajana prva filmska predstava. Letos mineva 105. leto, odkar je Karl Grossmann posnel dokumentarni film z naslovom »Odhod od maše v Ljutomeru«. Gre za najstarejši še ohranjeni film, posnet na Slovenskem. Temelji slovenske reproduktivne kinematografije se začnejo postavljati leto kasneje, ko je v hotelu Union v Ljubljani začel obratovati prvi slovenski kinematograf. Dogajanje na področju filma je mirovalo do konca prve svetovne vojne, nato pa se je število kinematografov začelo povečevati.
Slovenske kinematografije so imele omejeno trajanje. Prva podjetja so se pri nas pojavila že v času Kraljevine SHS, ko so njihovi lastniki za snemanje filmov potrebovali obrtna dovoljenja. Šlo je bolj za kratkotrajne obrtne delavnice, kot pa za profesionalne filmske produkcije, kakršne je tedaj poznal svet.
Pomembni mejnik v slovenski filmski zgodovini, umeščen v leto 1922, predstavlja Slovenija film, »prva slovenska filmska tovarna«, kot jo je imenoval njen ustanovitelj, poklicni fotograf Veličan Bešter. Obdržala se je približno osem let. Leta 1927 je bilo ustanovljeno drugo podobno podjetje Sava film, katerega lastnika sta bila Metod in Milka Badjura, ki pa sta v začetku filme le razvijala in kopirala. Produkcija Sava film je delovala trinajst let, pod njenim okriljem je leta 1932 nastal tudi drugi slovenski celovečerni film z naslovom Triglavske strmine.
Tik pred propadom kraljevine Jugoslavije leta 1939 je lastnik ljubljanskega kina Union Milan Kham ustanovil podjetje Emona film. Podjetje je delovalo tudi med vojno, po vojni pa je bilo nacionalizirano. Celotno tehnično opremo z laboratorijem vred je prevzela slovenska podružnica Državnega filmskega podjetja s sedežem v Beogradu. Leta 1946 je podružnico nadomestilo podjetje Triglav film. Šlo je za prvo slovensko filmsko podjetje, ki je vodilo profesionalno organizirano in kontinuirano produkcijo s polno državno subvencijo. Ustanovljeno je bilo tudi podjetje Vesna film, ki je skrbelo za razdeljevanje in predvajanje filmov in je bilo, tako kot Triglav film, ustanovljeno s strani Vlade Ljudske republike. Od leta 1956 je bila filmska produkcija zakonsko regulirana kot gospodarska dejavnost posebnega kulturnega pomena, pred tem pa je tri leta vire financiranja iskala v koprodukcijah zlasti z Nemčijo, Italijo, Švedsko in Avstrijo.
Na Slovenskem so začeli nastajati zametki filmske šole, saj je bil na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ustanovljen oddelek za filmsko in televizijsko režijo.
Zakonodajno področje je najprej zaznamoval Zakon o filmu iz leta 1956, pomembne novosti pa je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prinesla tudi Ustava iz leta 1974, po kateri je vsaka republika začela sama regulirati svojo kinematografijo. V skladu z novim Zakonom o filmu iz istega leta je bil ustanovljen Republiški sklad za napredek kulturne dejavnosti, preko katerega so se zbirala sredstva za kulturne projekte. Omenjeni zakon je devet let kasneje razveljavil Zakon o kulturno-umetniških dejavnostih in o posredovanju kulturnih vrednot, kar je omogočilo nastanek neodvisnih produkcijskih hiš.
V začetku 60. let se je Triglav filmu pridružil Viba film, ustanovljen s strani Društva slovenskih filmskih delavcev, ki je naslednjih trideset let deloval kot producentsko podjetje z državno subvencijo.
Obdobje pred osamosvojitvijo Slovenije in kratko obdobje po njej predstavlja stagnacijo filmske produkcije, ki se je kazala v finančnem primanjkljaju Viba filma, odsotnosti finančnih vlaganj v filmsko tehniko in pomanjkanju specifičnih filmskih kadrov, po drugi strani pa pojav neodvisnih producentov in povečanje števila filmov slovenske produkcije. Leta 1991 je odločanje o programiranju in financiranju nacionalne filmske produkcije, ki je bilo v javnem interesu, prevzelo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Viba film pa je bil likvidiran. Leta 1994 je omenjeno ministrstvo po vzoru Danske in drugih manjših kinematografij ustanovilo Filmski sklad.
OCENA STANJA
Filmski sklad Republike Slovenije kot javni sklad (v nadaljevanju: Filmski sklad RS) je bil ustanovljen z Zakonom o Filmskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju: ZFS), sprejetim 18. marca 1994, za nedoločen čas. Ustanoviteljske pravice in obveznosti je izvajala Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada RS), sam sklad pa je sodil v delovno področje ministrstva, pristojnega za kulturo. Zakon je določil namen, status, naloge, organe in način financiranja Filmskega sklada RS ter izvajalce kulturnih programov s področja kinematografije.
V času, ko je bil ustanovljen Filmski sklad RS, na tem področju še ni bilo sprejetega zakona, ki bi urejal javne sklade, zato je 22. člen ZFS določil, da bo sklad do sprejetja zakona, ki bo urejal javne sklade na področju kulture, posloval po predpisih, ki veljajo za javne zavode. Položaj javnih zavodov je urejal takrat veljavni Zakon o zavodih (v nadaljevanju: ZZ) iz leta 1991. Tako je Filmski sklad RS vse do leta 2000, ko je bil sprejet Zakon o javnih skladih (v nadaljevanju ZJS), deloval na podlagi ZZ. Sprejem ZJS je pomenil bistvene spremembe na področju pravnih predpisov, ki urejajo obstoj in delovanje Filmskega sklada.
ZJS je uredil položaj javnih skladov v Sloveniji, opredelil javni sklad kot statusno obliko pravne osebe javnega prava ter razveljavil določbe ZFS, ki so se nanašale na status Filmskega sklada RS in njegove organe ter del določb o premoženju sklada.
Na podlagi sprejema prvega akta o ustanovitvi je nadaljeval z delom kot javna ustanova po ZJS, torej kot Filmski sklad RS, katerega namen je spodbujanje razvoja in ustvarjalnosti na področju filma in reproduktivne kinematografije, in sicer z dodeljevanjem nagrad, štipendij, drugih nepovratnih sredstev ter oblik spodbud. Leta 2001 je bil ZFS spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o Filmskem skladu Republike Slovenije.
Temeljni namen Filmskega sklada RS kot ga opredeljuje 1. člen Sklepa o ustanovitvi Filmskega sklada RS – javnega sklada z leta 2002 je, da skladno z nacionalnim kulturnim programom, ki določa cilje kulturne politike, upravlja in razpolaga z namenskim premoženjem in finančnimi sredstvi, ki jih ustanovitelj zagotavlja za produkcijo, distribucijo, promocijo in prikazovanje filmov ter za izvajanje filmskih festivalov in podeljevanje nagrad na področju kinematografije.
Slovenski filmski delavci so leta 1956 ustanovili svoje filmsko podjetje Viba film. Triglav film je leta 1966 objavil stečaj in Viba film je prevzela njegove filmske ateljeje, prostore in filmski laboratorij. Leta 1994 je bil, kot rečeno, ustanovljen Filmski sklad Republike Slovenije, ki avtonomno skrbi za program in sofinanciranje nacionalne filmske produkcije, javni zavod Filmski studio Viba film pa je postal tehnična baza, ki s tehnično opremo omogoča nastajanje nacionalne filmske produkcije. Danes je Filmski studio Viba film Ljubljana javni zavod, ki deluje kot nacionalna tehnična filmska baza.
V letu 2002 je Državni zbor RS sprejel ZUJIK, ki določa javni interes za kulturo, organe, ki so zanj pristojni in odgovorni ter mehanizme za njegovo uresničevanje, obenem pa je uredil postopke javnih pozivov in javnih razpisov, ki jih izvaja Filmski sklad RS.
Filmski sklad RS danes deluje na temelju več pravnih podlag, in sicer na podlagi ZFS, Sklepa o ustanovitvi Filmskega sklada Republike Slovenije – javnega sklada in ZJS, z izjemo nekaterih zakonskih določb. Pri svojem delovanju se opira na Splošne pogoje poslovanja Filmskega sklada RS – javnega sklada, s katerimi so med drugim določeni načini pridobivanja in razpolaganja s sredstvi za sofinanciranje programov in projektov, dajanja poroštev in drugih oblik spodbud na področju filmske ustvarjalnosti v Republiki Sloveniji, nadzor nad izvajanjem programov in projektov, ki jih Filmski sklad RS sofinancira ali financira. Pomembno je, da pri svojem delovanju upošteva tudi določbe ZUJIK.
V Sloveniji se je v preteklih petnajstih letih zakonodajalec večkrat lotil urejanja različnih segmentov področja kulture, kar se odraža v raznolikosti zakonodajnih aktov na tem področju. Večkratne spremembe in dopolnitve obstoječe zakonodaje so pripeljale do tega, da je potrebno pravne akte na področju kulture urediti, še bolj pomembno pa jih je medsebojno uskladiti, saj le to omogoča pravno zakonito in pravilno izvajanje dejavnosti na področju kulture. Naslednja pomembna in potrebna sprememba se nanaša na področje financiranja slovenske filmske in avdiovizualne dejavnosti, saj je potrebno dokončno formalno pravno urediti status Filmskega sklada RS ter mu določiti tako statusno pravno obliko, ki bo omogočala nemoteno in kontinuirano opravljanje dejavnosti in njegov nadaljnji obstoj.
RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA
Julija 2008 je bil sprejet nov Zakon o javnih skladih (Uradni list RS št. 77/2008, v nadaljnjem besedilu: ZJS-1), ki v 5. odstavku 54. členu določa, da Filmski sklad RS, ustanovljen z ZFS izbere eno od naslednjih zakonsko predvidenih možnosti: nadaljuje svoje delo, se pripoji drugi pravni osebi ali pa se statusno preoblikuje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona, to je do 12.8.2010. Statusno preoblikovanje naj bi se izvedlo v okviru možnosti, ki jih našteva prvi odstavek 53. člena ZJS-1: v javni zavod, javno agencijo ali ustanovo, če sklad izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ki ureja statusno obliko posamezne pravne osebe.
Glede na namen Filmskega sklada RS, naloge, ki jih opravlja in način financiranja je najprimerneje, da se sklad preoblikuje v javno agencijo v skladu z Zakonom o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/2002 – v nadaljevanju ZJA). Statusna oblika agencije je za Filmski sklad primerna predvsem zato, ker so javne agencije (poleg regulatornih) ustanovljene za opravljanje nadzornih in strokovnih nalog v javnem interesu. Razvojne in strokovne dejavnosti ter naloge bodoče agencije jasno izhajajo iz 5. člena predloga Zakona o slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije, v katerem so navedene dejavnosti agencije, med njimi tudi, da »spodbuja razvoj filmske in avdiovizualne kulture, razvoj visokošolskega izobraževanja za umetniške poklice s področja avdiovizualnih dejavnosti in razvoj filmske vzgoje” ter da “spodbuja razvoj tehnologije in infrastrukture na filmskem in avdiovizualnem področju, zlasti razvoj digitalizacije celotne kinematografske verige od produkcije do prikazovanja”. Strokovne naloge agencije pa so določene praktično v vseh drugih nalogah iz 5. člena predloga zakona. Še večji argument za preoblikovanje Filmskega sklada RS v agencijo pa predstavljajo določbe ZJA o kriterijih za ustanovitev, saj se agencija ustanovi, če glede na naravo oziroma vrsto nalog ni potreben ali ni primeren stalni neposredni politični nadzor nad opravljanjem nalog. Za financiranje slovenske filmske produkcije je stalni politični nadzor vsekakor neprimeren. Argumentov, zaradi katerih je najprimerneje, da se Filmski sklad RS preoblikuje v javno agencijo pa je še več: področje, ki ga v okviru javnega interesa znotraj kulture pokriva delovanje Filmskega sklada RS, je področje, ki je na enoto produkta financirano daleč najvišje v primerjavi z drugimi področji javnega interesa v kulturi. Poleg tega gre za področje, kjer z izjemo tehnične baze država ne more zagotoviti neposrednih izvajalcev javnega interesa, zato je še bolj pomembno, da te naloge opravlja samostojna, neodvisna in od političnega nadzora ločena institucija.
Zaradi navedenega prihaja do situacije, v kateri javna sredstva vsako leto sofinancirajo (za tako majhno državo sicer razmeroma veliko) število razmeroma dragih projektov na področju, kjer ni veliko dejavnih deležnikov na trgu, ki je poleg tega še razmeroma zaprt in specifično zahteven. V navedenih razmerah je še posebej pomembno, da država zagotovi sistemsko okolje, v katerem bo zagotovljena ne le popolna institucionalna avtonomija, pač pa tudi avtonomija odločanja, neodvisnost pri ocenjevanju projektov, pa tudi, kolikor je mogoče, neodvisnost financiranja. Nastavki za doseganje slednjega cilja so v urejanju preglednosti, omejitvi najvišjih deležev sofinanciranja projektov in s tem posledično racionalizacijo poslovanja agencije, še posebej pa so pomembne določbe o sofinanciranju s strani najpomembnejših nacionalnih deležnikov na oglaševalskem trgu.
Za sedanji Filmski sklad RS bi bila sprejemljiva tudi ena od možnosti, ki jo predvideva ZJS-1 in sicer možnost, da Filmski sklad nadaljuje svoje delo kot javni sklad po ZJS-1, vendar za to ne izpolnjuje vseh pogojev, predvsem pa je možnost delovanja Filmskega sklada RS v obliki javnega sklada zavrnilo v svoji reviziji Računsko sodišče. Revizijsko poročilo je namreč večkrat izrecno poudarilo, da je javni sklad povsem neprimerna oblika za bodočo formalno pravno ureditev Filmskega sklada RS, še posebej zaradi napačnih tolmačenj zakonodaje s področja javnih skladov, predvsem določb o namenskem premoženju javnih skladov. Računsko sodišče je tudi v nekaterih drugih formalnih izjavah nasprotovalo ureditvi Filmskega sklada brez upoštevanja vseh pogojev zakonodaje s področja javnih skladov, zato ta statusna oblika ni bila upoštevana. V zvezi z javnimi skladi je potrebno omeniti tudi, da ti predvidevajo splošne pogoje poslovanja kot podzakonski akt, ki je bil nedavno usklajen in sprejet. Ker bo Filmski sklad RS v bodoče deloval kot javna agencija, bodo določbe splošnih pogojev poslovanja sklada v zvezi z dodeljevanjem javnih spodbud vključene v splošni akt agencije.
Avtonomija odločanja je lahko zagotovljena zgolj v maksimalno institucionalno neodvisni statusni ureditvi - pri čemer je pomemben tudi videz oz. vtis neodvisnosti, ki se kot pravni standard vse bolj uveljavlja. Glede na navedeno je potrebno ugotoviti tudi, da nekatere statusne oblike, ki jih kot alternativo ponuja ZJS-1, ne pridejo v poštev. Javni zavod, kot prva ponujena oblika, ni namenjen pobiranju deležev oglaševalskih prihodkov in razdeljevanju le teh, dopolnjenih s proračunskimi sredstvi, končnim izvajalcem javnega interesa, zavodi so namreč namenjeni izvajanju javne službe za vnaprej določene uporabnike, presežke prihodkov nad odhodki pa sme uporabiti le za opravljanje svoje dejavnosti. Javni zavod se poleg tega financira, ob sredstvih iz državnega proračuna, bolj ali manj le še s sredstvi, ki jih pridobi s prodajo svojih storitev, kar je v nasprotju z vlogo, ki naj bi jo imela institucija, ki bo zamenjala zdajšnji Filmski sklad RS, saj ta ne opravlja storitev, ki bi jih lahko prodajal na trgu.
Tudi ustanova kot (tudi po mnenju pristojnih strokovnjakov s področja javnega prava) ena pravno najbolj podreguliranih statusnih oblik v naši ureditvi, za dejavnost, s katero se ukvarja Filmski sklad RS ni primerna, poleg tega pa najpomembnejši organ v tovrstni statusni obliki ni profesionalni organ, kar ne prispeva k predvidljivosti in varnosti na tem področju, še posebej poznavajoč vse pretekle izkušnje. Neprimernost ustanove se kaže tudi v tem, da Zakon o ustanovah kot pogoj za ustanovo določa njen splošno koristen oziroma dobrodelen namen, poleg tega pa je ustanova pravna oseba zasebnega in ne javnega prava. Tudi normativna ureditev financiranja ustanove za sklad ni primerna, saj se ustanova financira predvsem s prihodki, ki se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem, z darili, drugimi naklonitvami, itd., pri čemer financiranje s proračunskimi sredstvi ni predvideno, poleg tega pa je kot edini organ upravljanja predvidena le (tričlanska) uprava. Zakonodaja s področja ustanov tudi nikjer ne predvideva sodelovanja strokovnjakov, ki je na filmskem oziroma avdiovizualnem področju nujno.
Še najslabši scenarij z vidika samostojnosti sklada pa bi nastopil v primeru, da bi se sklad pripojil ministrstvu, pristojnemu za kulturo, kar je zadnja od predstavljenih alternativ. V primeru, ko bi se javni interes na filmskem področju izvajal neposredno prek razdeljevanja sredstev na razpisih ministrstva, v celoti odpade neodvisno, od politike sistemsko ločeno odločanje o kulturni politiki, kar je še posebej na področju kulture izrazit korak nazaj. Poleg tega ima Filmski sklad RS tudi dejavnosti, ki se v okviru ministrstva ne morejo izvajati, kot npr. organizacija festivalov (ki bi tudi v primeru izvedbe prek posrednih izvajalcev postali državni festivali, ne pa festivali reprezentativne nacionalne produkcije), podeljevanje nagrad, eksploatacija filmov, v katere je sklad vlagal do sedaj, itd. Omenjena ureditev bi bila tudi edinstvena v primerljivih evropskih ureditvah, saj nobena primerljiva evropska država ne pozne ureditve, v kateri bi sorodna institucija delovala v okviru ministrstva.
Filmski sklad RS je bil ustanovljen za izvajanje nacionalnega kulturnega programa v delu, ki pokriva filmsko proizvodnjo in reproduktivno kinematografijo ter izvajanje filmskih festivalov in podeljevanje strokovnih nagrad za področje kinematografije.
Novi zakon bo uredil področja, ki jih prejšnji zakon ni obravnaval, oziroma so bile posamezne določbe razveljavljene s sprejemom ZJS leta 2000. Gre za določbe o statusu in organih Filmskega sklada RS, določbe o razdeljevanju sredstev, prejetih iz državnega proračuna ter določbe o nadzoru nad delovanjem in poslovanjem bodoče agencije.
UPOŠTEVANJE PRIPOROČIL RAČUNSKEGA SODIŠČA RS
Poglavitne razloge za sprejem novega zakona med drugim narekuje tudi Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Računsko sodišče) v okviru svojega Revizijska poročila, ki ga je izdalo 3. julija 2009, po revidiranju pravilnosti in smotrnosti poslovanja Filmskega sklada RS in Ministrstva za kulturo v delu, ki se nanaša na njegove naloge v zvezi s poslovanjem Filmskega sklada RS.
V zakonu so tako rekoč v celoti upoštevana priporočila Računskega sodišča, predvsem, da je potrebno urediti postopek javnega natečaja, merila in kriterije za izbor na njem, saj so bile s strani nadzornega sveta Filmskega sklada RS zagrešene nepravilnosti v zvezi z izvedbo in izborom na javnem natečaju. V filmski program so bili vključeni filmi brez prijave na javni natečaj, kar je v nasprotju z ZUJIK, Sklepom o ustanovitvi in Splošnimi pogoji, ki določajo, da Filmski sklad RS sofinancira projekte preko javnih natečajev, oziroma so bili sofinancirani filmski projekti, ki so že prejeli negativno odločbo o sofinanciranju filmov, navkljub temu, da Filmski sklad RS v takem primeru pogodbe o sofinanciranju ne more skleniti.
Novo ureditev potrebuje tudi poglavje o sofinanciranju filmskih projektov v zvezi z nedokazanimi zaključenimi finančnimi konstrukcijami, ki so bile izplačane brez pridobljenih celotnih dokazil za izvedbo nakazil. Filmskemu skladu RS so bile predložene le obračunske situacije za izplačilo sredstev za izvedbo filma do vrednosti, do katere je Filmski sklad RS financiral projekt, in ne za celotne stroške realizacije filmskega projekta. Omenjena možnost je v zakonu odpravljena, saj je potrebno izkazati in dokazati 100 odstotkov stroškov, ki jih prijavitelj uveljavlja.
Razlog za sprejem zakona je tudi sprememba obstoječih določb v zvezi s porabo sredstev za filmske projekte, saj predvideni roki niso bili upoštevani ne glede izvedbe niti glede izplačil.
Razlog za neporabljena sredstva Filmskega sklada RS predstavlja tudi nepopolno načrtovanje financiranja filmskih projektov v letnih finančnih načrtih in programih dela Filmskega sklada RS ter v odobritvi sredstev Ministrstva za kulturo za sofinanciranje filmskih projektov v odločbah o financiranju Filmskega sklada RS. Filmski sklad RS in ministrstvo, pristojno za kulturo ne načrtujeta sofinanciranja filmskih projektov ob upoštevanju, da njihova realizacija običajno traja več kot eno leto. Računsko sodišče priporoča, da se sredstva za financiranje filmskih projektov načrtujejo realno (na podlagi upoštevanja v povprečju več kot enoletnega sofinanciranja realizacije posameznega filmskega projekta in izvajanje sofinanciranja preko letnih odločb o financiranju Filmskega sklada RS). V finančnih načrtih in programih dela bo potrebno po priporočilih Računskega sodišča načrtovati sredstva za sofinanciranje filmskih projektov ob upoštevanju dejanskega oziroma v povprečju več kot enoletnega sofinanciranja realizacije filmskih projektov. V skladu s temi priporočili Računskega sodišča in v skladu z zakonodajo s področja državnega proračuna predlagana nova zakonska ureditev uvaja dvoletno financiranje projektov, kar bo bistveno prispevalo k bolj učinkovitemu in transparentnemu načrtovanju projektov, poleg tega pa določa obveznost agencije, da poslovanje vodi na podlagi finančnih načrtov in letnih programov dela.
V aktih Filmskega sklada RS niso opredeljeni upravičeni stroški, ki jih Filmski sklad RS lahko sofinancira v zvezi z izdelavo filmskih projektov, zato na podlagi priloženih obračunov producentov med drugim izvaja tudi izplačila za nekatere neupravičene stroške. V aktih Filmskega sklada RS bi bilo tako potrebno določiti glavne skupine upravičenih stroškov za sofinanciranje filmskih projektov. Zakon torej uvaja te obveznosti, predvsem določitve meril za izbor, najvišji delež sofinanciranja projektov, način določitve deleža, ki ga prejme posamezen producent, knjigovodske listine, na podlagi katerih temelji izplačilo, vrste meril in način uporabe, način njihovega dokazovanja in izplačevanja.
Ministrstvo za kulturo, kot pristojno ministrstvo Filmskega sklada RS po mnenju Računskega sodišča ni izvajalo nadzora nad poslovanjem Filmskega sklada RS. Ministrstvo namreč ni opravilo poračuna prejetih in porabljenih sredstev oziroma ni izvedlo pregleda porabe sredstev Filmskega sklada RS, prejetih iz državnega proračuna. Nove določbe zakona urejajo obveznosti in sistem rednega revidiranja ter notranje kontrole poslovanja agencije. Filmski sklad RS je bil namreč dolžan zagotoviti vsakoletno notranjo revizijo svojega poslovanja z lastno revizijsko službo, skupno revizijsko službo ali z zunanjo izvedbo notranjega revidiranja.
STRUKTURNE NOVOSTI
Z novim zakonom so odpravljeni tudi deleži prihodkov Filmskega sklada RS od eksploatacije filmov po zaključenem projektu, saj se sredstva, ki jih bo agencija vložila v razvoj scenarija ali projekta, ne vštevajo več v delež agencije in torej ne predstavljajo več vložka agencije v distribucijsko vrednost filma. Ti ukrepi bodo okrepili produkcijski sektor, in spodbudili producente k živahnejši dejavnosti na področju eksploatacije filma, od katere bodo imeli več koristi kot doslej.
Drugače kot doslej, bo določeno tudi financiranje agencije. Medtem, ko sredstva državnega proračuna, donacije, sponzorska sredstva, lastni prihodki in viri od sodelovanja z mednarodnimi organizacijami ostajajo urejeni enako kot doslej, se k financiranju slovenske filmske produkcije dodajata dva dodatna vira. Izvenproračunska financerja, to sta RTV Slovenija in vsi ostali izdajatelji televizijskih programov, ki so na seznamu nacionalnih multipleksov in oddajajo na celotnem ozemlju pokritosti multipleksa, bosta preko lastnih razpisov prispevala sredstva za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno, zlasti kinematografsko predvajanje. RTV Slovenija je v večini primerov končni prikazovalec slovenskih filmov, ki jih je praviloma financiral Filmski sklad RS, poleg tega pa je zavezana k določenim strožjim kvotam nacionalnih programov. Prispevek k razvoju slovenske filmske dejavnosti pa je tudi del javne službe RTV Slovenija in ena izmed dejavnosti, opredeljena v Zakonu o RTV Slovenija (Uradni list RS, št. 18/1994 (24/1994 popr.), 73/1994, Odl. US: U-I-172/94, 22/1999, Odl. US: U-I- 160/97, 88/1999 (90/1999 popr.), 192/1999, Odl. US: U-I-238/99, 113/2000, Odl. US: U-I-238/99-9, 35/2001-Zmed, 79/2001, 54/2005, Odl. US: U-I-130(03-8, 96/2005-ZRTVS-1). Glede na naloge, ki jih ima RTV Slovenija določene v trenutno veljavnem zakonu kot vsebino javne službe, je jasno, da je prikazovanje nacionalne kinematografije del njenih dolžnosti, ne zgolj zaradi kvot, pač pa tudi zaradi celovite ponudbe, ki jo mora zagotavljati. Glede na navedeno je v primeru, da v nacionalno filmsko produkcijo ne vlaga sredstev, pri izpolnjevanju zahtevanih kvot nacionalne produkcije ter kulturno umetniških vsebin javna televizija, ki je sicer za izpolnjevanje svojih nalog sofinancirana z neodvisnim virom - RTV prispevkom, v privilegiranem položaju, saj prek svojega predstavnika v svetu agencije lahko vpliva na poslovno politiko, vsebino oziroma usmeritev letnega programa in imenovanje strokovnih komisij.
Tako javna televizija kot komercialne televizije z nacionalno pokritostjo sredstev ne bodo nakazovala agenciji ali v proračun, temveč bodo same, s svojimi razpisi sofinancirale slovenske filme. Gre za transparentno ureditev, ki bo televizijam omogočala izvedbo lastnih razpisov s sodelovanjem lastnih komisij, ki bodo ugotavljale kakovostne kriterije in podelila sredstva.
Večkratno spreminjanje obstoječe zakonodaje in množica zakonov ter podzakonskih aktov narekujejo sprejem novega zakona, ki bo urejal delovanje in obstoj Filmskega sklada RS. Z dnem uveljavitve novega zakona bo v celoti prenehal veljati ZFS.
2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona
CILJI IN NAČELA
Temeljni cilj predlaganega Zakona o slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije, je vzpostaviti pravno podlago za delovanje in organizacijo agencije in jo uskladiti z že veljavno zakonodajo na tem področju.
Gre za zaokroženo celoto določb, ki določajo vsebino zakona, pri uporabi pa zakon večkrat napotuje tudi na smiselno uporabo določb ZJA in ZUJIK.
Namen zakona kot ga določa prvi odstavek tretjega člena je spodbujanje ustvarjalnosti na filmskem in avdiovizualnem področju v Republiki Sloveniji, ustvarjanje ustreznih pogojev za filmsko, avdiovizualno in kinematografsko dejavnost, razvoj in izobraževanje v zvezi s filmsko in avdiovizualno dejavnostjo v Republiki Sloveniji ter izvajanje drugih dejavnosti, določenih z nacionalnim programom za kulturo.
Pri pripravi novega zakona se je statusno pravna oblika spremenila, saj je bilo ugotovljeno, da je najprimernejša pravno organizacijska oblika Filmskega sklada RS, javna agencija v skladu z ZJA, kar je tudi glede na naravo delo najprimernejša rešitev.
Cilji novega zakona so zagotoviti nemoteno delovanje agencije, povečanje sredstev za sofinanciranje in delovanje agencije, izboljšanje gledanosti slovenskih del, ki nastanejo s sofinanciranjem agencije, uveljavljanje slovenskega jezika, uskladitev zakona z obstoječo področno zakonodajo, povečanje prepoznavnosti slovenskih filmskih in avdiovizualnih del, razvoj slovenske kinematografije in večja promocija slovenskih filmov doma in v tujini.
Vse navedeno zagotavlja predlog zakona tudi z natančnejšo specifikacijo pogojev z določbami o finančnem poslovanju, ki bodo prinesle tudi večjo preglednost in medsebojno primerljivost strukturiranosti projektov, s tem pa srednjeročno gledano tudi racionalnejše poslovanje.
Ustanovitev agencije temelji na naslednjih načelih:
- ustvarjanje in zagotavljanje ustreznih pogojev za filmsko, avdiovizualno in kinematografsko dejavnosti,
- zagotavljanje trajnejših pogojev za razvoj filmske in avdiovizualne dejavnosti,
- spodbujanje razvoja in izobraževanja v zvezi s filmsko in avdiovizualno dejavnostjo,
- spodbujanje prepoznavnosti slovenskih filmskih in avdiovizualnih del,
- skrb za kakovostno rast filmske in avdiovizualne dejavnosti,
- zagotavljanje izvajanja dejavnosti, določenih z nacionalnim programom za kulturo,
- skrb za skladen razvoj filmske in avdiovizualne dejavnosti,
- spodbujanje povezovanja med različnimi akterji filmske in avdiovizualne kulture,
- spodbujanje vključevanja v mednarodne projekte, dvigovanje ravni sodelovanja na mednarodni ravni ter povezovanje z evropskimi in drugimi mednarodnimi institucijami,
- varstvo del filmske in avdiovizualne dejavnosti,
- večanje zanimanja za slovenska filmska in avdiovizualna dela,
- ohranjanje slovenskega jezika preko filmskih in avdiovizualnih del,
- spodbujanje ustvarjalnosti na področju filmske dejavnosti,
- podeljevanje priznanj in nagrad za večje dosežke na filmskem in avdiovizualnem področju,
- transparentnost in smotrnost porabe javnih sredstev,
- javnost delovanja institucij, ki podeljujejo javna sredstva,
- nepristranskost delovanja organov agencije,
- neodvisnost odločanja o izbiri projektov, ki se sofinancirajo iz sredstev agencije,
- sodelovanje s civilno družbo in državnimi organi pri načrtovanju strateških usmeritev na področju filmske in avdiovizualne dejavnosti,
- skrb za promocijo in eksploatacijo filmske in avdiovizualne dejavnosti doma in v tujini.
POGLAVITNE REŠITVE
Predlog Zakona o slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije, določa namen, dejavnost, organizacijo, financiranje in nadzor nad Slovenskim filmskim centrom, javno agencijo Republike Slovenije.
Uvedenih je več rešitev, ki se kažejo na področju statusne ureditve ter v materialnih in v postopkovnih določbah novega zakona.
Eno bistvenih rešitev predstavlja sprememba statusne oblike Filmskega sklada RS, ki bo v bodoče javna agencija v skladu z ZJA. Ta oblika se je po temeljiti analizi vseh možnih pravno organizacijskih oblik in po pridobljenih mnenjih pravnih strokovnjakov izkazala za najbolj primerno obliko glede na specifično naravo dela agencije in urejenost sorodnih institucij v slovenskem pravnem redu, kar je obširneje razloženo v razlogih za sprejem zakona. Pri uporabi zakona se subsidiarno in smiselno upoštevajo tudi določbe zakona, ki ureja javne agencije in določbe zakona, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo.
Novost predstavlja tudi ime sklada, Slovenski filmski center, javna agencija Republike Slovenije ali skrajšano Slovenski filmski center (SFC), v mednarodnem prometu pa se bo uporabljal prevod Slovenian Film Center. Ime je oblikovano tako, da je razvidna statusno-pravna oblika agencije.
Glede izvedbe postopka javnega razpisa se poleg določb tega zakona smiselno uporabljajo še določbe ZUJIK o javnem razpisu. Filmski sklad RS namreč sofinancira projekte s področja filmskih in avdiovizualnih dejavnosti preko javnih razpisov, zato je bila natančnejša ureditev tega področja pomembna in nujna. Na nepravilnosti postopka in nepravilno izdajanje odločb o sofinanciranju je opozorilo tudi Računsko sodišče v revizijskem poročilu iz leta 2009, ko je sodišče revidiralo pravilnost in smotrnost poslovanja Filmskega sklada RS in Ministrstva za kulturo v delu, ki se je nanašalo na njegove naloge v zvezi s poslovanjem Filmskega sklada RS.
Novost v tej ureditvi predstavlja tudi dvoletno sofinanciranje projektov s strani agencije, saj morajo prijavitelji, ki so vložili vlogo za pridobitev sredstev in so njihovi projekti bili sprejeti v sofinanciranje, projekte zaključiti do konca naslednjega proračunskega leta. Dosedanja ureditev je predvidevala, da morajo biti projekti zaključeni v istem proračunskem letu, v katerem so prijavitelji dobili sredstva, kar pa je bilo v velikem številu projektov nemogoče izpeljati. Računsko sodišče je opozorilo, da niso bili upoštevani v predpisih in pogodbah določeni roki, v katerih bi morali producenti porabiti sofinancirana sredstva. To je bila med drugim tudi posledica nepopolnega načrtovanja financiranja filmskih projektov v letnih finančnih načrtih in programih dela sklada. Filmski sklad RS je tako vsako leto ustvarjal presežek prihodkov nad odhodki, saj je od Ministrstva za kulturo v enem letu prejel vsa sredstva za načrtovane filmske projekte. Dvoletno financiranje sedaj predstavlja možnost realnega načrtovanja potrebnih sredstev za sofinanciranje filmskih projektov, še posebej zaradi določb o izplačilih po vnaprej napovedanih mejnikih.
Ena bistvenih novosti zakona je tudi prenos razpisa za avdiovizualne projekte z Ministrstva za kulturo na agencijo. S tem je še bolj zagotovljena neodvisnost financiranja avdiovizualnih projektov, ki so namenjeni televizijskemu predvajanju in neodvisnih producentov, prav tako pa tudi ločenost od odločanja politike o oblikovanju in financiranju avdiovizualne dejavnosti. Logičen je prenos avdiovizualnega razpisa na agencijo tudi zaradi kadrovske in logistične izvedbe razpisa, saj bo združitev razpisa za filmske in za avdiovizualne projekte s stališča smotrnosti porabe javnega denarja zagotovo upravičena, prenos pa je argumentiran tudi s sorodno ureditvijo v večini primerljivih evropskih držav.
Sprememb je bilo deležno tudi področje sofinanciranja, saj po novem zakonu agencija sofinancira največ do 50 odstotkov vseh izkazanih upravičenih stroškov. Predvidena je tudi izjema pri sofinanciranju nizko proračunskega oziroma otroškega ali mladinskega filma ter zahtevnega filma, kjer se meja sofinanciranja pomakne do največ 80 odstotkov vseh izkazanih upravičenih stroškov. Upravičene stroške predstavljajo stroški, ki so nastali pri aktivnostih, ki so v neposredni zvezi s projektom, ki so v skladu s predmetom in namenom razpisa in niso sofinancirani iz drugih javnih virov. S to določbo želi zakon preprečiti sofinanciranje stroškov, ki niso neposredno povezani s projektom in s tem sredstva racionalnejše prerazporediti na druge projekte. Priporočilo o tem, da je potrebno določiti, kateri stroški so upravičeni in merila za njihov izbor, najvišji delež sofinanciranja ter način določitve deleža je izreklo tudi Računsko sodišče v revizijskem poročilu. Novost predstavlja še definicija nizko proračunskega filma, kar je pomembno za razlago določbe, ki govori o višji meji sofinanciranja za nizko proračunske filme.
V zakonu je urejena pogodba o sofinanciranju, ki se sklene med agencijo in odgovorno osebo prijavitelja, katerega projekt je bil sprejet v sofinanciranje. Smiselno se sicer uporabljajo določbe ZUJIK, zakon pa uvaja nekatere posebnosti, kot na primer določbo o spreminjanju višine dogovorjenih sredstev. Ta le izjemoma omogoča 10 odstotno povišanje višine dogovorjenih sredstev, nad dovoljenimi 50 odstotki in močno omejuje možnosti sklenitve aneksov.
Filmski sklad RS se je v pogodbah o sofinanciranju s producenti dogovoril, da na podlagi zaključnega obračuna za posamezen film skupaj določijo dokončne deleže na filmu, glede na delež, ki ga je Filmski sklad RS sofinanciral. Na podlagi Splošnih pogojev poslovanja Filmskega sklada RS je le-ta pridobil lastninsko pravico na nosilcih slike in zvoka ter promocijskem materialu filma in pravico do prihodkov od filma v omenjenem sofinanciranem deležu. Sredstva, ki jih Filmski sklad RS nameni za eksploatacijo filma, štejejo kot vložek sklada in so osnova za določitev deleža prihodka od filma. Novi zakon sledi ugotovitvam Računskega sodišča in upošteva njegovo priporočilo o prenehanju lastništva pravic agencije na filmskih projektih. V bodoče teh določb ne bo udi v ustanovitvenem aktu, ki bodo sprejeti na tej zakonski podlagi.
3. Ocena finančnih posledice predloga Zakona o filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije
Zakon ne bo imel finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva.
4. Zagotovitev sredstev za izvajanje zakona v državnem proračunu
Za izvajanje zakona ni potrebno zagotoviti novih sredstev v državnem proračunu.
5. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije
Zakon ni povezan s pravno ureditvijo Evropske unije.
Za pregled institucionalne ureditve filmskih dejavnosti v evropskih državah so v vsebinski primerjalni okvir vključeni sistemi naslednjih držav: Češke, Danske, Finske, Francije, Irske, Madžarske, Poljske, Romunije, Slovaške in Velike Britanije.
ČEŠKA
Za spodbujanje razvoja filmske in kinematografske industrije v Češki republiki skrbita Državni sklad Češke republike za podporo in razvoj češke kinematografije (v nadaljnjem besedilu Državni sklad), katerega naloga je nudenje finančnih podpor in oblikovanje politik za razvoj filmske industrije ter skrb za njihovo izvajanje in Češka filmska zbornica (v nadaljnjem besedilu Zbornica), dobrodelno združenje, ustanovljeno leta 2003 s strani Združenja avdiovizualnih producentov, Unije filmskih distributerjev in Združenja kinematografskih managerjev.
Državni sklad je osrednje finančno orodje za razvoj filmske industrije in kinematografije v Češki republiki in pravna oseba na državni ravni, ki jo upravlja Ministrstvo za kulturo. Delovanje Državnega sklada nadzorujeta tudi češki parlament in Ministrstvo za finance. Pravno podlago za delovanje nudi Zakon Državnega sveta št. 241 z dne 14. april 1992 o Državnem skladu Češke republike za podporo in razvoj češke kinematografije, spremenjen in dopolnjen leta 1993 in 2000.
Organizacijsko strukturo Državnega sklada tvorita Svet Državnega sklada in Administracija Državnega sklada. Svet Državnega sklada je sestavljen iz največ 13 članov, katere imenuje Državni svet na predlog vidnih oseb s področja kulture in financ, po posvetovanju s strokovnimi organizacijami.
·
Financira se iz sredstev iz državnega proračuna, prihodkov od vrednostnih papirjev, ki jih pridobi od drugih subjektov, posojil pravnih oseb, prihodkov od obresti iz prodanih posojil, odplačil posojil in vračil finančne pomoči, prispevkov televizijskih programov, kjer pridobi 3 odstotke od prihodkov iz oglaševanja, prispevkov kinematografov, kjer pridobi 3 odstotke od prihodkov, iz daril in zapuščin, prihodkov iz nagrad in iger, ki jih organizira Državni sklad in drugih prihodkov.
DANSKA
Danski filmski institut (angl. The Danish Film Institute) je vladna agencija odgovorna za podporo in spodbujanje filmske in kinematografske kulture ter ohranjanje le-te kot nacionalni interes. Ustanovljen je bil leta 1972 in sodi v upravo Ministrstva za kulturo. V letu 1997 se je DFI preoblikoval, in sicer so se pod eno streho združili Danski filmi inštitut (odgovoren za igrani filmi), Nacionalni filmski odbor (odgovoren za kratki in dokumentarni filmi) in Danski filmski muzej (odgovoren za arhiv).
Statusna oblika DFI je vladna agencija s statusom inštituta ter sodi v okrilje Ministrstva za kulturo Kraljevine Danske. Pravno osnovo za delovanje DFI postavlja Zakon o filmu št. 186, sprejet 12. marca 1997. DFI deluje na naslednjih področjih:
podpora razvoju filmske industrije in kinematografije;
podpora scenarijem, produkciji ter prikazovanju in distribuciji danskih filmov;
razširjanje vedenja o danskih in tujih filmih na Danskem;
spodbujanje prodaje danskih filmov v tujini;
zagotavljanje ohranitve filmov in filmske dokumentacije, zbirk filmske in televizijske
literature, raziskovanje ter zagotavljanje dostopnosti teh zbirk javnosti;
zagotavljanje najrazličnejših filmskih aktivnosti za splošno javnost;
zagotavljanje nenehnega dialoga s filmsko industrijo in pomembnimi skupinami
uporabnikov aktivnosti DFI;
podpora profesionalnemu eksperimentalnemu filmu in razvoju talentov z organizacijo različnih delavnic;
zagotavljanje produkcije informativnih filmov, tudi za vzgojne namene.
Posebno pozornost DFI namenja tudi otrokom in mladostnikom, saj 25 odstotkov sredstev namenja otroškim in mladinskim filmom, oblikuje učne pripomočke in organizira tečaje ter šolske in predšolske kino programe, podpira filmske festivale, organizacije in projekte mednarodne kulturne izmenjave.
DFI financira zgoraj vse omenjene vsebine, in sicer:
filmski projekt sme financirati do 60 odstotkov produkcijske cene;
25 odstotkov svojega letnega proračuna nameni produkciji filmov za otroke.
Sestava nadzornega sveta DFI je naslednja:
− sedem članov:
trije predstavniki strokovnjakov za kulturo, medije in vodenje, ki jih imenuje
minister za kulturo,
en predstavnik Sveta za igrani film,
en predstavnik Sveta za kratki in dokumentarni film,
en predstavnik Muzejskega sveta,
en predstavnik zaposlenih DFI;
FINSKA
Finska filmska fundacija (v nadaljnjem besedilu Fundacija) je neodvisna fundacija pod nadzorom Oddelka za kulturno politiko Ministrstva za izobraževanje Republike Finske. Pravno podlago na področju finske filmske industrije nudi Zakon o promociji filmske umetnosti, sprejet leta 2000, dvakrat popravljen in dopolnjen leta 2002. Njegove določbe podrobneje ureja Odlok o promociji filmske umetnosti.
Organizacijsko strukturo Fundacije sestavljajo upravni odbor, izvršni direktor, ki ga imenuje upravni odbor in osebje Fundacije, imenovano s strani izvršnega direktorja.
Fundacija pridobiva svoje vire financiranje iz prispevkov državne loterije, finančnih prispevkov izdajateljev televizijskih programov, prispevkov v obliki taks, ki jih plačujejo kinematografi ter videoteke in prispevkov iz državnega proračuna, dodeljenih preko Ministrstva z izobraževanje in kulturo.
FRANCIJA
Nacionalni center za kinematografijo in animirane podobe (v nadaljnjem besedilu Center) je bil ustanovljen leta 1946. Gre za javno administrativno organizacijo, ki deluje kot ločena in finančno neodvisna entiteta. Center je organizacija javnega prava, ki deluje v obliki sklada pod okriljem Ministrstva za kulturo in komunikacije. Pravno podlago za delovanje Centra predstavljata Ustanovitveni akt CNC, sprejet 25. oktobra 1946 in Zakon o kinematografih in animiranih podobah, sprejet 25. julija 2009.
Organizacijsko strukturo Centra predstavlja Odbor direktorjev. Njegov predsednik je imenovan z odlokom s strani predsednika vlade in ministra za kulturo in komunikacije Francoske republike.
Center ima v skladu z notranjo sistematizacijo več direktoratov, in sicer za: komunikacijo, ohranjanje filmskih in televizijskih programov, ustvarjanje, ozemlja in občinstva, multimedijo in tehnične industrije, film, filmsko dediščino, finančne in pravne zadeve, raziskave, statistike in napovedi, televizijo in Generalni sekretariat.
Financira se iz taks na prihodke izdajateljev televizijskih programov v višini 5,5 odstotkov, kinematografov, gledališč, videotek in drugih prihodkov (izdaja dovoljenj, kazni in globe, obresti od kreditov ipd).
IRSKA
Irski filmski urad (v nadaljnjem besedilu Urad) je nacionalna razvojna agencija na področju filmske industrije. Njegova osnovna dejavnost je podpora in spodbujanje filmske industrije, promocija Irske kot lokacije za mednarodne koprodukcije in investiranje v talente in kreativnost. Urad je leta 1993 ustanovila irska vlada z Zakonom o filmskem uradu, ki je bil prvič sprejet leta 1980, spremenjen in dopolnjen pa v letih 1993, 1997 in 2000. Deluje pod okriljem Oddelka za umetnosti, šport in turizem Irske.
Odbor Urada sestavlja največ sedem članov, ki so strokovnjaki na področju filmske industrije. Imenuje in odpokliče jih minister za kulturo s soglasjem ministra za finance. Gre za plačano funkcijo, ki traja 4 leta, pri čemer je mogoče ponovna izvolitev. Odbor lahko občasno vzpostavi komisije, katerih člane imenuje odbor.
Urad se financira s sredstvi iz proračuna Oddelka za umetnosti, šport in turizem, s prispevki izdajateljev televizijskih programov, s prihodki iz posojil in z drugimi prihodki.
MADŽARSKA
Zakon o filmu iz leta 2004 je predvidel ustanovitev treh glavnih organov na področju filmske industrije. Javna fundacija Republike Madžarske za film (v nadaljnjem besedilu Fundacija) je bila ustanovljena leta 1998 s strani vlade Republike Madžarske in 27 organizacij na področju kinematografije in filma. Njega glavna odgovornost je porazdelitev finančne podpore za področje filmske industrije iz državnega proračuna. Naloga Koordinacijskega sveta za film je koordinacija koriščenja finančnih sredstev za filmsko produkcijo, naloga Nacionalnega filmskega urada pa izvajanje administrativnih nalog na področju filmske industrije.
Na Madžarskem deluje tudi Nacionalni filmski arhiv, ki je proračunsko neodvisno telo pod nadzorom Ministrstva za kulturno dediščino. Njegova naloga je zbiranje, procesiranje in ohranjanje filmske dokumentacije.
Fundacija je vladna organizacija, podlago za delovanje ji postavlja že omenjen Zakon o filmu iz leta 2004.
Sestavlja jo odbor zaupnikov/pooblaščencev. Njegovega predsednika in člane predlaga ustanovitelj, imenuje pa jih minister s soglasjem vlade za dobo treh let in z možnostjo ponovne izvolitve. Odbor predstavlja izvršilno telo Fundacije, upravlja z njenimi sredstvi in odloča o njihovi uporabi skladno z in v interesu Fundacije.
Vir financiranje Fundacije je državni proračun.
POLJSKA
Poljski filmski inštitut (v nadaljnjem besedilu Inštitut) je bil ustanovljen v letu 2005 in gre za državno entiteto pod okriljem Ministrstva za kulturo Republike Poljske. Zadolžen je za razvoj poljske kinematografije.
Pravno osnovo za delovanje predstavlja Zakon o kinematografiji sprejet 30. junija 2005, spremenjen in dopolnjen pa septembra istega leta.
Organizacijsko strukturo Inštituta predstavljata Svet in direktor. Svet ima 11 članov, ki jih imenuje minister za kulturo. Tri predlagajo filmski avtorji, vsak po enega producenti in sindikat, pet jih prihaja iz vrst distributerjev, televizij, operaterjev digitalnih platform, kabelskih televizij in kinematografov, eden pa predstavlja Ministrstvo za kulturo. Predsednika imenuje Svet izmed svojih članov. Mandat traja tri leta z možnostjo ponovne izvolitve. Delo članov ni plačano. Direktorja izbere minister na osnovi razpisa in na predlog filmske sredine, avtorjev in producentov ter filmskega sindikata. Njegov mandat traja 5 let, ponovna izvolitev pa je mogoča le enkrat. Namestnika direktorja imenuje in razrešuje minister na zahtevo direktorja.
Inštitut se financira iz sredstev iz državnega proračuna, plačil iz eksploatacije filmov, katerih založniške pravice so v lasti Inštituta, donacij, nasledstev in zapuščin, prihodkov iz sredstev Inštituta, sredstev iz Sklada ministra za kulturo za promocijo kulture, takse od naročnine za javno televizijo, od oglaševanja, televizijske prodaje in sponzoriranih programov izdajateljev televizijskih programov, kinematografov, distributerjev, operaterjev digitalnih platform, operaterjev kabelske televizije), vse v višini 1,5 odstotka od letnega prihodka in drugih vplačil in prihodkov.
ROMUNIJA
Za področje filmske industrije v Republiki Romuniji skrbi Nacionalni center za kinematografijo (v nadaljnjem besedilu Center). Gre za javni center in strokovni organ vlade pod okriljem Ministrstva za kulturo Republike Romunije. Pravno podlago za ustanovitev predstavlja Zakon št. 39 o kinematografiji, sprejet 14. julija 2005.
Center ima upravni odbor in generalnega direktorja. Upravni odbor sestavlja 7 članov, ki jih imenuje minister za kulturo za obdobje dveh let. Pet od njih jih predlagajo sindikati in združenja na področju filma in kinematografije, enega Ministrstvo za kulturo, enega pa generalni direktor Centra. Delo članov je plačano. Generalni direktor je imenovan s strani ministra za kulturo, skrbi za vse zadeve Centra in ga predstavlja nasproti tretjim strankam.
Viri financiranja Centra so sredstva iz državnega proračuna, taksa na televizijsko oglaševanje v višini 3 odstotkov od vrednosti oglaševalskega časa (velja za oglaševanje na nacionalni in zasebnih, komercialnih televizijah), prihodki od kabelskih televizij v višini 3 odstotkov od cene prodanega oglaševalskega časa in 1 odstotka od mesečnih prihodkov za filmsko produkcijo, prihodki od obresti za zamujena plačila Centru, prihodki od prodajne cene in izposoje video kaset in DVD v višini 2 odstotkov, prihodki od prodaje kino vstopnic in drugi prihodki.
SLOVAŠKA
Za področje filma in kinematografije na Slovaškem skrbita dve neodvisni instituciji: Slovaški filmski inštitut, ki deluje pod okriljem Ministrstva za kulturo. Področje njegovega delovanja je filmski arhiv in dokumentacijski ter promocijski center. Občasno sodeluje tudi pri koprodukciji filmov, predvsem s strokovnim znanjem in Sklad za avdiovizualno dejavnost (v nadaljnjem besedilu Sklad), ki je bil ustanovljen 1. januarja 2009 kot javni sklad in nadomešča sistem financiranja Ministrstva za kulturo, Oddelka za avdiovizualno dejavnost.
Sklad deluje kot javna institucija. Pravno podlago na področju avdiovizualnih in drugih dejavnosti postavlja Zakon št. 343/2007 o zbiranju, javnem predvajanju in ohranjanju avdiovizualnih del, multimedijskih del in umetniških zvočnih posnetkov. Osnova za delovanje Sklada je Zakon o Skladu za avdiovizualno dejavnost, ki je bil sprejet 5. novembra 2008.
Sklad sestavljajo uprava, nadzorna komisija in direktor. Uprava ima 9 članov, ki jih imenuje in odpokliče minister za kulturo na predlog posameznikov iz določenih področij: dva s področja ustvarjanja avdiovizualnih del in dva s področja neodvisnih producentov v avdiovizualni industriji, eden s področja distribucije avdiovizualnih del ali s področja delovanja avdiovizualnih tehničnih naprav, eden s področja javnega televizijskega oddajanja, eden s področja licenciranega televizijskega oddajanja, eden s področja prenosa in član, ki ga imenuje minister. Imeti morajo vsaj tri leta strokovnih delovnih izkušenj na filmskem področju. Mandat traja šest let z možnostjo dvakratnega podaljšanja. Nadzorna komisija je sestavljena iz treh članov, pri čemer dva imenuje in odpokliče uprava, enega pa minister za kulturo. Imeti morajo najmanj pet let strokovnih izkušenj. Mandat traja štiri leta z možnostjo dvakratnega podaljšanja. Direktor je izvršilno telo Sklada, ki upravlja njegovo delovanje in deluje na podlagi petletnega mandata, ki mu ga podeli uprava.
Viri financiranja Sklada obsegajo prispevke iz državnega proračuna, obresti na depozite v bankah ali podružnicah tujih bank, obresti posojil pridobljenih iz virov Sklada, prispevki izdajatelja nacionalne javne radiotelevizije v višini 5 odstotkov od prihodkov izdajatelja nacionalne javne radiotelevizije od oglaševanja in televizijske prodaje v zadnjem koledarskem letu, prispevki izdajateljev televizijskega programa, ki so pooblaščeni za oddajanje pod licenco in katerih programska ponudba zajema več kot 15 odstotkov avdiovizualnih del in njihovo pokrivanje več pokrajin ali celotno državo v višini 2 odstotkov od celotnega dohodka izdajatelja televizijskega programa od oglaševanja in televizijske prodaje v zadnjem koledarskem letu, prispevki operaterjev avdiovizualnih tehničnih naprav, ki znašajo 0,03 EUR od vsake vstopnice, prodane za avdiovizualno predstavo v zadnjem koledarskem letu, prispevki za posrednike programov v višini 1 odstotka od celotnega dohodka posrednika programov za zagotovitev posredovanja, kot vsebinska storitev za kupce v zadnjem koledarskem letu, prispevki distributerjev avdiovizualnih del v višini 1 odstotka od celotnega dohodka distributerja avdiovizualnih del od distribucije avdiovizualnih del na področju Republike Slovaške v zadnjem koledarskem letu, z izjemo dohodkov od avdiovizualnih naprav, pogodbene kazni za neprimerno porabo ali prikrivanje sredstev in plačane takse prijavitelja za obdelavo prijave za odločbo o podpori ali posojilu. Taksa znaša 0,1 odstotka zahtevanega zneska in najmanj 20 EUR in največ 300 EUR.
VELIKA BRITANIJA
V Veliki Britaniji na področju filma delujeta dve neodvisni filmski instituciji, Britanski filmski inštitut in Filmski svet Velike Britanije.
BFI (Britanski filmski inštitut) je inštitut oziroma družba. Pravno podlago postavlja Kraljičina listina (angl. Royal Charter) sprejeta leta 1983, amandmirana 19. aprila 2000. Kraljičina listina določa naslednja področja delovanja BFI:
spodbujanje razvoja filmske umetnosti in televizije v Veliki Britaniji ter pospeševanje
njune uporabe pri zapisovanju sodobnega življenja in navad;
pospeševanje vzgoje o filmu in televiziji ter njunega vpliva na družbo;
pospeševanje dostopa in vrednotenja najširše možnega obsega britanskega filma;
skrb in razvoj zbirk britanske filmske zgodovine.
UKFC (Filmski svet Velike Britanije) deluje na področju spodbujanja razvoja filmske umetnosti in televizije v Veliki Britaniji ter pospeševanja njune uporabe pri zapisovanju sodobnega življenja in navad, pospešuje vzgojo o filmu in televiziji in njun vpliv na družbo, pospešuje dostop in vrednotenje najširšega možnega obsega britanskega filma ter skrbi in razvija zbirke britanske filmske zgodovine. Omenjeno izvaja skozi sklade, ki financirajo scenaristiko, produkcijo, distribucijo in promocijo (Razvojni sklad), inovativne filmske ustvarjalce (Sklad za novo kinematografijo) in komercialne filme, ki uveljavljajo obetavne britanske filmske igralce (Sklad Premiere). Viri financiranja UKFC so državni proračun in nacionalna loterija.
BFI se financira iz naslednjih virov:
sredstva iz državnega proračuna razporejena preko UKFC iz sredstev Oddelka za
kulturo, medije in šport;
prispevki iz državne loterije;
prihodki iz komercialnih dejavnosti kot so prispevki od prodaje kart, DVD-jev ipd.;
plačila iz vračil posojil in vračljivih prispevkov;
druga vplačila, prispevki in prihodki, donacije.
vlado, spodbujanje mednarodnih koprodukcij);
distribucija in prikazovanje:
− glavni namen je približati nekomercialne filme splošni javnosti;
− financiranje poteka skozi naslednje sklade:
6. Druge posledice, ki jih bo imelo sprejetje zakona
Zakon ne bo imel drugih posledic.
II. BESEDILO ČLENOV
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon določa namen, dejavnost, delovanje, organizacijo, financiranje in nadzor nad Slovenskim filmskim centrom, javno agencijo Republike Slovenije.
2. člen
(splošna določba)
(1) Slovenski filmski center, javna agencija Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) je pravna oseba javnega prava.
(2) Ustanoviteljica agencije je Republika Slovenija. Pravice in obveznosti ustanoviteljice v agenciji izvršuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
(3) Za vsa vprašanja v zvezi z uresničevanjem javnega interesa, ki niso urejena v tem zakonu, se uporablja zakon, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo.
(4) Za vsa vprašanja delovanja in poslovanja agencije, ki niso urejena v tem zakonu, se uporablja zakon, ki ureja javne agencije.
3. člen
(namen ustanovitve agencije)
(1) Namen ustanovitve agencije je spodbujanje ustvarjalnosti na filmskem in avdiovizualnem področju v Republiki Sloveniji, ustvarjanje ustreznih pogojev za filmsko, avdiovizualno in kinematografsko dejavnost, razvoj in izobraževanje v zvezi s filmsko in avdiovizualno dejavnostjo v Republiki Sloveniji ter izvajanje drugih dejavnosti, določenih z nacionalnim programom za kulturo in s tem zakonom.
(2) Agencija opravlja s tem zakonom določene naloge v javnem interesu in z namenom zagotovitve možnosti trajnega razvoja filmske in avdiovizualne dejavnosti.
4. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
- «projekt« je izraz za vsako posamezno obliko filmske ustvarjalnosti ali kulturne dejavnosti na avdiovizualnem področju, ki jo financira agencija;
- »finančni načrt agencije« je akt agencije, s katerim so predvideni prihodki agencije, drugi prejemki in odhodki ter drugi izdatki za določeno koledarsko leto;
- »letno poročilo agencije« je vsebinsko in finančno poročilo o doseganju ciljev in rezultatov agencije pri izvajanju programa za določeno koledarsko leto;
- »film« je avdiovizualno delo ne glede na njegovo trajanje ali nosilec slikovnega in zvočnega zapisa, ki je namenjeno javnemu, zlasti kinematografskemu načinu prikazovanja;
- »avdiovizualna dejavnost« je celota dejavnosti vseh nosilcev produkcije, postprodukcije, distribucije in prikazovanja avdiovizualnih del, namenjenih javnemu predvajanju v priznanih tehničnih standardih ne glede na nosilec slike in zvoka ter razširjanje avdiovizualne kulture;
- »nizko proračunski film« je vsak film, katerega proizvodna cena ne presega povprečne proizvodne cene filma, sofinanciranega iz javnih sredstev v Republiki Sloveniji v zadnjih petih letih;
- »otroški ali mladinski film« je film, katerega ciljna publika je v pretežnem delu populacija do 18 let;
- »zahtevni film« je film, katerega namen je razvijati specifični umetniški vidik znotraj nacionalne ali evropske filmske umetnosti in prispevati h kulturni različnosti in pluralnosti umetniškega izraza znotraj nje;
- »produkcija filma« je za potrebe tega zakona proces ustvarjanja filma od ideje o izdelavi filma do izdelave kopije, ki omogoča kinematografsko prikazovanje. Obsega faze razvoja filma, priprav za snemanje filma, snemanja filma in postprodukcije filma;
- »javni razpis« je postopek izbire projektov, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev, v skladu z določbami tega zakona;
- »producent« je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali podjetnik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki organizira in produkcijsko vodi ustvarjanje projekta in je odgovorna za njegovo dokončanje;
- »koproducent« je oseba, ki na podlagi koprodukcijske pogodbe sodeluje s producentom pri organiziranju in produkcijskem vodenju in ustvarjanju filma;
- »neodvisni producent« je producent, kot ga določa Zakon, ki ureja medije;
- »izvajalci« je skupni naziv za vse pravne in fizične osebe, ki sodelujejo pri realizaciji določenega projekta;
- »prijaviteljica oz. prijavitelj (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj)« je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali podjetnik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki prijavi projekt na razpis agencije;
- »financiranje« pomeni sofinanciranje projektov ter vse druge spodbude iz sredstev agencije;
- »strokovno programske komisije« so strokovno posvetovalna telesa direktorja agencije;
- »festival« je zgoščen in časovno jasno zamejen nabor filmskih in spremljevalnih
dogodkov ob prisotnosti filmskih avtorjev, producentov in zainteresirane javnosti,
ki se odvija z namenom predstaviti domačemu in mednarodnemu občinstvu aktualno ali tematsko opredeljeno filmsko produkcijo iz originalnega oziroma čim bolj kvalitetnega formata filmske projekcije;
- »povezane osebe« so za namen tega zakona osebe, ki so med seboj upravljavsko, kapitalsko ali drugače povezane tako, da zaradi teh povezav skupaj oblikujejo poslovno politiko oziroma poslujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju. Za povezane osebe štejejo tudi pravne osebe, ki so zastopane po isti osebi.
5. člen
(dejavnosti in naloge agencije)
(1) Agencija opravlja naslednje naloge:
- izvaja nacionalni kulturni program v delu, ki pokriva filmske in avdiovizualne dejavnosti, ter spremlja in analizira stanje s svojega delovnega področja;
- skrbi za kakovostno rast filmske in avdiovizualne dejavnosti, pospešuje ustvarjalnost in produkcijo na filmskem in avdiovizualnem področju in skrbi za predstavitev dosežkov na svojem področju;
- odloča o izbiri projektov s področja filmske in avdiovizualne dejavnosti, ki se financirajo iz sredstev agencije, ter z izbranimi prijavitelji teh projektov sklepa pogodbe o financiranju;
- sodeluje z Radiotelevizijo Slovenija pri načrtovanju in razvoju slovenske filmske produkcije;
- spremlja in nadzoruje delo in porabo javnih sredstev izvajalcev kulturnih projektov na področju filmskih in avdiovizualnih dejavnosti v Republiki Sloveniji;
- omogoča izvedbo festivala, na katerem je predstavljena slovenska filmska produkcija preteklega obdobja;
- sodeluje z interesnimi organizacijami na področju filmskih in avdiovizualnih dejavnosti ter s tujimi sorodnimi organizacijami;
- spodbuja razvoj filmske in avdiovizualne kulture, razvoj visokošolskega izobraževanja za umetniške poklice s področja avdiovizualnih dejavnosti in razvoj filmske vzgoje;
- nadzira izvajanje financiranja filmske produkcije izvenproračunskih financerjev v Republiki Sloveniji;
- spodbuja razvoj tehnologije in infrastrukture na filmskem in avdiovizualnem področju, zlasti razvoj digitalizacije celotne kinematografske verige od produkcije do prikazovanja;
- skupaj z interesnimi združenji avtorjev in neodvisnih producentov skrbi za izvedbo in podeljevanje priznanj ter denarnih nagrad na področju filmskih in avdiovizualnih dejavnosti v Republiki Sloveniji,
- sodeluje z državnimi organi in civilno družbo pri načrtovanju strateških usmeritev na področju filmske in avdiovizualne dejavnosti;
- skrbi za promocijo in eksploatacijo filmske in avdiovizualne dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini;
- izvaja naloge trženja filmskih lokacij na območju Republike Slovenije z namenom spodbujanja gospodarskega razvoja;
- skrbi za sodelovanje z evropskimi in drugimi mednarodnimi institucijami s področja filmske in avdiovizualne dejavnosti, zlasti pri podporah in dodeljevanju paritetnih sredstev s področja filmske in avdiovizualne dejavnosti;
- skrbi za delovanje in povezanost javnih institucij in zasebnih pobud na področju filmske in avdiovizualne dejavnosti v obliki promocije Republike Slovenije v okviru filmske produkcije;
- opravlja druge strokovne naloge na področju filmske in avdiovizualne dejavnosti z namenom, za katerega je bila ustanovljena.
(2) Z ustanovitvenim aktom agencije se lahko določi, da ta opravlja tudi druge naloge v javnem interesu, če so povezane z nalogami iz prejšnjega odstavka ali če so nujen pogoj za njihovo izvedbo.
(3) Pri izvajanju nalog je agencija samostojna.
6. člen
(organi in strokovna telesa agencije)
(1) Organa agencije sta svet agencije (v nadaljnjem besedilu: svet) in direktorica oziroma direktor agencije (v nadaljnjem besedilu: direktor).
(2) Agencija ima tudi strokovne programske komisije ter druga strokovna telesa in komisije v skladu s tem zakonom.
7. člen
(svet)
(1) Svet ima osem članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: člani sveta). Člane sveta imenuje in razrešuje vlada. Člani sveta so imenovani za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Predsednika sveta izvoli svet izmed svojih članov.
(2) Vlada imenuje v svet tri člane na predlog ministrstva, pristojnega za kulturo, enega člana na predlog ministrstva, pristojnega za finance, enega člana na predlog Radiotelevizije Slovenija, enega člana na predlog izdajateljev televizijskih programov iz drugega odstavka 17. člena tega zakona in dva člana na predlog interesnih združenj avtorjev s področja filmskih in avdiovizualnih dejavnosti in neodvisnih producentskih združenj.
(3) Ministrstvo, pristojno za kulturo, pozove interesna združenja avtorjev s področja filmskih in avidovizualnih dejavnosti in neodvisnih producentskih združenj iz prejšnjega odstavka k posredovanju predlogov kandidatov za člane sveta najmanj 90 dni pred potekom mandata članov sveta in jim določi rok za posredovanje predlogov. Če interesna združenja ne predlagajo zadostnega števila kandidatov za člane sveta v roku, ki ga je določilo ministrstvo, pristojno za kulturo, manjkajoče člane imenuje vlada na predlog ministrstva, pristojnega za kulturo.
(4) Postopek imenovanja članov sveta in delovanje sveta sta podrobneje določena v ustanovitvenem aktu agencije.
(5) Člani sveta ne smejo sodelovati pri odločanju o zadevah, s katerimi so osebno, poslovno ali kakor koli drugače interesno povezani.
8. člen
(direktor)
(1) Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki ima najmanj visokošolsko izobrazbo druge stopnje ali izobrazbo, ki ustreza tej izobrazbi v skladu z veljavnimi predpisi, ki ima vsaj deset let delovnih izkušenj, od tega pet let na delovnih mestih podobne zahtevnosti, je strokovnjak s področja dela agencije in ki ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev.
(2) Direktor opravlja svojo funkcijo poklicno in s polnim delovnim časom.
(3) Direktorja imenuje in razrešuje vlada na predlog sveta agencije. Vlada imenuje direktorja na podlagi javnega natečaja, ki ga izvede svet. Mandat direktorja je pet let. Po poteku mandata lahko vlada na podlagi javnega natečaja, ki ga izvede svet, isto osebo ponovno imenuje za direktorja agencije, vendar največ enkrat.
9. člen
(strokovno programske komisije)
(1) Strokovno programske komisije agencije so posvetovalna telesa direktorja, ki dajejo mnenja in ocene k predlogom projektov s področja filmske in avdiovizualne dejavnosti v postopkih razdeljevanja javnih sredstev, predlagajo ukrepe kulturne politike in druge razvojne ukrepe na področju filmske in avdiovizualne dejavnosti v Republiki Sloveniji ter opravljajo druge naloge v skladu s tem zakonom.
(2) Člani oziroma članice strokovno programskih komisij agencije (v nadaljnjem besedilu: člani strokovno programskih komisij) ne morejo biti člani sveta, direktor ali zaposleni v agenciji in ne smejo sodelovati pri odločanju o zadevah, s katerimi so osebno, poslovno ali kakor koli drugače interesno povezani.
(3) Strokovno programske komisije agencije štejejo tri člane, ki jih izmed uglednih strokovnjakov s področja filmske in avdiovizualne dejavnosti imenuje svet na predlog direktorja. Sestava strokovno programskih komisij agencije, trajanje njihovega mandata, natančnejši postopek imenovanja in razreševanja članov strokovno programskih komisij ter naloge strokovno programskih komisij agencije se podrobneje določijo v ustanovitvenem aktu agencije.
(4) Direktorju lahko v izjemnih primerih, ko gre za posamezna strokovna vprašanja, ocene ali mnenja, ki zahtevajo specifična znanja, svetuje in daje mnenja ter ocene k predlogom projektov le ena oseba (svetovalec). Svetovalca na predlog direktorja imenuje svet izmed strokovnjakov s področja dela agencije. Za svetovalca se smiselno uporabljajo določbe o imenovanju in določbe o nezdružljivosti članov strokovno programskih komisij.
(5) Način delovanja strokovno programskih komisij agencije in svetovalcev se podrobneje uredi s poslovnikom strokovno programskih komisij agencije, ki ga na predlog direktorja sprejme svet.
Agencija posluje v skladu z letnim programom dela in finančnim načrtom, ki ju sprejme svet in da nanju soglasje vlada.
(1) Agencija sofinancira projekte s področja filmskih in avdiovizualnih dejavnosti prek javnih razpisov. Za izvedbo postopkov javnih razpisov se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo, če ni v tem zakonu drugače določeno. Direktor odloča o sofinanciranju projektov na podlagi mnenj in obrazloženih ocen strokovno programskih komisij, v skladu z letnim programom dela agencije.
(2) V primeru, da se direktor ne strinja z mnenji in ocenami strokovno programskih komisij agencije o sofinanciranju projektov, lahko sprejme odločitev, ki ne sledi mnenjem in ocenam strokovno programskih komisij agencije. V tem primeru mora direktor razloge za svojo takšno odločitev obrazložiti. Obrazložitev mora direktor nemudoma posredovati svetu, ki mora na prvi naslednji seji o tem sprejeti mnenje. Posredovanje obrazložitve razlogov iz prejšnjega stavka ne zadrži odločitve direktorja.
(3) Prijavitelji, ki vložijo vlogo za pridobitev sredstev za sofinanciranje, morajo projekte, ki so sprejeti v sofinanciranje, zaključiti najkasneje do konca naslednjega proračunskega leta.
(4) Prijavitelji, ki nimajo izpolnjenih vseh obveznosti do agencije in z njimi povezane osebe, za sredstva agencije ne morejo kandidirati.
(5) Agencija sofinancira projekte največ do 50 odstotkov vseh izkazanih upravičenih stroškov.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek lahko v primerih prijavljenih projektov nizko proračunskega, mladinskega ali otroškega, oziroma zahtevnega filma, agencija sofinancira največ do 80 odstotkov vseh izkazanih upravičenih stroškov. Agencija lahko sofinancira v tekočem letu nizko proračunske, otroške ali mladinske in zahtevne filme skupno največ v vrednosti 80 odstotkov letnih prihodkov agencije
(7) Zoper odločitev direktorja o sofinanciranju ima prijavitelj pravico do pritožbe. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za kulturo.
(8) Podrobnejši postopek izbire projektov ter pogoje in merila za izbor projektov, ki se sofinancirajo iz sredstev agencije, se določijo s splošnim aktom agencije.
(upravičeni stroški)
(1) Sofinancirajo se lahko le stroški, nastali pri aktivnostih, ki so v neposredni zvezi s projektom, sprejetim v sofinanciranje, ki so v skladu s predmetom in namenom razpisa in niso sofinancirani iz drugih javnih virov (v nadaljnjem besedilu: upravičeni stroški).
(2) Glavne skupine upravičenih stroškov so stroški dela, stroški storitev zunanjih izvajalcev, stroški materiala, ki je potreben za produkcijo filma, in režijski stroški, ki so v neposredni povezavi s projektom. Davek na dodano vrednost ni upravičen strošek, razen za zavezance, ki nimajo pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost.
(3) Sofinancirajo se lahko le stroški, ki so izkazani z veljavnim materialnim dokazilom (računi z dokazilom o plačilu, plačilne liste z dokazilom o izplačilu, avtorske pogodbe z dokazilom o izplačilu in podobno).
(4) Podrobneje se sistem upravičenih stroškov, predvidena časovna dinamika izplačil v skladu z razpisno dokumentacijo in število izplačil projekta določi v splošnem aktu agencije.
(nadzor nad projekti)
(1) Agencija lahko kadarkoli preveri stanje projekta in ima v ta namen pravico do vpogleda v računovodsko in drugo dokumentacijo prijavitelja, na podlagi katere lahko dobi vpogled v trenutno finančno in vsebinsko stanje projekta.
(2) Prijavitelj je dolžan agenciji pred vsakim izplačilom dostaviti po skupinah stroškov in posameznih stroških specificirano poročilo o vseh stroških projekta, ki so nastali do posameznega izplačila, brez dokazil iz tretjega odstavka prejšnjega člena. Ta dokazila je prijavitelj dolžan dostaviti revizijski družbi ob reviziji projekta.
(3) Agencija mora pred vsakim izplačilom potrditi poročilo iz prejšnjega odstavka. V primeru, da agencija ne potrdi poročila, se prijavitelju preostala odobrena sredstva ne izplačajo do potrditve poročila.
(pogodba o sofinanciranju)
(1) Pogodba o sofinanciranju je pogodba, sklenjena med agencijo in odgovorno osebo prijavitelja, katerega projekt je bil sprejet v sofinanciranje.
(2) Za pogodbo o sofinanciranju se smiselno uporabljajo določbe o pogodbi o financiranju v zakonu, ki ureja javni interes na področju kulture, če ni v tem zakonu drugače določeno.
(3) Z aneksom k pogodbi iz prvega odstavka tega člena se ne more spremeniti višina odobrenih sredstev za izvedbo projekta, sprejetega v sofinanciranje. Izjemoma se lahko višina odobrenih sredstev spremeni, vendar največ za 10 odstotkov medsebojno dogovorjene vrednosti projekta iz pogodbe.
(4) Podrobnejši postopek sklepanja pogodb, vsebine pogodb in način nadzora nad izvajanjem pogodb se določi s splošnim aktom agencije .
(revizija projekta)
(1) Za vsak zaključen projekt, ki je bil sprejet v sofinanciranje, mora biti v roku šestih mesecev od zaključenega projekta izvedena in agenciji predložena revizija, ki jo opravi revizijska družba. Stroški revizije štejejo med upravičene stroške projekta.
(2) V primeru neizpolnjevanja določb prejšnjega odstavka gre za hujšo kršitev obveznosti prijavitelja, ki ima za posledico vrnitev vseh že izplačanih sredstev za izvedbo projekta, za katerega bi morala biti izvedena revizija, in prepoved sofinanciranja prijavitelja, ki je kršil določbo prejšnjega odstavka in z njim povezanih oseb, na vse razpise agencije za naslednjih pet let.
(javni razpis za avdiovizualne projekte)
(1) Republika Slovenija lahko v okviru proračunskih sredstev za avdiovizualno produkcijo na podlagi zakona, ki ureja medije, zagotovi agenciji sredstva za slovenska avdiovizualna dela, ki prispevajo k razvoju avdiovizualne produkcije in so namenjena predvajanju v medijih.
(2) Agencija izvaja redne letne javne razpise za sofinanciranje avdiovizualnih del iz prejšnjega odstavka v skladu z 11. členom tega zakona
(1) Radiotelevizija Slovenija podpira slovensko filmsko produkcijo tako, da izvaja javne razpise, preko katerih letno nameni sredstva za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno, zlasti kinematografsko predvajanje, v višini najmanj 2,5 odstotkov zbranega prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija v preteklem letu.
(2) Vsi ostali izdajatelji televizijskih programov, ki so na seznamu nacionalnih multipleksov prizemne digitalne radiodifuzije in oddajajo na celotnem ozemlju pokritosti multipleksa, podpirajo slovensko filmsko produkcijo tako, da izvedejo javni razpis, preko katerega letno namenijo sredstva za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno, zlasti kinematografsko predvajanje, v višini najmanj petih odstotkov dobička pred obrestmi, amortizacijo in davki.
(3) Izdajatelji televizijskih programov iz prejšnjega odstavka sodelujejo pri javnem razpisu in izvrševanju pravic, ki izhajajo iz izdelave filma iz prejšnjega odstavka, v skladu z deležem posameznega izdajatelja v skupnem znesku, namenjenem s strani izdajateljev iz prejšnjega odstavka za izdelavo filma.
(1) Agencija omogoča izvedbo festivala slovenskega filma, na katerem je predstavljena filmska produkcija Republike Slovenije v preteklem obdobju.
(2) Podrobnejši postopek izvedbe festivala, pogoji, merila in kriteriji za izbor sodelujočih projektov na festivalu se določijo v splošnem aktu agencije.
(1) Delovanje in poslovanje agencije je javno.
(2) Agencija mora letno poročilo objaviti v skladu z ustanovitvenim aktom agencije.
(3) Agencija enkrat na leto organizira javno razpravo o vsebini letnega poročila in na podlagi javne razprave pripravi poročilo, ki ga predloži svetu v obravnavo.
(1) Agencija pridobiva sredstva:
- iz sredstev državnega proračuna, ki jih pridobi na podlagi pogodbe, sklenjene z ministrstvom, pristojnim za kulturo;
- iz prihodkov, pridobljenih s prodajo blaga in storitev;
- iz naslova sodelovanja z mednarodnimi organizacijami in ustanovami;
- iz donacij in sponzoriranja;
- iz drugih virov.
(2) Prihodki agencije so namenjeni izvajanju dejavnosti in nalog agencije, določenih v tem zakonu in aktu in ustanovitvi, zagotavljanju pogojev za delovanje agencije in financiranju odhodkov, povezanih s tekočim poslovanjem agencije.
(1) V zvezi z delovanjem in poslovanjem agencije mora biti vsako leto izvedena revizija, ki jo opravi revizijska družba, in na podlagi katere se ugotovi smotrnost in pravilnost poslovanja.
(2) V zvezi z delovanjem in poslovanjem agencije mora biti vsako leto opravljena notranja revizija poslovanja.
(3) S splošnim aktom agencije se določijo ukrepi in sistem notranjega nadzora poslovanja in upravljanja agencije.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Filmski sklad Republike Slovenije, javni sklad, ustanovljen s Sklepom o ustanovitvi Filmskega sklada Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 96/00, 111/00, 66/01, 84/01 in 85/02), se preoblikuje v agencijo na podlagi ustanovitvenega akta agencije, ki ga sprejme vlada najkasneje v roku 30 dni po uveljavitvi tega zakona.
(2) Filmski sklad Republike Slovenije, javni sklad, nadaljuje svoje delo v skladu z Zakonom o Filmskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS št. 17/94, 22/00 – ZJS in 59/01) in s Sklepom o ustanovitvi Filmskega sklada Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 96/00, 111/00, 66/01, 84/01 in 85/02) do vpisa agencije v sodni register.
(3) Agencija sprejme akte, določene s tem zakonom in druge akte, potrebne za njeno delovanje, najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(4) Javni uslužbenci, zaposleni na Filmskem skladu Republike Slovenije, nadaljujejo svoje delo na agenciji na svojih delovnih mestih, njihove pogodbe o zaposlitvi pa ostanejo v veljavi.
23. člen
(dokončanje začetih postopkov)
(1) Vse postopke, ki jih začne Filmski sklad Republike Slovenije, javni sklad, do vpisa agencije v sodni register, dokonča v skladu s predpisi in akti, na podlagi katerih so bili ti postopki začeti, agencija.
(2) Vse postopke, ki jih je začelo Ministrstvo za kulturo na podlagi 110. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06-uradno prečiščeno besedilo in 36/08 ZPMOK-1), pred uveljavitvijo tega zakona, dokonča Ministrstvo za kulturo v skladu z Uredbo o izvedbi rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne medije (Uradni list RS, št. 52/03, 35/04 in 34/06).
(prva revizija)
Prva revizija poslovanja agencije se v skladu s prvim in drugim odstavkom 21. člena tega zakona opravi za leto 2011.
25. člen
(pravice eksploatacije)
Vse materialne pravice tržne eksploatacije, ki do začetka delovanja agencije pripadajo Filmskemu skladu Republike Slovenije, javnemu skladu, izvršuje agencija.
(1) Članom nadzornega sveta Filmskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, in direktorju Filmskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, prenehajo mandati z vpisom agencije v sodni register.
(2) Svet agencije se mora konstituirati najpozneje v 60 dneh po začetku veljavnosti ustanovitvenega akta agencije.
(3) Do imenovanja direktorja agencije opravlja funkcijo direktorja agencije vršilec dolžnosti direktorja, ki ga imenuje vlada brez javnega natečaja.
(4) Vlada najkasneje v 60 dneh po konstituiranju sveta imenuje direktorja agencije.
(5) Ministrstvo za kulturo, pozove interesna združenja iz drugega odstavka 7. člena tega zakona k posredovanju predlogov kandidatov za člane sveta najkasneje 15 dni po začetku veljavnosti tega zakona in jim določi rok za posredovanje predlogov, ki ne sme biti krajši od 15 dni. Če interesna združenja ne predlagajo zadostnega števila članov sveta v roku, ki ga je določilo Ministrstvo za kulturo, manjkajoče člane imenuje vlada na predlog Ministrstva za kulturo.
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o filmskem skladu Republike Slovenije (Uradni lis RS, št. 17/94, 22/00 – ZJS in 59/01).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati drugi in tretji odstavek 110. člen Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06-uradno prečiščeno besedilo in 36/08-ZPOMK-1).
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o izvedbi rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne medije (Uradni list RS, št. 52/03, 35/04 in 34/06).
(veljavnost zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 17. člena, ki začne veljati 1. januarja 2011 .
III. OBRAZLOŽITVE ČLENOV
K 1. členu
Prvi člen določa vsebino zakona, torej namen, dejavnost, delovanje, organizacijo, financiranje in nadzor nad Slovenskim filmskim centrom, javno agencijo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija). Ta zakon torej predstavlja podlago za ustanovitev agencije, saj Zakon o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/2002, v nadaljnjem besedilu: ZJA) določa, da se agencija ustanovi z ustanovitvenim aktom, ki ga sprejme ustanovitelj v skladu z ZJA in na podlagi posebnega zakona, ki daje podlago za ustanovitev agencije. Poleg tega je namen ustanovitve agencije skladen s kriteriji za ustanovitev, ki predvidevajo to obliko v primerih, ko glede na naravo oziroma vrsto nalog ni primeren stalni neposredni politični nadzor nad opravljanjem nalog.
K 2. členu
Drugi člen določa pravno-organizacijsko obliko agencije in določa, da gre za pravno osebo javnega prava. Filmski sklad Republike Slovenije je trenutno organiziran kot javni sklad, ki ga je ustanovila Republika Slovenija, z novim zakonom pa bo zaživel v novi pravno-organizacijski obliki, in sicer kot javna agencija.
Člen sledi temeljnim določbam ZJA, ki določajo, da ima javna agencija statusno obliko pravne osebe javnega prava in da se ustanovi za opravljanje regulatornih, razvojnih ali strokovnih nalog v javnem interesu, če zanje z zakonom ni predvidena druga statusna oblika. Javna agencija se lahko ustanovi z enim ali več naštetimi nameni in tako je Slovenski filmski center, javna agencija Republike Slovenije, ustanovljen za izvajanje svoje politike na filmskem in avdiovizualnem področju.
Ustanoviteljica agencije je Republika Slovenija, pravice in obveznosti ustanoviteljice v agenciji pa izvršuje Vlada Republike Slovenije. Ta določba zasleduje ureditev v 5. členu ZJA.
Zakon v tem členu določa tudi subsidiarno uporabo zakonov za zadeve s področja, ki niso urejene v tem zakonu. Glede vprašanj s področja uresničevanja javnega interesa na področju kulture, ki niso urejena v tem zakonu, se uporablja krovni zakon za področje kulture, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo. Za vsa vprašanja delovanja in poslovanja agencije, ki niso urejena v tem zakonu, pa se uporablja zakon, ki ureja javne agencije.
K 3. členu
Tretji člen določa namen ustanovitve agencije in ga opredeljuje kot spodbujanje ustvarjalnosti na filmskem in avdiovizualnem področju v Republiki Sloveniji, ustvarjanje ustreznih pogojev za filmsko, avdiovizualno in kinematografsko dejavnost, razvoj in izobraževanje v zvezi s filmsko in avdiovizualno dejavnostjo v Republiki Sloveniji ter izvajanje drugih dejavnosti, določenih z nacionalnim programom za kulturo in s tem zakonom.
Določila člena se navezujejo na Nacionalni program za kulturo, ki je temeljni strateški dokument slovenske kulturne politike, s katerim ta opredeljuje načela, cilje, prioritete in ukrepe, ki naj spodbudijo razvoj posameznikove in skupinske ustvarjalnosti v Republiki Sloveniji na področju kulture. Določilo v zakonu, ki se nanaša na nacionalni program za kulturo, izpolnjuje nujnost navezave na temeljni strateški dokument na področju kulture.
Naloge, opredeljene v tem zakonu, opravlja agencija v javnem interesu in z namenom zagotovitve možnosti trajnega razvoja filmske in avdiovizualne dejavnosti. V javni interes na tem področju sodijo: kontinuirano programiranje, proizvodnja, distribucija, prikazovanje in promocija nacionalnega filmskega programa ter drugih avdiovizualnih del, varovanje avdiovizualne kulturne dediščine ter kinotečna dejavnost, dostopnost relevantnih nekomercialnih filmskih in drugih tujih avdiovizualnih del domači publiki, izobraževanje za poklice na avdiovizualnem področju ter vzgoja občinstva, raziskovalno in publicistično delo na avdiovizualnem področju in mednarodna primerljivost in povezljivost vseh segmentov avdiovizualnega področja. Agencija odloča o izbiri projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna strokovno, neodvisno in samostojno. Pri tem upošteva svojo sprejeto poslovno politiko, letni program dela in svoj finančni načrt.
K 4. členu
Ta člen razlaga pomen posameznih izrazov, ki so uporabljeni v zakonu. Gre za pojme, ki se praviloma uporabljajo v zvezi s filmsko ali avdiovizualno dejavnostjo. Pojem »projekt« se nanaša na oblike filmske ustvarjalnosti, ki jih financira agencija, »finančni načrt agencije« in »letno poročilo« se nanašata na obvezne strateške dokumente agencije. Pojmi »nizko proračunski«, »otroški ali mladinski« in »zahtevni« film se nanašajo predvsem na izjemo, ki je predvidena v šestem odstavku 11. člena, ki določa odstotek sofinanciranja posameznega projekta iz sredstev agencije. Izjeme so usklajene s poročilom Evropske komisije o državnih pomočeh, ki predvideva 50% financiranje filmskih projektov, razen za zahtevne in nizko proračunske filme. Zakon ohranja tudi strokovno programske komisije kot posvetovalna telesa direktorja in sveta agencije.
K 5. členu
V petem členu so opredeljene dejavnosti in naloge agencije. V ustanovitvenem aktu agencije se lahko določi tudi opravljanje drugih nalog v javnem interesu, v kolikor so povezane s prej omenjenimi nalogami ali če so nujen pogoj za njihovo izvedbo. Med običajnimi nalogami, za katere je agencija ustanovljena, in ki vključujejo predvsem sofinanciranje filmskih projektov v Sloveniji, je potrebno omeniti spodbujanje razvoja visokošolskega izobraževanja za poklice s področja avdiovizualnih dejavnosti, filmsko vzgojo, razvoj tehnologije, še posebej digitalizacije in sodelovanje z evropskimi institucijami pri dodeljevanju paritetnih sredstev. Omenjeno se nanaša predvsem na razvojno funkcijo agencije. Med novostmi je potrebno omeniti tudi skrb za delovanje in povezanost javnih institucij in zasebnih pobud na področju filmske in avdiovizualne dejavnosti v obliki promocije Slovenije v okviru filmske produkcije. Omenjeno pomeni vzpostavitev neke vrste Filmske pisarne, ki bo promovirala Slovenijo kot primerno lokacijo za filmsko produkcijo in postprodukcijo ter s tem prispevala k trženju slovenskih kulturnih spomenikov (gradovi, stara mestna jedra…), narave (pestrost lokacij na majhnem prostoru), povečevala zasedenost turističnih kapacitet in osebne ter druge blagovne potrošnje, ter konstantno zaposlenost specifične delovne sile na tem področju. Omenjene institucije pozna večina filmsko razvitih evropskih držav. Med dejavnostmi agencije je posebej omenjeno tudi sodelovanje z RTV Slovenija pri načrtovanju in razvoju slovenske filmske produkcije, kar želi poudariti povezanost med največjima deležnikoma pri razvoju filmske produkcije v Sloveniji.
Agencija je pri izvajanju svojih nalog samostojna, kar je za specifično in občutljivo dejavnost kot je slovenska filmska produkcija, pomembno. Politični nadzor ali vplivanje na odločitve agencije bi lahko privedlo do podržavljanja filmske produkcije ali neracionalne porabe javnih sredstev.
K 6. členu
Ureditev na področju organov in strokovnih teles agencije upošteva določbe zakona, ki ureja javne agencije. Ta v svojem 11. členu določa, da sta organa agencije svet agencije (v nadaljnjem besedilu: svet) in direktor oziroma direktorica (v nadaljnjem besedilu direktor). ZJA dopušča možnost, da se v posameznem zakonu lahko določi drugačno poimenovanje organov agencije, a se zakon te možnosti ni poslužil in je obdržal poimenovanje, ki izhaja iz omenjenega člena ZJA.
Agencija ima lahko skladno z ZJA tudi strokovne programske komisije ter druge strokovne organe in komisije, kar je zakon upošteval, saj predvideva strokovno programske komisije kot posvetovalna telesa.
Omenjena ureditev v zvezi z organi in strokovnimi telesi agencije je tudi evropsko primerljiva.
K 7. členu
12. člen ZJA ureja sestavo sveta agencije in med drugim postavlja tudi spodnjo in zgornjo mejo števila članov sveta. Določa, da ima svet agencije lahko najmanj tri in največ devet članov. Upoštevaje omenjeno določbo sedmi člen tega zakona določa, da svet agencije sestavlja osem članov ali članic, ki jih imenuje in razrešuje vlada. Člani morajo biti strokovnjaki s področja dela agencije, financ in pravnih zadev. Člani so imenovani za dobo petih let, z možnostjo ponovnega imenovanja.
Predsednika sveta izvoli svet izmed svojih članov.
Vlada imenuje člane v svet na podlagi prejetih predlogov, pri čemer tri člane predlaga ministrstvo, pristojno za kulturo. Dva člana imenujejo interesna združenja avtorjev s področja filmskih in avdiovizualnih dejavnosti in neodvisnih producentskih združenj, po enega člana pa predlagajo ministrstvo, pristojno za finance, Radiotelevizija Slovenija in drugi izdajatelji televizijskih programov, ki so opredeljeni v drugem odstavku 17. člena tega zakona. S tako sestavo je zagotovljena možnost, da se ustanovi telo, ki bo pri svojem delu objektivno in nepristransko, saj so v njem zastopani interesi skupin iz filmske oziroma avdiovizualne dejavnosti in interesi institucij, ki prispevajo k sofinanciranju programa agencije. Pred potekom mandata sveta morajo predlagatelji predlagati svoje kandidate za člane sveta. Predlagatelji so zbornice, društva oziroma druga interesna združenja avtorjev s področja filmskih in avdiovizualnih dejavnosti in neodvisnih producentskih združenj, ki lahko skladno z drugim odstavkom 7. člena tega zakona predlagajo člane v svet. To storijo na poziv ministrstva, pristojnega za kulturo, ki mora ta poziv poslati predlagateljem najmanj 90 dni pred iztekom mandata sveta. Rok za posredovanje kandidatov za člane sveta določi ministrstvo, pristojno za kulturo. V kolikor se predlagatelji v določenem roku ne odzovejo, manjkajoče člane imenuje vlada na predlog ministrstva, pristojnega za kulturo.
Enega od članov v svet imenuje tudi RTV, ki je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. RTV opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov Republike Slovenije, Slovenk in Slovencev po svetu, pripadnic in pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Tudi sodelovanje predstavnika RTV Slovenija v svetu je predvideno zaradi deleža, ki ga k sofinanciranju sklada prispeva RTV Slovenija kot javni zavod.
Postopek imenovanja članov in delovanje sveta bo podrobneje urejal ustanovitveni akt agencije.
Zakon določa tudi obveznost članov sveta, da se izločijo iz odločanja o zadevah, v katerih so oni ali z njimi povezane osebe poslovno, osebno ali kakor koli drugače interesno povezani. Gre za pomembne deležnike v procesu filmske produkcije, ki jih ni mogoče izločiti iz članstva v svetu, saj bi bilo v Sloveniji tako rekoč nemogoče določiti osebe, ki niso vsaj na daljavo povezane z nekom, ki sodeluje pri procesu filmske produkcije kot avtor, producent ali del druge spremljevalne ekipe. Zakon tako dovoljuje njihovo članstvo v svetu in torej v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJA dopušča, da je to področje glede na namen ustanovitve agencije urejeno drugače kot v ZJA.
K 8. členu
Predpisani pogoji za zasedbo funkcije direktorja agencije, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, so usklajeni z minimalnimi pogoji iz zakona, ki ureja javne agencije. Ti pogoji so najmanj visokošolska izobrazba druge stopnje ali izobrazba, ki ustreza tej izobrazbi v skladu z veljavnimi predpisi, vsaj deset let delovnih izkušenj, od tega pet let na delovnih mestih podobne zahtevnosti, oseba mora biti strokovnjak s področja dela agencije in ne sme biti pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev. Zaradi spremembe zakonodaje o visokem šolstvu, ki uvaja tristopenjski študij, se v izogib morebitnim težavam v zvezi z zahtevano izobrazbo direktorja, ta pogoj uskladi z veljavno zakonodajo, ki univerzitetno izobrazbo, pridobljeno po dosedanjih študijskih programih, enači z drugo stopnjo izobrazbe po bolonjskem programu. K pogojem je dodano tudi poklicno opravljanje funkcije oziroma delo za polni delovni čas, kar onemogoča, da bi to delovno mesto zasedali posamezniki, ki so zaposleni še kje drugje.
Na predlog sveta agencije direktorja imenuje in razrešuje vlada. Vlada imenuje direktorja na podlagi javnega natečaja. Njegov mandat traja pet let. Zakon predvideva možnost ponovnega imenovanja istega direktorja, vendar le enkrat, prav tako na podlagi javnega natečaja.
K 9. členu
Zakon že v 6. členu določa, da ima agencija lahko strokovne programske komisije ter druga strokovna telesa in komisije. Komisije so posvetovalna telesa direktorja, ki dajejo mnenja in ocene k predlogom projektov s področja filmske in avdiovizualne dejavnosti v postopkih razdeljevanja javnih sredstev, predlagajo ukrepe kulturne politike in druge razvojne ukrepe na področju filmske in avdiovizualne dejavnosti v Republiki Sloveniji ter opravljajo druge naloge v skladu s tem zakonom.
Komisija šteje tri člane, ki prihajajo iz vrst uglednih strokovnjakov s področja filmske in avdiovizualne dejavnosti. Imenuje jih svet na predlog direktorja. V ustanovitvenem aktu agencije bo podrobneje urejena in predpisana sestava komisij, trajanje njihovega mandata, natančen postopek imenovanja in razreševanja članov komisij ter naloge samih komisij. Zaradi nezdružljivosti funkcij člani komisij ne morejo biti člani sveta, direktor ali zaposleni v agenciji, prav tako pa člani komisije ne smejo sodelovati pri odločanju o zadevah, s katerimi so kakorkoli poslovno ali osebno povezani. Omenjena določba omogoča podajanje neodvisnih in nepristranskih mnenj in ocen, v katere ni vključen subjektivni interes člana, vplivati na podano mnenje ali oceno.
Direktorju lahko v izjemnih primerih, ko gre za posamezna strokovna vprašanja, ocene ali mnenja, ki zahtevajo specifična znanja, svetuje in daje mnenja ter ocene k predlogom le ena oseba – svetovalec. Imenuje ga svet na predlog direktorja agencije. Svetovalec ne more biti, kdor ne more biti član strokovno programske komisije.
Način delovanja strokovno programskih komisij in svetovalcev se podrobneje uredi s poslovnikom strokovno programskih komisij agencije, ki ga na predlog direktorja sprejme svet.
K 10. členu
Deseti člen določa podlago za poslovanje agencije. Le-ta posluje v skladu z letnim programom dela in finančnim načrtom. Vse navedene akte na podlagi soglasja ustanovitelja sprejme svet agencije.
K 11. členu
Enajsti člen določa, da agencija sofinancira projekte s področja filmskih in avdiovizualnih dejavnosti prek javnih razpisov. Člen določa, da se za izvedbo postopkov javnih razpisov smiselno uporabljajo določbe Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, če ta zakon ne določa drugače.
Postopek javnega razpisa se uporabi takrat, ko je mogoče vnaprej določiti le kriterije za ocenjevanje in vrednotenje predlogov kulturnih projektov, financirajo pa se tisti projekti, ki so v postopku izbire ocenjeni oziroma ovrednoteni višje. Besedilo javnega razpisa mora tudi pri agenciji vsebovati jasno navedbo, da gre za javni razpis za izbiro kulturnih projektov, pri katerem bodo financirani v okviru sredstev, ki so na razpolago za posamezen razpis, tisti projekti, ki bodo v postopku izbire ocenjeni oziroma ovrednoteni višje; področje kulturnih projektov, ki so predmet javnega razpisa; umetniške, kulturnopolitične, strokovne in druge kriterije, po katerih se bo posamezen prijavljeni kulturni projekt ocenjeval oziroma vrednotil; pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci; okvirno vrednost razpoložljivih sredstev, namenjenih za predmet javnega razpisa; obdobje, v katerem morajo biti dodeljena sredstva porabljena; razpisni rok; način pošiljanja in vsebina vlog; navedbo uslužbencev agencije, pristojnih za dajanje informacij v zvezi z javnim razpisom in informacijo o morebitni razpisni dokumentaciji, ki je vlagateljem na razpolago. Objavijo se lahko tudi drugi podatki, če so potrebni glede na vrsto predmeta javnega razpisa. Vsebino razpisne dokumentacije posebej določa besedilo javnega razpisa.
Direktor odloča o sofinanciranju projektov na podlagi mnenj in obrazloženih ocen strokovno programskih komisij, v skladu z letnim programom dela agencije. V kolikor se direktor ne strinja z mnenji in ocenami strokovno programskih komisij o sofinanciranju projektov, lahko sprejme drugačno odločitev. Direktor je torej pri svojih odločitvah sicer avtonomen, vendar pa mora pri odločitvi, ki je drugačna od odločitve komisije, svojo odločitev dodatno obrazložiti. Dodatno obveznost direktorja, da razloge za svojo drugačno odločitev zares ustrezno argumentira, prinaša tudi določba, da mora direktor to obrazložitev nemudoma predložiti svetu, ki se mora do nje opredeliti na svoji prvi naslednji seji. Posredovanje obrazložitve razlogov svetu ne zadrži odločitve direktorja.
Pomembno spremembo v primerjavi s sedanjo ureditvijo predstavlja določba, po kateri morajo prijavitelji, ki so vložili vlogo za pridobitev sredstev za sofinanciranje, projekte, ki so bili sprejeti v sofinanciranje, zaključiti šele najkasneje do konca naslednjega proračunskega leta. Gre za izrecno uzakonitev dvoletnega sofinanciranja posameznih projektov, ki bo odpravila dosedanjo prakso, po kateri so morali biti projekti zaključeni do konca istega proračunskega leta, v katerem je bil izveden javni razpis. Na to je med drugim opozorila tudi revizija Računskega sodišča, v kateri je navedeno, da je Filmski sklad Republike Slovenije nepopolno načrtoval financiranje filmskih projektov, saj ni upošteval, da njihovo načrtovanje oziroma realizacija običajno traja več kot eno leto.
Prijavitelji, ki nimajo izpolnjenih vseh obveznosti do agencije in z njimi povezane osebe, za sredstva agencije ne morejo kandidirati.
Nova je tudi določba, da agencija sofinancira projekte največ do 50 odstotkov vseh izkazanih upravičenih stroškov, razen v primerih, ko so prijavljeni projekti nizko proračunskega, otroškega ali mladinskega oziroma zahtevnega filma, in se meja sofinanciranja premakne na 80 odstotkov prej omenjenih upravičenih stroškov. Agencija lahko sofinancira navedene izjeme skupno največ v vrednosti 80 odstotkov letnih prihodkov agencije. Največ 50 odstotno sofinanciranje projektov s strani agencije je predvidel tudi priznani francoski avdiovizualni strokovnjak Alain Modot v raziskavi o Filmskem skladu (2008), ki je bila opravljena po naročilu Ministrstva za kulturo. Splošna določba o 50 odstotnem deležu sofinanciranja je skladna tudi z novejšo evropsko zakonodajno ureditvijo tega področja, zelo podobno ureditev ima na primer nov (2009) slovaški avdiovizualni zakon. V razlagi pojmov je obrazložen tudi nizko proračunski film in sicer gre za projekte, ki ne dosegajo povprečne produkcijske cene slovenskega filma v zadnjih petih letih.
11. člen zagotavlja dokazljivo prikazovanje vseh upravičenih stroškov s strani prijaviteljev, ne le tistih, ki jih je sofinancirala agencija. Agencija bo namreč sofinancirala le določen odstotek izkazanih stroškov, torej stroškov, ki jim bodo priloženi konkretni materialni dokazi o obstoju in izplačilu. Tudi v tej določbi so upoštevana priporočila Računskega sodišča, da se agenciji predloži obračunsko dokumentacijo za stroške, ki so nastali pri realizaciji filma v celoti.
Člen določa tudi drugostopenjski organ v primeru pritožbe zoper odločbo direktorja o sofinanciranju, to je ministrstvo, pristojno za kulturo. Podrobnejši postopek, pogoje in merila za projekte, ki se sofinancirajo iz sredstev agencije, se določi s splošnim aktom agencije.
K 12. členu
V 12. členu so navedene glavne skupine upravičenih stroškov, ki jih prijavitelji lahko uveljavljajo ob oddaji obračunske dokumentacije. Sofinancirajo se lahko le upravičeni stroški, torej stroški, ki so nastali pri aktivnostih, ki so v neposredni zvezi s projektom, sprejetim v sofinanciranje, ki so v skladu s predmetom in namenom razpisa in niso sofinancirani iz drugih javnih virov. S to določbo je odpravljena možnost, da bi med upravičene stroške prijavitelji prišteli tudi stroške, ki niso v neposredni povezavi s projektom. Omenjeno, prav tako pa tudi določba tretjega odstavka tega člena, ki določa veljavna materialna dokazila za vse upravičene stroške, prispeva k transparentnosti razpisa in bolj smotrni porabi proračunskih sredstev, na katero je prav tako opozorilo Računsko sodišče v reviziji Filmskega sklada RS.
Glavne skupine upravičenih stroškov predstavljajo stroški dela, stroški storitev zunanjih izvajalcev, materialni stroški in režijski stroški, ki so v neposredni povezavi s projektom. Med stroške dela bo potrebno prišteti plače zaposlenih in študentsko delo, med stroške zunanjih izvajalcev pa predvsem avtorske honorarje. Davek na dodano vrednost ni upravičen strošek, razen za zavezance, ki nimajo pravice do dobitka vstopnega DDV, zato pa so upravičen strošek na primer prispevki za socialno in zdravstveno zavarovanje, ki jih zavezanci plačujejo ob izplačilu plač.
Določba o določitvi sistema upravičenih stroškov, časovne dinamike izplačil in števila izplačil projekta v splošnem aktu agencije je posledica navedb in priporočil Računskega sodišča v reviziji Filmskega sklada RS v zvezi z nesmotrnim načrtovanjem projektov. Dvoletno financiranje je namreč mogoče zagotoviti le ob transparentnem načrtovanju proračunskih stroškov tudi za prihodnje leto in to je mogoče zagotoviti le z doslednim načrtovanjem mejnikov izplačil za celotno obdobje trajanja projekta.
K 13. členu
Ta člen določa, da lahko agencija za potrebe nadzora nad izvajanjem in uresničevanjem projekta kadarkoli preveri stanje projekta. Zakon ji daje pravico, da vpogleda v računovodsko in katero koli drugo dokumentacijo prijavitelja, iz katere bi bilo lahko razvidno trenutno finančno in vsebinsko stanje projekta. Omenjeno se sklada s priporočili Računskega sodišča v reviziji delovanja Filmskega sklada RS o transparentnosti in smotrnosti porabe javnega denarja tudi pri razpisih agencije.
Zaradi določbe 15. člena, ki določa obvezno revizijo vsakega zaključenega projekta, ki je bil sprejet v sofinanciranje pa je, zaradi smotrnosti postopka in v izogib dvojnemu delu prijaviteljev, nekoliko omiljena obveznost dostavljanja potrdil o porabljenih upravičenih stroških agenciji. Namen zakona je vendarle bogatejše in učinkovitejše vsebinsko delo agencije in manj policijsko nadzorstvo nad porabo, ki ga bo učinkoviteje opravila revizija vsakega projekta. Prijavitelji so tako dolžni v skladu s tem členom agenciji pred vsakim izplačilom dostaviti le po skupinah stroškov in posameznih stroških specificirano poročilo o vseh stroških projekta, ki so nastali do posameznega izplačila, brez dokazil, ki jih določa tretji odstavek 12. člena tega zakona. Agencija je to poročilo dolžna potrditi pred vsakim izplačilom, v nasprotnem primeru se prijavitelju preostala odobrena sredstva ne izplačajo do potrditve poročila. Vsa dokazila bo prijavitelj seveda dolžan priložiti ob revizijskem pregledu.
K 14. členu
Štirinajsti člen določa, da je med agencijo in odgovorno osebo prijavitelja, katerega projekt je bil sprejet v sofinanciranje sklenjena pogodba o sofinanciranju. Zakon določa, da se za pogodbo o sofinanciranju smiselno uporabljajo določbe o pogodbi o financiranju v zakonu, ki ureja javni interes na področju kulture, če ta zakon ne določa drugače.
Podlaga za sklepanje pogodbe je dokončna odločba, s katero je bilo odločeno o sofinanciranju projekta. Agencijo zastopa pri podpisu pogodbe njen direktor. Pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki. Sklene se za določen čas, ki je razviden iz njene vsebine. Z njo se uredijo vsa medsebojna razmerja v zvezi z zagotavljanjem sredstev za sofinanciranje predmeta pogodbe, zlasti pa morajo biti v njej opredeljeni cilji, ki bodo realizirani v obdobju sklenitve pogodbe zaradi uresničitve namena pogodbe, kriteriji, po katerih se bo spremljalo njihovo uresničevanje, roki za dosego ciljev, obseg in roki ter način zagotavljanja sredstev za sofinanciranje.
Zakon bistveno zmanjšuje možnosti dodatnih aneksov k pogodbam, na katere je opozorilo Računsko sodišče v reviziji Filmskega sklada RS. Z aneksom k pogodbi o sofinanciranju se namreč ne more več spremeniti višina dogovorjenih sredstev za izvedbo projekta, sprejetega v sofinanciranje, razen izjemoma, vendar največ za 10 odstotkov medsebojno dogovorjene vrednosti projekta iz pogodbe. Tudi spremenjena skupna vrednost projekta pa mora slediti določbi 10. člena o razdelitvi najvišjega deleža sredstev, ki jih bo sofinancirala agencija, torej 50 oziroma 80 odstotkov za nizko proračunske, otroške ali mladinske oziroma zahtevne filme.
Podrobnejši postopek sklepanja pogodbe o sofinanciranju, njene vsebine in način nadzora nad izvajanjem pogodb se določi s splošnim aktom agencije.
K 15. členu
Zakon uvaja strogo obveznost izpeljave revizije vsakega zaključenega projekta, ki je bil sprejet v sofinanciranje. Rok, ki je določen za izvedbo in predložitev revizije agenciji je šest mesecev po zaključenem projektu. Revizijo mora opraviti pooblaščena revizijska družba, Člen še določa, da stroški revizije štejejo med upravičene stroške projekta. Nespoštovanje določbe tega člena pomeni hujšo kršitev obveznosti prijavitelja, sankcija pa je določena kot vračilo vseh že izplačanih sredstev za izvedbo projekta in petletna prepoved sofinanciranja prijavitelja in z njim povezanih oseb s strani agencije. Agencija nima nikakršnih obveznosti, da prejemnike sredstev, ki so zaključili projekt, pozove k posredovanju revizije, temveč morajo to storiti sami.
K 16. členu
Šestnajsti člen določa, da lahko Republika Slovenija v okviru proračunskih sredstev za avdiovizualno produkcijo, na podlagi zakona, ki ureja medije, zagotovi agenciji sredstva za slovenska avdiovizualna dela, ki prispevajo k razvoju avdiovizualne produkcije in so namenjena predvajanju v medijih. Agencija izvaja redne letne razpise za sofinanciranje avdiovizualnih del v skladu z 11. členom tega zakona, ki ureja izvedbo javnega razpisa. S tem določilom je razpis za avdiovizualne projekte, ki je bil doslej izvajan na kulturnem ministrstvu, preseljen na agencijo, kar bo prispevalo k večji avtonomnosti, preglednosti in bolj učinkovitemu razdeljevanju sredstev tudi za avdiovizualne projekte. Programska in finančna ločenost avdiovizualne sklada od kulturnega ministrstva bo zagotavljala tudi večjo pluralizacijo in stabilnost v avdiovizualni dejavnosti.
Avdiovizualno delo definira Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, po katerem avdiovizualno delo predstavljajo kinematografski, televizijski, risani filmi, kratki glasbeni videofilmi, reklamni in dokumentarni filmi ter druga avdiovizualna dela, izražena v obliki zaporedja povezanih gibljivih slik, z zvokom ali brez, ne glede na vrsto nosilca, na katerem so vsebovana.
K 17. členu
Člen opisuje postopke v zvezi s prihodki izvenproračunskih financerjev slovenske filmske produkcije. Navedena sta dva dodatna vira, iz katerih bo financirana slovenska filmska produkcija, vendar ne preko razpisov agencije, temveč preko lastnih razpisov financerjev, ki pa bodo potekali smiselno po postopkih javnih razpisov, določenih v tem zakonu. Izvenproračunska financerja sta dva, in sicer javna televizija (RTV Slovenija) in vsi ostali izdajatelji televizijskih programov, ki so na seznamu nacionalnih multipleksov in oddajajo na celotnem ozemlju pokritosti multipleksa. Trenutno so v tej skupini televizijski programi POP TV, Kanal A, TV3 in TV Pika. V 17. členu so ostali izdajatelji televizijskih programov, ki podpirajo slovensko filmsko produkcijo, natančneje določeni kot tisti, ki so na seznamu nacionalnih multipleksov prizemne digitalne radiodifuzije in oddajajo na celotnem ozemlju pokritosti multipleksa. Ta omejitev je torej vezana na tiste izdajatelje, ki so jim podeljene frekvence oziroma prostor znotraj multipleksa za oddajanje na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Ob tem je potrebno poudariti, da so v tej dikciji zajeti VSI izdajatelji, ki pokrivajo celotno Slovenijo in ne le nekateri, torej zakon ne pozna izjem za izdajatelje, ki oddajajo na ozemlju celotne Slovenije. Samo za nacionalno pokritost pa se je zakonodajalec odločil zato, ker ti izdajatelji tudi z naskokom največ pridobijo iz sredstev iz oglaševanja, saj lahko oddajajo na ozemlju celotne Slovenije, lokalni televizijski programi na primer pa le na ožjih regijskih področjih, ki pokrijejo neznaten del sredstev, pridobljenih od oglaševanja, ki so temeljni vir prihodkov izdajateljev televizijskih programov. Če bi se zakonodajalec odločil za prispevanje vseh izdajateljev televizijskih programov v Sloveniji, bi se lahko pojavila ustavna spornost te določbe oziroma očitki o neenakopravnosti, saj imajo izdajatelji, ki oddajajo na celotnem območju Slovenije bistvene prednosti pred lokalnimi televizijskimi postajami, tako zaradi trženja celovitejšega oziroma zaokroženega oglasnega prostora na geografsko že tako majhnem trgu, kot tudi zaradi podelitev frekvenc, ki so omenjene že zgoraj. Sredstva od dobička lokalnih televizijskih postaj pa bi bila prav tako neznatna in ne bi pokrila niti nekaj odstotkov od potrebnih sredstev za izdelavo enega filma, primernega za kinematografsko predvajanje. Še enkrat naj poudarimo, da ti financerji ne bodo zavezani k izplačilu teh sredstev na račun agencije, ali da bi se ta sredstva na kakršen koli način prelivala na račun agencije, temveč bodo ta sredstva namenjena neposredno izdelavi slovenskih filmov. Gre torej za sistem financiranja filmske produkcije, ki je v javnem interesu, poleg tega pa v ničemer ne krši svobodne gospodarske pobude.
Skladno s tem členom morajo tako RTV Slovenija in vsi ostali izdajatelji televizijskih programov, iz drugega odstavka tega člena izvajati javne razpise, preko katerih namenijo sredstva za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno, zlasti kinematografsko predvajanje. RTV Slovenija mora upoštevaje ta člen letno nameniti najmanj 2,5 odstotka zbranega prispevka za programe RTV Slovenija v preteklem letu, vsi ostali izdajatelji televizijskih programov pa najmanj pet odstotkov dobička pred obrestmi, amortizacijo in davki. Tretji odstavek 17. člena še določa, da izdajatelji televizijskih programov iz drugega odstavka istega člena sodelujejo pri javnem razpisu in izvrševanju pravic, ki izhajajo iz izdelave filma iz drugega odstavka 17. člena, v skladu z deležem posameznega izdajatelja v skupnem znesku, namenjenem s strani izdajateljev iz prejšnjega odstavka za izdelavo filma. Podobni viri financiranja filmskih produkcij, kot so predvideni v tej zakonski ureditvi, sledijo smernicam primerljivih evropskih institucij. Belgijski center za kinematografijo in avdiovizualne dejavnosti pobira prispevke distributerjev televizijskih programov in izdajateljev televizijskih storitev. Državni sklad Češke republike za podporo in razvoj češke kinematografije prejema 3 odstotke od prihodkov oglaševanja, francoski Nacionalni center za kinematografijo in animirane podobe pobira takse na prihodke izdajateljev televizijskih programov v višini 5,5 odstotka in takse na prihodke kinematografov, gledališč in videotek. Poljski filmski inštitut pobira 1,5 odstotka od letne naročnine za javno televizijo, od oglaševanja, televizijske prodaje in sponzoriranih programov izdajateljev televizijskih programov, od letnega prihodka kinematografov, distributerjev, operaterjev digitalnih platform in operaterjev kabelske televizije. Nacionalni center za kinematografijo v Romuniji prejema 3 odstotke od cene prodanega oglaševalskega časa in 1 odstotek od mesečnih prihodkov za filmsko produkcijo s strani kabelskih televizij ter takso za televizijsko oglaševanje na nacionalnih in komercialnih, zasebnih televizijah v višini 3 odstotkov od vrednosti oglaševalskega časa. Slovaški Sklad za avdiovizualno dejavnost pridobi sredstva iz prispevkov javne televizije v višini 5 odstotkov letnega prihodka od oglaševanja in televizijske prodaje, 2 odstotka letnega prihodka od oglaševanja in televizijske prodaje na komercialnih televizijah, 0,03 EUR na prodano kino vstopnico,itd. Švedski filmski inštitut prejema vplačila televizijskih družb na podlagi sklenjenih posebnih sporazumov z izdajatelji televizijskih programov. Tako rekoč vse evropske države črpajo sredstva za filmsko in avdiovizualno dejavnost iz prihodkov javnih radiotelevizij in od prihodkov od oglaševanja in televizijske prodaje od komercialnih televizij. Slednje doslej praktično niso sodelovale pri nacionalni kinematografiji, državna avdiovizualna politika jih z ničemer ni zavezovala k sodelovanju ali produkciji zahtevnejših avdiovizualnih vsebin, ki je v skladu z javnim interesom.
Omenili smo že, da omenjena ureditev v ničemer ne krši svobodne gospodarske pobude. Argumenti za to so tudi ti, da gre pri komercialnih televizijah v nasprotju z javno televizijo za javno finančne izvensistemske obveznosti, kjer mora biti izkazan stvarno upravičen razlog. Torej gre za področje, kjer so naravni viri omejeni – in to so frekvence. Lahko rečemo, da področje televizij, ki so omenjene v zakonu (torej, ki sodijo pod nacionalno pokritost multipleksov) ni povsem tržno področje. Tukaj namreč ne velja v celoti svobodna gospodarska pobuda in konkurenca med ponudniki, saj ne more obstajati petsto takih televizij, ker na voljo ni petsto frekvenc, temveč so omejene. Res je, da izvajajo te televizije svobodno gospodarsko pobudo, vendar na področju, kjer so naravni viri omejeni in zato, ker ima država javni interes, da se znotraj teh naravnih virov promovira slovenska kultura, menimo, da je upravičeno, da vsaj na ta finančno nizek način nekdo, ki na tem področju opravlja donosno gospodarsko dejavnost, prispeva svoj delež k izrabi teh naravnih virov v javnem interesu.
Delež od prispevka RTV Slovenija je prav tako evropsko povsem primerljiv. RTV Slovenija je v večini primerov končni prikazovalec slovenskih filmov, ki jih praviloma financira agencija, poleg tega pa je zavezana k določenim kvotam nacionalnih programov. Prispevek k razvoju slovenske filmske dejavnosti je tudi del javne službe RTV Slovenija in ena izmed dejavnosti, opredeljena v Zakonu o RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: ZRTVSLO). Glede na naloge, ki jih ima RTV Slovenija določene v trenutno veljavnem zakonu, kot vsebino javne službe, je jasno, da je prikazovanje nacionalne kinematografije del njenih dolžnosti, ne zgolj zaradi kvot, pač pa tudi zaradi celovite ponudbe, ki jo mora zagotavljati. Glede na navedeno je v primeru, da v nacionalno filmsko produkcijo ne vlaga sredstev, pri izpolnjevanju zahtevanih kvot nacionalne produkcije ter kulturno umetniških vsebin javna televizija, ki je sicer za izpolnjevanje svojih nalog sofinancirana z neodvisnim virom - RTV prispevkom, v privilegiranem položaju, saj prek svojega predstavnika v svetu agencije lahko vpliva na poslovno politiko, vsebino oziroma usmeritev letnega programa in imenovanje strokovnih komisij.
Glede na prihodke RTV Slovenija od prispevka za programe RTV Slovenija, ki znašajo med 72 in 75 milijoni evrov letno in glede na dobičke podjetij izdajateljev televizijskih programov, ki so na nacionalnem multipleksu, bo višina sredstev agencije, zbrana iz teh dveh virov, ki sta nova glede na prejšnjo ureditev financiranja Filmskega sklada RS, znašala med 2,5 in 2,8 milijoni evrov letno. Omenjeno zagotavlja velik delež novih virov za slovensko filmsko in avdiovizualno področje preko dejavnosti, ki se napajajo tudi iz slovenske filmske produkcije.
Poleg tega mora biti znotraj javne službe, kot je določena v ZRTVSLO, zagotovljeno izvajanje vsebinskih zahtev na celotnem področju izvajanja te javne službe, torej ne zgolj v delu produkcije slovenskih avdio vizualnih del (dela neodvisnih producentov v smislu ZRTVSLO zaradi kvot, ki jih določa Zakon o medijih) ampak tudi na področju filma, ki je posebna zvrst avdio vizualnega dela in v zvezi s katerim po našem mnenju trenutno RTV Slovenija že sodeluje s producenti, ki so dela ustvarjali s podporo Filmskega sklada RS. Ker pa po novem predlogu zakona agencija ne bo več imela materialnih avtorskih pravic na posameznih filmih, menimo, da je sorazmerno primerljivo, da se RTV Slovenija zaveže k nadaljnjemu sodelovanju na tak način, kot je predviden v predlogu zakona. Poleg tega dodajamo, da novi zakon o RTV Slovenija v okviru definiranja javne službe predvideva tovrstno sodelovanje.
K 18. členu
Med osnovnimi nalogami agencije je tudi skrb za izvedbo festivala slovenskega filma, na katerem je predstavljena slovenska filmska produkcija preteklega obdobja.
Festival slovenskega filma je edina manifestacija na Slovenskem, kjer so nagrajeni samo slovenski filmi in filmski ustvarjalci, njegov namen pa je prikazati in nagraditi kakovostne filme in druga avdiovizualna dela različnih zvrsti in dolžin ter s tem spodbujati razvoj, ustvarjalnost in kakovost nacionalnih filmskih in drugih avdiovizualnih del ter promovirati slovenska filmska in druga avdiovizualna dela doma in v tujini.
Strokovna žirija, sestavljena iz slovenskih filmskih ustvarjalcev, podeljuje nagrade Vesna za najboljši celovečerni film, najboljši kratki film, režijo, scenarij, glavno in stransko žensko ter moško vlogo, posebne dosežke, montažo, scenografijo, kostumografijo, animacijo, masko, ton, fotografijo in glasbo. V okviru Festivala Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev podeli nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo filmskega ustvarjalca, ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju slovenskega filma. Gre za najvišjo častno nagrado Republike Slovenije in društev oziroma združenj slovenskih filmskih ustvarjalcev.
Podrobnejši postopek izvedbe festivala, pogoji, merila in kriteriji za izbor sodelujočih projektov na festivalu se določijo s splošnim aktom agencije.
K 19. členu
Ta člen udejanja načelo javnosti in transparentnosti pri delovanju in poslovanju agencije. Vsako leto mora agencija objaviti letno poročilo v skladu z ustanovitvenim aktom agencije. Enkrat letno je organizirana tudi javna razprava o vsebini letnega poročila in na njeni podlagi se pripravi poročilo, ki ga je potrebno predložiti svetu agencije v obravnavo.
K 20. členu
Viri financiranja agencije so različni in zajemajo sredstva iz državnega proračuna, ki jih agencija pridobi na podlagi pogodbe, sklenjene z ministrstvom, pristojnim za kulturo, prihodke, pridobljene s prodajo blaga in storitev, prihodke iz naslova sodelovanja z mednarodnimi organizacijami in ustanovami, donacije ter sponzorstva ter iz drugih virov. Člen navaja še namene, za katere bodo prihodki agencije porabljeni.
K 21. členu
Ta člen določa strogo notranjo kontrolo delovanja in poslovanja agencije, ki jo priporoča tudi Računsko sodišče v reviziji poslovanja Filmskega sklada RS. Vsako leto mora biti v zvezi z delovanjem in poslovanjem agencije izvedena revizija, na podlagi katere se ugotovi smotrnost in pravilnost poslovanja. Revizijo opravi pooblaščena revizijska družba. Tudi notranja revizija poslovanja v zvezi z delovanjem in poslovanjem agencije mora biti opravljena vsako leto.
V splošnem aktu agencije se določijo ukrepi in sistem notranjega nadzora poslovanja in upravljanja agencije.
K 22. členu
Ta člen določa, da se Filmski sklad RS preoblikuje v javno agencijo na podlagi ustanovitvenega akta agencije.
Ta člen še določa, da Filmski sklad RS, ki je bil ustanovljen s Sklepom o ustanovitvi Filmskega sklada Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 96/2000), nadaljuje svoje delo v skladu z Zakonom o Filmskem skladu Republike Slovenije in s Sklepom o ustanovitvi Filmskega sklada Republike Slovenije do vpisa Slovenskega filmskega centra, javne agencije Republike Slovenije, v sodni register.
Javni uslužbenci, zaposleni na Filmskem skladu RS, nadaljujejo svoje delo na agenciji, sprememba statusne oblike ne vpliva na njihovo zaposlitev, prav tako pa ostanejo v veljavi njihove pogodbe o zaposlitvi.
Agencija sprejme akte, ki so določeni v tem zakonu ter druge akte potrebne za njeno delovanje v obdobju petih mesecev po uveljavitvi tega zakona,
Naloga vlade je, da sprejme ustanovitveni akt agencije najkasneje v tridesetih dneh po uveljavitvi tega zakona.
K 23. členu
Postopke, ki jih začne Filmski sklad RS, javni sklad, pred uveljavitvijo tega zakona, dokonča agencija skladno s predpisi in akti, na podlagi katerih so bili ti postopki začeti. Vsi razpisi, izvajanje pogodb in podobno, bodo torej dokončani v skladu s predpisi (ZUJIK, Splošni pogoji poslovanja, itd.) na podlagi katerih so bili začeti.
Vse postopke, ki jih začne Ministrstvo za kulturo v zvezi s 110. členom Zakona o medijih, pa dokonča Ministrstvo za kulturo.
K 24. členu
Ta člen določa rok za prvo revizije poslovanja agencije. Prva revizija poslovanja, opredeljena v 21. členu tega zakona, se opravi za leto 2011, ostale pa potem vsako leto.
K 25. členu
Ta člen določa, da vse materialne pravice tržne eksploatacije, ki ob začetku veljavnosti tega zakona pripadajo Filmskemu skladu Republike Slovenije, javnemu skladu, izvršuje agencija. Z novo zakonodajo je namreč uzakonjena ureditev, po kateri agencija nima več pravic na dokončanih projektih in torej tudi ne izračunanega deleža na projektih.
K 26. členu
Člen določa konstituiranje novega sveta agencije po tem zakonu. Ta se mora konstituirati najpozneje v šestdesetih dneh po začetku veljavnosti ustanovitvenega akta. Dosedanjim članom nadzornega sveta in direktorju Filmskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada preneha mandat z vpisom agencije v sodni register.
Člen določa tudi obveznosti ministrstva, pristojnega za kulturo, da pozove zbornice, društva oziroma druga interesna združenja avtorjev in producentskih združenj, ki predlagajo kandidate za člane, k posredovanju predlogov kandidatov za člane sveta najkasneje petnajst dni po začetku veljavnosti tega zakona in jim določi rok za posredovanje predlogov, ki pa ne sme biti krajši od petnajst dni. Če interesna združenja ne predlagajo zadostnega števila članov sveta v roku, ki ga je določilo ministrstvo, manjkajoče člane imenuje vlada na predlog Ministrstva za kulturo.
Ta člen določa še rok za imenovanje direktorja agencije. Direktorja agencije mora imenovati vlada najkasneje v časovnem obdobju šestdeset dni, od konstituiranja sveta agencije. Do imenovanja direktorja agencije opravlja funkcijo direktorja agencije vršilec dolžnosti direktorja, ki ga imenuje vlada brez javnega natečaja.
K 27. členu
Člen določa, katere določbe drugih aktov prenehajo veljati in katere določbe drugih aktov se spremenijo z uveljavitvijo tega zakona. Prvenstveno je to Zakon o filmskem skladu Republike Slovenije, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 17/1994 in ki je imel do danes le še nekaj veljavnih členov.
Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati tudi drugi in tretji odstavek 110. člena Zakona o medijih, ki določa sofinanciranje avdiovizualnih del za televizijsko prikazovanje, in sicer zaradi razširitve možnosti prikazovanja na sodobnih medijih, v skladu z Zakonom o medijih. Tretji odstavek določa, da vlada določi način izvajanja razpis, s prenosom izvajanja razpisa na javno agencija, je ta določba postala nepotrebna.
K 28. členu
Ta člen določa začetek veljavnosti zakona, to je petnajsti dan po objavi v Uradnem listu z izjemo 17. člena tega zakona, ki začne veljati 1. januarja 2011. 17. člen določa financiranje filmske produkcije izvenproračunskih financerjev, ki bodo svoje obveznosti začeli izpolnjevati z začetkom koledarskega leta, kar bo omogočilo lažje in bolj transparentno financiranje z njihove strani.
OSNUTEK
SKLEP O USTANOVITVI SLOVENSKEGA FILMSKEGA CENTRA, JAVNE AGENCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE
CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE
S sprejemom predlaganega Zakonom o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije, bo vzpostavljena pravna podlaga za delovanje in organizacijo agencije. Namen agencije je spodbujanje ustvarjalnosti na filmskem in avdiovizualnem področju, ustvarjanje ustreznih pogojev za filmsko in avdiovizualno dejavnost, razvoj in izobraževanje v zvezi s filmsko in avdiovizualno dejavnostjo v Republiki Sloveniji ter izvajanje drugih dejavnosti, določenih z nacionalnim programom za kulturo.
Cilji novega zakona so zagotoviti nemoteno delovanje agencije, povečanje sredstev za sofinanciranje in delovanje agencije, izboljšanje gledanosti slovenskih del, ki nastanejo s sofinanciranjem agencije, uveljavljanje slovenskega jezika, uskladitev zakona z obstoječo področno zakonodajo, povečanje prepoznavnosti slovenskih filmskih in avdiovizualnih del, razvoj slovenske kinematografije in večja promocija slovenskih filmov doma in v tujini ter nadzor izvajanja filmske produkcije izvenproračunskih financerjev v Republiki Sloveniji.
Ustanovitev agencije temelji na naslednjih načelih: ustvarjanje in zagotavljanje ustreznih pogojev za filmsko, avdiovizualno in kinematografsko dejavnosti, zagotavljanje trajnejših pogojev za razvoj filmske in avdiovizualne dejavnosti, spodbujanje razvoja in izobraževanja v zvezi s filmsko in avdiovizualno dejavnostjo, spodbujanje prepoznavnosti slovenskih filmskih in avdiovizualnih del, skrb za kakovostno rast filmske in avdiovizualne dejavnosti, zagotavljanje izvajanja dejavnosti, določenih z nacionalnim programom za kulturo, skrb za skladen razvoj filmske in avdiovizualne dejavnosti, spodbujanje povezovanja med različnimi akterji filmske in avdiovizualne kulture, spodbujanje vključevanja v mednarodne projekte, dvigovanje ravni sodelovanja na mednarodni ravni ter povezovanje z evropskimi in drugimi mednarodnimi institucijami, varstvo del filmske in avdiovizualne dejavnosti, večanje zanimanja za slovenska filmska in avdiovizualna dela, ohranjanje slovenskega jezika preko filmskih in avdiovizualnih del, spodbujanje ustvarjalnosti na področju filmske dejavnosti, podeljevanje priznanj in nagrad za večje dosežke na filmskem in avdiovizualnem področju, transparentnost in smotrnost porabe javnih sredstev, javnost delovanja institucij, ki podeljujejo javna sredstva, nepristranskost delovanja organov agencije, neodvisnost odločanja o izbiri projektov, ki se sofinancirajo iz sredstev agencije, sodelovanje s civilno družbo in državnimi organi pri načrtovanju strateških usmeritev na področju filmske in avdiovizualne dejavnosti, skrb za promocijo in eksploatacijo filmske in avdiovizualne dejavnosti doma in v tujini.
Bistvene spremembe, ki jih prinaša novi zakon so sledeče:
sprememba statusne oblike, iz Filmskega sklada Republike Slovenije v Slovenski filmski center, javno agencijo,
dvoletno sofinanciranje projektov s strani agencije. Prijavitelji, ki so vložili vlogo za pridobitev sredstev in so njihovi projekti bili sprejeti v sofinanciranje, morajo projekte zaključiti do konca naslednjega proračunskega leta. Dvoletno financiranje tako predstavlja možnost realnega načrtovanja potrebnih sredstev za sofinanciranje filmskih projektov, še posebej zaradi določb o izplačilih po vnaprej napovedanih mejnikih,
prenos razpisa za avdiovizualne projekte z Ministrstva za kulturo na agencijo, s čemer je poudarjena neodvisnost financiranja avdiovizualnih projektov, ki so namenjeni televizijskemu predvajanju in neodvisnih producentov in ločenost od odločanja politike o oblikovanju in financiranju avdiovizualne dejavnosti,
agencija sofinancira največ do 50 odstotkov vseh izkazanih upravičenih stroškov. Predvidena je izjema pri sofinanciranju nizko proračunskega oziroma otroškega ali mladinskega filma ter zahtevnega filma, kjer se meja sofinanciranja pomakne do največ 80 odstotkov vseh izkazanih upravičenih stroškov,
upravičene stroške predstavljajo stroški, ki so nastali pri aktivnostih, ki so v neposredni zvezi s projektom, ki so v skladu s predmetom in namenom razpisa in niso sofinancirani iz drugih javnih virov,
v zakonu je urejena tudi pogodba o sofinanciranju, ki se sklene med agencijo in odgovorno osebo prijavitelja, katerega projekt je bil sprejet v sofinanciranje.
I. UVODNA DOLOČBA
1. člen
(ustanovitev agencije)
(1) S tem sklepom se ustanovi Slovenski filmski center, javna agencija Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija).
(2) Agencija je ustanovljena za nedoločen čas.
(3) Ustanoviteljica agencije je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti v agenciji izvršuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
II. STATUSNE DOLOČBE
2. člen
(pravna osebnost)
(1) Agencija je pravna oseba javnega prava in je posredna uporabnica proračuna Republike Slovenije v skladu s predpisi s področja javnih financ in javnih agencij.
(2) Agencija nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v okviru z zakonom in tem sklepom določenih nalog.
3. člen
(ime in sedež agencije)
(1) Ime agencije je: Slovenski filmski center, javna agencija Republike Slovenije.
(2) Ime agencije v angleškem jeziku je: Slovenian Film Centre (SFC).
(3) Skrajšano ime agencije je: Slovenski filmski center (SFC)
(4) Sedež agencije je v Ljubljani. Poslovni naslov agencije je: Miklošičeva ulica 38, Ljubljana.
4. člen
(pečat agencije)
(1) Agencija pri poslovanju uporablja enobarven pečat okrogle oblike s premerom 35 mm, obrobljen z dvema koncentričnima krogoma, z grbom Republike Slovenije v sredini in naslednjim besedilom v koncentričnih krogih: »REPUBLIKA SLOVENIJA, SLOVENSKI FILMSKI CENTER, JAVNA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE, LJUBLJANA«.
(2) Agencija lahko uporablja pomanjšan enobarven pečat okrogle oblike s premerom 20 mm, obrobljen z enim krogom, z grbom Republike Slovenije v sredini in naslednjim besedilom v koncentričnih krogih: »Slovenski filmski center«.
(3) Direktor agencije z internim splošnim aktom podrobneje uredi vsa vprašanja v zvezi z uporabo žigov agencije.
III. NAMEN, DEJAVNOST IN NALOGE AGENCIJE
5. člen
(namen agencije)
(1) Namen agencije je spodbujanje ustvarjalnosti na filmskem in avdiovizualnem področju v Republiki Sloveniji, ustvarjanje ustreznih pogojev za filmsko, avdiovizualno in kinematografsko dejavnost, razvoj in izobraževanje v zvezi s filmsko in avdiovizualno dejavnostjo v Republiki Sloveniji ter izvajanje drugih dejavnosti, določenih z nacionalnim programom za kulturo in Zakonom o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZSFCJA).
(2) Agencija opravlja z zakonom določene naloge v javnem interesu in z namenom zagotovitve možnosti trajnega razvoja filmske in avdiovizualne dejavnosti. Agencija odloča o izbiri projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna strokovno, neodvisno in samostojno. Pri tem upošteva svojo sprejeto poslovno politiko, letni program dela in svoj finančni načrt.
6. člen
(dejavnosti agencije)
Dejavnosti agencije so v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) razvrščene:
- J59.110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj;
- J59.120 Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov, televizijskih oddaj;
- J59.130 Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj;
- M70.210 Dejavnost stikov z javnostjo;
- M72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike;
- N82.300 Organiziranje sejmov, razstav in srečanj;
- O84.110 Splošna dejavnost javne uprave;
- P85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti;
- R91.012 Dejavnost arhivov.
7. člen
(naloge agencije)
(1) Agencija opravlja naslednje naloge:
- izvaja nacionalni kulturni program v delu, ki pokriva filmske in avdiovizualne dejavnosti, ter spremlja in analizira stanje s svojega delovnega področja;
- skrbi za kakovostno rast filmske in avdiovizualne dejavnosti, pospešuje ustvarjalnost in produkcijo na filmskem in avdiovizualnem področju in skrbi za predstavitev dosežkov na svojem področju;
- odloča o izbiri projektov s področja filmske in avdiovizualne dejavnosti, ki se financirajo iz sredstev agencije, ter z izbranimi izvajalci teh projektov in programov sklepa pogodbe o financiranju oziroma sofinanciranju;
- sodeluje z RTV Slovenija pri načrtovanju in razvoju slovenske filmske produkcije;
- spremlja in nadzoruje delo in porabo javnih sredstev izvajalcev kulturnih projektov na področju filmskih in avdiovizualnih dejavnosti v Republiki Sloveniji;
- omogoča izvedbo festivala, na katerem je predstavljena slovenska filmska produkcija preteklega obdobja;
- sodeluje z interesnimi organizacijami na področju filmskih in avdiovizualnih dejavnosti ter s tujimi sorodnimi organizacijami;
- spodbuja razvoj filmske in avdiovizualne kulture, razvoj visokošolskega izobraževanja za umetniške poklice s področja avdiovizualnih dejavnosti in razvoj filmske vzgoje;
- nadzira izvajanje financiranja filmske produkcije izvenproračunskih financerjev v Republiki Sloveniji;
- spodbuja razvoj tehnologije in infrastrukture na filmskem in avdiovizualnem področju, zlasti razvoj digitalizacije celotne kinematografske verige od produkcije do prikazovanja;
- skupaj z interesnimi združenji avtorjev in neodvisnih producentov skrbi za izvedbo in podeljevanje priznanj ter denarnih nagrad na področju filmskih in avdiovizualnih dejavnosti v Republiki Sloveniji;
- sodeluje z državnimi organi in civilno družbo pri načrtovanju strateških usmeritev na področju filmske in avdiovizualne dejavnosti;
- skrbi za promocijo in eksploatacijo filmske in avdiovizualne dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini;
- izvaja naloge trženja filmskih lokacij na območju Republike Slovenije z namenom spodbujanja gospodarskega razvoja;
- skrbi za sodelovanje z evropskimi in drugimi mednarodnimi institucijami s področja filmske in avdiovizualne dejavnosti, zlasti pri podporah in dodeljevanju paritetnih sredstev s področja filmske in avdiovizualne dejavnosti;
- skrbi za delovanje in povezanost javnih institucij in zasebnih pobud na področju filmske in avdiovizualne dejavnosti v obliki promocije Republike Slovenije v okviru filmske produkcije;
- opravlja druge strokovne naloge na področju filmske in avdiovizualne dejavnosti v agenciji z namenom, za katerega je bil ustanovljena.
(2) Agencija je pri izvajanju svojih nalog samostojna.
8. člen
(opravljanje nalog agencije)
Agencija posluje v skladu z letnim programom dela in finančnim načrtom, ki ju sprejema svet agencije in nanju da soglasje vlada.
IV. NOTRANJA ORGANIZACIJA
9. člen
(notranja organizacija agencije)
Notranjo organizacijo agencije določa akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest agencije.
V. ORGANI AGENCIJE
10. člen
(organa agencije)
Organa agencije sta svet agencije (v nadaljnjem besedilu: svet) in direktor oziroma direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor).
1. Svet
11. člen
(število članov sveta)
(1) Svet ima osem članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: člani sveta), ki jih imenuje in razrešuje vlada za dobo petih let, z možnostjo ponovnega imenovanja.
(2) Predsednika sveta izvoli svet izmed svojih članov.
12. člen
(imenovanje članov sveta)
(1) Vlada imenuje v svet tri člane na predlog ministrstva, pristojnega za kulturo, enega člana na predlog ministrstva, pristojnega za finance, enega člana na predlog RTV Slovenija, enega člana na predlog drugih izdajateljev televizijskih programov iz drugega odstavka 17. člena ZSFCJA in dva člana na predlog interesnih združenj avtorjev s področja filmskih in avdiovizualnih dejavnosti in neodvisnih producentskih združenj.
(2) Ministrstvo, pristojno za kulturo, pozove zbornice, društva oziroma druga interesna združenja avtorjev s področja filmskih in avdiovizualnih dejavnosti in neodvisnih producentskih združenj, ki v skladu s prejšnjim odstavkom predlagajo člane, k posredovanju predlogov kandidatov za člane sveta 90 dni pred potekom mandata sveta in jim določi rok za posredovanje predlogov.
(3) Če interesna združenja ne predlagajo zadostnega števila kandidatov za člane sveta v roku, ki ga je določilo ministrstvo, pristojno za kulturo, manjkajoče člane imenuje vlada na predlog ministrstva, pristojnega za kulturo.
13. člen
(pogoji za imenovanje člana sveta)
(1) Za člana sveta je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
- ima najmanj visoko strokovno izobrazbo,
- je strokovnjak s področja dela oziroma dejavnosti agencije,
- ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev.
(2) Člani sveta ne morejo biti osebe, zaposlene v agenciji, funkcionarji izvršilne veje oblasti in druge osebe, katerih funkcija ali dejavnost je po zakonu nezdružljiva s članstvom v svetu.
14. člen
(pristojnosti sveta)
(1) Svet:
- skrbi, da agencija deluje v javnem interesu;
sprejema splošne akte javne agencije;
– daje direktorju usmeritve in navodila za delo;
– sprejema program dela in finančni načrt, ki ju predloži v soglasje vladi;
– sprejema letno poročilo in druga poročila agencije, ki ju predloži v soglasje vladi;
– izvede javni natečaj za imenovanje direktorja;
– predlaga imenovanje in razrešitev direktorja agencije;
–vladi predlaga imenovanje oziroma razrešitev direktorja;
– sprejme akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest;
– sprejme splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil;
– odloča o uporabi presežka prihodkov nad odhodki in pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki na predlog direktorja in v soglasju z vlado;
– imenuje člane strokovno programskih komisij in svetovalce,
–imenuje pooblaščenega revizorja za pregled letnega poročila agencije;
– odloča o drugih vprašanjih in opravlja druge zadeve, potrebne za izvedbo posameznih predpisov, za katere ni izrecno določena pristojnost drugega organa;
(2) Svet oziroma osebe, ki jih svet pooblasti, lahko pregledujejo poslovne knjige in poslovno dokumentacijo agencije.
(3) Člani sveta se morajo izločiti pri odločanju o zadevah, v katerih so oni ali z njimi povezane osebe poslovno, osebno ali kakor koli drugače interesno povezani.
15. člen
(odločanje sveta)
(1) Svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov. Če je rezultat neodločen, odloči glas predsednika.
(2) Glasovanje o predlogu za imenovanje oziroma razrešitev direktorja je tajno.
(3) Svet je sklepčen, če je na seji prisotnih vsaj pet članov.
(4) Podrobnejše delo sveta se opredeli s poslovnikom.
16. člen
(dolžnosti in odgovornosti članov sveta)
(1) Člani sveta morajo pri svojem delu ravnati nepristransko in s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika ter varovati poslovno skrivnost javne agencije.
(2) Člani sveta so odgovorni za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti.
(3) Člani sveta so upravičeni do sejnin ter povračila drugih stroškov, skladno s predpisom, ki ga izda vlada na predlog ministra, pristojnega za finance.
17. člen
(predčasna razrešitev člana sveta)
(1) Svet lahko razreši člana komisije pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi in sklepom o imenovanju,
– ne opravlja svojih nalog,
– s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči večjo škodo ali zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge.
(2) Ob predčasni razrešitvi člana se za čas do poteka mandata komisije imenuje nov član.
2. Direktor
18. člen
(imenovanje direktorja)
(1) Direktorja imenuje in razrešuje vlada na predlog sveta agencije. Vlada imenuje direktorja na podlagi javnega natečaja.
(2) Mandat direktorja je pet let. Po poteku mandata lahko vlada na podlagi javnega natečaja, ki ga izvede svet, isto osebo ponovno imenuje za direktorja agencije, vendar največ enkrat.
19. člen
(pogoji za imenovanje direktorja)
Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki:
- ima najmanj visokošolsko izobrazbo druge stopnje oziroma izobrazbo, ki ustreza tej izobrazbi v skladu z veljavnimi predpisi,
- ima vsaj deset let delovnih izkušenj, od tega pet let na delovnih mestih podobne zahtevnosti,
- je strokovnjak s področja dela agencije,
- ki ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev.
20. člen
(pristojnost in odgovornost direktorja)
(1) Direktor organizira in vodi delo agencije, predstavlja in zastopa agencijo in je odgovoren za zakonitost in strokovnost opravljenega dela.
(2) Direktor opravlja svojo funkcijo poklicno in s polnim delovnim časom.
(3) Direktor zagotavlja, da agencija posluje v skladu z zakonom, tem sklepom in splošnimi akti agencije. Pri svojem delu mora varovati poslovne skrivnosti agencije.
(4) Direktor opravlja naslednje naloge:
– izdaja akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti agencije, če s predpisi ni določeno drugače;
– pripravi predlog programa dela in finančnega načrta ter letno poročilo in druga poročila agencije;
– podpisuje akte, listine in druge dokumente ter sklepa pogodbe, ki se nanašajo na poslovanje agencije;
– oblikuje predloge splošnih aktov, ki jih sprejme svet;
– pripravlja strokovne podlage za opravljanje nalog sveta ter izpolnjuje usmeritve in sklepe sveta;
– imenuje projektne in delovne skupine za izvedbo posameznih strokovnih nalog;
– na zahtevo sveta predloži poročilo o opravljanju nalog iz svoje pristojnosti;
– pripravi in predloži poročilo o delovanju in poslovanju agencije ter opravljanju nalog iz pristojnosti agencije;
– sklepa pogodbe o zaposlitvi in odloča o drugih vprašanjih, povezanih z delovnimi razmerji;
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom, tem sklepom in drugimi splošni akti agencije;
- predlaga člane strokovno programskih komisij,
- odloča o sofinanciranju projektov na podlagi mnenj in obrazloženih ocen strokovno programskih komisij,
(5) Direktor agencije je za svoje delo odgovoren ministru, pristojnemu za kulturo in vladi.
(6) Direktor je odgovoren agenciji za škodo, ki jo povzroči s svojim nevestnim oziroma protipravnim ravnanjem.
21. člen
(predčasna razrešitev direktorja)
(1) Direktor je lahko predčasno razrešen , če;
- to zahteva sam,
- ne izpolnjuje pogojev za imenovanje,
- stori dejanje, ki je v zakonu o javnih uslužbencih določeno kot hujša disciplinska kršitev,
- svoje delo opravlja nevestno, nestrokovno ali se izkaže, da po delovnih in strokovnih kvalitetah ni primeren za opravljanje dela na položaju direktorja,
- agencija ne dosega zadovoljivih rezultatov oziroma če pri njenem delu prihaja do ponavljajočih se napak ali do težje napake.
(2) Predčasno ga razreši ustanovitelj z upravno odločbo na predlog sveta ali na lastno pobudo. Zoper odločbo o razrešitvi direktorja agencije ni pritožbe, mogoče pa je sprožiti upravni spor.
(3) V primeru predčasne razrešitve direktorja vlada za čas do imenovanja novega direktorja, imenuje vršilca dolžnosti direktorja na predlog sveta. Ta mora biti strokovnjak s področja dela agencije in je lahko imenovan največ za eno leto. V takem primeru se izjemoma ne izvede javni natečaj.
VI. STROKOVNO PROGRAMSKE KOMISIJE JAVNE AGENCIJE
22. člen
(sestava in mandat strokovno programskih komisij)
(1) Strokovno programske komisije agencije so posvetovalna telesa direktorja.
(2) Strokovno programska komisija ima tri člane, ki jih imenuje svet na predlog direktorja.
(3) Direktorju lahko v izjemnih primerih, ko gre za posamezna strokovna vprašanja, ocene ali mnenja, ki zahtevajo specifična znanja, svetuje, daje mnenja in ocene k predlogom le ena oseba – svetovalec. Svetovalec mora biti strokovno usposobljen za tovrstno svetovanje. Na predlog direktorja ga imenuje svet agencije izmed strokovnjakov s področja dela agencije.
(4) Način delovanja, oblikovanje, sestava, mandat in natančen postopek imenovanja in razreševanje komisij in svetovalca se podrobneje uredi s splošnim notranjim aktom, ki ga na predlog direktorja sprejme svet.
VII. FINANCIRANJE
23. člen
(financiranje agencije)
(1) Agencija pridobiva sredstva:
- iz sredstev državnega proračuna, ki jih pridobi na podlagi pogodbe, sklenjene z ministrstvom, pristojnim za kulturo;
- iz prihodkov, pridobljenih s prodajo blaga in storitev;
- iz naslova sodelovanja z mednarodnimi organizacijami in ustanovami;
- iz donacij in sponzoriranja;
- iz drugih virov.
(2) Prihodki agencije so namenjeni opravljanju dejavnosti in nalog agencije, določenih z zakonom in v ustanovitvenem aktu, zagotavljanju pogojev za delovanje agencije in financiranju odhodkov, povezanih s tekočim poslovanjem agencije, kot so stroški dela, stroški materiala in storitev, stroški investicijskega vzdrževanja in nakupa opreme ter drugi stroški.
(3) O uporabi presežka prihodkov nad odhodki in o pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki odloča svet na predlog direktorja in v soglasju z vlado.
(4) Agencija prihodke iz proračuna in odhodke iz sredstev proračuna evidentira ločeno od prihodkov in odhodkov iz opravljanja storitev na trgu. Agencija presežek prihodkov nad odhodki sredstev iz proračuna vplača v proračun. Ustanovitelj ne krije presežka odhodkov nad prihodki iz opravljanja dejavnosti na trgu.
VIII. RAZMERJA DO USTANOVITELJA IN DO DRUGIH SUBJEKTOV
24. člen
(program dela)
(1) Agencija v skladu z javnofinančnimi predpisi pripravi letni program dela in finančni načrt za prihodnje koledarsko leto in ga predloži v soglasje vladi.
(2) V letnem programu dela agencije se določijo cilji in naloge agencije, ki jih bo agencija uresničevala in opravljala v posameznem letu v skladu s sklepi in usmeritvami vlade, ter način njihovega doseganja in uresničevanja.
(3) K letnemu programu dela mora biti priložen opis večletne strategije razvoja agencije, iz katerega morajo biti razvidni prispevek agencije k splošnemu razvoju na področju filmske in avdiovizualne dejavnosti, ukrepi za zagotavljanje kakovostnih storitev agencije ter ukrepi za zagotavljanje učinkovite in namenske porabe sredstev.
25. člen
(poročanje)
Agencija najmanj enkrat letno pisno poroča ustanovitelju o doseženih ciljih in dosežkih, izvajanju finančnih načrtov ter izidih poslovanja skladno s predpisi o javnih financah in računovodstvu.
26. člen
(javnost dela)
(1) Delovanje in poslovanje agencije je javno.
(2) Agencija enkrat letno organizira javno razpravo o vsebini letnega poročila in na podlagi javne razprave pripravi poročilo, ki ga predloži svetu v obravnavo.
IX. SPLOŠNI AKTI AGENCIJE
27. člen
(splošni akti)
Splošni akti agencije so akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, notranji akt o izvedbi javnega razpisa, notranji akt o upravičenih stroških projektov, notranji akt o strokovnih komisijah, notranji akt o pogodbi o sofinanciranju, notranji akt o izvedbi javnega razpisa za avdiovizualne projekte, notranji akt o izvedbi festivala slovenskega filma in notranji akt o sistemu notranjega nadzora poslovanja in upravljanja agencije ter drugi splošni akti v skladu s predpisi, s katerimi se urejajo vprašanja, pomembna za delo in poslovanje agencije.
X. NADZOR
28. člen
(revizija in notranji nadzor)
(1) V zvezi z delovanjem in poslovanjem agencije mora biti vsako leto izvedena revizija, na podlagi katere se ugotovi smotrnost in pravilnost poslovanja, in ki jo opravi pooblaščena revizijska družba.
(2) Direktor s splošnim aktom agencije določi ukrepe in sistem notranjega nadzora poslovanja in upravljanja agencije v skladu z zakonodajo, ki ureja javne finance.
(3) Zakonitost, učinkovitost in uspešnost dela agencije nadzira ministrstvo, pristojno za kulturo, porabo javnih sredstev pa Računsko sodišče Republike Slovenije.
(4) Predpise, ki urejajo javne finance, predpise, ki urejajo finančno, materialno in računovodsko poslovanje agencije, zakonitost, namenskost in smotrno porabo sredstev, pridobljenih iz proračuna, ter upravljanje premoženja v lasti ali uporabi agencije nadzira ministrstvo, pristojno za finance.
(5) Predpise o upravnem postopku, poslovnem času, uradnih urah, poslovanju s strankami, poslovanju z dokumentarnim gradivom in zagotavljanju javnosti delovanja nadzira ministrstvo, pristojno za javno upravo.
29. člen
(nadzor nad porabniki proračunskih sredstev)
(1) Agencija nadzira namensko porabo sredstev ter primernost in strokovnost dela porabnikov proračunskih sredstev, ki se financirajo iz sredstev agencije in drugih oseb, za katere tako določa zakon. Način nadziranja se opredeli s splošnim aktom agencije.
(2) Agencija o opravljenem nadzoru izdaja poročila, ki morajo biti objavljena in dostopna javnosti.
XI. ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI AGENCIJE
30. člen
(odgovornost za obveznosti agencije)
(1) Agencija je odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
(2) Subsidiarno je odgovorna za njene obveznosti Republika Slovenija do višine enoletnih finančnih sredstev, ki jih agencija dobi iz državnega proračuna.
XII. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
31. člen
(zagotovitev razmer za začetek dela in poslovanja agencije)
Vlada zagotovi agenciji materialne in finančne razmere za začetek dela in poslovanja s prenosom prostorov in opreme s Filmskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, v uporabo in upravljanje.
32. člen
(zaposlitev javnih uslužbencev v agenciji)
Javni uslužbenci, zaposleni na Filmskem skladu Republike Slovenije, nadaljujejo svoje delo na agenciji na svojih delovnih mestih, njihove pogodbe o zaposlitvi pa ostanejo v veljavi.
33. člen
(arhivsko gradivo)
Oprema, dokumentarno gradivo in finančna sredstva se s Filmskega sklada Republike Slovenije z dnem vpisa agencije v sodni register prenesejo na agencijo.
34. člen
(vršilec dolžnosti direktorja)
(1) Do imenovanja direktorja agencije imenuje vlada vršilca dolžnosti direktorja izmed strokovnjakov s področja dela agencije.
(2) Naloge vršilca dolžnosti direktorja so:
– do imenovanja direktorja predstavlja in zastopa agencijo;
– v 30 dneh od uveljavitve tega sklepa mora predlagati vpis ustanovitve agencije v sodni register;
– najpozneje v 60 dneh od dneva imenovanja sveta mora sklicati konstitutivno sejo sveta;
36. člen
(rok za imenovanje sveta)
(1) Svet agencije se mora konstituirati najpozneje v 60 dneh po začetku veljavnosti tega sklepa.
(2) Ministrstvo za kulturo najpozneje v osmih dneh po uveljavitvi tega sklepa pozove zbornice, društva oziroma druga interesna združenja iz tretjega odstavka 12. člena tega sklepa, da v 15 dneh predlagajo kandidate za člane sveta. Če interesna združenja ne predlagajo kandidatov za člane sveta v roku, ki ga je določilo ministrstvo, pristojno za kulturo, manjkajoče člane imenuje vlada na predlog ministrstva, pristojnega za kulturo.
(3) Minister, pristojen za kulturo, pripravi predlog za imenovanje članov sveta v skladu z 12. členom tega sklepa in ga pošlje vladi.
(4) Članom nadzornega sveta Filmskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, in direktorju Filmskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, prenehajo mandati z dnem vpisa agencije v sodni register.
37. člen
(rok za imenovanje strokovnih teles)
(1) Svet mora najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega sklepa imenovati strokovno programske komisije agencije.
(2) Agencija uporablja za strokovno podporo pri sprejemanju odločitev pri izvajanju politike, povezane s področjem filmskih in avdiovizualnih dejavnosti, posvetovalna telesa Ministrstva za kulturo, in sicer do imenovanja strokovnih komisij in drugih strokovnih teles, vendar največ za tri mesece od uveljavitve tega sklepa.
38. člen
(dokončanje začetih postopkov)
(1) Vse postopke, ki jih začne Filmski sklad Republike Slovenije, javni sklad, pred uveljavitvijo tega sklepa, dokonča v skladu s predpisi in akti, na podlagi katerih so bili ti postopki začeti, agencija.
(2) Vse postopke, ki jih začne Ministrstvo za kulturo v zvezi s 110. členom Zakona o medijih (UL RS, št. 110/06), dokonča Ministrstvo za kulturo v skladu s splošnim notranjim aktom iz 27. člena tega sklepa.
39. člen
(pravice eksploatacije v deležih agencije)
Vse materialne pravice tržne eksploatacije, ki ob začetku veljavnosti tega sklepa pripadajo Filmskemu skladu Republike Slovenije, javnemu skladu, začne izvrševati agencija z dnem vpisa v sodni register in jih izvršuje do poteka vseh pravic tržne eksploatacije.
40. člen
(začetek veljavnosti)
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
| Zadnja sprememba: 09/13/2010 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |