Aktivno prebivalstvo, Slovenija, junij 2009 Aktivno prebivalstvo Delovno aktivno prebivalstvo Delovno aktivno prebivalstvo Registrirane brezposelne osebe skupaj zaposlene osebe samozaposlene osebe Skupaj 945.582 859.101 768.509 90.592 86.481 Moški 528.938 484.942 420.098 64.844 43.996 Ženske 416.644 374.159 348.411 25.748 42.485

Stopnja registrirane brezposelnosti, Slovenija, junij 2009 V 09 VI 09 % Skupaj 8,9 9,1 Moški 8,1 8,3 Ženske 10,0 10,2

Zakon je omogočil uveljavljanje socialnega podjetništva na številnih področjih kjer se opravljajo javna dela, kot so družbena pomoč, vključno s pomočjo družinam in osebam v težkih življenjskih situacijah ter za izenačitev možnosti teh družin in oseb, dobrodelnih dejavnosti, ohranjevanja narodne tradicije, negovanja narodne pripadnosti ter razvoja narodne, državljanske in kulturne zavesti; dejavnosti v prid narodnih manjšin; varstva in promocije zdravja; dejavnosti v prid oseb z omejenimi sposobnostmi; spodbujanja zaposlovanja in poklicne aktivacije oseb, ki so ostale brez dela ali jim grozi odpuščanje z dela; širjenja in varovanja pravic žensk ter dejavnosti v prid enakih pravic žensk in moških; dejavnosti, ki podpirajo gospodarski razvoj, vključno z razvojem podjetnosti; dejavnosti, ki pripomorejo k razvoju lokalnih skupnosti; znanosti, izobraževanja, prosvete in vzgoje; turizma ter počitka otrok in mladine; kulture, umetnosti, zaščite kulturnih vrednot in tradicije; širjenja telesne kulture in športa; ekologije in zaščite živali ter zaščite naravne dediščine; javnega reda in varnosti ter proti delovanju družbenih patologij; širjenja znanja in sposobnosti v prid obrambe države; širjenja in zaščite svobode in človekovih pravic ter državljanskih svoboščin, kot tudi dejavnosti, ki pripomorejo k razvoju demokracije; reševanja in zaščite prebivalstva; pomoči žrtvam katastrof, elementarnih nesreč, vojaških konfliktov in vojn v državi in preko meja; širjenja in zaščite pravic potrošnikov; delovanja v prid evropske integracije ter razvoja kontaktov in sodelovanja med družbami; promocije in organiziranja prostovoljnega dela; pa tudi na drugih področjih, ki se s predpisi priznajo kot javno koristna in na katerih lahko ustrezno delujejo socialna podjetja. Namen delovanja socialne zadruge pa je bodisi javna reintegracija njenih članov z delom, kot je ponovna vzpostavitev sposobnosti vključevanja v življenje lokalne skupnosti in ponovno prevzemanje družbenih vlog ali pa poklicna reintegracija članov, ki pomeni obnovitev in ohranitev sposobnosti za samostojno opravljanje dela na trgu dela. Socialno zadrugo lahko ustanovijo bodisi nezaposlene osebe, ter druge depriviligirane skupine oseb kot so brezdomci, ki s tem izvajajo lastni program izhoda iz brezdomstva, odvisniki od alkohola ali od narkotikov, po končanem terapevtskem programu za odvajanje, psihično bolni, v skladu s predpisi o zaščiti psihičnega zdravja, brezposelni ki so ostali brez dela v obdobju najmanj 36 mesecev, odpuščeni iz kazenskih zavodov, ki imajo težave z integracijo v okolje ali prebežniki, ki izvajajo individualni program integracije, v skladu s predpisi o družbeni pomoči, ki so izključeni iz družbe in glede na svojo življenjsko situacijo niso zmožni sami poskrbeti za svoje osnovne življenjske potrebe in se znajdejo v situaciji, ki je vzrok za revščino ter onemogoča ali omejuje udeležbo v poklicnem družbenem in družinskem življenju ter invalidi.

V socialno zadrugo pa se lahko včlanijo tudi nevladne organizacije ali pravne osebe javnega prava, ki delujejo na lokalnem nivoju na področjih, ki se nanašajo na družbeno integracijo ali poklicno reintegracijo prebivalcev občine. Na ta način lahko na področju socialnega podjetništva preko socialnih kooperativ participirajo tudi druge oblike organizacij, ki jih sicer poljska zakonodaja neposredno ne vključuje. Poudariti pa je potrebno, da Zakon o javno koristnih dejavnostih in prostovoljnem delu opredeljuje status javno koristne organizacije, ki se priznava zasebnim, neprofitnim organizacijam (tudi ustanovam in združenjem) pa tudi nekaterim pravnim osebam, ki jih ustanavljajo pravne osebe javnega prava in ki delujejo na številnih področjih, katera zakon priznava kot javno koristna. Te dejavnosti se ne štejejo kot gospodarske dejavnosti, tudi, če jih organizacije opravljajo kot plačane dejavnosti. Vendar pa se takšne dejavnosti štejejo kot gospodarske, če plačilo presega neposredne stroške za opravljanje te dejavnosti ali če plače zaposlenih (ali za delo po pogodbi), ki izvajajo te dejavnosti za 1,5 krat presegajo povprečno mesečno plačo, v določenem sektorju. Ugotavljanje pridobitne in nepridobitne dejavnosti v nevladnih organizacijah pa zahteva ločeno računovodstvo. Zakon ureja tudi javno financiranje takšnih organizacij, v glavnem po načelih « odprte konkurenčne ponudbe ». Zakon ureja tudi pravila javnih razpisov za dodeljevanje sredstev. Določa tudi pogoje za pridobitev statusa javno koristne organizacije na posameznih področjih in način preverjanja trajnosti izpolnjevanja pogojev ter nadzorstvo. Prav tako določa davčne oprostitve, ki se nanašajo na davek na dobiček, davek na premoženje, davek od določenih pogodb in sodne takse (podrobneje oprostitve ureja področna zakonodaja). Zakon opredeljuje tudi možnost namenitve 1% dohodnine za nevladne organizacije. Prav tako zakon opredeljuje prostovoljno delo. Preko možnosti, ki jih daje navedena zakonodaja, se na Poljskem v socialno podjetništvo torej vključujejo tudi druge neprofitne organizacije.
Za socialne zadruge po poljski zakonodaji je značilno, da zakon omejuje število članov zadruge na največ 50. Zaposlovanje drugih oseb v zadrugi je dopustno, vendar le, če gre za strokovnjake, katerih delo v prid socialne zadruge zahteva posebne kvalifikacije, katerih nimajo ostali člani te zadruge, njihovo število pa ne presega 20% vseh zaposlenih. Zakon ima tud določbe glede omejitev pri delitvi dobička: za povečanje rezervnega sklada – ne manj kot 40 %, za naložbe v dejavnost ali dodatno zaposlovanje ciljnih skupin – ne manj kot 40% in za investicijski sklad. Delitev dobička je v kakršni koli oblik v celoti prepovedana. Prav tako ob prenehanju zadruge, razen povrnitve deležev članom, premoženja ni mogoče deliti, temveč se vplača v Sklad dela, kamor se vplačujejo tudi prihodki od glob, izrečenih po določbah zakona.

4.3. Velika Britanija
V Veliki Britaniji koncept socialnega podjetništva temelji na modelu socialnih družb, to je podjetij s primarno socialnimi (družbenimi) cilji, ki presežke prihodkov reinvestirajo v dejavnosti, za doseganje teh ciljev. Socialni cilji teh podjetij nadomešča glavni motiv podjetništva (ki je v ustvarjanju čim večjega dobička za lastnike in delničarje), socialna podjetja pa presežke prihodkov uporabljajo za doseganje predvsem socialnih in okoljskih ciljev. V Veliki Britaniji kot socialno podjetje deluje preko 60 000 organizacij. To so tako velika, kot tudi majhna podjetja, zadruge, družbe z omejeno odgovornostjo, ki so lahko tudi v lasti ali vodenju občin (vaške trgovine), ali pa so to veliki razvojni skladi, skupnosti podjetij, družbe za vzajemno pomoč in podobno, pa tudi registrirane dobrodelne organizacije. V ta sektor prištevajo celo neformalna združenja, ki nimajo pravne osebnosti in za katere obveznosti odgovarjajo člani kot posamezniki. Praksa kaže, da so socialna podjetja sposobna reševati socialne in okoljske probleme na inovativen način in so kot taka o velika pomoč in izziv državi pri izboljšanju načina načrtovanja in zagotavljanje javnih storitev. Prednost teh organizacij je v njihovi sposobnosti in motiviranem pristopu k reševanju problemov, s svojim delom pa tudi lažje dosegajo tiste lokalne skupine, do katerih je vladnim inštitucijam dostop bistveno otežen. Hkrati dvigajo standarde etičnega poslovanja in družbene odgovornosti podjetij.

Velika Britanija nima posebne zakonodaje, ki bi urejala socialno podjetništvo, niti ne posebnih vrst socialnih podjetij (npr. socialne zadruge), zato se tovrstna podjetja registrirajo na podlagi Zakona o družbah (Company law) ali Zakona o obrtnih in podpornih društvih (Industrial and Provident Society Law). V okviru teh dveh zakonov socialna podjetja prevzemajo naslednje pravne oblike, ki so jim trenutno na razpolago:

Sektor je zelo razvit in predstavlja pomemben delež zagotavljanja socialnih in drugih javno koristnih storitev ter zagotavlja precejšen odstotek zaposlitev. Od skupno 870.000 organizacij civilne družbe s skupnim prihodkom 116 milijard funtov (v letih 2006/07) je 61.800 socialnih podjetij (kar predstavlja 5% vseh podjetij z zaposlenimi delavci) ustvarilo v letu 2005 27 milijard funtov prihodka in ustvarilo 8,4 milijarde funtov BDP. Celoten sektor zaposluje 464 000 ljudi (za poln delovni čas), kar predstavlja 2% vse delovne sile.
Kljub temu, da socialnega podjetništva ne ureja posebna zakonodaja, pa je tudi v Veliki Britaniji socialno podjetništvo oziroma subjekti, ki poslujejo po načelih socialne ekonomije subjekt posebne politike oziroma posebne obravnave vlade. V okviru Ministrstva za trgovino in industrijo je bil v najprej v letu 2001 ustanovljen The Social Enterprise Unit, to je poseben sektor, katerega namen je koordiniranje vprašanj, pomembnih za določanje in izvajanje politik do tega sektorja. Za vprašanja razvoja in podpore socialnemu podjetništva v okviru vlade sedaj deluje Urad za tretji sektor. Prav tako so za vključevanje v reševanje potreb socialnega podjetništva organizirani tudi subjekti, ki delujejo v tem sektorju in sicer v Social Enterprice Coalition in druge povezave, ki so sogovorniki vladnim službam (preko 36 subjektov). Vlada je za promocijo in razvoj tega sektorja sprejela strategijo za socialna podjetja (strategija iz leta 2002), ki se izvaja preko večletnih in letnih akcijskih načrtov. V izvajanje strategije se vključuje poleg Urada za tretji sektor tudi Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za mladino, šolstvo in družino, Ministrstvo za gospodarstvo, za lokalno okoljsko ministrstvo in druge vladne službe. Na podlagi strategije je Vlada v letu 2006 sprejela Akcijski načrt, ki zajema ukrepe za doseganje štirih ključnih ciljev, ki so pomembni za razvoj socialnega podjetništva: promocija kulture socialnega podjetništva, izboljšanje oblik poslovnega svetovanja, informiranja in podpor socialnim podjetjem, odprava ovir za lažji dostop do virov financiranja za socialna podjetja ter za izboljšanje dialoga z vlado, ki bo omogočaj učinkovito sodelovanje teh organizacij pri določanju politik na posameznih področjih delovanja socialnega podjetništva.

Socialna podjetja pridobivajo sredstva preko prihodkov iz lastnih dejavnosti, tudi z izvajanjem storitev, ki jih pridobijo na javnih naročilih, iz javnih sredstev , posojil, kapitalskih naložb ter preko daril in donacij fizičnih in pravnih oseb. Vzpostavljajo pa se še nove oblike financiranja. Zagotavljanje javnih sredstev se izvaja preko Futurebuilders sklada, ki zagotavlja izvajanje programa pomoči organizacijam tretjega sektorja, da vzpostavijo lastne zmogljivosti za rast in povečanje obsega javnih storitev, ki jih zagotavljajo. Dolgoročen cilj programa je zagotoviti trajen razvoj socialnega podjetništva (trajnost za samoorganizranje) ter zagotavljanje dolgoročnega vira za naložbe za večji obseg in večjo kvaliteto izvajanja javno koristnih storitev. V prvi fazi so ciljna področja dejavnosti sklada namenjena zmanjšanju kriminala, Skupnosti za kohezijo, izobraževanju, podpori za otroke in mladino ter zdravstvenem in socialnem varstvu. Oblike financiranja so različne: od posojil, nepovratnih sredstev, kakor tudi z vzpostavitvijo vrste podpornih storitev. Financiranje naložb se zagotavlja tudi preko Sklada rizičnega kapitala za socialno podjetništvo – s sredstvi sklada se socialnim podjetjem omogoča možnost do pridobivanja zasebnih in neodvisnih naložb.

Posebnih davčnih olajšav za socialna podjetja zakonodaja ne pozna, so pa uvedene številne davčne olajšave na donacije oziroma za sredstva namenjena za ustanavljanje dobrodelnih skladov.

V letu 2006 je Velika Britanija sprejela nov zakon o dobrodelnih organizacijah (s katerim je bil spremenjen zakon iz leta 1993), ki je na eni strani uvedel vrsto poenostavitev in olajšav za vzpodbudo razvoja dobrodelnih organizacij, na drugi strani pa tudi poostril nekatere pogoje za dobrodelne organizacije, zlasti z namenom, da se preprečijo zlorabe teh organizacij za doseganje nesocialnih ciljev. Zakon je uvedel nova področja, na katerih se delovanje šteje kot dobrodelno. Zakon zahteva registracijo dobrodelnih organizacij, katerih letni prihodek presega 5.000 funtov (prej 1.000 funtov), ki morajo v postopku registracije izkazati dobrodelen namen (to je mogoče zahtevati tudi od že registriranih organizacij). Register dobrodelnih organizacij vodi posebna vladna Komisija za dobrodelne organizacije, ki v postopku registracije dobrodelne organizacije ugotavlja izpolnjevanje kriterijev javne koristnosti, vrši pa tudi nadzorstvo nad poslovanjem teh organizacij, poleg tega pa ima tudi svetovalno funkcijo. Z zakonom se ustanavlja tudi “Charity tribunal”, sodišče, ki odloča o pritožbah na odločitve Komisije. Zakon ureja pravila finančnega poslovanja charity organizacij, predvsem njihovo obveznost do sestave letnega poročila, ki ga morajo predložiti komisiji, do določitve praga za obveznost revidiranja računovodskih izkazov.

4.4. Finska
Na Finskem je socialno podjetje definirano kot običajno podjetje. Socialno podjetje deluje zaradi dobička, proizvaja dobrine ali izvaja potrebne storitve na trgu ter lahko deluje v vseh panogah. Socialna podjetja ne zapadejo v sektor socialne ekonomije, ampak v podjetniški sektor. Zakon o socialnih podjetjih, ki je bil sprejet leta 2004 opredeljuje socialno podjetje ter njegovo financiranje. Podjetje lahko pridobi status socialnega podjetja le, če je vpisano v register socialnih podjetij, ki ga vodi Ministrstvo za delo. Pogoj za pridobitev statusa pa je, da podjetje zaposluje najmanj 30% invalidov ali kombinacije invalidov in dolgotrajno brezposelnih. Zanimivo je, da zakon ne omenja nobenih omejitev glede namena, dobička, delitve imetja ali lastništva v delovanju socialnih podjetij. V Zakonu temelji podpora za socialna podjetja na dejstvu, da so tovrstna podjetja obravnavana enako kot ostala podjetja - torej nimajo dodatnih omejitev ali prednosti. Izjema so le določene podpore pri zaposlovanju. Tako je na primer višina subvencije za zaposlitev invalida in dolgotrajno brezposelne osebe enaka kot v drugih podjetjih, vendar pa se tovrstna podpora subvencionira dalj časa. Če podjetje zaposli dolgotrajno brezposelno osebo, mu pripada subvencija za obdobje šestih mesecev - socialnemu podjetju dve leti, če zaposli invalida pa tri leta z možnostjo podaljšanja. Socialna podjetja imajo tudi možnosti sofinanciranja projektov, ki se nanašajo na spodbujanje zaposlovanja (50% celotne vrednosti). Pravne oblike, ki jih prevzemajo socialna podjetja na Finskem, so predvsem družbe z omejeno odgovornostjo, skladi ter kooperative.
Ministrstvo za delo je prav tako vzpostavilo Usmerjevalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Ministrstva za delo, Ministrstva za trgovino in industrijo, Ministrstva za zdravje in socialne zadeve, socialnih podjetij, nacionalnega združenja nezaposlenih sklada Vates, ki spodbuja zaposlovanje invalidov. Naloga odbora je nadzorovati izvajanje Zakona o socialnih podjetjih ter poročati parlamentu. Sklad Vates nudi tudi podporo socialnim podjetjem pri njihovem ustanavljanju ter spodbuja mreženje socialnih podjetij.

5. Ocena finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva

Za trajno izvajanje nalog, predlog zakona predvideva ustanovitev posebne organizacijske enote za socialno podjetništvo v Ministrstvu za delo, družino in socilane zadeve. Za uklajevanje izvajanja strokovnih nalog za Svet Vlade Republike Slovenije za socialno podjeništvo, za pripravo izvedbenih načrtov in katalogov aktivnosti za izvajanje strategije razvoja socialnega podjtništva, spremljanje poslovanja socialnih podjetij in izvajanja ukrepov za spodbujanje socialnega podjetništva in zagotavljanja nadzora nad porabo finančnih sredstev iz naslova spodbud in oprostitev ter vodenje evidenc, predlagatelj ocenjuje, da bo potrebna zaposlitev petih strookovnih delavcev z univerziteno ali visoko strokovno izobrazbo.

Stroške njihovega dela ocenjujemo na 200.000 eurov v posameznem koledarskem letu.

Sprejem zakona ne bo imel posledic za druga javna finančna sredstva.

6. Navedba, da so sredstva za izvajanje zakona v državnem proračunu zagotovljena

Sredstva za izvajanje zakona v letu 2010 so zagotovljena v okviru obstoječih proračunskih postavk.

7. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona

Sprejem zakona bo omogočil razvoj socialnega podjetništva v že delujočih organizacijah, predvsem v nevladnih organizacijah, ki (v glavnem) že izpolnjujejo pogoje, ki jih določa. Motiviral pa bo tudi ustanavljanje novih socialnih podjetij, to je pravnih oseb različnih statusnih oblik, ki bodo zaposlovala delavce. S tem se bo povečala stopnja zaposlenosti, predvsem pa stopnja zaposlenosti najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela. Prav tako bodo socialna podjetja s svojo dejavnostjo zagotavljala boljšo preskrbljenost trga, predvsem s specifičnimi, tržno manj konkurenčnimi proizvodi in storitvami. S tem bodo te organizacije poleg tega, da bodo skrbele za samooskrbo, tudi prispevale k skupnemu, družbenemu proizvodu.


II. BESEDILO ČLENOV



I. SPLOŠNE DOLOČBE

7. člen
(pristojnosti na področju socialnega podjetništva)

III. POSEBNI POGOJI POSLOVANJA SOCIALNIH PODJETIJ

24. člen
(udeležba deležnikov pri upravljanju)

28. člen
(likvidacija socialnega podjetja)

(2) Socialno podjetje je do spodbud iz prvega odstavka tega člena upravičeno, če z delavcem iz prve alinee prejšnjega odstavka sklene delovno razmerje za nedoločen čas ali določen čas, vendar najmanj 24 mesecev, z delavcem iz druge alineje prejšnjega odstavka za določen čas, vendar ne manj kot 12 in ne več kot 24 mesecev, z delavcem nad 55 let starosti za dobo najmanj 12 mesecev, z delavci iz drugih najbolj ranljivih skupin iz prejšnjega odstavka pa za čas, ki je potreben za njihovo socialno ali poklicno integracijo ali poklicno reintegracijo, vendar največ za eno leto.

48. člen

50. člen

52. člen
(uveljavitev zakona)

Zaradi navedenega oblikovanje politike razvoja socialnega podjetništva, ter priprava strategije razvoja socialnega podjetništva zahteva usklajevanje politik, analiziranje potreb, in regionalen pristop, to pa je mogoče le ob usklajevanju politik ministrstev in vladnih služb, kar bo naloga sveta. Usklajevanje zahteva tudi izvajanje sprejete politike, ter spodbujanje lokalnih skupnosti, da se vključujejo v določanje in izvajanje politike na lokalni ravni. Koordinirano delo med ministrstvi je potrebno tudi za uspešno spremljanje izvajanja strategije in izvedbenih načrtov ter analiziranje, nadzorovanje in vrednotenje izvajanja ukrepov, pa tudi načrtovane politike in porabe javnih sredstev. Strokovne naloge za svet bodo zato izvajala ministrstva in vladne službe, vsak na svojem področju dela, njihovo delo pa bo koordiniralo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predlog zakona pooblašča tudi za pripravo izvedbenih načrtov in kataloga aktivnosti, spremljanje poslovanja socialnih podjetij in izvajanja ukrepov za spodbujanje socialnega podjetništva. Ministrstvo bo pristojno tudi za ugotavljanje ali socialno podjetje izpolnjuje pogoje za ohranitev statusa socialnega podjetja, za odvzem statusa ter za nadzor nad porabo finančnih sredstev iz naslova spodbud in oprostitev, ki jih socialno podjetje pridobi na podlagi tega zakona.

K 8. členu:
Kot socialno podjetje lahko posluje vsaka nepridobitna pravna oseba, to je pravna oseba zasebnega prava, ki zadošča kriterijem iz načel, ki jih določa 4. člen predloga zakona. Predlog zakona kot osnovni pogoj za opredelitev subjektov socialnega podjetništva postavlja namen ustanovitve pravne osebe, ki ne sme biti pridobiten. Namen ustanovitve mora biti opredeljen v aktu o ustanovitvi ali temeljnem aktu, torej v tistem aktu, s katerim je pravna oseba ustanovljena oziroma na podlagi katerega pridobi pravno osebnost, in ne sme biti izključno pridobivanje dobička (12. člen). Predlog zakona socialno podjetništvo poverja nepridobitnim pravnim osebam zasebnega prava, to pa so pravne osebe različnih statusnih oblik, prvenstveno pa so to lahko društva, zasebni zavodi, ustanove ter osebne ali kapitalske družbe, ki so v celoti ali deloma ustanovljene za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Za vse navedene statusne oblike je značilno, da kljub nepridobitnem namenu ustanovitve lahko opravljajo pridobitne dejavnosti in tudi ustvarjajo dobiček oziroma presežke prihodkov. Nepridobitnost se namreč presoja po predvsem po nedistributivnoti dobička oziroma presežka, saj ga namenjajo v nepridobitne namene in ga ne delijo članom, oziroma le v omejenem obsegu, če poseben zakon to dovoljuje. Prepoved delitve se nanaša tudi na premoženje pravne osebe.

Predlog zakona s tem uvaja odprt koncept socialnega podjetništva (model odprtih formalnih oblik) z možnostjo vključevanja različnih tipov nepridobitnih pravnih oseb.

Sedaj veljavni zakon o zadrugah ne omogoča vključevanja zadrug v socialno podjetništvo, čeprav se kooperative v večini evropskih držav pomemben, prevladujoč ali pa tudi edini subjet socialnega podjetništva. Zadruge namreč zakon opredejuje kot pravne osebe, ustanovljene za pospeševanje gospodarskih koristi svojih članov, torej kor pridobitne pravne osebe. Prav tako zakon o zavarovalništvu (Uradi list RS, št. 109/06- UPB, 114/06-ZUE, 9/07, 102/07 in 69/08) ne omogoča, da bi se po kriterijih predloga zakona v socialno podjetništvo vključile družbe za vzajemno zavarovanje, saj zakon nima ustreznih omejitev glede delitve dobička in premoženja družbe, ter statusnega preoblikovanja. Zato bo za njihovo vključitev v socialno podjetništvo potrebna dopolnitev zakonov tudi z ureditvijo nepridobitnih zadrug in nepridobitnih družb za vzajemno zavarovanje.

Nepridobitna pravna oseba bo lahko poslovala kot socialno podjetje, če bo pridobila status socialnega podjetja. Za pridobitev statusa pa predlog zakona predpisuje določene pogoje. Prva dva pogoja se nanašata na namen ustanovitve nepridobitne pravne osebe. Socialno podjetje je lahko ustanovljeno za trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva, ki jih določa 5. člen predloga zakona oziroma na njegovi podlagi izdani predpis vlade. Socialno podjetje, ki je ustanovljeno za opravljanje takšnih dejavnosti mora te dejavnosti že v temeljnem aktu opredeliti na način, ki izkazuje namen trajnega opravljanja te dejavnosti in v obsegu, ki bo zagotavljal vsaj 50% vseh prihodkov v posameznem koledarskem letu. Socialno podjetje mora dosegati tudi pomemben cilj socialnega podjetništva to je, zagotavljanje (dodatnih) delovnih mest, zato mora zaposlovati delavce. Socialno podjetje, ustanovljeno za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva bo moralo trajno zaposlovati najmanj dva delavca (t. i. socialno podjetje tipa A). Opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva zgolj s prostovoljci zato ni dopustno, oziroma pravna oseba v takem primeru ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa socialnega podjetja. Socialno podjetje pa je lahko ustanovljeno tudi z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, kot jih opredeljuje 6. člen predloga zakona. V tem primeru socialno podjetje opredeljuje poseben pogoj zaposlovanja, ki ga določa predlog zakona. V tem primeru mora zaposlovati najmanj 3 delavce in hkrati najmanj 33,3% delavcev iz teh skupin od vseh zaposlenih delavcev. Socialno podjetje, ustanovljeno za zaposlovanje najbolj ranljivih skupin ljudi lahko opravlja katerokoli gospodarsko dejavnost (t.i. socialno podjetje tipa B). Tudi takšno socialno podjetje mora vsaj minimalno število delavcev zaposlovati ves čas poslovanja, prav tako mora ves čas zaposlovati ustrezno število delavcev iz najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela. Tudi takšno socialno podjetje lahko vključuje tudi prostovoljce.

Preko določitve teh pogojev predlog zakona torej omogoča ustanavljanje dveh tipov socialnih podjetij. Predlog zakona pa ne onemogoča ustanovitev tudi socialnih podjetij mešanega tipa, pri čemer bo socialno podjetje vedno moralo izpolnjevati pogoje (vsaj) za en tip socialnega podjetja.

Poleg navedenih pogojev bo morala nepridobitna pravna oseba za pridobitev statusa izpolnjevati tudi druge pogoje, ki jih določa ta zakon. Izpolnjevanje pogojev mora biti opredeljeno v aktu o ustanovitvi ali temeljnem aktu socialnega podjetja (12. člen). Izpolnjevati pa mora tudi pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe ( npr. za društva, Zakon o društvih).

Ker nepridobitna pravna oseba ob ustanovitvi ne more izpolnjevati vseh pogojev za trajno poslovanje kot socialno podjetje, lahko pa jih ne izpolnjuje tudi ob preoblikovanju v socialno podjetje in je tudi vrsta ukrepov oblikovanja ugodnega podjetniškega okolja za socialno podjetništvo in za zaposlovanje v socialnih podjetjih usmerjena v spodbude za ustanovitev in pričetek opravljanja dejavnosti in zaposlovanje v socialnem podjetju, predlog zakona omogoča, da status socialnega podjetja lahko pridobi nepridobitna pravna oseba, čeprav še ne izpolnjuje pogojev glede dejavnosti ali zaposlovanja delavcev, ki jih določa predlog zakona. Status lahko nepridobitna pravna oseba pridobi, brez izpolnjevanja teh pogojev, ki pa jih mora izpolniti v roku enega leta. Pristojnemu ministrstvu bo morala v tem roku izkazati, da je pričela zakonito opravljati dejavnost socialnega podjetništva in da je zaposlila ustrezno število delavcev oziroma, da njihova struktura ustreza zahtevam zakona. To bo nepridobitna pravna oseba izkazala z dokazili, ki jih bo predložila pristojnemu ministrstvu (19. člen).

Predlog zakona postavlja torej eno letni rok za pričetek opravljanja dejavnosti in za zaposlitev zadostnega števila delavcev, ustrezne strukture. To pa pomeni, da bodo ustanovitelji nepridobitne pravne osebe že pred registracijo socialnega podjetja morali izvesti določene aktivnosti za začetek dela socialnega podjetja. Pri tem bodo lahko že koristili nekatere storitve, ki jih bodo zagotavljali ukrepi spodbujanja socialnega podjetništva (storitve informiranja, izobraževanja za socialno podjetništvo, svetovanja o poslovnih priložnostih za socialna podjetja, vključno z raziskavami trga ipd.) in ukrepov oblikovanja ugodnega podjetniškega okolja (financiranje prostorskih in tehničnih pogojev za začetek opravljanja dejavnosti, zagonski kapital, semenski kapital) in ukrepov spodbujanja zaposlovanja v socialnem podjetju (npr. izobraževanje za ustanovitev in vodenje socialnega podjetja).

Ker ima Slovenija kot obliko podjetništva, ki ustreza kriterijem socialnega socialnega podjetništva, urejeno le področje zaposlovanja invalidov v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih, na podlagi Zakona o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, predlog zakona teh dveh oblik socialnih podjetij ne ureja.

K 9. členu:
Statusa socialnega podjetja pa kljub siceršnjemu izpolnjevanju pogojev glede namena ustanovitve ali drugih pogojev iz prejšnjega člena predloga zakona ne more pridobiti nepridobitna pravna oseba, ki jo je ustanovila ali je v njej članica politična stranka. Prav tako statusa ne more pridobiti nepridobitna pravna oseba, če imajo v njej pri odločanju prevladujoč vpliv ena ali več gospodarskih družb, pravnih oseb javnega prava ali lokalnih skupnosti. Politične stranke so že glede na določbe Zakona o političnih strankah omejevane pri ustanavljanju gospodarskih družb. Lastnice so lahko le takšnih gospodarskih družb, ki se ukvarjajo s kulturno ali založniško dejavnostjo. Stranka pa lahko ustanavlja društva, ustanove in druge nepridobitne pravne osebe in sodeluje pri njihovem upravljanju, vendar ni združljivo z osnovno funkcijo strank, da bi ustanavljale socialna podjetja, ki bodo upravičena do finančnih in drugih spodbud, financiranih iz državnega proračuna oziroma iz evropskih sredstev ter v njih zaposlovale delavce. Gospodarske družbe, ki niso in ne morejo biti socialna podjetja (to je lahko osebna ali kapitalska družba, ki v celoti ali deloma opravlja dejavnost, ki ni pridobitna), bodo lahko ustanavljale socialna podjetja le v primeru, če s tem na socialno podjetje ne bodo prenašale dela podjetja ali delavcev, s čemer bi socialna podjetja postala t. i. odlagališča nepotrebnih delavcev. Lahko pa bodo z ustanovitvijo socialnega podjetja zagotovile nova delovna mesta za svoje presežne delavce. Prav tako statusa socialnega podjetja, na more pridobiti nepridobitna pravna oseba, če imajo v njej pri odločanju prevladujoč vpliv ena ali več gospodarskih družb, pravnih oseb javnega prava ali lokalnih skupnosti. Socialno podjetje mora že v temeljnem aktu opredeliti način upravljanja po načelu enakopravnosti, ki predstavlja princip en član en glas. Vendar pa bi preko številčnejšega članstva navedenih pravnih oseb lahko le-te že na takšni podlagi imele prevladujoč vpliv. Prevladujoč vpliv bi lahko imele tudi na podlagi predpisov, ki določajo pravno organiziranost posamezne vrste pravne osebe ali določb aktov socialnega podjetja. Prav tako statusa socialnega podjetja ne more pridobiti tudi nepridobitna pravna oseba, če je v času postopka registracije spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta s katerimi se preoblikuje v socialno podjetje, v stečajnem postopku, postopku sodne poravnave ali likvidacije ali nima poravnanih vseh dospelih obveznosti do države. Socialno podjetništvo ni namenjeno reševanju insolventnosti pravnih oseb.

K 10. členu:
Socialna podjetja se lahko povezujejo v združenja socialnih podjetij. Pri tem se bodo sama odločala kakšne oblike povezav bodo vzpostavljala. Zakoni, ki urejajo pravno organiziranost posameznih vrst pravnih oseb omogočajo povezovanje v združenja. Tako zakon o društvih omogoča povezovanje v zvezo društev, Zakon o zavodih omogoča povezovanje zavodov v skupnosti zavodov. Zakon o ustanovah posebej povezovanja ne opredeljuje, vendar ga tudi ne prepoveduje. Tudi združenja bodo lahko pridobila status socialnega podjetja, če bodo izpolnjevala vse pogoje, tudi glede opravljanja dejavnosti in zaposlovanja delavcev.

K 11. členu:
Predlog zakona že v načelih socialnega podjetništva in pri določanju pravnih oseb, ki se bodo lahko vključevale v socialno podjetništvo poudarja nepridobitnost teh pravnih oseb. Pri tem določa, da že namen ustanovitve pravne osebe ne sme biti izključno ali pretežno pridobiten, pravna oseba pa tudi po ustanovitvi ne sme delovati pridobitno. Nepridobitnost delovanja določa 11. člen. Socialno podjetje pretežno opravlja dejavnost, ki je pridobitna to je, proizvaja in prodaja proizvode ali opravlja storitve na trgu na način, da bi ustvarilo dobiček. Ustvarjanje dobička pa ni izključni ali glavni namen poslovanja. Socialno podjetje proizvaja proizvode oziroma zagotavlja storitve, ki so za tržno ekonomijo nekonkurenčni, so pa javno koristni (dejavnosti socialnega podjetništva) ali pa dejavnost opravlja z zaposlovanjem oseb, katerih delo ni konkurenčno na trgu dela. Ob spodbudah, ki jih zakon uvaja oziroma jih bodo (ali jih že) določali drugi predpisi, pa je vendarle mogoče pričakovati, da bo tudi socialno podjetje ustvarilo dobiček ali presežek prihodkov. Tega pa bo moralo namenjati za opravljanje dejavnosti, ki jih opravlja kot socialno podjetje in so določene v aktu o ustanovitvi oziroma temeljnem aktu oziroma zadruge nepridobitne namene, določene v temeljnem aktu. Dobička in presežkov prihodkov nad odhodki socialno podjetje ne sme deliti, prav tako ne sme deliti premoženja (niti ob prenehanju socialnega podjetja). Le poseben zakon lahko določa, da posamezna organizacijska oblika socialnega podjetja del dobička lahko deli, vendar bo lahko tudi v tem primeru delila le do 20% ustvarjenega dobička ali presežka v določenem letu. Tako npr. Zakon o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov določa, da lahko invalidsko podjetje deli do 40% dobička. Predlog zakona tega ne spreminja. Invalidsko podjetje je pridobitna pravna oseba, organizirana po določbah Zakona o gopodarkih družbah, zato predlog zakona, ne posega v njegovo pravno ureditev. Delitev dobička bo kljub morebitni določitvi te možnosti v posebnem zakonu, dopustna le, če bo tudi socialno podjetje to možnost opredelilo v aktu o ustanovitvi ali v temeljnem aktu. Predlog zakona poskuša tudi preprečevati morebitne zlorabe te prepovedi preko posredne delitve dobička, zato določa primere, ko se bodo določena izplačila odgovornim osebam, članom uprave ali drugih organov ali delavcem štela kot posredna delitev dobička (izplačevanje nagrad, izplačevanje višjih plač, kot je dovoljeno, izplačevanje prevelikih povračil stroškov).

Slovenija nima sprejetega zakona o prostovoljskem delu, ki bi celovito uredil prostovoljsko delo, ter položaj in pravice protovolcev. Ker predlog zakona določa, da se v delo socialnega podjetja vključujejo tudi prostovoljci (25. člen) mora urediti vsaj nekatera vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo, med drugim tudi njihovo pravico do usposabljanja in povrnitve stroškov dela. Ti se ne štejejo kot posredna delitev dobička, če ne presegajo določenih zneskov, oziroma primerljivih cen usposabljanja delavcev.

K 12. členu:
Opredelitev nepridobitne pravne osebe, da bo poslovala kot socialno podjetje mora biti razvidna iz akta o ustanovitvi ali iz temeljnega akta pravne osebe. Kateri akt bo to, je odvisno od vrste pravne osebe in določb zakona, ki ureja njeno pravno organiziranost. Ta določa, s katerim aktom je pravna oseba ustanovljena oziroma kateri akt je podlaga za njen vpis v register ali javno evidenco. Navedeni akt mora vsebovati določbe, ki zagotavljajo izpolnjevanje pogojev tako glede ustanovitve pravne osebe, kot tudi glede njenega poslovanja. Iz akta mora biti razviden njen javno koristen in socialen značaj, kot ga opredeljuje 4. člen predloga zakona. Pri tem mora akt opredeliti tip socialnega podjetja, to je, ali je socialno podjetje ustanovljeno za trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali pa z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela. Opredeliti mora tudi, da bo socialno podjetje poslovalo nepridobitno, to je, da dobička oziroma presežkov ne bo delilo, temveč ga bo namenjalo za opravljanje dejavnosti socialnega podjetja ali druge svoje razvojne in nepridobitne dejavnosti. Delitev dobička v določenem odstotku bo lahko opredelilo le, če to dovoljuje poseben zakon. Opredeliti mora tudi način upravljanja, po načelih socialnega podjetništva. Ker morajo nekatera načela biti upoštevana že glede na določila posebnih zakonov (zasebna pobuda, prostovoljnost delovanja, neodvisnost, nepridobitnost), bo socialno podjetje dodatno opredelilo le še tiste vsebine, ki jih specifično zahteva predlog zakona (morebitno vključevanje prostovoljnega dela, sodelovanje deležnikov pri upravljanju, preglednost poslovanja) ter zagotoviti podlago za strokovno vodenje socialnega podjetja. Pogoje 12. člena mora izpolnjevati tudi nepridobitna pravna oseba, ki se po ustanovitvi preoblikuje v socialno podjetje.


K 13. členu:
Odgovornost za obveznosti socialnega podjetja določa zakon, ki ureja pravno organiziranost pravne osebe. Ne glede na pravno organizacijsko obliko socialnega podjetja, socialno podjetje za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem oziroma s sredstvi, s katerimi razpolaga. Odgovornost odgovornih oseb za obveznosti pravne osebe, pa je urejena različno. Zakon o društvih ureja t. i. spregled pravne osebnosti pri odgovornih osebah, ki so s posli namerno oškodovale upnike, Zakon o zavodih pa določa odgovornost ustanovitelja.

K 14. – 18. členu:
Določba 14. člena opredeljuje dodatne vsebine vloge za registracijo socialnega podjetja, ki jih mora vlagatelj poleg vsebin, ki jih določa poseben zakon, še navesti registracijskemu organu. Pomembno je, da se morajo ustanovitelji izrečno odločiti, da z ustanovitvijo pravne osebe želijo tudi pridobitev statusa socialnega podjetja. Če bo socialno podjetje društvo, bo v vlogi poleg zastopnika društva (kot to zahteva Zakon o društvih) potrebno navesti tudi podatke o morebitnih drugih odgovornih osebah, ter morebitna dokazila o višini sredstev za začetek dela, ali premoženja, kar sicer za samo ustanovitev društva, pa tudi socialnega podjetja ni potrebno. Predlog zakona ne opredeljuje višine sredstev, ker bo ta lahko zelo različna, sredstev pa lahko tudi ne bo. Za večjo varnost pravnega prometa pa je vendarle pomembno, da je ta podatek javno dostopen (43. člen). Enako vsebino mora imeti tudi vloga za registracijo spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta s katerimi se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje.

Za pridobitev statusa socialnega podjetja predlog zakona ne predvideva posebnega postopka podeljevanja. Dejstvo je, da socialno podjetje ob ustanovitvi niti ne more izpolnjevati vseh pogojev, zato zakon določa, da mora manjkajoče pogoje izpolniti v določenem roku, to je, pričeti poslovati kot socialno podjetje (8. člen). Zaradi navedenega predlog zakona določa, da se pogoje za ustanovitev socialnega podjetja ugotavlja v postopku vpisa pravne osebe v register. Registrski organ bo torej moral v postopku registracije poleg izpolnjevanja pogojev, ki jih določa poseben zakon, ugotavljati tudi, ali akt o ustanovitvi ali temeljni akt nepridobitne pravne osebe ustrezno opredeljuje vsebine, ki jih določa 12. člen in ali pri pravni osebi ne obstajajo zadržki iz 9. člena. Na enak način bo registrski organ presojal izpolnjevanje pogojev tudi ob preoblikovanju nepridobitne pravne osebe v socialno podjetje. Preoblikovanje bo pravna oseba izvedla s spremembo akta o ustanovitvi oziroma temeljnega akta. Registrski organ bo, ko bo ugotovil, da so izpolnjeni vsi pogoji tako po posebnem zakonu, kot tudi po zakonu o socialnem podjetništvu izdal odločbo (ali sklep), s katero bo odredil vpis pravne osebe v register in hkrati o vpisu dostavka imena ali firme »socialno podjetje«. Če nepopolne vloge vlagatelj kljub zahtevi za dopolnitev v določenem času ne dopolni, bo z odločbo zavrnil le vpis dostavka »socialno podjetje« v register, kar bo storil tudi, če akt o ustanovitvi ali temeljni akt ne bo v skladu z 12. členom predloga zakona. Če bodo izpolnjeni pogoji za registracijo pravne osebe, pa bo le-to lahko registriral, seveda če bo vlagatelj to predlagal v vlogi.

Določbe 14. in 15. člena se smiselno uporabljajo tudi v postopkih podaje soglasja k ustanovitvi ustanov ali njihovem preoblikovanju v socialno podjetje. Ustanove se ustanavljajo na podlagi Zakona o ustanovah, ki za pridobitev pravne osebnosti določa izdajo soglasje pristojnega ministrstva k aktu o ustanovitvi oziroma k določenim spremembam. Pooblastila registrskega organa so za ustanove na podlagi te določbe dana posameznim ministrstvom.

Z vpisom dostavka »socialno podjetje« v register ali pri ustanovah v javno evidenco nepridobitna pravna oseba pridobi status socialnega podjetja in tudi lahko prične poslovati.

K 19. – 21. členu:
Socialno podjetje bo moralo o pravočasnem pričetku opravljanja dejavnosti ali zaposlitvi ustreznega števila delavcev in njihove ustrezne strukture, kadar se bo ustanovilo za zaposlovanje posebej ranljivih skupin ljudi na trgu dela, poročati pristojnemu ministrstvu, da bo lahko ohranilo pridobljeni status. Tudi po izpolnitvi vseh pogojev za ohranitev statusa socialnega podjetja bo socialno podjetje dolžno ministrstvu poročati o morebitnem kasnejšem nedoseganju predpisanega obsega prihodkov iz dejavnosti socialnega podjetništva, v roku treh mesecev pa tudi o morebitnem zmanjšanju števila delavcev pod predpisano število (dva oziroma trije zaposleni delavci) oziroma njihove potrebne strukture (najmanj 33,3% vseh delavcev iz najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela). Socialno podjetje bo v primeru nedoseganja zadostnega obsega prihodkov iz dejavnosti socialnega podjetja moralo po zaključku poslovnega leta, v katerem ni doseglo zadostnih prihodkov od dejavnosti, izdelati načrt prestrukturiranja socialnega podjetja, ki bo zagotovil, da bo socialno podjetje v naslednjem poslovnem letu povečalo prihodke od dejavnosti na obseg, ki ga predpisuje predlog zakona. Prav tako bo moralo socialno podjetje, ki je zmanjšalo število zaposlenih ali pri katerem je postalo številčno razmerje zaposlenh iz 6. člena predloga zakona do drugih zaposlenih premajhno, izdelati časovno opredeljen kadrovski načrt za dodatno zaposlitev manjkajočega števila delavcev.

Prav tako bo moralo socialno podjetje ministrstvu poročati tudi o porabi javnih sredstev, ki jih bo pridobilo na podlagi posebnih ukrepov tega zakona ali na podlagi ukrepov, določenih v programu ukrepov in to na način, kot bo to predpisano s podzakonskimi predpisi ali drugimi predpisi, ki urejajo posamezno boniteto, pa tudi na način, kot bodo to določale pogodbe, s katerimi se bo uredilo razmerje med izvajalcem ukrepa in socialnim podjetjem. Ker je za izvajanje nalog spremljenja in nadzora potrebno strokovno znanje različnih strok, zakon predvideva ustanovitev strokovne komisije, ki jo bo ustanovil minister (20. člen).

Socialno podjetje mora ves čas poslovati po načelih socialnega podjetništva (peti odstavek 8. člena), da lahko ohrani status socialnega podjetja. Prav zaradi ugotavljanja, da socialno podjetje te pogoje trajno izpolnjuje, je tudi določena obveznost poročanja socialnega podjetja. Vendar pa bo pristojni minister socialnemu podjetju odvzel status po uradni dolžnosti, zato predlog zakona določa, da je strokovna komisija pooblaščena tudi, da ugotavlja in spremlja izpolnjevanje pogojev za poslovanje socialnega podjetja. To bo lahko izvajala preko vpogleda v letna poročila socialnih podjetij, poročil samih socialnih podjetij o začasnem neizpolnjevanju pogojev, pa tudi predlogov, ki jih bodo za odvzem statusa socialnega podjetja podali organi nadzora, ki jih določa ta zakon (Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Davčna uprava, AJPES) in drugih za nadzorstvo pristojnih organov, ki bodo za razloge zvedeli pri opravljanju nadzora v socialnem podjetju na podlagi drugih zakonov. Kako bo strokovna komisija opravljala te naloge, bo minister določil s podzakonskim aktom, s tem, da bo določil način njenega dela. Podrobneje pa bo določil tudi vsebino vloge in dokazil, ki jih bo moralo predložiti socialno podjetje, za izkazovanje izpolnjevanja vseh pogojev za ohranitev statusa (prvi odstavek 19. člena).

Predlog zakona izrečno določa razloge, zaradi katerih pristojni minister socialnemu podjetju odvzame status socialnega podjetja. Razlog za odvzem je podan, če socialno podjetje, ustanovljeno za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva, te dejavnosti sploh ne prične opravljati. Razlog je podan tudi, če socialno podjetje ne zaposli delavcev, jih zaposli premajhno število ali pa ne zaposli zadostnega števila delavcev iz najbolj ranljivih skupin na trgu dela, pa je bilo ustanovljeno za zaposlovanje prav takšnih delavcev. Enako se šteje tudi, če socialno podjetje v roku, ki se šteje od dneva vpisa v register ali javno evidenco ministrstva ne obvesti o izpolnitvi pogojev. Status se odvzame tudi, če socialno podjetje ne posluje po načelih socialnega podjetništva: deli premoženje, dobiček ali presežke, nenamensko porablja javna sredstva, ki jih je pridobilo, preneha opravljati dejavnost socialnega podjetništva ali trajno ne dosega predpisanega obsega prihodov iz te dejavnosti ali pa trajno ne dosega predpisanega števila delavcev ali njihove strukture oziroma ne posluje skladno z aktom o ustanovitvi ali temeljnim aktom. Status se odvzame tudi, če socialno podjetje huje krši davčne predpise ali pa ne posreduje letnih poročil AJPES. Status socialnega podjetja minister odvzame z odločbo, ki jo izda po izvedenem postopku. Na podlagi dokončne odločbe se pri nepridobitni pravni osebi iz registra ali javne evidence črta dostavek »socialno podjetje«, za pravno osebo pa prenehajo vse spodbude in olajšave na podlagi tega zakona. To pomeni, da po zakonu prenehajo tudi vse pogodbe.

K 22. členu:
Računovodstvo pravnih oseb zasebnega prava razen društev ureja Zakon o računovodstvu in ustrezni računovodski standardi za posamezno pravnoorganizacijsko obliko (npr. Slovenski računovodski standard 33 za društva). Za društva nekatera vprašanja računovodenja ureja Zakon o društvih. Ker mora socialno podjetje zagotavljati preglednost poslovanja, ki zahteva tako preglednost finančnega poslovanja ter izvajanje notranjega nadzorstva nad materialnim in finančnim polovanjem, predlog zakona ureja vptrašanja, ki to zagotavljajo. Tako bo moralo socialno podjetje finačno poslovanje socialnega podjetja ločiti od morebitnega ostalega poslovanja. Za društva bo to nujno, saj društva ne morejo opravljati izključno pridobitne dejavnosti in bodo zato morala prihodke in odhodke od ostalih dejavnosti voditi ločeno. Prav tako to velja za ustanove in zasebne zavode. Pri osebih in kapitalskih družbah pa Zakon o gospodarskih družbah takšnih omejitev ne postavlja. Socialno podjetje bo moralo, ne glede na posebne predpise, voditi dvostavno knjigovodstvo, pridobljena javna sredstva pa voditi na posebnem kontu. Ker bo moralo socialno podjetje tudi preko letnih poročil in prilog izkazovati poslovanje po načelih socialnega podjetništva (doseganje najmanj 50% prihodka od družbeno koristne dejavnosti, pridobivanje in porabo javnih sredstev), predlog zakona določa, da Slovenski inštitut za revizijo te posebnosti določi s posebnim računovodkim standardom, ki bo veljal za socialna podjetja. K standardu bo minister, pristojen za finance, podal poprejšnje soglasje.

Notranji nadzor bo socialno podjetje zagotavljalo preko posebnega organa. Pomembno je, da bo nadzorni organ moral poleg ocene pravilnosti in popolnosti podatkov letnega poročila podati tudi oceno, kako socialno podjetje izpolnjuje cilje socialnega podjetništva ter zakonitost razporejanja dobička in javnih sredstev. V socialnem podjetju, kjer je obseg poslovanja večji, pregleda poslovanja ne more zadosti strokovno opraviti organ podjetja, zato predlog zakona določa obvezno revizijo, ki jo lahko izvede pooblaščeni revizor, po določbah Zakona o revidiranju. Oceno nadzornega organa ali revizorjevo poročilo bo moralo socialno podjetje priložiti letnemu poročilu, ki ga bo posredovalo AJPES.

K 23. členu:
Ker pridobivanje dobička ni glavni namen poslovanja socialnega podjetja, tudi notranja razmerja v socialnem podjetju temeljijo na drugačnih osnovah kot v klasičnem tržnem podjetju. Enakopravnost ustanoviteljev, lastnikov ali članov socialnega podjetja (kadar je socialno podjetje članska organizacija) je eno od načel socialnega podjetništva. Enakopravnost v socialnem podjetništvu pomeni tudi enakost, ne glede na to ali je ustanovitelj, član ali lastnik fizična ali pravna oseba in ne glede na vloženi kapital ali delež. Enakost se odraža pri odločanju. Vsak član ima le po en glas. Določene vrste subjektov v socialnem podjetju ne morejo imeti prevladujočega vpliva (več gospodarskih družb, pravnih oseb javnega prava ali lokalnih skupnosti). Če ga v pravni osebi imajo, ta ne more pridobiti statusa socialnega podjetja (9. člen).

K 24. členu:
Socialno podjetje mora omogočiti, da pri odločanju sodelujejo tudi delavci, prostovoljci in subjekti, katerim je poslovanje socialnega podjetja namenjeno, to so osebe, ki so koristniki proizvodov ali storitev iz dejavnosti socialnega podjetništva. Zaposleni delavci ali prostovoljci, pa tudi tretji, ki jim je namenjena dejavnost socialnega podjetja, so lahko tudi člani socialnega podjetja, kadar je socialno podjetje članska organizacija, kot je to društvo. V takem primeru sodelujejo pri odločanju neposredno, po načelu enakopravnosti med člani (ustanovitelji, lastniki). Kadar socialno podjetje ni članska organizacija (ustanova, zasebni zavod) ali kadar deležniki niso tudi člani, jim mora socialno podjetje omogočiti, da sodelujejo vsaj pri sprejemanju odločitev, ki so pomembni za delovne pogoje delavcev ali prostovoljcev ali pa vplivajo na kakovost proizvedenih izdelkov ali storitev. Med tem, ko so delovni pogoji pomembni za zaposlene in prostovoljce, so odločitve, ki vplivajo na kakovost proizvodov ali storitev še posebej pomembne za koristnike proizvodov ali storitev. Če socialno podjetje, ki je po svoji pravni organiziranosti zasebni zavod, zagotavlja npr. storitev oskrbe na domu za strejše občane, bodo odločitve o obsegu storitve in njeni kakovosti pomembne ne le za ustanovitelje zavoda, zaposlene in prostovoljce, temveč tudi za oskrbovance, to je koristnike storitev. Kako bo socialno podjetje zagotovilo sodelovanje, je odvisno že od tega v kateri pravnoorganizacijski obliki posluje. Če posluje kot zasebni zavod, že zakon določa, da so predstavniki delavcev, uporabnikov ali zainteresirane javnosti člani sveta zavoda. Pri društvih, ustanovah in drugih nepridobitnih pravnih osebah zasebnega prava, zakoni tega ne določajo. Tudi Zakon o zavodih ne določa udeležbe prostovoljcev pri upravljanju. Zato bo socialno podjetje to vprašanje moralo splošno urediti že v aktu o ustanovitvi ali temeljnem aktu, podrobneje pa v drugem splošnem aktu (npr. aktu, ki ureja volitve ali imenovanje v organe socialnega podjetja, v poslovniku občnega zbora ali upravnega odbora ali posebnem aktu). Pri tem predlog zakona le primeroma določa, kako naj socialno podjetje uredi soodločanje deležnikov – preko predhodnega posvetovanja ali obvezne pridobitve njihovega mnenja pred odločanjem, kadar poseben zakon ne določa drugače. Deležnikom lahko omogoči tudi, da po izvoljenem predstavniku neposredno soodločajo, kadar se odloča o vprašanjih, kjer je določeno njihovo soodločanje. K splošnemu aktu pa bo za njegovo veljavnost potrebno soglasje predstavnikov delavcev ali drugih deležnikov. Če delavci niso povezani v sindikat, bodo skupaj z drugimi deležniki določili pravila za imenovanje predstavnikov, ki se bodo lahko pogajali o obsegu njihovih pravic pri upravljanju.

K 25. členu:
Predlog zakona določa, da se socialno podjetje ustanovi z namenom trajnega opravljanja dejavnosti, pa tudi namen zaposlovanja mora biti trajen (druga alinea 4. člena). To pomeni, da mora socialno podjetje ves čas zaposlovati delavce. Če je ustanovljeno za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva , mora ves čas zaposlovati najmanj dva delavca. Kakšne delavce bo zaposlovalo takšno socialno podjetje, bo opredelilo samo. Zaposlovalo bo delavce, ki bodo izpolnjevali pogoje za opravljanje prav določene dejavnosti socialnega podjetja. Če bo socialno podjetje ustanovljeno za zaposlovanje najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, pa bo moralo zaposlovati najmanj tri delavce. Pri tem bo opravljalo takšno dejavnost, ki bo kar najbolj ustrezala delovnim sposobnostim zaposlenih delavcev. Predlog zakona ne določa, da bi morala biti zaposlitev delavcev za nedoločen čas, dopustna oziroma edino možna bo tudi zaposlitev za določen čas, kadar bo socialno podjetje zaposlovalo takšne skupine ljudi, ki bodo po določenem času socialne ali delovne integracije ali reintegracije lahko konkurirali na trgu dela (npr. iskalci prve zaposlitve, osebe v prvem letu po prestani kazni zapora oziroma v času pogojnega odpusta, begunci, vključeni v programe integracije).

Socialno podjetje, ustanovljeno za zaposlovanje delavcev iz 6. člena predloga zakona bo lahko pretežni del (66,6%) delavcev kadrovalo glede na potrebe dejavnosti, ki jo bo opravljalo, to je osebe s potrebnimi poklicnimi kvalifikacijami, zaposlovalo pa bo tudi strokovne delavce, ki bodo zagotavljali vključevanje oseb iz 6. člena v delovni proces, njihovo integracijo ali reintegracijo. Ne glede na vrsto zaposlitve pa mora socialno podjetje trajno zagotavljati minimalno zahtevano število vseh delavcev. Če je ustanovljeno za zaposlovanje oseb iz 6. člena, pa mora tudi njihovo število ves čas predstavljati najmanj 33,3% vseh delavcev. Če socialno podjetje tega pogoja iz objektivnih razlogov začasno ne izpolnjuje, mora izdelati časovno opredeljen kadrovski načrt za premostitveno obdobje in ga uskladiti s pristojnim ministrstvom tako, da bo v šestih mesecih ponovno izpolnjevalo vse pogoje. Naloge usklajevanja lahko opravlja tudi strokovna komisija iz 21. člena tega zakona. Za zaposlene delavce v socialnem podjetju veljajo vsi delovnopravni predpisi. Vendar pa predlog zakona kot posebnost določa, da delavcu iz 6. člena, v času sofinanciranja njegovega delovnega mesta, ne more odpovedati pogodbe o delu zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov, če je to posledica razlogov zaradi katerih je delavec uvrščen v skupino najbolj ranljivih oseb na trgu dela.

Predlog zakona dopušča, da se dejavnost socialnega podjetja ali pa določene potrebne strokovne naloge, ki jih socialno podjetje zagotavlja za svetovanje, spremljanje, in usposabljanje delavcev iz 6. člena, opravljajo tudi z vključevanjem prostovoljcev. S tem predlog zakona odpira nove možnosti razvoja prostovoljstva, kar je eden od ciljev socialnega podjetništva (3. člen). Vendar pa je socialno podjetje predvsem usmerjeno v zagotavljanje dodatnih delovnih mest. Temeljni akt ali akt o ustanovitvi bo določil, katere naloge bodo opravljali prostovoljci. Prostovoljci imajo pravico do usposabljanja, ki je potrebno za opravljanje dela in razvoj socialnega podjetja ter pravico do nadomestila vseh stroškov povezanih z delom, ki pripadajo delavcem. Prav tako imajo pravico do nagrade iz naslova ustvarjenega dobička oziroma presežka prihodkov, če socialno podjetje skladno s tem in posebnim zakonom del dobička ali presežka prihodkov lahko deli.

K 26. členu:
Ker socialno podjetje ne more deliti dobička ali pa ga lahko deli le v omejenem obsegu, predlog zakona določa kam ga mora usmerjati. Usmerjati ga mora v tiste namene, ki ohranjajo ali razvijajo in širijo dejavnost podjetja, povečuje možnosti zaposlovanja ali pa omogočajo večjo usposobljenost delavcev, poslovodnih delavcev in prostovoljcev. Lahko pa jih usmerja tudi v druge razvojne in nepridobitne dejavnosti, ki jih opravlja, če niso v izključno korist članov ali za namene razvijanja socialnega podjetništva v lokalni skupnosti.

Dobiček lahko deli le tisto socialno podjetje, za katerega poseben zakon, ki opredeljuje pravno organiziranost pravne osebe delitve dobička ne prepoveduje. Delitev dobička mora tudi v takšnem primeru v skladu s tem zakonom in sicer, da jo ima socialno podjetje to opredeljeno v temeljnem aktu, da obseg delitve dobička ali presežkov prihodkov ne presega 20% in da o tem odloča najvišji organ upravljanja socialnega podjetja.

K 27. členu:
Socialno podjetje tudi s statusnim preoblikovanjem ne more spremeniti svoje socialne narave. Da bo ta pogoj dejansko zagotovljen, bo na vsa statusna preoblikovanja moral za njihovo veljavnost podati soglasje pristojni minister. Le v tem primeru je mogoče ohraniti tudi socialnemu podjetju dodeljene spodbude.

K 28. členu:
Predlog zakona določa posebnosti pri likvidaciji socialnega podjetja. Premoženja, ki ostane po zaključku likvidacije socialnega podjetja ne glede na druge zakone, ki to dopuščajo, ni dovoljeno deliti ustanoviteljem ali članom. Preostalo premoženje se lahko nameni le drugemu socialnemu podjetju, drugi nepridobitni pravni osebi (zasebni ali javni) ali občini. Občina bo ta sredstva lahko porabila le za spodbujanje socialnega podjetništva, v okviru politike in ukrepov, ki jih sama ali v povezavi z drugimi občinami načrtuje in izvaja.

K 29. členu:
Razvoj socialnega podjetništva v Sloveniji lahko zagotavlja le načrtovan pristop. Zato predlog zakona predvideva sprejem strategije, kot temeljnega razvojnega dokumenta, za določeno plansko obdobje. Ker gre za dokument, ki lahko pomembno vpliva na stopnjo zaposlenosti ter na izvajanje dejavnosti, ki so širšega pomena in v interesu družbe ali njenih delov, predlog določa potrebnost usklajevanja dokumenta s socialnimi partnerji, pa tudi z organizacijami civilne družbe. Ker le-te nimajo določenih predstavnikov, bo usklajevanje mogoče preko mehanizmov civilnega dialoga in vključevanja javnosti v odločanje.
V strategiji bo vlada zajela potrebe in smeri možnega razvoja socialnega podjetništva, temelje politike razvoja, strateške razvojne cilje in glavna področja razvoja socialnega podjetništva, vlogo države in njenih institucij ter lokalnih skupnosti pri izvajanju določene politike in razvojnih ciljev ter vire sredstev za financiranje. To zahteva predhodno analizo trenutnega stanja ter potreb razvoja. Strategija bo zajemala tudi izvedbeni del, to je program ukrepov kot jih določa 32. člen predloga zakona: ukrepe za spodbujanje socialnega podjetništva, ukrepe oblikovanja ugodnega podjetniškega okolja za socialna podjetja, ukrepe spodbujanja zaposlovanja v socialnih podjetjih in ukrepe za omogočanje dostopa do finančnih virov financiranja naložb v socialna podjetja. Določila bo tudi izvajalce ukrepov, ki so lahko minitrstva ali pravne osebe javnega prava. Na ta način bodo omogočene tudi večje poslovne priložnosti za socialna podjetja.

S tem predlog zakona opredeljuje enak pristop, kot ga drugi zakoni določajo za posamezna področja dejavnosti (kultura, turizem, kmetijstvo) ali določeno ciljno skupino (podjetništvo, zaposlovanje), kjer je prisoten interes družbe po načrtnem razvoju.

Strategijo in program ukrepov bo vlada izvajala preko izvedbenega načrta, ki ga bo sprejela za vsako proračunsko obdobje. Izvedbeni načrt zajema izvajalce ali podizvajalce posameznega ukrepa iz programa, njegovo vrednost po posameznih virih financiranja, cilje ukrepa ter merila za ocenjevanje doseganja cilja. Za izvajanje ukrepov oblikovanja ugodnega podjetniškega okolja za socialna podjetja, ukrepov spodbujanja zaposlovanja v socialnih podjetjih in ukrepov za omogočanje dostopa do finančnih virov financiranja naložb v socialna podjetja izvedbeni načrt zajema tudi ciljne skupine, ki jim je ukrep namenjen, pogoje za vklučitev v aktivnosti, način izvajanja aktivnosti, upravičene stroške, obdobje izvajanja aktivnosti, način poročanja in ovrednotenja.

Strategijo bo pripravil Svet za socialno podjetništvo, na podlagi strokovnih podlag, ki jih bodo pripravila posamezna ministrstva in vladne službe. S tem bo zagotovljeno, da se bodo ugotavljale možnosti in potrebe razvoja socialnega podjetništva na vseh možnih področjih poslovanja socialnih podjetij, zagotovljen pa bo tudi regionalni pristop. Ukrepi iz vseh sklopov ukrepov morajo biti načrtovani tako, da bodo omogočili usklajeno pomoč pri ustanavljanju socialnih podjetij, pomoči za začetek njihovega poslovanja, pomoči za zagotavljanje likvidnosti in razvoj socialnega podjetja in usklajenost z izvajanjem ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Izvedbeni načrt in katalog aktivnosti pa bo izdelalo za posamezno proračunsko obdobje pripravilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, prav tako v sodelovanju z drugimi ministrstvi in vladnimi službami ter z določenini izvajalci ukrepov. Katalog aktivnosti bo izdelan na podlagi predlogov storitev, ki jih pripravijo izvajalci posameznih storitev.

Vlada pa lahko odloči, da se program, izvedbeni načrt in katalog aktivnosti vključijo v program ukrepov za spodbujanje podjetništva, v program aktivne politike zaposlovanja in druge razvojne programe in njihove izvedbene dokumente, kot posebni sklopi, namenjeni spodbujanju socialnega podjetništva, če je to smotrno za izvajanje usklajene razvojne politike do vseh oblik podjetništva.

K 30. členu:
Izvajanje politike razvoja socialnega podjetništva, določene v strategiji bodo zagotavljala ministrstva in vladne službe, vsak na svojem delovnem področju. Poleg tega pa že predlog zakona sam določa, da je potrebno tudi pri predlaganju in sprejemanju predpisov, slediti cilje, da se socialnemu podjetništvu omogoča čim lažji razvoj in obstoj. Predpisi morajo namreč omogočati ali olajševati poslovanje socialnim podjetjem na posameznih področjih in dejavnostih, s spremembami predpisov je potrebno odpravljati administrativne ovire, ki zavirajo ali nepotrebno dražijo poslovanje socialnih podjetij. Pri sprejemu predpisov pa je potrebno tudi vedno oceniti ali se določena javna pooblastila lahko prenesejo tudi na socialna podjetja, če so za to izpolnjeni pogoji.

K 31. členu:
Predlog zakona opredeljuje tudi vlogo občin pri razvoju socialnega podjetništva. Občine lahko načrtujejo, financirajo in izvajajo politike razvoja socialnega podjetništva na svojem območju oziroma skupaj z drugimi občinami tudi na ravni razvojne regije, skladno z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.

K 32. členu:
Predlog zakona določa štiri sklope spodbud za razvoj socialnega podjetništva. Spodbude se zagotavljajo preko izvajanja ukrepov na naslednjih sklopih: spodbujanje socialnega podjetništva, oblikovanje ugodnega podjetniškega okolja, spodbujanje zaposlovanja in omogočanje dostopa do virov financiranja naložb v socialna podjetja.

Ukrepi spodbujanja socialnega podjetništva so namenjeni vzpostavitvi mehanizmov, ki bodo zagotavljali stalno podporo in možnost posameznikom in nepridobitnim pravnim osebam, da se vključijo v socialno podjetništvo s tem, da pridobijo ustrezne informacije preko promocij socialnega podjetništva in vpostavljenega sistema informiranja in izobraževanja za socialno podjetništvo. Preko ukrepov spodbujanja socialnega podjetništva, naj bi se zagotovila vzpostavitev sklada rizičnega kapitala za socialna podjetja, zagotavljala pa bi se tudi finančna sredstva za vzpostavitev in razvoj podpornih storitev socialnim podjetjem, vključno s storitvami za ustanavljanje socialnih podjetij in storitvami svetovanja prestrukturiranja socialnega podjetja, ki začasno ne izpolnjuje kriterijev iz tega zakona. Določene ukrepe bo potrebno usmeriti v spodbujanje lokalnih skupnosti, da se vključijo v določanje in izvajanje politik in ukrepov, na lokalni ravni, ter za izvedbo projektov ali vzpostavitev dejavnosti organizacij, ki se bodo ukvarjale z iskanjem novih poslovnih priložnosti za socialna podjetja, vklučno z izvajanjem raziskav trga za socialno podjetništvo in ugotavljanjem možnosti izvajanja javnih storitev v socialnih podjetjih.

Ukrepi oblikovanja ugodnega podjetniškega okolja za socialna podjetja morajo zajemati finančne in druge ukrepe za zagotavljanje prostorskih in tehničnih pogojev za nastajanje in delovanje socialnih podjetij, zagotavljati sofinanciranje za začetek opravljanja dejavnosti socialnega podjetja in za odpiranje novih delovnih mest, (potrebna finančna sredstva za njihovo opremljenost), ter za sofinanciranje ustanavljanja socialnih podjetij za izvajanje podpornih storitev za socialna podjetja ter drugih ukrepov za izvajanje podpornih storitev za socialna podjetja. Predlog zakona predvideva, da se tudi za nastajanje in začetek delovanja socialnih podjetij zagotavljajo podjetniški inkubatorji.

Ukrepi spodbujanja zaposlovanja v socialnih podjetjih zajemajo izvajanje ukrepov usmerjene aktivne politike zaposlovanja, katerih ciljna skupina so socialna podjetja oziroma so ciljna skupina tiste osebe, ki ustanavljajo socialno podjetje ali se bodo zaposlile v socialnem podjetju in izhajajo iz najbolj ranljive skupine ljudi, na trgu dela, katerim je namenjeno socialno podjetništvo, ter izvajanje posebnih vzpodbud za zaposlovanje, ki jih določa ta zakon.

Ukrepi za omogočanje dostopa do virov financiranja naložb v socialna podjetja za ustanavljanje in poslovanje socialnih podjetij zajemajo zagotavljanje ugodnejših kreditov, garancij in subvencij iz proračunskih virov, preko skladov tveganega kapitala in evropskih virov. Takšne spodbude se namenjajo podjetjem klasične ekonomije preko Slovenskega podjetniškega sklada in preko Javne družbe tveganega kapitala. Tudi socialna podjetja morajo imeti možnosti najemanja ugodnih kreditov iz proračunskih sredstev in evropskih sredstev, pa tudi iz sklada rizičnega kapitala, kar je že praksa v drugih državah, kjer spodbujajo socialno podjetništvo ( npr. v Veliki Britaniji se socialnim podjetjem omogoča možnost pridobivanja zasebnih in neodvisnih naložb iz Sklada rizičnega kapitala za socialno podjetništvo).

K 33. členu:
Sredstva za izvajanje ukrepov iz prejšnjega člena se bodo zagotavljala v proračunu Republike Slovenije in iz drugih domačih in evropski virov, konkretno pa bo njihove vire morala določiti strategija razvoja. Vrednost posameznih ukrepov po virih pa bo določil izvedbeni načrt. Ker so spodbude za razvoj socialnega podjetništva po svoji vsebini in namenu del spodbud za razvoj podjetništva in del aktivne politike zaposlovanja, spodbud regionalnega razvoja, kmetijstva ali okolja, predlog zakona določa, da se viri sredstev določajo na način, kot jih določajo zakoni in drugi predpisi ter razvojni dokumenti za zagotavljanje sredstev za podporno okolje za podjetništvo, in za izvajanje aktivne politike zaposlovanja, regionalni razvoj, kmetijstvo in okolje. Sredstva se v višini, ki jo določi strategija, zagotovijo na posebnih proračunkih postavkah tako, da so na razpolago posameznim izvajalcem ukrepov postopno, v obsegu, kot ga določa vsakokratni izvedbeni načrt.

Sredstva za financiranje posebnih spodbud iz 36., 37. in 38. člena tega zakona pa se zagotavljajo iz proračuna Skladu Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, ki jih vodi na posebnam računu.

K 34. členu:
Zagotovljena sredstva se namenjajo za financiranje izvajanja storitev za izvedbo ukrepov in se izvajalcem zagotavljajo na podlagi izdelanega kataloga aktivnosti in sklenjenih pogodb. Za izbor izvajalcev in financiranje izvedbe storitev iz posameznih ukrepov spodbujanja socialnega podjetništva bodo s startegijo določeni izvajalci ukrepov lahko izvedli javne razpise..

K 35. členu:
Upravičenci do udeležbe pri izvajanju (določenih) ukrepov spodbujanja socialnega podjetništva in oblikovanja ugodnega podjetniškega okolja v socialnih podjetjih so subjekti, ki nameravajo ustanoviti socialno podjetje ali socialna podjetja, ki so izbrani po postopku, ki ga bo s podzakonskim aktom predpisal pritojni minister v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo. S podzakonskim aktom bodo določeni tudi pogoje za udeležbo, način udeležbe v storitvi ter pogoje za vrnitev neizkoriščenih ali nepravilno uporabljenih sredstev. Pred izdajo podzakonskega akta mora biti izvedeno posvetovanje s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe.

K 36. – 37. členu:
Predlog zakona določa tudi nekaj spodbud, ki so namenjene vsem socialnim podjetjem, to je vsem nepridobitnim pravnim osebam, ki so pridobile status socialnega podjetja in jih lahko uveljavljajo, dokler imajo ta status. Spodbuda iz 36. člena glede finančnih spodbud izenačuje socialna podjetja z invalidskimi podjetji. Socialno podjetje, ki ni pridobitna pravna oseba bo upravičeno do finančnih spodbud, ki jih Zakon o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov in drugi zakoni namenjajo (pridobitnim) gospodarskim družbam, ki zaposlujejo invalide in izpolnjujejo pogoje, ki jih zakon določa za pridobitev statusa invalidska podjetja. Do spodbud, ki jih navedeni zakon določa za invalide, zaposlene v invalidskem podjetju bodo upravičeni tudi delavci v socialnem podjetju. Tako bo invalid, zaposlen v socialnem podjetju zaradi doseganja nižjih delovnih rezultatov upravičen do subvencije plače , socialno podjetje bo upravičeno do plačila stroškov prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo, pravico do plačila stroškov storitev v podpornem zaposlovanju ter oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Socialno podjetje, ki bo zaposlovalo osebe iz 6. člena tega zakona bo za vsako (novo) delovno mesto upravičeno do sofinanciranja plače delavca v višini določnega odstotka izhodiščne plače, glede na stopnjo zahtevnosti delovnega mesta. Socialno podjetje bo upravičeno tudi do plačila stroškov spremljanja in svetovanja osebam z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo ali z ugotovljenim upadom delovnih sposobnosti, ki nima za posledico invalidnosti, pa potrebujejo svetovanje in pomoč za vključitev v delovni proces na način, ki ne bo poslabšal njihovega zdravstvenega stanja. Prav tako bo socialno podjetje upravičeno do plačila stroškov svetovanja osebam, ki so vključene v zdravljenje ali so zaključile zdravljenje po programu za zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog ali svetovanja in spremljanja pogojno odpuščenih oseb in oseb po prestani kazni zapora, ki je tem delavcem potrebno, da se z vključitvijo v delovni proces pri njih hkrati izvaja proces socializacije preko dela in ponovne integracije v okolje. Ukrep je časovno omejen na eno leto od vključitve v delo v socialnem podjetju. Pravica bo opredeljena s potrebnim obsegom v obliki vavčerja, ki ga bo socialno podjetje oziroma v njem zaposlena oseba, ki ji je svetovanje ali spremljenje namenjeno, izkoristila tako, kot bo najbolj ustrezalo potrebam delavca oziroma delovnega procesa. Socialno podjetje, ki bo zaposlovalo težje zaposljive osebe, kot jih določa predlog zakona, bo tudi upravičeno do povrnitve prispevkov za za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za dobo 12 mesecev. Težje zaposljive osebe zaradi starosti in dalj časa trajajoče brezposelnosti, ali poklica, za katerega ni mogoče najti ustrezne zaposlitve, upada delovnih sposobnosti, socialne neprilagojenosti, pomanjkljive osnovne in izpobrazbe in poklicne usposobljenosti s težavami izključenosti zaradi zasvojenosti ali prestane kazni ali brezdomstva tudi ne dosegajo delovnih rezultatov ali pa jih dosegajo le ob strokovnem spremljanju in svetovanju. Vklučitev teh skupin ljudi v delo pa predstavlja izjemno pomembno funkcijo njihove nadaljnje ali ponovne socialne vključenosti, duševnega in fizičnega zdravja ter zmanjšanje potreb po socialnih ukrepih in transferjih. Zaposlovanje takšnih skupin oseb je možno je mogoče le ob znatnih ukrepih spodbujanja zaposlovanja, ki bodo ob upoštevanju, da socialna podjetja dobička ne delijo, spodbujali k odpiranju novih delovnih mest za takšne skupine ljudi. Predlog zakona pa navedene ukrepe veže na določeno trajnost zaposlitve, ki edina lahko omogoča dosego ciljev, ki o jim namenjeni ukrepi, zato določa, da mora je socialno podjetje do spodbud upravičeno, če z delavcem sklene delovno razmerje za najmanj 24 ali 12 mesecev.

K 38. – 39. členu:
Med tem ko so spodbude, ki jih predlog zakona določa v členih od 36. – 37. člena namenjene spodbujanju zaposlovanja delavcev iz najbolj ranljivih skupin v socialnih podjetjih, to je socialnim podjetjem, ki so ustanovljena za zaposlovanje teh skupin ljudi, sta spodbudi, določeni v 38. členu, namenjene tudi socialnim podjetjem, ki se ustanovijo z namenom trajnega opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva.

Poslovodenje v socialnem podjetju je posebej zahtevno, saj poleg podjetniških sposobnosti, zahteva tudi poznavanje in obvladovanje specifičnosti pri zaposlovanju delavcev iz posebej ranljivih skupin ljudi na trgu dela ali pa posebnih zahtev opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva, oziroma potreb ljudi, ki jim je dejavnost namenjena. Prav tako se v socialno podjetništvo tudi kot podjetniki vključujejo osebe, ki si v okviru socialnega podjetništva zagotavljajo delo in zaposlitev, pa nimajo zadostnih znanj vodenja ali pa ne zadostnega znaja zaradi specifičnosti poslovanja socialnega podjetja. Zato predlog zakona opredeljuje tudi spodbudo, ki je namenjena osebam, odgovornim za poslovodenje socialnega podjetja in sicer bo socialno podjetje upravičeno do sofinanciranja dodatnega izobraževanja za uspešno vodenje socialnega podjetja (vavčer) ter do svetovanja za prestrukturiranje socialnega podjetja, ki začasno ne izpolnjuje kriterijev iz tega zakona. Sofinanciranje svetovanja za prestrukturiranje socialnega podjetja, ki ne dosega predpisanega obsega prihodkov iz dejavnosti socialnega podjetništva ali pa ne zaposluje predpisanega števila delavcev ali njihova struktura ni ustrezna, je pomemben ukrep. Poslovanje socialnega podjetja je v javnem interesu, zato je pomembno, da se v primeru nedoseganja predpisanih pogojev čim prej sprejme ustrezne ukrepe, da se socialno podjetje pravočasno in ustrezno prestrukturira tako, da bo v rokih, ki jih določa predlog zakona, ponovno dosegalo javni interes.

Predlog zakona določa, da se posebne spodbude, ki jih določa predlog zakona financirajo iz sredstev Sklada Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, ki tudi odloča o upravičencih.

Pristojni minister s podzakonskim aktom iz drugega odstavka 35. člena predpiše tudi način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev ter obseg in način uveljavljanja spodbud iz 37. in 38. člena tega zakona, način spremljanja upravičenosti in poročanja socialnega podjetja, ter postopek vrnitve neupravičeno pridobljenih ali nepravilno porabljenih sredstev s pripadajočimi obrestmi.

K 40. členu:
Iz prikaza razvoja in stanja socialnega podjetništva v drugih državah Evropske unije izhaja, da socialno podjetništvo omogoča dodatno ponudbo proizvodov in storitev na trgu in sicer proizvodov in storitev, ki jih klasična tržna ekonomija v glavnem ne zagotavlja, ker zanje niso tržno zanimivi, ker jih ni mogoče ponujati v večjem obsegu ali pa njihovo zagotavljanje zahteva nesorazmerne stroške in ne zagotavlja prihodka, ki bi omogočal solventnost podjetja. Za socialna podjetja pa so navedene poslovne priložnosti, ob ustrezni podpori ukrepov države, zadosten motiv za poslovanje in zaposlovanje delavcev. Kot je razvidno iz uvoda predloga zakona, je delež prihodkov organizacij, ki bi tudi v Sloveniji lahko poslovale v socialni ekonomiji v letu 2008 predstavljal le 1,99% BDP, v večini evropskih držav, kjer je socialno podjetništvo razvito, pa predstavlja v poprečju 10% BDP. Za povečanje prispevka socialnih podjetij k družbenemu proizvodu na vsaj primerljivo raven, pa zahteva nujno tudi trajne spodbude in olajšave tudi na drugih področjih, predvsem na davčnem področju. Zmanjšanje davčnih obremenitev za ta podjetja je stimulativnega namena, kriterij pa mora biti izenačitev njihove konkurenčnosti z drugimi subjekti tržne ekonomije. Zato predlog zakona v 40. členu predvideva tudi ureditev spodbud za socialna podjetja v drugih področnih zakonih. Socialno podjetje ne posluje v enakih pogojih kot klasična tržna podjetja, zato ustrezne davčne olajšave in druge posebne spodbude ne predstavljajo izkrivljanja konkurence. Tu predlagatelj ponovno opozarja na Resolucijo o socialni ekonomiji (2008/2250(INI)) Evropskega parlamenta, ki opredeljuje, da za podjetja socialne ekonomije ne bi smela veljati enaka uporaba predpisov o konkurenci kakor za druga podjetja. Zanje je potreben zanesljiv pravni okvir, ki bo upošteval njihovo posebno vrednost, da bodo imela enake možnosti za delovanje kot druga podjetja. Posebnosti socialne ekonomije morajo biti ustrezno upoštevane pri oblikovanju pravnih okvirov, ukrepi pa naj vključujejo preprost dostop do kreditnih in davčnih olajšav.

K 41. – 42. členu:
O nepridobitnih pravnih osebah, ki imajo status socialnega podjetja, bo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vzpostavilo posebno evidenco. Pridobitev statusa ni vezana na vpis v to evidenco, saj ga bo socialno podjetje pridobilo z vpisom v ustrezen register ali javno evidenco, prav tako bo izbris iz evidence izveden šele po tem, ko bo pri socialnem podjetju v pristojnem registru že izbrisan dostavek socialno podjetje ali bo že izveden izbris iz registra zaradi prenehanja pravne osebe.

Evidenca bo na enem mestu zagotavljala podatke o socialnih podjetjih, pomembnih za pravni promet, predvsem pa o pravnoorganizacijski obliki socialnega podjetja, namenu ustanovitve socialnega podjetja to je, ali je ustanovljeno za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali za zaposlovanje oseb iz 6. člena zakona ter za katero dejavnost ali za ka katero skupino ljudi, ki jih zaposluje. Evidenco bo lahko ministrstvo vodilo kot informatizirano zbirko podatkov, podatke zanjo pa bo lahko pridobivalo tudi iz drugih elektronsko vodenih zbirk podatkov drugih državnih organov tudi z neposredno povezavo baz podatkov. Podatki evidence bodo javno dostopni, razen podatka o EMŠO, za katerega pa veljajo določbe zakona o vartvu osebnioh podatkov. Vodenje evidenc o prejemnikih spodbudah iz programa ukrepov ter o prejemnikih posebnih spodbud, ki jih določa ta zakon v 36., 37., in 38. členu v okviru evidenc, ki jih o prejemnikih spodbud pa predlog zakona predvideva v okviru vodenja evidenc, ki še že vodijo na podlagi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

K 43. in 44. členu:
Predlog zakona za nadzor nad izvrševanjem pooblastil pri izbranih izvajalcih iz četrtega odstavka 7. člena ter nad zakonito, učinkovito in smotrno porabo proračunskih in evropskih sredstev, pooblašča svet, nad izvajanjem storitev pri izvajalcih iz šestega odstavka 7. člena tega zakona, ministrstva, vsako na svojem delovnem področju.

Za nadzor nad porabo javnih sredstev in sredstev iz naslova povrnjenih prispevkov predlog zakona pooblašča Računsko sodišče Republike Slovenije, nad izpolnjevanjem pogojev za poslovanje socialnih podjetij, ter porabo javnih finančnih sredstev v socialnih podjetjih pa tudi strokovno komisijo iz 20. člena.

Za nadzor nad izvrševanjem določb, katerih kršitev predstavlja prekršek po tem zakonu, pa predlog zakona pooblašča Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Davčno upravo in AJPES, ki jih določa tudi kot prekrškovne organe.

Drugi državni organi, ki bodo pri svojem delu ugotavljali prekrške po tem zakonu, pa bodo dolžni prekrškovnemu organu podati predlog za uvedbo postopka o prekršku.

K 45. – 47. členu:
Predlog zakona določa globe za prekrške po tem zakonu, tako za socialno podjetje kot tudi za odgovorno osebo. Globa je predpisana tudi za pravno osebo in njeno odgovorno osebo, če bo neupravičeno pri imenu ali firmi uporabljala dostavek socialno podjetje ali okrajšavo so.p. Prekrškovni organi bodo lahko globe izrekali tudi v višini, ki je višja od najnižje določenega zneska, do višine zgornje meje predpisane globe.

K 48 - 50. členu:
Predlog zakona določa rok za sprejem strategije razvoja socialnega podjetništva za obdobje treh let, to je za leta od 2011 - 2013, s čemer se strategija sprejema za obdobje, ki je usklajeno z evropskimi razvojnimi dokumenti. V enakem roku bo vlada prejela tudi izvedbeni načrt, kar bo omogočalo izvajanje ukrepov zakona že v letu 2011. Prav tako bo potrebno sprejeti predpise, ki bodo omogočili izvajanje zakona. Minister za delo, družino in socialne zadeve bo moral izdati predpis s katerim bo uredil vprašanja dela strokovne komisije iz 21. člena, ki bo spremljala socialna podjetja in izvajala nadzorstvo nad socialnimi podjetji glede izpoljnevanja pogojev in porabe javnih sredstev,., pridobljenih na podlagi spodbud in oprotitev. Prav tako bo moral izdati predpis s katerim bo predpisal postopek in pogoje za udeležbo upravičencev v ukrepih ki se bodo izvajali na podlagi programa in izvedbenega načrta ali na podlagi zakona (37., in 38. člen) ter pogoje za vrnitev neizkoriščenih ali nepravilno uporabljenih sredstev.

Predlog zakona določa tudi rok v katerem bo Slovenski inštitut za revizijo posebnosti računovodenja za socialna podjetja uredil v posebnem računovodkem standardu, ter rok v katerem miniter, pristojen za finance poda soglasje, računovodskem standardu.

Za izvajanje nalog, določenih s tem zakonom, se v ministrstvu, pristojnem za delo, družino in socialne zadeve v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega zakona organizira posebna organizacijska enota za socialno podjetništvo.

K 51. členu:
Določeno je, da se pri izvajanju tega zakona upoštevajo merila in kriteriji Uredbe Komisije o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom.

K 52. členu:
Zakon ne potrebuje daljšega uveljavitvenega roka, zato predlog zakona določa rok 15 dni.

Zadnja sprememba: 09/02/2010

Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov