1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

1.1. Stanje organiziranosti razvojnega financiranja

Eden od bistvenih ciljev vsakega gospodarstva oziroma družbe in države je omogočanje dolgoročnega in uravnoteženega gospodarskega razvoja in rasti. Pri tem zelo pomembno vlogo igrajo finance – finančne institucije in finančni trgi.

Razvojno financiranje je ena od zvrsti financ, ki poleg klasičnih tržnih finančnih oblik in načinov uporablja posebne oblike in načine finančnih spodbud oziroma take instrumente, ki dopolnjujejo tržne, in so navadno povezani z uporabo javnofinančnih sredstev. Te specifične finančne oblike, ki jih sestavljajo razni načini financiranja in zavarovanja, so v prejšnjem stoletju zlasti v Evropi dosegle velik obseg in pomen ter našle svoje mesto v različnih ekonomijah oziroma oblikah gospodarstev.

Razvojno financiranje na posameznih področjih (npr. izvozno financiranje ali zavarovanje, mala in srednja podjetja (MSP), dolgoročni razvojni projekti, okolje ali energetika, infrastruktura, regionalni razvoj itd.), prinaša znatne ekonomske in družbene koristi. Ta posebna oblika financ namreč dolgoročno prevzema specifična, še zlasti velika tveganja, ki jih zasebni trg drugače ne bi, in s tem zagotavlja razvoj. Pri tem se uporabljajo vse možne finančne oblike in specifični načini oziroma storitve, vključno s spodbudami, subvencijami in pomočmi. V skladu z ekonomsko teorijo in prakso se tako lahko omogoči raznovrsten, uravnotežen in dolgoročen gospodarski oziroma trajnosten družbeni razvoj.

Sedanje stanje organiziranosti razvojnega financiranja v Sloveniji

Slovenska država je v obdobju po osamosvojitvi hitro prepoznala potrebo po institucionalnem spodbujanju trajnostnega razvoja gospodarstva in celotne družbe ter postopoma vzpostavljala posamezne institucije, od katerih je vsaka posebej usmerjena v določen segment razvojnega financiranja.

Slovenija pa še vedno ostaja ena redkih evropskih držav brez svoje lastne specializirane spodbujevalno razvojne finančne institucije (SRFI), ki bi delovala na celotnem področju spodbujanja razvoja, kot je to urejeno v večini razvitih evropskih držav – s samostojnimi nacionalnimi razvojnimi bankami (npr. OeKB banka v Avstriji, KfW banka v Nemčiji, MFB banka na Madžarskem, ipd.) ali podobnimi razvojno usmerjenimi specializiranimi finančnimi institucijami (npr. Finnvera na Finskem, SNCI v Luksemburgu, itd.).

Tako Sloveniji do danes še ni uspelo vzpostaviti institucije, ki bi obstoječi sistem na področju spodbujanja razvoja gospodarstva, podjetništva in inovacij, internacionalizacije, ekologije in energije, infrastrukture, regionalnega razvoja itd., povezala in zaokrožila v celoto. S tem bi izboljšala izkoristek obstoječih potencialno velikih sinergijskih učinkov in optimizirala določene funkcije, ki se v okviru delovanja posameznih obstoječih spodbujevalno razvojno usmerjenih institucij trenutno podvajajo ali delujejo manj usklajeno. Hkrati bi zmanjšala administrativne ovire in omogočila izvajanje omenjenega razvojnega financiranja na enem mestu, oziroma racionalizirala vlogo države.

Ključne institucije, ki s svojim poslanstvom in delovanjem predstavljajo hrbtenico trenutnega slovenskega razvojnega financiranja, so predvsem: Slovenski podjetniški sklad (SPS), Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj (krajše Sklad za regionalni razvoj oz. SRR), Ekološki sklad Republike Slovenije (EKO sklad), Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in posebej njen Razvojni sklad (GZS-RS) ter SID – Slovenska izvozna in razvojna banka (SID banka), ki je v preteklosti delovala kot tipična izvozno-kreditna agencija (IKA) pod imenom Slovenska izvozna družba, oziroma SID.

Poleg zgoraj navedenih institucij v Sloveniji področje spodbujanja razvoja in/ali podjetništva s posameznimi aktivnostmi delno pokrivajo tudi nekatere druge institucije ter posamezna ministrstva in njihovi direktorati, ki pa jih tu ne obravnavamo, saj te dejavnosti spadajo v področje javne uprave oz. javnih financ, kjer se neposredno uporabljajo predvsem instrumenti državnih pomoči, subvencije in druga sredstva proračuna.

Obstoječe slovenske spodbujevalne razvojno finančne institucije delujejo predvsem na štirih osnovnih področjih delovanja: (1) razvoj gospodarstva in spodbujanje podjetništva, (2) spodbujanje konkurenčnosti oz. internacionalizacije slovenskih podjetij, (3) razvoj na področju zaščite okolja oziroma ekologije in energetike ter (4) razvoj na stanovanjskem področju ter področju infrastrukturnih projektov in uravnoteženega regionalnega razvoja. Kot je razvidno iz organigrama Slika 1-1, ki grafično predstavlja primerjavo izbranih sorodnih spodbujevalno razvojnih institucij v Sloveniji, pokriva SPS predvsem področje spodbujanja razvoja podjetništva in gospodarstva v Sloveniji, medtem ko je področje delovanja JAPTI razširjeno na spodbujanje razvoja podjetništva in gospodarstva doma in tudi v tujini. Na drugi strani imamo npr. EKO sklad, ki deluje predvsem na področju okolja in energetike, vendar pa z nudenjem ugodnih kreditov podjetjem delno pokriva tudi področje gospodarstva. Stanovanjski sklad RS pokriva izključno to področje.

Slika 1-1: Prikaz temeljnih področij delovanja izbranih sorodnih spodbujevalno razvojnih institucij v Sloveniji v okviru dosedanjih strategij¹

Vir: SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana.

Kljub dejstvu, da so do sedaj področje spodbujanja gospodarstva, podjetništva in internacionalizacije pokrivale kar tri različne institucije (JAPTI, GZS in SID banka), pa pregled njihovih poslanstev in temeljnih področij delovanja nakazuje na močno komplementarnost ter velike možnosti povezovanja in sinergij. To velja še bolj, če upoštevamo tudi različno velikost in finančno moč posameznih institucij.

Tabela 1-1 prikazuje nekaj najosnovnejših podatkov o velikosti in finančnem poslovanju izbranih institucij. Podatki se večinoma nanašajo na leto 2005 oziroma na zadnje razpoložljive podatke. Kjer je bilo le možno, so uporabljeni podatki iz leta 2006. Pri GZS je bil zaradi nerazpoložljivosti podatkov za leto 2006 in dejstva, da je GZS v letu 2006 pričela s korenitim procesom prestrukturiranja, v pregled vključen zgolj njen razvojni sklad (GZS-RS). Primerjane institucije so razvrščene od najbolj finančno usmerjenih (SID banka na levi strani) do najbolj storitveno usmerjenih (JAPTI na desni strani).
_______________________
¹ Velikosti likov, ki označujejo posamezne institucije so zgolj informativne narave in namenjene ponazoritvi področij njihovega delovanja ter niso odvisne od njihove finančne moči in niso namenjene primerjavi.


Kot je razvidno iz tabele, je SID banka kot najbolj finančno usmerjena izmed primerjanih institucij z vidika velikosti bilančne vsote z 910,6 mio EUR skoraj dvakrat večja od SSRS, ki je s 465,9 mio EUR na drugem mestu. Na zadnjem mestu je pričakovano JAPTI (2,3), ki deluje bolj na storitvenem principu. Na prvem mestu se SID banka nahaja tudi po številu zaposlenih, pa tudi z vidika obsega neposrednih denarnih sredstev, ki jih je v obliki neposrednih kreditov in refinanciranja bank plasirala v slovensko gospodarstvo. Po skupnih prihodkih je na prvem mestu SSRS, predvsem zaradi zaključka drugega kroga varčevanja v okviru Nacionalne stanovanjske sheme v letu 2005.

Tabela 1-1: Prikaz izbranih osnovnih kazalcev velikosti in finančnega poslovanja za leto 2005

Kategorija	SID banka	SSRS	EKO sklad	SRR	SPS	GZS-RS	JAPTI
Bilančna vsota (mio EUR)	910,62006	465,9	113,0	84,7	55,1	3,52006	2,32006
Število zaposlenih**	682006	28	20	15	13	~ 5 -10 *****	582006
Skupni prihodki** (mio EUR)	~27,62006	66,5	5,2	2,0	3,3	/	9,72006
Obseg neposrednih plasiranih denarnih sredstev*** (mio EUR)	333,22006	~ 14,9	38,9	46,9	34,7	/	8,3
Obseg sprejetih obveznosti**** (mio EUR)	446,42006	/	/	~ 20,0	5,4	/	/

* Število zaposlenih dne 31.12.
** Se nanaša na vse vrste prihodkov: nedavčni, kapitalski, prejete donacije ter transferni in izredni prihodki.
*** Se nanaša na celoten obseg financiranja (krediti) ter subvencij.
**** Se nanaša na celoten obseg zavarovanj, garancij in jamstev.
***** Zaradi procesa preoblikovanja in reorganizacije GZS in nove ustanovitve razvojnega sklada je težko točno oceniti dejansko število zaposlenih ljudi samo pri razvojnem skladu GZS, zato je navedena približna ocena.
Vir: Poslovna poročila in spletne strani izbranih institucij ter podatkovna baza AJPES.

Če izbrane institucije primerjamo na podlagi neposredno plasiranih sredstev na eni strani oziroma števila zaposlenih na drugi lahko vidimo (Slika 1-2), da izstopa predvsem SID banka kot finančno-posredniško najbolj usmerjena institucija. Velikost posameznega kroga v grafu ponazarja velikost bilančne vsote (v mio EUR).

Slika 1-2: Primerjava izbranih razvojnih institucij po različnih kriterijih velikosti



Na podlagi teh ugotovitev oziroma ugotovljenega stanja organiziranosti, hitrih sprememb v globalni družbi, ki dnevno prinašajo nove izzive, ter velikih tržnih pritiskov in potreb na področjih povečanja konkurenčnosti in raznovrstnosti naših podjetij, še zlasti internacionalizacije, je treba organizacijo razvojnega financiranja nujno prilagoditi tem novim izzivom.

Brez ustreznega načina in oblike organiziranosti te specializirane finančne dejavnosti, ki bo zagotavljala ustrezno učinkovitost, optimizacijo stroškov in sinergije, bodo subjekti slovenskega gospodarstva v neenakopravnem (nekonkurenčnem) položaju v hudi tržni tekmi. Zato pomeni ustrezna in evropskim razmeram prilagojena oblika organiziranosti razvojnega financiranja gospodarstva v Sloveniji le izenačitev pogojev delovanja slovenskega gospodarstva z drugimi evropskimi in svetovnimi tekmeci.

Poleg tega je bila leta 2005 sprejeta Strategija razvoja Slovenije, ki kot svoje osnovne cilje opredeljuje trajnostni gospodarski, socialni in okoljski razvoj (širši družbeni kontekst delovanja podjetij) Slovenije. S tem dokumentom je naša država v svoje nacionalno okolje prenesla tudi cilje Lizbonske strategije, skupaj z Okvirom gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji in nekaterimi drugimi dokumenti pa so bili celovito določeni vizija in cilji razvoja Slovenije, razvojne prioritete in konkretne prednostne naloge. Tako je bil na področju trajnostnega razvoja Slovenije podan nov okvir bodočih razvojnih usmeritev, obenem pa je to vzpodbudilo tudi iskanje novih načinov razvojnega financiranja in konsolidiranje obstoječega sistema, podobno kot so to pred leti izvedle nekatere druge evropske države.

Na podlagi navedenega je potrebno posebej poudariti, da se s tem vloga države ne povečuje, temveč racionalizira, oziroma se spreminja njen fokus, ki je prilagojen novi stopnji razvoja. Večja koordinacija in koncentracija nalog spodbujevalno razvojno finančnih institucij ima namreč sinergijski učinek na možnosti izvedbe spodbujevalnih nalog doma in v tujini, zlasti v povezavi s črpanjem sredstev EU, kjer so nove članice, predvsem zaradi pomanjkanja znanj in slabše organiziranosti, še vedno v slabšem položaju.

Na osnovi temeljitih analiz domačega in mednarodnega okolja, potreb slovenskega gospodarstva ter poznavanja prednosti in slabosti trenutnega sistema, je potrebno ustvariti določene predpogoje za njegovo optimizacijo, ki jih prinaša pričujoči predlog zakona.

1.2. Razlogi za sprejem zakona

1.2.1. Razlogi strateške in sistemske narave

Strategija razvoja Slovenije (SRS) je določila naslednje štiri temeljne cilje razvoja Slovenije: (1) v desetih letih preseči povprečno raven ekonomske razvitosti EU, (2) izboljšanje kakovosti življenja in blaginje, (3) uveljavljanje načela trajnosti pri medgeneracijskih in sonaravnih razvojnih ciljih, ter (4) postati v svetu prepoznavna in ugledna država. Kot prva ključna razvojna prioriteta za doseganje zastavljenih ciljev je bilo določeno konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast (predvsem s spodbujanjem podjetniškega razvoja in povečanjem konkurenčnosti, podpore internacionalizaciji gospodarstva, povečanjem prilivov razvojno spodbudnih domačih in tujih naložb, ipd.), poleg nje pa so bile opredeljene še učinkovita in cenejša država, povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja, učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj, kakovostna delovna mesta, moderna socialna država in večja zaposlenost. Z vidika prve razvojne prioritete Akcijski načrt za realizacijo strategije ter Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji predvidevata med drugim tudi večjo vlogo SID (banke), oziroma okrepitev njenega delovanja predvsem na področju podpore majhnih in srednje velikih podjetij in velikih podjetij pri vlaganju na tuje trge.

Uresničevanje sprejete SRS in s tem povezanih nalog zahteva določene spremembe in okrepitve obstoječega sistema razvojnega financiranja, odpravo njegovih slabosti, osredotočenje na ključne razvojne prioritete in iskanje sinergijskih učinkov slovenskih spodbujevalno razvojno usmerjenih institucij, vključno z možno racionalizacijo na določenih segmentih.

Zagotavljanje dolgoročne in stabilne gospodarske rasti in razvoja je eden od temeljnih ciljev vsake države. Pri tem igrajo pomembno vlogo finančni trgi in posredniki. Učinkovit finančni sistem mobilizira in alocira redke vire k dejavnostim z najvišjim donosom, zagotavlja likvidnost ter omogoča delitev tveganj. S tem pripomore k uspešnemu in produktivnemu delovanju podjetij v realnem sektorju. Empirične raziskave potrjujejo močno povezavo med razvitostjo finančnega sistema in gospodarsko rastjo. Zasebne institucije namreč zasledujejo izključno načelo maksimizacije dobička, zato se osredotočajo predvsem na kratkoročno zasebne koristi določenega posla; tudi na račun njegovih dolgoročnih družbenih. Zaradi tega prihaja do tržnih vrzeli (ang.: market gap), ko določeni segmenti gospodarstva niso v zadostni meri servisirani s strani bančnega oziroma zavarovalniškega sektorja. Primeri teh segmentov so lahko izvozni posli, dolgoročni razvojni projekti ali MSP. Vsem je skupno, da so razmeroma tvegani in dolgoročni, vendar prinašajo znatne pozitivne eksternalije oziroma ekonomske in družbene koristi.

S spodbujevalno razvojnim financiranjem se pokrivajo omenjene tržne pomanjkljivosti, zlasti pa se pospešuje tiste dele gospodarstva, ki sicer ne bi imeli dovolj finančnih sredstev za razvoj. Za izvajanje te specifične oblike finančnih storitev se navadno ustanovijo posebne specializirane finančne ali bančne institucije.

Pričujoči predlog zakona daje ustrezne podlage za uresničenje tega cilja, po vzoru številnih drugih, predvsem zahodnoevropskih držav, ki so v preteklih letih ustrezno prilagodile – racionalizirale in poenostavile način ter obliko delovanja razvojnega financiranja v svojih državah.

1.2.2. Organizacijski razlogi

Spodbujevalno razvojne finančne institucije (SRFI) so posebne finančne institucije pretežno v lasti države, ustanovljene z namenom odprave tržnih pomanjkljivosti ter spodbujanja gospodarskega razvoja države. SRFI ponujajo financiranje, zavarovanje in druge finančne inštrumente v primerih, ko so zasebne komercialne institucije nepripravljene ali nezmožne prevzeti breme servisiranja določenih visoko tveganih poslov, držav ali strank. SRFI pogosto delujejo kot katalizatorji gospodarskega razvoja, saj spodbujajo razvoj finančnega sektorja (v globino in širino), izboljšujejo poslovno klimo, privabljajo zasebne vire kapitala v domače gospodarstvo ter spodbujajo in podpirajo razvoj MSP.

Izhajajoč iz teh ugotovitev, slabosti obstoječega sistema razvojnega financiranja ter upoštevajoč dosedanjo vlogo SID banke kot enega izmed pomembnih orodij izvajanja ekonomske in gospodarske politike države, oziroma dosedanje zelo uspešno delovanje SID na področju pospeševanja izvoza in drugih oblik internacionalizacije slovenskega gospodarstva, ki je pomembno vplivala na njegovo konkurenčnost in gospodarsko rast, je Vlada RS preko svojih nadzornih institucij v letu 2006 sprožila pobudo za celovito prenovo strategije razvoja te institucije in študijo možnosti razširitve njene dejavnosti z novimi produkti za spodbujanje gospodarskega razvoja. Glede na to, da je bila ta institucija prepoznana kot najbolje pozicionirana in usposobljena za prevzem osrednje povezovalne vloge na področju financiranja gospodarskega razvoja oziroma razvojnega bančništva je cilj tega zakona okrepiti njeno vlogo ter jo z novimi pooblastili razširiti na nova področja delovanja, da bi postala učinkovit finančni instrument države za uresničevanje Strategije razvoja Slovenije in s tem tudi doseganje ciljev Lizbonske strategije. S tem namenom se je SID konec leta 2006 preoblikovala v SID banko.

Vsebinsko povezovanje obstoječih institucij slovenskega sistema razvojnega financiranja, izkoriščanje sinergijskih učinkov, preprečevanje podvajanja nekaterih aktivnosti oziroma optimalnejša delitev dela ter njegova okrepitev z novimi vsebinami, je eden izmed pomembnejših ali celo ključnih predpogojev za racionalnejši in učinkovitejši sistem podpore podjetništvu oziroma slovenskemu gospodarstvu ter trajnostnemu razvoju Slovenije. V tujini praviloma tako povezovalno vlogo na področju razvojnega financiranja opravljajo posebne spodbujevalno razvojne finančne institucije (SRFI) oziroma nacionalne spodbujevalne in razvojne banke (NRB).

Zaradi navedenih razlogov Republika Slovenija (tudi: RS) potrebuje specializirano banko/institucijo, ki bo v pogojih delovanja trga EU in globalizacije sposobna in zmožna zapirati oziroma pokrivati nastajajoče tržne vrzeli in igrati povezovalno vlogo v okviru slovenskega razvojnega financiranja. Poleg tega lahko taka institucija igra pomembno vlogo tudi pri prenosu sredstev oziroma instrumentov EU v slovensko okolje in sodelovanju z mednarodnimi razvojnimi institucijami kot npr. Evropsko investicijsko banko, Nordijsko investicijsko banko ipd.

Zaradi specifičnosti delovanja NRB v primerjavi z drugimi bankami oziroma finančnimi institucijami, ki izhajajo predvsem iz namena in nacionalnega pomena take institucije (orodje izvajanja gospodarske politike države, katalizatorska in povezovalna vloga, spodbujanje trajnostnega razvoja), področja delovanja (tržne vrzeli, kjer zasebne komercialne institucije niso pripravljene ali zmožne prevzeti bremena servisiranja določenih visoko tveganih poslov, držav ali strank; njihova podpora pa ima močne pozitivne eksternalije oziroma ekonomske ter družbene koristi) in temeljnih načel delovanja SRFI (dolgoročna rentabilnost poslovanja in ne donosnost po principu, ki velja na splošno za komercialne institucije; komplementarnost oz. dopolnilnost finančnemu trgu) je potrebno delovanje nacionalne razvojne banke urediti s posebnim zakonom. To področje je podobno urejeno tudi v večini primerljivih držav EU.

2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona

2.1. Osnovni cilji predlaganega zakona

Ožji osnovni cilj zakona je torej določitev vloge, dejavnosti ter vseh potrebnih statusnih in organizacijskih rešitev specializirane izvozne in razvojne banke, vključno s pridobitvijo pooblastil za izvajanje javnih spodbujevalnih nalog zlasti finančnega značaja na področju uvajanja in povečanja večje raznovrstnosti, konkurenčnosti in internacionalizacije gospodarstva, industrije in storitev, mednarodne trgovine, gospodarskega in razvojnega sodelovanja, podjetniških, inovacijsko-raziskovalnih in izobraževalnih dejavnosti, okolja, energije in infrastrukture, na regionalnem, socialnem, stanovanjskem in drugih za razvoj pomembnih področjih.

S tem zakonom bo slovenska država lahko preko specializirane banke spodbujala finančne storitve za potrebe trajnostnega razvoja slovenskega gospodarstva in upravljanje tveganj ter poenostavila in racionalizirala obstoječe oblike in načine delovanja slovenskega razvojnega financiranja, sledeč interesom učinkovitega izvajanja javno finančne podpore.

S povezovalno vlogo specializirane nacionalne razvojne banke bo omogočeno učinkovitejše delovanje na področjih spodbujanja mednarodnih gospodarskih poslov (izvoz) in priprave nanje, podpore internacionalizaciji in mednarodni konkurenčnosti slovenskih podjetij, spodbujanja razvoja in večje konkurenčnosti MSP, financiranja ekoloških in energetskih projektov, finančne podpore povezovanju in prenosu znanj med podjetji in univerzami, financiranja razvojnih in infrastrukturnih projektov občin in drugih javnih institucij, investicijskega financiranja oz. listinjenja, koncesijskih kreditov v okviru bilateralnega mednarodnega sodelovanja in drugih storitev. S tem bo omogočeno učinkovitejše zasledovanje ciljev Strategije razvoja Slovenije in Lizbonske strategije oziroma povečanje globalne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, kar bo dodatno vplivalo na okrepitev trajnostnega razvoja kot enega izmed ključnih ciljev Republike Slovenije.

S povezovalno vlogo ni mišljeno ukinjanje obstoječih rešitev na področju razvojnega financiranja, oziroma preoblikovanje institucij, ki ga sestavljajo, temveč predvsem vsebinsko povezovanje njihovih dejavnosti. SID banka bi tako zaradi svojih izkušenj na področju finančnega posredništva v prvi fazi lahko npr. koncentrirala trenutno zelo razpršene aktivnosti na področju pridobivanja ugodnih virov sredstev ter na ta način racionalizirala obstoječi sistem. Sodelovanje in skupni pristopi k večjim razvojnim projektom, združevanje znanja in sredstev ter sposobnost večje koncentracije ponudbe po sistemu »vse na enem mestu«, z upoštevanjem dodatnih vsebin oziroma področij delovanja razvojno-finančnega sistema, bi lahko predstavljali pomemben premik k učinkovitejšemu sistemu z večjim podpornim nabojem ter doseganju sinergijskih in multiplikativnih učinkov na uravnotežen in trajnosten razvoj RS.

Širši osnovni cilj zakonske ureditve je torej uravnotežen in trajnosten razvoj Slovenije, oziroma uresničevanje strategije razvoja Republike Slovenije skozi razvoj, opravljanje in spodbujanje inovativnih, zasebnemu finančnemu trgu dopolnilnih, javnih ter dolgoročnih finančnih storitev za trajnostni razvoj Slovenije, v okviru dobrih praks in pravil upravljanja tveganj ob upoštevanju pravil bančnega poslovanja in združevanju strokovnih resursov, ki bi na relativno daljši rok ob manjših stroških omogočil večje učinke dodeljenih spodbud, dovoljenih pomoči in subvencij.

S tem zakonom se tako SID banki daje predhodno že predvideno večjo vlogo, obenem pa zasleduje tudi nekatere druge ožje cilje, določene v SRS in spremljajočih dokumentih, kot npr. spodbujanje inovacij tehnološkega razvoja, izobraževanja in usposabljanja, spodbujanje naložb in strateških projektov, razvijanje instrumentov hipotekarnega bančništva, novi modeli financiranja razvoja MSP, spodbujanje internacionalizacije uspešnih slovenskih podjetij in razvijanje modelov financiranja internacionalizacije MSP, vzpostavljanje enostavnega, transparentnega in na ključne cilje osredotočenega sistema spodbujanja konkurenčnosti, načelo »vse na enem mestu«, izboljšanje dostopa do podpornih storitev za MSP, začetni in tvegani kapital, itn.

S ciljem čim širšega izvajanja teh razvojnih nalog so v zakonu primeroma konkretno navedena področja razvojnega financiranja, v okviru katerih se te naloge izvajajo ob upoštevanju pravil skupnega trga EU. Glede na namen in nacionalni pomen take institucije, področja delovanja in temeljna načela delovanja SRFI je razumljivo, da zakon z določbo 13. člena (odgovornost RS) omogoča SID banki, da zlasti na tujih trgih pridobiva ugodne vire financiranja za v tem zakonu opredeljene dejavnosti; bodisi z najemanjem kreditov ali izdajanjem dolžniških vrednostnih papirjev.

Z dnem veljavnosti zakona se specializirana banka določi tudi kot pooblaščena institucija po ZZFMGP, ki kot sistemski zakon, ki ureja področje trgovinske politike RS ostaja v veljavi, z izjemo nekaterih njegovih določil, ki jih Zakon o slovenski izvozni in razvojni banki izrecno izloča (predvsem zaradi konsistentnosti).

Poleg omenjenih širših in ožjih ciljev je neposredni cilj zakona v naslednjem srednjeročnem obdobju tudi optimizacija organizacije razvojnega financiranja v Sloveniji (po vstopu v EU) v skladu s primerljivimi posegi v drugih evropskih državah, zaradi spremenjenih razmer na tem področju. Poleg tega pa je, izhajajoč iz predlaganih rešitev zakona in v skladu s tem, posredni cilj tega zakona tudi učinkovitejše upravljanje javno finančnih sredstev, učinkovita in cenejša organizacija javne uprave oz. države v celoti ter možnost boljšega izvajanja njenih finančnih, gospodarskih, industrijskih, trgovinskih, okoljskih in drugih politik. Pri tem je potrebno posebej izpostaviti, da predlagane rešitve predstavljajo učinkovitejšo, pa tudi zmanjšano vlogo države, zlasti pa spremembo njenega organizacijskega fokusa v smeri večje prilagoditve rešitvam v EU.

Končni cilj tega zakona je torej bistveno izboljšanje finančnih storitev na področju razvojnega financiranja in s tem pogojev poslovanja ter dvig kakovosti poslovnega okolja za slovenska podjetja, zlasti mala in srednja, pa tudi velika, ter njihovo večjo konkurenčnost na globalnem trgu. S tem se spodbuja uravnoteženo in trajnostno rast in razvoj slovenskega gospodarstva ter trajnostni razvoj slovenske družbe v celoti.

2.2. Osnovna načela

Glede na predlagana zakonska določila in skladno s cilji in nalogami mora biti izvajanje vseh dejavnosti specializirane banke usklajeno predvsem z:

- načeli uravnoteženega in trajnostnega razvoja,
- dolgoročnimi razvojnimi usmeritvami Republike Slovenije in EU,
- kvaliteto in ekonomsko upravičenostjo posameznih projektov in investicij ali naložb,
- neposredno ali posredno finančno vrednostjo storitev banke za uporabnike teh storitev in
- načeli nekonkurenčnosti, nediskriminatornosti in preglednosti poslovanja.

- Vse nove dejavnosti na področju razvojnega financiranja izhajajo iz Lizbonske strategije, Strategije razvoja Slovenije in spremljajočih dokumentov ter so kot take usklajene z razvojnimi prioritetami države. V tem pogledu lahko postane SID banka učinkovito in eno izmed ključnih orodij pri vzpostavitvi celovitega in dolgoročnega sistema ukrepov uresničevanja ciljev Lizbonske strategije in Strategije razvoja Slovenije ter posledično dolgoročne krepitve konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in družbene blaginje.
- Vse predlagane nove dejavnosti izvajajo tudi v drugih državah s pomočjo ene ali več sorodnih institucij. Glede na prevladujoč trend koncentracije dejavnosti financiranja gospodarskega razvoja v EU in glede na velikost slovenskega gospodarstva in virov, ki jih imamo, je smiselno, da se vse dejavnosti opravljajo po prej zgoraj omenjenem konceptu večje koncentracije oziroma z osrednjo vlogo ene institucije.
- SID banka je dobro pozicionirana in usposobljena za prevzem osrednje vloge na področju financiranja gospodarskega razvoja oziroma razvojnega bančništva.

- Odličen "track-record". SID banka deluje na slovenskem trgu že od leta 1992. V tem času se je izkazala za zanesljivega in nepogrešljivega partnerja slovenskim izvoznikom oziroma njihovim bankam. Rezultati analize ekonomskega vpliva potrjujejo pomen prispevka SID banke k internacionalizaciji gospodarstva. Nove dejavnosti v primeru SID banke se torej ne oblikujejo čisto na novo, ampak predstavljajo nadgradnjo obstoječih dejavnosti, kar bistveno olajša njihovo uvedbo.
- Učinkovito poslovanje. SID banka v primerjavi z bančnim sektorjem dosega primerljive donosnosti aktive, ki so se v zadnjih letih gibale na ravni 1% oziroma v letu 2005 celo na ravni 1,5%, kar je celo več od povprečja bančnega sistema. Delež operativnih stroškov v bruto dohodku SID banke je občutno nižji od povprečja v bančnem sistemu. V letu 2005 je ta delež pri bankah v povprečju znašal 60%, v SID banki pa 40%.
- SID banka ne obremenjuje državnega proračuna. Za razliko od številnih drugih podpornih institucij se SID banka ne financira neposredno iz proračuna RS. Prav tako ne daje subvencij iz proračunskih sredstev. Delovanje SID banke temelji na osnovi preudarnega in uspešnega oplajanja kapitala, ki mu ga je v preteklosti dodelila država. Z učinkovitim upravljanjem tveganj zagotavlja varnost poslovanja in zmanjšuje verjetnost, da bi bilo potrebno uveljavljati državne garancije.
- SID banka posluje kot banka. SID banka je edina razvojno usmerjena institucija, ki posluje kot banka. To pomeni, da posluje v skladu z zelo strogo regulativo in v skladu z dobrimi poslovnimi običaji bank. Vse to zagotavlja večjo mero preglednosti, kakovosti in varnosti poslovanja v primerjavi z drugimi podobnimi institucijami in hkrati daje določeno prednost.
- Trojni nadzor. Nadzor nad poslovanjem SID banke vrši Ministrstvo za finance, neposredno preko nadzornega sveta ter posredno preko drugih državnih organov (npr. Komisije za pospeševanje mednarodne menjave). Z bančnega vidika opravlja nadzor Banka Slovenije. Z zavarovalnega vidika pa nadzor opravlja Agencija za zavarovalni nadzor (predvsem nad hčerinsko družbo SID-Prva kreditna zavarovalnica, d.d., Ljubljana). Tudi hčerinska podjetja so strogo nadzorovana preko SID banke. To predstavlja eno bistvenih prednosti SID banke, saj intenziven nadzor zagotavlja večjo preglednost, dolgoročno stabilnost ter varnost poslovanja.
- Visoka stopnja znanja in poznavanja trgov. Poslovanje SID banke temelji na znanju in usposobljenosti njenih zaposlenih. Skozi skoraj 15 let poslovanja je SID banka razvila visoko raven znanja in ekspertize na področju spodbujanja mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Prav tako je razvila dobro mrežo povezav in partnerstev s sorodnimi institucijami v tujini. Ima tudi dostop do kakovostnih poslovnih informacij, ki jih tudi posreduje podjetjem v obliki bonitetnih informacij. Pri svojem poslovanju je SID banka dodobra spoznala ključne igralce v slovenskem gospodarstvu, predvsem velika podjetja ter banke. Vse to predstavlja dobro izhodišče za razširitev dejavnosti v smeri razvojnega bančništva.
- SID banka lahko odigra vlogo povezovalca. SID banka je samostojna institucija, ki predstavlja vmesni člen med državnimi institucijami in zasebnimi organizacijami. Pri svojem poslovanju je nevtralna in usmerjena v dopolnilnost drugim organizacijam (npr. posredno financiranje). Ima tudi odličen pregled nad slovenskim gospodarstvom in dostop do pomembnih institucij v tujini. S tega vidika lahko odigra pomembno vlogo povezovalca različnih nacionalnih podpornih institucij na eni strani in uporabnikov njihovih storitev (podjetja, občine, zavodi, podjetniki) na drugi strani, ter tako pripomore k izboljšanju kakovosti in učinkovitosti podpornega okolja slovenskega gospodarstva.
- V skladu z navedenim od vseh obravnavanih institucij edino SID banka lahko uveljavi koncept večje koncentracije. Ta koncept ima prednosti tako na tržni kot na "produkcijski" strani. Slovenski trg je namreč razmeroma majhen, zato si je težko privoščiti, da bi vsako posamezno dejavnost razvojnega financiranja opravljala posebna institucija. Doseganje kritične mase posla oziroma ekonomije obsega, ki omogoča učinkovito in racionalno poslovanje, je na našem trgu oteženo, pri nekaterih dejavnostih pa celo nemogoče. Še večja ovira je pomanjkanje specializiranih in strokovno usposobljenih kadrov, ki bi lahko opravljali te dejavnosti. S tega vidika je smiselno združevanje sorodnih dejavnosti pod enotno institucijo. Le tako se lahko doseže najboljši izkoristek ključnih virov na področju razvojnega bančništva – visoko usposobljenih in specializiranih strokovnjakov. S tem je mogoče delno doseči tudi boljše ekonomije obsega in povezanosti, tako pri samem poslovanju kot tudi pri dostopu do strank in pridobivanju informacij.

3. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane ureditve pravu Evropske unije

3.1. Opredelitev spodbujevalno razvojnih finančnih institucij in pomen njihovega delovanja

Kot je bilo predhodno že omenjeno, so spodbujevalne in razvojne finančne institucije (SRFI) posebne finančne institucije pretežno v lasti države, ustanovljene z namenom odprave tržnih pomanjkljivosti in spodbujanja gospodarskega razvoja države. SRFI ponujajo financiranje, zavarovanje in druge finančne inštrumente v primerih, ko so zasebne komercialne institucije nepripravljene ali nezmožne prevzeti breme servisiranja določenih visoko tveganih poslov, držav ali strank. Zasebne institucije namreč zasledujejo izključno načelo maksimizacije dobička, zato se osredotočajo predvsem na kratkoročno zasebne koristi določenega posla, tudi na račun njegovih dolgoročnih družbenih. Zaradi tega prihaja do tržnih vrzeli (ang.: market gap), ko določeni segmenti gospodarstva niso v zadostni meri servisirani s strani bančnega sektorja. Primeri teh segmentov so lahko izvozni posli, dolgoročni razvojni projekti ali MSP. Vsem je skupno, da so razmeroma tvegani in dolgoročni, vendar prinašajo znatne pozitivne eksternalije oziroma ekonomske in družbene koristi.

SRFI pogosto delujejo kot katalizatorji gospodarskega razvoja, saj spodbujajo razvoj finančnega sektorja (v globino in širino), izboljšujejo poslovno klimo, privabljajo zasebne vire kapitala v domače gospodarstvo ter spodbujajo in podpirajo razvoj MSP.


3.2. Pregled nacionalnih sistemov razvojnega financiranja oz. spodbujanja gospodarskega razvoja

V skladu z omenjenim je vključen pregled izbranih nacionalnih sistemov na področju mednarodnega gospodarskega sodelovanja in spodbujanja razvoja (doma in na tujem) - s poudarkom na IKA ter NRB. V zaokroženih profilih Finske, Nemčije, Avstrije, Madžarske in Luksemburga so predstavljene temeljne ureditve in razvojni trendi v (celinski) Evropi. Podobno kot v ostalih Zahodnih državah in tudi Sloveniji se tudi ti nacionalni sistemi srečujejo s spreminjajočo se vlogo na področju spodbujanja mednarodnega gospodarskega sodelovanja (IKA) ter prevzemanjem širše razvojne vloge tako v domačem (razvojno bančništvo), kot tudi v širšem mednarodnem okolju (mednarodno razvojno sodelovanje). Izbira držav ni naključna. Na eni strani vključuje nam bližnji Nemčijo in Avstrijo, razvojno usmerjeno in napredno Finsko ter Madžarsko, ki je podobno kot Slovenija po prehodu iz planskega v tržno gospodarstvo v zadnjih 16-ih letih zabeležila dostojen gospodarski razvoj. Predstavljen je tudi primer Luksemburga, kot zelo majhne države. Poleg omenjenega predstavlja izbira tudi celovito geografsko pokritost (od juga k severu) ter vključuje tako velika gospodarstva (Nemčija), kot tudi manjše, naprednejše države (Finska, Luksemburg). Dodatno so prikazane tudi rešitve v nekaterih najrazvitejših državah v razvoju.

Finska

Področje razvojnega financiranja, zlasti spodbujanja izvoza in gospodarskega razvoja, na Finskem urejata dve ključni instituciji, in sicer FINNVERA, kot uradna finska IKA in razvojna banka ter FINNFUND v funkciji nekakšnega finskega razvojnega sklada.

Finnvera Plc
Prvi začetki današnje Finnvere segajo v leto 1956, ko je skupina finskih poslovnih bank in podjetij ustanovila Finnish Export Credit (FEC), za zagotavljanje ustrezne podpore finskim izvoznikom, predvsem preko srednje- in dolgoročnih izvoznih kreditov. Leta 1963 država pridobi večinski delež v FEC ter 1992 ustanovi tudi Finnish Guarantee Board (FGB), ki je namenjen podpori izvoza na področju zavarovanj. Pet let kasneje (1997) je s strani države ustanovljena tudi družba FIDE, katere temeljna naloga je bilo upravljanje s programom za izravnavanje obresti (angl. interest make-up scheme). Na podlagi poglobljenih analiz in razprav se finska vlada leta 1999 odloči združiti razpršene funkcije na področju spodbujanja in podpore izvozu ter jih združi pod eno streho. Tako je bila leta 1999 ustanovljena Finnvera, kot uradna finska IKA. Nastala je z združitvijo korporacije KERA (posojila in garancije za domače poslovne aktivnosti) in Javne agencije za izdajo garancij (izvozne kreditne garancije in posebne garancije). Danes je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo v 100% državni lasti in deluje predvsem na treh ključnih vsebinskih področjih:

- financiranje s tveganim kapitalom ter razvoj za MSP,
- spodbujanje in pomoč pri internacionalizaciji podjetij in
- spodbujanje in udejanjanje regionalnih vladnih politik in strategij.

Nemčija

V Nemčiji področje razvojnega financiranja, zlasti spodbujanja izvoza in gospodarskega razvoja na zvezni ravni, urejata predvsem dve ključni instituciji, in sicer KfW v funkciji izvozno-razvojne banke ter EULER HERMES kot kreditna zavarovalnica. Poleg tega ima Nemčija na lokalni ravni oziroma na ravni posameznih zveznih držav organiziranih več posameznih spodbujevalno-razvojnih finančnih institucij.

Kreditanstalt für Wiederaufbau (KfW)
Bančna skupina KfW je bila ustanovljena že leta 1948 na podlagi udejanjanja Marshallovega plana v takratni povojni Nemčiji, torej pred nastankom Zvezne Republike Nemčije. Je posebna javnopravna kreditna in razvojna institucija, ki je v 80% lasti države ter 20% lasti zveznih držav. Nudi srednje- in dolgoročne izvozne kredite ter investicijske kredite pod ugodnimi pogoji. Poleg kreditov v imenu države, ki niso samo izvozno pogojeni, nudi tudi financiranje infrastrukture in gospodarstva predvsem v manj razvitih državah, upravlja programe bilateralne pomoči ter nudi strukturno in projektno financiranje. Z bilančno vsoto 360 mrd EUR (31.12.2006) se uvršča med 10 največjih bank v Nemčiji.

V okviru svoje kreditne in razvojne politike nudi KfW sledeče storitve:

- podporo MSP pri ustanavljanju podjetij,
- globalne kredite – namenjene evropskim bankam za lokalno financiranje MSP in financiranje infrastrukturnih projektov ter stanovanjskih gradenj,
- kredite za stanovanjsko gradnjo, okoljevarstvo in varčevanje z energijo,
- financiranje infrastrukturnih (komunalnih) projektov,
- izobraževanje in izpopolnjevanja dijakov in študentov ter strokovnjakov,
- financiranje izvoza in projektov; od klasičnih vezanih (ang. tied aid) programov do kompleksnih strukturnih financiranj,
- razvojno sodelovanje pomaga državam v razvoju pri njihovi tranziciji,
- DEG kot finančno in svetovalno podjetje nudi pomoč nemški razvojni politiki,
- svetovanje zvezni vladi pri privatizaciji podjetij v državni lasti in
- refinanciranje.

- KfW Mittelstandsbank: imenovana je tudi banka MSP. Nudi podporo novoustanovljenim MSP, samozaposlenim ter že obstoječim MSP, preko ugodnih posojil, mezzanine financiranja, lastniškega kapitala ter svetovanja.
- KfW Förderbank: se ukvarja s številnimi podpornimi in razvojnimi programi na področjih varčevanja z energijo, stanovanjskih gradenj, okoljevarstva, razvoja infrastrukture ter izobraževanja (npr. ugodna študentska posojila).
- KfW IPEX-BANK: se ukvarja s področjem izvoznega financiranja ter mednarodnega projektnega financiranja.
- KfW Entwicklungsbank: se ukvarja s financiranjem investicij ter svetovanjem v državah v razvoju.
- DEG: se ukvarja s financiranjem zasebnih podjetij v državah v razvoju ter tranzicijskih državah. Je ena izmed največjih SRFI v Evropi.

Področje spodbujanja izvoza in gospodarskega razvoja v Avstriji urejata predvsem dve ključni instituciji, in sicer OeKB (IKA) ter AWS v funkciji izvozno-razvojne banke, pri čemer je s 1.1.2008 ustanovljena nova avstrijska razvojna banka, ki deluje v okviru skupine OeKB.

Österreichische Kontrollbank AG (OeKB)
OeKB je osrednji ponudnik finančnih storitev ter informacij avstrijskim izvoznikom in kapitalskim trgom. Gre za zasebno specializirano finančno institucijo ustanovljeno leta 1946, ki je v 100% lastništvu avstrijskih komercialnih bank. Od leta 1950 je tudi uradni avstrijski zavarovatelj izvoznih kreditov in izhodnih investicij. Na podlagi posebnega zakona iz leta 1981 kot agent države ter po pooblastilu Ministrstva za finance upravlja z izdajanjem državnih izvozno-kreditnih zavarovanj v okviru zakonsko predpisanih limitov ter omejitev.

Avstrijske komercialne banke nudijo izvozne kredite avstrijskim izvoznikom in tujim kupcem blaga in storitev, ki jih v primeru ustreznega zavarovalnega kritja refinancira OeKB. V okviru posebnega zakona iz leta 1981 ima OeKB določene dolgoročne limite, tako za obseg izdanih državnih garancij, kakor tudi za garancije zveznega ministra za finance za kritje tečajnih in obrestnih tveganj. Poleg omenjenih aktivnosti opravlja OeKB tudi dejavnosti, ki so povezane z izdajo domačih obveznic, operacijami na denarnem trgu, borznim kliringom, obenem pa deluje tudi kot centralni depozitar za vrednostne papirje in poravnavo določenih transakcij. Kratkoročna kreditna zavarovanja (do 24 mesecev – marketabilna tveganja) izvaja preko svoje hčerinske družbe Prisma Kreditversicherungs AG. Poleg tega ima OeKB še večinski delež v Oesterreichische Exportfonds GmBH, kot specializiranem finančnem inštitutu za pomoč majhnim in srednje velikim izvoznim podjetjem.

Seznam storitev, ki jih opravlja OeKB (OeKB, 2007):

- izvozno-kreditno zavarovanje za kapitalsko blago,
- projektno financiranje,
- zavarovanje investicij,
- zavarovanje bančnih (storitvenih) garancij,
- refinanciranje izvoznih poslov in investicij v tujini,
- operacije na kapitalskem trgu,
- agent za državne obveznice,
- centralni depozitar za vrednostne papirje in poravnavo določenih transakcij,
- kompetenčni center za energetski trg,
- fiduciarno poslovanje in sindicirano financiranje (ang. syndicate financing),
- obvestilna služba v okviru Zakona o kapitalskih trgih in
- finančni ter informacijski broker.

Madžarska

Področje spodbujanja izvoza in gospodarskega razvoja na Madžarskem urejajo predvsem tri ključne institucije, in sicer Magyar Fejlesztési Bank (MFB) v funkciji spodbujevalno-razvojne banke, EXIM Bank ter MEHIB kot uradna madžarska IKA.

MFB Hungarian Development Bank
Madžarska razvojna banka (MFB) je državna specializirana finančna institucija, ki opravlja funkcije razvojne banke v klasičnem pomenu besede, oziroma se ukvarja z usmerjanjem razvojnih sredstev v gospodarstvo, pri tem pa upošteva vladne razvojne cilje, ekonomsko politiko in mednarodna pravila na temu področju.

Funkcije delovanja MFB razvojne banke predstavljajo zlasti štiri temeljna področja (MFB, 2007):

- financiranje pomembnih državnih razvojnih investicij,
- zagotavljanje kapitala in posojil zasebnemu sektorju za investicije, skladno z razvojnimi cilji,
- usmerjanje mednarodnih razvojnih pomoči, in
- dajanje posojil in državnih garancij z namenom povečanja mednarodne učinkovitosti.

- izvozno-kreditno zavarovanje,
- domače-kreditno zavarovanje,
- zavarovanje tveganj pred dobavo,
- kritje tečajnih tveganj,
- zavarovanje izhodnih investicij, in
- izdaja poroštev/garancij.

Société Nationale de Crédit et d'Investissement Luxembourg (SNCI)
SNCI je luksemburška spodbujevalno-razvojna institucija, specializirana za srednje- in dolgoročno financiranje investicij luksemburških podjetij. Svoje finančne instrumente namenja predvsem za financiranje investicij v osnovna sredstva, inovacije in za izvozne potrebe. Prav tako lahko odobrava posojila, namenjena financiranju obratnega kapitala novoustanovljenih MSP, in financira investicije luksemburških podjetij v tujini. Neposredno ali preko svojih družb CD-PME, EUREFI in New Tech Venture Capital Fund II lahko tudi zagotavlja začetni kapital novoustanovljenih družb in na ta način vstopa v določene lastniške povezave.

SNCI je javno-pravna bančna institucija in v celoti v lastništvu države. Ob koncu leta 2005 je imela za cca 580 milijonov EUR svojih sredstev (vplačani kapital, rezerve in rezervacije), ob tem pa se z državno garancijo redno zadolžuje z izdajo obveznic in posojili na kapitalskih trgih.

SNCI praviloma ne financira posameznih investicij oz. aktivnosti 100-odstotno, ampak temelji na delitvi rizikov (ang.: risk sharing). Zaradi tega poskuša uravnotežiti različna razpoložljiva sredstva in se poslužuje predvsem t.i. sofinanciranja z zasebnim bančnim sektorjem. Pri investicijah v osnovna sredstva tako npr. v povprečju pokriva 25 % vseh potrebnih stroškov, medtem ko se ta delež pri novoustanovljenih MSP lahko dvigne na povprečnih 75 %.

Skupaj s petimi komercialnimi bankami, lociranimi v Luksemburgu (Banque et Caisse d'Epargne de l'Etat, Fortis Banque Luxembourg, Dexia-Banque Internationale à Luxembourg, Banque ING in Banque Raiffeisen) je ustanovila sklad (CD-PME) za razvoj MSP z začetnim kapitalom 2,48 milijona EUR. Sredstva so namenjena okrepitvi kapitalske osnove v MSP in njihove finančne moči. Financiranje, ki dosega roke tudi do 10 let, praviloma ne sme preseči 50 % potrebnih finančnih sredstev oziroma 250.000 EUR.

Države v razvoju

Poleg spreminjajoče se vloge na področju spodbujanja mednarodnega gospodarskega sodelovanja ter prevzemanjem širše razvojne vloge v domačem (razvojno bančništvo) in širšem mednarodnem okolju (uradne razvojne pomoči) v zahodnih državah, se hitre spremembe nacionalnih sistemov dogajajo tudi v nekaterih najbolj propulzivnih državah v razvoju, predvsem v tako imenovanih državah BRIK.

Rusija
Rusija je tako poleti 2007 na podlagi posebnega zakona z združitvijo Banke za zunanje ekonomske dejavnosti (Vnesheconombank), Roseximbank in Ruske razvojne banke racionalizirala in koncentrirala vse pomembnejše razvojne finančne institucije v Banko za razvoj in zunanje ekonomske dejavnosti, ki deluje pod imenom Vnesheconombank (VEB). Rusija je VEB tudi izdatno dokapitalizirala in garantira za njene obveznosti. Za njeno delovanje, ki je izrecno neprofitabilne narave, niso potrebne licence ruske centralne banke, banka pa je tudi izvzeta iz plačila davkov na dohodek. Dobiček, ki ga bo VEB generirala s svojim delovanjem bo razporejen v njene rezerve. VEB je prav tako izvzeta iz zakona o zavarovalništvu in za svoje zavarovalne dejavnosti ne potrebuje posebnih licenc, izvzeta pa je tudi iz nekaterih drugih zakonov, ki bi omejevali njeno vlogo javno-promocijske banke.

Glavni cilji oz. namen delovanja VEB so: povečevanje konkurenčnosti ruskega gospodarstva, njegova diverzifikacija, pospešitev investicijske dejavnosti doma in v tujini s pomočjo različnih finančnih in drugih instrumentov, vključno s projekti, v katere je vključen tuj kapital, z namenom podpore razvoju infrastrukture, inovacij, posebnih ekonomskih con, varstvu okolja, podpori in pospeševanju izvoza ter razvoju malih in srednjih podjetij.

Kitajska
Kitajska je svojo razvojno banko China Development Bank (CDB) dobila leta 1994. Banka je pod neposrednim nadzorom državnega sveta, njen glavni namen pa je sledenje kitajski makroekonomski politiki, podpora nacionalnega gospodarskega razvoja in strateškim strukturnim spremembam. Tudi njeno poslanstvo je zastavljeno široko – krepiti konkurenčnost kitajskega gospodarstva in izboljšati življenjski standard prebivalstva. Glavna področja njenega delovanja so predvsem razvoj ključnih državnih projektov, izgradnja infrastrukture, bazične industrije, drugih industrij, ki predstavljajo steber kitajskega gospodarstva, visokih tehnologij, urbanizacija, mala in srednja podjetja, kmetijstvo, ruralne skupnosti, izobraževanje, zdravstvena oskrba, okoljevarstvo ter internacionalizacija kitajskih podjetij.

CDB je glavna institucija pri zagotavljanju dolgoročnega financiranja ključnih projektov predvsem na področju infrastrukture ter podpori ključnim industrijam, ki so vitalni del kitajske ekonomije, pri čemer se je v zadnjih letih osredotočila predvsem v odpravljanje »ozkih grl«, ki upočasnjujejo kitajski gospodarski razvoj, pri čemer je mišljen predvsem energetski sektor in transport. Leta 1994 je bilo v rudarstvo (premog), proizvodnjo električne energije, naftno industrijo in transport usmerjenih že 60 % vseh odobrenih kreditov.

Pri vzpodbujanju mednarodnih gospodarskih poslov jo dopolnjuje državna izvozno-uvozna banka China Eximbank, prav tako ustanovljena leta 1994, ki ima vzpostavljene korespondenčne odnose s preko 510 tujimi bankami, 10 lastnih podružnic ter 5 predstavništev na Kitajskem in 3 v tujini. China Eximbank se je razvila v ključni kanal financiranja kitajskega izvoza mehanske opreme in elektronike, kapitalne opreme, visokih in novih tehnologij ter izvajanja gradbenih oziroma investicijskih del v tujini. Obenem je glavni protagonist pri meddržavnih kreditih in edina kitajska finančna institucija, ki v okviru mednarodne bilateralne pomoči izvaja koncesijske kredite. Banka v zadnjih letih igra vse pomembnejšo vlogo pri pospeševanju razvoja in odprtega ter izvozno-orientiranega nacionalnega gospodarstva.

Indija
Industrial Development Bank of India (IDBI) je ena največjih bank javnega sektorja. Ustanovljena je bila leta 1964 na podlagi posebnega zakona z namenom zagotavljanja finančnih kapacitet za razvijajočo se indijsko industrijo. V vmesnem obdobju je postala ena izmed desetih največjih razvojnih bank na svetu. Kot katalizator razvoja finančnega sektorja je ustanovila več finančnih institucij, med drugim tudi nacionalno borzo vrednostnih papirjev (The National Stock Exchange of India (NSE)).

Podobno kot na Kitajskem jo na področju mednarodnih gospodarskih poslov dopolnjuje državna Export-Import Bank of India (EXIM Bank), ki zagotavlja predvsem srednje- in dolgoročno izvozno financiranje, na področju zavarovanja izvoznih kreditov in izdaje garancij prevladuje pa Export Credit Guarantee Corporation of India (ECGC).

Brazilija
Osrednja institucija na področju razvojnega financiranja v Braziliji je Banco Nacional de Desenvolvimento Economico e Social (BNDES), federalna javna specializirana razvojna banka pod patronatom ministrstva za razvoj, industrijo in mednarodno trgovino, ki je bila ustanovljena leta 1952 na podlagi posebnega zakona, z osnovnim ciljem zagotavljanja dolgoročnega financiranja za namene, ki bodo prispevali razvoju družbe. Poslanstvo BNDES je tako promoviranja brazilskega razvoja s krepitvijo konkurenčnosti njegovega gospodarstva, zmanjševanjem socialnih in regionalnih razlik ter ohranjanjem in ustvarjanjem novih delovnih mest.

Čeprav država eksplicitno ne garantira za obveznosti in/ali zadolževanje BNDES (državna garancija), se močna državna podpora kaže pri neposrednem zagotavljanju virov s strani države in kapitalsko politiko, vključno s periodično izvedenimi dokapitalizacijami banke, ter stabilnimi, statutarno zagotovljenimi sredstvi za nemoteno poslovanje. Glavni viri sredstev BNDES so:

- operativni prihodki
- alokacije sredstev iz zveznega proračuna
- donosi v povezavi z upravljanjem posebnih državnih skladov, namenjenih financiranju gospodarskih in socialnih razvojnih programov oziroma projektov
- nadomestila za opravljanje storitev
- donacije, ipd.

4. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva

Predlagani zakon ima poleg predvidene dokapitalizacije SID banke z vidika stroškov uvajanja in izvajanja še stroške izključitve manjšinskih delničarjev (trenutno znaša delež države v SID banki 91%) v ocenjeni višini do 15.000.000 €. Sredstva za izključitev manjšinskih delničarjev so zagotovljena v proračunu Republike Slovenije za leto 2008, in sicer na proračunski postavki Ministrstva za finance PP 5848. Posredno ima lahko zakon finančne posledice za proračun v delu, ki se nanaša na odgovornost države za obveznosti SID banke, ki nastanejo po tem zakonu pri izvajanju dejavnosti, za katero zakon pooblašča SID banko. Tu ne gre samo za obveznosti iz naslova najetih kreditov ali zadolževanja SID banke, ampak tudi za druge obveznosti (izdane garancije, avali, zavarovanja ipd.). Višina odgovornosti države je omejena na 100-kratnik kapitala SID banke, kar predstavlja po stanju na dan 31.12.2007 9 milijard EUR (100x90 milijonov EUR).

Sredstva za dokapitalizacijo SID banke v višini 50 milijonov €, ki izhaja iz njenega s tem zakonom predvidenega osnovnega kapitala, so prav tako zagotovljena v proračunu Republike Slovenije za leto 2008, in sicer na proračunski postavki Ministrstva za finance PP 9295.

Ocenjujemo, da posledic za druga javna finančna sredstva sprejem zakona ne bo imel.

5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona

Predlog zakona ne prinaša drugih posledic.

II. BESEDILO ČLENOV

- besedilo: »ki je izbrana v skladu z 11. členom tega zakona (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena institucija)« iz prvega odstavka 2. člena – to besedilo se nanaša na izbor pooblaščene institucije za zavarovanje in financiranje mednarodnih gospodarskih poslov, ki jih po tem zakonu izvaja SID banka,
- 11. člen – ki določa javni natečaj za izbor pooblaščene institucije za zavarovanje in financiranje mednarodnih gospodarskih poslov,
- drugi odstavek 12. člena, ki govori o pogodbi med Ministrstvom za finance in pooblaščeno institucijo,
- prvo alinejo petega odstavka 14. člena – pravico Komisije za pospeševanje mednarodne menjave, da daje soglasja k temeljem poslovne politike s pogoji financiranja poslov mednarodne trgovine in investicij, ki jih pooblaščena institucija izvaja z viri, ki jih je pridobila na podlagi poroštev Republike Slovenije,
- Iz 10. odstavka 17. člena se črta besedilo: »Do podelitve pooblastil iz 11. člena tega zakona je pooblaščena institucija po tem zakonu SID«.
- 11. odstavek 17. člena – ki določa rok za izvedbo javnega natečaja za izbor pooblaščene institucije.